Leto 1895.
101
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXI. — Izdan in razposlan dné 31. marca 1895.
,,as ^ 02.-48.) 42. Razpis, s katerim se vkrepajo izpremembe in dopolnila izvršilnega predpisa k zakonu z dné 18. julija 1891'. 1. o povračilu žganjarine za množine alkohola v žganih opojnih tekočinah, ki se brez davčne vezi nahajajo v prometu med ozemlji avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša. — 43. Ukaz v izvr-®>1° zakona z dné 25. decembra 1864. 1. o žandarstvu v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
42.
Razpis finančnega ministerstva L dné 16. marca 1895. L,
? ^terim se 'ZVršilnega ^.L
vkrepajo izpremembe in dopolnila predpisa k zakonu z dné 18. julija
ho| 'v 0 P°vraèf|u žganjarine za množine alko-vez( V ^an'^ 0P°jnih tekočinah, ki se brez davčne Shajajo v prometu med ozemlji avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša.
vonjave ali prirodnega okusa nekih vrst sadja ali pijač in kateri se uporabljajo pri narejanju žganih opojnih pijač, kakor so n. p. sadne esencije, rumove esencije, konjakove esencije, sadni êter, rumov êter i. e. r., ne pa tudi drugih enotnih in sestavljenih vrst êterja, kakor n. p. kisovega êterja, žveplenega êterja.
Alkoholovitost s prva imenovanih vrst êterja in alkohol obsezajočih esencij se nastavlja na 70 stopinj stodelne alkoholometrove lestvice (70 odstotkov) in povedba o alkoholovitosti téh tekočin se more tudi opustiti.
Igg, a Podstavi §. 15. v zakonu z dné 18. junija za ' ‘itlrž. zak. St. 121.) o povračilu žganjarine kater a° 'ne atk°hola v žganih opojnih tekočinah, kralje -S<' . ? davčne vezf nahajajo v prometu med 2boruVlnarn* *n deželami, zastopanimi v državnem 'ahia Bmed ^e^e^ain' ogrske krone in pa med deževij os ° v'° ’n Hercegovino, se v porazumu skralje-rs im finančnim ministerstvom ukazuje to-le:
tjanje' b ^ ^ane opojne tekočine, katerih poši-^rojhega eZ. c^av^ne vezi iz katerega imenovanega §. 3 ozemlja v drugo ozemlje se mora po PolovileVe ene.^a zakona zglašati, je prištevati alko-Sestavlie eSencÜ>e ‘n pa tiste alkoholovite enotne in r'e êterje, ki se kažejo za posnetke prirodne (8lo''«nl.0h).
U. V §§. 1. in 3. izvršilnega predpisa z dné 10. julija 1894. 1. (Drž. zak. št. 144.) za slučaj pošiljanja žganih opojnih tekočin v malih shrankah, kakor so steklenice, vrči i. e. r., ustanovljene posebne ugodnosti gledé zglašanja alkoholovitosti in pa gledé uradnega ovedovanja množine in alkoholovitosti naj se uporabljajo tudi o pošiljanju takih tekočin v malih sodčkih, imajočih 25 litrov prostornine največ.
III.	Dovolj je, ako pošiljač v zglasilu namesto železniških ali parnoplovstvenih prog, po katerih se bodo žgane opojne tekočine prevažale (§. 1., št. 1., poslednji odstavek izvršilnega predpisa) oznameni samö železniško in parnoplovstveno podjetbo, ka-
teri se žgana opojna tekočina izroči v prevažanje in katera jo mora oddati.
IV.	Kadar žgana opojna tekočina, ki se pošilja v manjših shrankah (steklenicah, vrčih itd. ali v malih sodcih, držečih 25 litrov največ), vsa vkope ne presega množine 25 litrov in ako ni proti resničnosti povedeb v zglasilu, na oko sodčč, nobenega pomisleka, tedaj se popolnoma opusti uradno ove-dovanje množine (§. 1., št. 4., lit. c) izvršilnega predpisa) in pa v §. 1., št. 5., lit. b), odstavku 3. izvršilnega predpisa ukazani ponamerni preskus, ali je tekočina čista in sladka.
V.	Kadar se žgane opojne tekočine pošiljajo v manjših shrankah (v steklenicah, vrčih i. e. r. in pa v sodcih, držečih do 25 litrov), tedaj se, ako se prevažajo po železnici ali na ladji parnici, in ako vsa množina žgane opojne tekočine ne piesega en hektoliter, in ako se urad, pred katerega je pošilja-tev postaviti, ne nahaja v namenišču pošiljatve, dolžnosti predstave, ukazani v §. 4. zakona z dné 18. junija 1894.1 (Drž. zak. št. 121.), vstreže takö, da se preizroči unikat prehodnice z voznim listom in kakimi drugačnimi na pošiljatev sc nanašajočimi papirji, kakor je n. p. faktura i. e. r., in sicer v roku, za predstavo predpisanem, in preden se pošiljatev žganja spravi s postaje.
Ako bi se pak proti resničnosti povedeb pokazali vtemeljeni pomisleki, ima predstavni urad pravico, pošiljatev uradoma preiskati po meri določil §. 3. v izvršilnem predpisu.
VI.	Ovedovanje vrste, množine in alkoholo-vitosti po predstavnem uradu (§. 3., št. 4. izvršilnega predpisa) ne smé se samö, ampak se mora opustiti tedaj, kadar pošiljatev žganja dojde z nepo-rušeno uradno zaporo in se tudi sicer ne pokaže noben pomislek.
VII.	Unikat prehodnice, katerega stranka izroči predstavnemu uradu, in na katerem ta potrdi, da se je pošiljatev postavila pred urad, naj se v bodoče ne izdaje več stranki (§. 3., št. 7. izvršilnega predpisa), ampak predstavni urad naj ga s prizna-nilom vred kot poštnine prosto služabno reč v priporočenem pismu vrne pošiljajočemu uradu. S tem odpade tudi v §. 3., št. 7. izvršilnega predpisa naložena dolžnost pošiljača, da unikat prehodnice oddd pošiljajočemu uradu.
Plener s. r.
4».
Ukaz ministerstva za deželno brau z dné 20. marca 1895.1.
v izvršilo zakona z dné 25. decembra 1894 !■ (Drž. zak. št. 1. iz leta 1895.) o žandarstvu v l<ra' Ijevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
Njegovo cesarsko in kraljevo apostoljsko Ve1 čanstvo je z Najvišim sklepom z dné 3. m»109 1895. 1. najmilostiveje blagovolilo potrditi nična določila za c. k. žandarstvo“ in pa novo sl" žabno navodilo za to krdelo, kateri predpis' se izdajejo ob enem s tem ukazom.
Ker se torej razveljavlja z okrožnico z "n 2.9. februvarja 1876. L, št. '^(17 111. (Ukaznik 29
c. k. žandarstvo št. 1. iz 1. 187G.) razglašeno sl" žabno navodilo, za to se nastopna, z dotiČ""1 osrednjimi oblaslvi dogovorjena nadaljna izvršil"9
določila razglašajo s tem dostavkom, da se
bod"
pristojbinska prašanja gledé oseh, pripadajo 1 žandarstvu, posnela v poseben pristojbinski predp in da do časa, ko se ta predpis izda, svojo velja'° ohranijo do sedaj v dotični razkaznici k 5îa*{0Q \ z dné 26. februvarja 1876. I. (Drž. zak. št. 1 '! ustanovljena in pa v drugih pravilih podana P slojbinska določila.
K §. 10.
V obče ohranijo svojo veljavnost z okrož""0 z dné 29. februvarja 1876. Št. ~ VI. (Ukaznik29
c. k. žandarstvo št. 1. iz leta 1876.) razglašena ločila o pristojnosti sodne oblasti in kazensk fe sodstva c. k. žandarstva, oziroma ukazila, 'z' 9 k temu vodilu.
Gledé postopanja častnega svéta se o šf® darstvu uporablja dotični predpis za c. k. deze hrambo, oziroma njegov dodatek.
Sodstvo in pa stanovne in osebne razö|er pisarniških služabnikov se vravnavajo po zn"
okrožnice z dné 5. aprila 1879. L, št. VI. za c. k.'žandarstvo št. 6. iz 1. 1879.).
K §. 13.
Med zakonite dolžnosti županov, da p0<dP'r^. žandarstvo v izvrševanju njegovih služabnik
nosti, spada tudi dolžnost, da v služabnih knj"
' an'1 P° predpisu, potrjujejo namenu vstrezno pes ednjem razpredelu teh knjižic čas, kedaj je 311 at v kak kraj prišel ali iz njega odšel.
kona (1. dnem januvarja 1895. 1.), ker bi v tein poslednjem slučaju ohranila svojo veljavnost dosedanja pravila.
K §. 19.
, Toeka e): Fizično sposobnost za žatidarsko U .° Je poistinjati po zmislu §. 19., točke b) J"- za-konu (Vojnih predpisov I. del, §. 94., oziroina .predpis za zdravniško preisko-Va“Je“. §• 6., točka 1.).
K §. 20.
Kar se tiče v točki 4. omenjenega dopolnje-anJa moštvenega staleža z uvrščevanjem črnovoj-11 zavezancev, kadar se skliče črna vojska, o tem južnejša določila izdadö s posebnim pred-
K §. 22.
čen /andar'‘i na Pos^us morajo, dokončavši teoreti-j . nau^> kateri naj se na znanosti, potrebne možu _ JzvrSevanje službe, razteza takö, da ga bo mo-L-..6 Popolnoma izučiti v praktični službi — pre-ž in skušnjo pred komisijo, ki sestoji iz deželnega aiskega poveljnika, eventuvalno njegovega na-estnika, potem iz poveljnika dopolnilnega oddelka t-v 12 upravnega uradnika, katerega odpošilja poli-Cn° Ježelno oblastvo.
ča	preskušenj za postajne voditelje in
z «i/1 , ohrani svojo veljavnost predpis, izdan okrožnjc0 z dné 27. julija 1870.1., praes. št. 579. azn,k za c. k. žandarstvo št. 9. iz leta 1870.).
K §. 23.
raj ^ 'odpisano žandarsko služabno prisego
«» Sbo°vmjePn«<!po"kus.PtiS'ii
mo ko nasto
K §. 29.
bar_ ^*a se ov^ izmera preskrbnine, katera gre ose-in ’ navedenim v prvem odstavku tega paragrafa, bina i<a,Se. ove<^ Pogojb v katerih se ta preskrb-prej lot.e'juie> potém gledé trajne dobe njenega zak0"lanja 30 ooerodajna dotična osnovna določila Št . a 2	27. decembra 1875. 1. (Drž. zak.
(Drž Jj, k *n Pa zaKona z dné 27. aprila 1887. 1. v tolik a ,	.	*n s>cer gledé vdov in sirol
d° or.°L ao*''tor b' se slučaj smrti, ki daje pravice os ibe, ne bil pripetil že pred razglasitvo za-
K §. 30.
V prvem odstavku tega paragrafa moštvu žan-darstva gledé odmere pokojnine dodeljena ugodnost, katera izvzemši slučaje, omenjene v §. 35., zadobi za vsakega žandarja veljavo še le z dném, katerega je izpolnil prevzeto štiriletno služabno dolžnost, a katera se potem razteza tudi na ta štiri leta, uporablja se o onih, katerih pravica do preskrbe se je po-istinila ob novičnem zdravstvenem pregledu po razglasu tega zakona.
Letna pokojnina se moštvu žandarstva po slu-žabnem času, katerega je zakonito preračuniti od leta do leta — in sicer za žandarsko službo vsako leto s 16 meseci — odmerja takö, da znaša po vštevnih polnih desetih služabnih letih tretjino, po petnajstih, toda ne polnih šestnajstih služabnih letih pak tri osmine naposled prejemane dejalnostne pristojbine.
K naposled navedenemu znesku se prišteje za vsako nadaljno vštevno služabno leto 2'/a odstotek dejalnostne pristojbine, takö da se po dokončanem vštevnem 40. letu kot pokojnina pokaže polna de-jalnostna pristojbina, katere ni moči preseči.
Ako bi se pripetilo, da bi kaki žandarski osebi bilo vračunjati kako leto vojske, treba je čas 16 mesecev, ki ga je po zakonu računiti kot služabno leto, dopolniti na dobo dveh let.
K §. 33.
Ker gré družinam dejalnih ali vpokojenih oseb žandarskega krdela po smrti družinskega glavarja smrtna četrloletnina, nimajo one nadaljne pravice do pogrebne četrtoletnine, katera se pod nekimi določenimi pogoji dovoljuje po vodilih o civilnih pokojninah.
Z mesečno pristojbino v zmislu prvega odstavka tega paragrafa je razumevati prejemke gaže (plače), služabnih in žandarskih doklad, oziroma pokojnine.
Oziraje se na določila prvega odstavka v § 29. in pa na določila poslednjega odstavka v tem paragrafu se določuje:
d) Družinam častnikov, katere je sovražnik ujel, gré preskrba v znesku pravilom vstrezajoče vdovske pokojnine.
Družinam oženjenih oseb žandarskega moštvenega staleža gré, ako se vsled vojnih dogodkov imperativno ločijo od glavarja družine, preskrba s tretjino pristojbine, ki jo ima družinski glavar v mezdi in kaki služabni dokladi.
Enaka preskrba gré družinam žandarskega moštva, ako soproga, oziroma pri otro-kih, katerim je mati umrla, očeta sovražnik na vojski ujame.
b) Blazni naj do časa, ko se vpokojé, uživajo polno pristojbino. Družine blaznih gažistov so v prvi vrsti navezane na prebitek, kar “ga ostane od pristojbin, oziroma pokojnine na duhu bolnega, poplačavši stroške za preskrbo v dotičnem zavodu.
Kadar bi ta prebitek ne dosegel zneska, ki bi v slučaju smrti blaznega družinskega glavarja (soproga ali očeta) pripadal kot pre-skrbninski užitek, tedaj je vpravičencem do-tični razloček kot preskrbo, in sicer do časa, ko se na duhu bolni soprog, oziroma oče vpo-koji, plačevati iz žandarske blagajnice, po tem času pak na račun obče civilne pokojninske blagajnice.
Preskrbnine za družine na umu bolnih častnikov, kateri so na dopustu s čakarino, bolé naj žandarsko blagajnico.
K §. 34.
Da se doseže v prvem odstavku tega paragraf* ustanovljena izjemna pravica, je sicer vse eno, a| se je telesna poškodba zgodila po mehanični sili» po preldajenju ali okužbi itd., potrebno pak je, d* je trajna nesposobnost za žandarsko službo, neodvisno od kakih drugih hib, zavisna že od dotičn® telesne poškodbe same in da je ž njo v neposredni zvezi t. j., ne da bi pristopil še kak tuj vzrok.
Dalje je potrebno, da žandar precej, ko sini' pričetek telesnega vreda, podil svojemu predstojnike o njem pismeno zglasilo, navedši podrobnejše okol' nosti in kake priče dotičnega dogodka, in da n» drugi strani ničesar ne opusti, kar bi ga mog'° ozdraviti.
K §. 39.
Ker naj se v §. 30. podano določilo, da j® vsako v žandarski službi prebito polno leto računa1 za služabno dobo 16 mesecev, izrečno uporablj* samo pri odmeri pokojnine, ne more se ta ugodnost uporabljati, štejoč dvanajstletno dejalno služabno dobo po zmislu dotičnih določil zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.).
K §. 40.
Z računskimi stražnimi mojstri je gledé n»" stanjevanja ravnati kakor z osebami vojstva »šivajočimi stanarino, a ne uvrščenimi v noben razred.
činovn1
Kar se tiče družin moštva, ostane jim do vpokojitve družinskega glavarja prebitek pristojbin, kar ga ostane po odbitku bolniške po-prečnine 55 kr. za vsak dan.
Po obravnavi preskrbe za soproga (očeta) veljâ gledé vzdržavanja do preskrbe vpraviče-nih družin na umu bolnih oseb iz moštvenega staleža to, kar je bilo zgoraj povedano o družinah vpokojenih gažistov.
Povračilo za stanovanje je žandarskim osebain» prejemajočim gažo (plačo), plačevati po tarifi v0' jaške najemnine.
Ako bi kak kraj, kjer je nastavljen kak ža®( darski gažist, še ne bil uvrščen v kak najemnin*11 razred, opravi naj se njega uvrstitev po določi*1® §. 30 zakona o nastanjevanju z dné 11. junij® 1879. 1. (Drž. zak. št. 93.).
Welsershmmb s. r-