List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
LJUBLJANA, 9. julija 1971 LETO XXII — ST. 13

Sk

DELAVCEV
1
V-4..:
>
VZGOJNO-.ZOBRAŽEVALN.H ZAVODIH
pre o 1 ne n
e a!
Peter Kocjančič: „SIMBOLI MIRU“

Da« za svetovanje in usmerjanje
>bje Med najbolj aktualnimi razmet r<n’ami so nedvomno razprave i pi osipu na vseh vrstah šol - od ;e p« kovnih do višjih in visokih. ;raj« Piskavo o tem, kako bi z imel Jeznimi sprejemnimi merili (p.‘vpis novih študentov zmanj-meši® °sip na naši univerzi, sta ;dit; ^Pravila prof. dr. Ivan Toličič »glej; docent dr. Leon Zorman. V vroč V ugotavljata, da je izredno
■tik osip predvsem v prvem in
^gem letniku in da doseže ;'° 70 % Med študenti so naj-'Pešnejši odličnjaki, najmanj ‘ študenti, ki končajo srednjo z zadostnim uspehom.
Od česa je odvisen študentov Veh? Avtorja raziskave trdi-' od razgledanosti, marljivosti študentovega interesa Med
...prognostične kazalce pa
nela: srednješolske ocene, r°šno poučenost, tj. pozna-p? osnovnih pojmov in raz-predmetnih področij ter Jentovo intelektualno spo-™Post.
Jjtlja prihodnosti? Da bi ib&vrUijšali osip vsaj za 20 X Pri
31113 T' velja posebej upoštevati
h^f^orilo, da se „osuje“ zaradi m
pomanjkljivega srednješolskega znanja le malo študentov in da so med pomembnimi vzroki za osip tudi prostorske zmogljivosti naših visokošolskih zavodov, neustrezne materialne možnosti in način podajanja snovi
. Ena od poti, ki naj bi privedla do izboljšanja, naj bi bila selekcija pri vpisu, več zagovornikov pa ima druga pot, tj. svetovanje in usmerjanje. To nalogo naj bi opravljala ob vpisu posebna komisija, ustanovljena pri univerzi Upoštevati velja tudi predloge, ki jih navaja raziskava: o proučitvi študijskih pogojev, o potrebnosti letovanja in usmerjanja pred vpisom na fakultete, usmeritvi med študijem pa tudi o možnosti preusmerjanja tedaj, ko je študent že spoznal svojo .gmoto". Ugotavljajo, da je pogost vzrok težav na fakultetah prav nepoučenost študentov o samem študiju, ker študenti ne poznajo študijskih težav, v katerih se znajde dobršen del mladih Med predlogi beremo tudi naslednje: treba je doseči, da bodo študentom, ki prihajajo iz drugih
<om
lasb1
republik, da se nauče slovenščine in da bi bilo treba vsaj v začetku delati s študenti uidi-vidualno ali vsaj v manjših skupinah To. zadnje pa bi bilo po mnenju avtorjev raziskave bistveni pogoj za zmanjšanja osipa
O	proučevanju sprejemnih meril pri vpisu novincev na univerzo so razpravljali tudi člani izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti na seji L junija Kritično so ocenili selekcijo kot mnogokrat krivičen kazenski ukrep, ki prihaja z zamudo. Zakaj? Najboljša in edino pravična bi bila selekcija v srednji šoli: taka, ki bi le najsposobnejše privedla pred visokošolska vrata Zavzeli so se za postopno selekcijo, ki ne bi vodila v socialno diferenciacijo. Podprli so misel, naj bi s prihodnjim šolskim letom uvedli pri univerzi svetovalno službo, ki bi znanstveno proučila in preizkusila merila ža vpis V prvem letu naj bi bila to zgolj svetovalna in usmerjevalna služba, v naslednjem letu pa bi pripravila inštrumente selektivnega značaja, posebne inteligenčne teste in teste znanja. Teh bodo „deležni" srednješolci, ki bodo končali srednjo šolo z zadostnim uspehom.
Ob vsem tem pa ne gre zanemariti izkušenj in dela, ki so ga uspešno opravili pri poklicnem usmerjanju zavodi za zaposlovanje. Ti in šolske svetovalne službe naj bi še nadalje usmerjale učence v srednje šole.
MARJANA KUNEJ
Samoupravni sporazumi — korak k pravičnejšemu nagrajevanju
Na seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — bila je 29. junija v Domu sindikatov, je bil zelo ugodno sprejet predloženi sporazum za visokošolske zavode. Razpravljale! so se strinjali, da predstavlja ta sporazum pomemben korak v nagrajevanju delavcev v visokošolskih zavodih. Kako je s samoupravnim sporazumevanjem na drugih področjih šolstva? Na to in na vprašanja o pomenu celotne akcije nam je odgovoril predsednik pododbora za šolstvo Franc Galič.
Do srede letošnjega septembra naj bi bili podpisani samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Visokošolski zavodi so sporazum že sklenili, potrditi ga mora le še verifikacijska komisija. Kako daleč so s pripravami na drugih področjih šolstva?
— Šolstvo je zelo razvejano področje, tako občutljivo vprašanje kot je delitev dohodka in osebnih dohodkov pa lahko urejajo skupno le zavodi, kate-rih dejavnost se preveč ne razlikuje. Zato bo sklenjenih kar deset sporazumov za ožja področja: vzgojno varstveni zavodi, osnovne šole, srednje šole, dijaški domovi itn. Osnutki zanje so izdelani, pododbor za šolstvo našega sindikata pa je o njih
tudi obširno razpravljal. Moram reči, da so bili osnutki sporazumov zaradi postavljenih časovnih rokov pripravljeni v precejšnji naglici. Zato povečini tudi niso tako temeljiti, da bi zagotavljali zadovoljivo rešitev vprašanj, ki so že dolgo odprta in tako pereča, da jih bo treba slej ko prej razčistiti.
Čaka nas torej še veliko zahtevnega in nadvse odgovornega dela, pri katerem naj bi aktivno sodeloval čim širši krog prosvetnih delavcev, saj gre za njihove bistvene interese. Ker so že počitnice, zelo dvomim, da bo vse to mogoče opraviti v predvidenem roku. Vsekakor pa je mnogo bolje, če bodo samoupravni sporazdmi podpisani nekoliko pozneje in bodo nekaj uredili, kot pa da bi z njimi le bolj ali manj formalno zadostili nalogi, pred katero nas je postavil ustrezni republiški organ. Prevelika naglica ni pač nikoli dobra — v tem primeru pa še posebno ne.
Kaj menite o praktičnem pomenu celotne akcije za urejanje materialnega položaja prosvetnih delavcev? Mnogi dvomijo, češ: od vsega skupaj si le ne moremo kaj prida obetati. Morda zato še ni bilo med njimi
'.Kšnega odzifct, k°t bi želeli?
Preveč črnogledi ne smemo biti, saj so v zadnjih letih očitni premiki na bolje. Šolstvu je že zagotovljen boljši materialni po-
Devalvacija besede
(Odgovor na citat tov. predsednika obč. sk. Moste Poldeta Mačka izšel v Delu 24. junija pod naslovom „Delo in plačilo")
Z devalvacijo dinatja smo se hočeš nočeš morali sprijazniti, z devalvacijo neodgovornih besed človeka na odgovornem mestu pa se ne moremo in ne smemo. Mar pri nas še beseda predsednika občine ni več trdno veljavna valuta v izmenjavi mišljenja in v človeških odnosih? Tov. predsedniku ne bomo pojasnjevali pohlepnosti" šolnikov, njihovega „20 -urnega" delovnega tedna in „dolžine" zavidanih dopustov, ker so mu že dovolj jasno v štirih člankih odgovorili šolniki sami. Opozorili ga bomo, da nobena nepoučenost, nobeno opisno pojasnjevanje gospodarskih problemov ni in ne more biti opravičilo za neodgovorne besede, za posploševanje kritike in za žalitev večine prosvetnih delavcev. Opravičilo obstaja le v preklicu besed. Ali pa bi morda moral preklicati napisane besede pisec članka F. J.?
Hočemo resnico, ne gospodarsko predavanje o problemih, ki so nam vsem jasni. Tov. predsedniku pa tale nasvet: Naj zamenja svoj poklic za poklic šolnika. Saj mu bo lepo: visoki osebni dohodek, 20-urni delovni teden in 245 dni letnega dopusta po njegovih točnih računih!	TEA DOMINKO
Kakor si počivajoči popotnik, na kak strm hrib dospevši, svojo teško premagano pot, — istotako spominjamo se in zremo i mi koncem šolskega leta na trud, kojega smo imeli mej šolskim letom. A potnik se ne vrne, ampak hiti dalje, da kaj novega vidi, da se kaj koristnega nauči. Tudi mi učitelji ne smemo popolno prenehati v tem zaželjenem času — v počitnicah. Sad in uspehi, koje smo imeli pri slovesu od svoje mladine, naj nas vzpodbujajo, naj nas naganjajo k vztrajnemu delu na pedagogičnem polju. Res je, da smo utrujeni, da potrebujemo počitka, kakor težak, koji se vrača zvečera proti svojemu domu; a vendarle roke križema držati in ta zlati čas prespati ne smemo, kajti minul nam bode itak bliskoma. Kaj li začeti? Evo kratek načrt!
Začetkom šolskega leta (kakor vam znano) ni za učitelja večjega veselja, nego če ima
svoje uradne spise v lepem redu. Zaklicati ti moramo: Uredi si jih precej po sklepu šole!
Ko si to storil, zapusti sive stene svojega bivališča in idi k materi naravi - k vzgledni učiteljici in opazuj, kako ona deluje pri svojem poslu, in lehko se bodeš tudi ti ravnal po njej pri vzgoji svoje nežne mladine.
Ozri se v tem času po kraji, v katerem bivaš, preiskuj ga, morebiti najdeš kaj posebnega, kajti tvoje oko več vidi, nego ono priprostega človeka. Tudi svoj okraj si moraš natančno ogledati, da bodeš lehko v prihodnjem letu občudoval krasote svoje domovine in nje sosednih dežela.
Vem pa, dragi tovariši, da nijste vsi čilih in zdravih nog. Vem tudi da se nekateri na svojo rodbino navezani. Vi pa posezite po branji, posebno po pedagogičnem. Slovstvo je neusahljivo. Gotovo je še veliko
ložaj pa tudi naš poklic je sedaj v primerjavi z drugimi precej bolje ovrednoten — v skladu z njegovo zahtevnostjo in iz dneva v dan večjo družbeno odgovornostjo. To je prišlo do izraza tudi v Katalogih I in II, kiju je pripravil naš sindikat, potrjeno pa je bilo tudi v določilih splošnega družbenega dogovora; ta predstavlja skupni okvir za predvidene samoupravne sporazume. Povedati je sicer treba, da za osebne dohodke prosvetnih delavcev letos še ni zagotovljenega toliko denarja, da bi bdi v skladu z dogovorjenimi družbenimi normami in da tega med letom tudi ne bo mogoče bistveno spremeniti. Zato pa so obeti za prihodnje leto boljši, ker bo mogoče stvarno predvideti denar, imeli pa bomo tudi močne argumente, da bomo postavljene zahteve lahko zagovarjali.
V vseh razpravah je v ospredju delitev dohodka znotraj posameznega zavoda. Če smo količkaj samokritčni, moramo priznati, d: smo še daleč od nagrajevanja, ki bi bilo v skladu z obsegom in kakovostjo posameznikovega dela: za vse pravično in dovolj spodbudno. Tako kot v nekdanjih plačilnih razredih tudi v sedanjih pra-vilnikih preveč prevladujejo formalni elementi, predvsem službena leta in stopnja izobrazbe. Prav ob vrednotenju teh dveh elementov se mnenja najbolj križajo, neposredna posledica tega pa so neutemeljeno velilce razlike v dohodkih učiteljev na različnih šolah. Drugo, prav tako nerešeno in pereče je nagrajevanje učiteljevega zunajraz-rednega dela: vodenje krožkov, mentorstvo, sodelovanje pri širši vzgojni dejavnosti šole ipd. Vse to je največkrat le simbolično nagrajevano in je eden izmed najvažnejših razlogov za to, da dejavnost šole ni tako široka in vsestranska, kot bi morala biti. Ne trdim, daje povsod tako, res pa je, da so navedena in še marsikatera vprašanja še vedno odprta, čeprav razpravljamo o njih že več let. Sklepanje samoupravnih sporazumov je najboljša priložnost, da stopimo za večji korak naprej. V pripravljenih osnutkih pa je za to že veliko dragocenih zamisli.
POČITNICE
ni te se do učiteljskih knjižnic -tu vam je veliko gradiva nakupi-čenega.
Lrtnonn	sš o vn v vtiict/? h V n /»’	/) /v »*_
Pri vsem tem pa, dragi, ne pozabi na družbo. Če hočeš svojo deco za družbo odgojiti, moraš sam družaben biti. Ne bodo ti mogli oponositi, da si posebnež - egoist. Poišči si inteligentne družbe, ali vsaj naobraženih mož kmetskega rodu, kajti ti spadaž mej bolji stan - če uže ne po plači, pa vsaj po vzvišenem poslu svojem. Prevzetnosti kazati proti narodu bil bi pravi greh Svetuj mu v kočljivih zadevah, - na kratko: ti mu bodi vse! Pogovoriti se ž njim, o otrocih, ki hodijo v šolo, o njegovih boleznih, mvadah itd. bi nam pri vzgoji pač veliko koristilo. Na ta način ti bode še prenaglo minul čas počitka, in utrjen na duhu in telesu bodeš vnovič stopil pred svojo ljubljeno deco. Učiteljski tovariš 1885,št. 15.
Smejte se z nami!
Pod tem geslom je Pionirski list letos razpisal humoristični natečaj za pionirje v okviru Juguslovanskih pionirskih iger, ki nosijo naslov Tisoč radosti. Pionirji so se lepo odzvali, saj je prispelo kar 22.543 pismenih in risanih prispevkov 'iz vse Slovenije. Najbolj posrečene in duhovite risbe smo si ogledali na razstavi v ljubljanskem Magistratu od 10. do 30. junija. Pokrovitelj razstave je bila Mestna skupščina.
Razstavljene risbe so bile po vsebini razporejene v tri skupine: karikature, „Brez besed" in „Kako pravimo in kako bi morali biti". Pionirji so s svojimi risbami osvežili našo vsakdanjost z izvirnim, neprisiljenim humorjem. Izdelki so po večini tudi risarsko dokaj dobri, nedvomno pa so risbe, ki pripadajo skupini „Kako pravimo in kako bi moralo biti", najduhovitejše.
TEA DOMINKO
Petdnevni pouk, na račun počitnic?
KARIKATURA (Lebar Anica, 7b, osn. šol. Turnišče)
Prosvetno-kulturni zbor republiške skupščine je pred kratkim na svoji redni seji poleg odbora za vzgojo in izobraževanje podprl predlog za izdajo zakona o petdnevnem rednem tedenskem pouku. Zakon bo toliko prožen, da bo petdnevni pouk po osnovnih šolah možen, ne pa obvezen.
Kot smo slišali, se je poskus o petdnevnem pouku, kar zadeva -znanja, dobro obnesel. Učenci naj bi pri petdnevnem pouku ne pokazali šibkejšega znanja, kar skoraj ni niti mogoče pričakovati, če so vse
manjkajoče ure matematično nadoknadili. Kaj pa ostali dejavniki?
Prav gotovo je nujno, da se današnja šola prilagodi utripu, današnjega časa. Tako se vsepovsod pri naprednejši proizvodnji po svetu manjša število delovnih ur, imamo torej krajši delovni teden za delavca, nameščenca in ta težnja se pojavlja povsem upravičeno tudi med prosvetnimi delavci. Deležni naj bi ga bili tudi dijaki, šolarji. Prostih sobot po tovarnah, pod--jetjih itd. niso dosegli drugače
Iz dela sekcij na II. posvetovanju
slovenskih pedagogov

Pripravljalni odbor posveta je razvrstil vnaprej poslano gradivo za delo v sekcijah glede na obravnavano snov ali področje. V delo sekcij so bili vključeni tudi koreferati.
Sekcije so imele specializirano delo, zato je marsikdo pričakoval, da bodo teme teoretično obdelane, hkrati pa bodo prinašale tudi praktične napotke za izboljšanje našega šolstva. Vendar je bilo teoretičnih razglabljanj mnogo več kot pa za našo prakso pisanih raziskav.
Objavljamo seznam sekcij, kratke odlomke nekaterih tem in sklepe posveta. Vsakokraten posvet pedagogov bi pravzaprav moral biti nekakšen kažipot za nadaljnje pedagoško delo v vseh naših vzgojno-izobraževalnih institucij. Koliko je posvet dosegel svoj namen, bo čez leto ali dve pokazalo naše šolstvo.
SEZNAM SEKCIJ:
1.	Pedagoška teorija — vodja Zdenko Medveš
2.	Metodologija pedagoškega raziskovanja — vodja dr. Janez Sagadin
3.	Organizacija in delovanje osnovnošolskega sistema — vodja Miro Lužnik V
V tej sekciji je imel svoj prispevek tudi dr. Franc Strmčnik, in sicer ..Učenčeva vzgojno-iz-obraževalna aktivnost - pogoj, smoter in sredstvo njegovega razvoja". Odlomek: ..Zagotoviti ustvarjalno in obojestransko aktivnost učitelj in učencev ni lahka naloga. Za njeno uresničevanje se je treba zavestno in
načelno prizadevati, zlasti še zato, ker sta aktivnost obeh, učitelja in učenca, v recipročnem razmerju. Brez učiteljeve aktivnosti tudi učenci ne morejo biti angažirani Toda učencev ne more aktivirati kakršnakoli učiteljeva dejavnost, temveč le tista, ki je zavestno usmerjem k temu cilju. Zato je treba ocenjevati ■ učiteljevo aktivnost in njene rezultate v šoli v prvi vrsti po tem, koliko in kako angažira z njo svoje učence. Med učiteljevo aktivnostjo in njegovimi vzgojnoiz-obraževalnimi rezultati ni neposredne zveze. Učitelj se lahko še tako trudi, pa bo od tega truda bore malo sadov, če ne bo uresničeval svojih namenov prek ustvarjalne aktivnosti učencev, če ne bo s svojo aktivnostjo aktiviral učencev samih. Tega dejstva se premalo zavedajo mnogi, sicer prizadevni in vestni učitelji, ki vlagajo v svoje delo veliko truda in časa, nazadnje pa resignirano ugotavljajo, da je vse skupaj zaman in brez enakovrednih rezultatov. Še vedno je žal mnogo takih učiteljev, ki se oklepajo zmote, da smejo ob svoji slabokrvni in napačno pojmovani aktivnosti zahtevati pri učencih maksimalne rezultate. “
4.	Funkcionalna vzgoja — vodja dr. Milica Bergant
5.	Usposabljanje prizadetih otrok — vodja Janez Vivod
6.	Oblikovanje vzgojnoiz-obraževalnega kadra — vodja Draga Humek
7.	Pedagoška tehnologija — vodja Milan Adamič
8.	Organizacija in delovanje srednješolskega sistema — vodja Zvone Vrstovšek
9.	Strokovne službe v šolskem sistemu in ob njem — vodja Zoran Jelenc
10.	Predšolska vzgoja — vodja Irena Levičnik
V tej sekciji je imela svoj prispevek Anica Dolanc, in sicer ,Mala šola". Odlomek: „Po dosedanjih izkušnjah pripravljanja otrok na šolo in po izkušnjah učne prakse elementarnega razreda, ki smo jih zbrali v zavodu za šolstvo SRS ob malih šolah, se zavzemam za celoletno pripravo 6 do 7-letnih otrok na šolo, ki naj bi v bližnji prihodnosti postala obvezna za vse 6 do 7-letne otroke. S tem bi se začetek šolske obveznosti pomaknil navzdol za celo leto. Sedanji program priprave, ki je zasnovan na psihofizični zmog-
dividualnih prevzgojnih rapevtičnih načrtov. “
te-
13.	Strokovno izobraževanje — vodja Branimir Lorenčič
14.	Mladina v sodobni družbi in današnjem času — vodja Bernard Stritih
za premagovanje vsakterih nar potij in ovir, hipnih razočaranj in neuspehov, nevarnosti in padcev, ki jim je izpostavljen vsak človek. “
V tej sekciji je imel svoj prispevek tudi Alfonz Kopriva, in sicer pod naslovom ..Narkotika in doraščajoča mladina". Odlomek: „Pri problemu narkotikov nam gre predvsem za vzgojno, preventivno stran, kajti mladina že sama po sebi nagiba k posnemanju in jo pač privlači vse, kar je novega, izrednega, skrivnostnega in tudi prepovedanega.
15.	Izobraževanje odraslih— vodja Jože Valentinčič, ki pravi v svojem prispevku:
Če torej to vemo in prav ničesar ne ukrenemo proti pitju opojnih pijač, proti kajenju.
Ijivosti 6 do 7-letnih otrok, ki uživanju mamil in drog in če ne
J	-r /i Lt +sn i nm s-t m hi/j vi tli u 'T rrr~i i vit vi ivt
pred tem še niso bili vključeni v organizirano predšolsko vzgojo, pa omogoča razvoj sposobnosti in lastnosti za uspešno šolsko delo. “
vodja'
11.	Domska vzgoja Franjo Klojčnik
12.	Družinska vzgoja — vodja Tilka Kren, ki pravi v svojem prispevku:
„Naš učitelj naj bi postal poleg dobrega učitelja, vzgojitelja v razredu še uspešen vodja roditeljskih sestankov, predavatelj v šolah za starše, vodja razprav s starši, spreten sogovornik v govornih urah, sodelavec v strokovnih teamih in izvajalec in-
zahtevamo nobenih vzgojnih in pravnih ukrepov, da bi zavarovali mladino pred raz-krojevalnimi vplivi omenjenih sredstev, ki se vedno bolj kakor kuga vtihotapljajo k nam z drugih kontinentov in dežela, potem postane vse razglabljanje o sodobni pedagogiki, o notranji in zunanji reformi šolstva, vse mnogoštevilne in - moramo reči - tudi odlične razprave o nujnosti prepleta izobraževalne in vzgojne dejavnosti šole, o potrebnem spletu vezi med šolo in družbo ter med šolo in družino kot celico družbe le torzo in neučinkovito. Kajti le zdravi mladini lahko pokažemo dosegljive in žrtve vredne cilje ter sredstva
kot s skrajšanjem delovnega tedna, torej delovnih ur na teden, mesec. Ali je prišlo komu ve na misel, da bi skrajšali na ra- d čun prostih sobot delavcu nje- p,, gov redni dopust? Prav gotovo č), ne. Zanj je zdravstveno uteme- Sp Ijen in potreben. Prav tako so t0 počitnice za prosvetnega de- j]e lavca in za dijaka nujnost, ne pa L razkošje, ki naj bi se mu odpo- D, vedal, če so končno v šoli, ena-ko kot v tovarni uvedli pet-pg dnevni delavnik. Na kratko: Nihče še ni napisal, kako pet-gg dnevni delovni teden oziroma^ krajše počitnice pozimi in p o- no leti, ter povečano število uf^ med tednom po pouku vplivajo^ na zdravje odraščajoče mladine,pu da prosvetnega delavca, njego-^ vega nujnega dodatnega izobra-jg^ ževanja med počitnicami in^j. daljšega počitka sploh ne ome-^ nimo. Mar so vsa leta doslej^ imeli naši otroci torej preveč Lj, počitnic? Vsakdo ve, da pri up otroku, kadar mu je potrebno^ okrevanje ali sprememba pod-f,, nebja, nastopi učinek šele p°tel preteku 14 dni bivanja na gor-l^ skem ali morskem zraku. Kje je$a, ostal torej uspeh zimskih po-pg, čitnic, te odlične zimske re-^ kreacije, če naj bi trajale odslej^
lai
le teden dni?
,, Vsi, ki resneje delamo na področju izobraževanja odraslih, smo prvi nasprotniki slabe in površne priprave mladine na življenje in delo - in s tem tudi na permanentno izobraževanje; smo nasprotniki mnenj, ,da ni taka nesreča, če osnovno šolo tudi malce zanemarimo, saj bo naše delovno ljudstvo še pozneje imelo dovolj priložnosti za izobraževanje’; nasprotniki radikalnih zagovornikov .povratnega izobraževanja’, ki bi najraje takoj po osnovni šoli poslali vso mladino delat, da bi se nato izobraževala izmenjaje obdobja dela in učenja. Dosedanje izkušnje na področju izobraževanja odraslih kažejo, da čutijo najmanj potrebe po nadaljnjem izobraževanju prav tisti, ki imajo najnižjo izobrazbo; nanje hromeče vpliva tudi nezaupanje v lastne sposobnosti in pomanjkanje temeljnih učnih navad. Zato težimo za tem, da bi hitreje napredovalo naše drugostopenjsko šolstvo in zajelo čim več mladih, da bi večina mladih startala v življenje s široko splošno, strokovno in družbeno razgledanostjo, ki je prava podlaga za kasnejše stalno izpopolnjevanje.
Vsega tega ne govorim na pa-., met. Tudi drugod po svetu po^ šolah uvajajo petdnevni delav-, r nik. Tudi tam imajo probleme,^ naj omenim le tovrstne poskuse 0 v zahodni Nemčiji, kjer so določene šole eksperimentalno uva-te jale petdnevni delavnik celo de- g setletje, preden bodo prenesli te ft izkušnje na vse ostale šole. In® kaj so ugotovili? Posvetovali so || se s kopico zdravnikov, psiho- ® logov in vzgojnih strokov-1| njakov. Počitnic nikakor niso|| okrnili'. To so postavili skoraj kot pravilo. Manjkajoče ure sc j smotrno nadomestili z zunajjan šolsko dejavnostjo po dvakratlub na teden v popoldanskem časUlvc in to le v predmetih, za kateremu se je pokazalo, da je res treb®u vse manjkajoče ure nadome-ih; stiti.	ph
iod
Mar ne bi kazalo, da bi tudtva
pri nas vprašali za mnenje strohni kovnjake z drugih področ ij?|aj(
Glede strokovnosti nikakor itfori zaostajamo — naj primerjam<tav; katerakoli področja, za strokovtva njaki v tujini. Toda ali znamjiaš to znanje izkoristiti in mu pritier sluhniti? Naj izsledek strokovia . nih raziskav ne ostaja v zaprtifoso prostorih in inštitutih, marveč ■] naj konstruktivno oblikuje nasjod življenje.
BIBIANA MEŠKC

POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
»Gosposko« letovanje
Učitelju Petru so končno, ko je bil izgubil že vsakršno upanje, nenadoma vendarle povišali plačo. In se mu je v srcu porodila pregrešna želja, da bi sebi m ženi pred upokojitvijo (najbrž prvič in zadnjič v življenju) privoščil .gosposke" počitnice.
-	Saj to ni za naju, kaj pa poreko sosedje in sploh.... je žena ugovarjala s pregrešno žarečimi očmi.
— Nihče nama ne bo nič zraven dal! Sploh pa nikomur nič mar, kam greva za svoj denar! se je hitel vznemirjati, ko ji je prebral iz oči že davno pokopano, a nenadoma ..pobožno" željo.
-	Ali resno misliš, da bi šla...? ga je še vedno nejeverno in zgroženo pogledovala, kot da ga je dolžna še in še svariti pred lahkomiselnim dejanjem.
— Vrzi že enkrat svoje predsodke v smeti! Kaj nama je res na čelu zapisano, da imava legitimacijo kvečjemu za sindikalni dom druge ali tretje vrste s škripajočo posteljo, znesenim po-
hištvom in curljajočo pipo, ki ti muzicira podnevi in ponoči? In hrana. .. Tisti žalostno puščobni obroki indiferentne barve, vonja in okusa, konfekcijsko tipični za vse obratne menze!
In družba! Lanski, predlanski in predpred-lanski obrazi se te dotikajo približno tako kot klišejski opozorilni napisi po stenah, ki jih nihče ne bere. Kaj niso ti naši standardni pogovori že tolikanj šablonizirani, da bi jih namesto nas lahko reproduciral magnetofon . . .
In sta šla.
Izbrala sta si popolnoma nov alpski hotel I-a ob idiličnem jezer cu. V propagandnem prospektu sta brala: turistično odkritje prelestnega kotička slovenske Švice — romantika neposredne bližine snežnikov — čudoviti gozdovi — samote deviško nedotaknjene narave — zračni balzam za preutrujene živce, mir, mir, mir. .,
Ko sta prispela, v letovišču ni. bilo tujih gostov, še domačih
bolj malo. Receptor ju je sprejel z medeno smehljajočim poklonom, upravnik ju je prišel osebno pozdravit k mizi, mlada natakarica pa je svojim poklonom pred strežbo dosledno dodajala
gledališko priučeni poklek. Skratka, pozornost in ljubeznivosti na pretek! Peter in žena sta se spričo preobilja vljudnosti počutila nelagodno. Po njunem občutku ga mero je je bilo trikrat preveč. Nista se zavedala, da je slednja posladkana beseda že vnaprej zaračunana kot neizogibna sestavina končnega računa, onadva pa sta jih jemala kot izraz osebne prijaznosti, ki sta jo skušala kulturno vračati. Šele kasneje sta pod tem grmom odkrila svojo tragično zmoto.
Nastopili so vroči dnevi. V letovišče so navaliti inozemci. Upravniku, receptorju in natakaricam so se še bolj razlezli' obrazi. Biti so podobni reflektorjem, ki jim komaj moreš pogledati v žarkovni snop. Toda Peter in žena sta jima kmalu zelo lahko gledala samo v žarišče, pa ju ni nič slepilo, zakaj pred njima so začele ugašati.
Sprva nista mogla verjeti. Spogledala sta se in domnevala, da gre za spodrsljaje iz delovne napetosti, kmalu pa sta se prepričala, da so tu na delu povsem zavestni ukrepi. Upravnik in receptor ju nista več videla, natakarica je prihajala k mizi z
vedno večjo zamudo, če ne osornega pa vsaj brezbarvnega obraza in brez pozdravnega pokleka. Stregla je pomanjkljivo in površno. Skratka, vljudnosti je bilo zdaj trikrat premalo ati, resnici na ljubo, bila je zreducirana na nič. Od prejšnjega preobilja sta pogrešala vsaj naj-skromnejšo mero, m katero bi se rada človeško odzivala, a se nista imela komu.
Začela sta se čedalje pogosteje umikati s hotelske terase v ,,samote deviško nedotaknjene narave".
Počitniški dom druge vrste, v katerem sta prebila lanski dopust, se jima je nenadoma zazdel mnogo prikupnejši. Nemara so letos zamenjati posteljne vzmetnice in popraviti vodovodne pipe, nemara so tudi pogrinjki vabljivejši in obroki okusnejši. In družba ... ati se je ta mogla spremeniti? - Nemara bi postala manj klišejska, če bi se še sama potrudila im prispevala kaj nešablonskega, nekaj, česar ne more reproducirati noben magnetofon, česar ni mogoče vkalkulirati v noben račun, česar ne moreš plačati ne z dinarji ne z devizami.. .
Molče sta se spogledala. Iz oči sta si prebrala skupno željo, da bi to uresničila. Seveda, saj bosta čez tri dni rešena tega ..gosposkega" letovanja. . .
JANEZ LAMPIČ
Obračaj plašč po vetru
Bilo je ob neki visoki obletnici mature. Kolegi so se pogovarjati %)V( upokojitvah, ker je bilo med njimi nekaj upokojencev, ki niso im4ov, priznanih svojih let iz NOB.	j>rav
„SUM sem, da si že v pokoju," ga nagovori še aktivni sošolec ijvet pristavi: ,,Jaz bom še dve leti v napoto med mladimi." „Kaj ne da sen. bil takoj po vojaščini banovinsko nameščen. Peš, takrat -Ssru
moral imeti strica ali župnika. Meni je dekan izposloval namestiteig^ Kaj morem zato, takrat so bili taki časi, danes pa so drugačni!"
pa, ki si bil takrat napreden, hodil k sokolski telovadbi in brt)^ Jutro, pa zato še delaj dve leti za pokoro. Lahko bi prosil A q Djevdjelijo, Makedonijo, pa bi morda dobil službo. “	[Jde
feor
RDc
Znajti se je treba! k;
3rti
Poul
Sošolca sta bila. Učiteljišče sta končala na 5-letnem učiteljišči^ leta 1931. Zaradi gospodarske krize je ministrstvo za prosvet i' podaljšalo šolanje za eno leto. V jeseni istega leta sta odšla odslužitev kadrovskega roka, v šolo za rezervne oficirje. Potem sta odslužila 9-mesečni kadrovski rok, sta prosila za učiteljsk i' namestitev na Ministrstvu za prosveto v Beogradu, ki je bilo takrC i* kompententno za nastavitev učiteljev. Zaradi splošne krize 111 čakala na dekret o nstavitvi do maja 1934. Med dveletnim čak njem na službo sta se preživljala s kmetijskim delom in se kulturi udejstvovala na vasi. Pred drugo svetovno vojno sta se poroči^ u ustvarila družini, nato so ju Nemci internirali. Po vojni sta prevzela opustošene šole in kot šolska upravitelja na višjeor ganiziranih šolah normalizirala pouk.	L 1
Ob 40-letnici mature sta se ponovno sešla. Beseda je steklu s delu, prejemkih in upokojitvah „Letos grem v pokoj," pravi „Kako pa to, saj še nimaš let? “ se začudi drugi. „Meni so Id 0 čakanja šteli v delovno dobo, saj nisem živel samo od z raka J. h vode, saj sem delal, če sem se hotel preživeti," je ogorčeno povečaj* prvi, ter nadaljeval: „Mar smo mi krivi, da je nastopila kriza? nam ministrstvo ni vrnilo prošnje za namestitev nerešene, če ni denarja za namestitev? Treba se je znajti in zahtevati Koliko s drugih takih, ki so si s pričami pridobili leta neupravičeno. “ mentor je nepotreben. Ta zadeva še doslej ni urejena.	^P*
ŽAGARJEVI NAGRAJENCI 1971
lllllIlIHlllIlIBllll
Potrditev zaslug in veljavnosti
ohranila vrednostna merila. Povedo, naj človek priznanje tudi dobi. Dobra je ugotovitev, da človek živi v taki družbi.
In dalje: Sodobni človek je nemiren, prestrašen in sam. Ne dvomim, da se bo sodobni človek danes in jutri izobrazil, dosegel potrebno znanje v šoli, ob delu ali pa si ga bo sam pridobil. Dobro je, da posodabljamo šolo, da poiščemo modele, ki nam bodo delo racionalizirali. Nekaj drugega pa je ta človek. Vsi prosvetni delavci, ki smo delali in ki še delamo, bi morali stati nasproti temu človeku, da ne bi bil nemiren, prestrašen in sam. Nagrajenci smo predstavniki prosvetnega kadra, ki se tako ali drugače bije za tega človeka. Zato so Žagarjeve nagrade tudi priznanja njihovemu delu.
Naj vam na kratko predstavimo letošnje nagrajence: Na podružnični šoli na Pernicah opravlja že vrsto let poslanstvo zglednega, resničnega ljudskega učitelja IVAN KNEZ. Pri svojem kakovostnem delu je kljub težkim delovnim razmeram -tudi ob kombiniranem pouku -dosegel čudovite uspehe kot učitelj vzgojitelj, nenehno ustvarjalen in dovzeten za sodobne učne metode in oblike. Za njegov pouk trde, da je resnično življenjski in vzgojno visoko vreden.
iega
- Na socialnih relacijah člo->nl ^kovega življenja nastajajo so-\ cialne potrebe. Ena od teh je n|/n ??treba po socialni afirmaciji:
0 e. c*°vek želi, da bi ga družba m prejela, priznala, cenila in mu de- t0 P°vedala. Ta potreba ni *e egocentrizem ne egoizem,
? v,- l!mveč iskanje lastnega smisla, ena- ^°^vetje te socialne afirmacije t 50 nam posredovale Žagarjeve Ograde.
Tako je opredelila dr. Iva Še-3 ni a	subjektivni vidik Žagarje-
uh nagrad na letošnji sloves-ur L°sti, ^ je bila 25. junija v ste-■0 kleni dvorani izvršnega sveta v Xal Ljubljani, in se v svojem in ime-111 ’ Au ostalih nagrajencev zahvalila eg ta priznanje. Letošnje Žagar-. Re nagrade so prejeli: Ivan inKnez, učitelj iz Pernic, Desa )ine;Mušičeva, ravnateljica vzgojno-'nej |iarstvenega zavoda Prule iz ‘ ' ^.Ljubljane, Drago Pahor, učitelj,
, P “Pravnik arhiva pri Slovenski bn0 Kulturno prosvetni zvezi v 0 o • u’ ^i^3 Rudolfova, ravna-P [eljica osnovne šole Bratov Po-8°. Jančičev v Mariboru, Marija Je 1 .^jetova, profesorica na H.jim-P glaziji v Ljubljani, Andrej Savli,
. . jfed^oški svetovalec in dr. Iva Šegula, nekdanja direktorica pedagoškega inštituta v Ljubljani, a pa-. Kolikšen je pomen Žagaije-u p0[!jb nagrad v današnjem času? eiav-Pr- Iva Šegula pravi: - Žagar-emeieve nagrade so primer, da je so-ikusC' na (potrošniška družba) lolo-uva-
0	de-sli te e.
ali si sih'
)koV' nisi korajj
re sc Dne 29. junija je bila v Ljubil najjani 37. seja predsedstva re-akraliubliškega odbora Sindikata de-časuavcev družbenih dejavnosti Slo-atcreenije. Na seji je bil sprejet prvi treb&moupravni sporazum o meri-oine-ih za delitev dohodka ter osebah dohodkov in jih sicer za •odročje višjega in visokega šol-
1	tudtva. O tem sporazumu - kot str.^di o drugih, ki jih še priprav-
očij jajo na področju šolstva, je go-or ukoril profesor Franc Galič. Vsi jamflavzoči — tako člani predsed-okovtva Lot tudi člani pododbora n3111(3 šolstvo so se strinjali, da po-13 Pbpni sprejeti sporazum osnovo * tl? P°šteno delitev dohodka na 'P1 3,1sokošolskih zavodih. arve. Tudi ostali sporazumi na ' naST°dročju družbenih služb -
iŠKC
Teoretično in praktično
0 PROGRAMIRANEM POUKU
Programirani pouk je bil še pred leti v naši pedagoški praksi 'Vi/ 'Jovost, o kateri so se lahko prosvetni delavci poučili le iz stro-1 lovnih revij in časopisov. Ostala je vrsta nepojasnjenih vprašanj —
, yrav zaradi premajhne teoretične poučenosti. Zato da bi se pro-t vdLetni delavci nadrobneje seznanili s to novostjo, je organiziral 'e ePubliški zavod za šolstvo od 17. do 21. maja v Izoli seminar o ®>ovah programiranega pouka. Seminar so pripravili na temelju
Za požrtvovalno ustvarjalno delo na področju predšolske vzgoje in za dolgoletno uspešno vodenje vzgojnovarstvenega zavoda Prule v Ljubljani je prejela nagrado DESA MUŠICEVA vidna prosvetna in družbena delavka.
Delo znanega pedagoškega delavca, organizatorja in publicista DRAGA PAHORJA je tesno povezano z življenjem slovenske manjšine v Italiji in še danes veliko prispeva h krepitvi narodne zavesti tržaških Slovencev. Znan je kot organizator slovenskega šolstva v Trstu, kot partizanski šolski nadzornik pa je postavil temelje slovenskemu šolstvu na Primorskem.
VIDA RUDOLFOVA iz Maribora dosega pri svojem delu kot učiteljica in pedagoški vodja odlične strokovne in vzgojne uspehe. Pomembni so njeni prispevki pri reševanju vsebinskih in organizacijskih vprašanj naše sodobne šole — tako na področju modernizacije pouka kot tudi v smeri intenzivnejše vzgoje v duhu socialističnega patriotizma. Proučevala je prosti čas in strokovne sestavke na to temo objavljala v domačem in tujem tisku.
Vse življenje je posvetila delu z mladino ena najbolj znanih srednješolskih profesorjev — romanistov prof. MARIJA SAJETOVA. Pri svojem delu v raz-
vseh bo 32, so že v pripravi. Upajmo, da bodo v mejah možnosti čim bolj pravično razdelili sredstva, ki so na voljo.
Dolga in tehtna je bila razprava o pripravah za III. kongres, ki bo oktobra letos. V zvezi s pripombami, ki zadevajo osnutek statuta, je predsedstvo sindikata osnutek dopolnjevalo in spreminjalo. Treba je povedati, da nobena pripomba, kar so jih poslali člani sindikatov iz vse Slovenije, ni bila prezrta: predsedstvo jo je po trezni presoji vključilo v osnutek statuta. Niti ena od pripomb tudi ni v celoti poskušala zanikati statuta ali spreminjati njegovo bistvo. Vse so bile dopolnjevalne.
Na seji so govorili tudi o
Rušenj seminaija v Primoštenu s sodelovanjem dr. Ivana Furlana, '°djo oddelka za pedagoške raziskave na zavodu za napredek
dat 5) stit&i
izobraževanja SR Hrvatske. j Organizatorji so razdelili seminar na teoretični in aplikativni del. deleženci seminarja so se v prvih dveh dneh seznanili s sodobnimi fe°retičnimi pogledi na vzgojnoizobraževalni proces, s teoretičnimi .Rovami programiranega pouka in njegovo praktično rabo, z oblici tega pouka in z rabo sodobne tehnike v programiranem jjuku (tehnična sredstva, računski stroji itn.). V razpravi - po ravnaVanih temah — so svoje znanje še poglobili.
Teoretičnega dela seminaija se je udeležilo 64 pedagoških delav-šla ; pri aplikativnem delu - tj. pri praktični izdelavi polprogrami-?m /t^ih in programiranih sekvenc pa jih je sodelovalo 51. Za 12 pred-e/jishj tnih skupin so izdelali 21 polprogramiranih oziroma programi-takrtf^\ sekvenc, in sicer: iz slovenskega jezika, zgodovine, zemljepisa, ze sčerniie, biologije, matematike, fizike, spoznavanja družbe in spo-ja&rtevanja naraVe.
ffurtč Dr. Ivan Furlan je imel pred začetkom konkretnega dela kratek -oJ^retični uvod, s katerim je dopolnil informacije. Po končanem . so poročali vodje skupin, prosvetni delavci pa so dobili tudi /s/e0fPo]asnila na vprašanja.
.Program seminaijaje dopolnila informacija dr. Aleksandre Korn-f0iJUseijeve o projektu programiranega pouka z računalnikom j vN, lroma terminalom, ki ga pripravlja v sodelovanju z univerzo « Vavod za šolstvo SRS.
akaji^n kaKo so ocenili seminar tisti, ki jim je bil namenjen? Pohvalili poglobljeno, smotrno in organizacijsko dognano delo posamez-
ž^jOv in skupin. Za teoretični del seminaija menijo, da je bil tako ni ft^prmativen, da jih je spodbudil k nadaljnjemu študiju. V vprašal-hkii p so tudi zapisali, da so se v aplikativnem delu seminaija dodobra ' ** ^ anrli s tehniko dela in izdelavo sekvenc, ki so osnovna prvina za ™Pravo programiranih učbenikov.	,	.11,
kandidatni listi — saj bodo jeseni voljeni člani za naslednja štiri leta delovanja sindikata in ni vseeno, kakšni ljudje bodo prevzeli posle.
Predsednik in tajnik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Vinko Kastelic in Slavko Grčar sta poudarila pomen Kataloga 2 tudi za nadaljnje delo sindikata. Sindikat si prizadeva, da zagotovi vsem delavcem družbenih dejavnosti, h katerim spada tudi šolstvo, čim boljše materialne pogoje, kajti ti so osnova za strokovni napredek. Trije bistveni cilji so: a) odpraviti enoletni zaostanek delavcev družbenih dejavnosti za delavce ostalih sindikatov, b) valorizirati dohodke med družbenimi dejavnostmi, c) utrditi podlago za financiranje družbenih dejavnosti.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o poslovanju hotela „Bor“ (ki je last Sindikata delavcev družbenih dejavnosti) na Rabu. V upravo ga je prevzela turistična agencija „Alpe-Adrija“ — in njen direktor je poročal o prizadevanjih za posodobljenje hotela, in a stroških, ki nastajajo v zvezi s tem. Nujno je torej povišati cene penziona. Predsedstvo sindikata se strinja z investicijskim načrtom in predlaga, naj „Alpe-Adria“ naredi takšno kalkulacijo cen, da bo hotel mogoče vzdrževati. Koliko bodo te cene primerne za delavce družbenih dejavnosti, je drugo vprašanje.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata je razpravljalo še o organizacijsko finančnih zadevah, kot je finančna pomoč Ptuju in Brežicam ter o članstvu v Inštitutu za javno upravo.
Bistvo seje pa sta vendarle predstavljala prvi samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov — zato še posebej objavljamo intervju s profesorjem Galičem, in pa priprava za III. kongres: Sindikat bo spremljal razpravo o kandidatih ter sprejemal pripombe do septembra. Naš list bo v začetku novega šolskega leta še podrobneje poročal o pripravah na kongres.
,	. NEŽA MAURER
Letošnji Žagaijevi nagrajenci (od leve proti desni): Dr. Iva Šegula, Drago Pahor, Andrej Šavli, Vida Rudolf, Desa Mušič, Ivan Knez
redu dosega izredne uspehe, svoj prosti čas pa posveča delu z mladino in jo seznanja s francoskim jezikom in kulturo. S svojim delom v aktivih, Društvu za moderne in tuje jezike in kot pomožna vetovalka pri zavodu za šolstvo SRS si prizadeva dvigniti raven pouka francoskega jezika na vseh slovenskih srednjih šolah.
ANDREJ ŠAVLI sodi v tisto generacijo slovenskih učiteljev, ki so se prvi in zadnji izšolali v Italiji na sprva še slovenskem učiteljišču. V svojem „tržaškem obdobju" je organiziral slovensko šolo in si prizadeval za njen obstoj. Kasneje je sodeloval pri oiganizaciji slovenskega šolstva na Primorskem, posebej skrbel za nerazvite šole in postal najboljši pedagoški strokovnjak na tem področju. Svoja najkvalitetnejša dela je izdal v času, ko je sodeloval pri zavodu za šolstvo SRS.
Med najvidnejše slovenske pedagoge po osvoboditvi sodi nedvomno dr. IVA ŠEGULA: kot teoretičarka, usmerjevalka in uresničevalka novih vsebinskih in metodičnih konceptov za našo obvezno šolo in učiteljsko izobraževanje in končno kot organizatorica pedagoškega raziskovalnega dela na Slovenskem. Prva se je po vojni uprla deklarativnemu načinu mišljenja etatistične pedagogike po tujih vzorih in postavila pedagoško delo na domača tla z utemeljevanjem potrebe upoštevati v vzgojnem procesu posebnosti slovenskega otroka. Iskreno zavzetost za napredek naše družbe in njene šole ter bogato zna-
nje je izpričala tudi kot izobra-ževalka in vzgojiteljica več generacij naših učiteljev ter pri oblikovanju vsebinskih in didaktičnih temeljev našega obveznega šolanja. Prva na Slovenskem je uspešno premagovala mnoge ovire, ki so preprečevale, da bi rezultate pedagoškega raziskovalnega dela čim bolj
in organizirano izkoristili za izboljšanje vzgoje in izobraževanja. Pedagoško raziskovanje, pri nas do 1. 1965 zgolj individualno, je bilo pod njenim vodstvom prvikrat institucionalizirano. S svojim pomembnim delovnim prispevkom mu je začrtala trajneje veljavne poti.
MARJANA KUNEJ
Osnutek predmetnika
VStrokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije je na svoji seji dne 9. junija t. 1. obravnaval koncept novih predmetnikov in učnih načrtov. Iz razprave povzemamo nekaj najbolj zanimivih sklepov.
Prof. dr. Vlado Schmidt je v uvodu ugotovil, daje novi načrt in predmetnik za osnovne šole nesporno boljši in sodobnejši od dosedanjega, prilagoditi pa mu bo treba učbenike. Da bodo novosti zaživele>v praksi, bo potrebno zanje motivirati učiteljski kader. (Ta je bil v prejšnji Jugoslaviji mnogo bolj subjekt v pedagoškem delu, kot je to danes, ko je šola preveč etatistična ustanova, učitelji pa objekt manipulacij od zgoraj.) Važno funkcijo lahko opravijo tu eksperimentalne šole, po katerih bi uvajali novosti postopoma v širši krog.
Redukcija gradiva v 7. in 8. razredu bo po mnenju sveta izvedljiva tako, da bo izločena srbohrvaščina kot samostojen predmet; poučevali pa naj bi jo v 4. razredu po 1 uro pri slovenščini, v naslednjih višjih razredih pa po 1 uro fakultativno.
Popoldne med našimi odličnjaki
Ob koncu šolskega leta je republiška konferenca ZMS priredila v Križankah podelitev priznanj tisoč najboljšim učencem slovenskih srednjih šol, med katerimi so bili tudi slovenski dijaki letalske gimnazije iz Mostarja in gojenci vojaških gimnazij iz Beograda.
Slavnost - dne 17. junija -je bila skrbno pripravljena. Udeležili so se je nekateri naši znani družbenopolitični delavci: Tone Kropušek, Andrej Marinc, Živko Pregl in zastopnik JLA.
Predsednik ZMS Živko Pregl je v svojem nagovoru spodbudil nagrajence, naj bodo še vnaprej tako delavni, saj naša družba potrebuje prav takšne ljudi. Naj ne počivajo na lovorikah - to vodi k nazadovanju! Svoj govor je sklenil z besedami: „Znanje in pogum - to je naša perspektiva! “ Za njim je povzel besedo predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, ki je poudaril, kako pomembno vlogo imajo odličnjaki - kot najboljši med najboljšimi - pri ustvarjanju dobrih odnosov, v prizadevanju za napredek družbe, pri povezovanju dela in znanja. Njihov študij se ne konča v šolskih klopeh pač pa se nadaljuje ob delu.
Sledil je kulturni program, v katerem so nastopali Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski in Mario Rijavec ter gojenke zavoda za baletno vzgojo. Mladi gledalci in poslušalci so bili navdušeni.
Čeprav je bila prireditev tokrat šele drugič, je lepo uspela, pri čemer imajo, zpslugo raz-
umevajoča podjetja in ednik Mladina - ti so prispevali nagrade. Republiški konferenci ZMS pa gre zasluga za ponovno oživitev podeljevanja priznanj (letos je k lepoti pismenega priznanja prispevala svoj delež grafika mladega akademika slikarja Staneta Jagodiča) in organizacijo proslave.
Tovrstna prireditev je spodbuda za vse nagrajence - pa tudi za ostale, ki tokrat še niso bili med njimi. Hkrati pa je korak k smotru, da dobi znanje tisto mesto, ki mu gre.
JANEZ TOPOV ŠE K
Poleg tega naj bi obstajala v 7. in 8. razredu izbirnost med glasbenim in likovnim poukom ter med tehničnim poukom in gospodinjstvom.
Družbeno moralni pouk bo preimenovan v družbeno moralno vzgojo. Iz 7. razreda se prenese 1 ura v 8. razred. Ta predmet naj poučujejo razredniki.
Pri spoznavanju dnižbe in narave bo treba dati večji poudarek varstvu narave.
Pouk fizike teija nov učbenik in priročnik za učitelje; se-stavljen-i bosta do prihodnjega maja.
Matematika ostane, razen v
1.	razredu, v bistvu nespremenjena.
Za navedene in ostale predmete bodo predloge še enkrat pregledale strokovne komisije, potem pa bodo predloženi v širšo javno razpravo. J. R.
Srečanje mladih likovnikov v Velikih Laščah
V osnovni šoli Primoža Tru-baija Velike Lašče so se v soboto, 26. junija, srečali mladi likovniki domače osnovne šole (teh je bilo največ, saj so sodelovali najboljši likovniki od 1. do 8. razreda) in osnovnih šol Vič, Trnovo, Oskar Kovačič in Škofljica.
Na tem prvem srečanju, ki so ga priredili v Velikih Laščah, je sodelovalo 77 učencev. Mladi likovniki so dobili priznanja, za nagrado pa potrebščine, ki jih rabijo pri svojem delu.
Razstavo mladih likovnikov je obiskal tudi pedagoški svetovalec za likovni pouk pri republiškem zavodu za šolstvo Milovan Kranjc, jo ocenil in svetoval, kaj storiti, da bi bila prihodnja srečanja še bolj kakovostna. Predlagal je, naj bi uvedli nekajdnevno likovno šolo v naravi.
vzgoja
in
izobraževanje
Izšla je 4. - 5. številka revije VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE. Kot prvega je treba omeniti članek urednika Borisa Lipužiča „0 idejno vzgojni funkciji naše šole“. Za vse prosvetne delavce, ki so pred začetkom programiranega pouka v naših šolah, pa bo zelo zanimiv, poučen in koristen prispevek dr. Aleksandre Konibauserjeve „Uvajanje programiranega pouka naravoslovnih ved“. Bralci se bodo seznanili z bistvom programiranega pouka, z načinom, kako ga uvajamo, in z možnostmi, kijih imamo pri takem pouku.
Revija prinaša dalje sestavke o materinščini v osnovni šoli, o dopolnilnem pouku, usmerjanju v poklice, izobraževanju odraslih, o pismenem ocenjevanju in o pedagoški ergologiji. V njej boste našli krajše in daljše informacije s področja domačega in tujega šolstva, pa tudi zapise o zunajšolskih dejavnostih. Posebej je treba omeniti, da so v tej številki objavljeni seznami učbenikov, ki so izšli (ali so na zalogi) pri založbah OBZORJA v Mariboru, pri MLADINSKI KNJIGI, TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE in DRŽAVNI ZA L0ŽB1 SLOVENIJE v Ljubljani. Objavljen je tudi seznam knjig, brošur in člankov o programiranem pouku, kar jih je na voljo pri zavodu za šolstvo SRS. • u> ,	.. , .
FKUfc VRINI ' ULLA V EC.
bt. la
9. Vil.
15
Izberite med novimi knjigami 1 Izberite med novimi Jcnjigami
Peter Kocjančič: „TRSJE“
Črno bela simfonija
Včasih se za besedami skrijemo, včasih nam rabijo kot nakit. Največkrat pa so papirnate in nemočne, da bi izrazile silovitost naših čustev.
Fotografika - kako nebogljena, kako trda, neprikladna beseda. Naj jo preimenujem raje v čmo-belo simfonijo mojstra Petra Kocjančiča. Z njo se je predstavil v galeriji Mestne hiše v Kranju. Razstavo so odprli 9. junija. Trajala je ves junij.
V svojih delih je mojstrsko prikazal stisko, iskanje in osamljenost današnjega človeka Občudujemo njegovo iskrenost in njegovo dostopnost. V črno-belem je dosegel izrazno moč barve, ki naj bi bila izključen privilegij slikarjev. Prav v tem je edinstven
Vsako delo, bogato po stopnji intenzivnosti čmo-belega, je košček pravega življenja, ne, je življenje samo. Ujel je gibanje in globino življenja v naravi in v človeku, ujel je misel in ji dal čmo-beli obraz. Toda, kako raznolik in bogat je ta obraz! S čmobelimi toni je prikazal mavrico barv. Čutila sem moč
rdeče barve, žalost vijoličaste, zasanjanost rožnate, osamljenost v semitsko modre. Vse slike (beseda fotografije je nepopolna) so po motiviki zelo različne. Naj jih naštejem samo nekaj: Spomeniki preteklosti, Simboli miru, V stiski, Bamby, Mladost, Labod, Prizor iz gledališča, Murve v vetru, Osamljen. Čeprav različna po mo-tiviki, povezuje vsa dela isto: čustveno bogastvo, izredna izrazna moč in tehnična dovršenost.
Mojster Kocjančič je goriški' rojak. 40 let že dela in ustvarja na področju umetniške fotografije. O njegovem uspehu pričajo številne mednarodne razstave, številni častni naslovi, 82 zlatih, srebrnih in bronastih medalj in 40 diplom. Leta 1961 je dobil najvišje jugoslovansko priznanje v tej stroki Imenovan je bil za Mojstra fotografije.
Mednarodna federacija fotografske umetnosti (FIAP) mu je leta 1967 podelila najvišji naslov H on Ex celi ene e FIAP.
tea
Karl Volander: Zgodovina filozofije
Med knjigami Slovenske matice je prav gotovo Vorluenderjeva ,,Zgodovina filozofije" tista, ki je bržčas želimo dobiti čimprej v slovenskem prevodu. Razlogi so znani - pomanjkanje tovrstnih del ne more biti zakrpano čez noč. Druga knjiga ,,Zgodovina filozofije" zaobjema snov od renesanse in utemeljitejev naravoslovja prek razsvetljenstva do nove utemeljitve filozofije s Kantom na čelu. Drugo knjigo Vorluenderjeve ,,Zgodovine filozofije" pa je leta 1955 dopolnil in predelal H. Knittermayer tako, da je odpravil enostranske poglede neokantovskega značaja. Brez dvoma so bili tudi ti posegi knjigi v prid in jih smemo šteti za ustvarjalno dejanje. Tako je npr. filozofija renesanse dobila precej večji obseg, po-mem.bno pa je, da je Knittermayer upošteval vse novejše raziskave. Tudi pri navajanju literature se da razvideti takšen izbor, ki ustreza bistvenim navedbam. Knjigo je prevedel Valentin Kalan, ob zahtevnem prevodu bi morali strokovnjaki posebej spregovoriti, občutiti pa se da prevajalsko razliko od prve knjige. Ob drugi knjigi,,Zgodovine filozofije" ne bo odveč pomisel na uporabnost te knjige za učitelje srednje stopnje, saj gre za vrsto imen, ki jih srečujemo pri zgodovini, književnosti, umetnosti in fiziki. Za ponazoritev le nekaj imen: Petrarca, Martin Luther, Melanchton, Voltaire, Diderot, G. E. Lessing, Leonardo da Vinci, Giordano Bruno, Calvin, Newton, Descartes, Herder itd Še posebej pa je lahko knjiga koristna za tiste, ki neposredno uvajajo filozofijo kot učni predmet. Knjigo je tudi tokrat zgledno opremil Janez Bernik.
Obetaven klic koroškega pesnika
V	Celovcu izšla pesniška zbirka Andreja Kokota ,,Ura vesti" opozarja na svežino in odprtost mlade koroške leposlovne besede, ki je podobno kot pri Florianu Lipuschu skušala prerasti tradicionalen izraz in trpko idiliko, ki je morda že bliže folklornemu področju. Po formalni plati Andrej Kokot ne želi tvegati eksperimentiranja. Prav forma je neločljivo povezana z vsebino, ki je taka, da ne dopušča ne v metričnem ne v metaforičnem pogledu zapletene izrazitosti ali hermetičnosti, kajti „Ura vesti" hoče obuditi vest in zato biti dostopna kar najširšemu krogu bralcev. Taka izhodišča pa nujno uravnavajo pesniško govorico k zmerni modernizaciji oblike in sloga, kjer ni tveganja in ostaja vse na stopnji splošne razumljivosti Vendar ni težko spoznati, da je Andrej Kokot vendarle prispeval k formalnemu premiku, če upoštevamo polpreteklo ali preteklo, često že kar ljudsko pesniško oblikovanje, kot bi ga našli v njegovi ožji domovini Svobodna verzna in kitična oblika sta mu -kot že mnogim pred njim, organska sestavina in mozaični del pesemske celote, pri čemer se da ugotoviti dokajšnja funkcionalnost. Metaforika je na redko posejana, mladi pesnik često in z namenom uporablja neposredi nagovor, neposredno izražene misli Tam pa, kjer naletimo na metaforiko, jo sprejmemo kot preprosto, a ob že utrtih potih zaznamo tudi tisto, kar se pri pesniku utegne razviti v obetavno in prevladujočo osebno izraznost, oziroma v samobitno mataforično tkivo.
Vsebinska in miselna osnova ,,Ure vesti" temelji na A. Koko-tovem organskem odsevanju eksistenčne sredine in pojavnosti, iz katere izhaja. Če je tako področje ožja specifika A. Kokota, pa je treba dodati, da je v tej občestveni nezastrti pojavnosti pesnik-spregovoril iz sebe in v sebi tako, da se realiteta objektivnega in subjektivnega pokrivajoče stapljata v organsko doživetje in spoznanje. Koroška zemlja in ljudje zanj niso travma idilike, vse poprej kot to, marveč eksistencialna magistrala, ob katero je moral trčiti. Teorija o „preživelolti narodnega vprašanja" se v današnji renesansi nacionalnih (revolucionarnih) gibanj po svetu kaže kot teoretična samovoljnost, ki hote spregleduje dejstva Tembolj trdo jo občutijo narodne manjšine po Evropi in drugod, in čim se kaže tako vprašanje kot hoteni gordijski vozel, je umljivo, da razsežnosti tovrstne problematike ne morejo odmreti. Nasprotno: iz tako utesnjenih eksistenčnih razmer se je A Kokotu porodila,, Ura vesti". Pesnika ne bremeni neka zgodovinska zazrtost, nostalgija po daljnem in idilično čistem, zato pa tembolj odzivno doživlja neposredno sedanjost, ki mu je edino življenjsko pomembno izhodišče in merilo za njegovo opredelitev v navzkrižju silnic. Seveda: brez čmo-belih poenostavitev, brez kanca sledi nacionalističnega Le tako je tudi mogoče s pristnostjo živo odsevati svojo in skupno stisko, pesnikov iščoči imperativ, kje mu je prostor pod soncem. Spričo take pre-okupacije je pesniku beseda mnogo več kot slovarska vez med ljudmi, in v tem kaže povsem nasproten vrednostni odnos kot tisti, ki vidijo v besedi razvrednotenje možnosti sporočanja.
V	taki stvarnosti in ob takšnih doživljajskih prvinah se sprošča pesniku zavest samote, spoznanje tesnobe in dvoma, vendar z isto živobitnostijo zaznamo pesnikov ponos, ob ponižanjih se mu dvigne kljubovalna trdnost, odločnost mladostnega duha, ki je zgodaj moral okusiti navzkrižja neprizanesljivih vprašanj, ki se jim ni mogel izogniti; vendar mu je čas neposredne stvarnosti tak, da njegova (in splošno koroška) stiska ne dopušča optimističnega slepila v vizionami nedoglednosti, a tudi ne fatalističnega pesimizma usojenosti in zaznamovanosti. A. Kokotov napor je v premagovanju bremena zdajšnjega časa, kot ga more in mora razrešiti vsak posameznik, pri čemer je kritična, nezastrta odprtost eksistenčnih in moralnih vpašanj občestvene in osebne narave.
Pesniška zbirka Andreja Kokota razodeva vsebinsko in miselno ubranost in pošteno hotenje v poetičnem pričevanju. Čeprav se včasih da zaslediti izrazno-fonndlne ohlapnosti, zlasti v neposrednem nagovoru in poenostavitvi v slogovni vsakdanji rabi, pa prevladuje iskrena pesniška govorica, ki ima svojo barvitost v povednosti „Ure vesti". Napak bi bilo razumeti, da „Ura vesti" govori zgolj območju, iz katerega so izšle pesmi, zato smemo šteti Koko-tovo zbirko za prizadevno pesniško oblikovanje, ki je lahko splošno pomembno zlasti zaradi vsebinske in miselne jasnosti in odprtosti „Ura vesti" je obetaven pesniški začetek, ki vnaša v slovensko liriko motivno svežino.
Zbirka je naprodaj v mariborski založbi Obzorja in v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani
Šolska letna poročila
Iz leta v leto ugotavljamo, da vedno več šol izdaja letna poročila ali ob koncu šolskega leta ali ob raznih jubilejih od 1 (Metnih do 100-letnih in več. Med šolami so zastopani skoraj vsi tipi šol od osnovnih prek srednjih - gimnazij, ekonomskih, tehniških, strokovnih - do višjih in visokih Velikokrat je v poročilih zapisano to, kar bi dokumentatorji nujno potrebovali za študij pouka in novejše šolske zgodovine. Temelj sedanje zgodovine pedagogike in šolstva na Slovenskem so prav letna poročila, napisana pred sto in več leti, saj so podatki v njih nejprepričljivejši vir zanjo. Tudi v prihodnosti bo zgodovinar - pedagog iskal podatke v sedanjih letnih poročilih, čeprav je razdelitev v njih že poljubnejša. Najbolj pogosto so za uvod ravnateljeve besede, sledijo poročila samoupravnih organov na šoli, šolskega odbora, za tem beremo podatke o učnem osebju, predmetnik, šolski letopis, učne uspehe učencev ob koncu šolskega leta. Zapisano je tudi delovanje mladinske organizacije, delovanje dijaške skupnosti, vklučevanje učencev v krožke ter poročila o njihovem delovanju, fotografije
šolske stavbe, slike ekskurzij, slike dijakov v raznih krožkih S takim letnim poročilom žele zavodi seznaniti javnost z vsestranskim delovanjem pri vzgoji učencev med šolskim letom.
Letna poročila so resnično najbolj neposreden vir za proučevanje šolstva, iz kakaterih zvemo, kakšna je organizacija pouka, vsebina učnih področij, uspehi učno-vzgojnega dela in kakšne so novosti v preteklem in sedanjem času na šolah različnih vrst in stopenj.
Prosimo vse šole, ki so morda izdale šolsko letno poročilo, pa jih še niso poslale, da bi podarile po en izvod Slovenskemu šolskemu muzeju v Ljubljani na Poljanski c. 28. Slovenski šolski muzej zbira letna poročila vseh tipov šol - od predšolskih vzgojno-varstvenih ustanov do višjih in visokih šol v svoji dokumentacijski zbirki, kjer je zbranih že 3900 šolskih letnih poročil, imenovanih tudi izveš tj a. Tako kakor doslej bodo ta poročila v dokumentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja tudi v prihodnje rabila za študij zgodovine našega šolstva.
SLAVICA PAVLIČ
taZg\e&
„Pripravljam se za učitelja botanike, za stanovanje vam ne bo treznost skrbeti."	_
,udej<
' V: vodu kand razpi novi' N: |svetr Ri nas
v: u si
Ul
Pl p
Iplon
1 \naši razgledi
list za vas
•DRUŽBENA IN KULTURNA VPRAŠANJA •ESEJISTIKA •KRITIKA • POLEMIKA
NAŠI RAZGLEDI NISO V PRODAJI POVSOD, ZATO VAM SVETUJEMO, DA JIH NAROČITE!
NAROČILNICA
| -
H!1
N A KOCA M »NAŠE RAZGI.KOK« in prosim, (la mi jih začnete takoj pošiljati na naslov:
Ime in priimek tliva in hišna št. Poštna št. in kra.j
Š -
9

: <
Tromesevno naročnino prejemu položnice.
(IZ (lin) hom plačeval po
Datum
Podpis
Prosimo, pišite s tiskanimi črkami! Naročilnico pošljite na naslov: COP »DELO«, naročninski oddelek. «1000 Ljubljana. Titova 5"
! -
£
4,
Sklepna slovesnost na gostinskem
p.....

i
: (
šolskem centriij 1
Gosiinsm ŠOLSKI cenieR-LJUBunnp
Vsakoletni sklep pouka ter podelitev spričeval absolventom gostinskega šolskega centra v Ljubljani predstavlja pravo slovesnost. Letos so se je udeležili — poleg vseh domačih profesorjev, pomočnik sekretarja za gospodarstvo SRS ing. Lipičar, predsednik sveta za turizem in gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici tovariš Likar, predsednik gostinskega poslovnega združenja tovariš Jamnik, ter zastopniki proizvodnih podjetij:	Agroprogresa, Kolinske
Dane iz Mirne, podjetja Slove-nija-vino in pivovarne Union. Taka udeležba priča o tesni povezanosti te strokovne šole z gospodarstvom.
Pozdravni nagovor je imel direktor gostinskega šolskega centra Danilo Zbrizaj. Povedal je, da uživa njihova šola podporo gostinskih podjetij, proizvajalcev, gospodarske zbornice, pa tudi republiška izobraževalna skupnost je povečala svoj delež. Materialni položaj je zadovoljiv manjka jim le učilnic za teoretični pouk — in pa dobrih gostinskih obratov za praktični pouk. Tako v privatnem kot v državnem sektorju obstajajo gostinski obrati, kjer se vajenec kaj malo nauči. Treba bi bilo
sprejeti sklep, da takšni obh i ne bi smeli sprejemati vajenci J -
REZULTATI: To leto || ' uspešno sklenilo šolanje lj j kandidatov. Za kuharje jih jef 76 kandidatov izdelalo 12A tega je 13 odličnjakov. Za nat kaije jih je od 74 izdelalo 72 j od tega je 12 odličnjakov. ^ odraslih jih je opravilo izpit natakarje 15 in izpit za kuhal 10. Za najboljše učence so K j"" pravila praktična darila \ jetja: Kolinska, Agroprogres j Dana; pivovarna Union pa ; j dala pivo za sklepno pogostite1 j
DELO: Učenci Gostinski j šolskega centra se vsako, k1 i udeležijo mednarodnega kvize ;
Bad Gleichensteinu - in ima)....
od tam vrsto diplom. Na Vj movanju v Celovcu so letos <>f segli prvo mesto. Njihovo pi3* ’ tično znanje je izredno dobf Za pouk imajo na voljo uč3; kuhitijo pri Centru in pa na levueju. Učencev je okrog 8$ saj spada v sklep Gostinske!! šolskega centra tudi hoteli šola, ki vzgaja komercial1" usmerjene gostince za vodje f stinskih obratov.
Razveseljivo je, da je veči" '">•< učencev že na sklepni slov^ nosti vedela, kam pojde v sla; j bo. Turizem in gostinstvo f * razvijajoča se panoga — in to; | pozna tudi šoli, ki pripravlja lj" j di za gostinsko stroko. ,, i N. K'
Naknadni razpis prostih delovnih mest
za učitelje in vzgojitelje v šolali in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1971
Na podlagi petega odstavka 66. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in 14-108/69) in petega odstavka, jU člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. ^138/67) objavlja republiški sekretariat za prosveto in kulturo ^nadni razpis prostih delovnih mest za učitelje in vzgojitelje V jolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu
Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave. Pri šolah, Ner to ni posebej navedeno, velja razpis za nedoločen čas.
Prijava kandidata mora vsebovati:
/j. ~ osebne podatke (pri poročenih ženah tudi dekliško ime), ''j r°jstno ime, leto rojstva in stan;
l, - strokovno in pedagoško izobrazbo: dovršene šole, usposoblje-e nost za pouk, strokovni izpit, službeno dobo, posebno prakso in ~ življenjepis: osnovne podatke, potek službovanja, izvenšolsko ^udejstvovanje in druge morebitne okoliščine.
■ Vsak kandidat vloži svojo prijavo neposredno šoli oziroma za-By°du, kamor prosi. Pri podružnicah oziroma oddelčnih šolah naj ■Kandidati vložijo prijavo na matično šolo. Za delovna mesta, kijih Izpisujejo občinske skupščine, naj pošljejo kandidati prijave usta-■noviteljem.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki prvikrat stopajo v pro-H svet no službo.
Razpis je sestavljen po občinah. V razpisu se uporabljajo kratice naslednjim pomenom:
VZG — vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole,
U - učitelj za diplomo učiteljišča,
STU — strokovni učitelj z ustrezno strokovno izobrazbo,
UPP — učitelj praktičnega pouka z ustrezno izobrazbo,
PRU — predmetni učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole, P — profesor, inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik itd. z diplomo ustreznega visokošolskega zavoda.
OBČINA CELJE
Osnovna šola XIV. divizije Dobrna — 1 učitelj za matematiko in liziko, PRU;1 učitelj za glasbeni in likovni pouk, PRU.
Osnovna šola Štore — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Stanovanja ni.
Glasbena šola Celje — 1 učitelj za klavir, P ali PRU. Nastop službe 1. septembra 1971. Prijave sprejemamo do 31. 7. 1971.
:
OBČINA AJDOVŠČINA
OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ AJDOVŠČINA razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za fiziko in matematiko, PRU ali P, stanovanja ni
-	učitelja za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni
-	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P, samska soba
OSNOVNA ŠOLA COL
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za angleščino in knjižničnaija, P ali PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU (polovična zaposlitev)
Za določen čas pa:
—	učitelja za slovenščino, P ali PRU Na voljo so samska stanovanja.
Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Col, razpisna komisija, Col 65273
I ].


OSNOVNA ŠOLA VIPAVA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P, družinsko stanovanje
-	učitelja za slovenščino, PRU ali P, samska soba
-	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P, samska soba
-	2 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P, samska soba
OBČINA BREŽICE
OSNOVNA ŠOLA ARTIČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učiteljatelesnevzgoje, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja glasbenega pouka, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja slovenskega jezika, PRU, za določen čas
OSNOVNA ŠOLA DOBOVA razpisuje delovno mesto ~ učitelja telesne vzgoje.
Pogoji: končana višja ali visoka šola za telesno vzgojo.
Plača po pravilniku OD šole Dobova. Nastop službe 1. 9. 1971.
Stanovanja v kraju ni
II
........
lOV®5,
vo f to* jalj"
nA,
OSNOVNA SOLA VELIKA DOLINA razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P.
SVET H. OSNOVNE ŠOLE V CEUU
razpisuje za šolsko leto 1971/72: delovno mesto
— učitelja v vzgojno varstvenem oddelku, PRU ali U. Nastop službe: 1. septembra 1971.
Razpisna komisija
IV. OSNOVNE ŠOLE V CELJU
razpisuje prosti delovni mesti:
—	učitelja za zemljepis, PRU ali P
-	socialnega delavca ali šolskega psihologa, PRU ali P Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLAFRANKOLOVO razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino-zemljepis — glasbeni pouk, PRU,
—	učiteljaza angleščino-slovenščino, PRU
—	učitelja-defektologa za posebni oddelek na podružnični šoli v Črešnjicah.
Za vsa razpisana delovna mesta so na voljo samska stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA
BRATOV DOBROTINŠKOV VOJNIK razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za 1. razred, U ali PRU
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v SOCKI. Stanovanja ni.
II
I!:
II
: ■
UPRAVNI ODBOR
ŠOLSKEGA CENTRA BORIS KIDRIČ V CELJU, Ljubljanska c. 17,
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	1 predmetnega učitelja strokovne teorije v avtomehanski stroki, PRU ali ing. L stopnje - osnovni poklic avtomehanik,
3 predmetne učitelje strokovne teorije v kovinarski stroki, PRU ali ing. II. ali I. stopnje
-	2 profesoga matematike, P - 1 v avtomehanski stroki, 1 v kovinarski stroki
—	1 pomočnika ravnatelja.
Pogoj: Visoka izobrazba pedagoške smeri s 5-letno prakso v vzgojno-izobraževalnih zavodih,
-	1 šolskega pedagoga, P
Pogoj: visoka izobrazba pedagoške ali psihološke smeri
—	1 profesorja telesne vzgoje, P
—	1 učitelja demonstracijskega pouka v kovinarski stroki, PRU ali ing. I. stopnje ali TSŠ
Center nima na voljo stanovanj.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET CELJE
razpisuj e naslednji prosti delovni mesti:
—	diplomiranega ekonomista, P
—	nadzornika praktičnega pouka, ekonomist-komercialist, j
PRU.	:
ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER ŠTORE razpisuje prosta delovna mesta:
—	1 profesorja matematike, P
—	3 učitelje strokovno teoretičnih predmetov, PRU Samska stanovanja.
š Delovna skupnost
' DOMA DUŠANA FINŽGARJA, Celje,
Maistrova 5, razpisuje
4 prosta delovna mesta vzgojiteljev Pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, praksa zaželena, nastop službe 1. septembra, stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Eventualno bomo sprejemali tudi kandidate z nepopolno višjo izobrazbo za določen čas.
KAJUHOV DIJAŠKI DOM, CELJE, Vodnikova 10 a
• razpisuje delovno mesto
- vzgojiteljice, PRU ali P za nedoločen čas s 1. 9. 1971.
j Prednost imajo kandidatke s prakso vzgojnega dela v do-i movih. — Stanovanja ni.
OBČINA CERKNICA
Osnovna šola Cerknica — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ah P; 1 vzgojiteljica za vzgojno varstveno enoto, VZG.
! :
! 1
II
OSNOVNA ŠOLA STARI TRG PRI LOŽU razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
Na osnovni šoli Stari trg:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za matematiko, PRU
—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU
—	učiteljaza tehnični pouk, PRU
—	učitelja za razredni pouk, U
V vzgojno varstveni enoti pri osnovni šoli v Starem trgu:
—	vzgojiteljico, VZG.
:
OBČINA ČRNOMELJ
Osnovna šola Vinica — 1 učitelj za nemščino, PRU ali P ali diplomant PA - za določen čas. Samsko stanovanje zagotovljeno.
Osnovna šola Vinica, podružnica Sinji vrh — 1 učitelj za razredni pouk, U aU diplomant PA — za nedoločen čas. Družinsko stanovanje v šoli. Poseben dodatek za težje delovne pogoje.
j I
OSNOVNA ŠOLA MIRAN JARC ČRNOMELJ razpisuje naslednja delovna mesta:
—	2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	1 učitelja slovenskega jezika, PRU ali P
—	1 učitelja glasbenega pouka, PRU V kraju so na voljo privatne sobe.
OSNOVNA ŠOLA SEMIČ
:
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen : 's	s	čas:
j | — učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU j	j	— učitelja	za razredni pouk	na	podružnični	šoli	Štrekljevec	|
:	j	— učitelja	za razredni pouk	na	podružnični	šoli	Rožni dol.	jj
■	|	Stanovanja	so na voljo.
: \
Delovna skupnost GIMNAZIJE V ČRNOMLJU razpisuje delovno mesto:
-	učitelja za sociologijo, filozofijo in psihologijo,
-	učitelja za telesno vzgojo in predvojaško vzgojo, P
i 1
- učitelja za fiziko in tehnično vzgojo - fizikalna smer, P. [
POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	učitelja strokovno teoretičnih predmetov
2.	vodja delavnic
3.	učitelja praktičnega pouka
Pogoji: pod 1 in 2 — diplomirani inženir strojništva ali inženir strojništva ah diplomant višje tehniške šole ah druga ustrezna izobrazba s prakso, pod 3 — strojni tehnik, ki je končal poklicno šolo — strugar s 5-letno prakso.
OBČINA DOMŽALE
Posebna osnovna šola Homec — 3 defektologi — ortopcdagogi za duševno prizadete, PRU; 1 učitelj za gospodinjstvo, PRU. Lahko se javijo tudi absolventi PA ali pa učitelji, U.
OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK - BRDO PRI LUKOVICI
II
razpisuje prosto delovno mesto • učitelja razrednega pouka
na podružnični osnovni šoli KRAŠNJA, U ali PRU - za Š nedoločen čas.
Nastop službe 1.9. 1971
OSNOVNA ŠOLA DOB PRI DOMŽALAH
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto — učitelja likovnega in tehničnega pouka, PRU ah P Stanovanja ni ,
OBČINA DRAVOGRAD
Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd, podružnica Ojstrica — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU za razredni pouk, samska soba, dodatek za težje delovne pogoje.
Osnovna šola Šentjanž — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P, samsko stanovanje.
Osnovni šoli Šentjanž in Dravograd — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P. Osnovna šola Dravograd do 10 ur, osnovna šola Šentjanž do 6 ur; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Osnovna šola Šentjanž do 16 ur in osnovna šola Dravograd do 6 ur.
OBČINA GORNJA RADGONA
Otroški vrtec Gornja Radgona — 1 vzgojiteljica, VZG.
Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Apače — 1 učitelj za slovenščino, PRU za nedoločen čas, U za določen čas; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU za nedoločen čas, U za določen čas; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU za nedoločen čas, U za določen čas, ki poučuje po dogovoru še likovni pouk. Šola ima na voljo samsko sobo.
Osnovna šola Gornja Radgona — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU — pogoj: končana PA, poseben pogoj: sposobnost vodenja mladinskega pevskega zbora.
Osnovna šola Kapela — 1 učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU.
Osnovna šola Negova — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU.
Osnovna šola Radenci — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU.
Osnovna šola Stogovci — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU za določen čas.
Osnovna šola Videm ob Ščavnici — 1 učitelj za zemljepis in zgodovino; PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 2 učitelja za razredni pouk, U za eno leto; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU za čas od 1. 9. do 1. 12. 1971.
Posebna osnovna šola Gornja Radgona — 1 učitelj — defektolog, PRU; 1 socialni delavec, PRU (višja šola za socialne delavce)
Glasbena šola Gornja Radgona — 1 učitelj za pouk kitare,.STU za eno šolsko leto.
POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA RADENCI razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za angleščino in nemščino, P
-	učitelja kuharstva, STU s petletno prakso
-	učitelja strežbe, STU s petletno prakso
OBČINA GROSUPLJE
Gimnazija Josip Jurčič Stična, Ivančna gorica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P za nedoločen čas; 1 učitelj za telesno vzgojo P za nedoločen čas. Stanovanje zagotovljeno, ugodne prometne zveze z Ljubljano.
CENTRALNA OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja angleškega jezika, PRU ali P
—	psihologa
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas.
Pogoj: višja ah visoka izobrazba. Stanovanje po dogovom. Avtobusne in vlakovne zveze so zelo ugodne.
PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠMARJE SAP:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P. Stanovanja ni.
PODRUŽNIČNA ŠOLA ILOVA GORA in ŠKOCJAN
—	učitelja razrednega pouka.
Delovni mesti sta za nedoločen čas. Na šolah sta družinski stanovanji.
OSNOVNA ŠOLA STIČNA
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta: OSNOVNA ŠOLA STIČNA:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU stanovanje
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
PODRUŽNIČNA ŠOLA VIŠNJA GORA:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU, samsko stanovanje
—	učitelja za nemški jezik (ki ima veselje do tehničnega ali glasbenega pouka), PRU
PODRUŽNICA AMBRUS:
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU, samsko stanovanje.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE STIČNA.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo.
—	10-letno vzgojno izobraževalno prakso.
—	organizacijske sposobnosti in da so družbeno aktivni. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 30 dni po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Grosuplje.
OSNOVNA ŠOLA ŠENTVID PRI STIČNI
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ah P
—	učitelja za angleščino — nemščino, PRU ali P.
Zbor delovne skupnosti POSEBNE OSNOVNE ŠOLE PRI ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO ŠENTVID PRI STIČNI
razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti:
—	učitelja za slovenščino in zgodovino Pogoj: PRU skupine slovenščina-zgodovina
—	učitelja slovenščine za polovični delovni čas, PRU Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1.9. 1971.
OBČINA HRASTNIK
OSNOVNA ŠOLA
NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	1 učitelja angleškega jezika — PRU ali P
—	1 učitelja matematike in fizike — PRU ah P
—	1 učitelja biologije - kemije — PRU ah P
—	1 učitelja zgodovine - zemljepisa — PRU ali P
—	3 učitelje telesne vzgoje — PRU ali P, 2 moška
—	1 učitelja telesne vzgoje za delo v ŠŠD — PRU ali P, moški
—	1 učitelja matematike-fizike - PRU ah P z nepopolnim delovnim časom
Osnovna šola Črni vrh nad Idrijo PRU za nedoločen čas.

SVET OSNOVNE ŠOLE DR. FR. MOČNIKA CERKNO
razpisuje lovna mesta:
za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta de-
:
—	učitelja za zgodovino-zemljepis, F s strokovnim izpitom j
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU, P
Obe prosti delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas. Stanovanja ni!
OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MIHEVCA IDRIJA
razpisuje naslednja delovna mesta:
— učitelja za razredni pouk na zunaji enoti DOLE za nedo- ’ ločen čas
— učitelja za razredni pouk na zunanji enoti VOJKO za : določen čas od 1. decembra 1971 do 31. 8. 1972.
Samski stanovanji zagotovljeni.
■
SVET OSNOVNE ŠOLE SPODNJA IDRIJA razpisuje prosto delovno mesto učitelja — vodje enote v enoti Krnice.
SPLOŠNI POGOJI:
Učitelj za razredni pouk (PA ali učiteljišče) z diplomo. Opravljen strokovni izpit.
NASTOP SLUŽBE: 1. septembra 1971.
Rok za prijavo kandidatov je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 14 dneh od poteka roka prijave.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
OSNOVNA ŠOLA TONE TOMŠIČ KNEŽAK
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, P, PRU
—	učitelja za slovenščino in angleščino, P, PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P, PRU za nedoločen čas
—	učitelja za biologijo in kemijo, P, PRU za določen čas Rok za prijave 15 dni po objavi.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE PREGARJE
naslednja prosta delovna mesta za
'ponovno razpisuje nedoločen čas:
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja slovenskega jezika, PRU
—	učitelja angleškega jezika, PRU
Razpisana delovna mesta bodo kombinirana še s tehničnim poukom, glasbenim poukom in telesno vzgojo. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so diplomirali iz enega od naštetih predmetov.
Dodatek za težko delovno mesto v višini 250 din, samske sobe.
i
i \
OSNOVNA ŠOLA KUTEŽEVO ILIRSKA BISTRICA razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU
K
U!
/av(
V
OBČINA IZOLA
Upravni odbor
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA IZOLA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
L 2 vzgojiteljici predšolskih otrok za nedoločen čas 2. učitelja za varstvo šolarjev za določen čas od 1. 9. 1971 do 31. 8. 1972
I =
Pogoji: Končana vzgojiteljska šola z diplomo pod 1, končana PA pod 2
Rok prijave 15 dni od dneva objave.
Nastop službe po dogovoru.
Stanovanja ni.
: :
OSNOVNA ŠOLA VOJKA ŠMUC IZOLA
■ :
• : -
: _
: -
OBČINA IDRIJA
1 učitelj za telesno vzgojo,
: _
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
Za nedoločen čas:
učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P učitelja za angleščino, PRU ali P učitelja za tehnični pouk, PRU učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P učitelja za italijanščino, PRU ali P socialnega delavca, PRU (višja strokovna izobrazba) učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P.
Za določen čas:
učitelja za slovenščino in temelje socialistične morale, PRU ali P.


■ :
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER IZOLA
■ :
: \
■ :
: :
razpisuje naslednja delovna mesta:
1	učitelj za telesno vzgojo, P
2	učitelja za praktični pouk strežbe, UPP (natakar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ali natakar s hotelsko šolo in najmanj petletno prakso
1 učitelj za praktični pouk kuharstva, UPP (kuhar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ah kuhar s hotelsko šolo in najmanj petletno prakso)
1 vzgojitelj v domu gojencev, PRU slovenščina, nemščina, itdijanščina
1 vzgojitelj v domu gojencev, PRU zgodovina, zemljepis, telesna vzgoja
Nastop službe 1.9. 1971. Stanovanje po dogovoru.
»BB;
OBČINA JESENICE
Osnovna šola Žirovnica — 1 učitelj za matematiko, PRU ah P j nedoločemčas.
Glasbena šola Jesenice — 1 učitelj za klavir, P ali PRU s polni, delovnim časom; 1 učitelj za trobila, P ali PRU z nepolni delovnim časom. Stanovanja ni. Rok prijave: 30 dni po obja''6'11
OTROŠKI VRTEC JULKA PIBERNIK JESENICE
razpisuj e prosto delovno mesto — vzgojiteljice
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola. Stanovanja ni.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
gr
Pr
uc
vi;
šo
ni
OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU
—	učitelja za angleščino, P ali PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU Stanovanj ni.
	
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■i

C
: :
: [
OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA, JESENICE	j	_
razpisuje prosto delovno mesto.	j	-
— učitelja zgodovine za nedoločen čas s polnim delovnim S 2 časom.	j	a
Pogoj: PRU ah P.	|	a
Stanovanja ni	i^"«
Rok za prijavo 15 dni po objavi razpisa.
................ m ...................................
C
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i

[; r
I I
GIMNAZIJA JESENICE
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja matematike - P.
Nastop službe 1. 9. 1971 za nedoločen čas. Garsonjera zagotovljena.
!!>
II i'
:: .
1
OBČINA KAMNIK
| s,iovna šola Komenda-Moste — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU L ali P za nedoločen čas.
i	avod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik — 1 vzgojiteljica, VZG, U ali PRU

SVET OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA KAMNIK
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
-	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
-	učitelja za razredni pouk, U
na podružnici VRANJA PEČ, 50 % dodatka za težko delovno mesto
" učitelja za razredni pouk, U na podružnici DUPLICA
za določen čas:
-	učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali absolv., od 1. 9. do 30. 12. 1971, polovičen delovni čas do 30. 6. 1972
-	učitelja za razredni pouk, U na podružnici DUPLICA, od 1.9. 1971 do 31. 5. 1972
OSNOVNA ŠOLA STRANJE
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P, za nedoločen čas,
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P (16 ur tedensko),
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU, za nedoločen čas,
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU, za določen čas (1 leto).
„
le,

Razpisna komisija glasbene šole kamnik
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za klavir, P ali PRU s polno učno obveznostjo (za nedoločen čas)
-	učitelja za nauk o glasbi, P ali PRU s polovično učno obveznostjo (na določen čas)
-	računovodja (za opravljanje tajniških del) s polno delovno obveznostjo (za nedoločen čas). Pogoj: srednja strokovna izobrazba.
Razpisni rok: 15 dni po objavi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pismene prijave sprejema razpisna komisija glasbene šole v
Kamniku.
:
ro-
ko
3V-
in
na,
te-
Na podlagi 133. člena statuta GIMNAZIJE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK,
razpisuje delovna skupnost tega zavoda naslednja prosta delovna mesta:
—	profesorja za slovenski in angleški jezik, za nedoločen čas,
-	profesorja za pouk fizike in matematike, za nedoločen čas.
Za profesorja slovenščine in angleščine je na voljo samska soba, za profesorja fizike in matematike pa družinsko stanovanje.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa.
iP
J	OBČINA KOČEVJE
olnij
olnifsebna osnovna šola Kočevje - 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. ibjaMter poklicnih šol DU Jože Šeško Kočevje - 1 učitelj za slovenščino z estetsko vzgojo; P; 1 učitelj za matematiko in stro-kovno računstvo; P; 1 učitelj za zgodovino in gospodarsko geografijo; P; 1 učitelj za telesno vzgojo, P; 3 učitelji za strokovne Predmete* kovinarske stroke, P, dipl. inž. ali inž. strojništva; 1 učitelj za strokovne predmete lesne stroke, P ali PRU (visoka ali višja izobrazba lesne stroke); 2 učitelja za praktični pouk, UPP "'ključavničar, strugar, poklicna tehniška oziroma delovodska šola in pet let prakse; 1 učitelj — ortopedagog, PRU (PA). Oseb-ni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.

DOM DUŠANA REMIHA KOČEVJE
razpisuje za nedoločen čas delovni mesti:
" vzgojitelja,
" vzgojiteljice
Na razpis se lahko javijo: PRU, P ali U, ki pridobiva izobraz- j bo vzgojitelja na PA.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
ZA GIMNAZIJA KOČEVJE
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
" učitelja za pouk matematike in fizike, P " učitelja za pouk kemije, P.
2a učno mesto učitelja kemije se lahko prijavi tudi študent-absolvent kemije, ki bi opravil polovično učno obveznost v 2 ab 3 dneh v tednu.
j	......................................
Snovna šola vas fara
jj Juz p isu j e za
:: [ODRUŽNIČNO OSNOVNO ŠOLO V OSILNICI prosto de-:: lovno mesto:
!:
učitelja za razredni pouk, U za določen čas od 1. 9. 1971 do 30. 6. 1972.
:
.BBB‘‘''''
| jamsko stanovanje ja na voljo.
:: kazpis velja do zasedbe delovnega mesta.
		
Kadrovska komisija pri
OSNOVNI ŠOLI KOČEVJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE:
—	2 učitelja za nemški jezik, PRU ali P, za nedoločen čas, eno delovno mesto je določeno za dodatni pouk z neuspešnimi učenci,
—	1 učitelj za TSM in zemljepis, PRU ali P, za nedoločen čas,
—	1 učitelj za tehnični pouk, PRU za nedoločen čas,
—	1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, za nedoločen čas,
—	1 učitelj za matematiko, PRU ali P, za nedoločen čas,
—	1 psiholog, diploma filozofske fakultete, za nedoločen čas,
—	1 pedagog, diploma filozofske fakultete, za nedoločen čas.
Stanovanj ni.
PODRUŽNIČNA ŠOLA PODPRESKA:
— 1 učitelj za razredni pouk, U, za nedoločen čas
PODRUŽNIČNA ŠOLA POLOM:
— 1 učitelj za razredni pouk, U, za nedoločen čas
PODRUŽNIČNA ŠOLA KNEŽJA LIPA:
— 1 učitelj za razredni pouk, U, za določen čas
PODRUŽNIČNA ŠOLA STARA CERKEV:
— 1 učitelj za razredni pouk, U, za določen čas.
Samsko stanovanje zagotovljeno samo na podružničnih šolah Polom in Knežja lipa.
OBČINA KRANJ
Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P za nedoločen las.
Tekstilni center Kranj — 1 učitelj za slovenščino, P. Pogoj: končana 2. stopnja fakultete z diplomo. Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas.
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI PREDOSLJE naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in nemščino ali slovenščino in knjižničarstvo, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk in zgodovino
—	učitelja za likovni in tehnični pouk, PRU
—	psihologa — šolske ali klinične smeri P
Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. Na voljo so samska stanovanja.
| GIMNAZIJA KRANJ
j razpisuje za določen čas (za šolsko leto 1971 /72) na-
■	slednja delovna mesta z nepolnim delovnim časom: j — učitelja telesne vzgoje (10 ur) — P
■	— učitelja matematike, fizike (10 ur) — P j — učitelja geografije (9 ur) — P
j — učitelja osnov glasbene umetnosti (8 ur) - P i - učitelja tehnične vzgoje — elektro smer (11 ur) — P ali PRU
■	- učitelja tehnične vzgoje - kmetijska smer (6 ur) - P ali
PRU
: — učitelja tehnične vzgoje — opisna geometrija (5 ur)—P
■	— učitelja slovenskega jezika (3 ure) — P
■	Ponudbe ž dokazilom o stopnji in stroki izobrazbe pošljite v j 15 dneh po objavi na gimnazijo Kranj.
OBČINA KOPER
Vzgojno varstveni zavod Koper — 1 vzgojiteljica za vrtec v Kopru. Samska soba zagotovljena.
Osnovna šola Elvira Vatovec Prade-Bertoki —_ 1 učitelj za matematiko, PRU ali P, lahko tudi absolvent PA. Šola je oddaljena od Kopra 4 km. Ugodne avtobusne zveze. Stanovanja ni.
Poklicna šola kovinarske stroke Koper — 1 učitelj za predvojaško vzgojo, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pedagoška akademija, poskusno delo 6 mesecev. Nastop dela 1. 9. 1971. Stanovanja ni.
Ekonomsko administratvini šolski center Koper — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P; 1 učitelj za ekonomske predmete, P (dipl. ekonomist). Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa.
j OSNOVNA ŠOLA GRAČIŠČE j razpisuje naslednja prosta delovna mesta: j — učitelja za slovenščino in angleščino, PRU ali P j — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P : - učitelja za zgodovino, zemljepis in telesno vzgojo, PRU ali P
: — učitelja za kemijo in biologijo ter tretji predmet po dogovoru PRU ali P.
■ *
OSNOVNA ŠOLA HRVATINI
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU — za nedoločen
čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za glasbeni pouk in dodatni predmet, PRU — za
nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk in dodatni predmet, PRU — za
nedoločen čas
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za 4. razred, U - za določen čas
—	vzgojiteljico, VZG — za nedoločen čas
Svet OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER
razpisuj e naslednja delovna mesta:
—	pomočnika ravnatelja, učitelj osnovne šole, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj,
—	učitelja zemljepisa, P ali PRU
—	učitelja slovenščine, P ali PRU
—	učitelja tehničnega pouka, P ali PRU
—	učitelja matematike, P ali PRU.
Prijavi priložite potrdila o strokovnosti!
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE FINKA TOMAŽIČA V KOPRU
razpisuje prosta delovna mesta:
1 učitelja za slovenski jezik, PRU ali P,
1	učitelja za angleški jezik, PRU ali P,
2	učiteljev za italijanski jezik, PRU ali P,
2 učiteljev za tehnični pouk, PRU ali P,
1 učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P,
1 psihologa-pedagoga,
1 socialnega delavca,
1 računovodja.
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.
■ ■
I Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE OSKAR KOVAČIČ ! j ŠKOFIJE
j razpisuje delovni mesti:	:
j — učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU polna obveznost j — za nedoločen čas ali izredni slušatelj PA za določen čas j ali U s prakso za določen čas
j — učitelja za glasbeni pouk, PRU (10 ur tedensko) za nedo- j ločen čas ali izredni slušatelj PA za določen čas ali U s j prakso za določen čas. j Soba je zagotovljena.
Svet VZGOJNEGA ZAVODA V PREDDVORU razpisuje naslednja delovna mesta:
—	štirih vzgojiteljev — defektologov, PRU
—	psihologa — klinične smeri
Prijave, kolkovane z 1,00 din, dokazila o strokovnosti in življenjepis, pošlji/e svetu zavoda v 15 dneh od dneva objave. Na voljo so tri samske sobe.
OBČINA KRŠKO
Dijaški dom Krško - 1 vzgojitelj (vzgojiteljica), PRU ali P. Lahko je tudi začetnik. Na voljo je samsko stanovanje.
! Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE JURIJ DALMATIN j KRŠKO
■ ponovno razpisuje prosta delovna mesta za šolsko leto : 1971/72:
{ — ortopedegoga za posebno šolo, PRU [ - učitelja za tehnični pouk z diferencialnimi izpiti iz orto-pedagogike za pouk v posebni šoli, PRU. j Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
j OSNOVNA ŠOLA SENOVO
:	razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas
! — 6 razrednih učiteljev na podružnični šoli GORENJI LESKOVEC
j Obnovljena šola, lep dohodek na težko delovno mesto, j Zaželen mlad učiteljski par. Na voljo so stanovanja.
:	— 1 razredni učitelj na osnovni šoli SENOVO
:	Na voljo je samsko stanovanje.
■ Razpis velja 15 dni po objavi.
: Nastop službe 1. septembra 1971.
OBČINA LAŠKO
! OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TO- j j PUCE
: razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
j PODRUŽNIČNA ŠOLA BENINA	j
: — učitelja razrednega pouka, U
j	:
j PODRUŽNIČNA ŠOLA JURKLOŠTER j — učitelja razrednega pouka, U
j Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas, stanovanja za- j [ gotovljena.
; Obema šolama je priznan poseben dodatek.
: Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBČINA LENART
Osnovna šola Srečko Rojs - Niko Voličina — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, P ali PRU; 1 učitelj za nemščino, P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, P ali PRU; 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U; 1 učitelj za varstveni oddelek, PRU ali U za določen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
OTROŠKI VRTEC LENART
razpisuj e prosto delovno mesto vzgojiteljice
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola.	j
Rok prijave: v 15 dneh po objavi razpisa.
:
OSNOVNA ŠOLA CERKVENJAK
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za nemški jezik
—	učitelja za slovenski jezik
—	učitelja za biologijo in kemijo
—	učitelja za zgodovino in zemljepis
—	učitelja za telesno vzgojo
—	učitelja za glasbeni pouk
—	učitelja za matematiko
POGOJ:
Na prosta delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki so končali pedagoško akademijo, ustrezno fakulteto in so opravili ustrezno diplomo.
K prijavi je treba priložiti:
dokazila o šolski in strokovni izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju, življenjepis.
Razpis traja 15 dni po objavi. Nastop službe 1.9. 1971. Samska stanovanja so na voljo, avtobusne zveze so ugodne. Vsi kandidati bodo v roku 20 dni obveščeni o izidu razpisa.
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE JUROVSKI DOL
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za angleščino in slovenščino, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, biologijo in kemijo, PRU ali P Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA LENART V SLOVENSKIH GORICAH j razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko (moški), PRU,
—	učitelja za telesno vzgojo (moški), PRU ali P,
—	učitelja za likovni pouk, PRU.
Poseben pogoj: učitelj dopolnjuje učno obveznost v dveh ■ sosednjih šolah.	:
—	učitelja — ortopedagoga, PRU.
OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA ŠČAVNICA - LOKAVEC
razpisuje naslednja delovna mesta
na CENTRALNI OSNOVNI ŠOLI V ZGORNJI ŠČAVNICI j
—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P
—	učitelja za angleški jezik ali angleško-nemški jezik, PRU : ali P
—	učitelja za matematiko, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P	j
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za likovni puk, PRU ali P
na PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI V LOKAVČU:
—	učitelja za angleščino ali angleščino-nemščino, PRU ali P i
—	4 učitelje za razredni pouk, PRU ali P
e
Na razpisana delovna mesta se lahko javijo tudi učitelji, ki j nimajo predpisane izobrazbe, pa študirajo ali bodo študirali j razpisano predmetno skupino, za katero se bodo prijavili. Te [ učitelje bomo sprejeli za določen čas.
OBČINA LENDAVA
Osnovna šola France Prešeren Črensovci — 1 učitelj za slovenščino; PRU; 1 učitelj za nemščino; PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk ali tehnični pouk in fiziko, PRU.
I OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC BISTRICA, pošta J
j Crenšovci
razpisuje naslednja delovna mesta: i — učitelja za matematiko — fiziko
pogoj: PRU ali P (določen čas-za šol leto 1971/72)
:	— učitelja za likovni in tehnični pouk
pogoj: PRU ali P (za določen čas - za šol. leto 1971/72) j
■ Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE VINKO MEGLA j ODRANCI
: razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
: - učitelja za razredni pouk, učiteljišče z diplomo ali PRU za razredni pouk, za nedoločen čas | — učitelja za nemški jezik, PRU, za nedoločen čas : — učitelja za slovenski jezik, PRU, za določen čas (od 1.
sept. 1971 do 30. junija 1972). j Stanovanja ni.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE VELIKA POLANA j ponovno razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko — nedoločen čas
—	učitelja za nemščino — nedoločen čas
—	učitelja za glasbeni pouk — nedoločen čas Pogoj: PRU
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA LENDAVA
razpisuje naslednja delovna mesta:	"■
2 učitelja defektologa - ortopedagoga za razredni pouk. j Pogoji: dokončana I. stopnja PA ortopedagogike ali II. stop- j nja fakultete defektologije z diplomo.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA, LENDAVA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	diplomiranega strojnega inženirja, P
—	profesorja matematike in fizike, P
—	profesorja slovenščine in nemščine, P
—	profesorja zemljepisa in zgodovine, P — za 14 ur tedensko Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izobrazbi vložite v 15 dneh po razpisu na ravnateljstvo. Nastop delovnega mesta 1. septembra 1971. Stanovanje po dogovom v doglednem času.
OBČINA LITIJA
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE LOJZE HOSTNIK-JOVO GABROVKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	učitelja za razredni pouk - U, na šoli GABROVKA za
nedoločen čas,
-	učitelja za razredni pouk - U, na šoli GRADIŠČE za
'nedoločen čas,
-	učitelja angleškega jezika - PRU ali absolvent PA, na šoli GA3ROVKA-DOLE, za nedoločen čas,
-	učitelja za biologijo-kemijo, PRU ali absolvent PA za šolo GABROVKA, za določen čas.
Samska stanovanja zagotovljena.
Dodatek za težko delovno mesto Gabrovka—Dole 200,00 din, Gradišče 500,00 din
OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER - TOMAŽ LITIJA razpisuje naslednji prosti delovni mesti: na MATIČNI ŠOLI LITIJA:
—	učitelja za slovenščino, PRU ali P za določen čas (od 1.
9.	1971 do 30. 6. 1972)
na PODRUŽNIČNI ŠOLI POLŠNIK:
—	učitelja za razredni pouk, PRU za nedoločen čas
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO PRI LITIJI
razpisuje na podlagi 50. člena statuta in 4. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja delovna mesta:
PODRUŽNIČNA ŠOLA PRIMSKOVO:
—	2 učitelja razrednega pouka, U; za nedoločen čas.
Na voljo je družinsko stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto je 500 din.
PODRUŽNIČNA ŠOLA JAVORJE:
—	1 vodja podružnične šole, U; za nedoločen čas.
Na voljo je družinsko stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto in ugodne avtobusne zveze.
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MAKSA PE- | CARJA ČRNUČE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	*
—	učitelja za zgodovino (tedenska obveznost 14 ur)
—	učitelja za glasbo (tedenska obveznost 18 ur)
Pogoj: PRU ali P.
Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi v časopisu.
Prošnji priložite kratek življenjepis ter dokazila o strokov- j nosti.
OSNOVNA ŠOLA FRANCA RAVBARJA DOL PRI LJUBLJANI
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za zemljepis in-zgodovino - PRU ali P
—	učitelja za slovenski jezik — PRU ali P
—	učitelja za matematiko — PRU ali P
—	učitelja - vodjo podružnične šole SV. JAKOB OB SAVI - U
Prošnje je treba poslati svetu šole v 15 dneh po razpisu in priložiti dokazila o izobrazbi.
Nastop dela 1.9. 1971.
Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
Stanovanj ni.
OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA
Ljubljana-Bežigrad
razpisuj e naslednja delovna mesta:
—	2 učitelja za podaljšano bivanje in razredni pouk — učitelj - za določen čas
—	1 učitelja za angleški in slovenski jezik oziroma knjižničarstvo — P ali PRU — za nedoločen čas
—	1 učitelja za matematiko — P ali PRU — nepoln določen čas
—	1 učitelja za likovno vzgojo — P ali PRU — za nedoločen čas, nepoln delovni čas.
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
Vzgojno varstveni zavod dr. France Prešeren Ljubljana, Prešern^li 29 — 1 vzgojiteljica, VZG za nedoločen čas; 1 vzgojiteljica, Vi!:
j........
za določen čas. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega sta.	__	i
II. gimnazija v Ljubljani, Šubičeva 1 — 1 učitelj za zgodovino, P> j učitelj za matematiko in fiziko, P. Nastop službe 1. septefflMj
S*
L
1971.
Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov Ljubljana - 1 učitelj matematiko in fiziko, P; 1 učitelj za ekonomske predmete, Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas s polnim delov časom. Nastop dela: 1. septembra. Prijave s kratkim življenj pišom in dokazilom o ustrezni visoki izobrazbi pošljite v dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center za vzgojo pi niških kadrov Ljubljana, Trg revolucije št. 2/II.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD POLJANE, LJUBLJANA, Strossmayerjeva 3
razpisuje delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas. -Pogoj: diploma vzgojiteljske šole.
ZDRUŽENO PTT PODJETJE IZOBRAŽEVALNI PTT CENTER LJUBLJANA, Celjska 16.
po<
Lj
r ;
razpisuje:
V	POKLICNI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE:
—	učitelja telesne in zdravstvene vzgoje - profesor s strokovnim izjntom;
V	DOMU UČENČEV:
—	vzgojitelja — višja ali visoka strokovna izobrazba.
Prijave sprejema:	IZOBRAŽEVALNI PTT CENTER-
LJUBLJANA, Celjska 16.
O
Sl
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■
ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER Ljubljana, Šaranovičeva 5
razpisuj e naslednji delovni mesti:
—	učitelja za slovenščino, P
—	učitelja za telesno vzgojo, P

O! r £
>sno\
■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Razpisna komisija VZGOJITELJSKE ŠOLE V LJUBLJANI, 15.
Poljanska c. 22.
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	profesorja za pedagoško skupino predmetov
—	profesorja za fiziko in kemijo
—	profesorja za likovno vzgojo
—	profesorja za ritmično — gibalno vzgojo
—	profesorja za klavirski pouk (po možnosti tudi z znanjen1 kitare)
Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanja ni.
1.
Lju
'Sno\
čar
prc
VZGOJNI ZAVOD JANEZA LEVCA V LJUBLJANI, Karlovška 18'
ra
lor
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna mesta:
—	12 ortopedagogov za razredni pouk POGOJ: a) višja ali visoka izobrazba za usposabljanje duševno prizadetih otrok
b) absolvent PA — specialno pedagoški odsek
—	4 predmetne učitelje tehniške vzgoje POGOJ: višja ali visoka pedagoška izobrazba za učitelja:
ustreznega predmeta z dopolnilno izobrazbo za usposabljanje duš. priz. otrok (V smislu Pravilnika o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci zavodov za usposabljanje — Ur. 1. SRS, št. 27/70).
—	1 predmetni učitelj telesne vzgoje POGOJ: II. stopnja VŠTK s specializ. ža korektivno gimnastiko ali VŠZD— odd. fizioterapije.
—	8 vzgojiteljev — ortopedagogov za delo v oddelkih podaljšanega bivanja
—	5 vzgojiteljev — ortopedagogov za delo v domu zavoda
POGOJ: isto kot podi.	[ "
—	2 ortopedagoga za delo v oddelkih za delovno usposabljanje
—	5 vzgojiteljev - ortopedagogov za delo v oddelkih za delovno usposabljanje
POGOJ: isto kot pod I.
—	1 učitelj tehniške vzgoje za delo v oddelkih za delovno usposabljanje
POGOJ: PA - teh. vzgoja ali VK oziroma KV delavec kovinske stroke s končano industrijsko kovinarsko šolo, ki ima veselje do dela z otroki.
Prednost ima delavec s prakso.
Poskusno delo 6 mesecev.
Navedena delovna mesta razpisujemo praviloma za nedoločen čas. Kandidat, ki izpolnjuje samo pogoje iz točke b, bo sprejet za določen čas.
Stanovanj ni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda najkasneje 14 dni po objavi.	•
ra
za
Ug
OBČINA LJUBUANA-M05TE-POUE
Svet VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA KODELJEVO LJUBLJANA,
Ob Ljubljanici 36/a
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas
Pogoj: končana vzgojiteljska šola z diplomo.
Nastop službe 1. X. 1971.
Prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepisom pošljete lahko vključno do 31. junija 1971.
OS
Ijai
ra
ias
CŠ
na
Rc
mi
!
p;!
i#j
d
e’ i /ni1!
M
Svet OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA, LJUBLJANA, Košiijeva ul. 2
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU ali P za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
-	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U za določen čas, s polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili naj predlože kandidati v 15 dneh po objavi.
Nastop dela je 1. 9. 1971, trimesečna poskusna doba, stanovanja ni.
I
OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA
'snovna šola Valentin Vodnik Ljubljana — 1 učitelj za oddelek Podaljšanega bivanja.
Svet šole
OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA Ljubljana-Šiška, Derčeva ul. 1
razpisuj e delovni mesti:
— učiteljev za matematiko in fiziko PRU ali P (2 mesti za nedoločen čas, 1 mesto za določen čas)
Osebni dohodek po pravilniku šole.
Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA FRANC MARN VODICE nad Ljubljano j razpisuje za nedoločen čas delovno mesto - učitelja za tehnični pouk - PRU ali študent PA Stanovanja ni. Ugodne prometne zveze z Ljubljno s šolskim { avtobusom.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
telesno
la Ljubo Šercer Ig pri Ljubljani — 1 učitelj za ženske, P (lahko študent VSTK) za nedoločen čas; 1

VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ROŽNA DOLINA
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice
Pogoj: končana vzgojiteljska šola — z diplomo.
Nastop dela 1. 9. 1971

elja:
lika
jih
za
;inv
lalj-
OSNOVNA ŠOLA DOBROVA PRI LJUBLJANI
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice v otroškem vrtcu.
Stanovanja ni.
Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
OSNOVNA ŠOLA LJUBLJANA-VIČ, Tržaška 74
razpisuje za šolsko leto 1971 /72 naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za geografijo, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk PRU - za nedoločen čas
—	psihologa — za nedoločen čas
Snovna šola vzgojo za :
učitelj za podaljšano bivanje za določen čas (od 1. 9. 1971 do 'IL 15. 1. 1972); 1 učitelj za podaljšano bivanje za določen čas (od 1- 9. 1971 do 31. 8. 1972). Zelo ugodne prometne zveze z Ljubljano.
•snovna šola Polhov Gradec — 1 učitelj za slovenščino in knjižničarstvo, PRU, P, U ali študent. Na voljo je stanovanje. Ugodne prometne zveze z Ljubljano.
vnO;
ko-
•sko
idO" e h
OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC
razpisuje za nedoločen čas
-	učitelja za tehnični pouk — U ali PRU ah študent
-	učitelja za podaljšano bivanje — U ali PRU,
za določen čas od 1. 9. 1971 do 31. 8. 1972
-	učitelja za razredni pouk - U ali PRU
" učitelja za podaljšano bivanje — U ali PRU ali študent Ugodne prometne zveze. Stanovanje na razpolago.
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA ČRNI VRH " učitelja za razredni pouk — U ali PRU za nedoločen čas Stanovanje je na voljo.
naj-
na p;
iete ] Rok
OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED PRESERJE pri Ljubljani
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
" učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P ah abs. PA " učitelja za angleščino, PRU ali P " učitelja za tehnični pouk, PRU ali P " učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P " učitelja razrednega pouka za CŠ Preserje " 2 učitelja razrednega pouka za PŠ Rakitna.
in PŠ ima z Ljubljano ugodne pogoste avtobusne zveze; 113 PŠ Rakitna je zagotovljeno družinsko stanovanje v šoli. za prijavo je 15 dni po objavi, nastop službe 1. 9. 1971.
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Dolenjska c. 20
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za fiziko in matematiko, P ali PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za tehnično vzgojo, P ali PRU za nedoločen čas
—	knjižničarja — slovenščino ali knjižničarstvo — angleščino, P ali PRU ned. čas
—	učitelja razrednega pouka na osnovni šoli Barje za š. 1. 1971/72 PRU ali U
—	učitelja v varstvenem oddelku za razredni pouk, PRU ali
U, za nedoločen čas,
—	učitelja razrednega pouka za čas od 20. 9. 1971 do 10. 1. 1972, PRU ali U
—	učitelja za kemijo in biologijo za čas od 20. 9. 1971 do
10.	1. 1972, PRU ali P
Prošnje vložite v 15 dneh po objavi razpisa na Svet šole „Oskar Kovačič“ — razpisna komisija Ljubljana, Dolenjska c. 20.
■ :
ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIŠKIH ŠOL LJUBLJANA, Gorupova 6
razpisujejo naslednji prosti delovni mesti za nedoločen čas:
—	učitelja praktičnega pouka — modelnega mizarja,
—	učitelja praktičnega pouka — avtomehanika.
Pogoji: strokovni izpit v ustrezni stroki ali končana poklicna in ustrezna tehniška šola ter najmanj pet let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Nastop službe 1.9. 1971.
: !
SVET ZAVODA ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJUBLJANI
raz pT suje prosti delovni mesti:
—	vzgojitelja za delo v domu
—	učitelja za glasbeno vzgojo (poučevanje instrumentov in vodstvo pevskega zbora)
Navedeni delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod 1) specialna pedagoška izobrazba z obveznostjo, da v 4 letih pridobi dodatno tiflopedagoško izobrazbo-pod 2) višja ali srednja strokovna izobrazba (sposobnost poučevanja več instrumentov) z obvezo, da v 4 letih pridobi dodatno tiflopedagoško izobrazbo.
Prijave z življenjepisom in dokazih o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi.
Razpis velja do zasedbe.
OBČINA LJUTOMER
Osnovna šola Cezanjevci — 1 učitelj za glasbeni in likovni pouk, PRU. Stanovanje pri zasebnikih.
Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru — 1 učitelj za zemljepis in gospodinjstvo, PRU za nedoločen čas.
I VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD LJUTOMER
■ ponovno razpisuj e delovno mesto : — medicinske sestre — otroško smer.
■	: Nastop službe 1. 9. 1971.

| OSNOVNA ŠOLA BUCKOVCI
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in nemščino, PRU — nedoločen čas
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU — določen čas
—	učitelja za matematiko, PRU — nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU — določen čas
—	učitelja za glasbeni in likovni pouk, PRU — nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU — določen čas
—	2 učitelja za razredni pouk, U — določen čas
|	■ — vzgojiteljice za otroški vrtec, končana SVŠ — nedoločen
a	a
:	:	cas
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na Osnovno šolo Bučkovci.
H
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA LJUTOMER
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	2 ortopedagoga za duševno prizadeto mladino, PRU ali P ■
—	1 socialni delavec.
OBČINA LOGATEC
: :
: ;
Razpisna komisija pri CENTRALNI OSNOVNI ŠOLI OSMIH TALCEV DOLENJI LOGATEC
razpisuje naslednji prosti delovni mesti s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
-	učitelja za angleški jezik profesor ali predmetni učitelj
—	učitelja za matematiko in fizilco profesor ah predmetni učitelj
Samsko stanovanje za učitelja angleškega jezika zagotovljeno, za učitelja matematike pa dvosobno družinsko stanovanje.
Nastop službe 1. septembra 1971.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje s potrebno dokumentacijo vložite v tajništvu Centralne osnovne šole ,,8. talcev14 Dolenji Logatec v 15 dneh po razpisu.
OBČINA MARIBOR
Otroški vrtec Vanče Šarh Maribor, Moše Pijade 30 — 2 vzgojiteljici, VZG 7' diplomo. Stanovanja ni.
Otroški vrtec Tezno Maribor 2 vzgojiteljici, VZG.
Otroški vrtec Pohorski bataljon Limbuš - 2 vzgojiteljici, VZG.
Vzgojno varstveni zavod Boris Peče Maribor, Tomšičeva 32 — 5 vzgojiteljic za predšolske oddelke, VZG. Nastop službe 1. 9. 1971. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Varstveno vzgojni zavod Ljuban Vodeb Maribor, Kosarjeva 41 — 1 vzgojiteljica, VZG.
Vzgojno varstveni zavod Rado Iršič Maribor, Wilsonova ul. 18 — Melje — 2 vzgojiteljici, VZG.
Osnovna šola Dvorjane — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU. Stanovanja ni.
Osnovna šola Martin Konšak Maribor — Tezno — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za varstveni oddelek, PRU (matematika — fizika). Obe delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Rok razpisa: 15. avgusta.
Osnovna šola Slava Klavora Maribor, Štrekljeva 31. — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU s strokovnim izpitom.
Osnovna šola Selnica ob Dravi — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P.
Tehniška kemijska šola Ruše — 1 dipl. inž. kemije, P; 1 učitelj za zgodovino, zemljepis in ustavo, P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ah dipl. inž.; 2 vzgojitelja, PRU. K prošnji je treba priložiti dokazilo o strokovnosti in vse poslati upravi šole. Prevozne stroške Maribor—Ruše povrnemo. Rok za prijavo je 15 dni po objavi v časopisu.
Dijaški dom Maribor, Strossmayerjeva 30-2 vzgojiteljici, PRU.
Dom učencev srednjih in drugih šol Maribor — 3 vzgojitelji, PRU s triletno vzgojnoizobraževalno prakso.
Šolski center za blagovni promer v Maribom — 1 učitelj za organizacijo in poslovno spisje v trgovini, P (dipl. ekonomist z vsaj dveletnimi izkušnjami v pedagoškem delu); 1 učitelj za zdravstveno vzgojo, PRU ali P (višja medicinska šola ali medicinska fakulteta); 1 učitelj za knjigovodstvo, P (dipl. ekonomist z vsaj dveletnimi izkušanjami v pedagoškem delu); 3 svetovalci za praktični pouk, P (visokokvalificiran trgovinski delavec z vsaj dveletnimi izkušnjami pri vzgoji trgovinskih kadrov). Stanovanj ni na voljo. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa. Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Mladinski dom Tone Koželj Fram — 1 vzgojitelj — učitelj, U s strokovnim izpitom in petletno prakso. Stanovanja ni.
Vzgojni dom v Maribom, Trubarjeva ul. 15—1 vzgojitelj — ortope-dagog, PRU ali U, ki bi izredno študiral na PA (oddelek za ortopedagogiko) z * najmanj dveletno pedagoško prakso in strokovnim izpitom. Stanovanja ni.
II
OSNOVNA ŠOLA FRAM
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za angleščino, PRU ali P (zaželena je predmetna skupina angleščina — nemščina) za nedoločen čas
—	učitelja za matematiko, PRU ali absolvent PA (predmetna skupina matematika - fizika) za nedoločen čas.
Stanovanj ni. Zelo ugodne prometne zveze z avtobusom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
■ Pogoj:dokončana srednja medicinska šola z opravljenim stažem.:
I Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.	j j
i !
OSNOVNA ŠOLA DUŠAN FLIS HOČE razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za angleščino, PRU ali P, poln delovni čas
—	učitelja za angleščino, PRU, nepoln delovni čas
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU, nepoln delovni čas
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU, nepoln delovni čas
Za vsa razpisana delovna mesta v kraju ni stanovanj, ugodne pa so prometne zveze z Mariborom.
OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za angleščino in slovenščino, PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU
—	učitelja za biologijo in telesno vzgojo, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU (nepoln delovni čas — 11 ur)
Ugodne avtobusne zveze z Mariborom. Šola bo sprejela tudi absolvente PA ali U, če ne bo kandidatov z zahtevano izobrazbo, toda le za določen čas.
OSNOVNA ŠOLA JARENINA
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, PRU ali P
—	učitelja za angleščino in nemščino, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P Stanovanja ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom.
il
OSNOVNA ŠOLA KAMNICA
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko in učitelja za telesno vzgojo in zemljepis.
Pogoj: PRU ali P. Nastop službe 1. septembra 1971. Stanovanja ni.
—	učitelja za podružnično šolo Gaj nad Mariborom s kombiniranim poukom.
Pogoj: U ali PRU. Nastop službe 1. septembra 1971. Samsko stanovanje.
—	2 vzgojiteljici, VZG za VVZ Bresternico.
Nastop službe po dogovoru. Stanovanja ni.
j OSNOVNA ŠOLA ELA KRISTL KORENA
■	razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
: — učitelja za matematiko in fiziko, PRU
: — učitelja za angleščino in nemščino, PRU : - učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU
■	— učitelja za glasbeni pouk, PRU (skupno z osnovno šolo
Dvorjane)
j — učitelja za tehnični pouk, PRU (z nepolnim delovnim časom)
[ — učitelja za likovni pouk, PRU (z nepolnim delovnim časom)
j OSNOVNA ŠOLA LOVRENC NA POHORJU
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
: — učitelja za nemščino in angleščino { ' Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Na voljo samska soba.
: — učitelja za slovenski in angleški jezik Pogoj: predmetni učitelj ali profesor | - učitelja za tehnični pouk in fiziko Pogoj: predmetni učitelj • — vzgojiteljico za otroški vrtec i Pogoj: z diplomo vzgojiteljice ] — učitelja za telesno vzgojo
Pogoj: predmetni učitelj ali profesor
j OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC MARIBOR
■	razpisuje naslednji delovni mesti:
: — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
: — učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU.
■
■ Stanovanj ni.
j Svet OSNOVNE ŠOLE ANGEL BESEDNJAK,
: Maribor, Celjska 11, občina Maribor,	j
*
■	razpisuje prosti delovni mesti:
■	— učitelja za telesno vzgojo in biologijo za nedoločen čas i
PRU
■	— učitelja za tehnični pouk za nedoločen čas, PRU | Nastop službe 1. septembra, stanovanja ni.
: Prošnje je treba poslati svetu šole v 14 dneh po razpisu in jim • i priložiti dokaz o izobrazbi in kratek življenjepis.
[ OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR j
: razpisuje delovno mesto za
: — učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P za ■
določen čas enega leta : Nastop službe 1. septembra 1971.
j OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER, MARIBOR, j Žolgeijeva 2 — skupščina občine Maribor,
j razpisuje naslednja delovna mesta:
j - učitelja za glasbeni pouk, PRU, (poln delovni čas in nedoločen čas)
i — učitelja za angleški jezik, PRU, (polovičen delovni čas za [ določen čas)
: — učitelja za angleški jezik, PRU (polovičen delovni čas za nedoločen čas)
| OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR 62000 MARIBOR, j Zrkovska c. 67
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta	j
: — učitelja za tehnični pouk, PRU (polna zaposlitev za ned. j čas)	|
■ — učitelja za nemški in slovenski jezik, PRU (polovična del. f obveznost)
[ Prošnje sprejemamo 14 dni po objavi v časopisu.
[ OSNOVNA ŠOLA PERNICA	j
:	jj
: razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
j — učitelja za angleščino, PRU
I - učitelja za glasbeni pouk, PRU (z nepolnim delovnim ča- j som)
[ - učitelja za tehnični pouk, PRU (z nepolnim delovnim j časom)
* - učitelja za telesno vzgojo, PRU
■
OSNOVNA ŠOLA RUDOLF MAISTER
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH
r azpisuje delovna mesta
s polnim delovnim časom:
—	učitelja za razredni pouk za oddelke v Ceršaku — učitelj ali predm. učitelj
—	2 vzgojiteljici za WU — srednja izobrazba
—	učitelja za zgodovino in zemljepis — predmetni učitelj ali profesor
—	učitelja za nemški in angleški jezik — predmetni učitelj ali profesor
—	učitelja za likovni pouk, ki dopolnjuje učno obveznost na Pesnici in v Jarenini
Z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja za matematiko in fiziko (14 ur) — predmetni učitelj ali profesor
—	računovodja — srednja izobrazba
Stanovanj ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom.
j OSNOVNA ŠOLA PESNICA PRI MARIBORU
i razpisuje
j — učitelja za telesno vzgojo — 12 ur PRU j — učitelja za tehnični pouk — 4 ure PRU :	Možna povezava z drugo šolo z dopolnjevanjem.
■ Ugodne zveze z Mariborom, j Nastop službe 1. 9. 1971
■
j OSNOVNA ŠOLA FRANC LEŠNIK - VUK j SLIVNICA PRI MARIBORU
: naknadno razpisuje naslednja delovna mesta za šolsko | leto 1971/72
j - učitelja angleškega jezika, PRU ali P j — učitelja matematike, PRU ali P : — učitelja fizike — matematike, PRU ali P
(dopolnjevanje učne obveznosti na šoli v Račah) j — učitelja tehničnega pouka, PRU
(dopolnjevanje učne obveznosti na šoli v Račah)
! OSNOVNA ŠOLA VELKA
i	*	/
j razpisuje naslednja delovna mesta:
j - učitelja za matematiko in fiziko, PRU samsko stanovanje j - učitelja za biologijo in kemijo, PRU (14 ur), stanovanja ni j - učitelja za telesno vzgojo, PRU (16 ur), stanovanja ni ■ Dodatek za delo na vasi: 90,00 din
j OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA KUNGOTA
{ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: j — učitelja za likovni pouk, PRU ali P (5 ur tedensko)
— učitelja za tehnični pouk, PRU (11 ur tedensko) j — učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P (polna učna obveznost)
j Odlične avtobusne zveze z Mariborom.
GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI V MARIBORU razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	3 učitelje za matematiko in fiziko, P
—	učitelja za nemščino, P
—	učitelja za klavir, P
—	2 učitelja za violino, P
—	učitelja za kitaro, P
Za nepoln delovni čas so razpisana naslednja delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino, P (14 ur)
—	učitelja za zemljepis, P (11 ur)
—	učitelja za tehnično vzgojo, PRU (9 ur)
—	učitelja za kemijo, P (8 ur)
DELOVNA SKUPNOST EKONOMSKE ŠOLE V MARIBORU
ponovno razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za gospodarsko računstvo — poln delovni čas Pogoj: diplomirani ekonomist
-	učitelja za strojepis in stenografijo — poln delovni čas Pogoj: predmetni učitelj ustrezne smeri
-	učitelja za slovenski jezik - za 10 učnih ur tedensko Pogoj: profesor ustrezne smeri
—	učitelja za gosp. poslovanje in korespondenco — za 15 učnih ur tedensko
Pogoj: diplomirani ekonomist
Rok za prijavo velja do zasedbe delovnih mest.
ŠOLSKI KOVINARSKI CENTER MARIBOR,
Smetanova ul. 18
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	2 učitelja za slovenski jezik (P — nedoločen delovni čas)
—	1 učitelja za telesno vzgojo (P — nedoločen delovni čas)
—	1 zdravstvenega delavca (P ali PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost na avtomehaniški šoli in lesno industrijski šoli).
VZGOJNI ZAVOD V SLIVNICI PRI MARIBORU
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	osem vzgojiteljev,
2.	socialnega delavca,
Pogoji pod 1:
defektolog, ortopedagog za MVO ali ustrezna pedagoška izobrazba Pogoji pod 2:
višja šola za socialne delavce in poznavanje mesta Maribora.
Razpisna komisija
ZŽTP - ZAVODA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE v Ljubljani
razpisuje na ŽELEZNIŠKI PROMETNO-TRANS-PORTNI ŠOLI V MARIBORU, Preradovičeva 33, naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja slovenskega in nemškega jezika — za nedoločen čas, P za nedoločen čas ali PRU za določen čas
—	učitelja matematike, P za nedoločen čas ali PRU za določen čas.
Samsko stanovanje je na voljo v šoli.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na naslov šole z oznako „za razpisno komisijo11.

ŽELEZNIŠKI DIJAŠKI DOM MARIBOR STUDENCI, Preradovičeva 31
naknadno razpisuje delovna mesta — 3 vzgojiteljev za nedoločen čas
Pogoj: ustrezna pedagoška izobrazba Nastop dela 1. 9. 1971 ali po dogovoru.
v	| ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR,
j	■ Smetanova ul. 6
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna mesta:
Za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
2 učitelja matematike (eden dopolnjuje na Lesnoindustrijski šoli Maribor) - (visoka izobrazba)
2 učitelja telovadbe (eden dopolnjuje na Lesnoindustrijski šoli Maribor) - (visoka izobrazba)
6 učiteljev za predmete elektro stroke — jaki tok (najmanj višja izobrazba)
5 učiteljev praktičnega pouka elektro stroke — jaki tok (poklicna šola in končana ustrezna tehniška šola in najmanj 5 let dela na ustreznem delovnem mestu)
10 vzgojiteljev (višja izobrazba pedagoške ali elektro ali strojne smeri)
1 učitelj za predmete elektro stroke - šibki tok (višja izobrazba) - petina delovnega časa 1 učitelj za predmete elektro stroke — jaki tok (polovica delovnega časa) — (višja izobrazba)
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
Stanovanj ni.
i !
! i

: :
ŠOLSKI AVTOMEHANIŠKI CENTER MARIBOR,
Smetanova 18,
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik z estetsko vzgojo Pogoj: slavist, diploma fakultete
—	učitelja za telesno vzgojo Pogoj: diploma fakultete
—	učitelja za matematiko
Pogoj: matematik in fizik, diploma fakultete
—	učitelja za pouk strokovnih predmetov (tehniško risanje s strojnimi elementi, tehnologija gradiv, tehnologija obdelave in strojeslovje)
—	učitelja za nadzor praktičnega pouka
Pogoj: poklicna (vajenska) avtomehaniška šola ter ustrez- j na tehniška šola, oziroma poklicna mojstrska ali delo- j vodska šola in najmanj 5 let praktičnega dela na ustrez- j nem delovnem mestu.
Nastop delovnega razmerja: 1. september 1971.
Poleg kolkovane vloge s kolkom za ND 1,00 morajo kan- \ didati predložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanja ni.
I i
,1

TEHNIŠKA STROJNA IN ELEKTRO ŠOLA MARIBOR,
Gosposvetska 9
razpisuje v razpisnem roku naslednja delovna mesta:
—	S polnim delovnim časom:
—	3 delovna mesta za učitelje strojnih predmetov - diplomirani strojni inženir
—	2 delovni mesti za učitelja elektrotehniških predmetov | na odseku za jaki tok - diplomirani elektroinženir za jaki tok
—	2 delovni mesti za učitelja elektrotehniških predmetov na odseku za šibki tok - diplomirani elektroinženir za j šibki tok
—	3 delovna mesta učiteljev za matematiko in fiziko — visoka šolska izobrazba
Za razpisana delovna mesta pod L, 2. in 3. je zaželena proiz-J
vodna praksa. Stanovanj šola nima.
—	Z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja strojnih predmetov - diplomirani strojni inženir
—	učitelja elektrotehniških predmetov — diplomirani elektroinženir za šibki tok
—	učitelja elektrotehniških predmetov — diplomirani elektroinženir za jaki tok
—	učitelja praktičnega pouka v delavnicah — elektro jaki tok - tehnik elektro stroke - jaki tok s kvalifikacijo in o let prakse
—	učitelja praktičnega pouka v delavnicah — šibki tok " tehnik elektro stroke - šibki tok s kvalifikacijo in 6 k1 prakse.
Prošnje pošljejo kandidati razpisni komisiji šole v 15 dneh p°
objavi v Prosvetnem delavcu.
OBČINA METLIKA
!
OSNOVNA ŠOLA METLIKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za gospodinjski pouk in biologijo (in vodstvo šolske kuhinje) - PRU ali druga ustrezna izobrazba — delovne razmerje za nedoločen čas.
—	učitelja za angleški jezik — PRU ali P (lahko tudi absolvent) — za določen čas od 1. 11. 1971 do približno 15. 3-1972.
—	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Božakovo — za določen čas od 1. 10. 1971 do približno 15. 2-1972.
—	učitelja razrednega pouka za nedoločen čas na podružnični šoli Suhor pri Metliki
9. VII. 1971	PROSVETNI DELAVEC
00
I
SKLEPI DRUGEGA POSVETA SLOVENSKIH PEDAGOGOV
BLED OD 27. DO 29. MAJA 1971
I. PEDAGOŠKA TEORIJA
(Vodja skupine: Zdenko Medveš)
Podlaga za delo sekcije so bili na plenarnem delu posveta predloženi referat in koreferati. Prav ti so vsebinsko usmerjali delo sekcije v številne probleme, med katerimi smo obravnavali zlasti naslednje:
1.	Kako-opredeliti pedagoško teorijo ob spremembah, ki jih doživljata sodobni razvoj pedagoške znanosti in pedagoške prakse.
2.	Odnos med pedagoško znanostjo in družbo.
3.	Odnos med pedagoško teorijo in vzgojnoizobraževalno prakso.
Razprava je opozorila na naslednja izhodišča, po katerih bi bilo mogoče
reševati nakazana vprašanja:
-	Predmet pedagogike se je do danes že tako razčlenil, da obča pedagogika - doslej pojmovana kot univerzalna teorija o vzgoji in izobraževanju - na današnji stopnji razvoja pedagoške znanosti ne ustreza več teoretični zahtevnosti pedagogike, ki se vedno bolj povezuje s prakso. V svoji sploš-nosti nafnreč ne more več neodvisno od prakse ,.ustvarjati" temeljnih teoretičnih načel za reševanje kompleksnih vprašanj vzgoje in izobraževanja v njuni stvarni pojavnosti.
-	Prav zaradi tega pedagoška teorija ni mogla bogatiti svoje vsebine s spoznanji hitro razvijajočega se znanstvenoraziskovalnega dela, ki je narekovalo teorijo posameznih pedagoških disciplin.
-	Pomoč pedagoške teorije zato ni imela v vzgojnoizobraževalni stvarnosti ustreznega odmeva.
Razprava ob teh izhodiščih je pokazala, da bi morali v prihodnje podrobneje spoznati elemente, iz katerih bi lahko oblikovali pedagoško teorijo, ki bi bila bolj skladna s sodobnim razvojem pedagoške znanosti in spreminjajočo se naravo njenega predmeta. Prav zato, ker na tem področju manjkajo temeljitejše teoretične raziskave, ki jih doslej niso opravile na svojem področju niti druge znanosti, bi bilo mogoče le hipotetično določiti vsebino kategorije ..pedagoška teorija" z nekaterimi formalnimi značilnostmi oziroma elementi:
-	njena naloga je oblikovati sistem posplošenih in relativno veljavnih spoznanj, ki razkrivajo temeljne zakonitosti predmeta pedagoške znanosti;
-	interpretirati ta spoznanja na podlagi izsledkov različnih znanosti o človeku v sodobnem svetu ter prikazati verjetne možnosti prihodnjega družbenega razvoja;
-	uporabiti ta spoznanja v načrtovanju sistema vzgoje in izobraževanja za oblikovanje človeka, ki bo sposoben ustvarjati družbo, katere moč ni v nasprotju z vrednotami humanizma in razvijajočega se samoupravnega delovanja človeka.
Takšna pedagoška'teorija se ne more sama niti konstituirati niti uresničevati, če je njena praksa le izvrševalec in porabnik, ne pa tudi soustvar-ijalec spoznanj. Pedagoška teorija mora le na podlagi svojih spoznanj vselej povedati svoje kritično mnenje k pojavnosti vzgoje in izobraževanja ter zato ne more biti niti apologet niti le interpret obstoječega, ki ga že prerašča aazvoj. Le na podlagi lastnih dosežkov lahko pomaga družbi ustrezno re-stvati probleme vzgoje in izobraževanja v njihovi stalni spremenljivosti, ne da bi se oblikovala le kot ,.prevajalec" deklariranih načel družbenega razvoja v Siirokovni jezik, temveč se ustvarjala kot angažirana sila tega razvoja z vzgojo čipveka. Njen predmet sta zato lahko le vzgoja in izobraževanje ter objektivne težnje družbenega razvoja, ki jih oblikuje resničnost in ne deklara-tivhost samoupravnega človekovega delovanja.
t)elno je tak razvoj pedagoške teorije že začet, to je videti tudi iz preoblikovanja temeljnih disciplin v študiju pedagogike na eni ter v prizadevanjih za .dzvijanje empiričnega raziskovalnega dela na tem področju na drugi strani. Vendar je razprava razkrila, da se med prakso, vzgojo in družbo kljub temu teorija ne pojavlja kot usmerjajoč dejavnik vzgojnoizobraževalne prakse.
Naše posvetovanje in razprava v sekciji za pedagoško teorijo sta v splošnem pokazala veliko skladnost v posameznih teoretičnih izhodiščih, ki bi jih morala praksa čimprej sprejeti. Ker pa se to vselej ne dogaja, nastaja vprašanje, kako usmerjati delovanje vzgojnoizobraževalnega sistema, če je teorija določana vprašanja razčistila, pa jih kljub temu ne moremo uvesti v prakso.
Razprava v sekciji je razkrila različne probleme, ki pomenijo oviro v prenosu teoretičnih spoznanj v prakso. Med številnimi ovirami je posebej podčrtala dejavnik neustrezne strokovne usposobljenosti, zlasti pa neustrezne motiviranosti in subjektivne učiteljeve prizadetosti, da postane soustvarjalec teorije in s tem angažirani ustvarjalec prakse.
Birokratski prenos spoznanj v prakso lahko vpliva le na operativno delovanje in le na organizacijo šolskega sistema, ne more pa oblikovati ima-nence vzgojnoizobraževalnega dela. Zato pedagoška teorija v svoji angažiranosti ne more postati prisila, temveč pobudnica in sodelavka pedagoške prakse.
Dosedanje analize nam razkrivajo podobo vzgojnoizobraževalne prakse le v določenih parcialnih elementih, ki pa nič ne povedo o stanju subjektivne učiteljeve prizadetosti za inoviranje vzgojnoizobraževalnega dela, niti ne o vzrokih, ki bi pojasnih našo ugotovitev v razpravi, da je ta prizadetost vse prej kot zadovoljiva. Ob tem je razprava pokazala, da bi bilo treba poleg potrebnega proučevanja statusa učitelja kot povezovalca teorije in prakse spremeniti razmere, v katerih učitelj dela, tako da bi mu vrednotenje njegovega dela lahko spodbujalo potrebo in željo, ki ga bo organsko vključevala v proces inoviranja vzgojnoizobraževalne prakse.
In ne nazadnje bi moral biti učitelj motiviran, da se vključi v proces permanentnega izobraževanja (poglavitna motivacija naj bi bila v tem, da bi permanentno izobraževanje povezali z notranjo diferenciacijo učiteljskega poklica), ki mu ne bi nudil tradicionalnega znanja, temveč bi ga usmerjal le v tisto, kar je na današnji stopnji razvoja v vzgojnoizobraževalnem procesu najsodobnejše. Permanentno izobraževanje učiteljev ne more biti popravek, niti ne ponavljanje fundamentalnega pedagoškega izobraževanja. Zato pa moramo radikalno spremeniti osnovno izobraževanje našega učiteljskega kadra.
Razprava je odprla še vrsto drugih problemov in pokazala, kako nujno je razvijati fundamentalna vprašanja pedagoške teorije kljub večji ali manjši usmerjenosti pedagoške znanosti v empirična raziskovanja. Čeprav razprava ni mogla dati odgovorov na vse probleme, pa vendar menimo, da je sekcija delo zadovoljivo opravila že s tem, da jih je odprla in jim delno nakazala različne rešitve.
II.	METODOLOGIJA PEDAGOŠKEGA RAZISKOVANJA IN PEDAGOŠKA TEHNOLOGIJA
(Vodji skupine:
dr. Janez Sagadin in Milan Adamič)
Zaradi sorodnosti tematike nekaterih sekcijskih koreferatov smo delo obeh sekcij združili.
V	zvezi z obravnavo problematike pedagoške metodologije (referat: dr. Janez Sagadin) je sekcija ugotovila, da se na Slovenskem uspešno uveljavljajo empirične metode raziskovanja na področju vzgoje in izobraževanja. Takšen razvoj je potrebno nadaljevati ter utreti pot v pedagoško metodologijo tudi kibernetičnim metodam in računalniški tehniki.
Obravnava problema spreminjanja rezultatov, doseženih na testih znanja, v šolske ocene, je pokazala, da šolske ocene, ki jih dobi testiranec za svoj testni rezultat, niso odvisne samo od velikosti testnega rezultata, marveč tudi od tega, za kakšno lestivco se pri spreminjanju testnih rezultatov v šolske ocene odločimo. Pri tem je zlasti sporno določanje kritične vrednosti in s tem kritičnega surovega testnega rezultata, ki ga mora testiranec doseči, da izboljša oceno nezadostno na zadostno. Zamisli o normiranju in merjenju znanja za prehod iz negativne ocene v pozitivno ter zamisel, kako spreminjati rezultate, dosežene na testu, ki bi zajemal znanje s področja različnih ocen, je potrebno glede na aktualnost čimprej preizkusiti.
Koreferati in razprava o pedagoški tehnologiji so pokazali, da ne smemo videti bistva pedagoške tehnologije v strojih in tehničnih pripomočkih, pač pa v načrtnem uvajanju vnaprej preizkušenih postopkov in sredstev, ki omogočajo ob smotrnem vlaganju časa in energije čim večjo učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela. V obsegu sedanjih oblik in metod dela ter organizacije učnih ur, tudi če jih izpopolnimo, dosežemo sicer obsežnejše in kvalitetnejše rezultate, toda ne takšne, da bi zadovoljili sedanje potrebe. Rešitve moramo iskati tudi v posodabljanju izobraževalne tehnologije, tj. v bogatenju učnih aktivnosti z novimi, učinkovitimi sredstvi, metodami in organizacijskimi obhkami. Dosedanje delo na tem področju pri nas ni bilo dovolj usklajeno, nismo zbirali pozitivnih izkušenj in ni bilo neke skupne strategije.
V	zvezi z vsem širšim uvajanjem pedagoške tehnologije pri nas (referat: Milan Adamič), so važni ti-le problemi:
1.	Prva stopnja uvajanja sodobne pedagoške tehnologije mora biti konkretna, operativna določitev vzgojno izobraževalnih ciljev;
2.	Intenzifikacija pouka v smislu širjenja šolskih programov se ne ujema s širšo in didaktično ustrezno uvedbo sodobne tehnologije. Nova tehnologija ne sme in ne more prenašati prevelikega pozitivizma;
3.	V zvezi z uvajanjem nove tehnologije se-kaže vse večja potreba po razvijanju didaktičnih teorij učenja in oblikovanju ustreznih merskih instrumentov za merjenje njene učinkovitosti;
+ Sklepe se je odločila objaviti na posvetu imenovana redakcijska skupina v celoti in v isti obliki, v kakršni so bili sporočeni udeležencem na sklepni plenarni seji posvetovanja, dne 29. maja 1971.
4.	Bolj je potrebno uvajati v naše vzgojnoizobraževalne zavode sredstva in pripomočke, ki omogočajo obojesmerno komunikacijo med virom znanja in učencem. Potrebno se je lotiti raziskave uporabe računalnika v didaktične namene.
Mnenja in predlogi sekcije:
1.	Udeleženci sekcije menijo, da je za uspešno uresničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev nujno potrebno pospešeno uvajati pedagoško tehnologijo, pojmovano v najširšem smislu kot sistem preizkušenih učnih sredstev, metod in postopkov, ki omogočajo ob smotrnem vlaganju časa in energije čim večjo učinkovitost pouka in dajejo stvarno podlago za uresničevanje načel individualizacije pouka in aktivizacije učencev.
2.	Strokovne institucije, šole in učitelji uvajajo sodobna tehnična sredstva predvsem kot ponazorila. Zaradi pomanjkljive znanstvene obdelave tega področja in zaradi pomanjkanja nujno potrebnega gradiva (softvvare: diafilmi, diapozitivi, folije, učni lističi, delovni zvezki, naloge objektivnega tipa, testi znanja, programirane in polprogramirane sekvence ipd.) trošimo energijo ter z delom obremenjujemo učitelje pri pripravi učne ure. Novosti prihajajo spontano, neorg nizirano in nepovezano. Zato ostajajo tudi dobre rešitve osamljene.
3.	Prav zato je potrebno posvetiti novostim večjo pozornost, jih ovrednotiti, uvrstiti v sistem in poskrbeti za širjenje.
V ta namen je potrebno ustanoviti strokovne skupine, ki bodo razvijale in spremljale učinkovitost novosti na tem področju. Skupine naj sestavljajo posamezni predmetni strokovnjaki, metodiki, pedagogi, psihologi, tehniki in drugi.
Vlogo neposrednega preizkušanja in širjenja naj bi prevzeli AV didaktični centri na posameznih območjih naše republike.
Raziskovalno delo in teoretična izhodišča naj bi razvijale raziskovalne ustanove, zlasti pedagoški inštitut, oddelek za pedagogiko in oddelek za psihologijo filozofske fakultete ob sodelovanju z drugimi oddelki fakultet in zavodom za šolstvo SR Slovenije.
4.	Učiteljeva vloga v učnem procesu se z uvajanjem nove izobraževalne tehnologije spreminja. Iz posredovalca učne snovi postaja predvsem organizator učnega procesa. Za to novo vlogo moramo učitelje ustrezno pripravljati. Prav tako pa je potrebno novosti stalno vključevati v vsebino in metode dopolnilnega izobraževanja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti strokovnemu usposabljanju visoko kvalificiranih kadrov za razvijanje nove tehnologije.
5.	Zahtevam sodobne izobraževalne tehnologije je potrebno prilagajati šolski prostor in opremljenost učilnic. V prvem obdobju opremljajmo vzgojnoizobraževalne zavode s tistimi učnimi sredstvi, ki so tehnično preprosta, in ki jih je lahko uporabljati (npr. grafoskop, diaprojektor, ciklograf, 8 mm film, sistem responderjev, magnetofon ipd.). Bofj je treba uporabljati radio in TV na področju izobraževanja na vseh stopnjah.
6.	Posebno pozornost je potrebno posvetiti razvijanju programiranega in polprogramiranega pouka kot pomembnemu sestavnemu delu izobraževalne tehnologije. Ob tem naj bi preučevali vlogo računalnika v didaktične namene.
7.	Povečati in izboljšati je potrebno obveščenost o sodobnih tokovih v izobraževalni tehnologiji. V ta namen bi morali načrtno sj^jemljati novosti pri določenem dokumentacijskem centru, prevajati in izdajati najpomembnejša dela s tega področja, sproti vrednotiti in prilagajati tuje izsledke.
Nova izobraževalna tehnologija omogoča ustrezno učinkovitost vzgoj-noizobraževalnega dela v pogojih hitrega znanstveno-tehničnega razvoja.
Sekcija meni, da smo na začetku novega obdobja na tem področju. Prav zato se je potrebno tega dela lotiti strokovno in organizirano ob sodelovanju znanstvenih in strokovnih ustanov, založniških hiš, izdelovalcev učil, opreme in drugih. III.
III.	ORGANIZACIJA IN DELOVANJE OSNOVNOŠOLSKEGA SISTEfA
(Vodja skupine: Miro Lužnik)
Skupina je razpravljala o vsebini predloženih sekcijskih referatov.
Eni referati so bili empfrično-raziskovalni, drugi teoretični. Tematsko so se nanašali:
-	na ugotavljanje šolske zrelosti,
-	na vzgojno in izobraževalno neuspešne učence (problem osipa, po-navljalcev, socialno ogroženih učencev in učencev s posebnimi učnimi motnjami),
-	na celodnevno in podaljšano bivanje,
-	na problematiko učnih načrtov v osnovni šoli,
-	na učenčevo aktivnost,
-	na teoretsko opredelitev vzgoje s teorijo informacij,
-	na odnos med govorno razvitostjo in učnim uspehom,
-	na probleme dvojezičnega šolstva.
Ob vsebinsko tako obsežni tematiki je bila razprava bogata, dinamična in konstruktivna.
Kot pomembnejša pa so se pojavljala naslednja vprašanja:
-	vprašanje kronološke starosti otrok ob vstopu v osnovno šolo,
-	vprašanje testiranja zrelosti šolskih novincev,
-	vprašanje ukrepov pri neuspešnih učencih.
V razpravi o vzgojnoizobraževalne neuspešnih učencih je bilo poudarjeno:
-	da zakonska določila o napredovanju ne ustrezajo,
. - da mnogi različni ukrepi za zmanjšanje osipa in ponavljavcev niso uspešni, ker so bili nekateri od teh tudi neustrezni.
Razprava je opozarjala na še vedno velike razlike v možnostih šolanja v mestu in na deželi in na probleme v zvezi z delovnimi navadami učencev. Hujši je problem o vzrokih deviantnega ravnanja učencev, ki izvirajo predvsem iz doživljanja neuspešnosti med vrstniki v osnovni šoli. Razprava je opozorila na nezadostno razvite oblike prizadevanj za notranjo diferenciacijo in individualizacijo v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Udeleženci posvetovanja so poudarili, kako usodne so pedagoške in socialne posledice ekstremno decentraliziranega šolskega sistema, ki jih kaže naša sedanja različna razvitost naših osnovnih šol. Razpravljali so o pedagoški vrednosti celodnevnega pouka in podaljšanega bivanja za socialno in kulturno prikrajšane otro .e, o ustrezni usposobljenosti učnega kadra in o oblikah ter o metodah dela v teh oddelkih, zlasti o rekreacijskem delu in o nesmiselnem razlikovanju A in B programa dejavnosti šol.
Razprava o učnih načrtih je bila osredotočena na izbiro vsebine učne snovi in na utemeljenost učnih načrtov, ki bi imeli različne ravni zahtevnosti, in to za matematiko, slovenski jezik in tuje jezike v višjih razredih osnovne šole. Poudarila je ustreznost in vrednost vzorca časovne razvrstitve učne snovi in pomen dobre opremljenosti z učbeniki, priročniki in učnimi sredstvi kot pogojem za učiteljevo ustvarjalnost pri pouku.
V zvezi s predlogi učiteljev praktikov pri pregledu učnih načrtov so se pokazale nesmiselne težnje po zmanjšanju števila tedenskih učnih ur ob hkratnih zahtevah po povečanju števila ur pri posameznih predmetih.
Sekcija za organizacijo in delovanje osnovnošolskega sistema je sprejela naslednja stališča:
-	Dosedanji rezultati ugotavljanja zrelosti šolskih novincev za vstop v šolo so pokazali, da je treba to delo nadaljevati in ga razširiti na vse otroke naše republike, zlasti glede na ugotovitev, da kronološka starost ne more biti odločilno merilo za začetek šolanja.
-	Sekcija se zavzema za tako pregledovanje šolskih novincev, ki ne obtiči samo na skupinskem ugotavljanju šolske zrelosti otrok, ampak naj $e dosledno izvaja tudi spremljanje in različne oblike pomoči otrokom, ki so dosegli pri testih nezadovoljive dosežke.
-	Sekcija predlaga uzakonitev obvezne in brezplačne male šole za vse šolske novince naše republike. Na začetni stopnji naj traja delo 3 mesece, potem pa naj se razvije v enoletno malo šolo. Oblike in metode dela v mali šoli naj bodo take, da bodo omogočile uspešno izravnavo različnih pomanjkljivosti v ustrezni socializaciji, hkrati pa tudi hitrejši razvoj bolj nadarjenih otrok.
-	Ob ugotovitvi, da je ponavljanje razredov pedagoško nerentabilno, se sekcija zavzema, naj se spremeni sistem napredovanja učencev ter se takoj lotimo radikalnejšega reševanja problema ponavljalcev.
-	Sekcija je ugotovila, daje dosledna in čim hitrejša sistematična izvedba notranje diferenciacije in individualizacije pouka poglavitni pogoj za reševanje problema nadarjenih učencev, osipa, ponavljalcev, kulturno prikrajšanih in čustveno ter vedenjsko motenih otrok.
-	Na vsaki razviti osnovni šoli naj se vsaj po en učitelj dodatno usposobi za posebno pomoč otrokom s specifičnimi učnimi motnjami (branja in pi-sanja, govora, koncentriranja) povsod tam, kjer ni V sklopu šolske svetovalne službe šolskega pedagoga.
-	Uspešno delo oddelkov podaljšanega bivanja omogoča izenačevanje možnosti za vzgojnoizobraževalni napredek, blaži negativni vpliv kulturne in socialne prikrajšanosti in s tem prispeva k. uresničevanju dosedaj marsikje samo deklarirane enotne osnovne šole.
-	Sekcija se odločno zavzema za odpravo delitve šolskih dejavnosti na A in B program in predlaga, da se dosedanja razširjena dejavnost vključi kot sestavni in enakovredni del življenja in dela šole ter se skladno s to zahtevo tudi obvezno financira.
-	Sekcija podpira zamisel, da je treba spodbujati učiteljevo ustvarjalnost pri iskanju novih dinamičnih pedagoških postopkov.
Zaradi kompleksnosti vprašanj in pomanjkanja časa so ostala nekatera vprašanja v razpravi še nedorečena. Med njimi še posebej zamisel o razvojnih oddelkih pri normalnih šolah in zamisel o različni zahtevnosti učnih načrtov za nekatere predmete na predmetni stopnji pouka.
Taka in podobna vprašanja bo treba v prihodnje reševati interdisciplinarno.
Sekcija predlaga, da je treba za reševanje teh in drugih vprašanj, ki jih tokrat ni bilo mogoče zadosti obdelati, čimprej zbrati interdisciplinarno sestavljeno skupino strokovnjakov, ki naj pripravi podrobne in operativno uresničljive načrte za uresničitev sprejetih stališč.
IV.FUNKCIONALNA VZGOJA
(Vodja skupine: dr. Milica Bergant)
Udeležencrsekcije smo ugotovili ob soočenju predlogov iz razprave, da lahko združimo vse predloge pod skupni imenovalec: mladina in prosti čas.
Razvite dežele, kot sta npr. Nemčija in Anglija, obravnavajo delo z mladino v prostem času enako resno kot redno šolsko delo. V ta namen šolajo posebne delavce in tudi pri nas bi kazalo šolati posebno osebje na univerzi ali v šoli za spcialne delavce. Trenutno pa je tako, da delajo npr. v mladinskih klubih laiki, največkrat upokojeni oficirji ali upokojene učiteljice. Strokovnjaki za to področje bi morali delati tudi na šolah, kjer imajo podaljšano bivanje otrok. Take ljudi bi potrebovala tudi množična občila za zabavne oddaje mladini. Zametki takega del£se nekje že kažejo (filmska vzgoja) in bi jih bilo treba še razširiti (televizijski sveti).
Ker je to področje mnogokrat prepuščeno naključju, opazujemo pojave juvenokracije, ko se mladini v njenem prostem času dovoljuje vse, kar si
STRAN 12_________ PROSVETNI DELAVEC	____________________________________St. 13 — 9. VT
C ►—<
E
—i
izmisli in ji nekoliko spregledujejo tudi ekscese. Pojavlja se tudi subkultura mladih v obliki barbarske kulture, ki jo posredujejo kot zabavno tudi množična občila. Ta se kaže v poveličevanju grobosti, agresivnosti, poveličevanju neposrednega zadovoljevanja nagonov, kot vrednote pa prikazuje egocentričnosti in skrajni individualizem posameznika.
Ker pa je danes področje prostega časa važen socializacijski dejavnik mladine, ki v njem išče predvsem socialnih stikov z drugimi, je to področje za vzgojo izredno pomembno. Metode dela bi morale postati permisivne, torej skupinsko vodenje, ki bi aktiviziralo mladino in jo pritegnilo k sodelovanju. Za to pa bi morali imeti psihološko šolane ljudi. To je važno tudi zato, ker smo ugotovili, da se v klubih zbira predvsem mladina, ki ima doma neurejene razmere in je že vzgojno ogrožena.
Ker tudi v prostem času pri mladini opažamo pasivnost, slabe komunikativne sposobnosti ter majhno zahtevnost za dobrine zabavne industrije, bi morali na vseh področjih prostega časa gojiti sproščenost, zdravo družabnost, aktivnost in ustvarjalnost ter postopno razvijati zanimanje za zahtevnejše kulturne in estetske oblike zabave. Seveda pa je potrebno v začetku upoštevati zanimanje mladine in nato razvijati naprej. Šolski predmet s področja estetske vzgoje večkrat obravnava šola tako šablonsko, da ne prispeva dovolj k oblikovanju kulturnega zanimanja, ki bi usmerjalo kasneje prosti čas mladine.
Prvi korak k ureditvi tega področja bi bil morda lahko republiški center, ki bi naredil pregled čez to področje in bi dajal navodila za pozitivno vzgojno politiko prostega časa v Sloveniji. Lahko bi izdajal tudi potrebno literaturo in pripomočke. Zdi se, da je največja težava neorganiziranost tega področja in ne samo pomanjkanje denarja. Tako na primer dve tretjini opremljenih mladinskih klubov ne delata, toda ne zaradi pomanjkanja denarja, temveč zaradi pomanjkanja strokovnega vodstva.
Gotovo si na tem področju ne bomo mogli večno pomagati s prostovoljci, pač pa bo treba redno nameščati izučene ljudi.
Če pa bomo zabavno življenje mladine prepustili naključju, bo namesto vzgojnih učinkov pospeševalo asocialne pojave in nevrotizacijo mladine. Pri mladinskih zabavah že opazimo pasivnost, zdolgočasenost, hlastanje za izredno močnimi dražljaji, premalo telesnega gibanja ter vedno več uživanja alkohola, cigaret in drugih nadomestnih zadovoljstev.
Razpravljale! so tudi ugotovili, da se posebno v mestih ob zabavnem življenju mladina močno razslojuje, medtem ko na podeželju tega pojava ni opaziti. Razslojevanje bi lahko preprečili samo z dobrim strokovnim vodenjem.
V razpravi je bilo poudarjeno, da mladine vendarle ne smemo in ne moremo gledati in risati samo s črnimi barvami. Čeprav teži k samostojnosti in jo to lahko tudi zavede v kescese, si želi tudi vzorov in pobud odraslih. Barbarstvo subkulturne mladine je delno izraz in reakcija na močne družbene tabuje. Zanimivo je, da opazujemo med mladino začetek novega vala romantike, ki je že na pohodu in ki bo morda zamenjala dosedanjo barbarsko kulturo, o kateri smo govorili. Vse to kaže, da si mladina kljub ekscesom želi vrednot, ki si jih pa sama še ne zna oblikovati.
V.	OBLIKOVANJE
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA OSEBJA
(Vodja skupine: Draga Humek)
Sekcija je imela nalogo razpravljati o šolanju učnega osebja na vseh področjih. Te naloge pa zaradi slabe udeležbe ni mogla izpolniti.
Menimo, da bi moral biti referat o oblikovanju učnovzgojnega kadra uvrščen na plenarno zasedanje zlasti še, ker je uresničitev sprememb, ki nas čakajo v šolstvu, odvisna predvsem od naših učiteljev.
Predlagamo, da odgovorni politični in strokovni organi (zavod za šolstvo SRS, pedagoški inštitut, psihološki inštitut) čimprej pripravijo posvet o tem vprašanju. Doslej namreč še nihče ni ovrednotil sedanjega sistema šolanja učnega osebja za vsa področja. Nekdo pa bo moral nositi odgovornost za sistem usposabljanja učnega osebja in zagotoviti normalen dotok učiteljev na Slovenskem. Ta nekdo naj ne ostane anonimen.
Za konec: vsaka družba določa, in bo verjetno še dolgo določala cilje vzgoje in izobraževanja; vsaka družba se je in se bo še dolgo močno zanimala, kakšen bo njen učitelj. Tudi naša! VI.
Za vzgojiteljice vzgojnovarstvenih zavodov in učitelje razrednega pouka naj bi to tematiko vključili v učne načrte kadrovskih šol (vsaj v obliki seminarjev).
Za vzgojitelje in učitelje v praksi naj bi bilo to v obliki permanentnega izobraževanja.
2.	Obseg posebnega šolstva se je v zadnjem desetletju močno povečal. Ustanovljeni so bili novi zavodi za usposabljanje posameznih vrst prizadetosti, pa tudi za posamezne stopnje prizadetosti te kategorije. Število otrok v posebnem šolstvu se je povečalo od 2000 na 8000, število učiteljev pa od 300 do 1000 in več. Da bi bili kos strokovnim problemom, ki se porajajo ob tako naglem razvoju, je nujno treba misliti na ljudi, ki bi se ukvarjali z znanstvenoraziskovalnim delom za področje posebnega šolstva.
3.	Izobrazbena struktura strokovnih delavcev je neustrezna. Komaj 30 % teh delavcev ima predpisano izobrazbo. Poleg tega bo posebno šolstvo potrebovalo do leta 1975 nad 1000 novih strokovnih delavcev. Sedanji sistem izobraževanja pa ne zagotavlja uresničitve teh potreb. Predlagamo posebno družbeno pomoč v obliki štipendiranja in usmerjanja v študij specialne pedagogike. Opozarjamo še ha to, daje diplomantom PA onemogočen študij na visoki defektološki šoli v Zagrebu, diplomantom visoke defektološke šole. pa študij tretje stopnje.
4.	Pomen strokovnih služb na šolah je večdimenzionalen. Ne samo da odkriva in skuša zmanjšati motnje, temveč jih skuša tudi preprečevati. Zato predlagamo uvedbo teh služb v posebnem šolstvu in v osnovni šoli.
5.	Problem posebnega osnovnega šolstva se vidno veča zaradi vključevanja učno neuspešnih učencev iz osnovne šole. Čeprav so ti otroci normalno umsko sposobni, imajo specifične pedagoške težave in zato zmanjšano učno storilnost. Te motnje je mogoče z ustreznimi metodami odpraviti v osnovni šoli in jim tako zagotoviti normalen razvoj.
6.	Otrokom, ki so dalj časa na zdravljenju v medicinskih ustanovah, je treba zagotoviti ustrezno pedagoško obravnavo.
7.	V posebnem šolstvu imamo z zakonodajo urejeno osnovno šolanje. Učnovzgojni uspehi bi bili večji, če bi prizadetega otroka vključili v razne oblike obravnave že v predšolskem obdobju — v dobi, ko ga je mogoče najbolj oblikovati.
8.	Mnogim otrokom, ki končajo posebno osnovno šolo, ne moremo zagotoviti normalnega vključevanja v življenje, zato jim bo potrebno z ustrezno družbeno pomočjo zagotoviti poklicno usposabljanje in zaposlovanje.
Sekcija je obravnavala še nekatera druga vprašanja s področja kategorizacije, organizacije usposabljanja profitnih kadrov, triažiranja otrok z MVO idr. Vsi ti problemi so taki, da jih bo komisija posredovala pristojnim službam.
VII.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SREDNJEŠOLSKEGA SISTEMA
(Vodji sekcije:
Zvone Vrstovšek in Branimir Lorenčič)
Sekciji za strokovno izobraževanje ter organizacijo in razvoj srednješolskega sistema sta se pri delu združili zaradi skupnih problemov, ki terjajo enotne rešitve in akcije.
Vsi navzoči smo brez zadržkov sprejeli vse vsebinske ugotovitve, nakazane v referatu tov. dr. Vlada Schmidta ,,Znanstveno-tehnična revolucija, šola in vzgoja", prav tako pa tudi stališča z nalogami, ki so bile postavljene na 19. plenumu CK ZKS o idejno-političnili vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Vsebini obeh navedenih dokumentov sprejemamo kot napotilo za akcijo in si iskreno želimo le to, da bi našli svojo odmevnost v vsakdanji praksi, prav posebno pa pri reševanju problemov, ki so neposredno pred nami.
Ker zajemajo srednje šole v Sloveniji približno 60.000 mladine z več kot 4.000 stalno nameščenimi učitelji in ker po ugotovitvi dr. Vlada Schmidtu povzroča vsem organizatorjem šolstva v vseh deželah največ skrbi prav srednje izobraževanje, se ne moremo sprijazniti s tem. da v strukturi uvodnega dela posveta ni bil posvečen temu problemu niti en koreferat. V želji, da ne bi bilo v prihodnje podobnih spregledov in da bi lahko glasneje uveljavljali probleme srednješolske didaktike, predlagamo ustanovitev sekcije za srednje šole pri Zvezi pedagoških društev Slovenije.
£
Z
VI.	USPOSABLJANJE PRIZADETIH OTROK
(Vodja skupine: Janez Vivod)
t
Sekcija za usposabljanje prizadetih otrok (duševno prizadetih, slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih, otrok z govornimi motnjami, otrok z motnjami vedenja in osebnosti ter telesno invalidnih otrok) je razpravljala ob štirih poročilih o problemih posebnega šolstva z vidika posameznih kategorij prizadetosti.
V razpravi smo skušali ugotoviti mnoga nerešena vprašanja, ugotovitve posredujemo v naslednjih sklepih:
1.	Mnoge prizadetosti otrok bi bile blažje ali pa se ne bi razvile, če bi bili starši, vzgojitelji in učitelji o prizadetosti pravočasno poučeni, da bi jo lahko odkrili, prepoznali in napotili otroka v ustrezno obravnavo.
Predlagamo: seminarje za starše pri delavskih univerzah in več poljudnih razprav v revijalnem in dnevnem časopisju.
1. Predlogi in sklepi sekcije s področja organizacije in delovanja srednješolskega sistema
Ko pripravljamo v SRS svoj dokument o sistemu vzgoje in izobraževanja, sta pomembni zlasti tile ugotovitvi:
- Čeprav pogosto govorimo o reformi šolstva,-srednje šole doslej pri nas niso bile reformirane, temveč posamezne vrste le tu in tam krpane.
, - Tudi pri nas smo v nevzdržni krizi na področju srednješolskega izobraževanja iz vzrokov, kijih je v svojem referatu navedel dr. Schmidt.
Na podlagi teh intencij menita obe,-sekciji, da bi za usmeritev glede reševanja srednješolskega sistema predlagali poglavitne obrise in zamisli:
a)	Z vidika startne vodoravne povezanosti srednjih šol - kljub različnim izhodiščnim usmeritvam - bi bilo treba določiti skupne temeljne splošnoizobraževalne naravoslovne predmete z nakazanim izborom obveznih temeljnih in ključnih vsebin.
S tem bi dosegli:
-	možnost prehajanja učencev ob razmeroma majhnih razlikah z namenom, da bi ti našli pravo usmeritev glede na svoje sposobnosti in zanimanja, ker bi brez dvoma pospešilo napredovanje, s tem pa osebno zadovoljstvo in srečo. To je tem bolj pomembno, da je poklicna usmeritev pri 15 letih pogosto problematična;
-	omilili bi prezgodnje razparcelirano izobraževanje;
-	zagotovili bi vsej srednješolski mladini širšo splošno izobrazbo s temeljitim znanjem in si tako zagotovili humanizacijo tehnično proizvodnega osebja, kar je zlasti pomembno v dobi znanstveno tehnične revolucije.
b)	Ob takem splošnoizobraževalnem jedru bi se vsaj učenec na podlagi izbire odločil za tiste fakultativne programe v smeri navpičnega prehajanja in izobrazbene usmeritve, ki bi ustrezali njegovim sposobnostim, zanimanjem in postavljenim ciljem.
S tem bi:
-	izkoristili vse možnosti posameznika;
-	vsak bi se selekcionoral sam ob možnostih, da doseže tudi najvišjo stopnjo izobrazbe na podlagi dodatnega dela, bodisi s kontinuiranim šolanjem, z izobraževanjem ob delu ah pa s prenehanjem zaposlitve za nadaljevanje študija; v tem pa je dana zasnova permanentnega izobraževanja;
-	mladina bi imela tako dovolj možnosti za menjanje poklicev ob razmeroma kratkem usposabljanju;
-	zmanjšah bi osip;
-	razvili bi lahko kvalitetne nove šolske centre, ki ne bi samo organizacijsko vrezali raznih oblik šolanja, temveč bi to vez predstavljale skupne učne vsebine; tako bi zajeli mnogo srednješolske mladine vsaj na prvi stopnji srednješolskega izobraževanja; za nadaljnje šolanje pa bi nujno potrebovali široko mrežo domov z dobrimi vzgojitelji.
Nakazani sistem bi zahteval izredno dinamične oblike dela, dobro usposobljene učitelje in ustrezne materialne možnosti. Posebno bi morali bedeti nad tem, da ne bi zniževali zahtevnosti in ravni.
Pri tovrstnih prizadevanjih pa moramo računati na različne odpore tudi pri učiteljskih zborih. Zavedamo se, da vsestransko ustreznega sistema srednješolskega izobraževanja ne bo.
2. Predlogi in sklepi s področja strokovnega izobraževanja
a)	Pouk na mnogih strokovnih šolah še vedno poteka po nepredpisanih in nepotrjenih učnih načrtih. Sestavljanje učnih načrtov je zelo problematično in zamudno za toliko poklicev in različnih vrst šol, zato bi morale pri tem delu pomagati druge strokovne službe, prav posebno pa pedagoški inštitut (letos naj bi izdelali 70 učnih načrtov).
b)	Mnogi problemi praktičnega pouka niso sistematično preučeni kot artikulacija učnih enot, organizacija skupin učencev in časovna razvrstitev, pedagoška analitika dela, ocenjevanje praktičnega dela itd.
c)	Izredno kritično je pomanjkanje učnega osebja na strokovnih šolah. V Sloveniji še vedno nimamo šole, ki bi načrtno pripravljala učitelje za poučevanje na strokovnih šolah, predvsem učitelje za praktični pouk. Približno 200 teh manjka, več kot 200 jih nima niti pedagoške izobrazbe. Razen nekaj izjem imajo ti po večini le srednjo izobrazbo, kar je nevzdržno, ko zahtevamo od učiteljev tehničnega pouka na osnovnih šolah prvo stopnjo. Vse dosedanje akcije za to doslej niso bile uspešne, ker za tovrstne pedagoške delavce nikdar ni bilo razumevanja. Še slabše je glede formiranja organizatorjev izovraževanja za delovne organizacije in inštruktorjev za usposabljanje. S potrebo po teh delavcih bi v celoti opravičili potrebo po ustrezni kadrovski šoli. Zato pozivamo vse dejavnike, da čimprej začnemo šolati te kadre, in to v rednih in ne le v izrednih oddelkih.
d)	Da bi zaživela dijaška samouprava na srednjih šolah, so premalo samo akcije in prizadevanja mladine, temveč je potrebna pripravljenost, zlasti pa usposobljenost mladih učiteljev, ki prihajajo iz višjih in visokih šol.
e)	Pri večini strokovnih učiteljev je posebno pomanjkljiva pedagoška izobrazba. To stanje je sicer želel odpraviti predpis, vendar je to očitno premalo. Ugotavljamo, da ni andragoškega pristopa do teh ljudi in njim ustrezne organizacije Študija, da bi izpopolnili izobraževanje. Namesto da bi ukrenili vse potrebno, raje molče prehajamo čez ta problem.
Ob sklepu želimo, da bi bili pedagoški posveti pogostejši, usmerjeni le na določen problem, ki bi ga skušali osvetliti in obdelati z različnih zornih kotov.
Upamo, da se bomo sešli prej, preden bo spet minilo 10 let. Ob našem ponovnem srečanju bomo ugotavljali, kaj in koliko smo uresničili tega, kar nam je nakazal v svojem referatu „Znanstveno-tehnična revolucija, šola in vzgoja" tov. dr. Schmidt. VIII.
VIII.	STROKOVNE SLUŽBE V ŠOLSKEM SISTEMU IN OB NJEM
(Vodja sekcije: Zoran Jelenc)
Sekcija je obravnavala te prispevke:
Januša Bizant-Babič: Psiholog v poklicnih šolah Centra strokovnih šol v Ljubljani; Ivan Ferbežar: Šolski svetovalni študij nadarjenih otrok; Zoran Jelenc: Prispevek k oblikovanju služh za posebno pomoč otrokom z motnjami, odkloni in posebnostmi v osebnostnem razvoju v Sloveniji; Zoran Jelenc: Neustreznost dehtve vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na A in B program ; Majda Markič: Poklicna vzgoja v osnovni šoli (ustno sporočilo).
Člani sekcije so aktivno, živahno in zavzeto sodelovali pri obravnavanju prispevkov. Posebno je treba poudariti skladnost stališč vseh članov, saj so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Posebno pomembno se zdi, da so delavci različnih strok podpirali drug drugega (psihologi pedagoge in nasprotno).
Ugotovitve, sklepi in predlogi:
1.	V zvezi s prispevkom o oblikovanju služb za posebno pomoč otrokom z motmjamiv osebnostnem razvoju (Zoran Jelenc):
1. 1. Ugotavljamo, da imamo v Sloveniji dovolj - to je 11 vrst (tipov) različnih ustanov za obravnavanje otrok z motnjami, posebnostmi in odkloni v psihičnem razvoju, da pa so te večidel nezadostno razvite - nimajo zadostnih zmogljivosti, nimajo izdelanih programov, niso dovolj razširjene in so premalo usklajene med seboj. V Sloveniji je 15.000 do 60.000 motenih otrok (5 - 20 % otrok). Anketa skupine za razvoj vzgojnosvetovalne službe je pokazala tele porazne podatke: 55 % slovenskih občin nima nobene od navedenih služb; 86,6 % občin SRS nima vzgojno ali psihohigienske ambulantne službe; tam, kjer so ambulantne službe, ne morejo zadostiti niti potrebam svojega kraja; razmerje med tistimi, ki imajo vzgojno posvetovalnico, in tistimi, ki jo želijo imeti, je 1:7.
1. 2. Sistem ustanov za pomoč otrokom mora vsebovati temeljne in specializirane ustanove. Temeljni sta: psihohigienski center ali posvetovalnica pri zdravstvenem domu - za predšolsko obdobje, in šolska svetovalna služba — za šplsko obdobje. Vse druge službe so speciahstične.
1. 3. Da bi lahko uspešno razvili delo vseh navedenih ustanov, je treba izdelati načrt dela. Za izdelavo načrtov je treba ustanoviti posebne komisije (kot je Komisija za razvoj vzgojnosvetovalne službe). Pobudnika in ustanovitelja teh komisij naj bi bila:
a) Republiški sekretariat za prosveto in kulturo za komisije: za šolsko svetovalno službo, za vzgojno-svetovalno službo, za logopedsko ambulantno službo, za diagnostično stacionarno triažno službo, za službo sodišč za mladoletnike in oddelkov za mladoletne prestopnike pri organih UJV, za službo prehodnih, zatočišč za begavce, za domove za prevzgojo otrok, za službo
poklicnega usmerjanja.
b) Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pa za komisije: za psihohogiensko ambulantno službo, za službo pri zavodih za socialno delo, za psihiatrično ambulantno službo, za pedopsihiatrično hospitalno službo.
1.	4. Ker se navedene službe povezujejo pa tudi prekrivajo med seboj, jih je treba pametno uskladiti. Ker pa se same ne morejo, je treba ustanoviti usklajevalni organ na najvišji ravni. Dobra organizacija in usklajenost bo mogoča šele, ko bodo izdelani posamezni načrti.
Predlog: Odgovornost za ustanovitev in uskladitev predlaganih komisij naj prevzameta republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
1.	5. Financiranje posebnih strokovnih služb za motene otroke ni dobro urejeno. Storitve plačuje tisti, kamor je otrok po naključju ali namerno prišel (primer: enureza ali jecljanje — TIS ali KZSZ).
Problem je rešljiv tako, da bi se za financiranje specialističnih ambulantnih služb za motene otroke (psiho-higienska, vzgojno-svetovalna, pe-dopsihiatrična, logopedska) združila sredstva iz skladov izobraževalnih skupnosti in skladov socialnega zavarovanja.
Predlog: Zadevo naj uredi republiška izobraževalna skupnost v sodelovanju s sekretariatoma za prosveto in kulturo ter za zdravstvo in socialno varstvo. Treba je doseči sporazum z republiškim zavodom za socialno zavarovanje.
Predlaga naj se zakonska ureditev takega financiranja.
1.	6. Šolska svetovalna služba (ŠSS) je z dosedanjim delom dokazala svojo izredno koristnost in potrebnost. Videti je, da so za uspešno delo ŠSS v šoli potrebni vsi trije strokovni profili (pedagog, psiholog, socialni delavec), saj imajo vsi zelo veliko dela. Kjer tega ni, se lahko delo sprevrže v negativno smer. Kaže se potreba, da bi team izpopolnili še s specialnim pedagogom za korekcijo motenj.
ŠSS pa se razvijajo preveč naključno in v odvisnosti od razmer v posa-meznih krajih (zelo neugodne so razmere za te dejavnosti v Mariboru, slabo so razvite na Dolenjskem, itd.). S tem so posamezni kraji ali pokrajine zapostavljeni, če jih primerjamo z drugimi (npr. z Ljubljano). Za nastalo stanje je soodgovoren zavod za šolstvo, ki mora skrbeti za ustrezen razvoj ŠSS po
Sloveniji.
Pospešiti je treba postopek za uzakonitev ŠSS, saj neurejeni status povzroča težave v šolah (fluktuacija kadra).
Predlog: Pri .zavodu za šolstvo naj ŠSS dobi sposobnega samostojnega svetovalca, ki bo dovolj odločno in prizadevno skrbel za razvoj te dejavnosti in povezoval delavce, ici delajo v ŠSS; ŠSS je treba razviti tudi v vzgojno-varstvenihustanovah, srednjih in poklicnih šolah.
1. 7. Treba je popraviti zakon o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ker zapostavlja ambulantnopreventivne oblike dela. Odpraviti je treba sedanjo anomalijo, ko obravnava zakon ambulantne službe kot postranske, stacionarne pa kot temeljne.
Predlog: Za rešitev tega vprašanja je odgovoren republiški sekretariat za prosveto in kulturo, ki naj stori vse potrebno za ustrezno rešitev tega vprašanja ali pa pojasni, zakaj še ni rešeno.
V vseh ambulantnih službah, tudi v zavodih za socialno delo, je treba razviti teamsko delo in interdisciplinarni pristop. Teamsko delo je doslej najmanj razvito v zavodih za socialno delo, ki pa se ukvarjajo z zelo težavno populacijo, kjer je poenostavljenje lahko zelo škodljivo.
Ambulantne službe je treba razviti v vseh regionalnih središčih naše republike (anketa komisije za razvoj vzgojno-svetovalne službe je pokazala, da je teh krajev 16).
1.	8. Kjer ni mogoče razviti več služb, naj se razvijajo kombinirani, skupni teami, ki se lahko šele postopoma diferencirajo in razširijo.
1.	9. Logopedska ambulantna služba je del posebnih služb za pomoč motenim otrokom in mora biti del sistema posebnega šolstva. Sedanja odtujitev v zdravstvene ustanove ovira ustrezen razvoj dejavnosti. Vključiti bi jo bilo treba v druge ambulantne dejavnosti (npr. vzgojne posvetovalnice, psihohigienske centre ali teame ŠSS).
1.	10. Služba poklicnega svetovanja je speciailistična v odnosu do SSS, ki prevzema poklicno vzgojo in usmerjanje. Sekcija podpira predlog komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev iz Ljubljane, da bi se poklicne posvetovalnice razbremenile nekaterih funkcij, ki jih lahko opravlja SSS, same pa bi se lahko ukvarjale z ožjo strokovno problematiko in posebno pomočjo. V ta namen je zavod za zaposlovanje pripravljen dati izobraževalni skupnosti nekaj sredstev (400 do 500.000 N-din) za nastavitev novih svetovalnih delavcev v šolah.
Predlog: Sekretariat za prosveto in kulturo naj zagotovi uskladitev in takojšnjo"uresničitev smotrnega predloga zavoda za zaposlovanje delavcev.
Poklicno svetovanje naj bo posebna oblika vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
2.	V zvezi s prispevkom o delu psihologa v centru strokovnih šol (Januša Bizant-Babič):
2.	1. Zaradi obsežnosti dela (na leto približno 1200 učencev), težavnosti populacije (nizka intelektivna in kulturna raven, hitro menjavanje učencev) je treba razviti SSyS v poklicnih strokovnih šolah. To področje šol ima le enega svetovalnega delavca.
2.	2. Utemeljena je zahteva, da se tudi v teh šolah razvije team strokovnjakov (pedagog, psiholog, socialni delavec) posebno še dopolnjen z rednim zdravstvenim sodelavcem zaradi specifičnosti populacije.
2.	3. Učiteji teh šol nujno potrebujejo sistematično dopolnilno izobraževanje iz psihologije in pedagogike,
3.	V zvezi s prispevkom o šolskem svetovalnem študiju nadarjenega otroka (Ivan Ferbežar):
3.	1. V naši šoli so nadarjeni otroci izjemni in prizadeti, ker sistem dela ne omogoča njihovega ustreznega obravnavanja in napredovanja. Z zanemarjanjem tega dela učencev delamo družbi veliko škodo.
Pomanjkljiva skrb za vprašanje nadarjenih učencev je še en dokaz, da se naši odgovorni šolski organi in voditelji ne lotevajo reševanja nalog v šolstvu z ustrezno odgovornostjo in učinkovitostjo. Reševanja tega vprašanja se je prej lotil zavod za zaposlovanje kot zavod za šolstvo!
3.	2. Podpreti je treba predlog za izdelavo ustreznega instrumentarija za načrtno odkrivanje, spremljanje in usmerjanje otrok. To delo naj se vključi v projekt razvoja ŠSS.
4.	V zvezi s prispevkom o A in B — programu (Zoran Jelenc):
4.	1. Delitev vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na A in B — programje neustrezna in škodljiva, ker:
-	neustrezno zapostavlja posamezne vzgojnoizobraževalne dejavnosti,
-	ne upošteva razvoja vzgojnoizobraževalnega sistema,
-	neupravičeno loči vzgojno in izobraževalno dejavnost in s tem spodbija načelo o nujnosti povezave med obema,
-	zapostavlja pomen vzgojno-oblikovalnih dejavnosti in podpira le izobraževalno,
-	ustvarja nezdravo ozračje tekmovanja med dejavnostmi, ki se morajo dopolnjevati,
-	ustvarja neenake materialne možnosti za delo' in razvoj posameznih dejavnosti in zanika načelo plačila po delu.
Predlog: na podlagi navedenega predlagamo:
a)	da se opusti navedena delitev in kategorizacija dejavnosti,
b)	da se ustrezno ovrednoti pomen zapostavljenih dejavnosti iz B - programa in se jim da enakovredne možnosti za razvoj,
c)	da o tem vprašanju čimprej razpravljajo izobraževalna skupnost SRS, izvršni svet ter skupščina SRS.
5.	Drago:	.	_
5.	1. Zakaj se ne skrbi za ustrezno izobraževanje učiteljev, ce ze ne dopolnilno, pa vsaj za izdelavo novih programov za pedagoške šole.
Predlog: ker za ta vprašanja skrbi zavod za šolstvo SRS, naj pospeši reševanje tega vprašanja ali pa da ustrezno javno pojasnilo, da se ga loti drug.
5.	2. Sekcijo zanima, kdo bo poskrbel za uresničitev sklepov in predlogov tega posvetovanja. IX.
IX.	PREDŠOLSKA VZGOJA
(Vodja sekcije: Irena Levičnik)
Podlaga za delo so bili plenarni referat in koreferati ter uvodni diskusijski prispevki, s katerimi smo razširili podlago za delo sekcije. Poslušali smo naslednje: Nuša Kolar: Vloga priprave otroka na šolo in spodnje meje šolske obveznosti v luči vzgojnih izobraževalnih ciljev predšolske vzgoje, Anica Dolanc: Mala šola, Tilka Kren: Zrelost otrok za našo šolo ter Srečko Soršak: Šolska zrelost in uspeh učencev v osnovni šoli. Udeleženci so posredovali še vrsto tehtnih prispevkov (Breda Cilenšek: Sodobni tokovi v predšolski pedagogiki in uresničevanje vzgojnih načel, Anica Dolanc: Delo s starši, Olga Vipotnik: Predšolska vzgoja in izenačevanje startnih možnosti otrok pred vstopom v šolo).
Težišče razprav je bilo na obravnavanju naslednjih vprašanj:
—	relacija predšolska vzgoja—vzgoja v osnovni šoli s poudarkom na potrebni kontinuiteti in na upoštevanju predšolske vzgoje pri oblikovanju osnovnošolskih programov in pri delu osnovne šole ter resnična integracija predšolske vzgoje v sistem vzgoje in izobraževanja;
-	vloga predšolske vzgoje pri izenačevanju startnih možnosti otrok za šolo in pri premagovanju nadaljnje socialne diferenciacije;
-	reagiranje naše predšolske vzgojne prakse na novejše izsledke psihologije in novejša prizadevanja predšolske pedagogike v svetu in težave, s katerimi se srečujemo;
—	vloga raziskovalne dejavnosti kot pogoj za nadaljnji kvalitativni razvoj predšolske vzgoje;
—	uvajanje strokovnih svetovalnih služb v predšolsko vzgojno prakso zaradi interdisciplinarnega obravnavanja in vodenja vzgojne prakse;
—	usposabljanje zadostnega števila potrebnih strokovnih kadrov in skrb za njihovo strokovnost na vseh ravneh, od usposabljanja vzgojiteljic in otroških sester do usposabljanja na višji in visoki stopnji;
—	izobraževanje staršev predšolskih otrok s posebnim poudarkom na iz-
obraževanju tistih staršev, ki nimajo otrok vključenih v organizirano družbeno varstvo.	_	•
Na podlagi obravnavanja vseh navedenih pa še mnogo drugih vprašanj predlagamo, da upošteva delovno predsedstvo pri oblikovanju sklepov s tega posvetovanja tudi naslednja stališča:
1.	Spoznanja o pomenu in možnostih razvoja in oblikovanja otrok v predšolskem obdobju terjajo razširitev dosedanjih vidikov razvoja predšolske vzgojnovarstvene dejavnosti. Medtem ko smo doslej v družbeno organizirano vzgojno-varstveno dejavnost lahko vključili samo manjši del otrok (približno 10%), predvsem otrok zaposlenih staršev, je ostala neizkoriščena razvojna možnost predšolskega obdobja večine predšolskih otrok. Tega družba v času Znanstveno-tehnične revolucije ne more dopustiti, zato je treba v prihodnje še naprej pospešeno razvijati vzgojno-varstveno dejavnost za otroke zaposlenih družin, hkrati pa omogočiti vsem predšolskim otrokom vzgojo v družbenih stanovali in s tem prispevati k izenačevanju možnosti za najboljši telesni in duševni razvoj gtrok.
2.	Zaradi omejenih možnosti organizirane družbene vzgoje za vse otroke je treba zagotoviti vzgojo generacije otrok, ki so pred vstopom v šolo. Da bi to dosegli, je treba ustvariti možnosti, da se skrajšane oblike priprave na šolo (male šole) razvijejo v celoletne, da ohranijo posebnosti vzgojnega dela v ciljih, vsebini in metodah, ki ustrezajo psihofizični zmogljivosti in potrebam otrok v zadnjem predšolskem letu. Predlagamo, da postane celoletna priprava otrok na šolo obvezna za 6 do 7-letne otroke in da program osnovne šole to upošteva.
3.	Skrb za nadaljnji kvalitativni razvoj predšolske vzgoje v smislu razvijanja aktivnosti otrok, njihove ustvarjalnosti, samostojnosti in drugih sposobnosti, s poudarkom na razvijanju spoznavanih sposobnosti in nc na posredovanju znanj ostaja kljub doseženim uspehom še nadalje ena od bistvenih nalog predšolske vzgoje. Premik v tej. smeri pa je odvisen od načrtnega in učinkovitega delovanja mnogih dejavnikov, zlasti raziskovalne in svetovalne službe ter kadrov:
-	v razvoju predšolske vzgoje smo dosegli stopnjo, ki nujno terja interdisciplinarno preučevanje mnogih vprašanj predšolske vzgoje, terja pa tudi s preučevalnim delom utemeljeno odbiro iz različnih virov dostopnih in ponujanih rešitev pred uvajanjem v predšolsko vzgojno prakso;
-	narava predšolske vzgoje terja sodelovanje pedagogov, psihologov, socialnih in zdravstvenih delavcev tudi v neposredni vzgojni praksi ter teamsko obravnavo problemov predšolske vzgoje;
-	kvantitativni in kvalitativni razvoj predšolske vzgoje terjata več kadrov in nove profile kadrov. Povečati je treba zmogljivosti vzgojiteljskih šol, rešiti vprašanje šolanja otroških sester za nego in vzgojo najmlajših otrok v varstvu. Za raziskovalno, pedagoško svetovalno in mentorsko delo pa bi bili že danes potrebni višje in visoko izobraženi strokovni delavci.
4.	Ker je večina predšolskih otrok zunaj organizirane družbene vzgoje, je treba razširiti in intenzivirati zdravstveno in pedagoško psihološko izobraževanje staršev teh otrok. Načrtovalci izobraževanja staršev naj to upoštevajo. Vzgojno varstveni zavodi naj na svojem območju zajamejo tudi te starše, kjer pa vzgojno varstvenih zavodov ni, vidimo rešitev v tem, da bi se za izvedbo te naloge zavzele osnovne šole.
5.	Zakon o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki je v pripravi, bo dal zakonsko podlago za urejanje mnogih, danes še nerešenih vprašanj, npr. določitev mesta in vloge vzgojno-varstvenih zavodov v sistemu vzgoje in izobraževanja, normiranje pogojev za delo, kadrovske odnose in drugo. Sleherno odlaganje sprejetja zakona zavira urejanje tega področja.
X.	DOMSKA VZGOJA
(Vodja skupine: Jože Prelog)
Delo sekcije je bilo oslonjeno na naslednja diskusijska poročila: A. Gojkovič: Načrtovanje vzgojnega dela v dijaških domovih, okvirni vzgojni načrt; V. Domajnko: Primer konkretnega vzgojnega načrta; V. Domanjko: Pomen in vloga strokovnih aktivov; T. Rakovec: Predlog za izobraževanje vzgojiteljev v "okviru strokovnih aktivov; J. Prelog: O planiranju vzgojnih kadrov v dijaških domovih.
Diskusijska poročila so vsebovala predvsem probleme, s katerimi se srečujemo danes praktiki pri opravljanju vzgojne dejavnosti v domovih. Namen dosedanjih prizadevanj za kakovostno načrtovanje delaje bil predvsem ta, da
bi vzgojni načrti postavljali splošne in konkretne naloge. Izdelana sta bila dva vzgojna načrta, od katerih naj bi splošni veljal za Vse domove, konkretnega pa naj bi sleherni dom sestavljal sam po enotnem predlogu. Vsem domovom so skupne le splošne naloge, ki izhajajo iz smotrov našega vzgoj-noizobraževalnega sistema. Zaradi specifičnosti razmer in pogojev v domovih pa se konkretni vzgojni načrti po vsebini in oblikah dela razlikujejo. Tak načrt omogoča konkreten pregled dela ustanove in preverjanje realizacije.
Da bi dobili pregledno sliko dela domov na vzgojnem področju v preteklem šolskem letu, naj skupnost domov SRS v sodelovanju z zavodom za šolstvo SRS razpošlje vprašalnik o vzgojnem delu vsem domovom Slovenije.
Strokovni aktivi vzgojiteljev so nastali v naši samoupravni družbi kot odsev teženj po sodelovanju in medsebojni pomoči med prosvetnopedagoškimi službami in dijaškimi domovi. V sedanjem času so poleg skupnosti domov glavno gibalo na vseh področjih sodelovanja med domovi Ti aktivi so daleč prerasli prvotno vlogo in njihovo področje dela postaja spričo odsotnosti dela strokovnih služb na področju domske vzgoje in neurejenosti pedagoško svetovalne službe daleč preobširno.
Prihodnji koncepti izobraževanja vzgojiteljev pri strokovnih aktivih naj bi zajemali pfedvsem teme iz pedagogike, psihologije in dela socialnih služb.
V dijaških domovih je izredno pereče vprašanje kadrov. Treba je odpreti redni oddelek za domske vzgojitelje pri PA, organizirati permanentno izobraževanje vzgojiteljev in bolj premišljeno odbirati ljudi za posamezne vzgojiteljske zbore. Kot vzgojitelji naj bi zlasti v večjih domovih tudi delali: psiholog, pedagog in socialni delavec, kar bi zagotovilo kvalitetnejše delo vzgojiteljskih zborov, obenem pa tudi diplomant filozofske fakultete ali umetnostne akademije, ki bi vodil kulturno dejavnost doma, ter diplomant visoke šole za telesno kulturo.
V domski vzgoji je še vse preveč oblik represivne vzgoje. Najbolj kričeč primer so domski hišni redi in sistem vzgojnega ukrepanja. Permisivno pedagogiko je potrebno pričeti uvajati intenzivneje, vendar postopno in načrtno.
Na posvetu o domski vzgojni dejavnosti so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Splošni in konkretni vzgojni načrt za domove učencev srednjih šol je potrebno predati v razpravo pedagoškemu inštitutu, zavodu za šolstvo, izobraževalni skupnosti SRS in skupnosti domov učencev srednjih šol.
2.	Pedagoški inštitut naj takoj prevzame v svoj program dela tudi redno raziskovalno delo na vzgojnem področju v domovih v sodelovanju s praktiki.
3.	Pedagoška akademija naj zaradi pereče kadrovske problematike domov učencev srednjih šol že v šolskem letu 1971/72, začne z rednim šolanjem domskih vzgojiteljev. Zaradi prilagodljivosti poklica naj bo rednim študentom omogočen dvopredmetni študij.
4.	Člani sekcije za domsko vzgojo podpiramo idejo o permanentnem strokovnem izobraževanju vseh pedagoških delavcev v domovih.
5.	Zaradi odgovornosti dela v domovih čutimo vzgojitelji potrebo po teamski zasedbi delovnih mest vzgojiteljev (pedagog, psiholog, socialni delavec, strokovnjak za telesno vzgojo in strokovnjaki za različna področja estetske vzgoje).
6.	Največja težavnost domske vzgojne prakse je neurejena svetovalska služba za domove. Člani sekcije podpiramo skupnost domov učencev srednjih šol v prizadevanju, da zavod za šolstvo SRS zaposli tri svetovalce za domove že v šolskem letu 1971/72 (preko 10.000 gojencev, nad 300 vzgojiteljev in 60 domov).
7.	Člani sekcije za domsko vzgojo odločno podpiramo uvajanje perme-sivne vzgoje, ker le-ta lahko vodi domski režim k uveljavljanju samoupravljanja v domovih in zagotovi pozitivne rezultate znanstveno-tehnične revolucije v našem vzgojnoizobraževalnem sistemu.
«	XI. DRUŽINSKA VZGOJA
(Vodja skupine: Tilka Kren)
Na temelju dveh sekcijskih referatov (Danica Marion in Tilka Kren) je sekcija prišla do naslednjih ugotovitev:
-	Družina je primarna socialna skupina in njene specifične vzgojne funkcije v procesu socializacije otroka so neodtujljive in nenadomestljive.
-	Družinska vzgoja je predmet posebne pedagoške discipline, ki mora imeti svojo družbeno vrednost ter najti svoje mesto v znanstveno.raziskovai-nem delu in v procesu usposabljanja poklicnih vzgojiteljev.
-	V današnjem času in v naši družbi smo priče prenašanju odgovornosti za vzgojo otrok iz družine na šolo, iz šole na strokovne službe in narobe: iz tega se rodijo vedno hujši pritiski na otroka. Zato se moramo v pedagoški teoriji in vzgojni praksi lotiti izoblikovanja funkcij in dolžnosti posameznih vzgojnih subjektov.
Sklepi:	1. Poklicni vzgojitelji morajo biti pripravljeni na demokratično
in enakopravno srečanje z naravnimi vzgojitelji. Za roditeljske sestanke in druge, oblike dela s starši jih je treba pripraviti metodično in vsebinsko v rednem in dopolnilnem izobraževanju.
2.	Delo s starši je poglavitna naloga pedagoškega delavca, strokovni sodelavci ŠSS in drugih zunanjih strokovnih ustanov ga samo dopolnjujejo.
3.	Središča za izobraževanje in preventivno socialno-vzgojno delo s starši naj bi bile zdravstvene ustanove za družine z najmlajšimi otroki, vrtci za starše predšolskih otrok, šole pa za starše učencev in dijakov.
4.	Na srednjih šolah je treba poleg drugih oblik dela s starši uvajati sodobne oblike dela z generacijsko mešanimi skupinami. V ta namen moramo načrtno usposabljati pedagoške delavce za skupinsko delo v posebnih seminarjih (skupinski trening).
5.	Prihodnjim zakoncem in roditeljem je treba dati možnost za posvet pred poroko ter organizirati in uzakoniti obvezno ,,šolo za življenje" pred poroko.
6.	Pedagogi, ki se pri svojem delu vsak dan srečujejo z vzgojno težavnimi in iztirjenimi otroki, naj podpirajo ustanavljanje in širjenje mreže posveto-valniških strokovnih služb. Razvijati morajo sodelovanje med temi službami in usposabljati učitelje za sodelovanje.
7.	Za pedagoške delavce je treba pripraviti ustrezen priročnik za delo s starši in preprosta ter uporabna avdiovizualna sredstva po vzoru „Centra za roditelje" v Beogradu.
8.	Javna občila (tisk in TV) imajo veliko vlogo pri vzgoji staršev in poklicnih vzgojiteljev ter oblikovanju javnega mnenja o vzgoji, zato jih je treba še naprej razvijati in dopolnjevati. Doseženi uspehi na tem področju naj bodo spodbuda za nadaljnje delo in nasprotna utež proti plaži in kiču.
9.	Torkove vzgojne oddaje na TV naj bi šole in druge vzgojne institucije spremljale in utrdile ta dan za vzgojna srečanja s starši in učitelji.
10.	Za spremljanje usklajenosti vzgojnega dela s starši in družino bi bilo treba čimprej omogočiti, da ob eni od republiških institucij zaživi posebna ustanova za družinsko vzgojo.
XII. MLADINA V NAŠI DRUŽBI IN ČASU
(Vodja skupine: Bernard Stritih)
Sekcija je obravnavala svojo delovno problematiko na temelju treh prispevkov :
1.	Spor med generacijami (Bernard Stritih):
Diskusijski prispevki so zlasti osvetlili mnoge razlike med generacijami pri nas. Razlike med generacijsmi niso nov pojav pa tudi spori med njimi niso značilni le za našo dobo. Zlasti v socialističnih deželah hočejo večkras spore prikazati kot nekaj naključnega in individualnega, ker se to bolj sklada z njihovo družbenopolitično doktrino. V kapitalističnem svetu pa se spor med generacijami večkrat s sredstvi javnega obveščanja preveč dramatizira. S tem največkrat prikrivajo druge spore in nasprotja v družbi. Pri nas v posameznih obdobjih srečujemo oboje. V sedanjem času ne bi smeli zapirati oči pred tem, da procesi socialne diferenciacije in mnoga nerešena vprašanja socialne politike v naši družbi bolj prizadevajo mladino. Mladina pogosto protestira tudi zato, ker se mladi ljudje znajdejo v tistih skupinah prebivalstva, ki so manj deležni materialnih in kulturnih dobrin naše družbe.
Če sprejmemo to, da so razlike med generacijami večje kot kdaj prej, potem bi morali biti tudi odnosi med občani iz različnih starostnih skupin intenzivnejši, kot so bili v drugih časovnih obdobjih. Ob dobrih stikih med mladino in starejšimi občani, kar pomeni dobre odnose med otroki in starši, med učenci in učitelji, mlajšimi in starejšimi delavci, študenti in učitelji, lahko dobijo razlike v stališčih pozitivno vrednost. Ob konkretnih primerih lahko vidimo, kako so mlajši prav zaradi drugačnih stališč lahko korektiv za delovanje starejših in nasprotno. Prvi pogoj za to pa je, da drug drugemu res prisluhnejo.
Šolski sistem je v družbi eno od ključnih področij, kjer se srečujejo različne starostne skupine prebivalstva. Doslej se je pokazala kot uspešna metoda za vzpostavljanje odnosov skupinsko delo z generacijsko mešanimi skupinami. Poudariti moramo, da za tako delo ni dovolj le dobra volja, temveč bi morali bolj uporabljati in razvijati nove strokovne metode.
2.	Odnos med pedagoškimi prizadevanji in dokumenti o človeških pravicah (Milan Divjak), ki so bili sprejeti v Organizaciji združenih narodov. Naša država je kot članica OZN sodelovala in sprejela mnoge deklaracije, njihova načela so vgrajena v našo ustavo, pa vendarle samih dokumentov ne poznamo dovolj in jih pri pouku premalo uporabljamo. Zaradi tega tudi nimamo dovolj didaktičnih pripomočkov za te namene.
V sedanjem času je v okviru vzgojnih ciljev pomembno vprašanje ,,vzgoja za sožitje med narodi". Mnogo vzrokov govori v prid tezi, da bi morali uveljavlajti načelo: socialna zakoreninjenost in internacionalna usmerjenost. V učnih programih, v dokumentih, ki določajo cilje otroških in mladinskih organizacij, in v naši praksi je to načelo pogosto premalo poudarjeno. Vse preveč nekritični smo do pojavov etnocentrizma in črnobelega prikazovanja . drugih narodov. To ne velja le za odnose do tujih narodov, temveč tudi do narodov in narodnosti v naši državni skupnosti. Posledice take vzgoje se kažejo v nesposobnosti vzpostavljanja enakopravnih in ustvarjalnih stikov, po drugi strani pa v nekritičnem odnosu do civilizacijskih in kulturnih produktov drugih narodov.
Menimo, da zasnova internacionalistične vzgoje še ni dovolj razčiščena, vanjo nismo vgradili vseh elementov in odkritij sodobne znanosti ter dosežkov našega družbenega in političnega razvoja. Zato bi morali o teh vprašanjih organizirati razprave ter po vzoru nekaterih drugih dežel bolj pospeševati publicistično dejavnost in srečevanja mladih ljudi različnih narodnosti.
3.	Pojavi narkomanij pri naši mladini (Alfonz Kopriva):
Narkomanije, alkoholizem, razvada kajenja, so pri nas že tolikšne, da ne
moremo, ostati do teh pojavov ravnodušni. Lahko domnevamo, da bodo procesi prestrukturiranja v naši družbi, zlasti pa migracija in vedno močnejši zunanji vplivi še stopnjevali ogroženost naše mladine.
Pojave narkomanij moramo zato nujno proučevati in se spoprijeti z akcijami za omejeYanje ogroženosti ter se lotiti dela za zdravljenje in odpravljanje teh pojavov. Podpirati moramo obstoj in razvoj ustreznih institucij in služb, ki obravnavajo te pojave. Večkrat se premalo zavedamo, da so to družbeni pojavi, ki zahtevajo družbeno akcijo in ne smemo čakati na samoiniciativnost posameznikov in posameznih ustanov.
STRAN 16	PROSVETNI DELAVEC	St. 13 — 9. VL
STRAN 16	PROSVETNI DELAVEC	St. 13 — 9. VI
Pedagoški delavci bi morali čimbolj podpirati in pomagati pri razvoju in delu specializiranih strokovnih služb ter preventivnih - športnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnosti. Pedagoškim delavcem pa bi tudi ob razviti mreži posebnih služb ostala pomembna naloga, da te pojave odkrivajo in preprečujejo njihovo širjenje s primernim, premišljenim in doslednim obravnavanjem.
Ob preučevanju narkomanij in razvad pri naši mladini ne moremo mimo tega, da ima šola pomemben vpliv na socialni položaj in prihodnost mladih. Zaradi šolskih neuspehov se mladi lahko znajdejo na robu družbe, kjer so bolj izpostavljeni raznim razvadam pa tudi narkomanijam.
XIII. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
(Vodja skupine: Jože Valentinčič)
Skrb za andragoško sekcijo je po dogovoru z Zvezo pedagoških društev Slovenije prevzelo slovensko andragoško društvo. V sekciji so sodelovali delavci s področja izobraževanja odraslih - iz šol, delovnih organizacij, delavskih univerz in republiških institucij.
V	uvodnem referatu o razsežnostih in razvojnih smereh permanentnega izobraževanja odraslih in koreferatu o nalogah izobraževanja odraslih v luči dolgoročnega razvoja Slovenije so sledili prispevki: o dopisnem izobraževanju, o osnovnem izobraževanju odraslih, o oblikovanju fiziognomije delo-vodskih šol, o organizacijskih oblikah izobraževanja v delovnih organizacijah, o skupinskem pouku pri družbenem izobraževanju odraslih ter izkušnjah pri uporabi responderja v jezikovnih tečajih za odrasle.
V	razpravi je sodelovalo 18 udeležencev.
Sekcija je pooblastila tričlansko komisijo, da oblikuje njena stališča in predloge ter jih posreduje plenumu posveta slovenskih pedagogov.
1.	Nujno nam je potrebna celotna zamisel dolgoročnega razvoja našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Eden izmed njegovih temeljnih izhodišč in vidikov je načrt permanentnega izobraževanja, kije bil na tem posvetovanju še premalo v ospredju. V permanentnem izobraževanju je danes jasna vloga in prihodnost izobraževanja odraslih.
2.	Z zadovoljstvom ugotavljamo, da pomeni zadnje desetletje velik premik v kvantitativnem in kvalitativnem razvoju izobraževanja odraslih ter tudi v njegovem vrednotenju. Premagana so pred leti pogosta stališča, daje izobraževanje odraslih značilnost zaostalosti neke dežele, obroben pojav ali kvečjemu privesek šolskega sistema. V temeljnih družbenih dokumentih in delno že tudi v slovenski pedagoški zavesti je izobraževanje odraslih nujna in neločljiva sestavina celotnega sistema vzgoje in izobraževanja.
3.	Med poglavitnimi nalogami, ki jih bo treba na področju izobraževanja odraslih opraviti v prihodnjem desetletju, je brez dvoma še dopolnjevanje osnovne splošne izobrazbe zaposlenih pa tudi njihove temljne poklicne in družbene usposobljenosti. Težišče izobraževanja odraslih pa bo nujno vse bolj prehajalo na permanentno izpopolnjevanje vseh odraslih, še posebej zaposlenih, v skladu s potrebami našega gospodarskega in družbenega razvoja in potrebami človeka kot osebnosti.
4.	Mi, delavci na področju izobraževanja odraslih, smo prvi nasprotniki slabe in površne priprave mladine na življenje in delo, nasprotniki mnenja, ,,da ni taka nesreča, če osnovno šolo tudi nekoliko zanemarimo, saj bo naše delovno ljudstvo še pozneje imelo dovolj priložnosti za izobraževanje" (gl. referat dr. Vlada Schmidta, str. 6). Uspešnosti permanentnega izobraževanja si namreč ne moremo zamišljati brez trdnih temeljev splošne in poklicne izobrazbe, ki jo dobi človek v mladosti, brez usposobljenosti, naravnanosti in motiviranosti za permanentno izobraževanje. Prav tako smo nasprotniki ekstremnih zagovornikov teorije o povratnem izobraževanju, ki bi najraje
takoj po osnovni šoli poslali vso mladino delat, da bi se šele kasneje izobraževala v obdobjih dela in učenja. Naše izkušnje nam zgovorno kažejo, da čutijo najmanj potrebe po nadaljnjem izobraževanju prav tist( ki imajo najnižjo izobrazbo, pa tudi tisti, ki so jim neuspehi v mladostnem šolanju ohromili voljo in veselje do učenja. Nemara ni potrebno več dokazovati, da je mladost zlata doba učenja. Dokazano pa je tudi, da je človek dovolj sposoben za stalno izpopolnjevanje vse do mentalne starosti, zlasti če neguje in razvija svoje intelektualne sposobnosti.
5.	Andragoške delavce na Slovenskem so nekateri uvrščalimed pedagoške heretike, češ da pripadamo struji, ki postavlja nasproti pedagogiki andrago-giko kot samostojno vedo. Resnici na ljubo naj povemo, da smo gledali na razvoj pedagoške znanosti in njenega predmeta dialektično, zato smo pojmovali andragogiko kot pedagoško disciplino v sodobno zasnovanem sistemu pedagoških ved: Zato se tudi uvrščamo med pedagoške delavce v širšem porhenu. V spoznanju, da sta vzgoja in izobraževanje permanentna procesa, so stare dileme med pedagogiko in andragogiko postale nepomembne, če pa še obstajajo, občutno škodujejo pedagoški praksi. Potrebujemo znanost o vzgoji in izobraževanju človeka, pa naj jo imenujemo še naprej pedagogika ali antropogogika. V njej pa manjka še marsikatero poglavje, ki bo govorilo-o vodenju in izobraževanju odraslih. Dinamika andragoške prakse naravnost ponuja teoretičnemu oblikovanju mnoga nova spoznanja, ki bi utegnila koristno vplivati tudi na pedagoško prakso.
6.	Če sprejmemo poglavitna staljšča o permamentnosti izobraževanja in vzgoje ter realne napovedi o prihodnjem razmahu izobraževanja odraslih, moramo sprejeti tudi nujnost, da ne vzgajamo več le pedagogov v etimološkem pomenu besede, ampak tudi andragoge. V prihodnosti bo edino sanirana osnovna šola vzgajala le mladino - pa še ta bo delala s starši - šole
II.	in III. stopnje pa bodo izobraževale mladino in odrasle. Njihovi učitelji morajo obvladati poleg pedagoških in psiholoških osnov tudi temeljna spoznanja andragogike. v naglem razvoju so tudi mlade specializirane ustanove za izobraževanje odraslih — delavske univerze, izobraževalni centri v delovnih organizacijah in sorodne institucije. Zato se zavzemamo za načrtno izobraževanje andragoških kadrov in za ustrezno mesto andragogike na kadrovskih šolah. Zato tudi pozdravljamo odločitev pedagoške katedre za posebno usmeritev za študij teorije izobraževanja odraslih in industrijske pedagogike, hkrati pa želimo, da ne bi ostalo le pri odločitvi in bi tako bili navezani še dolgo na pomoč strokovnjakov iz univerzitetnih središč v drugih republikah, ki bodo v razvoju hitreje napovedovala. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev za izobraževanje odraslih na vseh ravneh - od izobraževalnih zavodov do pedagoške službe, pedagoškega inštituta in katedre - je za dinamični razvoj tega področja danes največji problem. V tem bodo potrebni posebni napori in ukrepi.
7.	Izobraževanje odraslih je mlado področje. Kritično ugotavljamo, daje na njem vse premalo strokovnega dela. Prav zato pa se zavzemamo za nov odnos do izobraževanja odraslih, za enakovrednost družbene skrbi za razvoj tega področja. Če ne bomo zagotovili ustreznih kadrov, materialnih možnosti, hitrejšega razvoja teorije in znanstveno-raziskovalne dejavnosti na tem področju, nas bodo nekoč obsojali zaradi posledic naše sedanje neskrbnosti ali pasivne dobrohotnosti.
8.	Mi, ki delamo na področju izobraževanja odraslih, poznamo današnjo družbo, njena prizadevanja in probleme zelo od blizu. Prav zato se zavzemamo za skupno iskanje in razvijanje boljšega, za graditev celotnega sistema vzgoje in izobraževanja, ki bo ustrezalo naši družbi in prihodnosti slovenskega naroda. Smo prva generacija nove, nenehno se učeče družbe, prva generacija, ki začenja uresničevati načelo, da je učenje neločljiv sopotnik dela in življenja. Naša odgovornost in naš dolg sta tudi v tem, da izoblikujemo sistem permanentnega izobraževanja in vzgoje človeka.
Vtisi z obiska v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani
Marsikdaj sem videla na cesti prizadete ljudi, ki so v meni vzbujali usmiljenje. Vendar so bila to le bežna srečanja, ki v prvem trenutku človeka pretresejo, pozneje pa nanje pozabi.
V časopisu sem brala o dečku, ki je v zavodu za slepo in slabovidno mladino. Povedal je, kako in kdaj je izgubil vid. In prav ob življenjski zgodbi tega dečka sem se zamislila. Najbolj pa me je navdušilo in tudi presenetilo njegovo delo v zavodu. Kako dobro se orientira v prostoru in celo s kolesom se vozi! Toda kakšen je njegov svet? To
je svet glasbe, ki jo izredno ljudi. Njegova največja želja je bila, da bi imel tranzistor. In ta želja se mu je uresničila. Dobil ga je kot darilo ljubljanskih poštarjev. Mladeničevo obličje je ob sprejetju aparata izžarevalo nekaj posebnega. Besede so bile preskromne, da bi mogle izraziti to, kar je čutil.
V šoli smo pri uri pedagogike govorili o tiflopedagogiki, veji specialne pedagogike, ki obravnava usposabljanje slepih in slabovidnih otrok in mladine.
Pri krožku smo sprožili željo o obisku zavoda za slepo in sla-
bovidno mladino v Ljubljani. Sklenili smo, da pojdemo čim-prej. Najprej smo obiskali zavod za slušno prizadete. Nato smo se odpeljali v zavod za slepe in slabovidne. Tu smo si ob razlagi pomočnika ravnatelja prof. Jožeta Kariča ogledali razstavo in izdelke, ki jih ustvarjajo roke prizadevnih otrok. Iz sobe, ki jo pripravljajo za muzej, smo krenili v učilnice. Tu niso bili otroci, ki bi ždeli v kotu in čakali na usmiljenje. Bili so to dečki in deklice, katerih vsaka kretnja je izražala hotenje pridobiti čimveč izkušenj in delovnih navad, da bo njih življenje svetlo tudi brez sončnih žarkov. Čudili smo se fantu, ki je znal hitro in zanesljivo pisati na pisalni stroj. Koliko železne volje in marljivosti je vložil v ta uspeh! Seveda se mu bo to obresto-
valo, ko bo moral sam skrbeti zase.
Tudi njih kulturno življenje smo spoznali. Dve slepi deklici sta nam zaigrali na klavir in zapeli. Pogumno sta pritiskali na tipke in pričarali del narave, svetlobe in življenja. Opazila šem, da je marsikdo od nas imel solzne oči.
Ob koncu pa so nam prikazali tudi dokumentarni film. Videli smo, česa se je naučil v tem zavodu Zvonko. Slep in brez rok, pa si je vendar pridobil mnogo delovnih navad in je danes zaposlen kot telefonist.
Ta obisk je v nas zapustil globoke vtise. Za nas mlade je pomenil posebno pedagoško doživetje.
MARIJA FELICIJAN in OLGA ŠKOFLEK 4. b pedagoške gimnazije v Celju
IN KAKO JE S KADROVSKO PROBLEMATIKO INSTITUTA? Dr. F. PEDIČEK:
Brez človeka, ljudi, ni razvoja na nobenem področju, še najmanj pa na raziskovalnem. Inštitut se doslej ne more postavljati s svojo „kadrovsko postavko", kar je odsev dosedanjega vrednotenja raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja ter ,,odsev tega odseva" v razvojnem stanju naše pedagoške znanosti. Razvoj pedagoško-raziskovalne metodologije je tesno povezan z družbenimi intencijami in z odnosom družbe do pedagogike. Pedagogiki, ki ji je naročeno, naj predvsem prevaja družbeno-politično impera-tivnost v pedagoško ,,znanstveni" jezik, pač ni potrebna metodologija induktivnega raziskovanja.
Ni zatorej naključje - in ni niti slabo z vidika interdisciplinarnosti - da so začele ta prazen raziskovalni prostor, ki ga že toliko poosvoboditvenih let ustvarja pedagogika, bolj ali manj uspešno zapolnjevati druge družbeno-antropološke vede od medicine do psihologije.
Pedagoški inštitut si v takih okoliščinah prizadeva reševati to vprašanje po dveh poteh. Najprej pridobiva raziskovalne avtodi-dakte za vprašanja vzgoje in izobraževanja. Pridobiva tudi asistente, za katere se bo jeseni začel kurzni podiplomski študij pedagogike. Veliko razumevanje za to inštitutovo akcijo so pokazali pedago-ško-znanstveni svet filozofske fakultete, oddelek za pedagogiko in izobraževalna skupnost SR Slovenije.
KAKO SI ZAMIŠLJATE PRIHODNJO ORGANIZACIJO RAZISKOVALNEGA DELA?
Z. MEDVEŠ:
Novo stopnjo raziskovalnega dela, ki jo začrtujemo kot kvalitativno razvojno možnost, nam pomeni kolektivno organizirana delitev dela na dveh ravneh:
—	načrtovanje raziskovalnega projekta in njegova realizacija (racionalna delitev dela na tej ravni zahteva poleg raziskovalcev tudi oblikovanje delovne skupine za metodologijo, zbiranje in obdelavo podatkov ter dokumentacijo),
—	operativizacija spoznanj in njihovo uresničevanje v praksi (na tej ravni bi morala biti izvedena delitev dela v ustanovi, oblikovani pa bi morali biti tudi delovni dogovori med različnimi ustanovami).
Na obeh ravninah bo moral inštitut razvijati mrežo ekperimen-talnih šol, oblikovati določeno eksperimentalno regijo šolske mreže, da bo lahko zbiral potrebne informacije in preverjal dobljene novosti
Drugo razvojno kvaliteto raziskovalnega dela pa nam pomenita načeli teamskosti in interdisciplinarnosti.
SKOZI KAKŠNE POSTOPKE GRE NA INŠTITUTU VSAKA RAZISKOVALNA NALOGA ?
N. KOLAR:
Do podjetja v raziskovalni (in s tem v finančni) načrt inštituta preide vsaka raziskovalna naloga: idejni osnutek, ki ga izdela nosilec naloge, obravnava strokovni kolegij, za njim pa svet raziskovalcev. Tako prečiščeni osnutek zbor delovne skupnosti sprejme ali pa ga zavrne. Če je sprejet, čaka raziskovalca oblikovanje podrobnega operativnega načrta, ki usmerja delo ob raziskavi Sklenjeni raziskavi odpre pot do objavljanja in do uporabe šele uspešno prestane recenzija.
KAJ PA FINANCIRANJE INŠTITUTA ?
Dr. F. PEDIČEK :
Glavni financer inštitutovega raziskovalnega dela je izobraževalna skupnost SR Slovenije, ki tudi sicer podpira njegova prizadevanja. Seveda išče inštitut svoje finančne vire tudi pri skladu Borisa Kidriča
KAKO JE S PROSTORI, V KATERIH DELATE?
Z. MEDVEŠ:
Že letos ne bomo mogli uresničiti svojih prizadevanj, da bi razširili število rednih raziskovalcev zato, ker so sedanji poslovni pro-
stori prezasedeni Če inštitut ne bo dobil zaokroženega poslovnega prostora, postane irealno razmišljanje in načrtovanje nadaljnjega razvoja ustanove. Inštitut bi namreč lahko zaposloval v sedanjih prostorih največ 11 uslužbencev.
KA KO SODEL UJE INŠTITUT Z DR UGIMIUSTAN O VAMI?
N. KOLAR:
Inštitut se zaveda, da je ena temeljnih zahtev raziskovalnega dela čim tesnejše'sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami. Zato posveča temu vso pozornost. Nič manjšq pa sodelovanju s šolskim vzgojno-izobraževalnim terenom.
PROSIM, ŠE NEKAJ BESED O POMENU PRIZADEVANJ VAŠE USTANOVE ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO?
Dr. F. PEDIČEK:
Z razvojno projekcijo pedagoškega inštituta pri univerzi v Ljubljani se želimo vključiti v družbena prizadevanja za napredek. Na raziskovalni ravni želimo pomagati pri reševanju vprašanj našega vzgojno-izobraževalnega sistema Želimo dodati svoj delež pri oblikovanju pedagoške znanosti in njene raziskovalne metodologije.
Razgovor vodil: VIATOR
Bratstvo in nista samo
Od 10. do 12. junija je bilo v Sremski Kamenici pod naslovom JPI srečanje učencev osnovnih šol SAP Vojvodine, ki nosijo ime srbskega mladinskega pesnika Jovana Jovanoviča Zmaja. Na to srečanje so bili povabljeni pionirji vseh jugoslovanskih republik in SAP Kosovo. Slovenijo je zastopalo devet pjonirjev iz osnovne šole Oton Župančič iz Maribora. Potovanje so jim omogočili: občinska zveza DPM, Festival Kurirček ter organizacije terenov Rotovž-talci in Koroška vrata.
Če bi vprašali pionirje, kaj jim je ostalo v najlepšem spominu, verjetno ne bi mogli odgovoriti. Največ pripovedujejo o ■ kameniških pionirjih, ki so bili njihovi ljubeznivi gostitelji in vodniki. Govorijo tudi o odraslih Kameničanih, kako so jim bili naklonjeni. Tudi srečanja s pisatelji in pesniki ne bodo pozabili. Naši učenci so med njimi spoznali pisatelja M. Petroviča, ki se je udeležil festivala Kurirček v Maribom.
Doživetje je bil ogled Petro-varadinske trdnjave. Pred vhodom v trdnjavo so nas pričakali novosadski pionirji in nam v spomin podarili razglednice. Njihova pozornost nam je bila dokaz, da smo v Vojvodini dobrodošli gostje.
prijateljstvo lepi besedi
V	petek, 11. junija, je bila na dvorišču kameniške šole prireditev Igramo, pevamo, ki so jo pripravili pionirji osemnajstih vojvodinskih šol. Na njej so nastopili kot gostje tudi pionirji iz Maribora.
V	soboto smo se odpeljali najprej k spomeniku padlim v NOB na Fruški gori. V mladinskem okrevališču Tester nas je po kosilu čakalo lepo presenečenje. Med pionirje so prišli sodelavci RTV Beograd. Otroci so jih poznali po imenih. Pionirski pevski zbor in posamezni pevci so s šaljivimi pesmicami in prisrčnostjo pridobili mlade gledalce, da so z njimi zapeli. Beograjčani so to prireditev snemali za TV mladinsko oddajo. Proti večem so domačini odpeljali svoje goste na postajo v Novi Sad. Slovo je prišlo prehitro.
Zopet smo doma. Pripovedujemo o lepoti Vojvodine in prisrčnosti njenih prebivalcev, ki so v treh nepozabnih dneh postali naši prijatelji. Že pišemo novim prijateljem po vsej Jugoslaviji. In želimo vsem otrokom, da bi vsaj enkrat doživeli takšno srečanje. Spoznali bi, da bratstvo in prijateljstvo nista samo lepi besedi, temveč nujnost in osrečujoče čustvo.
N. C.
9, VIL 1971	PROSVETNI DELAVEC	STRAN Ib
ŽE IZBOR JE VREDNOTENJE
Ko zapisujem nekaj svojih misli ob pravkar končanem blejskem TV festivalu, a tudi po končanem mednarodnem simpoziju ,Nove meje televizije" -prisostvovala sem mu nekaj časa kot opazovalka - se kajpak zavedam, da se zaradi svojega sedanjega dela pri oblikovanju nekaterih kulturnih oddaj na TV ne morem več šteti za pedagoga. Seveda sem svojemu osnovnemu poklicu na poseben način še vedno zvesta, morda še najbolj prav v trenutkih, ko sedem kot gledalka pred mali zaslon v različnih časih posredovanega televizijskega programa. Ta program si zavestno izbiram po svojem okusu, po potrebah nadaljnjega izobraževanja ali pridobivanja informacij, skratka: pred sprejemnik sedem po opravljeni selekciji, za katero dobim v dnevnem tisku ali tudi v TV kažipotu dovolj orientacijskih napotkov.
Nemalokrat pa se spomnim tistih gledalcev, ki gledajo vsevprek in mnogi celo do konca oddaj, pa je med njimi mnogo šolarjev vseh starosti. V neki anketi o gledanju TV programa so mi šolarji na eni izmed osnovnih šol v Prlekiji povedali, da gledajo slovensko, še bolj avstrijsko, včasih pa tudi hrvatsko televizijo. Najraje, so rekli, seveda nacteljevanke, kriminalke, kavbojke in druge napete oddaje. Vsega se navadiš!
Da, vsega se navadiš.
Saj to je tisto, o čemer razmišljam po letošnjem Bledu. Govorili so imenitni in za razvoj posameznih nacionalnih televizij po svetu zaslužni ljudje, kako hitro se je ta medij razvil v najmočnejše in najvplivnejše občilo in kako „predano“ so mu izpostavljene milijonske množice po svetu. Nič novega, taka spoznanja, take trditve. In govorili so o transmisiji tako ali drugače usmerjenih, tudi zavestno uspavajoče zastavljenih programih, o zavestno gojenih mitih nekih idej, o razširjenosti serij, ki povezujejo ljudi najrazličnejših družbenih in socialnih kategorij v ,,vaščane svetovne vasi".
Programski delavci na TV o vseh teh dilemah razmišljamo; to so naše skrbi, naše dolžnosti. In na žalost še nismo in še dolgo ne bomo mogli ustvarjati ustreznejših programov. Takih, ki bi se osvobodili kompromisov z različnimi zahtevami gledalcev, takih, v katerih bi ne bilo svetovno vaških serij in mitov, kakršne so ustvarjali ,,Nepremagljivi" in mnogi drugi samo navidezno zabavni, v resnici pa premeteno in pretehtano zastavljeni junaki.
Toda, najsi z velikimi napori to ali ono pomanjkljivost izboljšamo, najsi so naši mladinski programi še tako skrbno izbrani ali ustvžujeni v mejah lastne ustvarjalnosti, izbora mi sami vendarle ne moremo usmerjati ne neposredno ne posredno. Otroški oziroma mladinski programi zajemajo le del celotnega dnevnega oziroma letnega programa. Vse drugo je namenjeno odraslemu, recimo formiranemu gledalcu. Toda ta formirani gledalec je lahko življenjsko preizkušen, v resnici formiran človek, kot gledalec pa je tako ah drugače neformiran in prepuščen programom TV na milost in nemilost. Zaradi zaposlenosti gledajo mnogi starši samo del programov, otroci ponekod gledajo vse. Gledati ne smejo včasih prav njim namenjenih oddaj „za kazen", spet drugič, ko so starši popustljivi, smejo gledati oddaje pozno v noč in vse, kar se zvrsti v dnevnem zaporedju programa.
Dispozicija za usmerjanje otrokovega okusa in izbora je za šolnika potemtakem še težja naloga, kot je bilo in je še usmerjanje obiska v kinematografu. Televizija je največji in v gledalčevi zavesti najbolj prisoten svetovni kino. Tako nekako je dejal na pomladnem beograjskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma eden izmed mladih režiserjev Jovan Jovanovič.
Že pred meseci je bilo na Slovenskem prek 200.000 TV sprejemnikov. In zdaj, po vpljevanju barvnega drugega programa, se to število še veča.
Ko gledam nazaj, na leta prvih skupnih poskusov za aktivizacijo zavesti in konkretnega dela na področju filmske vzgoje, se spominjam pripomb, ki so naše pobude kar hromile zaradi svoje resničnosti: Kdaj, kje, kako ... naj po vsem, kar zahteva reformirana osnovna šola ah vse druge šole, mislimo zdaj še na film? In le nekaj let kasneje se že zavemo ogromnega vpliva televizije, vpliva, ki šolarje mnogokrat postavlja pred spoznanja normalnega razvoja sposobnosti in znanja. Predšolski otrok se ob stalnem spremljanju televizijskega programa izraža, kakor se ni nekoč izražal nekaj let starejši šolar. (Naj povem za primer, da sem pri snemanju neke reportaže spoznala na podeželju fantka, starega nekaj mesecev čez štiri leta. Govoril mi je o tigrih, slonih, leopardih, opicah, govoril o naših in avstrijskih napovedovalkah, sam pa iz blata domače vasi ne vidi niti do bližnjega mesta. In ko je skupaj z družino spremljal smuške polete iz, Avstrije in ko je zaradi silnega vetra poskusni skakalec usodno padel, je ta fantek spontano vzkliknil: ,,Saj že drugi leti, saj že drugega snemajo" . . . Starejši družinski člani še pomislijo ne o tem, da bi otroka ne dali spat pred zadnjimi večernimi oddajami. Grozljivo, porečemo v teoretični skrbi. Praktično pa?
In kako je šele s šolarji? •	.
Zdi se mi, da lahko prek njih, na posebno takten način uravnavamo vsaj osnovne poteze izbiranja programa in to tako, da skušamo otrokom približati zanimanje za oddaje, ki so namenjene predvsem njim, ali pa take, za katere vemo, da so v ustreznem času in ustrezne vsebine. In najbrž bo potrebno na roditeljskih sestankih storiti marsikaj v prid vsaj skromnemu selektivnemu odmerjanju časa za televizijo. V pričujočem razmišljanju ni mogoče opozoriti na številne deformacije, ki nastajbjo v otrokovem emotivnem in fiziološkem razvoju, če ga bo medij televizije zasužnjil že zmlada.
Pri zrelejši ali vsaj dozorevajoči mladini je merila izbiranja nedvomno laže usmerjati kot pri zvedavem otroku, ki gleda vse, najraje pa, začuda, reklame, kakor da so delane zanj. In kohko pomislekov imamo prav ob reklamah, je znano.
V sedanji fazi obstoja naše televizije si na žalost ni mogoče odmisliti nekaterih reklam, ki televizijo pomagajo vzdrževati, pa vsakdo ve, da ne ustrezajo niti estetskim, kaj šele etičnim normam, za katere smo se izrekli že davno.
Zavedam se, da moje sugestije znova, kot nekoč v samih začetkih filmske vzgoje, zahtevajo veliko in morda za nekatere preobremenjene vzgojitelje preveč. Toda vredno je pomisliti na vrednote, ki jih pravilno usmerjeni gledalec TV programov lahko pridobi, ne da bi bil prikrajšan za vrsto pomembnih aktivnosti zunaj tega medija, o katerem so na blejskem simpoziju nekateri razmišljali zelo kritično, zlasti zaradi pasivizacije velikega dela gledalstva, ki program pasivno spremlja, ker spremlja preveč zvrsti oddaj, kot je navajen na vsakdanji dnevni red pri uživanju hrane.
Za nas, oblikovalce TV programa, je aktiven, kritičen, razmišljajoč gledalec največja stimulacija v delovnih naporih. Toda: kaj lahko storimo sami za tako aktivizacijo, ko smo brez možnosti neposrednega dialoga, neposredne izmenjave kritičnih mnenj ali misli, ki jih ta ali ona oddaja sproži.
Da, res je, svet se odpira s pomočjo malega zaslona, veliki svet prihaja v majhne svetove posameznih družin - toda: kako prihaja?
Nič kaj optimistična nisem pri tem svojem razmišljanju, ker vem, kaj vse nam bi bilo potrebno, da bi bUi mirnejši zaradi podobe mladih rodov, ki se rojevajo ob TV sprejemnikih, ki rastejo z njimi.
In po letošnjem Bledu se mi dozdeva v lanskem Mannheimu predstavljena švedska varianta aktivne vzgojne metode ob medijih, kakršni so film, fotografija, televizija, kakor pravljica. Tam so namreč v šolah že uvedli možnosti za zgodnjo selektivnost, za zgodnje osebne opredelitve do posameznih tem v radiu, filmu, televiziji. Solarji dobijo za domačo nalogo snemanje posameznih tem, na primer: moja pot iz šole, starčki našega mesta, rože mojega mesta itd. In potem se projicira, debatira, izbira, ocenjuje ., . Prikaže se jim tema Vietnam na različne načine, seveda za višjo stopnjo. In potem šolarji to temo obravnavajo primerjalno, kritično, čustveno, kakorkoli - samo da se individualno opredelijo, da so aktivni, razmišljajoči.
Švedska varianta naše teme je daleč.
Naša varianta naj bi bila skromen, a iz odgovornosti za mladi rod zavzet prostovoljni eksperiment, kako v danih okoliščinah vendarle povedati, dopovedati, zakaj so oddaje Nina in Ivo ah Pika Nogavička ah Vijavaja ringa-raja oddaje za otroke in zakaj Mestece Peyton ni oddaja za otroke, še manj pa Krilati maščevalec z Emo Peel ali kaj podobnega.
Veliko dela in veliko ljubezni ter vztrajnosti terja ta naša varianta.
JOVITA PODGORNIK
Kolar Vilko — sestdesetletnik
Razgibana je pot, ki jo je v šestdesetih letih prehodil tovariš Vilko Kolar, sedaj ravnatelj osnovne šole Franc Rozman-Stane v Šentvidu.
V Radvanju pri Mariboru se je rodil 21. junija 1911 ključavničarju na državni železnici in gospodinji. Kot učiteljiščnik je med počitnicami delal na železnici, nato pa še dve leti, ko je čakal na učiteljsko službo.
Njegovo delo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture in prosvete bi težko strnili v kratek opis.
Že kot dijak se je udeleževal kulturno prosvetnega dela v domačem kraju, pri Sokolu in na vseh službenih mestih ter je še danes aktiven kot predsednik ZKPO občine Ljubljana-Šiška.
Kot mlad učitelj je na eno-razrednici pri Treh kraljih študiral kultumo-gospodarski in socialni položaj šolskega okoliša in napisal o tem več razprav.' je v vrstah naprednih učiteljev in predsednik učiteljskega po-kreta.
Med vojno je bil član okrožnega odbora OF Stična in nato Grosuplje-Stična. Organiziral je šolstvo na osvobojenem ter nadzorovanem ozemlju na Dolenjskem in tako pomagal graditi
novi šolski sistem.
V razburkanem povojnem času je bil tovariš Kolar v Ljutomeru in Murski Soboti šolski nadzornik in družbenopolitični delavec.
Po vrnitvi v domovino je takoj začel z delom v Ljubljani in to najprej na ministrstvu za prosveto, nato kot sekretar republiške ZPM in od leta 1952 kot ravnatelj osnovne šole v Šentvidu. Vse njegovo delo preveva velika skrb za naš mladi rod, za vsebinski in kakovostni razvoj našega šolstva in celotne naše družbe. To delo je opravljal v šoli kot občinski odbornik, predsednik Sveta za prosveto in kulturo v občini Šentvid, kot predsednik občine Ljubljana-Siška in odbornik Mestnega sveta Ljubljane. Kot vodja aktiva ravnateljev občine Ljubljana-Šiška je vsa leta vplival na razvoj šolstva v tej občini in na območju Ljubljane. Bogato je tudi njegovo publicistično delo. saj je v raznih revijah in časo-pisili objavljal številne članke in razprave.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo sončnih dni in uspeh pri nadaljnjem delu.
ŠTEFAN BORČNIK
KAKO PRAVIMO IN KAKO JE V RESNICI - prosim, pridite pozneje, tovariš je zaseden!" (Krivec Srečko, 7b osn. šola Podbrdo)
Uspehi doma v Radečah
Vzgojni poboljševalni dom v Radečah je vzgojni zavod, namenjen tistim mladoletnim storilcem kaznivih dejanj v starosti od 14. do 18. leta, ki jim sodišče izreče vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom. Namen vzgojnega ukrepa je zagotoviti takim mladoletnikom vzgojo, poboljšanje in pravilen razvoj.
Ob koncu lanskega leta je bilo v VPD Radeče 119 gojencev, od teh 14 gojenk. Od 14 do 15 let jih je bilo starih 38, od 16 do 17 let 66, nad 17 let pa 15. Po podatkih o družinskih razmerah je samo eden brez staršev, 85 gojencev ima živa oba roditelja, od katerih pa jih 21 živi ločeno. Samo mater jih ima 24, samo očeta pa 9.
Gojenci, ki niso končali osnovnega šolanja pred prihodom v zavod, se šolajo dalje v zavodu. Pouk v osnovni šoli poteka po predmetniku in učnem / načrtu za izobraževanje odra^ slih. Tako lahko gojenec v enem šolskem letu, če je seveda sposoben in prizadeven, konča dva razreda.'	/
Gojenci se v domu tudi (poklicno izobražujejo. Pouk v poklicni šoli poteka po predhletni-kih in učnih načrtih poklicnih šol. V poklicno šolanje se lahko vključujejo le tisti gojenci, ki so končali osnovno šolo in izpolnjujejo še druge pogoje, ki so potrebni za uspešno poklicno šolanje.
Lansko leto je bil organiziran prvi letnik poklicne šole v zavodu. Vpisalo se je 13 učencev. Pokroviteljstvo nad organizacijo letnika je prevzela poklicna kovinarska šola v Ljubljani. Sodelovali so tudi predavatelji iz Radeč in strokovni delavci zavoda. Prvi letnik je izdelalo 9 učencev (70 %) /
Ker v jesenskem roku ni bilo mogoče organizirati drugega letnika poklicne šole v zavodu, je 6 kandidatov nadaljevalo strokovno izobraževanje na poklicni kovinarski šoli v Krškem
in na Centru strokovnih šol v Ljubljani. Drugi letnik so uspešno končali 4 učenci (66,6 %).
Priučevanje gojencev za opravljanje določenega dela z namenom priučitve v določeni stroki (polkvalifikacija) poteka v zavodskih proizvodnih delavnicah. V posameznih poklicih je bilo lani zaposlenih v kovinarski stroki 68 gojencev in gojenk, v mizarski in pleskarski 17, avtomehanični 2, vrtnarstvu 5, pekarni Sin tehnični pripravi dela 5. Skupaj 102.
Na temelju pridobljenega znanja pri praktičnem delu in teoretičnih učnih urah se je med letom prijavilo k izpitu za priučene delavce 45 gojencev. Od teh jih je uspešno opravilo izpit 34,12 ključavničaijev, 9 kovinostrugarjev, en kovinorez-kalec, 3 elektroinstalaterji, en kontrolor kovinarske stroke, 2 avtomehanika, 2 mizarja, 3 peki in en vrtnar.
Med lanskim letom se je na novo zaposhlo v delavnicah 66 gojencev, iz zavoda pa jih je biloodpuščenih 83. Ob koncu leta je bilo v delavnicah zaposlenih 75 gojencev. Predvidevajo, da je bruto dohodek delavnic zavoda za 1970. leto 2,200.000 din, za leto 1971 pa 2,880.000 din.
V letu 1970 so bili gojenci nagrajevani za uspešnost pri učenju in delu na podlagi doseženega uspeha. Opravljenih je bilo 93.816 normiranih ur s poprečno nagradno vrednostjo 0,95 din. Tako je bilo gojencem izplačanih 85.618,85 rednih -mesečnih nagrad, izrednih nagrad pa 3.408,50 din. Skupaj 89.027,45 din.
Navedeni podatki vsekakor dokazujejo učni in delovni uspeh vzgojnega poboljševalnega doma v Radečah. Če pa pomislimo, da je zavod namenjen mladoletnikom z zelo resno stopnjo družbene neprilagojenosti, pa imajo ti uspehi še posebno vrednost.
Beseda, pesem, ritem mladih
Strokovni aktiv vzgojiteljev ljubljanskih dijaških in vajeniških domov je tudi tokrat uspešno sklenil svoje delo. V vseh petnajstih ljubljanskih domovih, kjer gostuje okrog 4000 gojencev, je v minulem šolskem letu potekala živahna in pestra dejavnost, ki so jo prek posameznih vzgojiteljev uskaljevali člani aktiva Med poročili domov, ki govore o šolskem uspehu gojencev, so tudi vesti o zunaj šolskem oziroma,,domskem delu“. Glede na domske zmogljivosti, sposobnost vzgojiteljev in seveda gojencev, imajo po domovih športna društva, tehnične krožke, dramske skupine in podobno. Vse te dejavnosti so lepo prikazali na skupnih sklepnih prireditvah.
Vzporedno s kulturno prireditvijo je bila v Pionirskem domu zanimiva fotografska razstava, za katero so prispevali svoje najboljše izdelke številni krožki. Sto izbranih slik velikega formata je dokaz, da je fotografska dejavnost najhvalež-nejša oblika tehnične dejavnosti domov. Ta panoga resnično zahteva malo pripomočkov, zato pa več potrpežljivosti in dobre volje, ima pa še to prednost, da jo lahko koristno zdmžimo z izleti in odkrivanjem narave. Mladi fotografi so bili za svoj trud nagrajeni s praktičnimi darili. Omembe vredno je, da se je nekaj teh slik uvrstilo tudi v republiško razstavo - „Mladina fotografira".
Tudi sklepna kulturna prireditev pod geslom - ,,Beseda, pesem, ritem mladih" je prijetno presenetila Vrstile so se deklamacije, včasih celo lastne
pesmi, izrazni plesi in glasbene toč /ds. Prav gotovo pa je šport še najbolj številno zastopana panoga. Več kot tisoč gojencev je vse leto sodelovalo na raznih izbirnih tekmovanjih v streljanju, namiznem tenisu, odbojki, košarki, nogometu in šahu. Na končnih tekmovanjih, kjer so bili zbrani posamezni prvaki in ekipe, so le-ti prejeli v trajno last pokale. Član aktiva Franc Arko, ki je že vrsto let vodja „športa v domovih", ima zaradi tolikšnega števila sodelujočih še / največ dela in skrbi. Pri tem ga moti edino to, da večina domov nima svojih igrišč, kaj šele telovadnic. Zato razporedi tekmovanja tako, da so v zimskem času na vrsti šah, namizni tenis in streljanje z zračno puško, v toplejših mesecih pa ostale panoge.
Vse te prireditve so pokazale, da je tudi ob skromnih razmerah, ki vladajo v večini domov, z dobro voljo in vztrajnostjo moč doseči uspeh. Domovi delajo v resnično skromnih pogojih, posebno kar zadeva rekreacijo. Najbolj pereče vprašanje pa je njihova kapaciteta Če bi namreč želeli zadostiti zahtevam, bi morali začeti z gradnjo novih poslopij in zagotoviti še 2000 novih ležišč. Prav zato je nemajhnemu delu podeželske mladine zaprta pot v srednje šole. Le iz bližnjih krajev pride dnevno v Ljubljano 4500 učencev. Pravijo, da v prihodnosti lahko upamo na bolje. Pri urbanističnem zavodu namreč že pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za nekatera nova poslopja.
ROGER GOGALA
Nova knjiga
YIVES GANDON „KAPITANLAFOR TUNE' ‘.
Kakor je res, da je francoski pisatelj Yves Gandon prejel nekaj književnih nagrad, pa bo tudi res, da roman ,.Kapitan Lafortune" nima posebno „visokih pretenzij", spada pa med tisto kar prijetno branje, ki preutrujenega duha razvedri, mu z mikavno gibkostjo fabulativno posreduje zgodovinski čas ,.Sončnega kralja". Zgodo-vinsko-pustolovski roman ima vse značilnosti te zvrsti - od napetega dogajanja do drznih fabulativno potekajočih dogajanj, kjer ne manjka zgodovinskih posebnosti in, seveda, tudi ljubko usklajene ljubezenske zgodbe. Pustolovska barvitost na celini in na morju, obsojajoča podoba tiranskega časa, zapleti okoli lov cev na sužnje in seveda vrsta že kar obupnih položajev glavnega junaka, kjer kot da ni več upanja zanj, a se vse presrečno razplete ob vrnitvi k očarljivi ženi. Po šolskem naporu je lahko tako branje za predih za /narsikoga prijetno razvedrilo. Očitno je, da pisatelj zelo dobro pozna zgodovinsko pojavnost in da zna iz tega izoblikovati v bistvu pustolovski roman, ki pa jk morda za dobro ped boljši od mnogega podobnega tržnega blaga. Za Slovence pa je odkritje dejstvo, da Francozi nagrajujejo tudi taka dela... Za prevod je poskrbela Katarina Pucova, lepo knjižno opremo pa je izdelal Branislav Fajon
< h—I
E
—4
5fl
>
2
STRAN 12_________ PROSVETNI DELAVEC	____________________________________St. 13 — 9. VI
MESTNA
GALERIJA
PIRANU
Podoba sodobne umetnosti nekega naroda je precej odvisna od urejenih razstavišč, kjer je mogoče predstaviti individualne in kolektivne prikaze slikarstva in kiparstva. Drugi pomembni dejavnik so sposobna vodstva teh ustanov, ki se jim posreči s svojim znanjem in požrtvovalnim delovanjem ustvariti kulturno sfero, s tem pa posebno obeležje, pomen in trajno vlogo. Živimo v času, ko ni potrebno dokazovati kakršenkoli primat „centra“ v odnosu do „dežele“. V času, ko je prav tej „deželi“ dana posebna in enakopravna vloga s ciljem mednarodnega sodelovanja, humanizma in enakopravnosti. Zanimalo nas je, kako žive ti pokrajinski centri (brez narekovanja), kako načrtujejo in kaj predstavljajo svojemu neposrednemu in daljnjemu okolju, kakšno kulturo posredujejo in tolmač kakšne podobe umetnosti v določenem času tudi so.
Galerije in razstavišča so doslej oblikovala svojo posebno vlogo in si v času svojega obstoja izoblikovala svoj program. Taka so obstala in v takšnih bistvenih zasnovah vidijo jamstvo nadaljnjega uspešnega delovanja. K tradicionalnim nalogam, (ohranjevanje tradicije na določenem področju, skrb za obveščenost o umetnostnih dogajanjih v neposredni in širši mednarodni okolici, posredovanje umetniške in kulturne tradicije čim širšem krogu ljubiteljev med občinstvom in posebno še med mladino, skrb za dostojen prikaz del posameznih avtorjev in občasno za prikaz celotne ustvarjalnosti neke skupine, neke regije ali celotnega naroda) so nekatera razstavišča sprejela še nove, posebne naloge značilne za njihovo lokacijo in pogoje delovanja. Tako posebno vlogo imajo g., lerije v pokrajinskih središčih, ki so hkrati žarišča narodne zavesti, mostišča obuvanja tradicionalnih mednarodnih stikov in medsebojnega sodelovanja.
Mestna galerija v Piranu je nedvomno poklicana, da opravlja večino prvih in drugih nalog. Glede na dosedanje pa lahko rečemo, da je svoje delo dobro opravila. Pridobila si je ugled in neusahljive vire pomembnosti nadaljnjega razvoja. Oglejmo si dosedanjo rast, sedanjo vlogo in načrte.
V kotu Tartinijevega trga stoji kavarna Galerija in ob njej Mestna galerija. V lepih razstavnih prostorih v prvem nadstropju je mogoče razstaviti do 50 eksponatov. Pred sedmimi leti ustanovljeno društvo Mestna galerija ima svoj odbor, v katerem delajo znani upodabljajoči in oblikujoči umetniki in drugi kulturni delavci. Če si pogledamo samo obseg in vsebino programa, izvedenega v letu 1970, to je skupno 19 razstav, lahko samo čestitamo prirediteljem. Morda ne bo odveč, da ga predstavimo v celoti, saj bomo le tako sami presodili vrednost prizadevanj.
Letno sezono je odprla razstava fotografij o potresu v Banjaluki (sodelovali so tudi otroci iz Banjaluke), nadaljnje razstave pa so bile: Istria nobilissima (slike italijanske manjšine), Mati in žena v otroški risbi (risbe otrok iz piranske občine), Miha Maleš in Karoly Andrusko iz Madžarske (ekslibrisi in drobna grafika), Tartini in njegov čas (razstava ob 200 letnici skladateljeve smrti), Anton Plemelj (olja in slike na steklo), Wemer Nemecek iz Avstrije (slike in grafika), Ilustracije Mladinske knjige (ilustracije in voščilnice), France Godec (gvaši), Veno Pilon (slike in grafike), Sodobna češkoslovaška umetnost, Slovensko ljudsko slikarstvo, Umetniki. mesta Grožnjan, Herman Pečarič, Ex-tempore, Boris Tavželji Mladinski Ex-tempore, Ars Histriaca in Ameriški psihedelični plakat.
Galerija ima torej večvrstno vlogo: varuje piranske in okoliške pokrajinske spomenike, inventarizira, dokumentira in hrani depoje, prireja kolektivne razstave istrskih umetnikov, individualne razstave slovenskih, zamejskih in tujih razstavljavcev, ki so kakorkoli že vezani na bivanje v Piranu , na obmorsko motiviko ali pomembni za dobre sosedske odnose z Italijo, Avstrijo itd., prireja
H	......
Z razstave ARS ISTRIACA na platnu, 50x 70)
mam
Monai Fulvio: „Rdeča zemlja41 (olje
natečaje razstav in razstave italijanske narodne manjšine. Vsem članom odbora mestne galerije so cilji jasni. S prirejanjem razstav je potrebno domačemu občinstvu predstaviti dosežke umetnosti slikarstva in kiparstva ter drugih optično komunikacijskih in kulturnih razsežnosti tako, da bo osveščenost občinstva na dojstojni višini v slovenskem pa tudi mednarodnem prostoru. Poleg tega vidijo smisel svojega delovanja tudi v registraciji iskanja virov in motivov istrske specifike, ki je navdihnila vrsto odličnih umetnikov. Naj jih naštejemo le nekaj: Spacal, Cesar, Lukežič, Birsa, Pečarič, Apolonio, Lenassi, Pohlen in mnogi drugi. Poleg registriranja sedanje ustvarjalnosti imajo predstavniki galerije za svojo osrednjo nalogo vzgajati mladino z razstavami, kultivirati občinstvo in s tem humanizirati odnose med ljudmi. Galerija Piran hoče pokazati na vse možne svetle točke v razvoju kulture in umetnosti, m možnosti povečanja medsebojnega sodelovanja skozi umetniško delovanje, razumevanje, kultiviranje in prosvetljevanje. Le tisti, ki so resnično zavzeti za vse postavljene in tako ali drugače že uresničene naloge, bodo lahko ocenili dosedanje delo tega amaterskega kolektiva.
Podoba ne bi bila popolna, če si ne bi predočili nekaterih posebnosti, pa tudi težav pri uresničitvi vseh ciljev. Gre namreč za problematiko v zvezi s turistično sezono in obiskovalci turisti. V pojasnilo o teh odnosih smo dobili odgovor, da galerija ne more računati z večjim obiskom turistov, ker ti izrabljajo čas za svoj počitek in manj za resno razvedrilo. Dosedanja praksa je pokazala, da je temeljna naloga galerije tudi na takem območju predvsem vzgajati domače občinstvo, pa tudi to, da ima galerija glede na to še veliko možnosti prosvetljevanja in utemeljitve kulture naroda. Kaj slaba bi bila namreč nasprotna skrajnost, če bi polnili galerijo snobovski turisti, občani pa bi bili nestimulirani in ob vsako pravo kulturo in umetnost.
Ob skromnem vpogledu v bogato dejavnost prizadevnih soustvarjalcev kulture v Piranu moramo posebno poudariti njihovo pristno zavzetost pri uspešnem reševanju sprotnih nalog. Ne skrivajo želja po razširjenju ter utrditvi svoje dejavnosti in resnice, da bi z adaptacijo določenih prostorov v mestu svoje delo še uspešneje izpolnjevali. Prav zato zaslužijo tudi vso podporo.
IGOR PLEŠKO
Ustvarjalni učitelj, ki povečuje občutljivost vseh petih čutov svojih učencev, lahko pripomore do zvišanja, sposobnosti imaginativnega vživljanja otrok v čustva drugih živih bitij. Neki učenec drugega razreda je takole strnil rezultate tovrstnega načina poučevanja: „Poslej bom bolj pazljiv, ko bom prijel domačega zajčka; trudil se bom, da ga ne bom poškodoval s svojimi rokami!“
PR UDENCE BOSTMCK
Razredna skupnost se ne gradi, če dovoljujemo otrokom, da se bore drug proti drugemu; ne gradi se, če ni medsebojne pomoči; ne gradi se, če zahtevamo standardizirane stereotipne odgovore; ne gradi se, če prepovedujemo izražanje osebnih reakcij; prav tako pa se tudi ne gradi, če prakticiramo razvrščanje otrok tako, da katerikoli med njimi glede na druge zavzema trajen položaj.
MARIE HUGHES
IX. mednarodni grafični bienale
Jean Massagier (Francija): „Por- Zajec Edvard (Italija): „Prostor tret Bertranda Russela“ (1970,	I.“ (variacija, računalniška gra-
suha igla)	fika, 1970)
IX. mednarodna grafična razstava v Ljubljani je znova potrdila pomen in veljavnost te prireditve. Komur je v spominu bienale pred dvema letoma, mu bo letošnja prireditev mnogo bolj bogato doživetje, saj se dozdeva, da je obsežno gradivo letošnje razstave mnogo bolj žlahtno, pretehtano, predvsem pa tudi za povprečnega gledalca bolj mikavno. Kot že na poprejšnjih bienalih je tudi tokrat prišlo do veljave vodilo, naj nudi razstava prikaz zadnjih dveh, treh let v svetovnem merilu, s čimer se je znova uveljavila umetnost jugoslovanskih narodov, morebiti še posebej ,,ljubljanske grafične šole“. Tako so spet prišle do izraza najrazličnejše težnje sodobne grafike, opazno je tudi, kako se pri umetnikih raznih narodov začenjajo uveljavljati nove tehnike. Med letošnjimi nagrajenci je treba omeniti vsaj glavne: častno nagrado je prejel Riko Debenjak, žirija mu jo je podelila za zasluge pri razvoju sodobne grafične izraznosti. Veliko nagrado je prejel Japonec Kosuke Kimura. Kimura zrcali v svoji grafiki sodobno življenje z angažirano socialno vsebino, pri čemer povezuje konkretnost z ustrezno tehniko. Dnigo nagrado so prisodili Špancu Eduardu Chillidi za njegove imaginacije, tretjo nagrado pa je prejel Francoz Francois Morellet za inventivne dosežke, racionalne in optične senzacije. Podeljenih je bilo več odkupnih nagrad Kot že poprej, je tudi letos posebej razstavljen izbor grafik nagrajencev prejšnjega bienala. Razstava, ki bo odprta do 31. avgusta, je že sedaj privabila mnogo domačih in tujih obiskovalcev.
;
j j, ’ Kragulj ■! Radovan I (Jugoslavija): „Miselni preskoki" (1969, barvni sitotisk) •
Po skoraj sto letih zopet slovenski
VELIKI
ATLAS
SVETA
Izdala ga bo ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, pripravljen pa je po kartografskih osnovah, ki sta jih izdelala Geographi-cal Projects, London in Kartografski inštitut Bertelsmann. Slovensko izdajo je pripravil dr. Jakob Medved s sodelavci.
VELIKI ATLAS SVETA
PRIKAZUJE SVET TRIDIMENZIONALNO
Delan je po novi kartografski metodi. Svojevrstno senčene reliefne karte prikazujejo posamezne kontinente, večja področja in države v tridimenzionalni tehniki.
VELIKI ATLAS SVETA obsega'
500 strani
217 zemljevidov, od tega:
29	reliefnih štiribarvnih kart 36 reliefnih dvobarvnih kart
56 štiribarvnih gospodarskih kart
30	zgodovinskih in političnih zemljevidov 151 barvnih fotografij, 30 barvnih skic
37.000 imen v seznamu
VELIKI ATLAS SVETA JE RAZDELJEN V DVA DELA
V	prvem delu so barvni zemljevidi posameznih kontinentov, politične in zgodovinske karte, karte širših regij kontinentov in dvobarvne karte držav, skice z naravnimi, gospodarskimi in zgodovinskimi značilnostmi posameznih,kontinentov in diagrami z natančnimi podatki o temperaturi, padavinah in vlagi. V prvem delu so tudi štiri reliefne karte oceanov in posebna karta Antarktike. Še posebej so obdelana posamezna industrijska področja, prikazani najpomembnejši rudniki, svetovni promet, podatki o prebivalstvu, nacionalni dohodek evropskih držav itd.
V	drugem delu VELIKEGA ATLASA SO zbrani vsi najpomembnejši statistični podatki posameznih držav. Ta del obsega 250 strani, ki jih spremlja 151 barvnih fotografij. Vsi podatki so zbrani iz zadnjih popisov posameznih držav. INDEKS s 37.000 IMENI pomaga pri iskanju kateregakoli kraja na svetu, ki je označen v Velikem atlasu sveta. Indeks spremljajo na 10 straneh še posamezne mednarodne okrajšave in razlage geografskih pojmov, ki omogočajo branje kart.
VELIKI ATLAS SVETA bo tiskan v velikem formatu 30 x 23,5 cm. Vezan bo v umetno usnje in opremljen z barvnim ščitnim ovitkom.
Prednaročniška cena je 260 din in velja do 31. oktobra 1971. Prodajna cena bo 320 din.
Ta enkratni priročnik lahko naročite pri zastopnikih in poverjenikih založbe na šoli ali neposredno pri Mladinski knjigi, 61000 Ljubljana, Titova 3.
( RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! )
9. VII. 1971_______________________________________________PROSVETNI DELAVEC______________________________________________STRAN 11
OBČINA MURSKA SOBOTA
Osnovna šola Cankova — 1 učitelj za tehnično vzgojo in fiziko, PRU ali P za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom z možnostjo dodatne zaposlitve do polnega delovnega časa. Na voljo je samsko stanovanje. Razpis velja 15 dni po objavi v Prosvetnem .delavcu.
j Svet
i OTROŠKEGA VRTCA V MURSKI SOBOTI
v naknadnem razpisu naslednja prosta delov-
:
:

OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino, PRU učitelja za nemščino in slovenščino, PRU učitelja za matematiko in fiziko, PRU učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU učitelja za likovni pouk (dopolnjevanje učne obveze na podr. šoli), PRU
—	učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje (dopolnjevanje učne obveze na podr. šoli), PRU
—	učitelja za razredni pouk, (določen čas za šolsko leto 1971/72)U
Na voljo so samska stanovanja. Učitelji morajo stanovati v kraju službovanja.
OSNOVA ŠOLA BELTINCI
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU za nedoločen čas
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU za nedoločen čas ah
—	učitelja za razredni pouk, U za določen čas
—	učitelja za glasbeni pouk in vodenje pevskega zbora, PRU
za nedoločen čas ali
—	učitelja za razredni pouk, U za določen čas Vsi učitelji morajo stanovati v kraju službovanja.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE BODONCI ponovno razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in nemščino, PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU
Vsa mesta so razpisana za določen čas (šolsko leto 1971/72).
Samska stanovanja se dobijo pri zasebnikih.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR BOGOJINA razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, PRU ali P — za nedoločen čas.
—	učitelja za nemščino in slovenščino, PRU ali P — za nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P za nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ah P za nedoločen čas
—	vzgojiteljico za WU v Filovcih, VZG, za nedoločen čas Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave.
Pogoj: učitelji morajo stanovati v kraju službovanja.
: Svet
OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
razpisuje delovna mesta:
- vzgojiteljice za otroški vrtec, ki je oddelek osnovne šole, za nedoločen čas.
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola Nastop službe: 1. septembra 1971. učitelja za nemški jezik z nepolnim delovnim časom (11 ur).
Pogoj: PRU ah P Nastop dela 1. septembra, učitelja za matematiko in fiziko Pogoj: PRU ali P Nastop dela 1. septembra 1971.
!
■■■■■■■■■■■■■■■■!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■BI

Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE KUZMA
razpisuje v naknadnem razpisu naslednja prosta delovna mesta:
" učitelja matematike in fizike, PRU — učitelja slovenščine in nemščine, PRU " učitelja razrednega pouka, U
Prvi dve delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas, tretje Pa za šolsko leto 1971/72.
Na voljo so samska stanovanja. Družinsko stanovanje po dogovoru.
razpisuje na mesta:
OTROŠKI VRTEC V MURSKI SOBOTI
-	2 vzgojiteljici VZG; prednost imajo kandidatke z oprav- j : Ijenim strokovnim izpitom.
PODROČNI ODDELEK V KROGU
-	1 vzgojiteljica VZG; prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom.
PODROČNI ODDELEK V PUŠČI
-	2 vzgojiteljici VZG; prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom.
Nastop službe je 1. septembra 1971. Rok za prijave na razpis : je 15 dni po objavi razpisa.
II
OSNOVNA ŠOLA DR. A. ROTDAJČ GRAD
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto — učitelja nemškega jezika.
Pogoj: PRU ah P (U za določen čas)
Samsko stanovanje.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE MAČKOVCI
razpisuje v šolskem letu 1971/72 naslednja delovna j mesta:
—	učitelja za matematiko, PRU - samsko stanovanje ali izredni slušatelj, ki študira na PA in uspešno opravlja izpite, za določen čas (od 1.9. 1971 do 30. 6. 1972).
—	učitelja za fiziko, tehnični pouk, glasbeni pouk, PRU — samsko stanovanje ali izredni slušatelj skupine fizika-teh-nični pouk na PA, ki uspešno opravlja izpite, za določen čas (od 1. 9. 1971 do 30.6. 1972).
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU — samsko stanovanje ali izredni slušatelj, ki študira na PA in uspešno opravlja izpite, za določen čas (od 1. 9. 1971 do 30. 6. • 1972);
Prijave pošljite delovni skupnosti osnovne šole Mačkovci po j izidu razpisa v 15. dneh.
OSNOVNA ŠOLA ŠALOVCI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU	j
-	učitelja za slovenski jezik in srbohrvaščino, PRU
-	učitelja za telesno vzgojo in biologijo, PRU
Razpis velja do zasedbe delovnefk mesta. Stanovanje pri pri- j vatnikih.
SVET OSNOVNE ŠOLE TIŠINA r a z p i s nj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	učitelja za kombinirani oddelek 1—2 razred na podružnični šoli v Gederovcih, U; praksa zaželena
Na voljo je eno družinsko stanovanje.
: ......................
| ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■'
j GIMNAZIJA JUŠA KRAMARJA MURSKA SOBOTA
|	| razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta
delovna mesta:
učitelja za matematiko - fiziko, P učitelja za fiziko — matematiko, P učitelja za angleški jezik, P učitelja za zgodovino, P
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Delovna skupnost
CENTRA POKLICNIH ŠOL MURSKA SOBOTA Titova 5
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	2 učiteljev praktičnega pouka za oblačilno stroko; konfekcijski tehnik s poklicno šolo — krojač
—	učitelja za strokovne predmete v kovinarskem oddelku; višja ali visoka izobrazba — strojni inženir
—	učitelja za matematiko; predmetni učitelj, profesor
—	učitelja za praktični pouk in strokovne predmete v gradbenih oddelkih - gradbeni inženir s predhodno končano poklicno šolo.
Kandidati za praktični pouk morajo imeti najmanj 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Zainteresirani morajo priložiti k prošnji zdravniško spričevalo, dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
■ -BmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmammmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmMmmmmmmmammaaamBMummmmammmmmmmmmmmmmmmmm
■ Razpisna komisija pri
j ŠOLSKEM CENTRU ZA BLAGOVNI PROMET : V MURSKI SOBOTI
i razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i - učitelja za slovenščino, P
2 učitelja za ekonomske predmete, P dipl. ekonomist
■ ■
i Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa
:
OBČINA NOVA GORICA
Osnovna šola Solkan — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU za razredni pouk za določen čas (od 1. 9. 1971 do 31. 8. 1972). Na voljo je stanovanje.^
Nižja glasbena šola Šempeter pri Gorici — 1 učitelj za klavir in harmoniko, PRU ali P.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE BRANIK razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P za nedoločen čas.
Nastop službe 1. septembra 1971.
OSNOVNA ŠOLA MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	2 učitelja za razredni pouk, U — za nedoločen čas
—	učitelja za varstveni oddelek in suplenta, U ali PRU čas od 1.9. 1971 do 30. 6. 1972
—	učitelja matematike, PRU ali P — za nedoločen čas.
j OSNOVNA ŠOLA ČEPOVAN
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen ■ čas: •
:	— učitelja za matematiko in fiziko, PRU
:	— učitelja za razredni pouk, U
:	— učitelja za razredni pouk na podružnici
GORNJI LOKOVEC, U (celodnevni kombiniran pouk, dodatek za težko delo).'
Samska stanovanja.
: OSNOVNA ŠOLA DOBROVO
■
■ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
| - 2 učitelja za angleški jezik, P ali PRU
— učitelja za telesno vzgojo P ali PRU, prednost ima ženska [ — učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU | - 2 vzgojiteljici, VZG
j Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas.
:	s
: Zbor delovne skupnosti
| POSEBNE OSNOVNE ŠOLE NOVA GORICA
■	razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
■	— socialnega delavca
j — defektologa za kombinirani oddelek v Dobrovem v Brdih j — diploma ah absolvent PA smer ortopedagogika.
j Kandidati naj v roku 15 dni po razpisu pošljejo v prijavi j : dokazilo o izobrazbi in življenjepis.
Zbor delovnega kolektiva
IZOBRAŽEVALNEGA SREDIŠČA POHIŠTVENE INDUSTRIJE NOVA GORICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	2 učitelja za slovenščino in nemščino, P
—	učitelja za matematiko in kemijo, P
—	učitelja za telesno vzgojo, P
—	učitelja za strokovne predmete, lesnoind. dipl. ing.
—	učitelja za strokovne predmete, strojni dipl. ing.
—	2 učitelja za praktični pouk — lesnoind. tehnik — predhodno mizar
Eno družinsko stanovanje vseljivo v septembru 1971, dve stanovanji pa v roku od 6 mesecev do enega leta.
OBČINA NOVO MESTO
Osnovna šola Dolenjske Toplice — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ah P za nedoločen čas.
Osnovna šola Katja Rupena Novo mesto — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P z diplomo.
Osnovna šola Prevole — 1 učitelj za razredni pouk. Nastop službe 1. septembra 1971.
Osnovna šola Stopiče pri Novem mestu — 2 učitelja za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU ah P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali, P. Stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Osnovna šola Stopiče pri Novem mestu, podružnica Dolž — 1 učitelj za razredni pouk. Stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Osnovna šola Žužemberk — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P,
Kmetijski izobraževalni center Grm — Novo mesto — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, P za nedoločen čas. Nastop delovnega mesta s 1. septembrom 1971. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD NOVO MESTO, Kristanova 16
ponovno razpisuje prosta delovna mesta:
—	6 vzgojiteljic
—	2 medicinski sestri — otroške smeri Pogoj:
a)	vzgojiteljska šola z diplomo,
b)	šola za medicinske sestre — otroške smeri.
Kandidatke naj prošnji priložijo dokazila o izobrazbi in življenjepis.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
j OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE \ razpisuje prosto delovno mesto
■	- učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P Stanovanja ni!
■	— 2 učitelja za razredni pouk na podružnici Gabrje, j Na voljo je dvoje samskih stanovanj.
■	Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas.
■ Delovna skupnost
: OSNOVNE ŠOLE JOŽE SREBRNIČ DESKLE
j razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja za slovenščino za nedoločen čas Pogoji:
j Višja izobrazba z diplomo Visoka izobrazba z diplomo
j Nastop službe 1. septembra 1971. j Stanovanja ni.
j POSEBNA ŠOLA NOVO MESTO j razpisuje prosta delovna mesta:
: — učitelja za tehnični pouk za nedoločen čas j — učitelja za telesno vzgojo za nedoločen čas : — 3 ortopedagogov za vzgojno delo za nedoločen č' j — učitelja za glasbeni pouk (12 ur tedensko)
: Delovna skupnost
j OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA
■	IVANA KOVAČIČA - EFENKE, MIRNA PEČ	j
■	■
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen j : čas:
j — učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P ■ - učitelja za glasbeni in likovni pouk, PRU ali P j — 3 učitelje za razredni pouk, PRU ali U.
; Delovna skupnost
[ OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN	:
: razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
: — učitelja za nemščino, P ali PRU — za nedoločen čas : - učitelja za telesno vzgojo in tehnični pouk, P ali PRU - j za nedoločen čas
: — učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU — za določen j čas (od 1. septembra 1971 do 31. decembra 1971)
j Stanovanja po dogovoru.
: Svet
j OSNOVNE ŠOLE
■ NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA : ŠENTJERNEJ
B
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta: j NA MATIČNI ŠOLI V ŠENTJERNEJU : - učitelja za slovenščino in knjižničarstvo, PRU ali P — za nedoločen čas
j — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P - za nedoločen čas
j Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa in jo : naslovite na razpisno komisijo pri osnovni šoli Martina Ko-: taija Šentjernej.
[ Delovna skupnost
[ OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
I razpisuje naslednji prosti delovni mesti za nedoločen | čas
E — dva učitelja za telesno vzgojo; 1 moški in 1 ženska Pogoji: PRU ali P
E Osebni dohodki po pravilniku zavoda.
{ Nastop dela 1. septembra 1971.
!
ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas:
—	učitelja za nemščino in angleščino Pogoj: profesor
—	učitelja za matematiko, fiziko in statistiko Pogoj: profesor.
Nastop službe 1. septembra 1971. Prošnjo s potrebnimi dokazili o izobrazbi pošljite šoli v roku 15 dni po. objavi razpisa.
Delovna skupnost
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA
NOVO MESTO
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna mesta:
-	2 diplomirana ekonomista, P
-	2 učitelja za strojepis in stenografijo, PRU
-	učitelja za telesno vzgojo, P
j DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC : NOVO MESTO, Kristanova 60
{ razpisuje za nedoločen čas 5 — 5 delovnih mest za vzgojitelje-ice
Pogoj: profesor oziroma predmetni učitelj.
E Podrobne informacije dobijo kandidati v ravnateljstvu doma.
OBČINA ORMOŽ
Osnovna šola Velika Nedelja — 1 učitelj za razredni pouk za določen čas (do 31. 8. 1972).
Osnovna šola Velika Nedelja, podružnica Podgorca — 1 učitelj za razredni pouk za nedoločen čas.
KOMISIJA ZA VOLITVE EN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
razpisuje — ravnatelja osnovne Ormožu.
5 -
prosta delovna mesta
šole Jože Kerenčič Miklavž pri
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let delovne dobe, višja oziroma visoka šola in 5 let delovne dobe.
ravnatelja osnovne šole Tomaž pri Ormožu.
Pogoji: učitelj osnovne šole, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse.
— ravnatelja osnovne šole Velika Nedelja
Pogoji: učitelj osnovne šole, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 10 let vzgojno izobraževalne prakse.
Kandidati se morajo odlikovati v pedagoškem delu in imeti dobre organizacijske sposobnosti.
Pismene prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev naj pošljejo kandidati na skupščino občine Ormož.
Razpis velja 15 dni po objavi.
V skladu s 66. členom zakona o osnovni šoli razpisuje
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja matematike in fizike, PRU, P
—	3 učiteljev razrednega pouka, U, PRU
—	učitelja nemškega jezika, PRU, P
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, P
—	učitelja telesne vzgoje, PRU, P
—	učitelja glasbenega pouka, PRU, P
—	3 vzgojiteljice za predšolsko varstveno ustanovo — SVŠ
—	Eno mesto razrednega učitelja je razpisano za podružnično šolo Kog.
Stanovanje po dogovom.
OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za nemščino, PRU
PODRUŽNIČNA ŠOLA RUNEČ
—	2 učitelja za razredni pouk - družinsko stanovanje
PODRUŽNIČNA ŠOLA HUM
—	učitelja za razredni puk, U — samsko stanovanje
POSEBNA ŠOLA ORMOŽ
2 ortopedagoga za razredni pouk, PRU ali absolvent, ali učitelj, ki izredno študira
VZGOJNO VARSTVENI ODDELKI
—	3 vzgojiteljice, VZG
j OSNOVNA ŠOLA SREDIŠČE OB DRAVI j razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	*
E — učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU j - učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU j — učitelja za tehnični pouk in fiziko, P ah PRU E — učitelja za glasbeni in likovni pouk, P ali PRU ■ — 2 vzgojiteljici za vrtec, VZG i Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
j Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE TOMAŽ PRI j ORMOŽU
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: j — učitelja za razredni pouk j — predmetnega učitelja za slovenski jezik j — predmetnega učitelja za nemški jezik.
5 Na voljo so samska stanovanja.
OBČINA PIRAN
Osnovna šola Lucija, p. Portorož — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Stanovanje je zagotovljeno.
■ 2
j Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI PIRAN
j razpisuje za šolsko leto 1971 /72 naslednja prosta de- 5
■	lovna mesta:
| — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P E — učitelja za zemljepis, PRU ali P — učitelja za angleški jezik, PRU ali P E — 5 vzgojiteljic za otroški vrtec, VZG.
E Stanovanje po dogovom.
E Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi razpisa : : na naslov: RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI ŠOLI :
■	PIRAN, 66330 PIRAN.	j
j Upravni odbor
OSNOVNE ŠOLE SEČOVLJE
■	razpisuje prosto delovno mesto
■	— učitelja razrednega pouka
na podražnični šoli v Ravnu na nedoločen čas.
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
Na voljo je brezplačno stanovanje v šoli. E Rok prijave: 15 dni po izidu razpisa

■■■■■■«■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'
Delovna skupnost
GIMNAZIJE PIRAN,
razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti
—	profesorja za angleški in nemški jezik ah pa profesorja za angleški in italijanski jezik
—	profesorja biologije in kemije.
Osebni dohodki po pravilniku šole.
Nastop službe je 1. september 1971.
Stanovanja ni.
TEHNIŠKA POMORSKA,
STROJNA IN ELEKTRO ŠOLA PIRAN
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta prosvetnih delavcev, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko, P
—	učitelja za telovadbo, P
—	učitelja za strojništvo, dipl. ing. str.
—	učitelja za elektrotehniko, dipl. ing. elektrotehnike
Svet
VZGOJNEGA ZAVODA ELVIRA VATOVEC STRUNJAN
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	14 defektologov - za nedoločen čas
2.	učitelja telesne vzgoje — za nedoločen čas
3.	psihologa - za nedoločen čas Pogoji:
pod 1.) ortopedagog z višjo ali visoko izobrazbo pod 2.) učitelj telesne vzgoje, P ah PRU pod 3.) psiholog z opravljeno diplomo
Prošnjo z življenjepisom in potrdilom o strokovni izobrazbi pošljite v roku 15 dni po razpisu na vzgojni zavod Elvira Vatovec Strunjan, pošta Portorož, 66320.
OBČINA POSTOJNA
E OSNOVNA ŠOLA BRATOV VODOPIVEC PIVKA E razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
E — učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P j — učitelja nemškega in angleškega jezika, PRU ali P j - učitelja za razredni pouk, U
[	— socialnega delavca — višja šola za socialne delavce z di-
plomo
E Stanovanj ni. Samske sobe po dogovom.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
■ B'
j OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA	j
} razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
5	— učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU
5 — defektologa, PRU
GIMNAZIJA POSTOJNA
razpisuje
A)	Delovna mesta s polnim delovnim časom in za nedoločen čas:
—	učitelja slovenščine
—	učitelja angleščine
—	učitelja nemščine
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s kombinacijo glavnega predmeta z zgodovino umetnosti ali slovenščino.
—	2 učitelja matematike in fizike
Za učitelja fizike lahko kandidirajo tudi diplomirani inženirji tehničnih strok.
B)	Delovna mesta z najmanj polovičnim delovnim časom in za nedoločen čas:
—	učitelja obrambne vzgoje
Za vsa delovna mesta je potrebna visoka izobrazba.
.
OBČINA PTUJ
Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo — 1 učiteljica za telesno vzgojo, P za nedoločen čas. Rok za vložitev prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Prošnje pošljite ravnateljstvu šole v Kidričevem-Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo, podmžnica Lovrenc na Dravskem polju - 2 učitelja za razredni pouk (za eno leto). Rok za vložitev prošenj je 15 ^hd P° objavi razpisa. Prošnje pošljite ravnateljstvu šole v Kidričevem.
Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj — 1 učitelj za zgodovino in zem- [':* Ijepis, PRU za nedoločen čas. Pogoj: PA.	j
Osnovna šola Rodni vrh, p. Podlehnik - 3 učitelji za razredni j ■ pouk, U ah PRU. Nastop službe 1. septembra 1971. Učitelji j dobijo pri osebnih dohodkih dodatek za težko delovno mesto, j
OTROŠKI VRTEC PTUJ
razpisuje prosta delovna mesta:
- 9 vzgojiteljic, VZG z diplomo za nedoločen čas. Nastop službe 1. september 1971.
I
I ...
OSNOVNA ŠOLA MAKSA BRAČIČA CIRKULANE
razpisuje na višji stopnji naslednja prosta delovna ; mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	učitelja za nemščino, PRU
E -
OSNOVNA ŠOLA BRATOV REŠEV DESTERNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— učitelja za zgodovino in zemljepis, P ah PRU
učitelja za likovni pouk in telesno vzgojo, P ah PRU učitelja za tehnični pouk, PRU z dopolnjevanjem mate- 5 [ matike
S — učitelja za oddelek posebne šole, PRU — defektolog ah j smer študija na defektologiji
j Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Stanovanj • [ ni. Ugodne avtobusne zveze s Ptujem’
:	J,
iBaBflBBSBaBaBaflUBaBBBaBaBaBaBBBBBaaaBBBBaaBaflaBBBBaBBBBaBflflBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBaaBBBBBaB*
I OSNOVNA ŠOLA DR PRANO ŽGEC DORNAVA : razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
■	- učitelja za slovenski jezik ali nemški jezik, PRU ah P
■	— učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk s polovično obveznostjo PRU j ali P
E - učitelja za likovni pouk za 7 ur tedensko PRU ali P S Na voljo so samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i — učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
-	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P
-	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA JURŠINCI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za matematiko, PRU
-	učitelja za razredni pouk, U ali PRU (usposobljen za pouk moderne matematike v 1. razredu)
-	učitelja za nemščino, PRU
PODRUŽNIČNA ŠOLAPOLENŠAK
-	učitelja za razredni pouk, U ali PRU (usposobljen za pouk moderne matematike v 1. razredu) - za eno šolsko leto
Za vsa prosta mesta so na voljo samske sobe v učiteljskih
blokih ali ugodne avtobusne zveze s Ptujem.
j OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI PTUJU
i razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i - učitelja za razredni pouk, U s srednjo ali višjo izobrazbo j — učitelja za kemijo in biologijo, PRU z diplomo j — učitelja za angleščino in nemščino, PRU z diplomo j — učitelja za slovenščino, PRU z diplomo j - učitelja za glasbeni pouk, PRU z diplomo j - 2 učitelja za posebni oddelek — defektologa j — učitelja za tehnični pouk in telesno vzgojo, PRU z diplomo
| — učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU z diplomo za določen čas.
Na voljo sta dve samski sobi in eno clružinsko stanovanje v učiteljskem stanovanjskem bloku. Ugodne zveze s Ptujem. Nastop službe s 1. septembrom 1971. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje z življenjepisom vložite v tajništvu osnovne šole Leskovec pri Ptuju v 15 dneh po razpisu.

OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za slovenščino, PRU ali P za nedoločen čas
-	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU
-	učitelja za matematiko, PRU za določen čas
- :
pO .
m- j av- j za [ av-
: OSNOVNA ŠOLA BRATOV ŠTRAFELOV | MARKOVCI PRI PTUJU
i razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ■ - učitelja za slovenski jezik, PRU
učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU učitelja za nemški jezik, PRU učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU
m-
Ini j eljiii to. [
OSNOVNA ŠOLA FRANC OSOJNIK PTUJ	j
razpisuje delovni mesti:
-	učitelja za slovenščino, PRU za določen čas do 1. 9. do ■ 31. 8.
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU za nedoločen čas.
i
"!
OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino, P ali PRU
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, P ali PRU
—	učitelja za kemijo in biologijo, P ali PRU z nepolnim delovnim časom
—	učitelja za matematiko, P ali PRU
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, P ali PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU z nepolnim delovnim časom
-■ učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje, P ali PRU ~ učitelja za razredni pouk, P ali PRU
PODRUŽNIČNA ŠOLA GRUŠKOVJE
—	učitelja za razredni pouk, P ali PRU
*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
! OSNOVNA ŠOLA IVANA SPOLENJAKA PTUJ
s ■
j r a z p i s u j e za nedoločen čas naslednji delovni mesti: i ~~ učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU i " učitelja za telesno vzgojo, PRU
i OSNOVNA ŠOLA ŽETALE j r a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta: j " učitelja za razredno stopnjo — za nedoločen čas, U S " učitelja za matematiko in fiziko — za nedoločen čas, PRU ali diplomant PA
i " učitelja za zgodovino in zemljepis — za nedoločen čas — PRU ali diplomant PA
1 " učitelja za nemški jezik — za nedoločen čas — PRU ali diplomant PA.
!
j OSNOVNA ŠOLA VITOMARCI
| razpisuje prosto delovno mesto j — učitelja za razredni pouk, U za nedoločen čas. ] Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa, j Na voljo je samska sobica.
I i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
!l
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA PTUJ
razpisuje
— 7 dipl. defektologov za nedoločen čas ali
_ 7 učiteljev ali absolventov PA (defektološka smer) za določen čas
Stanovanj ni.
GIMNAZIJA DRUŠANA KVEDRA PTUJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, P
—	učitelja za fiziko, P
—	učitelja za francoščino, P (za določen čas)
—	učiteljico za telesno vzgojo, P (nepoln delovni čas)
—	laboranta za fiziko in kemijo, PRU (za določen čas, nepoln delovni čas)
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OBČINA RADLJE OB DRAVI
OSNOVNA ŠOLA PODVELKA
ponovno razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za slovenščino (nemščino)
Pogoj: PRU ali P z znanjem nemščine za postopno uvajanje tega jezika (letos v 5. r.)
Samsko stanovanje.
OSNOVNA ŠOLA RIBNICA NA POHORJU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta, vsa za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za fiziko, tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P Na voljo so opremljena samska stanovanja.
Začetek dela: 1. september 1971.
OSNOVNA ŠOLA RADLJE OB DRAVI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za razredni- pouk na podružnični šoli Brezovec,
U; na voljo je samsko opremljeno stanovanje, posebni dodatek 500 N din mesečno
—	učitelja za razredni pouk na centralni šoli Radlje ob Dravi, U - za eno šolsko leto
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU — za eno leto
—	učitelja za nemščino in slovenščino, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za slovenščino in angleščino, PRU — za nedo- : ločen čas
—	psihologa, P
—	pedagoga, P
—	socialnega delavca, PRU — višja šola
—	vzgojiteljico, VZG — večletna praksa in strokovni izpit — za pedagoško vodstvo vrtcev v občini Radlje ob Dravi
—	vzgojiteljico, VZG za vrtec Radlje ob Dravi
Na centralni šoli so na voljo samska stanovanja.
[ I
i :
OSNOVNA ŠOLA VUZENICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	2 učitelja za podružnične šole, U ali PRU, stanovanje zagotovljeno, poseben dodatek
—	učitelja za matematiko, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
—	učitelja za likovni pouk, PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P — polovična zaposlitev
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P — polovična zaposlitev — zaželen je moški
Prošnje vložite v zakonitem roku na naslov: osnovna šola
Vuzenica.
Uslužbenci prejemajo osebni dohodek na podlagi določil
pravilnika o delitvi osebnega dohodka.
M
: DO VEJIC A
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za matematiko, PRU ali P Stanovanja ni
II
OSNOVNA ŠOLA BLED
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za tehnični pouk, PRU	j
-	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P prednost imajo žen- j ske
-	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P
-	učitelja za razredni pouk v zunanjem oddelku Ribno
V doglednem času bo prosto samo družinsko stanovanje za j
!1
učitelja v Ribnem.
ir
GOSTINSKA ŠOLA BLED
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, P
—	učitelja za telesno vzgojo, P učitelja za obrambo in zaščito, P
učitelja za strežbo, visoko kvalificiran natakar z 10-letno prakso v hotelu A kategorije
Stanovanj ni na voljo.
Nastop službe 1. 9. 1971
: :
SOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU j	j
razpisuje naslednji delovni mesti:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P za nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, P za nedoločen čas
Rok prijave velja 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. : 9.1971.	:
■ ■■■■»»»■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
j POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA :	RADOVLJICA
! razpisuje prosti delovni mesti
[	— učitelja strokovnih predmetov dipl. strojni ing. ali ing.
strojne stroke
•	— učitelja matematike in fizike profesor matematike in
fizike
Rok prijave: 15 dni po razpisu.
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
I
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta s polnim de- : lovnim časom:	:
Za nedoločen čas:

učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P učitelja za angleščino, PRU ali P učitelja za slovenščino, PRU ali P učitelja za moško telesno vzgojo, PRU ali P učitelja ža žensko telesno vzgojo, PRU ali P
:
Za določen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P (za čas od 1. : 9. 1971 do 31. 8. 1972)
—	učitelja za angleščino, PRU ali P (za čas od 1. 9. 1971 do ■ 31. 1. 1972)
Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi.
Nastop službe 1. septembra 1971.
Družinskih stanovanj ni.
OSNOVNA ŠOLA MILOŠA LEDINEKA ČRNA NA KOROŠKEM
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za slovenščino in angleščino, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
Na voljo so tri garsonjere.
PODRUŽNIČNA ŠOLA JAVORJE
—	2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU.
Poseben dodatek do 900,00 din. V izgradnji nova šola družinskim stanovanjem (ali dvoje samskih stanovanj).
PODRUŽNIČNA ŠOLA PODPECA
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU
Poseben dodatek 640,00 din. Družinsko stanovanje. Nastop službe za vse 1. septembra 1971.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
i !

POSEBNA OSNOVNA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM
ponovno razpisuje prosta delovna mesta za
3 defektologe — ortopedagoge z višjo ali visoko izobrazbo za dislokacijske oddelke v Slovenjem Gradcu; učitelja za tehnični in likovni pouk z višjo ali visoko izobrazbo za POŠ Ravne;
učitelja z višjo ali visoko šolo za telesno kulturo za 10 ur učne obveznosti — za oddelke v Slovenjem Gradcu; učitelja s srednjo ali višjo glasbeno šolo: za 10 ur učne obveznosti na POŠ Ravne na Koroškem, za 9 ur učne obveznosti na odelkih v Slovenjem Gradcu;
defektologa za varstveni oddelek..
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
OBČINA RADOVLJICA
OSNOVNA ŠOLA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RA- j
GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje prosti delovni mesti s polnim delovnim som za določen čas (za šolsko leto 1971/72)
—	profesorja za fiziko in matematiko
—	profesorja za filozofijo in sociologijo Nastop službe 1. septembra 1971.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ŠOLSKI CENTER RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za gospodarski zemljepis, organizacijo in ekonomiko podjetij — profesor geografije ali sociologije
—	učitelja za strokovne predmete kovinske stroke — predmetni učitelj inženir ali profesor — diplomirani inženir strojništva
—	učitelja za strokovne predmete metalurške stroke — profesor, diplomirani inženir metalurgije
—	2 učitelja za matematiko in fiziko — profesor matemati-ke-fizike
—	učitelja za praktični pouk rezkalcev — brusilcev, učitelj praktičnega pouka rezkalcev in brusilcev (ustrezna poklicna šola in končana TSŠ ali delovodska šola)
—	učitelja slovenskega jezika z estetsko vzgojo — profesor za slovenski jezik.
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Za vsa razpisana učna mesta je na voljo samska soba, razen
za delovni mesti profesorja matematike in fizike sta na voljo
dve komfortni družinski stanovanji s centralno kurjavo.
OBČINA RIBNICA
Osnovna šola Sodražica - 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P za določen čas.
OSNOVNA ŠOLA LOŠKI POTOK
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
naknadno:
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P ali PRU s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU za razredni pouk za
nedoločen čas	•
ponovno:
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, P ali PRU s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	učitelja za nemščino, P ali PRU s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	učitelja ali učiteljico za telesno vzgojo (15 ur, možna je kombinacija z ostalimi predmeti)
«- učitelja za likovni pouk, P ali PRU (8 ur, možne so kombinacije)
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU (8 ur, možne so kombinacije)
Stanovanja po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prednost bodo imeli kandidati, ki bodo prej poslali prošnje
in bodo imeli seveda ustrezno izborazbo.
I OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ [ razpisuje prosto delovno mesto : — učitelja za zgodovino in zemljepis.
Pogoj: PRU ali P
Zaposlitev je za nedoločen čas spolnim delovnim časom, j Nastop službe 1. 9. 1971.
■ Samsko stanovanje.

OSNOVNA ŠOLA KRMELJ, p. 68296 KRMELJ
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
-	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
-	učitelja nemškega jezika, PRU ali P
-	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
-	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P
Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo tudi absolventi ustrezne šole.
Stanovanja so na voljo.
Razpisna komisija sveta
OSNOVNE ŠOLE MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ NA DOLENJSKEM
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja zemljepisa, zgodovine, PRU ali P
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P.
Prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika razpisujemo za določen čas od 1. 9. 1971 do 31. 8. 1972.
Za vsa razpisana delovna mesta so na voljo samska stanovanja.
|	OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE	[
j	razpisuje naslednja delovna mesta:	j
[	- učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU	ali P	(za	nedo-	j
ločen čas)	:
[	- učitelja za razredni pouk, U ali PRU (za	čas od 1. 9.	1971	:
do 30. 6. 1972)	j
j PODRUŽNIČNA ŠOLA TELCE
I - učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali P
(za nedoločen čas)	■
j Samske sobe so na voljo.
OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCE PREŠEREN RIBNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
CŠ RIBNICA
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja za slovenščino, PRU ali P
Obe mesti za razpisani za nedoločen čas.
PŠ VELIKE POUANE
—	učitelja razrednega pouka, U
na voljo je družinsko stanovanje v šolski stavbi. To mesto je razpisano za določen čas.
! :
! I
Svet
POKLICNE LESNE ŠOLE SEVNICA
razpisuj e prosto delovno mesto
— učitelja strokovnih predmetov:	j
tehnologija materiala, tehnologija obdelave s stroje- : slovjem, strokovno risanje in varstvo pri delu.
Pogoj za sprejem na delo za nedoločen čas je višja ali ■ visoka izobrazba lesne smeri.
OBČINA SEŽANA
OBČINA SEVNICA
OSNOVNA ŠOLA BLANCA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, nemški jezik, PRU ali P
—	učitelja za pouk matematike in fizike, PRU ali P Pogoj: diploma na PA ali na filozofski fakulteti Samska stanovanja so zagotovljena.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
j SVET OSNOVNE ŠOLE SEŽANA
ponovno razpisuj e naslednja delovna mesta:
■	— učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P — za nedo-
:	ločen čas
— učitelja za telesno vzgojo, moški PRU ali P — za nedoločen čas
:	- učitelja za zunanji oddelek Povir za določen čas od 1. 9.
1971 do 30. 6. 1972.
:	Na voljo je družinsko stanovanje za učitelja matematike-fi-
:	zike.
■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a:
«■■■■■■■■■■■■■■■■■!

OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—• 2 učitelja za angleški jezik, P ali PRU za nedoločen čas
—	učitelja nemškega jezika (v kombinaciji s katerim koli predmetom), P ali PRU, za nedoločen čas, za učitelja ■ tujega jezika je na voljo eno komfortno družinsko -sta- j novanje
—	učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU, za nedoločeni !
čas	|
■
—	učitelja tehničnega pouka, P ali PRU za določen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU, za nedoločen čas -•
—	3 učitelje — ortopedagoge, P ali PRU, za nedoločen čas j
—	2 vzgojiteljici za vrtec Sevnica, za nedoločen čas, na voljo j je samska soba
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU, za nedoločen čas
PODRUŽNIČNA ŠOLA ZABUKOVJE	j
—	učitelja za razredni pouk, za nedoločen čas
—	učitelja za nemščino in slovenščino, P ali PRU, za dolo- j čen čas
—	učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU, za nedoločen : čas, na voljo samske sobe
PODRUŽNIČNA ŠOLA BUCKA
—	učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas
—	učitelja — upravitelja podružnične šole (reelekcija)


Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE DUTOVLJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
*
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
[	— 2 učitelja za angleščino, PRU ali P
:	za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
j — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P ■ Stanovanja ni.
• ■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»pr
■
I SVET OSNOVNE ŠOLE DIVAČA
: naknadno razpisuje prosta delovna mesta za centralno ] šolo v Divači:
] - učitelja za slovenski jezik. PRU ali P za nedoločen čas j — učitelja za angleški jezik, PRU ali P za nedoločen čas j - učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P za nedoločen čas : — učitelja za fiziko — tehnični pouk, PRU ali P za določen čas do 31. 1. 1972.
[ — knjižničarja, PRU — skupina knjižničarstvo - slovenščina ali knjižničarstvo — angleščina za nedoločen čas.
• Rok prijave je 15 dni po objavi v Prosvetnem delavcu. Za
j učitelja angleškega pouka je na voljo garsonjera.
■
OBČINA SLOVENJ GRADEC

Osnovna šola Rado Iršič Mislinja PRU ali absolvent PA. Na voljo je samsko stanovanje.
1 učitelj za tehnični pou^ j
:
OSNOVNA ŠOLA FRANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC
razpisuje prosta delovna mesta:
— učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P za nedoločen
čas
! I
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P za nedoločen čas
—	učitelja za varstveni oddelek, U, PRU ali P za določen čas Stanovanj ni!
I!
! I
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
Stanovanj ni.
1!
OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA BATALJONA OPLOT- h'
NICA

! -
: _
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za telesno vzgojo in zemljepis, PRU ali P (moški)
-	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P učitelja za matematiko, PRU ali P
učitelja za slovenski jezik, PRU ali P (polovični delovni j čas)
socialnega delavca, VŠSD

KEBELJ
—	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in matematiko, PRU ali P
Za razpisana delovna mesta bo mogoče zagotoviti le samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA POLJČANE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
....
—	učitelja za slovenski jezik in angleški jezik, PRU ali P
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P
—	učitelja za likovni pouk, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	socialnega delavca

a
OSNOVNA
BISTRICA
ŠOLA POHORSKI ODRED SLOVENSKA
: _
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino, PRU — s strokovnim izpitom — za nedoločen čas
—	učitel ja za matematiko in fiziko, PRU — za nedoločeni
čas — zagotovljeno družinsko stanovanje	;()s
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU — za nedoločen
čas
učitelja za telesno vzgojo, PRU (ženska) — za nedoločen
čas
učitelja za glasbeni pouk, PRU — za nedoločen čas učitelja za gospodinjstvo, PRU — za nedoločen čas
Ji
OSNOVNA ŠOLA SPODNJA POLSKAVA
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik (ali slovenski jezik - angleški jezik) - PRU, P - za (2 leti)
—	učitelja za angleški jezik (ali angleški jezik — slovenski jezik) — PRU, P - za nedoločen čas
—	učitelja za matematiko — fiziko — PRU, P — za nedoločen čas
—	učitelja za zgodovino — zemljepis — PRU, P — za nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo — PRU, P — za nedoločen čas
—	učitelja za glasbeno vzgojo — PRU, P — za nedoločen čas
Prošnje predložite svetu šole v določenem roku ah se osebno
priglasite na razgovor pri ravnatelju. Ugodne zveze z Mariborom.
....^ j

iBaaaaaaanaBaBBaaaaaaBaaaBaanaBaaaaaaaaaaaBaaaaaeaaaaaaaaaBaBBaBaaaaaaaBBBaaaaaaaa!
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO NA POHORJU
razpisuje delovni mesti:
—	učitelja za slovenski in nemški jezik — PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU Stanovanja zagotovljena.
ir
s
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE TINJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	predmetnega učitelja z diplomo za matematiko -ah študent PA, ki je končal učiteljišče
-	predmetnega učitelja ali učitelja za razredni pouk.
fiziko | j
r
Za vsa navedena mesta je določena plača po pravilniku šole, i j v katerem so zajeti ugodnostni pogoji službenega mesta (vi' j i šinski dodatek).	:
Prijave na razpis vložijo kandidati pri delovni skupnosti | j
osnovne šole Tinje. Poleg splošnih pogojev naj navedejo še :: opis poteka službovanja, točen naslov, vse v roku, ki bo j: objavljen v razpisu.	j",■,
Hjk j
f*OSEBNA OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA razpisuje naslednja delovna mesta:
-	7 vzgojiteljev v internatu, PRU — ortopedagog
-	psihologa, P — psiholog klinične smeri
-	zdravnika — pediatra kot zunanjega sodelavca (honorarno) P — zdravnik — pediater ali zdravnik splošne
j j prakse
! : V primeru, da za vzgojitelje ne bo dovolj prijavljenih kandidatov z ustrezno prakso in kvalifikacijo, bo šola sprejela tudi druge pedagoške delavce - izredne ali redne študente na PA
-	oddelku za ortopedagoge v Ljubljani.
4

OBČINA SLOVENSKE KONJICE
i
■•••S!
r- r
osnovna šola ljubo Šercer loče
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za angleščino in slovenščino, PRU ali absolvent PA — za nedoločen čas
-	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ah absolvent PA - za nedoločen čas
~ 2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU za razredni pouk Zagotovljena so samska stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI	j
razpisuje za šolsko leto 1971 /72 prosta delovna mesta: [
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen j
čas	;
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU ali P, za nedoločen : čas
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Davča, za : nedoločen čas.
Prijave pošljite na upravo šole. Rok 15 dni po objavi razpisa [ v Prosvetnem delavcu.
POKLICNA LESNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	profesorja za slovenski jezik
—	profesorja za družbene predmete
—	predavatelja za strokovne predmete (višja izobrazba lesne stroke; stanovanje po dogovom)
—	vodja šolske delavnice (višja izobrazba s poklicno lesno šolo)
—	nadzornika praktičnega pouka (srednja izobrazba lesne stroke)
—	računovodja (ekonomski tehnik)
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
i ..............................................
|| II. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE
Oj« razpisuje prosto delovno mesto Š — defektologa, PRU — za nedoločen čas | — učitelja razrednega pouka, U ali PRU na podružnični šoli ti ;i Stranice — za določen čas S
F‘“***................................................."■
£ .....................................................
: SVET OSNOVNE ŠOLE DUŠANA JEREBA SLOVENSKE | KONJICE
i razpisuje prosto delovno mesto j ~ učitelja slovenskega jezika :e | Pogoj: PRU ali P (s končano ustrezno šolo).
| Nastop službe 1. 9. 1971 ■■•‘j Stanovanje po dogovoru.
” i Prijave sprejemamo 20 dni po objavi razpisa.
...,!
• ■M*'?
'1
3
OSNOVNA ŠOLA VITANJE
razpisuj e naslednja prosta učna mesta:
—	razredni učitelj za nedoločen čas
—	dva razredna učitelja za določen čas — PRU z diplomo in opravljenim strokovnim izpitom ah dipl. pedagoške akademije — oddelek razredni pouk
—	predmetni učitelj za nemški jezik — PRU ali VPŠ ah PA z diplomo
—	predmetni učitelj za fiziko — tehnični pouk PRU ali VPŠ ah PA z diplomo.
Samske sobe so na voljo.
en	OBČINA ŠENTJUR PRI CEUU
Osnovna šola Dramlje — 1 učitelj za angleščino, PRU ali absolvent n PA. Na voljo je stanovanje.
jr...................................................
n j|	•
i OSNOVNA ŠOLA FRANJO VRUNČ	I
jj SLIVNICA PRI CEUU
\ razpisuje za nedoločen čas naslednji delovni mesti:
..j — učitelja slovenskega jezika, P ali PRU	j
■”1| ~ učitelja glasbenega in likovnega pouka, P ah PRU.
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNA ŠOLA DOBOVEC PRI ROGATCU, 63252 | ROGATEC	:
razpisuje delovni mesti:
—	učitelja - U ali PRU, ki bi poučeval tudi predmetno v ■
višjih razredih ah	:
—	učitelja — PRU — za slovenski jezik ali matematiko ali ] nemški jezik, ki bi poučeval še kakšen drug predmet do j dopolnitve delovnega časa.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE KOZJE
razpisuje prosto delovno mesto:
— učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Podsreda za določen čas.
Pogoji: učitelj razrednega pouka s strokovnim izpitom.
Izvršilni odbor
STEKLARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V ROGAŠKI SLATINI
razpisuje prosti delovni mesti:
1.	pedagoškega vodje
2.	predavatelja kemije
Kandidati za razpisani delovni mesti morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod L: da je profesor slovenskega jezika, matematike ah kemije. Zaželena je vsaj enoletna praksa in strokovni izpit; pod 2.: da je profesor ali diplomirani inženir kemije.
OD po pravilniku o delitvi OD. Pod 1. družinsko stanovanje vseljivo takoj.
Kandidati morajo poslati pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Steklarski šolski center, Rogaška Slatina.
OBČINA TOLMIN
Osnovna šola Dušan Munih Most na Soči — 1 učitelj za angleščino, PRU ah P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 vzgojitelj v vzgojnovarstveni enoti, VZG.
Osnovna šola Dušan Munih Most na Soči, zunanji oddelek Gorenja Trebuša — 1 učitelj za razredni pouk.
OBČINA ŠKOFJA LOKA
1 »''"•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
I
OSNOVNA ŠOLA GORENJA VAS
!
razpisuje naslednja delovna mesta s polnim delovnim Časom za nedoločen čas:
~~ učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Malenški vrh, U ali U s PA,
-	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Stara Oselica, U ali U s PA,
—	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Leskovica, U ali U s PA,
J i " učitelja angleškega in slovenskega jezika, PRU ali P,
: ~~ učitelja matematike in fizike, PRU ali P,
^ j j učitelja telesne vzgoje, moški, PRU ali P,
! i ~ učitelja tehničnega pouka, PRU.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
i I OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA
i •
i j Ponovno razpisuje naslednja delovna mesta za nedo-j teen čas:
■“I i " učitelja za slovenščino in angleščino, PRU ali P
«
ko i« ~
učitelja za matematiko in fiziko, PRU ah P učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P I
OSNOVNA ŠOLA PETER SKALAR BOVEC
razpisuj e prosto delovno mesto	>■
— vzgojiteljice v vzgojno-varstvenem oddelku Bovec za nedoločen čas.
Pogoji: srednja vzgojiteljska šola, po možnosti s strokovnim izpitom.
Sam dr o stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite upravi osnovne šole Peter Skalar Bovec.
Osebni dohodek po pravilniku.
: Kadrovska komisija
j GIMNAZIJE TOLMIN
] naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, P
—	učitelja za telesno vzgojo in predvojaško vzgojo, P | — učitelja za angleščino in francoščino, P
Vsa našteta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. j Nastop službe 1.9. 1971
| Za učitelja matematike je zagotovljeno družinsko stano-j vanje.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
le, j j
1
S
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■a
I I Osebna OSNOVNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA raz pisuj e
" dve mesti ortopedagoga za duševno prizadete za razredni I pouk	1
°goj: končana PA-ortopedagog ali absolvent.
i *	u “j •	utici i z-vwi	an auatJi
k° i.l.I>Prednost imajo štipendisti. Stanovanja ni
OBČINA TRBOVLJE
j SVET OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ TRBOVLJE
j ponovno razpisuje naslednji delovni mesti:
2 učitelja za matematiko in fiziko, P ah PRU za nedo- i ločen čas.
j Stanovanja ni.	i
Razpisna komisija pri TEHNIŠKI STROJNI IN ELEKTRO Š OLI TRBOVLJE
naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	profesorja matematike
—	2 diplomirana inženirja strojništva
—	diplomiranega inženirja elektrotehnike, jaki tok
—	diplomiranega inženirja elektrotehnike, šibki tok
—	učitelja praktičnega pouka, elektro stroke
Nastop službe 1. september 1971. Stanovanj ni. Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani za delo v učno vzgojnih zavodih. Rapis velja 15 dni po objavi.
Svet
OSNOVNE ŠOLE A. HOHKRAUTA TRBOVLJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: za matično šolo:
—	učitelja telesne vzgoje (ženska) — P, PRU, STU
—	učitelja za matematiko - fiziko — P, PRU
—	učitelja za zgodovino — P, PRU (za določen čas).
za podružnično šolo Dobovec:
—	učitelja za razredni pouk (za nedoločen čas, družinsko stanovanje).
Prijave na razpis s kratkim življenjepisom ter dokazili o zahtevani izobrazbi sprejema svet šole 15 dni po objavi.
j EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE
5 ponovno razpisuje delovno mesto
diplomiranega ekonomista za nedoločen čas.
Osnovni mesečni OD za začetnika najmanj 2.200 dinarjev.
Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta z diplomo.
OBČINA TREBNJE
Svet OSNOVNE ŠOLE MOKRONOG
naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja matematike, P, PRU
—	učitelja slovenskega jezika. P, PRU
—	učitelja nemškega jezika, P, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU
—	učitelja za likovni pouk, PRU
—	učitelja za razredni pouk, U
Na voljo je eno družinsko in samska stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG, PODRUŽNICA TREBELNO:
—	učitelja za razredni pouk Stanovanje je na voljo.
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas.
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta de- i lovna mesta učnega in vzgojnega osebja za nedoločen čas:
—	psihologa, filozofska fakulteta
—	socialnega delavca, višja šola za socialne delavce
—	učitelja za matematiko in fiziko, P ali Pru
—	učitelja za angleški jezik, P ali PRU
—	učitelja za likovni pouk, P ali PRU
—	2 učitelja za telesno vzgojo, (1 moški 1 ženska), P ali ■
PRU	j
—	učitelja za tehnični pouk, P ali PRU	:
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU
—	2 učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Čatež, U j
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Dobrnič, U
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Knežja vas, U
—	učitelja za razredni pouk v posebnem oddelku, ortopedagog
—	2 vzgojiteljici za predšolski varstveni oddelek, VZG
Prijave sprejema osnovna šola Trebnje 15 dni po objavi razpisa.
■
■
■
OBČINA TRŽIČ
[ SVET OSNOVNE ŠOLE KRIŽE j razpisuje naslednji delovni mesti:
|	— učitelja za matematiko — PRU ali P
■	— učitelja tehničnega pouka — PRU
:	Prijave pošljite v 15 dneh po objavi svetu osnovne šole Križe, 5
• občma Tržič.
: OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU •	:
:	razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
:	- učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P za nedoločen :
čas	:
j — učitelja za tehnični pouk PRU ah P za nedoločen čas j — učitelja — defektologa PRU ali P za nedoločen čas
:	Pismene ponudbe pošljite osnovni šoli heroja Grajzerja j
■ Tržič.
OBČINA VELENJE
• GOSTINSKA ŠOLA ZAGORJE OB SAVI
; ■:
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI BIBA ROECK ŠOŠTANJ,
Kajuhova S
naknadno razpisuje prosto delovno mesto:
— učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU — za nedoločen čas
:
:
: :
: š
: :
■ :
:	j 3.
Nastop službe 1. novembra 1971. Na voljo je samska soba.
: :
:	? 4.
: :
OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK-KAJUH ŠOŠTANJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
: :
razpisuje prosta delovna mesta:
L učitelja strežbe s polnim delovnim časom za nedoločen čas
2. učitelja telesne vzgoje za več kot pol a manj kot polnim delovnim časom 12 ur
učitelja angleškega jezika z manj kot pol delovnega časa 10 ur
učitelja slovenskega jezika z manj kot pol delovnega časa 10 ur
5. učitelja priprave jedi za določen čas od 1. septembra do 10. februarja 1972 — 16 ur
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
[ :
: :
I :
I :
: :
GLASBENA ŠOLA ŽALEC razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za teorijo glasbe, PRU
—	učitelja za klavir, P ali PRU
—	učitelja za kitaro in harmoniko
Prijave za razpis s kratkim življenjepisom ter dokazili o zahtevani izobrazbi sprejema uprava šole do 15. julija.
I
■ :
Razpisi, ki smo jih prejeli dodatno:
: 2
učitelja za razredni pouk (od teh 1 učitelj za razredni pouk za podružnično šolo v Topolšici) za nedoločen čas predmetni učitelj za biologijo — kemijo za nedoločen čas predmetni učitelj za telesno vzgojo — moški, za nedoločen čas
1.	Poklicno šolo za natakarja in hotelska ali njej sorodna j šola
2.	Visoko šolo za telesno vzgojo
3.	Filozofsko fakulteto ali višjo šolo — angleški jezik
4.	Filozofsko fakulteto — slovenski jezik
5.	Poklicno šolo za kuharje in hotelsko ali njej sorodno šolo Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: GOSTINSKA ŠOLA ZAGORJE OB SAVI, C. zmage 3 v 15 dneh po objavi razpisa.
: :
OSNOVNA ŠOLA
KAREL DESTOVNIK-KAJUH - APAČE
: :
OSNOVNA ŠOLA JOŽE LETONJA-KMET ŠMARTNO OB PAKI
: -
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU učitelja za glasbeni pouk, PRU (polovico obveznosti v oddelku nižje glasbene šole).
Na voljo je družinsko stanovanje v učiteljskem bloku in sam ske sobe.
OBČINA ŽALEC
Upravni odbor
VARSTVENO VZGOJNEGA ZAVODA ŽALEC
Ravnateljstvo POSEBNE OSNOVNE ŠOLE VELENJE razpisuje	j
3 prosta delovna mesta
Razpisni pogoji:	i
1.	višja ali visoka izobrazba za usposabljanje duš. priz.
2.	absolvent PA — oddelek za ortopedagoge,
3.	dokončana PA — razredni pouk,
4.	učiteljišče z najmanj'3 letno prakso.
Delovna mesta pod točko 2, 3, in 4 so razpisana za šolsko : leto 1971/72. Na voljo sta dve samski sobi.
OBČINA VRHNIKA
OTROŠKI VRTEC VRHNIKA
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas.
Nastop službe s 1. septembrom 1971.
Pogoj: dokončana srednja vzgojiteljska šola z diplomo.
OSNOVNA ŠOLA JANEZ MRAK VRHNIKA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
Za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja za varstveni oddelek, U
—	"učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Bevke
za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1971 do
20. 1. 1972
— ortopedagoga, PRU za poučevanje v posebnem oddelku j
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
O-.novna šola Tone Okrogar Zagorje ob Savi — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P. Stanovanja ni.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI
razpisuje delovno mesto - vzgojiteljice predšolskih otrok Pogoj: dokončana SVŠ Rok prijave: 15 dni po razpisu Stanovanja ni!
OSNOVNA ŠOLA IZLAKE
razpis u i e prosta delovna mesta:
•? nedoločen čas
- •ičiit-lja matematike, PRU ali P - učitelja slovenskega jezika, PRU ali P učitelja telesne vzgoje, PRU ali P učitelja likovnega pouka (pol. zaposl.), PRU ali P uči.elja glasbenega pouka (pol. zaposl.), PRU ali P /a rv Zen čas(l šolsko leto): učitelja razrednega pouka 5t:inoi :inj nimamo.
R'>k ; rjave je 15 dni po objavi.
I
NOVNA ŠOLA TONETA O KROG ARJA ORJE OB SAVI
; ; s u j e delovno mesto: ičitelja za telesno vzgojo, PRU (za nedoločen čas) učitelja za varstv eni oddelek, U (za določen čas) učitelja za angleški jezik in slovenščino, PRU ali P.
>i n. vanja ni.
r i- .!

razpisuje
- delovno mesto vzgojiteljice Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola.
Prošnje sprejema upravni odbor 15 dni po razpisu. Nastop delovnega razmerja je 1. "
Stanovanja ni.
razpisuje
štipendijo za študij matematike na Pedagoški akademiji.
Kandidati morajo do 15. 8. 1971 predložiti ob prošnji, kol-kovani s takso 1,00 din še:
—	overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala ali frekven-tacijsko potrdilo.
—	potrdilo o dohodkih staršev in premoženjskem stanju staršev ter številu družinskih članov.
—	mnenje šole, kjer je kandidat študiral, ali sedaj študira (PA)
Štipendija ne bo izpod 400,00,— din, lahko pa višja glede na socialno stanje kandidata.
,8. 1971.
OSNOVNA ŠOLA VLADO BAGAT BRASLOVČE
:
razpisuje prosto delovno mesto
- učitelja za angleški jezik za nedoločen čas.
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PREVOLE (p. HINJE) razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali P (eventualno tudi absolvent)
Na voljo je stanovanje in dodatek za težje mesto.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
: Pogoj: PRU ali P. Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA NADE CILENŠEK
razpisuje delovni mesti:
-	učitelja za telesno vzgojo - PRU za nedoločen čas za polno zaposlitev
—	učitelja za glasbeni pouk in pevski zbor — PRU za nedoločen čas za nepolno zaposlitev
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole.
Stanovanja ni na voljo.
OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA Berčeva 1, Ljubljana-Šiška
razpisuje mesto socialnega delavca za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE
: :
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenščino, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	učitelja za angleški jezik Stanovanja ni.
: OSNOVNA ŠOLA „FRANC KOCBEK11 j GORNJI GRAD
— 1 učitelj za glasbeni in likovni pouk, P ali PRU
OSNOVNA ŠOLA „BLAŽA ARNIČA,, LUČE OB SAVINJI
i i
1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU Na voljo je samsko stanovanje
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI POLZELA
razpisuje naslednji delovni mesti:
—	učitelja tehničnega pouka — fizika
Pogoj: predmetni učitelj za tehnični pouk in liziko z diplomo.
Stanovanj ni.
-	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Andraž Pogoj: učitelj, ali predmetni učitelj razrednega pouka Samska soba v šoli.
Izbrana kandidata bosta nameščena za nedoločen čas.
I I
VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA ,JOŽICA FLANDER11 MARIBOR, Metelkova ul. 58
naknadno razpisuj e
5 delovnih mest vzgojiteljic za predšolske otroke
— za nedoločen čas
Pogoj: diploma SVŠ. Nastop službe l.IX. 1971 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.

121 NAGRAJENIH j
Slovesnost, kije bila 21. junija v Narodni galeriji v Ljubljani, je ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost tudi letos namenila najbolj zaslužnim prosvetnim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih zavodih na območju petih ljubljanskih občin.
Nagrade in priznanja je prejelo 121 pros\'etnili delavcev, ki poučujejo in vzgajajo v vrtcih, glasbenih in osnovnih šolah ter v vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani. Tistim, za katere bi morali - kot je dejala dr. Aleksandra Kornhauserjeva — besedi učitelj in vzgojitelj zapisati z veliko začetnico.
Priznanja in nagrade je letos že drugo leto zapored podelila ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost, predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž., pa je priredil sprejem v počastitev nagrajencev.
Kdo so ti učitelji? Preveč jih je, ,da. bj jih mogli posebej pred-
stavljati. njihova vsakd, rja dejavnost pa jih je ..zaznamovala11 s skupnimi potezami: mnogi od njih so se odlikovali pri delu z novimi učnimi metodami, ob uvajanju individualnega pouka so vodili učence od uspeha do uspeha. Vodijo hospitacije in izdeluje učna sredstva. To so mentorji. Organizatorji, vodje zunajšolskih -dejavnosti; tisti, ki razvijajo razredno skupnost in spodbujajo mlade talente k ustvarjalnem delu. Mnogi uspešno delajo kot elementarci, mentorji pionirskih odredov, učitelji. ki se zavzemajo za objektivno in javno ocenjevanje. Njihov pouk je nazoren in življenjski. učencem znajo prikazati resnično idejnost, tisto, ki oblikuje odnos od človeka do človeka. Dolgoletne izkušnje jilr niso uspavale, zato vztrajajo na poti nenehnega izpopolnjevanja. Samo s svojim delom so si ustvarili ugled: pri učencih, starših in kolegih.
■ ■ M. K.
II. srečanje pionirjev-zgodovinarjev v Kaminikt
V lepem in gostoljubnem Kamniku je bilo od 25. do 27. junija letos II. republiško srečanje pionirjev - zgodovinarjev in monterjev. Program srečanja je bil izredno bogat, potekal pa je v mestu in na izletniški točki Velike planine. Pohvale vredna je izredna sposobnost domačinov. ki so organizirali sprejem gostov. Zbor je bil pred muzejem, nato pa so si pionirji in mentorji ogledali muzej in razstavo likovnih izdelkov kamniških pionirjev. Ti so nas prijetno presenetili z vsebino in kakovostjo del. Zelo uspel je bil sestanek prispelih pionirjev in njihovih mladih gostiteljev, ki so hitro sklenili
vinsko dokumentacijo krajev in °| močij na Slovenskem. O delu not ptujskega do II. - kamniškega sl Čanja je izčrpno poročal tov. S1!
nič, tov. Tomaž Weber pa je pv-i smernice zar prihodnje delo. 0^'
udeleženci so š svojimi izkušnjami! mnenji obogatili posvet. S posvctj vanjem so nadaljevali v hotelu J Veliki planini, kamor so se z avj busi pripeljali prvoborci kamnišk6' območja, pionirji - gostje in me torji ter organizatorji srečanja- “
Čanje s prvimi partizani je dopol’1'!'
sklepna slovesnost s pestrim
turnim programom pionirjev
kani
niškega odreda. Podeljene so bi tel
__i i:xi. _     i „ _: „„
poznanstvo.
Naslednji dan so si ogledali pionirji mestne znamenitosti, mentorji pa smo imeli posvetovanje o delu z zgodovinskuni krožki in zgodo-
publiške nagrade pionirjem-zg1 , vinarjem, predsednik občine PH vsakemu udeležencu izročil daru ^ posvetilom na to srečanje in teki",
ŠABEC DRAGO, Tolu1®
.0$ I
.•»‘ji

A DZS pripravlja IUZDAJO V18 KNJIGAH
Posamezne knjige:
PRAZGODOVINA EVROPE ROJSTVO EVROPE VISOKI SREDNJI VEK POZNI SREDNJI VEK ROJSTVO NOVEGA ČASA (renesansa)
BAROK IN ROKOKO DEVETNAJSTO STOLETJE NASA DOBA STARI EGIPT
f®? ~"r
LJUDSTVA STAREGA VZHODA
DALJNI VZHOD
BIZANC IN NJEGOV SVET
ATENE IN RIM
KRETA IN HELADA
ISLAMSKI SVET
STARA AMERIKA
INDIJA
AFRIKA IN OCEANIJA
AFRIKA IN OCEANIJA
ZBIRKA UMETNOST V SLIKAH
je prvi sistematični prikaz svetovne umetnosti, ki namesto teoretične razlage prepušča besedo sami’ umetnosti. Vsako sliko spremlja kratko in strnjeno pojasnilo, ki nazorno in tudi za laika razumljivo osvetljuje posamezno delo v njegovem zgodovinskem kontekstu. Ta prikaz dopolnjujejo še nadrobni podatki o posameznih ustvarjalcih, o nastanku posameznega dela, o materialu in velikosti posameznih umetnin, podatki o muzejih, kjer so dela shranjena in o krajih, kjer so jih našli, itd.
UMETNOST V SLIKAH
je namenjena vsem, ki žele odkriti čudežni svet človekovega tisočletnega ustvarjanja in si pridobiti zaokrožen vpogled v zgodovino umetnosti. Posamezna dela — sestavili so jih avtorji svetovnega slovesa — vsebujejo razlage in informacije, ki se dobe sicer samo v strogo znanstvenih in strokovnih publikacijah, hkrati pa s pomočjo ponazoritvene metode omogočajo na lahek način spoznavanje umetnostne zgodovine, vso lepoto in umetniška bogastva vseh časov in narodov.
UMETNOST V SLIKAH je zbirka 18 knjig, ki imajo skupno 4800 strani in 5000 večinoma barvnih slik; v njih so predstavljena najslavnejša dela svetovnega stavbarstva, kiparstva, slikarstva, grafike in uporabne umetnosti. Vsaka knjiga ima 264 strani velikega formata (19,5 x 22,5 cm), natisnjena je na umetniškem papirju in vezana v polusnje z barvno reprodukcijo na ovitku.
PRVA IZDAJA ZBIRKE UMETNOST V SLIKAH
je na slovenskem knjižnem trgu zbudila tolikšno pozornost, da je bila razprodana, še predno je v celoti izšla. Zato se je založba odločila za
DRUGO IZDAJO
v upanju, da bo s tem ustregla vsem, ki si žele to enciklopedično zasnovano zbirko v osemnajstih knjigah. Zbirka izhaja pri založbi Holle Verlag, Baden-Baden, v Zvezni republiki Nemčiji, hkrati pa tudi v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Holandiji, Franciji in Italiji. Že ta podatek je priporočilo za zbirko.
UGODNOSTI ZA NAROČNIKE:
Prednaročniška cena za vseh 18 knjig je 2700 din. Celotni znesek lahko naročniki poravnajo v mesečnih obrokih po 60 din. V prosti prodaji bo zbirka znatno dražja. Vseh 18 knjig bo izšlo do konca 1973. leta.
Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in tudi uprava založbe, če ji pošljete priloženo naročilnico v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Oddelek „Knjižne zbirke“, 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 25.
Naročite se že danes na UMETNOST V SLIKAH, zbirko, ki bo obogatila vašo knjižnico z izjemnimi deli kulturnega bogastva, saj gre za
-NOVO ZGODOVINO UMETNOSTI, KI JO BO VSAKDO Z NAVDUŠENJEM SPREJEL!
NAROČILNICA
Obvezno naročam celotno zbirko UMETNOST V SLIKAH v 18 knjigah, vezanih v polusnje. Cena celotne zbirke je 2700 din.
Naročnino bom poravnal: — takoj — v mesečnih obrokih po 60 din.
Knjige mi pošljite na naslov: - stalnega bivališča - na kraj zaposlitve.
(Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
Kraj in datum:
Podpis naročnika:
1	I
02	ia
>1
3	.s
O naši
Komaj smo sklenili to šolsko leto, že se pripravljajo vodstva šol : na prihodnje: razmišljajo o vzdrževalnih delih na zgradbah, kadrovskih spremembah, dopolnitvah v kabinetih in podobnem.
Zanimalo nas je, kako bo s preskrbo učil in ponazoril v šolskem letu 1971/72, pa smo povprašali o tem tov. Antona Goloba, vodjo oddelka za učila pri Državni založbi Slovenije.
Kaj nam lahko poveste o preskrbi z učili v prihodnjem šol-dcem letu?
— Za nakup bo šole še nadalje usmeijal naš Katalog učil. Tu so našteti proizvodi, ki so nam na voljo: domači in uvoženi izdelki — predvsem vzhodni (teh imamo na zalogi že okrog 80 %), upamo pa, da bo letos na voljo tudi kaj več zahodnih. Pripravljenih imamo nekaj novosti: zgodovinski zemljevid 2. svetovne vojne, popravljeno izdajo ročnih kart Slovenije, od uvoženih pa planetarij , nekatere nove zbirke za tehnični pouk itd. Upamo, da bomo v Ljubljani letos prišli do svojega poslovnega lokala, ki ga že dolgo pogrešamo. Sele v njem bodo imeli kupci temeljit pregled nad zalogami, ki so jim
trgovini
na voljo, tako da bodo lahko izbirali.
Kakšen bo prihodnji položaj na tržišču - ob novih gospodarskih ukrepih?
— Vsekakor moramo računati s podražitvami. Ne vemo še za zunanjetrgovinske oziroma devizne ukrepe, prav tako pa ne poznamo načrta regresov za deficitarne učne pripomočke. Vse to so neznanke, ki bodo močno vplivale na ekonomiko v naši stroki.
V zadnjem času se pojavlja pri nas vse več trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo učil. Kako ocenjujete ta pojav?
— Primerov kot so Tobak, Contal in podobno imamo sedaj na Slovenskem več kot deset. Mednje pa se uvrščajo tudi razni prosvetni zavodi oziroma ustanove, ki jim trgovina ni osnovna dejavnost. S tem se še bolj oddaljujemo od inozemske prakse velikih podjetij. Vsako od teh obsega namreč vse poslovanje — od razvojnih oddelkov in delavnic ter servisov do svoje . službe marketinga in distribucije oziroma komerciale. (Na podoben način je poslovalo pred vojno pri nas podjetje Učiteljskega združčnja.)
V * T *
Z UClll
Razdrobljenost trgovine vnaša v preskrbo z učili več stihije: posamezna podjetja se omejujejo na izbor nekaterih komercialno najbolj konjunktumih proizvodov. Določene zaloge se kopičijo, druge ostajajo deficitarne, razvid potreb se vse bolj odmika trgovini. Zato postajajo tudi novi nakupi včasih tvegani. Posledice čuti predvsem šola: v preskrbi, dobavnih rokih in cenah.
Ali nam lahko zaupate, kako premagujete težave med ostalimi sopotniki v tej, kot pravite, stihiji?
— Omejujemo se predvsem na dobave, ki uživajo spregled prometnega davka, če šola predloži potrebno izjavo. Za sedaj še vzdržujemo širšo standardno zalogo, ki jo sproti dopolnjujemo z naročili pri sorodnih podjetjih v Beogradu in Zagrebu, če je potrebno. Tem vrnemo tudi sami podobne usluge. Ker nam manjka zanesli-vejši pregled, presojamo izbor in količino svojih nakupov predvsem na podlagi dosedanjih večletnih izkušenj. V dobi elektronskega programiranja nam ta metoda seveda vedno manj zadošča, vendar dobimo v sedanjih razmerah vse teže tudi druge podatke.
Osemdesetletni življenjski jubilej ljudskega učitelja in revolucionarja Jožeta Velnarja
do dela, prizadevnost, marljivost, idejna borbenost — to so bile Velnarjeve značilnosti. V tem je bil mnogim mladim uči-, teljem vedno vzornik. Jože Vel-nar pravi: „Učiteljstvo je bilo v tej dobi zelo delavno zunaj šole, saj se je zavedalo, da je bilo po prvi svetovni vojni treba dati vse svoje moči za slovenski jezik.
Jože Velnar na področju šolstva v Prekmurju ni imel lahkega dela, saj je Bilo treba nenehno utrjevati slovenski jezik pri ljudstvu, učencih in učiteljih. Glede uspehov na šolah, pa pravi danes Jože naslednje: „Pogumno lahko trdim, da uspeh na šolah ni bil slab, učitelji so bili marljivi, otroci pa pridni in so lepo napredovali, saj je mnogo Prekmurcev svoje šolanje nadaljevalo na raznih srednjih šolah pa tudi na visokih, kar se tudi danes pozna pri strokovnem kadru današnje socialistične graditve."
Med okupacijo so Jožeta odgnali v zapor in internacijo. Po vrnitvi se je takoj lotil dela na šoli, postal prizadeven družbenopolitični delavec in aktivno sodeloval pri najrazličnejših organizacijah in forumih. Mnogi uspehi so bili plod Velnarjevega dela. Leta 1958 je bil Jože Velnar upokojen in se je preselil v rojstni Ljutomer. Takoj se je vključil v delo TV Partizana in s svojimi izkušnjami pripomogel k njegovemu razvoju. Jože Velnar je za svoje prizadevno družbeno delo ter hrabrost Rdeče-armejca prejel številna priznanja, plakete in odlikovanja.
Če se ozremo na njegovo bogato, plodno življenjsko pot trdimo, daje lahko ponosen na svoje delo.
Ob tem visokem jubileju želimo Jožetu Velnaiju prav od srca še mnogo prijetnih let!
JANKO BELEC
Ob visokem življenjskem jubileju Francke Udirjeve
Pod ljutomerskim ,,Triglavom", obdanim z bukovimi in smrekovimi gozdovi, živi v pokoju Jože Velnar, dolgoletni prosvetni in družbenopolitični delavec.
Prav pod tem „Triglavom“ se je Jože Velnar rodil pred 80 leti kot sin uglednega zidarskega mojstra in daleč naokrog znanega dobrega pevca. Tu je preživel otroška in mladostna leta. Leta 1910 je končal učiteljišče v Mariboru ter nastopil službo na osnovni šoli v Cezanjevici. L. 1914 je moral k vojakom. Prišel je v rusko divizijo^ V mnogih bojih se je odlikoval kot komandant I. bataljona 27. str. polka Rdeče armade. Vojaško suknjo je slekel 1916, da bi odšel učiteljevat na šolo Cven pri Ljutomeru. Poučeval je tudi na Koroškem, v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Murski Soboti. Predano se je uveljavljal pri šolskem in zunanješolsicem delu, bil je pravi ljudski učitelj, telovadec, tekmovalec, pevovodja, knjižničar. Njegov nastop, volja
Vilko Videčnik 60-letnik
Šolski upravitelj na osnovni šoli Mokronog je pred nedavnim slavil svoj 60-let ni jubilej. Sicer je rojen na Štajerskem, svoje življenje pa je posvetil Dolenjski. Ko je prišel pred 23 leti v nekdanji okraj Trebnje, se je izkazal kot odličen organizator ljudsko-prosvetnega dela, pozneje pa je postal tudi poverjenik za prosveto. Vsi ljudje na Trebanjskem so ga poznali kot zaželenega pohtičnega aktivista na terenu.
Skoraj 20 let je ravnatelj osnovne šole v Mokronogu in vodi še dve podružnični šoli. Ni priljubljen le kot pedagog in predstojnik v učiteljskem kolektivu na šoli. Nobeno prosvetno in politično življenje se ne dogaja brez Vilka Videčnika. Sedaj nastopa kot priznan govornik, sedaj kot funkcionar ali aktivist, pa je kot pevec, igralec in dirigent. Družba zna ceniti njegova napredna prizadevanja, zato je 'prejel pred kratkim priznanje OF.
Vsakega aktivista in prosvetnega delavca delo utruja, tudi našega jubilanta, je pa take srečne narave in ga pri tem rešuje velika domiselnost za humor. Po tej strani je vsak njegov družabnik in sodelavec.
Stanovski tovariši in znanci ter prijatelji mu žele še mnogo delovnih uspehov!
STANKO SKOČIR
Pred nedavnim je tovarišica Francka Udiijeva, predmetna učiteljica matematike in fizike v osnovni šoli na Koroški Beli, vstopila v enainštirideseto delovno leto. Štirideset let dela, učenja in vzgajanja, štirideset let življenja za šolo je doba, polna odrekanja, doba zmag in porazov, veselja in žalosti. To je doba, ki jo je tovarišica Francka posvetila učencem in šob, večino teh let prav učencem in šoli v svojem rojstnem kraju na Koroški Beli. Prav tuje 1916. leta sama stopila v šolo kot učenka. Nadalje je obiskovala učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturirala 1929. leta.
Prvič se je zaposlila kot učiteljica v osnovni šob na Veliki Dolini in tam ostala do 1936. leta, 23. jubja istega leta pa je nastopila učiteljsko službo v osnovni šoli na Koroški Beli, kjer poučuje še danes.
Vojna vihra je tovarišici Francki prekinila njeno življenjsko poslanstvo. Skupaj z mnogimi slovenskimi intelektualci je bila takoj prve dni okupacije izseljena v Srbijo. Ves čas pregnanstva v Srbiji je živela v Valjevu. Tudi v teh hudih dneh je delala kot vzgojiteljica pri družinah v Valjevu. Za otroke slovenskih družin, ki so bili izgnani v ta kraj je organizirala najrazličnejše tečaje, v katerih je poučevala in vzgajala v materinem jeziku in v ljubezni do domovine. Jugoslovanska vojna misija je tovarišico Francko iz-
brala za učiteljico bosanskih in črnogorskih partizanskih sirot. Po krajšem tečaju V Beogradu je februaija 1945 odpotovala v Bolgarijo v Vlkovo Slatino, kjer je poučevala partizanske sirote do konca avgusta 1945. leta. Od tam se je 1. septembra 1945 vrnila domov in na delo v osnovno šolo na Koroško Belo.
Prizadevnost, marljivost, skromnost, natančnost in veselje do matematike sojo 1948. leta privedli na višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer je 1950. leta diplomirala iz matematike in fizike. Od septembra 1950. leta poučuje tov. Francka matematiko in fiziko. Strogo in uspešno učiteljico matematike poznajo učenci in starši tudi zunaj njenega delovnega območja. Franckina življenjska pot ni bila postlana z rožicami, sama je morala premagati mnogo težav in udarcev. Nerada se jih spominja. ' Zažari pa ob spominih na uspehe, na lepe urice, ko njeni učenci z veseljem in željno sprejemajo ne le znanje, ki jim ga daje, temveč tudi bogate življenjske izkušnje in osebni zgled skromnosti, delavnosti in dobrote.
Ob visokem delovnem jubileju čestitamo tovarišici Francki vsi njeni sodelavci in prijatelji, hkrati pa se ji zahvaljujemo za vso nesebično pomoč in modre nasvete v vseh težjih odločitvah.
TEODOR KREUZER
4DZS
pripravlja reprezentativno zbirko

V zbirki so vključene tri knjige: HIMALAJA
VULKANI
SAHARA
RIMALAiA, najvišje, najbolj mogočno in z naravnimi lepotami najbolj obdarjeno gorovje na Zemlji, ima mnogo obrazov in mnogo skrivnosti, ki jih druga goroyja nimajo. In najbrž bi težko našli človeka, ki bi nam znal bolj neposredno in živo opisati to veličastno pokrajino kot geolog, raziskovalec in pisatelj dr, HERBERT TICHY.
Avtor je bil sedemkrat na Himalaji. Posebno je zaslovel, ko je leta 1957 s tremi Avstrijci in desetimi Šerpi osvojil himalajski vrh Cho Oyu (8189). Na svojih poteh se je spoprijateljil z doma-
čini in menihi, z vojaki^roparji in kralji. O svojih popotovanjih je napisal več knjig („Beli oblaki nad rumeno zemljo'1, „Cloveške poti - božje gore", „Beli sahib" - za to ki'
_ _	.i to knjigo je dobil leta 1966
avstrijsko državno nagrado). Njegove knjige so bile prevedene že v petnajst jezikov.
HIMALAJA, s fotografijami bogato opremljena knjiga, je Tichyjevo najuspešnejše delo. V knjigi so združene avtorjeve skušnje z bogatim dokumentarnim gradivom, saj je na svojih popotovanjih posnel mnogo edinstvenih slik, ki dajejo s svojo izrazno močjo, motivno izjemnostjo in doživljajsko sugestivnostjo „HIMALAJ1“ še poseben mik.
HIMALAJA bo imela 96 strani teksta, 114 čmo-beiih fotografij in 62 barvnih slik. Knjiga velikega formata (24 x 28 cm) bo tiskana na umetniškem papiiju in vezana v celo platno z večbarvnim ščitnim ovitkom.
DRUGA KNJIGA V ZBIRKI ..NEZNANI SVET" BO
VULKANI
V KNJIGI najprej pritegnejo bralca izjemne fotografije o vulkanskih izbruhih in o pustošenju neukrotljivih elementov. Pred temi pretresljivimi vrati pekla je še danes vsa človekova obvladljivost, umska iznajdljivost in tehnična sila brez moči. Fotografije so enkratne v svoji barvni impresivnosti, opisi posameznih avtorjev pa dajejo bralcu strnjen pregled nad pojavnostjo vulkanov in nad velikimi katastrofami, ki so prizadele človeštvo. Avtorji tega izjemnega dela so: Alfred Rittmann, Catania,
Haroun Tazieff, Pariz, Robert W. Decker, Hannover (ZDA), Emilia Poli, Catania, Guenther Mfeninger, Dunaj.
VULKANI je knjiga, ki bo imela 168 strani velikega formata (24x28 cm), 61 čmo-beiih fotografij in 60 barvnih slik. Tiskana bo na umetniškem papiiju in vezana v celo platno.
TRE' JA KNJIGA V ZBIRKI ..NEZNANI SVET" BO
SAHARA
SAHARA je s približno devet milijoni kvadratnih kilometrov največje puščavsko področje na Zemlji. Knjiga posreduje stvarno, neposredno in preverjeno podobo Sahare: opisana so vsa raziskovalna prizadevanja pri odkrivanju Sahare, njena geografija, živalstvo, rastlinstvo, človek v puščavi itd, Gre za moderno monografijo o eni največjih puščav. Tekst dopolnjujejo čudovite barvne in črno-bele fotografije z izvirnimi posnetki, ki so bili posebej pripravljeni za to knjigo. Avtoiji: Peter Fuchs, Alfons Gabriel, M. Kassas in Thepdore Monod.
SAHARA je knjiga velikega formata (24 x 28 cm), ima 184 strani, od tega 104 strani teksta, 80 čmo-beiih fotografij, 62 barvnih posnetkov in dva barvna zemljevida. Tiskana bo na umetniškem papiiju, vezana v celo platno z večbarvnim knjižnim ovitkom.
Vse tri knjige zbirke NEZNANI SVET
BO Državna založba Slovenije izdala v kop redukciji z dunajsko založbo Schroll Verlag. Knjige izidejo do konca letošnjega leta. Razkošno opremljeno zbirko dobe naročniki za ceno 480 din. Naročnino za vse tri knjige lahko poravnajo tudi v 10 mesečnih obrokih po 48 din.
Naročniki celotne zbirke imajo precejšen popust, kajti knjigotrška cena za posamezno knjigo bo 180 din.
Na knjige se lahko naročite pri vseh knjigarnah in zastopnikih založbe, s priloženo naročilnico pa tudi pri upravi. Naročilnico pošljite, prosimo, v ovojnici na naslov:
DR ŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Oddelek za knjižne zbirke, 61000 LJUBLJANA
NAROČILNICA		i	i	i	1 I
Obvezno naročam zbirko „Neznani svet", v kateri bodo izšle tri		i		i	
knjige: HIMALAJA - VULKANI - SAHARA. Cena za vse tri					
bogato ilustrirane knjige, vezane v celo platno, je 480 din.		i	i	i	! i
Ceno za zbirko bom poravnal:	..	j	!	i	i i
- takoj	<	i		l	; i
- v 10 obrokih po 48 din.	Z	j	i		j j
Knjige mi pošljite na naslov: -	stalnega bivališča -	na kraj zaposlitve.	O o D£ C Z	• 1	i	i	■i 1
(Neustrezno prečrtajte!)	> O	s.	i	!	1 i
Kraj in datum:	Podpis naročnika:	-1 <	.s 1	't	1	1 1
	Z		34		D	:
Delovne izkušnje in denar
Pred kratkim smo se podrobneje seznanili z osnutkom samoupravnega sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnega dohodka v osnovnih šolah. Zelo so poudarjene delovne izkušnje — po novih merilih naj bi bila razlika v OD zaradi teh kar 40 %.
nih delavcev, tako mlajših starejših;
2) da nam ustrezni avtor1 tivni forum dokaže up ra'
Vsi vemo, da so bile prav te vzrok mnogim sporom med mlajšimi in starejšimi kolegi na šolah, kadar so oblikovali ali spreminjali pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Da bi omenjeni problem enkrat za vselej rešili, smo se somišljeniki tega dopisa - predloga namenili, da javno izrazimo svoje nezadovoljstvo zaradi pretiranega upoštevanja delovnih izkušenj, hkrati pa odpremo javno razpravo, ki naj bi ta problem osvetlila z vseh strani in ga tudi rešila.
Upoštevanje delovnih izkušenj do in nad 30 let nam ni razumljivo. O tem smo se mlajši učitelji že dostikrat pogovaijali in si skušali razložiti, v čem bi bila upravičenost takšnega razdeljevanja denarja v prosvetni službi. Pogovarjali in „uda-rili" smo se večkrat tudi s starejšimi kolegi, ki pa so vedno vztrajno zagovarjali upoštevanje delovnih izkušenj in jih različno utemeljevali.
Naj sedaj navedemo nekaj misli, ki po naše ne odobravajo tolikšnih razlik:
2) delovne izkušnje niso tako ekstremno poudaijene.
Tudi mi smo za upoštevanje delovnih izkušenj, vendar samo do 10. leta službe in seveda tudi tu v. razumni materialni razliki osnove OD.
*;
nost (pretiranega) upoštevi delovnih izkušenj; ali
3) da zahteva spremen* meril upoštevanja delovnih kušenj v omenjenem osnut
d) Pravijo, da jim ne privoščimo lepe pokojnine.
Višino pokojnin določajo drugi forumi in ne mi.
18 učiteljev iz Slov Gradca: 8 učiteljev z lovno dobo od 2 do 4 in 10 učiteljev z delo' dobo od 5 do 10 let
1.	Ne zdi se nam logično, zakaj z delovnimi izkušnjami ne raste tudi odgovornost in obsežnost dela, ampak samo plača. Zakaj mora biti mlad učitelj „stažist“ samo pri osebnih dohodkih?
Vsi vemo, da mladega učitelja takoj postavijo v razred, kjer je prepuščen samemu sebi in svoji iznajdljivosti. Ravno tako je obremenjen, največkrat pa še bolj kot starejši kolegi; in to z raznimi krožki in ostalimi dejavnostmi. Vsi, ki smo tako začeli, vemo, da je tak začetek zelo težak, ničesar pa ne ukrenemo, da bi ga učitelju — novincu olajšali.
2.	V našem primeru ni zadoščeno niti osnovnemu socialističnemu načelu delitve po delu.
3.	Ob takšnem načinu nagrajevanja kot ga priporoča komisija za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v osnovnih šolah, so stimulativna edinole leta, torej delovne izkušnje.
Kako naj dela mlad učitelj z vnemo, s kakršno je zmožen delati, če pa že vnaprej ve, da za svoje delo ne bo dobil nič več, kot mu pripada ih ne kot bi si zaslužil.
Ne mislimo, da vsi mlajši delajo mnogo ali celo dobro, opozarjamo le na izjeme; znano pa je, da je delo mlajših učiteljev (do 15 službenih let) največkrat enakovredno delu starejših.
4.	Ali delovne izkušnje ne diskriminirajo naših kvalifikacij v primeijavi z delavci z enako kvalifikacijo v industriji?
Učitelj začetnik naj bi imel po novih merilih enako ali celo manjšo plačo kot kvalificirani delavec v industriji in ne kot tehnik -- začetnik. Pri tem upoštevamo republiško poprečje osebnih dohodkov posameznih kvalifikacijskih struktur.
e) Pravijo, naj bi jim bile raz- i like v osebnih dohodkih naše priznanje za njihove zasluge in dosedanje delo.
Za delo so jih sproti nagrajevali, kot jih še sedaj. Naše dovolj lepo priznanje pa mislimo, da je v tem, ko prevzemamo (in to radi) večji del šolskih in zunajšolskih dejavnosti.
Naj poudarimo še enkrat, da nam gre za nagrajevanje po delu.
Nagrajevanje po delu je osnovna pravica delovnega človeka po ustavi SFRJ, šele za tem se lahko izdelajo in izoblikujejo še druga, specifična merila, ki pa nikakor ne smejo biti ekstremna, kakor je to v našem primeru. '
Če pa tudi mi pogledamo na problem z materialnega vidika, potem se nam naj ne zdi čudno, zakaj imajo PA vedno manj rednih slušateljev in da bomo morda že čez nekaj let začeli krepko čutiti pomanjkanje učiteljskega kadra.
Kdo pa se bo danes še odločil za poklic, kjer bo moral delati celih 15 ali 20 let, preden bo dosegel dohodek, ki ga lahko doseže z drugim poklicem že v začetku svojega službovanja!?
Mislimo, da bi morali pristojni forumi na ta in podobne probleme gledati malo boij daljnosežno sedaj, ko je še čas in v tem smislu dajati tudi konkretne smernice in navodila komisijam, ki izdelujejo predloge in osnutke, kot je ta, ki je izzval naše nezadovoljstvo in protest. Ponovno tudi poudarjamo, da ne odklanjamo upoštevanja delovnih izkušenj v celoti, ampak da smo za to in sicer v mejah logičnosti upoštevanja let -do 10 let, kot tudi v mejah razumnosti dodeljevanja sredstev zaradi let - največ do 150 dinarjev.
Morda tudi mi mlajši pri prikazovanju omenjenega problema nismo bili vedno dovolj prepričljivi ali jasni, vendar mislimo, da bo vsak objektivni bralec tega članka sam presodil, da sta naše nezadovoljstvo in protest upravičena in da se res ne moremo strinjati s predlogom že omenjene komisije.
Razstavi v Kranju
N
a
sni
Jtn
tel
o
V	galeriji Mestne hiše v Kio| nju razstavlja akademski slilz^ in profesor Igor Pleško. Bogiiš zbirko svežih tihožitij povezi ista motivika: živali iz morski P sveta. Pri sedanjem ciklusu Mi novo njegovo upodablja1] smrti. Smrt ni več tragičij temveč je izražena z zelo s*1 žimi, lahkotnimi barvami, kij zlivajo v skladno pisano celo*! Vsa'tihožitja delujejo kot* redno dobra dekoracija. Slik Pleško je pred kratkim raz5^ Ijal v Lamutovem salonu v k stanjevici na Krki in v Mesi* galeriji v Piranu.
V	Prešernovi hiši v Kr: razstavlja slikar-samorast: Franc Boštjan. Doma je iz P< valj na Koroškem.
Lepota, pestrost domače k! roške pokrajine in njegova lj bežen do nje vodijo njeg' čopič od risbe, pastela, akvaN do olja. Po stilu je realist, svoji slikarski izpovedi je : raven in pogumen, saj ga _ strah nemodernosti. V vseh nr govih del je očitno iskanje pj merne tehnike, ki bi poudar > motiv. Prepričljiva je riv,<
i
S tem dopisom pa bi želeli naslednje:
1) Da prek našega lista o navedenem problemu poseže v javno razpravo čim več prosvet-
Kašta (kašča), pastel Ajda cve olji Stražišče in Jesen.
Franc Boštjan se ukvarja slikarstvom že od šolskih f Samostojno je razstavljal v kovnem salonu na Ravnali in mariborskem Rotovžu. Sodel val je tudi na skupinskih ra stavah v Slovenjem Gradcu i® Ždaru v ČSSR, v domačih kl^ jih in obmejnih avstrijskih. Jc
r
TEA DOMINI

iOgrafi prikazuje
• 1
Kot smo že omenili, nam starejši neprepričljivo utemeljujejo upravičenost , upoštevanja delovnih izkušenj, kot na primer:
a)	Večje materialne potrebe zaradi starejših otrok.
Mislimo, da ni treba posebej poudarjati in dokazovati, da so potrebe mlajših ljudi ravno tolikšne kot starejših, morda pa so celo večje.
b)	Kvaliteta dela baje raste od prvega do 35. leta dela. (? )
Če je to res, zakaj se potem ne zavzemajo za nagrajevanje po delu, saj bi v tem primeru imeli priliko zaslužiti ravno toliko ali pa še več kot sedaj.
c) Sklicujejo se na to, da so upoštevali delovne izkušnje že v časih Marije Terezije in da jih upoštevamo še danes po vsem svetu in tudi pri nas v drugih delovnih organizacijah.
ELMER GENTRV - ŠARLATAN je ameriška družbena drama. Kljub temu da je film nastal v letu 1961, prinaša danes določeno novost v uresničitvi zamisli o možnosti intenzivnosti množične komunikacije. Intenzitnost te komunikacije se prvič kaže v razmeiju identifikacije z vero posameznika govornik;! in množičnega poslušalstva. Drugič je ta intenzivnost v razmeiju indentifikacije posameznika in množice s stihijo nesreče. V zgodbi se to kaže v težnji cerkve po tesnejši komunikaciji z množico. Tako uporablja le-ta učinkovitost komunikacije medija reklame -vse je potrošniško blago. — nd
NE BODITE ŽALOSTNI... je film režiserja Philippa Labra.
S
T
»sel
Film nam pripoveduje c uiMc dem novinaiju, ki hodi po Fraf?n ciji in dela zanimive reportaže^3 zanimivih ljudeh. Film je ref0! ziran tako, da ima kar najma^ šo možnost, da bi nastopil novost. To možnost mu jernN« način realizacije, ki se kaže k1'®!' mehanska reprodukcija novolPr novega francoskega vala. —
r'
ČE BI — je film anglešktfali režiserja Lindsaya Andrsoifczi Pred dvema letoma je bil #od canneskimi zmagovalci. Zbu^io je izredno pozornost. Filmi 1 zanimiv samo po obliko'?ri|
plati. Njegova moč je predvsftoei v raziskovanju vzrokov naspi*3*:
tij, ki jih imajo mlade gem1*^ cije. Tema ni ozko vezana fVr college. Njen pomen postori] univerzalen in zadeva vso dn^gi bo. Film je prefinjena anali®1 stanja, ko ne le posamezni^li temveč skupina začuti nujo ffPc spremembah v načinu in orgaW zaciji življenja. Revolt mla^s (film-je nastal 1968) je tist^dl kar zanima predvsem avtoiji Film je primeren za obravna^0' v srednji šoli. - mb	^
lih
Kako je bilo včasih in kako je sedaj po svetu, ne vemo točno, vemo pa, da jih pri nas ne upoštevajo povsod, če pa jih, je ta razlika v mejah razumnosti in logičnosti.
Pripomnimo pa naj to, da v delovnih organizacijah, kjer delovne izkušnje upoštevajo, mlajši delavci
kljub temu lahko zaslužijo več, kot
je njihova osnova (kar pri nas ni mogoče), to pa predvsem:
1) ker so nagrajeni po učinku dela;
NOVA ŠOLA V GORENJI VASI
šte-
Pti
Ravnateljstvo osnovne šole Gorenja vas prosi vse prosvetne delavce, ki so kdajkoli poučevali v Gorenji vasi ali drugih šolah v Poljanski dolini, da nam sporoče svoje naslove.
Vsem bomo poslali pismena vabila za otvorirev nove šole; ki bo v nedeljo, 29. avgusta 1971, ob 10. uri.
raz
trd