Letnik 1912,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan 1. dne maja 1912.
Vsebina: St. 88. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne- 13. februarja 1906. 1.
88.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 29. aprila 1912. I.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I.
Naslednja določila na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž: zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. i. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
V	prip. k št. 14 je po besedi „Paradiesfeigen“ na mesto pike postaviti vejico in vstaviti:
nadalje posušene banane, ,tudi razrezane, ter moka Iz banan brez drugih pridatkov.
V	isti prip. je po besedi „Bananenmehl“ vstaviti:
pomešana z drugimi tvarinami.
V	prip. 1, odstavek e) k št. 130 je v drugi vrsti črtati besede „Kastanien- und Bananemnehl* in za to postaviti:
kostanjeva moka, nadalje bananska moka pomešana z drugimi tvarinami.
V	prvem odstavku obč. prip. Ill k razr. XXII— XXV je po drugem stavku, ki končuje z besedami „in,Allfällen zu behandeln“, vrinili:
Od tega ravnanja ni izključen česani vleček (Kammzug), tudi barvan, ležek več nego 8 g na ni, kakor se porablja za izdelovanje lasulj za punčike in za vložke v lase (volneni k rep).
V	prvem odstavku prip. k št. 206 je v predzadnji vrsti po oznamenilu „l kg“ narediti vejico, nadalje črtati besedilo, ki sledi na to do konca, in za to postaviti:
take sukane preje tudi na motovilili ali v večjih povesmih.
V	prip. k št. 220, odstavek 4 je na koncu namesto pike postaviti:
; toda od ravnanja po št. 22U ni izključevati česanega vlečka, težkega Več nego 8 g na m, ki služi za izdelovanje lasulj za punčike in za vložke v lase (takozv. volnenega krepa) — tudi barvanega —.
V	prip. 2, odstavek 1 k št. 279 je v prvi vrsti črtati besedo „geschwefelte“.
V	prip. 2, odstavek 3 k št. 298 je na koncu namesto pike postaviti nadpičje in pristaviti:
take platnice, ki sestoje na zunanjih straneh samo ali skoro izključno iz podob ali kojih del besedila je majhen v razmerju.k podobam, št. 299.
r.9
(Slovenlscb.)
V prip. 4, odstavek 1 k št. 366 je črtati besedilo, ki je na koncu tega odstavka „welche durch den inländischen Besteller dem ausländischen Aufgeber itd.“ do „eintreten“ in ga nadomestiti z naslednjim besedilom :
naj ali tuzemski naročniki vpošljejo že prej inozemskemu oddajniku in gledé tega jih je priložiti voznemu listu, spremljajočemu pošiljatev, ali pa jih izročiti odpravnemu carinskemu uradu pred ocarinitvijo; carinski uradi smejo po opom. 2 k št. 366 odpravljati samo tiste pošiljatve te vrste, za katere se predložijo ta izpričevala.
V prip. 1 št. 399 je po šestem odstavku vzpre-jeti naslednji novi odstavek:
Po št. 399 je nadalje obravnavati zmesi hidravliškega apna s kremenovim peskom, apnencem, kalijevim živcem, žlindrovo moko itd., ki so v trgovini z različnimi imeni n. pr. diabazit, umetni kamen lithin, litliin, lithin-estrich, felsit-porfir. reformna snažilna masa, terranova, terrasit-edelputz, terrasit-estricli, terrasit-umetni kamen, suha malta itd., s pridatkom ah brez pridatka barvnih prsti, saj, ultramarina i. e. r., ki služijo deloma za omet zidovja, deloma za izdelovanje kamenarskih del (za gradivo umetnega kamna). Kadar se prekuha majhna količina takega blaga s solno kislino ostane vedno večji del neraztopljen.
Nadalje je namesto odstavkov 8, 9 in 1Ü (t. j. odstavek 1, 2 in 3 dodatka) postaviti:
Za preskušnjo. ali je dano carine prosto žgano apno št. 150 ali cement (hidravliško apno, gašeno apno ali zmes hidravliškega apna s kremenovim peskom itd.), ki vsi al kal iš k o reagu-jejo, lorej rdeči lakmusov papir razločno modro barvajo, če se pomočijo z vodo, služi naslednji postopek :
V debel prali zdrobljen poskus prilično 2 <j se v kozarcu zmeša z vodo, potem se obilno pomeša z razredčeno solno kislino (1 prostornina koncentrirane, kadeče se kisline: 3 do 4 prostorninam vode) in se kuha najmanj 2 minuti; potem se filtrira, čisli filtrat se prekuha z nekaj kapljami solitrove kisline, nato se obilno pomeša z razredčenim jedkim amonjakom (1 količina amonjaka,
2 do 3 količine destilirane vode), se zopet segreje, da vre, — pri tem mora prevladovati močen duh po amonjaku — in se zopet filtrira.
Ako nastane obilna, kosmičasta, Več ali manj rjasto barvana usedlina, ki se kaže na filtru kakor galerta (kremenova kislina, glina in železni oksid-liidral), je blago odpraviti po št. 399.
V prip. 3 k št. 404 je v zadnji vrsti pb besedi „hingt!“ vriniti:
ali notranji opaž luknje, na katero se natakne, s papirjem ali lepenko.
V prip. 1, odstavek 1 obč. opomnje 2 Ä k razr. XXXVIII je med besedama „verzinkt, verbleit“ na mesto vejice postaviti besedo „ali“ in je potem črtati besedi „oder verkupf ert“.
Sedmi in osmi odstavek je črtati.
Prip. 2 obe. opomnje 2 b naj se glasi:
2. Za pol)akreno ali pomedeno je smatrati tisto železno in jekleno blago, ki je po kemijskem ali galvanskem potu dobilo docela ali deloma tanko prevleko bakra ali medi. Tema se enači tenka prevleka z bronom ali drugo slično sestavljeno kovino.
Zaradi železnega blaga, popločenega z bakrom ali bakrenimi zlitinami, glej prip. 2 občo opomnje 2 c k temu razredu.
Prip. 2. odstavek 1 k obč. op. 2 c k razredu XXXVIII je dopolnili z naslednjim stavkom:
Popločenemu železnemu blagu je enačiti železno blago, opremljeno po galvanskem potu z debelejšo prevleko iz bakra ali bakrene zlitine (med, bron in druge bakrene zlitine).
Odstavek 2 omenjene prip. 2 naj se glasi:
Popločeno blago in blago, opremljeno po galvanskem potu z debelejšo prevleko iz bakra ali bakrenih zlitin, ki ga mu je enačiti, se razlikuje od ostalega po kemijskem ali galvanskem potu pobakrenega ali pomedenega blaga, ki ga je smatrati samo za fino obdelano, po debelejši plasti prevleke, ki se pri fino opiljeni ali obrušeni po-čezni prerezi vedno razločno vidi z golim očesom ali skozi večalo (lupo). Pri blagu, ki ga je odpravljati samo za pobakreno ali pomedeno, pa je prevleka lako tenka, da se v prerezi ne da opaziti niti z golim očesom niti skozi večalo. Te tanke galvanske prevleke izginejo tudi navadno že, če se jili potiplje s solitrovo kislino in se potipano mesto nato takoj obriše.
V	prip. 3, odstavek 1 k prej omenjeni opomnji je črtati besede od „so daß“ do „entfällt“.
V	prip. 7 k št. 445 je kakor 10. odstavek (pred besedo: „Blechketten“) vriniti:
Zaradi carinskega ravnanja z železnim pto-čevinskitn blagom, prevlečenim po galvanskem potu z debelejšimi kovinskimi plastmi, glej 2. in 3. prip. k obč. op. 2 c k razr. XXXV11L.
Prip. 3 k št. 516 je črtati in jo nadomestili z naslednjimi določili :
Lito blago št. 516 v zvezi s finimi tvarinami) št. 521 v zvozi z najfinejšimi tvarinami, št. 542,
Kakor četrli odstavek prip. 6 k št. 526 je vzpre-jeti naslednje besedilo:
✓
K hladilnim aparatom spadajo tudi cevni kondensatorji (površinski kondensatorji) za parne stroje in parne turbine, sestoječi iz okrova m iz cevi za hladilno vodo, kojih površina služi za ohla-jenje (kondensacijo) para ali pri katerih se par kondensira v ceveh, ne da bi se dotaknil s hladilno vodo, nadalje posebej uvažatii kondensatorji slične konstrukcije za stroje za mraz (led).
V obč. prip. k št. 536 — 538, točka 2 d, je v šesti vrsti po iskalnici „kondensatorji“ vriniti:
da se potlači izpuhalni par z vbrizgavanjem mrzle vode v izpuhalni prostor.
Na koncu odstavka 1 prip. 3 k št. 637, je med besedama „parfümierte“ in „Seifen“ vriniti: „ali fino v prah zdrobljena“.
Ta ukaz dobi tak )j moč.
Brat' s. r.
Roeßler s. r.
Zaloški s. r.

v-. < •








-

■


■



■
' * *













: '

■	■ \	
		
J ,		
		
		
		
		■ * ik