' '	I " '	■	..... '
Leto XVI.	V Celju, flne 14. februarja 1906. 1.	Štev. 19.
Uredništvo je v Schilierjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fraiikirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, však pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo, in Nemčijo 12 kron. pol leta M kron. 5 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje i il serate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Shod slovenskih županov v Slovenski Bistrici dne II. t. m.
Stanovska in narodna zavest med slovenskim kmečkim ljudstvom na Spodnjem Štajerskem se širi od dne do dne. Naši vrli slovenski kmetje so spoznali, da je edina pot, ki pelje do dosege stanovskih in narodnih pravic: organizacija, združevanje.
Prva pot do tega - in morda najpomembnejša pot, kar pokaže bodočnost! — je združevanje, je organizacija slovenskih županstev, slovenskih županov , in občinskih svetovalcev, t. j. onih, ki jim je slovensko kmečko ljudstvo zaupalo gospodarstvo v slovenskih občinah. *Dne 8. t. m. je bil shod slovenskih županov in svetovalcev ormožkega okraja, o katerega važnih sklepih smo že poročali.
Dne 11. t. m. pa se je zbralo v Slovenji Bistrici nad 50 slovenskih županov in svetovalcev slovenjebistriškega
«kraja večina samfli zavednih Slovencev — ie par je prišlo onih. ki - črpa jo svojo učenost iz „Štajerca", ki mislijo, da vse znajo, da morajo svojo učenost povsod prodajati, a pri tem ne ! znajo razločevati člena 19. državnega zakonika od $ 19. tiskovnega zakona.
Sprejeta so bila na shodu pravila v istem smislu, kakor na shodu v Ormožu. Da bode širša javnost vedela ceniti zveze županstev, podajamo tukaj nekak izvleček iz one točke pravil, ki govori o namenu zveze: 1. zastopanje v skupnih zadevah v zvezi združenih županstev na zunaj. 2. reševanje prepornih točk v uradnih zadevah posameznih v zvezi združenih županstev,
3. skrb. da se nihče nepoklicani ne vtika v zadeve občinske uprave ' posameznih občin. 4. čuvati nad tem, da so občinski uradi in zastopi v svojih sklepih in činih svobodni vseh zunanjih vplivov.
5.	skrbeti, da dobe občine, ki imajo nastavljene občinske tajnike, v to vešče, zanesljive in narodno-značajne osebe.
6.	skrbeti za ustanavljanje okraju potrebnih gospodarskih društev in Zavodov ter pospeševati pouk kmeta v gospodarstvu in politiki. 7. poročati deželno- in državnozborskim zastopnikom okraja o potrebščinah v okraju ter dajati tudi zastopnikom občin v okrajnem zastopu potrebna navodila. 8. skrbeti, da poslanci okraja vsaj enkrat v letu pridejo v okraj poročat o uspehih za okraj ter klicati tudi zastopnike občin v okr. zastopu na odgovor.
Na tej podlagi hočeta delati zvezi županstev, ki se skleneta takoj, kakor hitro vlada potrdi pravila.
sprejeli nadalje glede uradnega jezika
slovenski]; juhčui Jn, Hjj.ili' fi^jnnianjuH nemških dopisov isti sklepi, kakor v Ormožu.
Nas veseli do dna duše. da so naši slovenski župani tako zavedni, da vstra-jajo na tej poti. da se ne dajo ostrašiti pò ničemur, ampak delajo na začrtani način v blagor svojih občin, okrajev in slovenskega ljudstva! *
Interpelacija
poslancev viteza Berk s a in drugih do ministra za notranje zadeve g 1 e d e 1 n e p o s t a v-n e g a postopanja vladnega komisarja za o k r a j n i z a s t o p celjski.
C. kr. upravne oblasti na Štajerskem postopajo brez ozira na obstoječe zakone nasproti zastopstvu in upravi okraja celjskega.
C. kr. okrajno glavarstvo ni dovolilo. da bi novo izvoljeni okrajni zastop si volil svoj odbor in načelnika, ker celjskemu mestu ni bilo všeč. da bi tudi volilo za ta okrajni zastop; to ni bilo postavno, ker določuje § 37 zakona od 14. junija 1860. da m .« a predstojnik politične oblasti takoj po končani volitvi izvoljene člane okrajnega .zastopa. ki so dobili volilne certifikate. sklicati k volitvi okrajnega načelnika okrajnega odbora, kar se je pa opustilo.
Že iz te določbe jasno izhaja, da nikakor ni potrebno, da bi bili morali vsi. ki imajo volilno pravico, voliti, marveč sklicati se morajo tisti, ki so volili in so dobili volilne certifikate.
Dalje je c. kr. namestništvo premutilo postavo od 14. junija 1866. ker " izvoljeni •• ,;	'on h|v/ vsa-
kega vzroka •azpustilo in izročilo upravo okrajnega premoženja vladnemu komisarju. Po tj 81 postave od 14. junija 1866 sme namesžništvo okrajni zastop razpustiti, pa seveda le pod pogojem, da ima vzroke za to; po postavi je pa namestništvo tudi v tem slučaju primorano. da najdàlje v šestih tednih po razpustitvi razpiše novo volitev. Ne glede na to, da ni bilo pri celjskem okrajnem zastopu nobenega vzroka za razpustitev, bilo bi moralo c. kr. namestništvo po oni isti določbi J vsaj v šestih tednih po razpustitvi razpisati novo volitev.
Obstoječe postave pa c. kr. namestništvo ne brigajo, marveč ono postopa.
kakor se mu poljubi. Več ko eno leto je opustilo razpisati novo volitev ter je vladni komisar tako gospodaril, da smo se v naših interpelacijah, katere smo stavili v 335, in 350. seji, morali obrniti za pomoč do visoke vlade, ža-libože brezuspešno. Ta oskrbnik celjskega okraja je sedaj celo postal okrajni glavar.
Z odlokom od 12. januarja 1906 št. 1817 je ta c. kr. vladni komisar razglasil: Jaz ukrenem vsled prošnje mestne občine celjske, da bode okrajni zastop k stroškom za vodovod, ki so proračunjeni na 600.000 K. vsako leto do odplačila onega posojila, katero bode mestna občina v ta namen si najela, pa nadalje za 40 let, iz okrajnega premoženja plačeval 2000 K mestni blagajnici'v Celju. — To je naravnost nezaslišana svojevoljnost. C. kr. uradnik. ki samo začasno vodi tekoče okrajne posle, si upa obremeniti okraj za 40 let s skupnim zneskom 80.000 K čisto na lastno pesf v očividni naglici
ker nova volitev je že razpisana; to je mogoče samo pod sedanjim namestnikom štajerskim.
Vodovod, ki ga hoče celjsko mesto imeti, okraja nič ne briga; okraju, ki obstoji iz 17 občin, ni nič mar za to. in naglice ni bilo treba, ker celjsko mesto že nima vodovoda od rimskih časov in bi bilo torej pač lahko čakalo še nekaj tednov do tistega časa. ko bi bile nove volitve za okrajni zastop končane, tako. da bi se bilo potem obrnilo na novo izvoljeni okrajni zastop za kak prispevek.
Naredba vladnega komisarja nasprotuje raznim določbam postave o okrajnih zastopih.
LISTEK.
Blagor v vrtu cvetočih breskev.
Čudna povest.
Veški napisal Julius Zever.
(Dalje.)
t Je nisem mogel k Mingeji. sem postavil pred se dragi kamen in vsaj razmišljal o nji. vpirajoč oči na umetni nasad breskev. Tako sem neprestano mislil na njo. in nikak čndež ni bil, da sem postal raztresen, da sem zanemarjal svoje dolžnosti in popolnoma zaostal v študijah.
Moja sreča je trajala že nad mesec dni. ko se je nekoč zgodilo, da je prišel k mandarini! Panju neki modrijan, ki so ga splošno smatrali za svetega. Prisostvoval s<im mnogim njegovim učenim razpravam. Med drugim je prišel pogovor tudi na človeški blagor in na pot, po kateri ga je mogoče doseči. Temu filozofičnemu razpravljanju, katero sem poslušal le raztreseno, je bilo prisataih mnogo osoK in po dolgi raz-
pravi se je oni modrijan blagonaklo-njeno obrnil k meni z vprašanjem: „In kako sodiš o blagru ti. mladenič?"
..Poznam le en blagor, ki je po-polen. in drugega nočem poznati: je pa to: .Blagor v vrtu cvetočih breskev'."
Govoril sem kakor blazen in takoj začutil svojo veliko norost, v katero sta me privedli strast in nestrpnost, Sicer me ni razumel nihče, toda izza onega dneva je mandarin Panju nekaj slutil in me pričel opazovati. Toda tega se nisem zavedel, dokler ni nekega jutra-, ko sem se vračal od Mingeje. zagrmel nad menoj: ..Kje se potikaš Vse noči. ti lahkomiselni predrzneš? Moj sluga te zasleduje že- deset dni."
• Bil sein kakor omamljen. Toda hitro sem se spametoval in se brez zadrege zlagal.
„Torej vedite", sem rekel, „tesno mi je po očetu. Vem, da je osamel in bolehen. zato prebijem noči pri njem. Bal sem se vas prositi dovoljenja, da bi morebiti ne mislili, da mi v vaši hiši več ne ugaja."
„Potem hvalim tvoj prestopek", je odvrnil mandarin ljubeznivo. „Ničesar
ne čislam bolj nego sinovsko ljubezen."
Ta nezaslnžna pohvala me je po-trla. ih mislim, da je mandarin vse uganil ter me znova sumil. Ostal sem kake tri dni doma. toda četrto noč je bilo moje hrepenenje tako silno, da sem, Mingejo moral videti, naj se zgodi kar hoče.
Pokrila je moje obličje s plame-nečimi poljubi in me silno pritiskala k sebi.
„Mislila sem. da več ne prideš!" je ihtela in pri tej misli kakor uničena padla na stol.
Povedal sem ji vse. Tu se je je polastila taka bol. da sem mislil, da umrje. Dolgo je -bila nema in hladna kakor kamen. Ko se je končno nekoliko pomirila, tako da je zopet mogla spregovoriti, mi je rekla otožno: „Vedela sem. da pride tako. O da, moja temna osoda se izpolni. Ti mi bodeš odvzet! Grob zija pred menoj temno in hladno."
Nato je zopet padla v globoko omedlevico. iz katere so jo predramile moje solze in poljubi. Tako močna, velika, sladka in bridka kakor oni večer dotlej najina ljubezen ni bila.
Solze in poljubi, vriskanje in plakanje' razkošje in bol. vse se je nama tedaj stopilo v eno samo vrtoglavo blaznenje. Ko sva se zjutraj poslavljala, sva bila oba utrujena do smrti. Mingeja ni več spregovorila, nobenega strahu ni več kazala, toda žalost v njenem pogledu me je tlačila kakor skala. S težavo sem se privlekel domov.
Panju me je pričakoval v moji sobi. Bilo je že precej v jutru.
„Danes torej zopet nisi spal doma?" vpraša mirno.
„Da, bil sem z očetom."
Komaj odgovorim, se odpro vrata, in moj oče stoji na pragu.
„Bedni, nehvaležni lažnik!" zagrmi nad menoj.
Moral sem se oprijeti stene, da bi se ne zgrudil. Tako sem bil slaboten in iznenaden.
„Priznaj, kod se potikaš noč na noč?" vprašata oba moža naenkrat.
Trdovratno sem molčal.
„Ah!" vzklikne oče. „zakaj sem moral dočakati na svojem otroku, da moram smatrati resničnim pregovor, da so na svetu le dvojni dobri ljudje,
Naredba vladnega komisarja je nepostavna in je jasno, da ne bi pred nobenim avstrijskim sodiščem mogla mestna občina celjskega okraja pravdnim potom primorati do plačila. Pač pa tira vladni komisar celjski okraj v celo vrsto raznih pravd.
Podpisani poslanci vprašajo njegovo ekselenco:
1.	Priznava li njegova ekselenca. da je c. kr. vladni komisar daleč prekoračil delokrog svoje službe?
2.	Hoče li njegova ekselenca to naredbo c. kr. vladnega komisarja takoj razveljaviti, predno nastanejo daljni nasledki?
Dunaj, dnè 31. prosinca 1906.
Vitez Berks in drugi.
Interpelacija
poslancev viteza B e r k s a i n tovarišev do finančnega ministra glede pripravnice na c. kr. državni g i m n a z i j i v Celju.
Na c. kr. državni gimnaziji v Celju se nahaja tudi pripravnica. Namen te pripravnice je bil izprva, da bi se olajšal prestop na nemško gimnazijo onim dečkom, ki so prihajali iz slovenskih ljudskih šol. Ker so pa vsled tega morali slovenski otroci eno leto dalje kakor Nemci obiskovati gimnazijo, ustanovili so se samostojni slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju.
Po ustanovitvi teh samostojnih slovensko - nemških gimnazijskih razredov ni prav nobenega vzroka več. da bi še dalje ostala pripravnica na c. kr. državni gimnaziji v Celju. Učenci, ki so nemškega jezika popolnoma zmožni, lahko vstopijo, če želijo, v c. kr. državno gimnazijo z nemškim učnim jezikom; učenci, ki niso nemškega jezika v toliko zmožni, da bi lahko takoj vstopili v c. kr. državno gimnazijo z nemškim učnim jezikom, vstopijo lahko v slo-vensko-nemške gimnazijske razrede.
Vkljub temu pa se ta pripravnica' na c. kr. državni gimnaziji še vedno vzdržuje, dasiravno jo obiskuje od leta do leta manj in sicer letos samo še šest učencev.
Za to pripravnico je potreben poseben učitelj, je potrebna učna moč s kurjavo itd., kar vse velja na leto najmanj 4000 K. S tem zneskom bi se lahko plačeval poseben domači učitelj za vsakega teh 6 učencev: ti stroški gotovo niso upravičeni. C. kr. finančno ministrstvo ima vsako leto, kadar sestavlja proračun, razne izgovore, da ne more ničesar dati za nujne gospodarske naprave, češ. da manjka denarja; tembolj
je čudno, da s takimi nepotrebnimi stroški državo še naprej obtežuje.
Z ozirom na vse to vprašajo podpisani poslanci:
„Hoče li njegova ekscelenca v tej zadevi ukreniti v sporazumu z nančno upravo, da se državno gospodarstvo v naprej nekoliko bolj varuje ter taki nepotrebni stroški odpravijo?"
Dunaj, dne 30. prosinca 1906.
Vitez Berks in drugi.
SvetoYilo-poIitiéni pregled.
—	V državni zbornici se je že
začela obs.trakcija, proti rekrunemu zakonu in v zavlačenje volilne preosnpve. Vsenemci in Italijani obstruirajo na eni. Italijani, češki radikalci in grof Sternberg na drugi strani. Vloženih je nebroj nujnih predlogov. Dne 12. t. m. se je razpravljal nujni predlog Vse-nemca Hoferja radi demonstracij pred kursalonom o priliki Slovenijanske slavnosti na čast Stritarju. Hofer trdi. da je policija postopala krivično. Minister grof Bylandt-Rheidt je izjavil, da se je policija vedla popolnoma pravilno, da v slovenskem koncertu ni bilo nikakega izzivanja. Govoril je tudi posi. Ferjančič. ki je vsestranski odgovarjal na podla zavijanja nemških poslancev - lopovov Malika in Hoferja. Seveda se je moral vtekniti v debato tudi naš ljubljenec Pommer, ki je kvasil nekaj o trpljenju celjskih Nemcev pred Slovenci. Nujnost vsenemškega predloga je bila odklonjena. — Nemške stranke so vložile že napovedano interpelacijo zaradi razmerja z Ogrsko. — Posi. P a eli er in Wolf sta interpelirala. naj že ministrski svet končno stori korake za gospodarsko in politično ločitev Galicije. — Posi. P i tacco je stavil nujni predlog zaradi znane vladne odredbe proti tržaškemu magistratu.
—	Ogrski dogodki. Ogrski mini* strski predsednik barrtn FejerrarV jf prišel na Dunaj in je bil v dolgi av-dijenci pri cesarju. Iz Budimpešte se poroča, da se v ponedeljek razpusti ogrski državni zbor in da bo bivši domobranski minister general N y i r i imenovan kraljevskim komisarjem. Nyiri je na Dunaju in priseže v tej lastnosti direktno pred cesarjem. Po nekih vesteh pride Nyiri v zbornico in bo po pre-čitanjn kraljevskega pisma, s katerim se zbornica razpusti, pozval poslance, naj se takoj razidejo, sicer jih razženes silo. V kraljevem pismu bo rečeno.
namreč mrtvi in oni, ki se še niso rodili! Da bi spadal k prvim ali drugim!"
Še vedno sem molčal.
„Ali moreš tajiti", pravi mandarin, da si padel v mreže ostudne kurtizane ?"
Tu se vzravnam.
„Govorite spoštljivo o nji. ki jo ljubim in je moja žena", vzkliknem. „Vedi, mandarin Panju, da sramotiš lastno sorodnico."
„Ali blazniš, ali govoriš v vročici?" vpraša Panju,
„Govorim trezno in resnično. Je to Mingeja. ki sem jo videl prvič na tvoji strani, ko je vživala gostoljubnost v tvoji hiši."
„Ti si izgubil razum", odvrne mandarin. „Nikdar nisem slišal tega imena in nikdar ni bila pri meni v gostih kaka sorodnica."
„Nedostojno je tajiti resnico", vzkliknem. „Kaj ni Mingeja toliko plemenita, da bi bila tvoji hiši v čast? Kaj ni bila oni dan s teboj, ko si me spoznal, ko si kupoval zanjo pahljačo ? Kaj ni poslušala v prosojnem šotoru na cvetočem ostrovu tvojega vrta mojih pesmi tedaj, ko sem prvič pel pri tebi?"
„Nikdar nisem slišal, da bi govoril
kdo toliko nesmisla in laži s tako drznim čelom."
„Glej. kakšne dragocenosti!" je vzkliknil moj oče. Našel je tekom mojih besed Mingejine darove v njihovem skrivališču in jih zdaj privlekel na svitlo.
„Od kod imaš te predragocene starožitnosti, te krasne rokopise davnih časov?" se začudi mandarin in me strogo motri. „Te stvari so bile zakopane v zemlji", nadaljuje, „to se jim dobro pozna. Ali je mogoče, da si se morebiti drznil zagrešiti božji rop in jih izkopal iz skrivnih shramb kakega starega svetišča. Resnično, ta zločin bi bil Večji nego lahkomiselna strast."
Spustil sem se v jok. Zdelo se mi je. da me namenoma muči.
' „O Mingeja". vzkliknem, ,.o poslušaj, kako sramote onega, katerega čista duša ljubi tvojo."
„Tvoje solze se mi zde odkritosrčne", pravi nato mandarin mirneje. „Morebiti sem ti delal krivico; to bi mi bilo resnično žal. Pelji naju k tej deklici. Če je res taka, kakor blazniš o nji, čemu se potem skriva? Nihče bi • se ne upiral tvoji ženitvi."
(Konec prihodnjič.)"
da se razpišejo nove volitve še le potem, ko se pomiri dežela. Obenem s pismom izide poseben kraljevski manifest na vse prebivalstvo.
—	Carinski spor med Srbijo in Avstrijo. Srbski poslanik na Dunaju dr.- V u i č je prišel v Bel'grad in je prinesel s sebo j pogoje dunajske vlade glede novih pogajanj med Srbijo in A v s t r o - O g r s k o zaradi trgovinskeincarinske pogodbe. Vlada in kralj se zdaj z Vuičem posvetujejo zaradi teh pogojev. Tako je torej videti, da se ta spor konečno reši v obojestransko zado-voljnost.
—	Bolgarska armada se pomnoži.
Sofijske novine javljajo, da se poveča letno število vojaških novincev ravno za polovico. Ti novi novinci bodo služili samo po šest mesecev, potem pa bodo prišteti rezervi.
—	Turško pravosodje. V Skoplju je obsodilo izredno sodišče 45 Bolgarov v desetletno ječo. ker so jih obdolžili, da pripadajo makedonskemu vstaškemu odboru in so delali na revolucijo. Sod-nijska obravnava je bila res turška. Predsednik je zamenjal mnogokrat obdolžence in je bila vsa obravnava jako zmedena. Ko so peljali obsojence v zapor, se je enemu posrečilo, da je pobegnil.
—	Prusi proti Poljakom. Grof Kospoth je prodal svoje veliko posestvo nekemu Poljaku. Prusko naučno ministrstvo je uvedlo proti grofu preiskavo in ga končno odstavilo za kazen kotkuratorja ligoviškeviteškeakademije.
—	Trgovinska pogodba med { Nemčijo in Zjedinjenimi državami. Nemčija in Zjedinjene države niso sklenile trgovinske pogodbe. Zdaj delajo ,za začasno enoletno trgovinsko pogodbo. Amerika je voljna dati Nemčiji gotove» ugodnosti.
Ruski dogodki. Ribiči so našli v reki Visli šestnajst strašno razmesarjenih trupel, ki so bila skupaj zvezana z žico. Mnogim truplom so manjkale roke in noge, obrazi so bili politi z gorečo smolo, vsled česar žrtev ni mogoče spoznati. Policija je baje ribičem strogo prepovedala praviti komu o tej najdbi. Splošno se misli, da so to trupla revolucijonarcev, ki so bili v trdnjavi ustreljeni. — Car je ustanovil mesto druaega pomočnika pravosodnemu ministru.
—	Rudniški požar v nemškem državnem zborn. V soboto je razpravljal nemški državni zbor o rudniškem požaru dne 10. julija leta 1905 v premogokopu „Borossia" pri Dort-inundu, pri katerem je izgubilo življenje 39 rudarjev. Državni tajnik grof Posadovsky je izjavil, da vlada ni odgovorna za to nesrečo, ker preiskava ni dognala nobenega kršenja državnih zakonov. Ker so sklenili kljub tej izjavi razpravo o nesreči, je zupustil grof Posadovsky zbornico. Govornik katoliškega centra, svobodomiselcev' socijalne demokracije in Poljakov so ostro grajali, da ni še uradnega poročila o tej nesreči in se vlada ne udeležuje razprave, pri kateri se gre za smrt 39 oseb. Razprava je dokazala potrebo novega rudarskega zakona za Nemčijo.
—	Francoska zbo rnica razpravlja o francosko-ruski trgovski pogodbi.
—	Maročanska konferenca. Vse
vesti o konferenci v Algecirasu se strinjajo v tem, da je prišlo tam do jako ostrega prepira med Nemčijo in Francijo, ki zna postatiusodepolnegapomena. Gre se zaradi policije. Nemčija zahteva mednarodno policijo, česar pa Francoska na noben način ne more dovoliti, če noče, da izgubi sploh ves upliv v Maroku.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Utrinek s komerza ob priliki „Triglavove" tridesetletnice. Na večstransko željo udeležnikov Triglavovega komerza omenjamo na kratko smisel govora. kateri je bil v vseh poročilih podan enostransko ali pa sploh ne, smisel govora g. dr. Gvidona Serneca, kateri je govoril kot zastopnik Sokola: Pozdravlja kot Sokol slovenske akademike, se zahvaljuje, da so namenili čisti dobiček slavnosti v tako plemenito svrho. kakor je Sokolski dom, — in kot celjski Slovenec želi od slovenskih akademikov, da se kljub različnim n a z i r a n j e m s p o š t il j e j o med seboj, ker hočejo vsi. dasi morda vsak po drugačni poti. priti do konečnega cilja, da pomagajo slovenskemu ljudstvu.
—	Ali za-uje ne velja postava? Namreč za učitelje na tukajšnji deški ljudski nemški šoli! Ali smejo tam učitelji otroka s palico kar po glavi tepsti, da se fantu več dni poznajo brazgotine od udarcev. Nadejamo se% da se takšna naravnost kazniva dejanja ne pripete več, ker bi sicer morali brezobzirno z imeni na dan. — in to gospodom ne bo ljubo!
—	Umrla je v Celju udova profesorjeva Neža Huhčik v 73. letu starosti.
. j — Praviea za nas in za — „bogove". Bajazzo v Rotovški ulici hoče denuncirati. Pripoveduje namreč, da sta se tridesetletnice „Triglava-" udeležila tudi avskultanta Lašič in Potočnik, in kliče ves državni aparat na pomoč proti — panslavizmu. A da je c, kr. avskultant dr. Petritschek na nekem „slavlju" tukajšnjih „turnerjev" izzival s „plamenečim nacijonalnim govorom", kakor je svoječasno poročal bajazzo, to je samoobsebi razumljivo.
Porotna pravda zarad raz-
žaljenja časti v Gradcu. Znano je, da je dr. Jos. Sernec 1. 1905 tožil urednika „Deutsche Wacht" zarad raz-žaljenja časti, pri kateri je bil nrednik zaradi pregreška po §§ 491 in 493 obsojen. Zdaj je „Grazer Tagblatt " v listu od 1. svečana 1906 ponavljal tiste žalitve, češ. da je dr. Sernec s svojo pravdo pri celjskih porotnikih pogorel in je pristavil še drugo žaljenje, zavoljo katerega je neki znani nemški advokat pri celjskem okrajnem sodišču tudi bil obsojen zarad razžaljenja časti po § 491 na 80 kron globe. — Iz teh uzrokov je dr. Jos. Sernec proti „Grazer Tagblatt" pri c. kr. deželnem sodišču v Gradcu kot porotnem sodišču uložil tožbo zoper urednika Karla Ubella zarad pregreška zoper varnost časti. O vspehu obravnave bomo ob času poročali.
—	Osebna vest. Računski asistent v Gradcu, s. Josip Jak. pride v isti lastnosti v finančno ministrstvo.
—	Poštna vest. Gdč. Franica Šega, dozdaj poštna upraviteljica v Konjicah. je imenovana za poštarico v Oplotnici na Štajerskem.
—	Škandalozne poštne razmere na Spodnjem Štajerskem. V 30. št. „Slov. Naroda" je nek dopisnik priobčil članek: „Kdo je kriv neredov na poštah po deželi?" Ko sem to citai, se mi je zdelo, da govori dopisnik iz mojega srca. V okrepilo še naj služijo sledeče vrste: v nekem prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem je sedež nekega slovenskega nepolitičnega društva, ki pa ima tiidi priimek „slovensko". Predsednik društva ima mnogo pisarij, oddaja in sprejema toraj mnogo pisem in denarja po c. kr. pošti. Pa kakšne nerednosti opazuje to društvo že nekaj let, kakšne krivice so se mu godile! Društvena pisma, na
katerih se lepo cita ime in sedež društva, kar zginejo, ko so se oddala t kr. pošti, kakor kafra. Posebno «dno je. da se izgube pisma, naslovljena na „Domovino"'. Še 18. prosinca 1.1. je „rajžalo" neko tako pismo v ,sveto večnost". Pred par meseci se je primeril ravno tak slučaj. Društveni predsednik je prosil urednika „ Domovine". naj skrbno preišče, če je pisnw le došlo tja. a zagotavljal je ta prepričevalno, da ga ni sprejel. Pred drema letoma sta se zgubili dve pismi, eno je bilo naslovljeno nekemu slov. poslancu, drugo ravnateljstvu južne Mesnice, oboje na Dunaj. Obe pismi sta se zgubili, dasiravno je bila na zavitkih tiskana finua društva. Pred kratkim se je društvu poslal nek denar, tudi denar, oziroma poštuo nakaznico je slavna c. kr. avstrijska 'pošta zgubila. Društvo ni vedelo, da se m n je denar poslal in le slučajno je to zvedelo in potem zahtevalo dotično svoto po odpošiljatelju pri ravnateljstvu v Gradcu. Pisma, ki so naslovljena na pošte v slovenskih krajih, redo mnogokrat najprej v druge žave n. pr. večkrat že v Moskvo in ■Smolensk. ..Barbarski" Rusi pa potem iztuhtajo. da je dotična pošta na Sp. štajerskem in pošljejo pisma nazaj. — Pred dvema mesecema je pisal društveni predsednik neki znani osebi v Konjice, pismo pa so poslali „kunštni" poštni uradniki v tisti kraj. o katerem pravi narodna pesem „tam za turškim
gričem--» —Za turško mejo je
vojaška pošta „Kunjica" in ta kraj je spodnještajerskim c. kr. poštam bolj mati kakor „Konjice", kjer je sedež c. kr. okr. glavarstva, c. kr. sodišča in drugih uradov. Dotično pismo pa je še vendar srečno priromalo iz „Bosne zlate" nazaj društvenemu predsedniku. Čudno! Dotični kuvert je še na ogled v originalu. — Pred kratkim je društveni predsednik pisal neki višji osebi v Ljnbljano. Gospod pa ni dolgo dal odgovora, Cez par tednov" mu rnštvo zopet piše. In gospod piše ves razkačen, da je takoj odgovoril in da želi nekega pojasnila. Tega pisma toštvo ni sprejelo, zopet je zginilo. Ta gospod pa je še baje napisal ime kraja slovensko in nemško in poleg še „Štajersko". Ko bi še bil zraven zapisal „Evropa" bi se pa bili znabiti spoznali na pošti. — Marsikdo bo rekel, da vse to ni verjetno, in vendar je do pičice res. Pa kaj še vse vemo o poštah na deželah! Za danes naj bo dovolj. Marsikateri rodoljub bo jezen vzkliknil: ta dopisnik je osel. ker se ne pritoži. Predsednik dotičnega društva se je v svojem in imenu društva že velikokrat pritožil pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Gradcu, a nikdar ni ničesar dosegel. V Gradcu jo višji gospodje tako lepo zasučejo in se tako imenitno izgovorijo, da je pritožnik na zadnje pravi norec, kajti domači poštarji in razne „frajlice" se mu posmehujejo. Toliko povemo danes na glas. da vzpričo takih škandaloznih razmer pri c. kr. poštah na Spodnjem Štajerskem ne moremo imeti nobenega zaupanja ne do pošt na deželah, ne do ravnateljstva, najmanje pa do neraškonacijonalnih poštnih svetnikov, amtmlančnih uradnikov et tutti kvanti. To so turške razmere, pa ne moderno-evropske. Edino zaupanje še imamo 4o vis. c. kr. trgovinskega ministrstva. Ce je njemu kaj ležeče na tem, da se te azijatske razmere odstranijo, naj zgrabi za največjo metlo in začne temeljito pometati. Naši poslanci imajo veliko dela in ne upamo se jih skoraj prositi, da bi nam pomagali. Če pa želi kateri kakšnih informacij, naj se obrne do uredništva tega lista. x
— Stavbe posojilnice v Celju in celjski mestnoobčinski urad. Pred
dvema leti je predložila posojilnica v Celju tukajšnjemu mestnoobčinskemn uradn načrt za stavbo nove hiše na mestu prej. Kammererjeve hiše pri graški mitnici. Dali so h komisiji poslani gospodje občinskega odbora pri komisiji proti neznatni premembi načrta ustno stavbeno"dovoljenje, pismenega dati pa se je občinski urad branil, in zahtevali so pozneje, da jim prav po ceni naj posojilnica proda svoje posestvo „Lubejevo" pri kapucinskem mostu. To je posojilnica odrekla. Imeli so nato še eno komisijo in spoznali, da se trinadstropna hiša po načrtu, ki ga je po vseh veljavnih predpisih izdelal ljubljanski mestni inžener Koch, iz zdravstvenih ozirov ne sme zidati. Vsled posojilnične pritožbe je graško namestništvo in potem ministrstvo ovrglo prepoved trinadstropne hiše. Da Slovencem stavbo zavleče, pritožil se je celjski mestni odbor zoper sklep ministrstva na upravno sodišče in to je zdaj vendar enkrat zavrglo vse pregovore. katere je celjska občina povzdignila zoper tri nadstropja. Zdaj gre še za dvorišče, ki se celjskim občinskim gospodom pretesno zdi na načrtu, če tudi imajo druge nove hiše v Celju še manjša dvorišča. Dve leti se je torej že bojevala celjska posojilnica za stavbino dovoljenje. Zdaj gre boj proti koncu. Seveda pa je pričakovati še mnogih ovir pred začetkom zidanja. Slovencem celjski mestni očetje ne dovolijo ničesar. Treba bo gotovo novih pritožeb.
—	Št. Jur ob j. žel. Odborniki občine okolica Št. Jur ob juž. žel. so v seji dne 4. svečana na predlog župana Urleba sklenili, poslati prošnjo za popolnoma nemški pouk v 4. razr. tukajšnje ljudske šole. S tem seveda še ni in ne bo samo nemškega pouka. Sklep je naravnost neumen, ker šola v Št. Jurju podaje učencem vse nauke, kar jih potrebujejo za življenje in kolikor jih ljudska šola dajati more. Vzrok vsemu je. kolikor čujemo, samo otročja jeza Urlebova na neke gospode, ki ne plešejo po n jegovi piščali. Ravno zadnji čas smo vendar videli, kako so nekateri propadli, ker so mislili, da se res vse zamore, ako se le nemško zna. Mi nismo branili, učiti se nemščine, toda vprašanje je, kedaj in kje. In ljudska šola ni zato. Le poglejmo, kaki duševni siromaki so slovenski otroci, ki prihajajo iz celjskih in drugih nemških šol med nami. Vspehi kažejo, da so slovenske šole dobre, ljudske šole s tujim učnim jezikom pa otrok ne učijo, ampak mučijo jih. Z Urlebom pa se bomo še zmenili!
—	Brežice. Ples voj. veteranskega društva v Brežicah se je vršil 11. t. m. v zgornjih prostorih- „Narodnega doma". Prišlo je nad 80 naših možakov-korenjakov, večinoma s svojimi družinami iz cele okolice in Brežic v svojih ličnih krojih. Tudi brežiško slov. občinstvo se je plesa udeležilo polno-številno. Svirala je vet. godba iz Samo-bora. Med odmorom je društveni načelnik, za procvit društva mnogozaslužni g. Petrič v vznešenih besedah spodbujal navzoče k delu in ljubezni za širšo domovino — Avstrijo — in našo ožjo slovensko domovino. Ko je pazno poslušajočim veteranom klical v spomin boje na polju slave, utrnila se je marsikatera solza.	Veteran.
—	Dobrna pri Celju. Načelstvo „Hranilnice in Posojilnice" na Dobrni nam naznanja, da je znižalo obrestno mero za posojila na vknjižbo od 60/° na 5 V2 %• Za posojila na poroke ostane dosedanja obrestna mei a 6°/o-Hranilne vloge se obrestujejo po 4 i/2°/0.
—	Novice iz Trbovelj. V ponedeljek, dne 12. svečana se je poročil gospod Andrej Žagar, gostilničar pri „Volku" z gdč. Fanico Pregeljevo iz
Št. Jurija pri Litiji. Mladima zakoncema obilo sreče! — Govori se, da bode prestavljen od tukaj obče-priljubljeni gospod kaplan Jos. Tratnik v Rajhenburg. Ta izprememba se nam čudna zdi, ker je imenovani gospod šele pol leta tukaj in res drag nam prijatelj. Linhart je zopet na prostih nogah in ima svoje shode. Slišijo se vesti, da bode izbruhnil koncem tega meseca zopet štrajk, toda z veliko večjo silo, kakor je bil zadnji. Vlada mora imeti velikansko veselje nad tako bedo, da jo sploh pripušča. Nad 500 rudarjev se je izselilo v Nemčijo tekom zadnjih dni.
—	Velenje. Nad 50 kmetov velenjske občine se je udeležilo gospodarskega predavanja, katero je priredila kmetijska zadruga za Šaleško dolino dne 11. t. m. v Velenju. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanjem govornika in z odobravanjem sprejeli načrt drobnega gospodarskega dela za Šaleško dolino. To predavanje, katero se je že vršilo v Škalah in Šoštanju, je bilo uvodno predavanje k raznim gospodarskim predavanjem, katera se bodo s sodelovanjem potovalnih učiteljev prirejala v raznih krajih Šaleške doline. Zanimanje za kmetijske zadruge in njih cilje raste v Šaleški dolini, kar priča dobra udeležba pri predavanjih, kakor tudi pristop novih udov.
—	Šoštanj. Ker so razni župani našega okraja zadržani, se ne vrši shod županov celega okraja v zadevi ljudske knjižnice in ustanovitev županske zveze dne 18. febr. ampak še le v začetku meseca marca. Dan in čas zborovanja se bo pravočasno v časnikih in posameznikom z vabili naznanil!
—	V Gornjem gradu je umrl v torek 13. t. m. zjutraj ob 5. uri gosp. dr. Ivan S c b 1 a n d e r, zdravnik in posestnik.
—	Iz Slovenjega gradca. V sobot^ dne 17. svečama 1900 predpoldnem ob S. uri se vrši dopolnilna volitev v okrajni zastop slovenjegraški iz skupine veleposestva na mesto rajnkega gospoda Rogine. Dasiravno je sklenjen kompromis, poživljajo se vendarle vsi so-mišljeniki-volilci, da se te volitve zanesljivo udeleže. — V bližnjem Št. Lenartu se je pripetila v soboto, dne 10. t. m. velika nezgoda, Z deskami naloženi, težki voz zvrnil se je na postaji v Mislinju na voznika gospoda Karla Jršica, posestnika in krčmarja v Št. Lenartu, ter ga tako težko telesno poškodoval, da je v nedeljo, dne 11. t. m. v bolnišnici v Slovenjem gradcu, kamor so ga radi operacije in lečenja pripeljali, umrl. Ranjki je bil jako delaven in priljubljen mož, skrben oče svojih otrok in odločen narodnjak. — bodi mu blag spomin!
—	Mariborske novice. „Slov. trgovski klub" v Mariboru priredi v četrtek, dne 15. svečana „Trgovski večer" z zanimivim vsporedom. Vstopnina za osebo 80 v; za obitelj 2 kroni. — Po vsporedu: prosta zabava in ples. — Pripomniti si dovoljujemo le to. da bi naj deloval trg. klub živahneje tudi v drugem oziru. V oklicu, ki ga je razpošiljal klub o priliki svoje ustanovitve, pravi, da je med mariborskimi trgovci in njih uslužbenci pretežna večina sicer rojenih Slovencev, a nemčurjev. Se je li do danes njih število že kaj skrčilo? Koliko dela bi bilo na tem polju! — Seveda želimo klubu pri četrtkovi prireditvi vsestranski moraliče.11 in gmoten uspeh!
Bralno in pevsko društvo „Maribor" hoče tudi pripraviti skokonogi mladini vesel večer in jo vabi na plesni večer v soboto, dne 17. svečana v malo dvorano „Nar.
doma". Začetek ob 8. uri. Vstopnine je za neude 40 v. za ude je prosta.
—	Sloveče vinogradno posestvo v Halozah je naprodaj. Opozarjamo naše rodoljube 11a tozadevni inserat v današnji številki, da ne preide to lepo posestvo v tuje nam sovražne roke. Nemški „purgerji" že imajo itak skoraj pol Haloz v rokah in za Slovence zna usodepolno hiti. ako se bo nemška posest v Halozah tako rapidno širila, kot se zadnja leta širi.
—	Od Sv. Marjete niže Ptuja. Velika veselica, kojo smo priredili pretečeno nedeljo, obnesla se je jako dobro. S ponosom zamoremo reči. da take veselice že dolgo nismo videli. Dohodkov smo imeli okoli 120 kron. Hvala vara presrčna, predragi sosedje in pa vam. vrli Marjetčani.
—	Umrl je v Gradcu deželno-sodni nadsvetnik v p. g. Ivan Castelli/, dne 13. t. m. v 72. letu starosti. Rojen je bil v Celju 1. 1835. Bil je tudi sodnik v Laškem.
Kranjsko.
—	Samomor. Dne 7. t. m. se je v blaznosti v goši obesil Gašpar Rib-nikar po domače Urban iz Sebenj št. 16. Pred štirimi leti je ponoči zasmodil svojo hišo in zbežal v hrib. Nekaj časa nato so ga imeli v norišnici in sedaj je tako žalostno sklenil svoje življenje.
—	Umrl je v Kranju g. Janko Majdič za otrpnjenjem srca nana-gloma, star 35 let. Bil je znan po vsem Gorenjskem. V družbi so ga imeli radi zaradi blagega srca.
—	„Pisateljsko podporno društvo" je imelo občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 47 rednih članov. 552 K dohodkov. 448 K pa*stroškov. torej 103 K prebitka Na podporah se je izplačalo 240 K. — Voljen je stari odbor. Častnim članom so izvoljeni Stritar. Gregorčič in Aškerc.
—	Velikodušni dar. Gosp. Janez Nabernik, c. kr. sodn. svetnik v Ljubljani je daroval „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi" obnos 300 K. Naj bi ta blagi gospod našel mnogo posnemovalcev!
—	Mesto v Ameriko na mrtvaški oder. Miha Gregorin. 30 let stari posestnikov sin na Brezovici, se je pripravil na odhod v Ameriko. Par dni pred odpotovanjem je bil še v drnžbi svojega brata in treh tovarišev, spili so v neki gostilni tri četrt litra žganja, potem so pa šli v neko drugo domačo gostilno, kjer so spili 6 litrov vina. Gregorin je bil sicer dobre volje, a ne pijan. Šel je na podstrešje k počitku, kjer so ga drugo jutro mrtvega našli. Zadela ga je srčna kap.
Koroško.
—	Radeckijev veteran je umrl v Trbižu. Bil je to 80letni Jurij Trink, ki se je udeležil pod Radeckijem več velikih bitk. cestnega boja v Milanu, ki je branil Rim ter zasledoval glasovite Garibaldijeve tolpe. Pogreb je bil dne 6. t. m. — Rodbina Trinkov je na Koroškem ena najstarejših. Že leta 1618. pod cesarjem Matijem Ferdinandom III. je bila odlikovana.	*
—	Požar je nastal 6. t. m. ponoči pri posestniku Pečniku v Djekšah. Gospodar in sin sta bila ravno na neki svatbi. Zgorelo je 70 ovac in 2 konja? nadalje krma. žito in orodje. K sreči ni bilo vetra.
—	Izseljevanje v Ziljski dolini zelo narašča. Vedno več jih gre v Ameriko, Doma pa propadajo posestva,
—	„Freie Stimmen" poročajo, da je k „Südmarki" pristopilo tudi več Slovencev. Imejte poturice!
Primorsko.
, — Volitve v tržaški deželni zbor in mestni zastop bodo. kakor poročajo listi, dno 12. marca t. t.
Z vagona je padel v Trstu lampist Anton Bitežnik. ko je prižigal luči. Razbil si je pri tem lobanjo in umrl še tisto noč.
— Krvav pretep. V Trstu je krčmarja Mateja Rabateka neki gost sunil v pretepu z nožem v hrbet in mu pridel rano, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Burja jo je vrgla v morje. V' hrvatskem primorju divja nekaj dni sem silna burja. V Šelcah pri Reki je vrgla učiteljico Antonijo Zelinko v morje. Zelinka bi se bila utopila, če bi ne bil skočil neki mornar za njo in jo prinesel na suho.
— Strašno smrt je storil črevljar Ivan Marti, ki je opravljal obenem službo portirja „v hiši št. 11 v ulici < "ologna v Trstu. Mož je bil božjasten : pretekli večer ga je napadla bolezen, ko je v svoji loži pri luči delal. V krčili je prebmil luč. petrolej ga je vsega polil in mož je vsled strašnih opeklin kmalu izdihnil.
Svetovne vesti.
Župnik na zatožni klopi radi umora. V soboto se je izrekla razsodba v obravnavi zaradi umora Ane Rančigaj. Župnikov sluga Širne Kovačevi č je bil po pravoreku porotnikov spoznan krivim umora Ane Ranqigaj in obsojen na smrt na v e š a 1 i h. Žup-nikova ljubica Antonija Oštric je bila obsojena na en mesec težke ječe. župnik Fran Tomaševič pa na 30 kron globe, ker je pridržal pismo Ane Rančigaj, ki ga je pisala svojim sorodnikom na Štajersko.
—	Izseljevanje. Parnik ..Karpa-tija"' je odplul dne 10. t. m. iz Reke z 2027 izseljenci.
—	Slovenec voclja banke v Ameriki. Slovenec Leopold Friedrich je postal vodja velike Orientai National banke v Newvorku. Doma je na slovenskem Štajerskem in nikjer ne zatajuje svoje narodnosti.
—	Nove toplice vsled potresa so nastale v Dobri Vodi na Ogrskem. Čez tri tedne so čutili ponoči lahko potresno gibanje in nato se je pojavil vroč studenec.
—	Velika povoden j v Braziliji.
Parahyba je prestopila ter je preplavila nižji del mesta Campos v državi Rio. Na mnogih točkah je bila voda 4 metre visoka. Provzročena škoda je ogromna. Neprestano deževje povišuje nesrečo. Zveze so pretrgane.
—	Ameriški štrajk. V Čile so začeli železničarji štrajkati. Pri spopadu z vojaštvom je bilo nad 100 oseb ubitih.
—	Vprašanje o novem orient ekspresn zanima neprestano mnoge francoske in belgijske kroge. Razne francoske trgovske zbornice so se že izjavile, da bodo zadevo krepko podpirale. Bruseljska trgovska zbornica jo pisala zagrebški trgovski zbornici ter prosila za načrte, ker se ondotni trgovski svet živahno zanima za to progo. Tudi švicarske trgovske zbornice se izjavljajo v tem smislu.
—	Mlada ljubezen. Iz Frankfurta je pobegnil ženski zdravnik dr. Bar-thold. Z njim je pobegnila neka 12-letna deklica, ki jo je zdravil. Zapustil je skoraj milijon mark dolgov.
—	Morganatičen zakon. Švedski princ Evgen. četrti sin kralja Oskarja, se poroči z neko švedsko operno pevko v Parizu. Princ, ki je star -41 let. se odreče vsem svojim pravicam.
—	Vozovi iz čistega železa. V Ameriki so začeli izdelovati železniško vozove iz samega železa brez lesa. Taki vozovi so se izkazali zelo pri-
pravne. Dolgi so 14 m. široki 2'6 m. visoki pa 375 m ter so težki 17 Vž ton. Prostora je v takem vozu za 52 oseb.
Društveno gibanje.
—	Slovensko politično društvo na Teharjih ima dne* 18. t. m. to je prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne v prostorih g. Ignacija Cajhna na Teharjih svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Sprejem udov. 2. Volitev odbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Predlogi in nasveti. 6. Šaljivi svečolov. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	„Kat. bralno društvo" pri Sv. Jurju ob juž. žel. priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v prostorih gosp. Alojzija Nendla igro „Na srcu Marijinem" in petje; svirala bo tudi godba. Začetek ob 4. uri popoldne. K vdeležbi vabi '	odbor.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi predpnstno veselico dne 17. svečana t. 1. v rudniški restavraciji na Vodah. Godbi: C. kr. pešpolka št. 27 iz Ljubljane ter paz-niškega in podpornega društva na lok iz Trbovelj. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K, za obitelj 3 krone.
—	Kat. politično društvo na Slatini ima v nedeljo, dne 18. svečana po večernicah v gostilni gosp. Franca Ogrizek pri Sv. Križu svoj letni občni javni shod.
—	Sv. Marjeta niže Ptuja. Gle-dališčna predstava „Sanje", igra s petjem v petih dejanjih, koja se je predstavljala zadnjo nedeljo, je ugajala poslušalcem tako. da jo bodemo v nedeljo, dne 18. svečana ponavljali. Pridite, kateri še igre niste vidoli; Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin.. II. vrste 50 vin.. III. vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Začetek točno ol; pol 4. uri popoldne.	Odbòr.
—	Vojaško Veteransko društvo pri Sv. Tomažu nad Ormožem priredi dne 18. t. m. v gostilni ..pri pošti" veselico s sledečim sporedom:
1.	„Trije ,ički" (burka v 2 dejanjih).
2.	Slavnostni govor. 3. Šaljiva tombola. 4. Šaljiva pošta. 5. Prosta., zabava. Svira domača godba. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 40 vin., stojišča 2O. vin. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	„Trgovski večer" v Mariboru
v četrtek, dne 15. svečana t. 1. „Slov. trgovski klub" je spored za ta večer razposlal, ter pač ni dvombe. da bode ta večer, ne le z ozirom na Srečno sestavljen spored, ampak tudi že zato. nad vse dobro vspel, ker nimamo v letošnjem predpustu nikake druge elitne prireditve. — Vstopnina za osebo je 80 vin., za obitelj 2 K.
—	A k ad. teh. društvo „Tabor" v Gradcu priredi v soboto, dne 17. svečana 1906 v dvorani ..Zum wilden Mann"' oo 8. uri zvečer svoj pustni večer. Na programu je šaljiva opera, šaloigra. šaljivo petje in godba, šaljiva pošta in ples. Maske dobro došle. Toaleta navadna.
Poslano.
Začasa moje aretacijo so se razširile najgorostasnejše govorice, ki so naravnim potom zašle tudi v časopisje. Apelnjem tedaj na Vašo lojalnost in prosim, da objavite sledeči popravek, o katerega resničnosti se laliko pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani sami prepričate. Hi) sem aretovan na podlagi anonimnega pisma, pisanega od človeka, ki stoji v preiskavi radi detravdacije. 10. t. m. sem bil izpuščen in je državno pravdništvo ustavilo vsako postopanje proti meni. Izkazalo se jo namreč, da sem bil po nedolžnem obdolžen. in sicer iz sovražnosti ter sem vložil že tožbo proti anonimnemu obrekovalcu. Zahvaljujem se za objavo teh vrs,tic in beležim s spoštovanjam
Karol Linhart.
TRBOVLJE, dne 12. svečana 1906.
Sloveče
ki obsega 2 viničariji in hišo za gospodo (Herrenhaus) ter 43 oralov zemlje v enem kompleksu in sicer: 9 oralov deloma že anic-rikaniziranega vinograda z izvrstno južno lego. 2 orala njiv. 0 oralov sadonosnikov ter 23 oralov hrastove, kostanjeve in bukove hoste (samo bukovja je za približno 1000 sežnjev drv) se takoj pod jako ugodnimi pogoji za smešno nizko ceno proda. Posestvo je v Halozah, dve uri od Ptuja ob lepi cesti. — Naslov pove upravništvo tega lista. '	(.126) 2—1
Pri Sv. Barbari v Halozah na Mejah h. št. 9 na Korenjakovem se vrši 21. t. m.
Ponuja se 135 hI starega in 45 hI novega vina. (12713-1
dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, (vojaščine prosti imajo prednost) .....
se sprejme v trgovini mešanega Maga
SLAVINEC & ŠELEKER ŠMARTNO PRI LITUI * Kranjsko.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše konstrukcije daje =
tvrdka
in poslopje s petimi stanovanji ter nekaj zemljišča, tik Lappovega premogovnika v Zabukovcih pri Grižah
je naprodaj.
Vpraša se pri JOSIPU ZAGODETÜ v Gotovljah, p. Žalee. (125) 3—1
m eneeu
sprejme takoj J. Errati
trgovec v MOKRONOGU.
Dolenjsko. 121)5—f
it pred ognjem ili in
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic"1 v Cejju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-41
II
Mrtvo perut nano, surovo maslo
kupi v večjih količinah
A. SCHANIL. Dunaj XVfl.
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
(73) 20-11
r
L
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna ugotovi. Ušpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. TOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi .«troji aa par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospod«
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kol» lodvorska ulica.
1,64) 67-12
J
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-39