se. stroiiiia.
I Ljubljani, i uteh, I. marca 1913.
XLVI. lila.
6
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto * K 24*—
pol leta . 12—
četrt leta na mesec
o —
2*-
v upravniStvu prejeman: celo leto K 22*—
pol leta .••«•• t » 11*— četrt leta* •«•«•«, . 5*50 na mesec   ■••«•*   . 1*90
Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulice št 9 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Iihafa vsak dan zvečer isnomii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zah\ala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
———— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ..<«••• K 25'—
pol leta »•••••• m 13'—
četrt leta   •••••• , 650
na mesec   ..«••« . 2*30
za Nemčijo: celo leto ...         .  .  K 30* ■ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica št 5, telefon št 85.
Državni zbor.
Dunaj, 7. marca.
Sreai debate o predlogih glede zapiranja trgovin se je zbornica danes odgodila za cei mesec. Po eno-inpoldnevnem »napornem« delu se podajajo poslanci na velikonočne počitnice. Bogato obdarovani. Zborniška blagajna, ki je včeraj izplačala dijete za februar, je nakazala danes Ifndskim zastopnikom celi »zaslužek za mesec marec. Polno gradiva čaka v odsekih, cela vrsta predlogov leži na zbornični mizi — toda parlament gre na vesele počitnice, brez vsakega vzroka zanemarja svoje dolžnosti ter se lahkomiselno ^postavlja javnemu očitanju — in zaničevanju. Krivda ne zadene toliko poslancev, katerih mnogi občutijo mučnost tega položaja ter sc zgražajo nad komedijo, katero igrati so prisiljeni. Krivda zadene v prvi rsti nezmožno predsedništvo, ki ni-
toliko možatosti, da bi se uprlo nevredni igri. Vlada parlamenta ne potrebuje, boji se slišati njegov svarilen glas, plaši se možnosti, da bi po
em naključju mogla vendar-le riti mednarodna situacija v razgali in zato ustavlja seje sredi merilih debat ter pošilja poslance do-
. ko so komaj začeli razpravljati. Vlada omalovažuje ljudsko zbor-co iako, da smatra za popolnoma zadostno, ako se odkupi nepotrebnemu >sitnarenjti s tem, da izplača dijete naprej ter jih požene domov.
.nični predsednik prenaša to za-nicevanje z mirno vestjo, in mesto da bi ščiti! avtoriteto parlamenta, je slušen sluga nhnisirskega predse jn'ka.
Parlament je končal danes prvo branje krošnjarske predloge (o izvornem govoru posl. Biankinija smo
oročali brzojavno) ter pričel razpravljati o predlogih glede zapiranja
rgovin. Prihodnjo sejo skliče predsednik pismenim potom, najbrže za S. april.
*
Že desetletja   prihajajo  iz vrst - ovcev in obrtnikov   tožbe o ob-
čutni Škodi in konkurenci, ki jim jo dela vedno bolj se razvijajoče kroš-njarstvo. Da bi jim ugodila, je vložila vlada že 1. 1894. v zbornici zakonsko predlogo, ki naj bi odpravila nedostatke, obstoječe zakone in krošnjarstvo po možnosti omejila. Predlogo pa je doletela usoda, kakor v avstrijskem parlamentu toliko drugih umestnih in koristnih predlog: prišla je v odsek, od tam pa se ni vrnila več pred plenum. Ravno tako se je godilo z novima predlogama, ki ju je vložila vlada 1. 1897. in 1900. Ko pa sta 1. 1907 obe zbornici končno vendarle sprejeli novo krošnjarsko predlogo, je vlada ni predložila v sankcijo, ker je nasprotovala nekaterim določbam avstro-ogrske nagodbe. Zato je prišla 1. 1909 zopet pred parlament. Ta se je je res oprijel in jo sprejel 10. februarja 1911 v tretjem branju. Zbornica pa je predlogo tako »obdelala«, da je nastal iz nje pravcati kaos in je bilo že v naprej gotovo, da jo bo gosposka zbornica a limine zavrnila.
No, do tega niti prišlo ni, ker je bil v tem parlament razpuščen in s tem tudi predloga pokopana.
Letos jo je vložila vlada vnovič — že šestič. Kakor vse prejšne, ima tudi ta predloga tendenco, po možnosti omejiti krošnjarstvo in s strogimi določbami odpraviti mnogovrstne zlorabe, V ta namen služi cela vrsta določb, ki.otežujejo dovoljenje za k ros n j a r s t vri*in tudi krošnjarjenje samo. Dovoljenje morejo dobiti le avstrijski državljani, ki so stari vsaj 33 let in stanujejo v svojem okraju najmanj že 3 leta. Prepovedana je združitev krošnjarstva s stalno trgovino ali obrtjo. Določbe o nedeljskem počitku veljajo tudi za krošnjarje. Občine lahko za svoje okoliše prepovedo krošnjarjenje v javnih lokalih, z dovoljenjem deželne vlade pa krošnarjenje sploh. Krošnjarjem je prepovedano prodajati na obroke ali se posluževati pri transportu živine in vodnih vozii. Kontrola nad kroš-njarji je poostrena. Prepovedano jim je nadalje prodajati celo vrsto predmetov, med njimi: meso, mleko in mlečne izdelke, kruh, sladkor, zdravila, optične predmete, orožje, kolo-
nijsko in špecerijsko blago, zlatnino in srebrnino itd. — Kupčija s konji, govejo živino in perutnino ne spada pod krošnjarski zakon. Za prestopke določa zakon kazni do 300 K, v slučaju neiztirljivosti pa zapor do 30 dni.
Iz teh ostrih določb so izvzeti prebivalci iz krajev, ki so že od nekdaj navezani na krošnjarjenje, da se prežive, a tudi ti le z ozirom na predmete, s katerimi prebivalci dotičnih krajev že od nekdaj krošnja-rijo. Ti lahko dobe krošnjarsko koncesijo že s 24. letom in smejo kroš-njariti po celi monarhiji in tudi v okrajih, oziroma občinah, kjer je krošnjarjenje sicer prepovedano. Med te priviligirane kraje spadajo na Kranjskem ves politični okraj Kočevje za krošnjarjenje z živili, Rib-ničani vrhu tega tudi za suho in lončeno robo, na Goriškem pa prebivalci iz Bovškega okraja za tekstilne in galanterijske predmete.
Krošnjarski zakon je velike važnosti posebno za Kranjsko, ker odpade na njo po uradni statistiki relativno največ krošnjarjev. Leta 1909 jih je bilo na pr. v celi državi blizu 11.000, na Kranjskem samem pa 1020. Seveda pa je med njimi ogromna večina — 680! — Kočevarjev.
Socijalno-politično vprašanje zapiranja trgovin ni povsem enostavno. Akoravno je splošna zahteva trgovskih pomočnikov, da se naj zapirajo trgovine že ob 7. zvečer upravičena, se na drugi strani ne da zanikati, da bi tak splošno izrečeni predpis v znatni meri tangiral gospodarske iiKerese onih malih trgovcev, ki so navezani na dohodke svoje osebne pridnosti v trgovini in katerih kupčija je tako maloobsežna, da mora izhajati brez pomožnih moči.
Zastopniki obrtnih in trgovskih interesov izjavljajo zato, da se zapira rje trgovin ob 7. ne sme izvesti na škodo male trgovine in da socijalno-politični dobiček nastavljencev ne sme biti združen z znatnim in bistvenim oškodovanjem onih gospodarsko slabotnih elementov, ki v trgovini niti ne igrajo vloge delodajalcev.
Zbornici so predloženi trije inicijativni predlogi glede zapiranja trgovin
Dežeine vlade imajo po § 96 c obrtn. zakona pravico odrediti za posamezne kraje in za določeno dobo zapiranje trgovin že za 7. večerno uro. Trgovsko pomočništvo se poteguje za zakonito uvedenje te »zapiralne ure«. Vendar tej zahtevi ni mogoče ustreči, ker so razmere v raznih krajih in deželah preveč različne.
Predlogi, ki se tičejo zapiranja trgovin prepuščajo odločitev tudi v bodoče deželnim vladam, določajo pa na drugi strani, da morajo imeti trg. pomočniki vsaj 12 ur nepretrganega nočnega počitka (Forster) in izrekajo zaeno, da naj veljajo od deželne vlade izdani predpisi glede zapiranja samo za pomočnike, ne pa tudi za trgovce in člane njihovih rodbin (Einspinner, Rienossl). Po teh predlogih bi torej zapiranje trgovin ne bilo absolutno, temveč bi se spremenilo v oblastveno prepoved, da pomočniki ne smejo niti zaposleni preko ure, katero določi deželna oblast. Velike trgovine bi ob tej uri seveda zapirale, ker brez pomočnikov ne morejo poslovati, v malih trgovinah bi smeii prodajati lastniki obrti in člani njihovih rodbin tudi še po le] uri.
Zbornica je razpravo prekinila ter jo bo nadaljevala še le čez mesec . . .
Finančnemu odseku gre delo zopet hitreje izpod rok. Predlog poslan-caDiamanda,da naj se vprašanja pre-odkazov izroči še posebnemu pod-odseku, je bil odklonjen in splošno se pričakuje, da bo v torek že zaključena seja.
*
Slovenski klerikalci bodo morali menda skoraj zopet na pogreb enega izmed svojih ljubljencev. Težkoče, ki se stavijo predlogi o centralni zadružni blagajni, postajajo vedno večje in stvarnim protiargumetom proti zasnovan ju tega instituta se pridružujejo tudi politični pomisleki. Nasprotniki predloge trdijo namreč, da bi bila taka državna centralna zadružna blagajna silno nevarno orožje
v rokah vlade, ki bi velikanska sredstva zlorabljala v potične svrhe ter imela takorekoč nov zaklad na razpolago, iz katerega bi obdarovala xpridne« politične stranke in »patrijo-tične« narode, nepokornim pa zapirala kredite, grozeč jim z gospodarsko katastrofo, če se ne poboljšajo. Ta argument je gotovo vsega uva-zevanja vreden in celo dr. Krek je moral priznati, da bi bila privatna centralizacija zadružnega kreditnega gospodarstva na podlagi obstoječega akcijskega zakona morda priporočlji-vejša. Značilno je, da se vlada tej ideji z vso silo upira in tako bodo pač Cehi in Poljaki upropastili predlogo, katere pomembnost in važnost za ' zadružništvo je neoporečno velika.
*
Veliko zadoščenje vlada v parlamentu nad poljsko-rusinskim kompromisom glede gališke deželnozbor-ske volilne reforme. Grof Sturgkh je mogel cesarju danes sporočiti ta odlični politični uspeh, ki pa seveda ni njegova zasluga, temveč posledica spoznanja, da propada dežela, ako se oba naroda ne sporazumeta. Temu spoznanju se je vdala razumnost poljskih politikov. Tudi vlada pa bo profitirala, kajti notranji politični položaj se je s tem znatno zboljšal in Rusini ne bodo več strašili ministrov s piščalkami in bobni. Predvsem pa so sedaj finačni zakoni na varnem. * *
Manj ugodno potekajo pogajanja med obema goriškima klerikalnima strankama. Vlada se je odločila goriški deželni zbor razpustiti, in bi bila to že storila, da niso posredovali slovenski klerikalci, češ, da hočejo ustvariti z italijanskimi sodrugi kooperativo za novi deželni zbor. Obe klerikalni stranki naj bi prevzeli ded-ščino sedanje italijausko-liberalne-slovensko-klerikalne koalicije, ideja, katero podpirajo s posebno vnemo visoki duhovniški krogi, vlada in nemški krščanski socijalci. Slovenski klerikalci so zahtevali, da jim italijanski bodoči zavezniki prepustijo mesto deželnega glavarja. To propozicijo pa so Italijani po daljšem razmišljanju definitivno odklonili in po-
TEK.
Mm^m zgoBlsa.
Pred desetimi leti, ali tako ne->, se je klatil po gorenji Makedoniji mlad, vesel in bister fant. Pra-a posla ni imel. Nekateri trdijo, da je bil učitelj; drugi piavijo, da je bil > kozel« v nekem pravoslavnem kloštru; govore celo, da je bil oženjen, da pa je ženo gredoč pozabil in izgubil tam nekje blizu Prizrena. Sploh so leta njegove zgodnje mlati in njegovega romanja v gosto . egio zavita.   Dokler se je mudil v nji Makedoniji, je mislil,   da je : h ter se je pisal na »—ić«. Ko se je maknil malo nižje doli proti Traje pobolgaril ter se je pisal na . Ko pa se je naposled pribli-. ; ! Tesaliji, se je kratkomalo pogrčil -til na »—is«. O tej svoji i dobi ne govori nič rad; najbrž se mu je hudo godilo. Ali prav ta-krat ga je razsvetlil sam sveti Duh. Siromak »—is« je stal na bregu |e Adrije, na tistem   bregu, kjer ljUwomiia grofa Goluchovvski in Aehrenthal gradila   grško govore-albanskim otrokom italijanske Šole za avstrijski   denar. Obžarjen spoznanja je hvaležni »—is« po-kleknil na breg, poljubil zemljo ter !
i i! Albanec.   Prepisal se   je na »—i«, na čisto navaden »—i« brez ! priveskov. Tako prerojen in prekrščen se je napotil peš na Dunaj. '
V cesarskem mestu spoče :a ni trgal zlatih jabolk, zato ne, ker dunajski krčmarji, mesarji in peki pač radi ob nedeljah in praznikih pretepajo srbske študente, pa zaradi tega še nikakor niso zaljubljeni v albanske romarje. Naposled se mu je posrečilo, da je našel pot do univerze. In ob tisti uri se mu je pričelo življenje, kakor naj bi ga dodelil milostni Bog vsem nam vernim kristjanom.
Naletel je na profesorja nove grščine, ki tega lepega jezika še nikoli ni bil slišal na svoja živa ušesa. Profesor ga je ves ginjen objel in poljubil. Izkazalo pa se je kmalu, da je popotnikova nova grščina nekoliko drugačna od profesorjeve. Zato je neki češki študent iz Moravske tolmačil popotnikovo makedonsko srbščino v profesorjevo bavarsko nemščino. In so se razumeli. Vpisali so ga na univerzo, ne spominjam se, v katero stroko, ter so ga napravili za doktorja, da sam ni prav vedel, kedaj in kako. Za doktorja avstrijske filozofije.
Ko so zvedeli v avstrijsko-ogr-skem ministrstvu za zunanja dela, da se je prikazal na Dunaju živ Albanec, so omedleli vsi, najprej minister, nato še ostali grofje. Omedleli so od osuplosti. Kajti nihče v tem ministrstvu, niti vratar, ki je drugače brihtna glava, si do tiste ure ni mislil, da so res Albanci kje na svetu. Bilo je pač albansko vprašanje, toda vprašanja so na papirju, ne pa na cesti; ni si mogoče misliti vprašanja, ki bi jedlo in pilo, ali ki bi bilo celo
zaljubljeno. Vprašanju se edinole spodobi, da je odprto; spečati pa se sme kvečjemu s položajem. Vprašanje podpira troje oglov sive hiše na »Ballplatzu«, položaj pa četrtega.
Mladi, veseli in bistri »—U se je smehljal. Minister ga je otipal, nato so ga otipali še ostali grofje.
»Prav zares je živ!«
»Še smehlja se!«
»In podbradek ima!«
»In frak!« —
Kadar se spečata vprašanje in položaj, se porodi misija. Tisto misijo poverijo dojki. Albanski doktor avstrijske filozofije se je napotil s svojo misijo — kam? To njegovo popotovanje je zavito v še gostejšo meglo, nego njegova grška doba. Jeziki so pravili, da je šel biljardirat v belgrajske kavarne. So pa tudi ljudje, ki trdijo, da se je svoje misije zares in pošteno iznebil, le da je bil spotoma pozabil na avstrijske grofe ter jih čisto po nedolžnem zamenjal z italijanskimi konteji. Nekateri pa celo pripovedujejo, da je za nezakonskega očeta svoje misije imenoval princa Ghiko, dan pozneje pa že starega Kastrioto. Bodi kakorkoli; toliko je gotovo, da se je nadvse prijetno smehljal, ko se je povrnil na Dunaj. Imel je tedaj že dvoje pod-bradkov in tudi drugače je bil zmi-rom boij okrogel in zdrav.
Vse bi se bilo izteklo dobro in brez vsake bridke ure, tp bi ne bila nekemu mlademu m visoko stremečemu grofu šinila V glavo prečudna misel.
»Saj je doktor, ta AJbanec! Zakaj bi ne napisal albanske slovnice? Albanci bi bili gotovo hvaležni, če bi jim Avstrija dokazala, da imajo svoj jezik in še slovnico povrhu!«
Mladega grofa so koj povišali, »—i« pa je omedlel. Res je, da je za silo razumel in tudi lomil eno izmed miriditskih narečij. Res je nadalje tudi, da je celo vratarju v avstrijsko-ogrskem ministrstvu za zunanja dela povedal, da dunajski pozdrav »HaV die Ehre« pomeni v albanščini nekaj zelo nespodobnega. Toda — slovnica! Morda bi kakšnemu ne-avstrijskemu, temveč evropejskemu učenjaku prišlo na misel, da bi se napotil pogledat in poslušat v škipe-tarske planine! Premišljeval je, sirota, in žalosten je bil.
»Slovnica!«
Ko je tako premišljeval in vzdi-haval, je krčil desno pest v tistem žepu, kjer je imel spravljeno denarnico. In zažvenketali so cekini. Ob tem žvenketanju se je »—i« nasmehnil in vsa bridkost je bila pri kraju.
Spomnil se je na svojega prijatelja, slavista doktorja N. Ta slavist, doktor N., je bil imenitno dovršil vse izpite, njegova disertacija je bila mojstrsko delo, toda na službo je Čakal in stradal je, da se Bog usmili. Tako pa je živel zategadelj, ker ni bil Albanec, temveč samo Slovenec in avstrijski državljan. Sedel je ponavadi opoldne v kavarni »Beethoven«, tam blizu univerze, ter je obedoval belo kavo. Tja se je napotil bistri Albanec.
Slavist je poznal albanščino nekako toliko, kolikor narečja narodov v Oceaniji. Ali, ker bela kava ni primerna za obed in pa nadalje, ker grofje tako ali tako ne poznajo narečij narodov v Oceaniji, je brez pomisleka začel pisati albansko slovnico. Delo je zelo hitro napredovalo, ker sta to zahtevala avstrijsko - ogrsko ministrstvo za zunanja dela in pa slavistov glad. Albanski doktor je bil gentleman; delil je pošteno svoj zlati honorar, redil se je ter je bil v vsakem oziru dopadljiv Bogu in ljudem ...
Kaj je zdaj z njim? Kaj z njegovo slovnico? Kaj s slavistom? Tudi vse to je zavito v sila gosto meglo...
Še nekaj je uvaževanja vrednega. Slovnica se je bila morda izgubila, ali pa so jo bili kam zafrečkali. Grof Berchtold je prišel do krmila avstrijsko - ogrske politike šele kasneje, torej vseh teh reči najbrž ne ve in mu celo albanščina morda ni dodobrega znana. Jaz pa se natanko spominjam, da je v tistem času, ko sta v kavarni »Beethoven« kovala za avstrijsko - ogrsko diplomacijo albansko slovnico rejeni »—i« in tenki N., postajal ob mizi »piccolo* te kavarne ter prisluškaval. Morda si je kaj zapomnil in mislim, da bi grofu Berchtoldu ne bilo težko, poiskati tega »piecola« zaradi informacij. —
Čudna je ta zgodba. Še veliko bolj čudno pa je, da je resnična od kraja do konca. j, GL
gajanja za enkrat stagniralo. Toda slovenski klerikalci so v mučnem položaju. Ako vstrajajo v zavezništvu z italijanskimi liberalci do konca, kako naj branijo potem pri volitvah sveto vero proti njenim slovenskim liberalnim sovražnikom? Od osebe, ki je o stanju pogajanj dobro podučena, se nam zatrjuje, da bodo klerikalci končno tudi v vprašanju deželnega glavarja popustili in sklenili novo koalicijo kot boljša polovica bodoče merodajne goriške deželno-zborske stranke — italijanskih klerikalcev. Blagoslov vlade, cerkve jim je gotov, na blagoslov naroda pa re-flektirajo le pri volitvah, o katerih se vdajajo silno optimističnim nadam.
Jezikovne razmere pri štajerskih sodiščih.
V Celju, 4. marca.
Pred kratkim se je vršil v Mariboru občni zbor nemškega narodnega sveta za Spodnje Štajersko. Na istem je poročal neki nemški odvetnik o »slovenjenju štajerskih sodišč«, počenši od nadsodišča v Gradcu. Ta referat so priobčili nemškonacijonal-ni časopisi (»Marb. Ztg.«, »Grazer Tagblatt* in dr.), ne da bi poročevalca imenovali. Storili so prav; kajti moža bi lahko imenovali ignoranta ali hudobneža; mislimo, da bo pra-vilnejši drugi izraz.
Uvodoma se je bavil ta famozni poročevalec z jezikovnimi razmerami pri graškem nadsodišču. Pravi tam med drugim: »Širšim krogom bode morebiti neznano, da obstoji pri nadsodišču v nemškem mestu Građen že slovensko uradovanje. Pred nekaterimi leti so poskušali slovenski odvetniki pri nadsodišču slovenski pledirati; začetkoma se jim je to zabranilo, prilično dve leti sem pa so slovenski pledoajeji že dopuščeni iii še več: piše se tudi slovenski zapisnik! Ta navada se je vdomačila, ko sta začela oba odvetnika Slovenca kot zastopnika nasprotujočih si strank pledirati slovenski. Sodišče ni teh zagovorov zabranilo, temveč je celo pritegovalo take zapisnikarje, ki so znali slovenski: ti-le zapisnikarji so pa začeli samoiastno pisati slovenske zapisnike. Tako postopanje je nepostavno, ker je uradni jezik v Gradcu samo nemški; ako se torej pripuščajo slovenski zagovori in slovenski zapisniki, pomenja to hudo oškodovanje nemškega posestnega stanja. Naravna posledica slovenskih zagovorov je ta. da mora biti tudi nasprotni odvetnik slovenščine zmožen. Ker pa graški odvetniki ne znajo slovenski, so ti od takih razprav izključeni in ni čudi, da je v Gradcu že 5 slovenskih odvetnikov. Ako bode ta praksa ostala pri nadsodišču še vnaprej veljavna, se bode vpeljala tudi pri deželnem sodišču in bodo postala graška sodišča na ta način dvojezična.«
Poznavalci razmer bodo sedaj mojo zgornjo trditev, da moramo imenovati tega farnoznega poročevalca ignoranta ali hudobneža, razširili na vse spoštovane zborovalce omenjenega častivrednega zborovanja, ki so ta referat odobravali. Kajti primerjati nadsodišče v Gradcu s tamkajšnjim deželnim ali okrožnim sodiščem je več kot neumno in naravnost hudobno. Graško nadsodišče ne služi samo graškemu mestu in 1,400.000 štajerskih in koroških Nemcev, temveč tudi skoro 1,000.000 Slovencev na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Normalen čiovek bi mislil, da bode imelo to veliko število Slovencev primerno število svetnikov pri svojem nadsodišču. Ali bridko bi se zmotil! Pri graškem nadsodišču je en edini svetnik Slovenec (Leveč), vsi drugi s predsednikom Pitreichom vred so zagrizeni nemški nacijonalci, ki jim je slovenski jezik zaničevanja vreden »idi-jom« in Slovenec državljan druge vrste! Kar se tiče »slovenskega urado-vanja^ pri tej sodni oblasti, pa stvar daleč ni tako huda, kakor jo zgoraj slika za lahkoverne nemškonacijo-nalne duše nemški odvetnik, temveč je nasprotno za nas Slovence še vedno več kot dovolj povoda za pritožbe in zahteve. Odkar imamo novi eivilnopravdni red v veljavi, torej od 1. 1898., so začeli slovenski odvetniki pri graškem nadsodišču pledirati slovenski. Sodniki so jim to pošteno prepovedali, ali najvišje sodišče je izreklo, da se ne sme in ne more braniti slovenskim strankam pri graškem nadsodišču govoriti slovenski. In tako je prišlo do slovenskih zagovorov pri graškem nadsodišču, ne morda vsled pravicoljubnosti nem-škonacijonalnih sodnikov, temveč primorano. Da se mora vsled tega klicati k slov. razpravam slovenske avskultante in praktikante, je naravno. O kakem oškodovanju nemške posesti  ne more biti govora; kdor
kaj takega trdi, mora biti — nemški nacijonalec. Kdo pa sili graške odvetnike, da bi prevzemali od Slovencev pravde? Je brezvestno, če sprejeme kak odvetnik od stranke, čije jezika ne razume, pravdo. Če ti ljubi graški odvetniki ne razumejo slovenski, pa ne sme biti slovenskih zagovorov pri graškem nadsodišču! Mi se vobče nič ne silimo v Gradec; dajte nam slovensko nadsodišče v Ljubljano, pa ne bo nobene nacijo-nalne nevarnosti za Gradec več in graški nemški odvetniki lahko ostanejo lepo med seboj in razpravljajo, v katerem jeziku hočejo. Iz trditve, da nima slovenski jezik pri nadsodišču za tri slovenske dežele nobene pravice, odseva vsa nemška nasilnost, brutalnost in — dobičkaželj-nost. V razmere nri graškem deželnem sodišču pa se nismo nikoli vtikali, dasi živi v njegovem okrožju še lepo število Slovencev; če se sodi Nemcu v trdo slovenskih krajih in pri okrožnih sodiščih, v katerih ne tvorijo Nemci nič večje manjšine ko Slovenci v področju graškega okrožnega sodišča, v njegovem jeziku, bi moral imeti Slovenec   isto pravico.
Ko je zgoraj omenjeni referent tako sijajno dokazal »krivico«, ki se godi Nemcem pri graškem nadsodišču, se je nič manj temeljito bavil tudi z jezikovnimi razmerami pri mariborskem in celjskem sodišču ter pri spodnještajerskih sodiščih sploh. Iz zgornjih in naslednjih očitanj njegovih se kaže konjsko kopito: pravosodje mora biti tudi za Slovence docela nemško, ker je to prav nemškim odvetnikom in nemškim sodnikom! Kak krič bi nastal v nemškem taboru, ako bi mi nasprotno dejali, da mora biti vsak Nemec pri okrajnih sodiščih v docela slovenskih okrajih sojen v slovenskem jeziku. Ali če bi mi imeli moč nastavljati v Feldba-clm, Weizu in Iiartbergu slovenske sodnike in bi zahtevali, da se mora njim na ljubo posloveniti pravosodje! Pri mariborskem okrožnem sodišču niso nemškim nacijonalcem všeč slovenski referati pri civilnih prizivnih razpravah, ako se je vložila tožba že pri prvi instanci v slovenskem jeziku in gre za slovenske stranke. Referent je mnenja, da služijo omenjeni referati ie za sodnike, ki znajo itak nemški; povrh tega mora imeti stranka pri teh razpravah odvetnika, ki zna tudi nemški. Ali neglede na naše jezikovne pravice pri sodnijah in oblastnijah v slovenskih deželah ni res, da služi omenjeni referat samo za poduk sodnikov in odvetnikov. S[ranka sama sme vendar biti tudi navzoča in sme razumeti, kaj se v njeni zadevi dela in razpravlja. Ona ima pravico zasledovati referat in če je treba, opozarjati na kako po-mankijivost ali pomoto bodisi sodnike same ali svoje zastopnike. Kako bi pa bilo to mogoče, če dotičnega referata ne razume? Pri kazenskih vzklicnih obravnavah pa je itak referat nemški, tako da je kmetic, če nima zastopnika, popolnoma nepoučen o vsebini referata. To je sramotno in grdo! Pomniti je treba, da še mi nikoli nismo kratili s svojimi zahtevami pravic nemških strank, temveč hočemo le imeti zase tiste jezikovne pravice, ki nam kot enakopravnim državljanom gredo.
In kake krivice se nam gode pri vseh okrajnih sodiščih mariborskega okrožja! Če ni kak slovenski odvetnik navzoč ali če nima sodnik opraviti z zavednim in odločnim človekom, da pisati ves zapisnik nemško, napravi v civilnih in kazenskih zadevah nemško sodbo ter se ne briga, ali jo stranka razume ali ne. Nemški sodniki greše tam celo proti obstoječim, za nas že itak krivičnim jezikovnim naredbam iz same nacijonal-ne zagrizenosti in iz besnega stremljenja po germanizaciji sodnijskih uradov, vzdrževanih s slovenskimi davčnimi groši. Pri tem stremljenju segajo včasi po sredstvih, ki so poštenega človeka nevredna. Tako se nam poroča iz Ormoža, da se tam vtihotaplja slovenskim strankam nemške razsodbe in sklepe na ta način, da se jih deva v zalepke s slovenskim napisom! Z našimi ljudmi hočejo delati Nemci v c. kr. uradih kot svinje z mehom, ni čuda, da moramo vpiti!
Dalje je trdil referent na omenjenem zborovanju nemškega narodnega sveta, da obstojajo stari dvorni dekreti, ki določajo za mariborsko in celjsko sodno okrožje nemški uradni jezik. To je kratkomalo neresnično. Mi ne poznamo nobene postave, ki bi določala kot notranji ali zunanji uradni jezik v slovenskih deželah nemščino. Povrh tega imamo osnovne državne zakone, ki nesporno govorijo za nas in naše jezikovne pravice. Zato se bodo tudi težko našli, četudi nemški profesorji, znani falzi-fikatorji prava in zgodovine, ki bi mogli za SSudmarkine« nagrade dokazati,  da mora biti pravosodje za
enakopravne slovenske državljane nemško. Strinjamo pa se z referentom v želji, da se naj jezikovne razmere pri naših sodiščih končno uredijo; spustimo se tudi radi v tozadevna pogajanja ali obravnavanja, samo bojimo se, da se bo vse razbilo, če ne bo šlo tako, kakor si žele gotove nemškutarske pijavke slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem. In pred nasiljem pa nas bodo vendar mogli in znali čuvati izvoljeni zastopniki in zagovorniki slovenskega naroda.
Dopolnilna deželnozborska volitev.
Tržič, 5. marca.
Dopolnilna volitev deželnega poslanca za gorenjska mesta je končana. Izid je tak, kakršnega je vsakdo pričakoval in ni torej tudi nikogar presenetil. Saj se je zvezalo proti naprednemu kandidatu vse — seveda se^ je tudi vlada udinjala dr. Šuster-šiču in odbila vse upravičene pritožbe, ki so bile vložene proti slepar-sk im klerikalnim mahinacijam. Kamnik in Radovljico so ubili okoliški kmetje, v Tržiču pa, kjer je bila zbog priljubljenosti naprednega kandidata in ker nima Tržič okoliških volilcev, nevarnost največja, je pomagal misijom Cel teden je grmelo s prižnic o peklu in pogubljenju, cel teden se je propovedovalo o prokletih liberalcih, ki po mnenju duhovnih posod »smrde že pol ure daleč po peklu«, vsak dan cel teden po trije volilni shodi v cerkvi — ali je čudno, da niti v Tržiču, kjer je toliko ljudi, ki bi morali biti notarju Marinčku hvaležni do smrti, ni dobil kandidat večine? Seveda pri sedanjih volitvah pač ni odločevala osebna volja volilcev, nego volja versko - blaznih žensk. In kljub temu bi bil rezultat vendarle še drugačen, da se ni vrgel farovž z vso silo proti kandidatu Marinčku. Vsa sredstva so bila dobra: obrekovanje, laži. grožnje — vse, vse je moralo služiti, samo da se doseže »ljudska« volja. Vzemimo samo sobotno številko »Slovenca« v roke. Dva mala članka sta iz Tržiča, ali v teh par vrsticah je nagromadenih toliko laži, da bi bil samo za farovškega dopisnika potreben še en misijon. Poroča se, da so po milosti klerikalne stranke dobili naprednjaki — »liberalci-, kakor nas imenuje dopisnik — pri zadnjih občinskih volitvah, par mandatov, ko je namreč »dobil Tržič po dolgih stoletjih slovensko lice.« Kdo pa je takrat delal? Ali župnik, ki je hotel imeti po vsej sili štiri nemške odbornike, in bi bil s svojo trmo kmalu razbil kompromis obeh slovenskih strank in svojo lastno stranko? Aii ni vse delo počivalo pred volitvami in za časa volitve na ramah notarja Marinčeka? Danes smo prepričani, da bi bilo najboljše, če bi se bil takrat kompromis razbil, saj ti ljudje, ki se maste v župnišču, niso vredni zaupanja, še manj vredna pa je njihova moška beseda. Očita se gosp. Marinčeku, da je izreklamiral »30 opravičenih volilcev«. Ali je to greli? Ali so ti volilci upravičeni ali ne — o ten] ne gre sodba »Slovencev emu« dopisniku, ki gleda skozi očala S. L. S. in ne vidi, noče in ne more videti velikanske sleparije, ki jo je zagrešila ta stranka na mestih in trgih. In če je res gosp. Marinček
izreklamiral te ljudi, bil je v to upravičen. Ti volilci so, kakor prizna »Slovenec«, slučajno mišljenja S. L. S., torej ni mogel računati na njihove glasove, ker pa ti volilci po obstoječem zakonu, ki predpisuje za volilne upravičence 8 kron direktnega davka, po sodbi vsakega pošteno mislečega človeka, ne spadajo v imenik, zato jih je izreklamiral. Pa recimo, da bi jih hotel reklamant pustiti v volilnem imeniku, da bi jih moral izre-klamirati že glede na drugi dve mesti, kjer je bilo neopravičenih volilcev toliko več. Pri nas jih je bilo samo 30, v Kamniku na primer pa 160. Gospod notar je hotel s tem pripomoči samo mestom do pravice, in ni mogel meriti te pravice po prazni glavi »Slovenčevega« dopisnika. Seveda za agitacijo je bilo to povsem umestno delo gosp. kandidata Marinčeka jako dobro, saj so se klerikalni agitatorji posluževali še drugih lopovščin, ki so morale zmanjšati vpliv in zaupanje v kandidata. V hribu Kamnje-ku nad Tržičem je nastal v nedeljo ogenj. Zažgal je najbrže kak pastir, kar pri sedanji suši ni prav nikak čudež. No, gotovo bi se za ta ogenj — posmodelo je samo nekaj suhe trave
— nihče ne brigal, ali ravno to nedeljo je bil tudi zaključek misijona z javno procesijo po trgu. Tudi ta požar je prišel klerikalnim sleparjem prav
— zažgali so liberalci samo za to, da bi razbili procesijo. Svet naj sodi, ali je bilo mogoče doseči boljši uspeh! Gospod notar Marinček pa naj si to lepo »zaupanje« Tržičanov dobro zapomni in je tudi primerno poplača.
Gotovi priganjači farovški pač trde, da bo jeza radi teh volitev trajala samo par dni, ali poskrbeli bomo, da se storjeno lopovstvo ne bo tako hitro pozabilo. Ljudstvo je še vedno tako, kakršno j2 bilo: za tistega, ki ga biča — hvaležnost, za onega, ki mu izkazuje dobrote — zasmehovanje. Ljudje morajo čutiti, da je tudi še kdo drugi toliko močan, kakor farovž, in razmere se bodo kmalu predrugačile. Spomni naj se le gospod notar na odbornike bivšega konsuma, katere je samo on in samo napredna stranka rešila gotovega ričeta na Zabjeku. In vendar so ti ljudje pokazali svojo hvaležnost na ta način, da niso samo volili dr. Gregoriča, marveč še celo agitirali proti gosp. Marinčeku. Svojega poslanca, ki so ga želeli, imajo, naj jim ta pomaga. Če jim bo pa res kaj mogel pomagati, o tem pa pač dvomimo. _
Kako klerikalci zagovarjajo pristransko postopanje deželnega odbora proti učitelj-stvu.
Klerikalna morala je padla na tako nizko stopnjo, da je že globoko pod ničlo. Klerikalci in njih časopisje danes zagovarja vsak uboj, goljufijo in druge nemoralnosti, če iste zakrivi klerikalec, ki ga ne morejo naprtiti naprednjakom ali socijalistom.
Iz novejšega časa je znano, da so sleparja Polajnkota, ki je bil klerikalec, proglasili za liberalca, za-vratnega ubijalca Kunschaka na Dunaju, ki je bil naistrastnejši krščanski socijalec, so razglasili za pristaša socijalnih demokratov, nečistnika in morilca duhovnika Macocha v Čen-slohovu so se kar kratko otresli, češ, da ni bil dovolj veren duhovnik, milijonsko sleparijo raznih duhovnikov na Koroškem razglašajo za brezpomembno, češ, saj so vse duhovniki pokrili s prispevki. Tako bi šr dalje lahko pisali cele knjige o taki krščan-sko-katoliški morali, ki jo danes klerikalna stranka obeša na vse svoje plotove. Tudi tisto pristransKo postopanje deželnega odbora pri podelitvi draginjskili doklad samskemu uči-teljstvu klerikalci zagovarjajo, čeravno bije tako postopanje vsaki poštenosti in nepristranosti v obraz. Takole zagovarjajo klerikalno krivico:
»Zelo veliko ropota in besedičenja je že bilo po liberalnih časopisih, odkar je deželni odbor kranjski določil nekoliko priboijška tudi večini samskega učiteljstva. Zakaj, vpitje in neutemeljene obdolžitve? Kaj pa je storil deželni odbor? Dal je podporo tistim učiteljem in učiteljicam, ki so 30 res zaslužili z vestnim in skrbnim učiteljevanjem, s hvalevredno vnemo za krščansko vzgojo slovenske mladine in s pravim prosvetnim delom med našim ljudstvom. Ta podpora je skromno priznanje tistemu delu našega učiteljstva, ki čuti in deluje z ljudstvom za ljudstvo. Zakaj deželni odbor ni dal podpore vsem, je iz povedanega jasno in evidentno. Podpora se deli najbolj vrednim, plača se pa določi potom zakona vsem brez izjeme. Dalje pa moramo odkrito reči, da bi bilo celo čudno, če bi dežela s pretežno večino katoliško živečega prebivalstva še nagrade delila onim učiteljskim osebam, ki imajo dovolj denarja, da ga trosijo za liste, ki sramote naše vzorno (o jej), v slogi in edinosti z duhovščino in s slovenskim ljudstvom živeče ter za Slomškove ideale se boreče učiteljstvo. Naj se glasilo Gan-glovcev še tako repenči, naj kliče grom in strelo na naše zastopnike, dejstvo je, da so tisti, ki so bili prezrti, sami krivi. Med od draginjske podpore izključenimi se nahajajo mlajše in starejše, po liberalnem časopisju okužene, katoliškemu gibanju nasprotne, za versko odgojo mladine neobčutne učiteljske moči, ki torej mladine ne morejo prav vzgajati ne z besedo, še manj pa z zgledom. Ljudstvo jih ne mara, bi se jih rado. otreslo, pa se jih dostikrat ne more. Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli delno prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more kaj očitati; toda, ko pride čas volitve in je treba pokazati katoliško zavest, se pa vržejo z nepričakovano strastjo v boj za protivnike verske šole, za propa-gatorje svobodomiselstva in krščanstvo uničujočega liberalizma. Ali morejo biti taki šolniki iskreni vzgojitelji? Ali imajo pred očmi srečo in dobrobit našega krščanskega prebivalstva? Slovensko ljudstvo bi gotovo ugovarjalo, ako bi njegovi zastopniki še s podporami odobravali taka početja... V nasprotje z raznimi gostilniškimi posedavci (!) bi postavili idealne, navdušene, za šolo in vzgojo vnete mlade učiteljske moči, ki res, da nimajo bogato pogrnjene mize, a izhajajo pošteno in po razmerah zadovoljno, kajti žive v slogi in prija-
teljstvu z duhovščino, porabljajo svoje zmožnosti in prosti čas v odsekih izobraževalnih društev za duševni in telesni blagor odrasle mladine, ter imajo pri tem kolikortoliko tudi gmotnega dobička in zaslužka. Ljudstvo jih spoštuje, ceni, ljubi. Ob takem delu jim seveda ne preostaja časa za nevarno posedanje v gostilniškem dimu.«
Tako tedaj zagovarja »Slovenski Učitelj« (glasilo katehetov in Slomškarjev) nesramno in pristransko razdelitev draginjskih doklad. Mi smo že toliko drastičnih izgledov škandaloznosti priobčili, da mora biti poštenemu človeku že več kot dokazana klerikalna krivičnost in hudobna. V nekem kraju poznamo učitelja, ki deluje na izobraževalnem, telovadnem in pev. polju najmanj toliko, kakor 50 lenih Slomškarjev, ki so dobili po 25% — a on je dobil za »duševni in tdesni blagor mladine < 0%. Tako izgleda tista .hinavska skrb za učitelje od strani klerikalcev. In naj bode še večja lumparija, ki jo narede, v zadregi niso nikoli in ne poidejo jim zagovori iz moralke sv. Li-gvorija, če narede vsak dan ducat lumparij. Če bi n. pr. gosp. dr. Tavčarja danes ubil kakšen fanatični klerikalec s Posavja, prepričani smo, da bi »Slovenec« dokazal, da je bilo to potrebno in'drugače biti ne more, ker dr. Tavčar je liberalni vodja, liberalci niso poštenjaki, temveč ljudje odveč, kar je odveč, naj odpade, zato bi imel vsak Posavčan čisto prav, če bi poleg dr. Tavčarja pobil vse liberalce, ker so vsi odveč. »Slovenec« bi se gotovo tudi ne zgražal, če bi danes vse liberalne učitelje in učiteljice vrgli na cesto brez plače in brez penzije. »Kaj pa so zaslužili drugega,« bi pisal »Slovenec«. »saj so bili proti našemu vernemu katoliškemu ljudstvu in proti S. L. S., prav jim ie!«
Vojna na Balkanu.
V Carigradu.
Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zeitung«, da je zbor častnikov skrajno nezadovoljen s sedanjo vlado. Častniški zbor je stavil velikemu vezirju ultimatum, v katerem ga poživlja, da naj odstopi v slučaju, da se Turčiji pri novih pogajanjih za mir Odrin ne prizna. Armada odločno odklanja, da bi jo uporabljali kot inštrument za tak samomor. Polki, ki so jih pred kratkim koncentrirali v San Srefano in ki veljajo za absolutno vladi vdane, naj bi v danem trenotku ovirali napredovanje nezadovoljnih elementov izpred Čataldže v Carigrad. Člani častniške lige so med tem poslali sultanu spomenico, v kateri izjavljajo, da si pridržujejo popolno akcijsko svobodo, če ne doseže Mah-mud Šefket paša ugodnejšega miru, kakor bi ga bil mogel doseči že Kia-111 i 1 paša.
Križarka »Hamidie«.
Iz uradnega srbskega vira prihaja vest, da so zanesljive informacije popolnoma brezdvomno dokazale neresničnost poročil, da bi bila turška križarka »Hamidie« napadla grške transprotne parnike, na katerih so b^Ie vkrcane srbske čete. Glasom teh poročil se mudi križarka »Hamidie« sedaj ob sirski obali in tudi ni zapustila v onem času nobena transportna ladja Soluna. Najbrže gre pri oni brzojavki za zamenjavo z afero ladje »Apostolos«, ki pa ni imela nikakršnih posebno slabih posledic. Od tedaj ni bilo slišati o križarki »Hamidie« ničesar več.
Kakor poročajo iz Llovdovih krogov, se nahaja turška križarka »Hamidie« najbrže v bližini Palestine. Častniki Llovdovega parnika »Amphitrite« pripovedujejo, da ustavlja »Hamidie« trgovske ladje, ki jih sreča in da se da od njih preskrbeti s premogom. Tudi parnik »Amphitrite« je ustavila pred par dnevi in je moral Llovdov parnik oddati večjo množino premoga. Prizore te oddaje premoga je več častnikov »Amphitrite« tudi fotografiralo.
Novi Prochaska?
Londonski poročevalec »Temn-sa« poroča: »Tujci, stanujoči v Janini, so mogli že od početka vojne opazovati čudno obnašanje avstro-ogrskega konzula v tem mestu. Treba je pribiti, da je vedno vzpodbujal Turke k odporu, da je pregledoval utrdbe In harangviral vojake* kakor da ne bi zastopal nevtralno državo. Dne 7. februarja je razširil ta avstr ski konzul brzojavko avstrijski podkonzula v Valoni, ki pravi, da avstrijska vojna mornarica zasedla Drač in da je pregnala Srbe iz mesta. Istotako je ta brzojavka naznanjala, da bo dobila turška posadka v Janini živila in municijo. Ravnokar, — pravi brzojavka naprej — se poroča, da je bilo naloženih 4500 granat za janjStes ske topove, na Reki.«
Ko je bil podpisan protokol o predaji Janine, je bil imenovan general Senco za guberaatorja mesta. Nastopil je tudi takoj svojo službo in odredit vse potrebno za varnost prebivalstva. Na vladni palači so razobesili grško zastavo, ki jo je bil blagoslovil janinski metropolit. Prestolonaslednik Konstantin je izdal nujno povelje, da naj se v vsakem oziru skrbi za življenske potrebe prebivalcev. V glavnem taborišču je sprejel prestolnaslednik čestitke tujih vojaških atašejev. Ti so dospeli zjutraj v Janino. Oficijalni vhod prestolonaslednika, v čegar spremstvu bodo njegov najstarejši sin Juri in drugi kraljevski princi, se izvrši baje šele danes na čelu cele diviziie. Govori se, da so imeli Turki v okolici Janine 108 topov, med njimi 25 oblegovalnih topov.
Ob priliki zarobljenja cele janin-ske garnizije prinašajo grški listi podatke o številu Turkov, ki so v grškem vjetništvu. Teh je sedaj 78.450. V Epiru je razkropljenih še kakih 20 tisoč turških vojakov, ki jih ne bo težko obkoliti. Na ta način bo morala Grška v kratkem preskrbovati kakih stotisoč mož turške vojske.
Srbsko-bolgarski odnošaji.
(Izvirno poročilo.)
Belgradski listi razpravljajo o razpravah v bolgarskem sobranju in se pečajo z raznimi izjavami bolgarskih politikov o srbsko-bolgarskem mejnem vprašanju. »Mali Žurnal« zahteva naj se Srbija ne briga za Balkansko zvezo nič bolj nego Bolgarska. Zato naj takoj odpokliče srbsko vojsko izpred Odrina, katero Bolgari itak zatajujejo in o kateri neupravičeno pripovedujejo, da jo plačujejo in preskrbljajo. »Politika« očita dr. Malinovu, da je nepravičen in da njegove izjave pobija absolutna potreba, da se ohrani Balkanska zveza. Ako bi Srbija ne dobila vsaj ono, kar je v razmerju z njenimi zaslugami, bo nastalo silno nezadovoljstvo med prebivalstvom, kar bi lahko povzročilo politiko, ki si je ne žele niti srbski, niti bolgarski državniki. Isti list javlja, da je po nagovoru Bolgarov neki četnik skušal v Skoplju ubiti srbskega četniškega vojvodo, majorja Po-poviča, in smrtno ranil vojvodo Dimi-trijevića. — »PijemonU poudarja, da bo Balkanska zveza samo takrat močna in krepka, če bo reka Vardar meja med Srbsko in Bolgarsko. —
Pravda zahteva, da da vlada pojasnilo o vesti lista »Tempsa-, češ, da je skušal general Paprikov prepričati vojaške kroge, da se morajo zadovoljiti z vsem, kar bo Bolgarska odstopila Srbiji, ker bo v tem slučaju Bolgarska pomagala Srbiji pri bodočem širjenju   srbskih   državnih   mej. —
•Večerne Novosti« pišejo, da jim je neki bivši radikalni minister povedal, da so Bolgari pri sklepanju premirja
— ko so Turki odbil: podpis preliminarnega mira in ko je nato Srbija, ki ni imela ovojih delegatov, marveč je prepustila pogajanja Bolgarom, ponudila, da pošlje stotisoč mož v Tra-kijo in s tem prisili Turčijo, da podpiše preliminarni mir in izroči ne le Odrin, temveč tudi Skader in Janino
— odgovorili, da bodo že sami zahtevali pomoč, če bo potrebno, ker so se bali, da bi Srbija zahtevala kompenzacije. Zato so na svojo roko sklenili premirje brez preliminarjev, kar je tako zavleklo mir ter povzročilo škodo zaveznikom ter sprožilo toliko vprašanj, ki bi se bila sicer dala hitro in povoljno rešiti.V teh vprašanjih ni Bolgarska zadostno podpirala ne ; »rej ne sedaj svojih zaveznikov. — Javnost zahteva, da se niti posredovanje, niti pogajanja o miru ne sprejmejo brez preliminarja in brez isto-
asnega odstopa Janine in Skadra. Splošno se pričakuje, da se bo bolgarski poslanik Tošev vrnil iz Sofije s pomirljivimi vestmi.
Razmerje Bolgarske k ostalim balkanskim državam.
Znano je, da je policijsko ravnateljstvo v Pragi prepovedalo predavanje, ki ga je napovedai v Pragi bolgarski poslanec dr. Spisarovski, urednik bolgarskega oficijoznega lista »Blgarije«, o balkanski vojni. Kot vzrok te prepovedi je navedla policija to, da bi dr. Spisarovski predaval v bolgarskem jeziku, ki pa na Češkem ni — »v deželi navaden jezik«.
S tem dr. Spisarovskim se je razgovarjal sotrudnik zadrskega -Narodnega Lista« dr. B., ki podaja vsebino tega razgovora v številki z dne 5. t. m.
Dr. B(jelovučic) piše: »Glede Soluna mi ]z dr. Spisarovski rekel, da se ga Bolgarska za nobeno ceno ne odpove, ker spada v njeno interesno sfero. Na stvari ne spreminja
prav ničesar dejstvo, da je grška vojska dospela v Solun dve uri pred bolgarsko. V najneugodnejšem slučaju bo Bolgarska dovolila v to, da se Solun proglasi za nevtralno luko za vse balkanske države.
Dotaknili smo se naravno tudi vprašanja Carigrada. Dr. Spisarovski je mnenja, da Bolgarska nima nobenih namenov glede Carigrada, kjer je 800.000 Turkov, 400.000 Grkov in samo 100.000 Slovanov.
Govorili smo tudi o vzrokih velikega bolgarskega razvoja.
Na Bolgarskem je v veljavi zakon, da se odpre šolo, kjerkoli je 20 za šolo godnih otrok. Zato ima Bolgarska danes 12.000 učiteljev.
Ob splošni mobilizaciji se je dognalo, da je odstotek analfabetov naravnost minimalen.
Kar se tiče mej s Srbijo, se je dr. Spisarovski izrazil tako-le:
»V korist vsega Slovanstva je, da postane Srbija velika kraljevina. Vse, kar Srbi upravičeno žele, bodo tudi dobili.
Srbsko-bolgarska meja še ni določena, obstoje pa glede mej že neka načela.
Verjetno je, da bodo Srbiji ostala mesta: Skoplje, Veles, Prilip in Ohrid. Glede Bitolja še ni odločeno, a vse kaže na to, da bo tudi to mesto ostalo Srbom, dasi je prebivalstvo po večini bolgarsko.
Srbsko junaštvo je bilo ogromno, Srbija je zaslužila tudi več!«
Dr. Spisarovski je odločen zagovornik balkanske zveze, veruje v njeno trajnost, ker to zahtevajo njeni skupni interesi, ter poudarja, da so vesti dunajskih listov o velikih nesoglasjih med zavezniki samo pobožne želje.
»A kaj mislite glede postopanja Romunske?«
Dr. Spisarovski je nagubančii čelo, prezirljivo zamahnil z roko in rekel:
»Naščuvana je, pa se bo še ke-sala. Bolgarska še ima junake in denar!
Jeseniške novice.
Hranilnica in posojilnica   v fa-
rovžu je več posestnikom, ki so naprednega mišljenja, odpovedala posojila. Ne vemo, ali je prišla Jarovška hranilnica v plačilne težkoče, da brez vzroka odpoveduje posojila, ali se pa hoče maščevan nad napn d-njaki in jih hočejo zasužnjiti v svojo dobiekaioeo politiko.
Zasledovanje nekierikalnih obrtnikov in prodajalk se je pričelo pri našem županstvu po občinskih uslužbencih. Pretekli teden je policaj vse prodajalke z zelenjavo in sladščicami spodil od njih štantov na Jesenicah in Savi, akoravno so mu molile pod nos obrtne liste. Že preskrbimo, da se ne bo več kaj takega zgodilo, čeprav župan z levo nogo zjutraj vstane.
Nov policijski red — pa samo za Jesenice — je sestavil naš brumni in brihtni župan Čebuli. Ta novi policijski red obstoji v tem, da sme policaj sam kaznovati stranke »an Ort und Stelle der Uebertretung des Gewer-begesetzes-.
O zatiranju revežev niso naši klerikalci še nič brali v sv. evangeliju, sicer bi ne mogli tako brutalno nastopati proti revežem, kakor nastopajo.
S pravo slastjo so se pa spravili jeseniški klerikalci pod vodsivom ljubeznjivega rimsko - katoliškega Skubica posebno na družinske očete in otroke, ki nočejo tako plesati kakor jim gode Kogej. Prodati njih domove, vreči na cesto nedolžne otroke, to je njih namen, to je namen našega prečastitega Skubica, ker tako spol nuje božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega bolj kot samega sebe. Mi vemo. da to »kraljestvo ni od tega sveta«, zato naj pašujejo na Jesenicah še nekaj časa ribniški rešetarji, bohinjski kravarji, kamniški žnidarji in koroški »vamperlkramarji«, naj še nekaj časa mešajo svojo malto, se bodo vsaj ljudem do prihodnjih volitev odprle oči.
Dan na dan prihajajo ljudje do
nas z raznimi pritožbami proti klerikalnemu Čebuljevcu in terorizmu na Jesenicah. Po toči ne pomaga zvoniti, saj smo vam pravili, kakšni časi bodo nastopili, če volite Skubičeve pajace. Na Jesenicah hočejo danes naprednemu človeku uničiti eksistenco in če nas bo bog tako sodil, kakor si želijo klerikalci — potem adijo mežnar — nas je že hudič vzel! — Naprednjaki na Jesenicah so danes zasledovani na vsak korak — komu se še danes ne studijo klerikalne denuncijacije kakor glede motenja vere, žaljenja Veličanstva itd. — smrten greh imaš, če greš v nedeljo popoldan v neklerikalno gostilno ah kavarno, če pa bereš napredne časopise, te bi pa policaj najraje pobasal in zagnal v večni ogenj, kjer ni ne konca ne kraja trpljenja.
Načrti za novo ljudsko šolo so
izgotovljeni in tudi proračun je gotov. Poslopje samo bo luksirijozno, stalo bo okoli 250.000 K, prostor okoli 70.000 K in šolska oprava tudi ca. 40.000 kron, skupaj torej ca. 360 tisoč kron. Ako odštejemo za to že nabrani denar ca. 41.000 kron, bo morala najeti občina »malenkostno« posojilo ca. 310.000 kron.
To vsoto pa hoče z dobrimi obrestmi posoditi jeseniška farovška posojilnica in hranilnica. Sedaj lahko uvidite vsi, čemu se je Škubic pehal tako za novo šolo. Kšeft je vse, drugo je le pesek v ofi! Navadno do-bodo oni, ki napravijo dober »kšeft«, tudi mastno provizijo. Sedaj lahko uvidite, zakaj mora šola biti zidana tam, kjer je Skubic odloČil — svet prodasta žafransko drago dva klerikalca za nič več kot 70.000 kron. Novo šolsko poslopje bodeta zidala gg. Novak in Regovec, zato sta že voljena tudi v krajni šolski svet po Skubičevi odločitvi, k drugim koritom se bodo pa vsedii drugi, tako, da ne bo nihče stal pred praznimi jasli. In to je tisto tako hvalisano gospodarstvo.
Kurji tatovi so se zopet oglasili v nedelio ponoči i ri Jelenu na Savi, kjer je bilo vlomljeno v več drvarnic in odneseno osem kokoši. Peterim so kar na mestu odsekali glave s sekiro. Orožniki so bili takoj na licu mesta in z vso energijo zasledovali storilce; policije ni bilo videi, najbrže je zopet pazila na kako n?predno gostilno, da ne bi bila pet minut čez policijsko uro odprta!
Novo posredovalnico za ženine smo dobili na Savi. Ima jo v rokah neka prodajalka katoliškega konsum-nega društva na Savi. Kakor čujemo, se razne Marijina device zelo zanimajo za to posredovalnico. Prejšnje čase so imeli v kleriKalnern taboru župniki in razni duhovniki ali Zabret sami to firmo v rokah.
Protestantje so imeli 26. m. m. velik sestanek v kantini na Savi. Med drugimi je govoril tudi neki misijonar. Velika dvorana je bila natlačeno polna. Posebno mnogo je bilo Slovencev. To so sadovi Skubičevih hujskarij!
Štajersko.
Hrastnik. Nastala je zopet nova žensKa podružnica sv. Cirila in Metoda za Hrastnik, ustanovljena na občnem zboru dne 2. marca 1913. Izvolil se je odbor, kateri si bo gotovo prizadeval, da bo nova postojanka kolikor mogoče napredovala ter dobra opora družbi sv. Cirila in ^Metoda. Nova ženska podružnica šteje okoli 40 članic: upati je, da se število še dvorno pomnoži.
V bližini Dola pri Hrastniku je pred par tedni ugriznil pes nekega moža, katerega so poslali v Pa-steurjev zavod na Dunaj. Ker se ni vedelo, je li bil pes stekel, so moža tam samo opazovali, a so ga kmalu poslaii kot zdravega domov. Oni teden je pa pričel na svojem domu divjati ter je hotel zgrizli, kar mu je prišlo v roke. Nesrečnik je kmalu za tem umrl ter so ga pokopali. Te dni je došla komisija na čelu ji dr. Keppa na Dol, da bi mrtveca raztelesili. Ker vendar na celem Dolu niso dobili človeka, ki bi mrliča izkopal — g. Keppa je os^al še od zadnjega izko-panja dolžan menda 5 kron - -se je komisija »nazaj v Celje potegnila«, ne da bi kaj opravila.
Iz Celja. Našim mariborskim prijateljem ni po volji, da je urednik Spindler na shodu v Št. Fetru pod Sv. gorami pripovedoval zbranim kmetom, da jim nudi edina kmečka strokovna organizacija na Štajerskem, c. kr. kmetijska družba, velike ugodnosti in dobrote. Vsak pameten človek uvidi, da bi ne bilo pravilno zametovati dobička, ki ga lahko imamo od bogatih družbenih sredstev. Vzrok klerikalne nezadovoljnosti z družbo nam je seveda znan: C. ki. štajerska kmetijska družba se noče na Spodnjem Štajerskem zapreci v klerikalno politično agitacijo. To je tudi edino pravilno in za tj bodemo združevanje v podružnice te koristne družbe še nadalje priporočali.
Iz Celja. Gg. dr. Janko viču in dr. Benkoviču gredo nezaupnice in graje njunih volilcev zaradi solciske železnice vendar hudo za nohte. Ker nimata nobenega zagovora, sprašujeta dež. posl. dr. Kukovca, zakaj ni on ničesar za to železnico storil? Čemu? On ni niti državni niti deželni poslanec kakega kraja v Sotelski dolini. Mandate teh krajev imata v rokah gg, dr. Jankovič in dr. Benko-vič. Saj se menda nista dala izvoliti za to, da bi vlekla dijete, delali pa bi mesto nju drugi? To vedo prav dobro tudi njuni volilci in odtod graje na javnih, od stotin kmetov obiskanih shodih. Prvo spričevalo je pa dal J ank ovič-Benkovičevi nedelavnosti in nezmožnosti v tem vprašanju sam
bivši klerikalni kranjski deželni glavar Šuklje: stopil je zaradi te železnice, ki bi naj tekla dalje po Krški dolini v Novo mesto, raje v zvezo s ptujskim Ornigom, ko s poslancema lastne stranke ... To je bila huda moralna zaušnica; a dr. Jankovič in dr. Benkovič sta čutila, da je zaslužena, zato sta jo v najlepšem soglasju spravila molče v žep. Ne bodemo te železnice »jahali«, ampak komod-no se bodemo po njej še večkrat vozili v najbolj črne klerikalne trdnjave.
Od Sv. Vida pri Grobelnem nam
pišejo: Mariborski in ljubljanski klerikalni časopisi se hvalijo, da so dosegli duhovniki pri naših občinskih voiitvah veliko zmago. V resnici je ostalo vse pri starem: razloček med našo duhovniško stranko pa obstoji v tem, da so bili naši odborniki izvoljeni brez vsakega nasilstva in sleparij. Klerikalci so se bali za 2. in 3. razred, zato so sleparili, kar se je dalo. Izkaznice in glasovnice so dostavljali le svojim ljudem, mi pa smo jih morali sami pri občinskem uradu iskati. Kako se je delalo pri lovu za pooblastili, koliko ženskam grozilo s peklom in hudičem, si lahko predstavlja vsak, kdor je že imel dvomljivo čast opravka s slovenskimi klerikalci pri raznih volitvah. Zadnja beseda še ni rečena o teh volitvah. Mi pa ostanemo, kakor smo b'li — in gotovo je, da še bo Št. Vid naš. Treba je samo vstrajnosti in probujeval-nega dela.
Iz Braslovč nam pišejo: Pri nas imamo vsak čas kakšen »izobraževalen« tečaj. Dr. Korošec in dr. Hoh-njec izobražujeta zdaj fante, zdaj dekleta na »katoliški podlagi«. Uspehi so zares presenetljivi. V nedeljo so stali nadebudni »krščanski mladeniči« pri rani maši in se polglasno menili, kako je bilo minule noči — na vasi. Neki napreden kmet iz Gornjih Gorč je fantaline precej osorno podučil, kako se imajo v cerkvi obnašati, a dobil je sledeč odgovor: >Prmej-duš, tebi pa že ne bomo tih', ti frda-man liberalec . . .« Nauk iz tega: naša nadepolna mladina je ostala vkljub izobraževalnim tečajem kakor je bila: naučila se je samo nekoliko več neotesanosti in sirovosti na klerikalnih tečajih.
Iz Gotovelj pri Žalcu. V zadnji številki »Slov. Gosp.« sta zagledala beli dan dva dopisa drug za drugim: eden poroča o misijonu, ki se je »uspešno izvršil«, drugi pa o — bližajočih se občinskih volitvah. Bralci »Slov. Naroda« se bodo še spominjali, na kak način se je vršil pri nas misijon kot priprava ne za — nebesa, temveč za — občinske volitve. Pa tudi na ta način ne bo šlo v Go-tovljah. •
Kako delajo klerikalci za svoje časopisje in kako mi? V zadnjem j Slov. Gospodarju« berem, da razdeli klerikalno bralno društvo v Laškem trgu vsako nedeljo med člane 2 »Slovenca«, 65 »Slov. Gospodarjev«, 15 »Domoljubov« in 3 »Straže«. Na Spodnjem Štajerskem imamo več kot poldrugo stotino naprednih čitalnic, knjižnic, bralnih in izobraževalnih društev. Ali je med njimi eno, ki bi moglo le približno pokazati na enako delo in požrtvovalnost za napredno časopisje? Gotovo ne. Naši ljudje samo zabavljajo, zbadajo in se spodtikajo nad onimi, ki delajo za nje, posebno pa imajo radi na piki napredno časopisje, za katerega večina ne napiše niti ene vrste in ne žrtvuje niti enega vinarja. Prijatelji, Če bomo ostali taki, nam ni treba tožiti, da zmaguje na celi črti klerikalizem.
Še ena, dve o sotelski železnici.
Za »Stražo« »jaše« sotelsko železnico tudi »Slov. Gospodar«. V zadnji številki beremo iz peresa g. drž. poslanca dr. Jankoviča dolgo obrambo proti dr. Kukovcu, Spindlerju in »Slovenskemu Narodu« zaradi sotei-ske železnice. Bistveno je v tem obrambnem spisu samo tarnanje, da še ni izdelan za železnico podroben načrt, dalje natančen proračun in pa da se še ni vršil od trgovinskega ministrstva na podlagi izdelanega podrobnega načrta predlagan politični obhod. Zato sotelska železnica ni mogla biti sprejeta v predlogo o lokalnih železnicah. Dobro; ali gg. dr. Jankovič in dr. Benkovič sta vendar osnovala svoj lastni železniški odbor. Zakaj pa ta odbor ni nič delal? Zakaj ni zahtevanih predpriprav izvršil? Gg. dr. Jankovič in dr. Benkovič imata iz politike bogate dohodke; zakaj nista segla v žep in darovala kaj za izvršitev potrebnih priprav? Po vsem tem še ostane javna graja vašega postopanja v tej zadevi še vedno opravičena, g. dr. Jankovič!
Iz Mute. O Pernicah smo zadnjič poročali, da prevrača tamkajš-ni nemški župan ponoči tujim ženskam postelje — brez kazni, ker je Nemec. Sedaj pa izvemo nekaj več podrobnosti}, ki delajo vso čast on-
dotnemu županu. Župan se je vračal s svojo žlahto lani od glavne obravnave proti Slovencem zaradi znane ustanovitve »Siidmarke« na Pernicah. Pravi vzrok nemirov in pretepov je bil pravzaprav župan Črnogl, ki se piše za Kristefla. Samega veselja, da so bili Slovenci obsojeni, je prišel ponoči k nekemu skednju, kjer sta spali mati in hči na odru. Kaj je pravzaprav iskal, ni znano, a si je lahko misliti, ker je bil nevoljen, da spi tudi mati poleg hčere. V jezi je prekopicni! oder z ženskama vred. Stara se je nekaj potolkla, mlada je pa v par dneh potem predčasno porodila mrtvega otroka, ki je imel modro liso na čelu. Zaradi tega junaštva je bil obsojen v Maroergu, pa samo radi stare ženske. Kaj bo pa zaradi mlade in otroka, se še ne ve. Upamo pa, da tudi to ne bode zaspalo. — Zakaj o tem nič ne piše »Šta-jerc« in nemški listi, ki so lani ravno tega Kristefla tako slavili kot zavednega nemškega moža, katerega tako ljubijo vsi Nemci marberškega okraja? Da, lahko so ponosni nanj!
Iz Maribora. Opozarjamo še enkrat, da se vrši v četrtek, 13. marca občni zbor tukajšnjih Ciril-Metodo-vih podružnic, h kateremu se vsi člani in prijatelji obrambnega dela prav vljudno vabijo.
Studenci pri Mariboru. Štajerska namestnija je razveljavila volitve v občinski odbor, ki so se vršile meseca grudna. Takrat so prodrli v 3. razredu socijalni demokrati s pomočjo Slovencev, v 1. in 2. pa Nemci. Volilni imenik, ki je bil zadnjikrat tako enostransko sestavljen, se mora obnoviti. Volitve bodo najbrže meseca apriia; šlo se bode v prvi vrsti za to, ali bodo Nemci glede volilne geometrije dovolj iznajdljivi iti na drugi strani, ali bodo Slovenci in 5 ocijalni demokratje dovolj odločni. Upajmo, da se uresniči zadnje in se bodo posebno našinci v 2. razredu boljše postavili.
Drobne novice. Iz Zgornje Radgone poročajo: Triletni sinko narodnega trgovca Korošca je opazoval dne 4. marca opoldne s prvega nadstropja rekrute, ki so šli mimo z nabora. Pri tem se je fantek najbrže preveč nagnil skozi okno, se pre-mahnil in padel na trdi tlak. Ko so ga vzdignili, je še živel, pa je bil že nezavesten in je ob 4. popoldne umrl. Rodbini naše sožalje! — Iz Maribora poročajo, da sta pretestemtov-ski župnik Mahnert in odvetnik dr. Haas umaknila svoji tožbi zaradi razžaljenja časti proti odgovornemu uredniku »Untersteirische Volkszei-tung« Prangnerju, ker se je dosegla poravnava. — U m r 1 je v Orehovi vasi pod Mariborom sedmošolec Janez Rudolf. — Iz Ptuja pišejo «Siov. Gosp.< : Iz Ptuja čez Št. Vid v Leskovec je upeliana vozna pošta. Ta kraj je izključno slovenski, poštni voz pa ima samo nemški napis. Obračamo se na c. kr. poštno ravnateljstvo, da takoj ukrene vse potrebno za slovenski napis. — Iz Zreč. Nagle smrti je umrl dninar Janez Mejovšek. Kupil si je v trgovini mo-tiko in živeža, potem pa je nedaleč od trgovine vsled slabosti padel in umrl. — IzCmureka poročajo, da razsaja med otroci že več tednov hud oslovski kašelj. V S t o r a h p r i C e i j u so zaprli zaradi beračenja in goljufivega igranja hrvaškega trgovskega pomočnika Rudolfa Žaklinči-ča. — V M a r n b e r g u je umrl trgovec in posestnik Maks Lukas, 47 let star. — Na Moti pri Cvenu so zgorela gospodarska poslopja posestnika in gostilničarja Joška Rajna. Škoda znaša več tisoč kron. Kot požigalca so zaprli nekega ničvrednega fantalina Veršiča, ki ga sumijo, da je zakrivil tudi ostale požare v okolici. — V Konjicah je zgorela pri finančnem poslopju uta za drva. Škoda ni velika. — Iz Brucka ob Muri poročajo o večjem gozdnem požaru v Lamningu. Zgorelo je 4 ha lepega gozda. — Iz Hrastnika poročajo, da je umrl dne 2. marca rudar Alojz Potokar. Dne 31. decembra ga je ogrizel stekel pes; šel je v Pasteurjev zavod, kjer so ga za 14 dni kot zdravega odpustili. Na to je Potokar do zadnjega februarja delal, dne 1. marca pa so ga prijemali v grlu krči in je umrl v hudih bolečinah.
Koroško.
Razpust slovenskega občinskega zastopa. Deželna vlada je razpustila občinski zastop v Slovenskem Pli-berku in postavila za začasnega upravitelja občine okrajnega komisarja Wolseggerja iz Celovca. Občina je prešla po hudih bojih iz nemških rok (nemški listi pišejo iz nemških in iz Nemcem prijaznih slovenskih rok) v slovensko klerikalne roke meseca majnika 1910. Za župana je bil izvoljen julija 1910 posestnik Valentin Lausegger, kot tajnik pa mu le
Stran 4.
slovenski n4Roa
56 štev.
bil prideljen L. Kralj. Naenkrat Je na* stal med županom in tajnikom prepir, ki sc je končal leta 1912. v decembru s tem, da je župan odpustil brez odpovedi tajnika in ga nadomestil samovoljno z drugimi. Vsled tega Je nastal splošen prepir, pojavil se je odpor proti županu in župan je odstopil, ker je odbor sprejel zopet v službo bivšega tajnika, njegovega nasprotnika. Obenem pa so odstopili tudi odborniki. Ker so bili na razpolago samo trije namestniki, je deželna vlada občinski zastop razpustila.
Stavka deželnega šolskega sveta koroškega. Po hudih bojih so si ohranili Slovenci svoje pravice na ljudskih šolah v Strojni, v št.Danieiu in v Vogrčah. Toda deželni šolski svet sc še vedno ne zmeni za tozadevne odločbe ministrstva in ne izpolni svojih dolžnosti. Bridka je namreč pot teh nemških spokorjencev v Canoso. Nasprotno, mesto da bi se izvršile najvišje odredbe, hujskajo nemški nadu-teži Še naprej proti Slovencem in značilno se je izrazil deželni šolski nadzornik Benda napram neki učiteljici. Rekel ji je, seveda po nemško, sledeče: »NI dovolj, da ie kompeten-tinja izborna učiteljica, ampak se mora pečati tudi s politiko in pridružiti se mora ljudem, ki predstavljajo nemško stranko. Opozarjamo oblasti na to postopanje in zahtevamo odločno, da se take turške razmere v koroškem šolstvu kratkomalo odpravijo. Če šolske oblasti nastopajo na tak način, kako se more kaznovati slovenske starše, če tem nasilstvoin primerno odgovore.
Celovška porota. Včeraj sta se vršili dve tajni obravnavi in sicer zaradi hudodelstev proti nravnosti. Pri prvi je obtožen 701etni starec Pavel Perhovnik, ker je oskrunil neko mlado dekle. Obsojen je bil na trinajst mesecev poostrene ječe. Pri drugi obravnavi, ki se pa še ni končala, pa sta obtoženca 3Sletni delavec Tomaž Oradišek in 231etni hlapec Martin Navadnik. Obtožena sta hudodelstva proti nravnosti. — Mlada r o-i) a r j a. 201etni Anton Završnik in 21 letni Jakob Kompau, oba hlapca sta izvršila tri roparske napade in \ eč tatvin in goljufij. Dne 5. januarja sta napadla in oropala pri Prevaljih hiapca Mlakarja. Vzela sta mu, ko sta ga pobila na tla, iz žepa denarnico, v kateri je imel Mlakar dva bankovca po 20 K, dva petkronska tolarja in nekaj drobiža. Dne 26. januarja je napadel Završnik na nekem mostu dninarja Simona Herzoga. Po kratkem boju mu je vzel uro in verižico vredr 20 K in denarnico, v kateri je bilo 70 K. Nato pa ga je vrgel v vodo. Merzog se je rešil in napadalca spoznal. Završnik je delil denar s Kompanom, kateremu je tudi povedal, da je Herzoga oropal. Dne 1. septembra sta ukradla trgovcu Jakobu Schaierju iz Celovca zaboj blaga v vrednosti 300 K. Dalje sta izvršila še nekaj manjših tatvin in na-silstev. Priropani denar sta sproti zapila. Dejanja večinoma priznata. Obravnava se nadaljuje.
Celovška porota. Roparja Anton Završnik in Jakob Kompan sta bila obsojena na tri in pol leta, odnosno na tri leta težke ječe.
PrimarsHo.
Nepravilnosti pri volitvah v tr-fcovsko in obrtno zbornico v Gorici. Dne 2. dcembra 1912 je vložil ajdovski župan Ignac Kovač priziv proti nepravilni sestavi volilnh menikov za volitve v trgovsko in obrtno zbornico goriško. Na zahtevo volilne komisije ie vložil državni pravdnik obtožbo zaradi razžaljenja časti. Vršila se je obravnava. Toženec je nastopil dokaz resnice, pri čemur je doprinesel take dokaze, ki so državnemu pravdniku tako imponirali, da je od obtožbe odstopil. Končno so gospodje, ki kljub trdi koži niso mogli prenesti take blamaže, dosegli, da se je skrpucala nekaka poravnava, v kateri je obtoženec izjavil, da ni nameraval tožiteljev žaliti, vzdržal pa je kljub temu vse svoje trditve glede nepravilnosti, ki so se izvršile v vo-lilnem postopanju za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici.
Slovenci, pobrigajte se za svoje pravice — občinske volitve v Trstu. Politično društvo »Edinost« v Trstu sklicuje na Cvetno nedeljo (16. marca) sestanek zaupnikov in sicer v svrho odreditev glede prihodnjih občinskih volitev v Trstu. Te volitve so za tržaške Slovence in sploh za vse velikega pomena in v korist Slovencem bo, če se pobrigajo za svoje pra-ce in odločno zahtevajo to, kar jim gre. Nekaterim zaupnikom se bodo poslala pismena vabila, toda kdor hoče kaj delati, komur je mar narodov blagor in kdor se zanima za svoje in za koristi vseh Slovencev, naj se priglasi sam, tudi če ne dobi povabila. Priglasila sprejemajo posredno ali potom društvenih odbornikov dr. Josip Vilfan, Nova ulica 11, in tajnik dr. L M. Čok, Galatijeva  u!ica 20.
Zaupniki privedejo lahko na sestanek tudi goste, za katerih zanesljivost
jamčijo, priglasiti pa jih morajo pred
zborovanjem.
Trgovinski minister v Trstu. V
torek, 11. marca, pride v Trst avstrijski minister dr. pl. Schuster v spremstvu sekcijseih šefov Riedla in Pran-terja. Minister si bo ogledal tržaško prstanišče, ladjedelnico in nekaj drugih večjih industrijskih naprav. Minister bo obiskoval tudi ladjedelnico v Tržiču. Iz Trsta se odpelje minister na Reko.
K proslavi jubileja hiše Roma-novov v Trstu. Slovesne liturgije in zahvalnice v srbski pravoslavni cerkvi v Trstu povodom jubileja ruske vladarske hiše Romanovov so se udeležili med drugimi tudi ruski konzul Smirnov, vsi konzuli drugih tujih držav in med temi tudi turški konzul. Avstrijsko vlado je zastopal namestnik princ Hohenlohe, mesto in vojaške oblasti pa niso bile zastopane.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu ima svoj IV. redni občni zbor v nedeljo, dne 9. sušca 1913 ob 3. popoldne v Trstu, Narodni dom. Na občni zbor, s katerim zaključuje to mlado, na strogo narodni podlagi zasnovano stanovsko društvo že četrto leto svojega obstanka, so nujno vabljeni vsi društveni člani, ki jim službene razmere količkaj dopuščajo. Tudi železniški uradniki nečlani so na občnem zboru dobro došli. Društveno vodstvo pričakuje, da pokažejo člani s svojo številno udeležbo javnosti, da smo tu, pristojnim oblastim pa, da hočemo svojih pravic. 9. sušeč bodi v Trstu dan jugoslovanskega železniškega uradništva!
Smrtna nesreča na tržaški cestni železnici. Včeraj je trčil električni voz na poti iz Trsta v Skedenj v težko obložen tovorni voz tvrdke Pari-zi. Sunek je bil strašen. Poškodovana sta oba voza. Pri sunku je zadel tovorni voz preglednika električne železnice Adolfa Pancero in ga vrgel v velikem loku na tla. Pancera je dobil težke poškodbe na glavi in je čez nekaj ur v bolnišnici umrl. Kdo je zakrivil nesrečo, preiskava še ni dognala.
K velikemu viomu v tvrdko Dussich in drugi v Trstu, o katerem smo že poročali, da so odnesli vlomilci 247.000 kron denarja in dragocenosti izvemo, da kljub intenzivnemu zasledovanju roparjev ni dosegla policija še nikakega uspeha. Tvrdka Dussich je imela v službi čez 35 delavcev in delavk. Vsi so bili večinoma Italijani iz kraljestva. Največje kupčije je delala tvrdka na Balkanu. Odkar se je pa pričela balkanska vojna, je kupčija ponehala in tvrdka je bila primorana odpustiti več delavcev. Sumijo torej, da so vlomilci bržkotne odpuščeni delavci, ki so vse razmere dobro poznali.
K roparskemu napadu, ki se je izvršil, kakor smo poročali že včeraj, izvemo da se je izvršil predrzen napad neznanega maskiranega roparja ob 3. popoldne pri Steranijinem razgledu. Napaden je bil Mieczislavv Chadzvnski iz Grodna v ruski Poljski. Ropar je zaklical, ko jih je napadel: »Geld! Geld!« toda govoril je ti besedi z laškim naglasom, tako da ni dvoma, da je napadalec Italijan. Chadzynski je imel v notranjem žepu še eno listnico in v njej 2000 kron, toda *e mu ropar ni vzel, ker ni imel več časa. Slišal je namreč, da prihaja električni voz,katercga se je ustrašil in pobegnil. Chadzvnski je odpotoval s svojo sestro še isti dan v-Švico.
Stavka v Stabiiimento Tecnico v Trstu se še vedno nadaljuje. Med delavstvom vlada vsled brezobzirnega nastopanja vodstva velikansko razburjenje. Vodstvo je namreč odklonilo delavsko deputacijo, češ da se ne pogaja, da je delavce izprlo in poslalo njihove delavske knjižice magistratu. Za stavkujoče delavce se je zavzela z vso vnemo Nar. del. organizacija, ki se je zglasila po svojih zastopnikih pri namestništvu in pri obrtni oblasti. Vsled tega posredovanja se je vršila včeraj konferenca na obrtni oblasti, na katero konferenco sta bila poklicana dva zastopnika delavstva in en zastopnik ravnateljstva. Uspeh konference še ni znan.
Nov tovorni parnik »Ambro«, katerega so spustili v morje dne 10. januarja v ladjedelnici v Tržiču je izročila včeraj ladjedelnica v Tržiču lastnici parnika in tržaški parobrod-ni družbi »Navigazione Libera Triestina«.
Slovensko društvo na Reki ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 9. t. m. ob 3. popoldne v društvenih prostorih via Municipio, hiša Ploeck. — Prvotno pred 3 leti ustanovljeno društvo je vlada prepovedala zaradi formalne napake. Sedanji pripravljalni odbor se je trudil, da ustreže vsem zahtevam in predpisom vlade, da bo diuštvo moglo delovati v ko-
rist svojih članov. Na shodu, ki se je vršil že v Jeseni za ustanovitev društva, se Je po nasvetu g. Vahtar-ja iz Opatije sklenilo izpremeniti ptavila tako, da bo društvo ne te izobraževalno, ampak tudi podporno, da bo dajalo svojim članom v slučaju bolezni podpore po svojih razpoložljivih sredstvih. To je zelo važno za vsakega, bodisi samostojen ali v službi. Da pa more društvo izvrševati svoje izobraževalno in podporno delo,*mora imeti vsaj *00 čla-- nov. Doneski članov so tako majhni fenkratna vstopnina 1 K in mesečna članarina 1 K), da lahko vsak Slovenec in vsaka Slovenka pristopi. Nekateri premožni Slovenci podpirajo društvo s hvalevredno požrtvovalnostjo. Najbogatejši se še držijo rezervirano, pa upamo, da bodo nas tudi oni podpirali. Zlasti je treba društvu Časnikov za čitalnico in knjig za knjižnico. Pevci se vadijo v petju, plesalci pa se lahko učijo raznih plesov, posebno slovanskih. Politika je v društvu strogo prepovedana. Kateri Slovenec ali Slovenka živi na Reki in želi domačih prijateljev in rojakov ter pouka jn poštene zabave, naj pristopi k »Slovenskemu izobraževalnemu in podpornemu društvu na Reki«.
vne vesti
+ Ljubljanski škof in ženska moda. Čitatelji naši so gotovo že opazili, da se nekaj časa sem skoro nič ne pečamo z ljubljanskim škofom. Vzrok temu je, da škofa ne smatramo več za popolnoma zdravega, j Rdeča brošura in podobni taki spisi so nas prepričali, da je škof hudo bolan na živcih in pravzaprav ne more več nositi popoine odgovornosti za svoja dejanja. V tem nas potrjuje tudi zadnje pastirsko pismo, v katerem se je škof lotil ženske mode. Dotični odstavek se glasi: »Rad bi vas posvaril zoper preveliko, včasih kar naravnost nespodobno nečimernost v obleki. Nič ni hudega in prav razumljivo je, ako se mlada dekle bolj lepo oblečeš, tudi še ni kako posebno zlo, ako si izbiraš obleko po novejših krojih, toda pazi na meje spoštijivosti in sramežljivosti. Žalibog so pa najnovejši kroji, kakor se vidijo posebno po mestih, močno zoper sveto sramežljivost, kar naravnost pohujšljivi. Dokazujejo očitno in jasno, kako globoko v poželjivost se je ugriznil današnji brezbožni svet. Kjer ni vere, ni ljubezni do Boga, tam se razvija v človeku počutna stran, posebno močno se razvija želja po telesnem, po spolnem uživanju. In iz te mlaku že se rode/oni novejši kroji v obleki, kateri pohotni poželjivosti ne samo ugajajo in ie zadovoljujejo, ampak jo kar naravnost izpodbujajo in izzivajo. In žalibog ima moda v krojenju obleke toliko moč, da se ji vdajo večkrat tudi žene in deideta, ki so sicer že verne in bogaboje£s/in visoko cenijo sveto sramežljivost, ki je varhi-nja nad vse lepe čistosti. Zares, take nespodobne ženske kroje sem opažal najbolj po večjih in manjših mestih, ne pa toiiko po deželi, razen kake izjeme, kar v pohvalo kmečkih deklet očitno povem. Po deželi sem večinoma opazil kroj obleke sicer nekoliko po najnovejšem načinu, vendar pa še v precej dostojnih mejah. Prosim vas, dekleta, da iz ljubezni do Jezusa in do device Marije, iz ljubezni do vaše največje lepote, ki je čistost srca in sramežljivost, v svojih oblekah in v vsem zunanjem obnašanju pokažete, kako se vam studi vse, kar je le količkaj zoper krščansko spodobnost. Ako je kaka dekle po deželi ali v mestu na to pozabila, naj se hitro vrne s krivega pota nazaj na pot bogoljube spoštijivosti . . .« Upamo, da nam bo vse ženstvo hvaležno, da smo ponatisnili to škofovo modrovanje. Ko bi bil škof na živcih zdrav, bi mu seveda primerno posvetili, kajti kar je škof v tem listu zapisal, je razžaljenje ženstva. Očitati kranjskemu mestnemu ženstvu, da je nespodobno in pohujšljivo oblečeno, to je grdobija in obrekovanje, ki se bo pa škofu velikodušno prizaneslo, ker mož že davno ni več resen in morejo njegovi literarni izdelki zanimati samo še zdravnike. V ostalem je pa naravno, da škofova kapucinada ne bo Čisto nič vplivala na žensko medo. iz-vzemši morda na modo čestitih kri-stijank, ki molzejo krave in svinjam pičo pokladajo ter so v dno svojih duš prepričane, da je škof vzvišeno bitje, ki zna točo delati in njemu nepokorne ljudi zamaševati.
-f Uvaževanja vredni nauki katoliškega škofa. Ni ga katoliškega škofa, odkar Je umrl veliki Stross-mayer, ki bi bil tako znan in popularen no vsem svetu, kakor je kremon-ski škof Bonomelli. Zaslovel pa Je po vsem svetu zategadelj, ket je v res-
nici pravi Kristov namestnik, ki združuje v sebi vse vrline, ki bi jih naj imel ideal pravega in resničnega kristjana. Škof Bonomelli je nedavno tega izdal knjigo, kateri je dal naslov »La chiesa« — cerkev. V tej knjigi piše Bonomelli med drugim; »Ne samo prah, marveč tudi blato se je nagomililo ob Kristovi uredbi — cerkvi. Dasi je vse ono, kar je Kristovo, sveto in nespremenljivo, vendar se to isto ne more trditi glede ijudi, ki cerkev zastopajo, in tudi ne glede dejanj, ki jih te-ti izvršujejo izven svoje vzvišene službe... Kdo bi smel trditi, da je s tem, ako se nas uči, da je cerkev sveta, tudi že rečeno, da so sveti in nezmotljivi tudi že papeži, škofje in duhovniki?... Ako bi se mi ljudje cerkve zavedali, da smo preprosti namestniki Kristovi, da smo poslani kakor on, da služimo, a ne da bomo siuženi, ako bi bili bolj zmerni, bolj skromni v svojih zahtevah, če bi bili plemenitejši in iskrene j Š I, če bi kazali, da smo bolj bratje in očetje, potem bi morda svel ne bil tako nepravičen, da bi nas zamenjaval s cerkvijo, katere služabniki smo...« — Želeli bi, da bi te zlata vredne nauke plemenitega kremon-skega škofa čitali in se po njih ravnali zlasti slovenski duhovniki, ki so žalibog naščuvani po svojem bojevitem in nekrščanskem škofu popolnoma pozabili, da so bratje, očetje slovenskega ljudstva, ne pa njegovi gospodarji in zapovedniki, da so poslani, da služijo ljudstvu, ne pa da služi ljudstvo njim! Koliko gorja bi bilo odvzetega našemu narodu, ako bi se slovenski duhovniki ravnali po teh vzvišenih in plemenitih naukih škofa Bonomellija! Ali res ni med slovensko duhovščino nobenega idealnega moža več, ki bi zaklical svojim tovarišem s škofom Bonomellijem. »Bodimo preprosti namestniki Kristovi, poslani kakor on, da služimo, ne da bomo siuženi, bodimo zmernejši in skromnejši v svojih zahtevan, bodimo bolj bratje in očetje?!«
+ O albanskem kongresu v Trstu si je ves svet edin v sodbi, da je bil takšna komedija, kakršne svet še ni videl. Ves svet se smeje komedijantom in marijonetam, ki so na kongresu nastopali, samo avstrijska vlada in nemško časopisje sta očarana od te prireditve. Najbolj navdušena je seveda tetka »Neue Freie Presse«, v kateri priobčuje profesor baron Dungern o albanskem kongresu dolg članek, v katerem poje navdušene himne Arnavtom, kakor bi ti bili ideali kulturnih ljudi. Poln hvale je seveda mož glede tržaškega kongresa. Tako-le piše: »Kongresne razprave so se odlikovale s popolno soglasnostjo, s parlamentarno disciplino in v najlepšem redu. Mirno in dostojanstveno so zborovalci ploskali besedam, ki so napravile vtisk, a semtertja so tudi odklonili neijube jim izjave.« Tako vara nemško javnost vseučiliški profesor in baron povrhu, dasi je splošno znano, da je prišel kongres šele zadnji dan popoldne po triinpoldnevnem mlatenju prazne slame do pravega dnevnega reda, dasi je vsakomur poznato, da so na kongresu vladale take razmere, da bi se bili Arnavti med sabo postreljali in poklali, ako bi se ne zavedali, da se nahajajo v tuji državi! Toda vse to ne moti čisto nič velikih nemških duhov, da bi visoko ne vihteli kadilnice pred temi Arnavti, katere je italijanski pisatelj Torre proglasil za edine barbare v Evropi!
-h Zopet blamaža »Neue Freie Presse«. Te dni je priobčila »Neue Freie Presse« vest, da je turška križarka »Hamidie« pri polotoku Ha-gion Oros napadla 24 grških transportnih ladij, ki so vozile srbsko vojsko na pomoč Črnogorcem pred Skader, in 3 izmed njih potopila. Na to vest bi ne bilo treba prav nobenih uradnih dementijev, ker je že brzojavka taka, da se ji na prvi pogled pozna, da ne odgovarja resnici. Če bi bili pri »Neue Freie Presse« količkaj preudarni in Če bi malo poznali geografijo, bi te vesti tudi ne bili priobčili. Kje je polotok Hagion Oros? Hagion Oros ali gora Atos leži jugo - vzhodno od Soluna, je skrajno vzhodni del polotoka Kalki-dike in leži ob morski poti iz Soluna proti Dardanelam. Kako naj potem pridejo tu sem ladje, ki vozijo srbsko vojsko pred Skader? Pot v Skader menda ne vodi preko Dardanel in Zadra! To ve dandanes vsak šolar-ček, samo ne modrijani okrog »Neue Freie Presse«. A vkljub temu je »Neue Freie Presse« najboljši in najbolj informiran list seveda in če tudi se ji prigodi tak maler, kakor z italijanskim senatorjem »Du Kameel bist aber so dumm«!
+ Nemška temeljitost V Sarajevu izhaja nemški list »Sarajevoer Tagblatt«. Uredniki tega lista, ki so seveda vsi pristni nemški kuituro-nosci, so tako učeni ljudje, da niti ne vedo, da je Zagreb glavno mesto
kraljevine Hrvaške. Te dni je namreč »Sarajevoer Tagblatt« priobčil to-le vest: »Ein Denkmal ftir den Dichter und Helden Nikolaus Zrinvi wird an der ungarisehen Grenze in Zagreb errichtet werden.« — To je proslavljena nemška temeljitost, na katero so Nemci tako zelo ponosni.
+ Vseh sredstev se poslužujejo. Dne 4. in 5. marca sta se vršila v Laščah in Ribnici shoda županov in občinskih svetovalcev. Vabljeni so bili na shod tudi duhovniki. »Slovenec« je pisal »Ker so župani postavno primorani se udeležiti, si lahko zaračunijo stroške na podlagi § 25. obč. reda, za udeležbo. Tako tedaj bodo klerikalci vpeljali politične županske hode, ki bodo plačani iz občinskih blagajnic. Če pa bode to všeč davkoplačevalcem, je pa vprašanje. Napačno pa to ni za klerikalne župane, ko se bodo vozili na županske shode na občinske stroške. Znat' se mora.
+ Napredno politično gospodarsko in izobraževalno društvo za Moste priredi jutri v nedeljo ob- 3. popoldne v kavarni pri »Malem Slonu« javen shod, na katerem bo poročal g. dež. poslanec Adolf Ribnik a r o perečem vprašanju nove šole. Moščani, zlasti posestniki, pridite na ta shod v čimnajvečjem številu !
Iz kamniškega okraja. Okrajnega glavarja Kresseta smo se srečno iznebili. Marsikdo pa še ne ve, da je bil ta mož ne samo poslušno orodje klerikalcev, temveč tudi agitator za Rafaelovo izselniško družbo. Dajal je namreč tistim, ki so prišli po listine za potovanje v Ameriko, tiskano reklamo za klerikalno družbo sv. Rafaela. Kdo ve, če bode v deželno-vladni palači tudi še dalje agitiral za Rafaelovo družbo.
Odvetnik dr. Igo Jane se je preselil 7. t. m. iz Postojne v Radovljico, kjer je prevzel pisarno pokojnega dr. Vilfana v hiši posojilnice v Radovljici.
Umrl je v Novem mestu g. Miha Grebene, c. kr. sodni oficijal v p. v 84. letu svoje starosti. Pokojnik je oče znanega dež. sodnega svetnika v p. dr. Grebenca.
Od zgradbe belokranjske železnice. Izredno ugodno vreme je v zadnjem času privabilo večje oddelke delavcev, ki so šli večinoma na belokranjsko progo oziroma na podaljšano progo od Metlike proti Karlovcu. Tudi v novomeški okolici se je začelo živahneje delo. Vsled pedo-bokanju predora pod cesto na kolodvor so morali zopet del ceste zapreti. Izpopolnujejo se dela pri obeh velikih nasipih med železniškim mostom preko Krke. Pri prvem zasipu pri vhodu predora so prišli že do pokritja prvega opornika za železniški most. Takoj po Veliki noči prič-no z glavnim delom na celi progi. Pravijo, da bo proga do Metlike že do jeseni zgotovljena. Težkoče imajo v predoru pri Ruprč Vrhu.
— Srečke umetniške loterije posebno marljivo in uspešno razpeča-vajo naslednje dame: soproga c. kr. vladnega svetnika Ivana Š u b i c a (400!) gdč. Antonija Kadivčeva, ga. ravnatelj P i n t a r j e v a, ki tudi agilno pridobiva razprodajalke, ga. Mirni prof. Reisnerjeva, gdč. Hrovatinova, gdč. M o d i č e -v a, ga. P f e i f e r j e v a , ga. T e r-š k a n o v a, vse v Ljubljani. — Po lastnem nagibu se je prijavila gdč. Anica Petrovčeva v Jaršah, ki je v najkrajšem času razpečala večje število poslanih srečk. Pohvalno je omeniti g. pl. K a p u s a v Celovcu in g. učitelja D e k v a 1 a z Dvora na Dolenjskem, ki sta tudi sama že dvakrat prostovoljno zahtevala srečke. Vobče se opaža, da se gospodične na deželi jako agilno in z največjo vnemo žrtvujejo za uspeh umetniške loterije, med tem ko nekatere znane narodne dame v večjem spodnješta-jerskem mestu (pa ne v Celju? Op. uredn.) ne kažejo nobenega zanimanja. To je pač le obžalovati, ker gre za dobrodelno narodno podjetje na korist naši domači umetnosti. Z veseljem se konštatuje dejstvo, da se je že več rodoljubov in rodoljubk prostovoljno priglasilo pri odboru za razpečavanje srečk. Prepotrebno je, da bi se-našlo še več enakih dobrodelnih prostovoljcev in prostovoljk!
— Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani. »Matico Hrvaško« bosta na skupščini zastopala njen predsednik g. univ. prof. dr. Oton K u č e r a in njen tajnik g. prof. dr. A, B a z a 1 a.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v januarju 1912. zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v marcu 1912. zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 13.1« m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št, 2.
56 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Saan 5.
Danes dvema Krasna
— invalidska ustanova. Razpisana je podmaršala Karla pl. Tegett-hota ustanova *za invalide. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je
javno nabit na mestnem magistratu.
— V zadregi so bile svoje čase naše gospodinje, ker nikakor niso mogle dobiti pravega sredstva, s katerim bi napravile dobro kavo. Tega ni več, odkar imamo Kolinsko kavno primes, ki je — kakor znano — najboljši kavni pridatek. Vsaka gospodinja ve, da Kolinska kavna primes edina da kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Ker je poleg tega še pristno domače blago — edino te vrste sploh — jo vse naše gospodinje najraje kupujejo. — Pazite pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«!
Iz Spodnje Hrušice. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani razposlalo je za občni zbor, ki se je vršil dne 16. februarja t. 1. svojim članom vabila že 9. februarja, tako tudi nam, ki stanujemo v Bizoviku in HruŠiei, do danes nam pa slavna poštna uprava v Spodnji Hrusici, katero upravlja dobro znani klerikalni veljak - poštar France Korbarjev, teh vabil ni dostavila. Kje so ta vabila? G. poštar Korbar stavimo vas na odgovor!
Več prizadetih.
Iz Št. Petra pri Novem mestu nam pišejo. Tudi naš župnik Češarek je silno hud na napredne liste. Nedavno ni dal odveze pri spovedi neki ženi samo za to, ker se bere v njeni hiši »Slovenski Narod« in »Dan«. Vprašali bi gospoda župnika, kaj je hujši greh, če se čita napredne liste ali če se prešestvuje? Po njegovih nazorih je menda prešestvanje manjši greh, ker za ta greh daje baje prav rad odvezo in imenuje celo neko rodbino — sveto družino, če prav je vsem župijanom znano, da se v tej rodbini živi nič manj kakor sveto.
Kinematograf »Ideal«.
nov. velezanimiv spored z učinkovitostima in sicer: arama »Trije tovariši« s priljublje-uim g. Psvlandrom v glavni vlogi in ; a velezabavna veseloigra »Brigaj se za Amelijo«. Ta krasna veseloigra v delih je še veliko boljša ko »Da-inc iz Maksima« in se bo vsakdo, ki s, jo ogleda, od srca nasmejal. Tudi ostale slike: Caumontov teden, humoreska »Sirah pred razbojniki« in komična učinkovitost z najmlajšim ralcem veta »Fantičkov hranilnik« - prvovrstne. — Kdor se hoče od :va nasmejali in se res dobro zabavati, naj ne zamudi prilike, in si ogleda ta krasen spored.
Drobiž s Pola]nkovega popotovanja nazai v Evropo. Izvedeli smo, da ie avstrijski konzul gospod Orla ndo v Plvmouihu na Angleškem sporočil ljubljanski policiji, da je dvojica Polainko včeraj dospela s i arnikom Fin {and« v PIymouth, kjer se pa ni izkrcala, marveč je morala s parnikom dalje do Antvverpna v- Belgiji, kamor dospe danes in kjer bode tamošnja »Hermandad« sprejela v svoje varstvo. Posredovale tukajšnje oblasti, da se dvojice ne pusti na angleška tla, je kakor se vidi, tedaj uspelo in je sedaj zadeva rešena že v toliko, da ni več pričakovati kakih zaprek a la »cnglish Sunda>>, marveč se bode sedaj zadeva razvila rednim potom. Upamo, da bodemo že v kratkem v danem položaju o celi zadevi poročati obširneje.
Zapuščena družina. Snoči se je zglasila pri policiji Ana Gorenje, rudniškega delavca žena, rodom iz Krškega, s svojimi petimi nepreskrbljenimi otroci in prosila za jed in prenočišče. Družino je oče pustil v Bi-schofshofnu in neznano kam odšel. Danes se je revni materi dala denarna podpora, da je zamogla v svojo domovno občino.
Na cesti onemogel. Včeraj se je na Karlovski cesti zgrudil 731etni delavec Matija Kušar, kateri je pri padcu zadobil znatne telesne poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Pes ugriznil. Ko se je snoči peljal z bicikelnom po Ahaceljevi cesti trgovec Viktor Nagy je priskočil neki pes in ga ugriznil v stegno leve noge. Lastnik psa je znan.
Pctkronski falsifikati. Te dni je dobilo več oseb ponarejene petkron-ske tolarje. Torej pozor!
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Ogrov in 12 Hrvatov; 8 Koče varjev je prišlo z Dunaja, 250 Lahov pa se je peljalo na Dolenje Avstrijsko.
Izgubila je trgovskega potnika soproga Rozalija Rojnik rjavo usnja-to ročno torbico, vredno 4 K.
Koncert »Slovenske Filharmonije«. Jutri, v nedeljo, priredi »Slov. Filharmonija« v restavraciji na južnem kolodvoru koncert pod vodstvom gospoda opernega kapelnika C. M. Hrazdira.  Začetek ob osmih
zvečer, vstopnina 60 vin. Več v inse-ratu.
V kavarni »Central« koncertuje vsak dan damska kapela »Graničar«.
Narodna obrambo.
V Spodnji Šiški priredi jutri v nedeljo podružnica sv. Cirila in Metoda zabavni večer pri Kankertu ob pol 8. 2večen Vaša narodna dolžnost vas kliče, Šiškarji, da posetite to prireditev in omogočite potreben dar na žrtvenik narodne obrambe!
Društveno naznanilo.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo
naznanja svojim p. n. članom, da se bo vršil VII. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 16. marca t. 1. Čas in kraj se bode naznanil potom vabil. — Gg. p, n. člani se opozarjajo, da jim je eventualne predloge v zmislu § 4., točka c društvenih pravil, najmanj 3 dni poprej javiti odboru.
Napredno politično in gospodarsko društvo za I. mestni (Poljanski) okraj ima ponedeljek ob 7. zvečer odborovo sejo. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in pregledovale!. Ker jc seja zelo važna, je želeti, da se vsi odzovejo vabilu.
Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani priredi danes - v soboto, dne 8. marca v veliki dvorani »Mestnega doma« zabavni večer z raznovrstnim sporedom, kateremu bosti sledila prosta zabava in ples. Za vsakovrstna okrepčila bo najbolje preskrbljeno. Točila se bodo priznano izborna vina iz Mrakove kleti. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Družinski zabavni večer »Sokola« L, ki se vrši jutri, v nedeljo 9. t. m. v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj v Kolodvorski ulici, bo nudil vsem zabave željnim in prijateljem Sokola I. obilo razvedrila. Na sporedu jc več pevskih točk, solo na violino in flavto s spremljevanjem klavirja, šaljiva pošta, maček v žak-lju itd. Začetek točno ob 8. zvečer, vstop prost. Za dobro jed in pijačo je vestno preskrbljeno. Zlasti se priporoča posestnikom koncerta »Glasbene Matice«, da se razvedre v veseli družbi neprisiljeno in po velikem glasbenem užitku tudi ne pozabijo nase. Vsi prijatelji in č*ani »Sokola I.« se vabijo na ta večer nprisiljene zabave.
Narodna socijalna zveza v Ljubljani* ie razposlala nekaterim somišljenikom in zaupnikom po deželi dopise radi ustanovitev podružnic, in prosimo vse one somišljenike, ki so dopise prejeli, naj blagovolijo vse potrebno ukreniti ter Čim preje odboru N. S. Z. pismeno javiti v nadaljno ravnanje. — Apeliramo tudi na somišljenike, ki dopisov niso prejeli in se zanimajo za gibanje N. S. Z., da se javijo odboru. To velja tudi za Štajersko in Koroško. Vse somišljenike pa, ki so teren že pripravili, prosimo, da to nemudoma naznanijo, da se čim preje kliče prvi shod. — Somišljeniki, neustrašeno na deio, ker v delu je naša rešitev!
Ćlane N. S. Z., kateri so s članarino zaostali,tem potom v njih lastno korist opozarjamo, da pravočasno poravnajo zaostale zneske. Dokler je svota mala, se še lahko poravna, a kasneje je to že nekoliko težje ter bi bilo pač škoda, da bi za vse doslei vplačane prispevke ne imeli nil. ikih koristi, posebno se bode to občutilo nad leto dni članstva, ko bi isti potreboval podporo.
Opozarjamo tudi člane na to, da tisti, ki ne misli vplačevati redno in vršiti svojih dolžnosti napram N. S. Z. kot svoji organizaciji, ie bolje, da javi svoj izstop, ker je N. S. Z. ležeče na tem, da ima le redno plačujoče člane.
Tudi opozarjamo vse ostalo narodno delavstvo, da se včlani v N. S. Z., ker to je v vsakem oziru najboljša strokovna organizacija ter poleg tega še na zdravi in narodni pod'agi.
Odbor N. S. Z. ima v sredo dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer svojo redno sejo. — Nadzorstveni svet ima isti dan svojo sejo točno ob pol 8. zvečer. Vabimo vse tovariše, da se seje sigurno udeleže.
Plesni zaključni venček plesne šole društva slov. trgovskih sotrud-nikov, se vrši danes, dne 8. t. m. v salonu hotela »Ilirija«. Začetek ob 9. uri zvečer. Ker se ne bode razpošiljalo posebnih vabil, vabimo vse cenjene dame in gg. tovariše, njih prijateljice in prijatelje, na mnogobrojno udeležbo. — Odbor.
»Sokol« na Vrhniki ima svoj V. redni občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m. v »Čitalnici«. Začetek točno ob 3. popoldne. Člani, udeležite se polno-številno!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi jutri v nedeljo, dne 9. marca izvirno rodbinsko dramo v 4 dejanjih »Sin«, spisal E. Gangl. Predstava se prične ob 8. zvečer. Čisti dohodek je
namenjen za sklad v svrho napeijave električne razsvetljave v dvorano in na oder.
Dunajska  podružnica  S. P. D.
priredi v nedeljo, 9. marca cel dnevni zlet čez Mirafalle - Jagazice-Tiirkenloch - Steinwandklamm -Steinwandgraben - Furthwirt-Weis-senbach a/T. Odhod ob 6. uri 45 min. zjutraj z južnega kolodvora vlakom na Pernitz. Vodi g. Meriak. Gosti dobro došlii
Klub slovenskih tehnikov v Pragi ima v ponedeljek 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Trunečkovi restavraciji na Kralj. Vinogradih svoj II. redni občni zbor s predavanjem tov. J. Žerjava: »O Bregu pri Trstu«. Gostje dobro došli!
Prasneta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, za par Puccinijeva opera »Madame Butterflv«. Jutri, v nedeljo ob treh popoldne (izven abonnemen-ta, lože par) »Robert in Bertram«, zvečer (nepar) izjemoma ob pol 8. »Nebesa na zemlji«.
Umetnost.
Koncert »G!asbene Matice«. Dvorak, pri nas dobro znan in priljubljen po svoji operi »Rusalki«, po mnogih orkestralnih piesah, pesmih itd., je bil tudi včeraj avtor večera. »Glasbena Matica«, ta prva in največja jugoslovanska glasbena institucija, je izvajala njegovega »Mrtvaškega ženina« s pomnoženim orkestrom Filharmonije, s svojim mnogoštevilnim in izborno discipliniranim mešanim zborom in s solisti: gdč. Miro Koroščevo iz Zagreba, g. Rijav-cem, gojencem dunajske pevske akademije in g. Križajem, članom slovenske opere. Koncert je s finim umeva-njem in globoko dušo naštudiral gospod Hubad in ga tudi precizno in sigurno vodil. Do veljave je prišla lepota Dvorakove glasbe, ki se ponaša s silnim in neizčrpnim zakladom večno novih invencij in melodij, in ki blešči in se topi v toploti zdaj mogočnih in zdaj pretresljivo nežnih, vedno čuvstvenih in vedno originalnih barv. Snov, ki spominja popolnoma na Biirgerjevo Lenoro, samo da ima konec drugačen, je genijalni komponist mojstrsko ilustriral in po-krepil. Z izvanredno fineso in občutjem je orisal vsa intimnejša mesta teksta in z vso grobostjo in silo je vrgel iz orkestra strast in grozo. — »Matica« ie »M rt vaškega ženina« že pred leti izvajala in ga pela po potresu tudi na Dunaju. Dosegla je ž nJim takrat velike uspehe, ki tudi včeraj niso izostali. Orkester je bil na mestu, dasi ni bil dovolj močno zaseden; v izvajanju je bil precizen in z zborom in s solisti se je zlil v celoto. — Pevski zbor je kazal strogo izvežba-nost. Na močnih mestih je bil umerjeno močan in v pijanu nežen, fin in čuvstven. Gospodična Mira KGrošče-va, primadona zagrebške opere, je pela sopranski solo. Njen močni, nekoliko temno barvani sopran je partiji ustrezal. Gospodična pevka razpolaga zlasti z lepim materijalom v srednjih, neprevisokih legah. V petje je položila tudi mnogo čustva in v tem oziru posebno uspela v molitvi, ki jo je pela v koncu balade. Dobila je velik šopek. — Gospod Križaj se je izkazal kot dober pripovedovalec. Imel je med solisti najdaljšo vlogo, ki jo je prepel 3 svojim obsežnim in lepim glasom spretno in z umovanjem. Globoko ubranost je dosegel zlasti h koncu balade, ko je pel nekakšen »marche funebre«, ki je uvrščen v to klasično delo. — Gospod Rijavec ima bogat in lep tenorski materijal, ki mu obeta rožno bodočnost. Že zdaj, ko ie gojenec akademije, izgovarja dobro, pripoveduje z umevanjem in s čustvom. Njegov organ se z lahkoto povzpne preko močnega zbora in preko orkestra, ne da bi pri tem kaj izgubil na lepoti in sočnosti. Gospod je že danes naš najboljši tenorist - interpret. — Obisk je bil dober, aplavza mnogo. Med obikovalci smo opazili več najvišje ljubljanske gospode. P.
Koncert v Kranju. V torek, dne 11. sušca priredita v sokolski dvorani v Kranju Anton T r o s t, (pianist) prof. na »Glasbeni Matici« v Ljubljani in Josip Rijavec, (tenorist) gojenec na dunajskem konservatori-ju, s sodelovanjem moškega zbora »Narodne Čitalnice v Kranju« koncert. Spored: 1. E. Adamič: »Pesem o beli hišici«, moški zbor. 2. E. Adamič: a) »Pod tvojim oknom Berta«, b) »Večer«, J. Ravnik: a) »Vasovalec«, b) »Hrepenenje«, dr. G. Krek: a) »Misli«, b) »Tam zunaj je sneg«. Solospevi s spremljevanjem na klavirju. 3. Chopin: »Cis mol scherzo«, klavir. 4. A. Lajovic: a) »Cveti, cveti«.. ., b) »Svetla noč«, c) »O, da deklic« ..., d) »Jaz pa vem« ..., e) »Serenada«. Solospevi s spremljevanjem na klavirju. 5. F. Liszt: »Pe-štanski karneval«,  klavir.  6. a) G.
Verdi: »Aria iz Aide«, b) R. Puccini: »Aria iz Bohčme«. Solospeva s spremljevanjem klavirja. 7. O. Dev: »Še ena«, moški zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži prvih treh vrst po 2 K, drugi sedeži po 1 K, stojišča 60 vin., za dijake 30 vinarjev. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji v trgovini g. Ferd. Sajovica v Kranju. Ker je čisti dohodek namenjen trem slovenskim konservatori-stom v svrho nadaljevanja Študij, se preplačila hvaležno sprejemajo. .
Izpr
a
g • v v*
mm.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
En »cajt« bi bil rad brez skrbi, tako se je izrazil malopridni 231etni Janez Trobec iz Zminca, delavec brez stalnega bivališča, ki je sedel na zatožni klopi zaradi hudodelstva zažiga. Da je res malopridnež, vrhu-tega pa še delomržnež in tat, sledi iz tega, da je bil že 6 krat zaradi tatvine kaznovrn in da je presedel v tukajšnji prisilni delavnici 21 mesecev. S 36 K zaslužka, kateri se mu je izplačal v prisilni delavnici, je stopil v prostost. Mesto, da bi se bil lotil poštenega dela, je pasel lenobo in živel kakor se je dalo, s temi 36 kronami. Ko se je pa denar bližal koncu, se je izrazi! proti priči Janezu Zalarju, da bo kako bajto zažgal, da bo potem en »cajt« brez skrbi. In res, dne 16. januarja t. 1. je okolu poldneva prišel k posestniku Janezu Peternelu v Jarčji dolini, kjer je debil brezplačno kosilo. Okoli 1. popoldne se je cd tu odstranil, stopil v takozvano kia-nico, to je s slamnato streho pokriti in z deskami obiti prostor, ki je Pe-ternelovim služil za shrambo steije. Ta klanica je bila naslonjena na Pe-ternelovo hišo, ki je bila itak s slamo krita. Tu vstopiti ga je videla gospodinja, ki je šla iz radovednosti za njim gledat, kam bo šel. Tu je poskušal, menda iz hvaležnosti, da se je pri Peterneiovih brezplačno dobro najedel, požar na ta način, da je z vžigalicami poskušal zažgati listje, ki se pa vsled mokrote ni vnelo, vzpetemu, da je porabil za to kakih 9 vžigalic, katere so se kasneje našle na licu mesta in osmojen bukov list. Kako uro po tem dogodku se je v pol ure oddaljeni vasi Selo zasvetil v ognju kozolec Mihe Seljaka, ki je do tal pogorel, kakor tudi nekaj gospodarskega orodja, stelje, skopa in nekaj desk, katere so bile last bližnjih posestnikov, tako da je po požaru povzročena škoda znašala 1383 K 20 vin. Da ni bilo snega na strehah, gotovo bi se bile vnele strehe bližnjih hiš, in k sreči je bila tudi požarna hramba na licu mesta. Obdolženec sedaj ne taji. da ne bi bil on ta požar povzročil. Skuša se le zagovarjati s pijanostjo, kar se mu po zaslišanju prič ne posreči. Da je Janez Trobec z dobrini preudarkom zanetil ogenj, je že iz tega razvidno, da je ogenj izbruhnil v sredini kozolca, ne pa od spodaj, če tudi trdi obdolženec, da je smotko prižgal in vžigalico nalašč vrgel v praprot, ki se je unela. Doimalo se je, da Trobec sploh smotke imel ni in da je izmišljena njegovo rrditev, češ, da jc je kupil v gostilni pri »Anžonovcu*. Saj je Janeza Pe-ternela, ki mu je podaril kosilo, prosil za smotko, katere pa ni dobil. Zaslišanih je bilo 16 prič, ki so večinoma zelo obremenilno izpovedale za obdolženca.
Janez Trobec je bil zaradi zažiga obsojen na 8 let težke ječe. poostrene s postom vsako četrtletje. Kazen jc brez ugovora takoj nastopil.
*
Brat zakla! brata. Pred tukajšnjo poroto se je zaključila žalostna drama, ki se je vršila med bratoma sinovoma kajžarja, Lovrencom in Miho Bizjakom, po domače Gorjan-čevima v Britofu. Oba brata sta bila strastna žganjarja, razlika med njima je bila le ta, da je bil Lovrenc vrhu tega delomržen. Prišlo je med njima v pijanosti dostikrat do prepira in pretepa, vendar pa je imel pokojni Miha neko zaslombo pri svojih starših. Dne 2. februarja t. 1. okoli 3/46. se je vnel med njima zopet prepir in ruvanje* Oba sta se do dobrega žganja navlekla, kar jima je dalo še več poguma. Pri celem dogodku ni bilo nobene priče navzoče, cel dogodek je le znan, kakor ga je opisoval obdolženec sam. Ta pravi namreč, da ga je brat Miha, ko sta se sprla, sunil s pestjo v zobe, ga prijel za rame in tresel in ga tudi tolkel po glavi, da je pa nato obdolženec potegnil svoj »pipec« in ga v jezi sunil enkrat za leve uhlje, potem pa še na levo stran v vratu, tik pod spodnjo čeljust, vsled česar mu je bila po izreku zdravnikov - izvedencev prerezana velika vratna žila, kar je imelo za posledico izkrvavitev in smrt brata Mihe. Obdolženec pristavi še, da se je med njima začel prepir zaradi-tega, ker ga je brat gonil delat. Lovrenc Bizjak sam priznava, da Je to
naredil v jezi; priči Neži Lukanc, babici v Predosljih, je pa rekel na njeno pripombo, kaj da je naredil: »Delati neče!« Na njen odgovor, kako bo delal, če bo umrl, je dejal obdolženec: »Šel bom tja, pa mu bom še kake dve s koso dal, da bo hin!« Nasproti orožniku se je izrazil: »Zato sem ga zaklal, da bo mir pri hiši.« — Sprva se je zagovarjal s popolno pijanostjo, kar pa priče zanikajo, potem je pa sam dogodek razložil, kako se je vršil, torej ni bilo o popolni pijanosti govora, ker se je vedel na vse podrobnosti dobro spominjati.
Lorenc Bizjak je kriv hudodelstva uboja in se obsodi na 7 let težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem, potem z zaprtjem v temnici dne 2. februarja vsakega kazenskega le£a. Kazen je takoj nastopil.
*
Pocinfenl krajcarji. France Hro-vatovič, doma iz Šiške, je v službi kot kleparski vajenec pri kleparskem mojstru Belcu v Št. Vidu nad Ljubljano, je prišel na srečno, toda tudi usodno idejo, kako bi delal iz krajcarjev groške. Pocinil je krajcar, potolkel na njem številko in udaril nanj desetico. Prvi njegov poskus je oddal v svet njegov šolarček Šu-šteršič. Prinesel je Hrovatoviču za \ kr. sladkorja in še štiri krajcarje. Fant je bil vesel in še one 4 krajcarje pocinil. Vsega skupaj je napravil 11 takih umetnih grošev, razpečal jih Je pa 7. Pri osmem so ga pa dobili. Ko je fanta aretiral orožnik, se je tako bal. da je poleg ponarejanja grošev vzel izpred neke hiše v Št. Vidu lepo kolo in se vozil dva dni z njim. Nato ga je zapeljal zopet nazaj. Med vožnjo ga je tudi precej poškodoval. — Porotniki so zanikali obe vprašanji, in sicer glede ponarejanja denarja in glede tatvine in fant je šel za enkrat prest in vesel domov. Sodnikom in porotnikom pa je obljubil, da ne bo pocinjeval krajcarjev.
Poneverba v kemični .ovemi v Mostah. Včeraj popoldne se je vršila nemška porotna obravnava proti bivšemu trgovskemu pomočniku, pozneje pisarniškemu pomočniku kemične tovarne Guilini v Mostah, Evgenu Kussu zaradi poneverbe. Mož, ki je komaj 20 let star, je doma iz Radgone in pristojen v Celje, nastopa tudi pri obravnavi z vso spodnještajer-skim nemškucarjem lastno aroganco. Dejanja ne more tajiti, govoriti noče slovensko, dasi je skoro brez dvoma, da zna, kajti celo obtožnica trdi, da Kuss razume le slovenski štajerski dijalekt. To zadostuje. — Po prebrani obtožnici so vprašali porotniki predsednika senata nadsvetnika \'e-derniaka, če razume obtožence slovensko. — P r e d s e d n i k. Obtoženec se lahko rsrovarja, kakor se hoče! — Porotniki: Mi re razumemo vsi nemške! — Predsednik: Zakaj pa se pustite izbrati za porotnika, pri županu ste imali čas to povedati! Porotniki, ki ne marajo, da bi bilo morda imenovanje porotnika odvisno od dejstva, če zna dotičnik tudi nemško, so izrecno zahtevali, da se izvrši obravrava v o^eii jezikih. Predsednik pa se za to ni brigal in je prešel k zasliševanju. Obtoženec Ev-gen Kuss, sin nekega višjega uradnika, njegovi starši so tudi precej premožni, je vstopil po ljudskošolski izobrazbi kot trgovski vajenec v trgovino Lepuša v Celju. Nato je šel kot trgovski pomočnik k znanemu kralju s trgovino za jajca, zagrizenemu nemškutarju Matheisu v Brežice. Od tam je prišel v Ljubljano k Tschinkel-nu, od tod na je šel v Gradec v neki šestmesečni trgovski kurz. Vrnil se je nato zopet v Ljubljano, kjer je bil nekaj Časa v Prometni banki, odkoder je šel k tvrdki Guilini kot pisarniški pomočnik. Obtoženec je bil od Lepuša odpuščen zaradi osumljenja tatvine, tudi več drugih služb je izgubil zaradi igranja, posebno pa zaradi svojega predrznega nastopa. Kot že omenjeno, mož je aroganten, kot le kdo. — Priznal je, da je dvignil s čekom v kreditni banki dne 2. novembra 1. 1. 18.000 kron, katere so mu izplačali na njegovo prošnjo večinoma v tisočakih, in da je šel nato s tem denarjem namesto na južni kolodvor plačat dolg tvrdke, v Šiško, od-koder se je odpeljal z vlakom v Lesce in naprej z vozom na Bled. Z Bleda se je odpeljal popoldne v Gorico, od tod pa v Benetke, kjer je ostal tri dni. Tam si je kupil novo obleko, živel zelo udobno in se izdajal za Reu-mana z Dunaja. Vozil se je seveda vedno v II. razredu. Ko si je ogledal Benetke, je šel v Milan, kjer je ostal tri dni, od koder je odpotoval v Ženevo. Tam pa ga je dohitela usoda. Aretirali so ga in izročili avstrijskim oblastim. — Po osebnem zaslišanju obtoženca, je vprašal predsednik porotnike, če so obtoženčevo izpoved razumeli. — Porotniki: »Ne!« Prosimo v interesu stvari in v interc' su obtoženca, da se vrši obravnava v slovenskem leziku, katerega razume tudi obtoženec, medtem ko več porotnikov ne razume  nemško. —
Predsednik: »Tu no bomo politizirali t« In šlo ie nemško dalje, predsednik pa je prestavljal nemške izpovedi na slovenščino. — Med porotniki in občinstvom je nastala vsled tega nastopa velika razburjenost. Po dokončani razpravi so porotniki vprašanje glede krivdoreka potrdili, nakar je bil obsojen Evgen Kuss na 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Nastopil je kazen takoj. Tvrdka je oškodovana za 3284 K. — Pripomniti je še treba, da je bil ta nemški junak, ki se zagovarja z zmedenostjo, ki se ga je lotila takrat, ko je imel denar v roki, tako zmeden, da je pozabil plačati tudi gospodinji hrano in stanovanje, dasi je dobil še pred defravdacijo svojo mesečno plačo.
Volilci iz Kamnika, Hodov-Ijice in Tržiča!
Vsem, ki ste me volili dne 4. marca t. i., se iskreno zahvalim. Da je bilo po pravici, bi bila zmaga Vaša. Poraza, ki ga je zakrivila krlvičnost Slovenske Ljudske Stranke in njene zaveznice c. kr. deželne vlade za Kranjsko, se ne sramujte, ne povesite obupano glav in ne dajte iz rok orožja, ampak ga krepko vihtite za čast narodno - napredne stranke in slovenskega naroda. V tom Vas krepi zavest, da je pravica na V;:ši strani in da rodi krivica samo hipne uspehe.
Na zdar!
V Tržiču, dne 7. marca 1913. ♦1 ATI J A ttARINCEK.
mm.
* Požar. Predano-! je pogorelo v Kairu 250 hiš. Po*sr je trajal 18 ur. Več 100 rodbin je brez strehe Macgo ljudi se je ponesrečilo.
Potitič^n k'st. Tirolskem vini-carji so se pretekli teden naredili 3 sinovi. Viničar se piše Opel. Svoje tri sinove je dal krstiti na imena Kon-statin, Adrian in Filip. Imenovali se bodo torej Konstatin Opel, Adrian Opel, Filip Opel (Carigrad, Odrin in Piovdiv).
Nspošlen uradnik. Iz Lvova norocajo: Včeraj so aretirali vladnega lajnika Lobu iranskega zaradi zlorabe uradne oblasti in raznih drugih sleparij. Pri namestniitvtt je imel referat o židovskih matrikah in je zlorabil svojo -luzbo s tem, da se je dal podkupiti. Posredoval je tudi v zvezi z raznimi drugimi uradniki gostilniške koncesije.
* .Mnogo ljudi trpi na letu zaradi bolečih težkoč prebave, ker ne poznajo pota za odpravo tega zla. Naj se jim pokaže. Kemični poizkusi v dunajski c. kr. splošni bolnišnici so dognali, da se s prirodno Franc Jo-:'efovo grenčico pri različnih oblikah •.desnega zaprtja dajo doseči posebno ugodni uspehi. Razkrajajoči in od-* ajajoči učinek Franc Jožefove vode se prične že po manjšem zaužitju kakor pri vseh drugih podobnih mineralnih vodali. Franc Jožetovo gren-eico bolniki radi uživajo in se tudi oh ueprest. uživanju dobro obnašajo.Do-biva se po lekarnah., drogerijah in trgovinah, z mineralnimi vodami. Raz-pošiljalno ravnateljstvo Franc Jože-fovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
TelBfons&a in brzojavna
naročilo.
Vojna na Eteikanu.
Janina.
Atene, m. marca. Z Janino so napravili Grki posebno brzojavno zveza Prva brzojavka, ki je dospela iz Janine, poroča o sijajnem vhodu prestolonaslednika Konstantina na čelu grške armade, ki ga je prebivalstvo viharno pozdravljalo. Med Turki, ki so jih Grki v Janini ujeli, je okrog (>0UO ranjenih in bolnih.
Solun, S. marca. Vest o zavzetju .Janine so pozdravili s 101 strelom i/ topov. Trgovine so zaprte. Vrše se zahvalne službe božje.
Rini, 8. marca. Grško poslaništvo jc dobilo iz Aten to - le obvestilo: Zapisnik o predaji Janine grški armadi obsega sledeče točke: 1. Mesto Janina in vse utrdbe se predado grški armadi. 2. Vsa vojska, ki se nahaja v trdnjavi, so vojn: ujetniki. 3. Vojni materijal, orožje, zastave, konji in vojaški arhivi turške armade se izroče grški vojni upravi. 4. Častniki in vojaki, ranjeni in oboleli, so podvrženi vojnemu zakonu. — Severno od mesta so Grki opazili močne turske voje. Na poziv, da naj pojasni, kaj pomenjajo oni voji, je Esad paša odgovoril, da dotični voji niso pod njegovim poveljstvom, marveč da jim poveljuje Ali Riza bej.
London, 8. marca. Iz Aten poročajo, da je bil najstarejši prestolona-
slednikov sin princ Juri pred Janino ranjen na roki in na ušesu. Rane niso
nevarne.
Kritični položaj v Carigradu.
Carigrad, 8. marca. V kabinetu se pojavljajo vedno ostrejša nasprotja. Stališče turške vlade napram akciji velesil je izzvalo zelo kritičen položaj. Kriza postaja vedno očitnejša. Uporno razpoloženje med armado zavzema vedno večje dimenzije. Častniki izpred Čataldže se zbirajo na tajnih sestankih ter so sestavili pose* ben memorandum na merodajnt državnike in na sultana, v katerem pravijo, da armada nikdar ne bo privolila v predajo Odrina in da se bo taki predaji uprla z vsemi sredstvi. Vlada naj pomisli, kakšna kazen ie zadela Nazim pašo, ki tega ni hotel uvideti. Armada se čuti dovolj močno, da nadaljuje vojno. Mahmud Šerket paša je ves obupan in hoče iti sam pred Čataldžo, da pomiri častnike. V Carigradu se vrše v enomer tajna zborovanja duhovnikov, ki se posvetujejo o akciji proti kabinetu. Princ Va-hid Edin *e pismeno protestiral pri sultanu, la ga policija nadzoruje, komite pa zahteva izgnanje prinčev Va-hkl Edina in Sabah Edina.
S kader.
Cetinie, S. marca. Srbska pomožna armada 40.000 mož je na potu proti Skadru. Pred Skader dospe okrog Velike noči. Do sedaj ni naletela-na noben odpor.
Albanski komisar.
Dunaj, 8. marca. Rešitev ustavnega vprašanja Albanije bo zahtevala delj časa in n^av mogoče jc, da se bo imenoval za Albanijo poseben mednarodni komisar. Govori se, da bo komisar dr. Henrik Taaife, irski pcer.
Albanija.
Dur.aj, \ marca. Poluradno se zatrjuje, da kandidatura grofa Mont-pensiera za albanski prestol ni aktualna, ker se niti dunajska, niti rimska vlada še nista bavili s tem vprašanjem. Glede Janine izjavljalo mero-dajni krogi, da spada tudi odločitev . a vprašanja pred zastopnike velesil.
Zrakoplovstvo in Srbska.
Belgrad, 8. marca. Izšel ie kraljev ukaz, ki prepoveduje od 13. marca, naprej uporabo tujih vojaških zrakoplovov za časa vojne in miru nad srbskimi pokrajinami. Policijske oblasti naj ukrenejo vse, kar je potrebno, da se taka uporaba prepreči. Voditelji takih zrakoplovov so podvrženi določbam zakona o vohunstvu.
Bolgari v Zagrebu.
Zagreb, 8. marca. Semkaj so do-šii iz Sovije člani bolgarskega »Rdečega križa«: gospa Ljuba Gcorgijeva, gospod Paraskijev in gospodična Paraskijeva. S prodajo razglednic nabirajo prispevke za bolgarski »Rdeči križ".
Zdravniki za srbsko armado. Zagreb, S. marca. Srbsko vojno
listrstvo je prosilo društvo hrvaških zdravnikov, da naj odpošlje več zdravnikov, zlasti internistov, ker vladajo med vojaki pred Odrinom in med onimi, ki prihajao iz Albanije, hude interne bolezni.
Prebivalstvo v BUoiju. Belgrad, 8. marca. Srbske oblasti so izvršile v Bitoliu splošno ljudsko štetje, ki ie pravkar končano. Glasom popisnih listin šteje sedaj Bito 1 j 62.000 prebivalcev.
Naslednik generala Živkoviča. Belgrad, 8. marca. Namesto generala Živkoviča, ki je, kakor znano, /e dalj časa bolan, je imenovan za poveljnika četrte srbske armade ge-neralštabni polkovnik Miljutin Mari-novič. ki je bil dosedaj mestni »poveljnik v Skoplju.
Ruska topničarka v Solunu. Solun, 8. marca. Ruska topničarka »Urale^« je dospela sem.
Spomenik zmagovalcu. Atene, S. marca. Mesto Pirej je sklenilo, postaviti prestolonasledniku Konstantinu spomenik.
Valoma.
London, 8. marca. Delegati prp-vizorične albanske vlade so sklenili spomenico, v kateri zahtevajo, da naj vplivajo velesile na Grško, da dovoli uvoz živil v Valono in okolico, da preneha strahovita beda prebivalstva.
Srbski konzulat v Carigradu.
Carigrad, 8. marca. Turške oblasti so vdrle v zaprti srbski konzulat in izvršile tam hišno preiskavo. Ruski veleposlanik, pod katerega zaščito je srbski konzulat, je protestiral proti takemu nasilju.
*
Finančni odsek. Dunaj, 8. marca. Finančni odsek je pričel glavno razpravo  o posameznih določbah glede predodkaz-nega postopanja.
Bilanca albanskega kongresa. Trst, 8. marca. V »Triester Tag-blattu« priobčuje Faik beg Konica poročilo o dohodkih albanskega kongresa, ki izkazujejo 2711 K 25 v. Med prispevalci so omenjeni Albanci in en albanski prijatelj s 1000 K. Poročilo pravi, da se je za kongres porabilo samo 1132 K 78 v. Ostalo se razdeli med uboge Albance. Avstrijska vlada baje ni ničesar prispevala.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 8. marca. Ogrskemu državnemu zboru je bila predložena tudi reforma poslovnika, ki zlasti omejuje proračunsko debato, tako da je tehnična obstrukcija skoro izključena.
Ogrska voiilna reforma.
Budimpešta, 8. marca. Ogrska zbornica je danes sprejela volilno reformo tudi v tretjem branju.
Ogrski socijalni demokrati.
Budimpešta, 8. marca. Ogrsko socijalno demokratično vodstvo je proglasilo, da je pretrgalo zveze z opozicijoaalno koalicijo in da bo v prihodnje postopalo glede volilne reforme popolnoma samostojno. Hrvaško vprašanje.
Budimpešta, 8. marca. Ministrski predsednik Lukacs in hrvaški minister Josipovich sta se pogajala, kakor smo že poročali, s hrvaškimi strankami glede ureditve političnih, razmer na Hrvaškem. Baje pride po Velik) noči v ogrski zbornici na dnevni red železničarska pragmatika. ri ozadevno je izjavil minister Josipovich, da bo zbornica, kakor hitro nastopijo na Ogrskem zopet normalne razmere, rešila tudi hrvaško vnrasanie. Seveda je takoj tudi izjavil, cm se to Še ne bo zgodilo piav kmalu.
Biidinipešta, 8. marca. Minister Josipovich je izjavil i:ied drugim, da pri železnicah ni mogoče vpeljati hrvaškega službenega jezika. Kadar nodo hrvaške stranke ugodile ogrskim željam bo odpravljen komisari-jat.
Za društvo časnikarjev. Budimpešta,   8. marca. Umrli Dioniz Andrassy je volil ogrskemu društvu časnikarjev 750.000 K.
Češka agrarna stranka. Praga, 8. marca. Češki listi poročajo, da bo poslanec Udržal resig-iiiral na mesto kot načelnik češkega agrarnega kluba v državnem zboru. Ta resignacija ie v zvezi z fuzijo obeh agrarnih frakcij.
Velikanska eksplozija dinamita. Bair.more, S. marca. Včeraj se je dogodila v tukajšnjem pristanišču velikanska dihamitna eksplozija. Na angleškem parniku »Alum Chme=, ki jc imel s seboj 340 ton dinamita, je dinamit eksplodiral. Eksplozijo je bilo slišati na sto milj daleč. Posledice eksplozije so bile nepopisne. Par-nik »Alum Chine« se je popolnoma razletei in posamezni kosi parnika in zaboji dinamita so frčali po pristanišču. En zaboj dinamita je priletel na parnik »Atlantic«: ter eksplodiral. »Atlantic« se jc takoj potopila. Močno poškodovan je tudi parnik »Ja-son«. Mnogo mornarjev in delavcev je ubitih, kakih 40 oseb še pogrešajo. V mestu Baltimore samem so se tresle hiše, kakor ob najhujšem potresu. Tudi v mestu je škoda velikanska. Neka šola, ki je bila oddaljena več milj od kraja nesreče, je bila popolnoma razdrta. Več otrok se je ponesrečilo.
New Vork, 8. marca. Pri eksploziji v Baltimore je bilo 50 oseb uhitili, 60 težko ranjenih. Škoda znaša 4 milijone.
MeteeroložEno poročilo.
Višina aaš morje« 306-2
Srednji irični tlak 731 mm
*    \Stanje! i-
5 \ Lm* i biro- rK' ki . H   opaž«- nip(ffl    2-£ Vetrovi
g   Vanja • metfa   8 s
Nebo
v m ni £2
7.
S.
2.pop.j 7426 i   12-5  sr. jzah. del. jasno
9. z v.1 741-6 6-5
si. zah.
jasno
7. zj.   740-0 ;    2 8 1 si. svzh. : oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 6T, norm. 2*2U Padavina v 24 urah 00 mm.
B Bili
z landauerjem in napol pokritim vozom, ter   angleško  opravo.  —  Vpraša se:
Jenkova ulica štev. 13, Vodmai. Proda se pod ceno krasna
INI
s stojalom vred radi odpotovanja. 53.
SELHŠKAR,  Rcžna dolina.
(Mezgova hiša). 906
Takoj se sprejmeta
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec korena mazilo »Ria« nz odstrani br?z bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev. Lonček z jamstvenim pismom 1 krono. —
Keffie-ii, Tešite (tahsu) L Poslfach C/H, Ogrska.
6 IG
£foiesfca delniška dražba Grlian-Miramsr &vi Trst?i išhe za takojšnji nastop 910
iililli
Ponudbe s prepisi  izpričeval  naj se dopošljejo na gornji naslov.
Saobeaa kapljica se koristi tabo želodca, \ koi p^isia! čelo dim liker
Bliso in daleč Vse ga pozna, Kdor va ima, Ima zdravje doniš S
Zahtevajte pristni „FL0RIAN lu Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naroČila: „FL0R1AN", Ljubljana
Postavno varovano.
arila.
Upravništvu naših listov so poškili:
Za Ciril - Metodovo dražbo: Albina Kocijančič, učiteljica v Bušeči vasi pri Krškem, 15 K 60 vin., nabrano na občnem zboru Ciril - Metodove podružnice za Cerklje - Čatež (darovali so: I. Vahčič 10 K, E. Bohinc 1 K, Završnik 1 K, I. Kocijančič 1 K, A. Kocijančič 1 K, Marinček 1 K, Marinček ml. 40 vin. in Šraj 20 vin.).
Živeli nabiralci in darovalci!
Ne kupujte srečk na obroke drugje kot samo pri »Češki industrijski banki«, kajti ta prvi in največji tovrstni slovanski zavod s svojo delniško glavnico 40 milijonov kron, nudi v vsakem oziru absolutno varnost. Pozor na dne I. aprila t. 1. vršeče se žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov. Več v današnjem oglasu.
Današnji tist obsega 18 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
zurjenn
869
i a marljiva
I
Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«. V Semiču se odda s 1. aprilom v najem
prodajalne
blizo gradnje belokranjske železnice, obstoječa iz prodajalne, sobe, kuhinje, dveh kleti in kosa vrta. Več pove Urša
Esmepnian, Semič 31, Belokraiina
912
Clprauitelj
gojenec kmetijske šole, z večletno prakso, tzvežban v vinoreji, sadjereji, kakor v kletarstvu in drugih kmetijskih
strokah, žel! pod ugodnimi pogofl svojo službo premeniii. — Ponudbe pod ,,L A," na upr. »Slov. Nar.«.
909
ozenieni
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3*4z liustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto prratis in franko izaprtr 30 M   — I. Slnge. higienična manufaktura,    Duaaj I. Wiesingerstr.   8 F
■V .
V Sscdniem Kašlju štev. 18. pri Zalogu fe napreda! 908
estvo
z orodjem in živino vred. 30 oralov sveta, hiša, hlev, pod, sadni vrt kozolec.
pozor!
Pozor!
Dne 10. marca 1913 9. uri dop, se bode v Wolfovi ulici št. 12. pro« dafaia potom Javne prostovoljne javne dražbe
Ne zamudite ugodne prilike!
Podpisani obžalujem, da sem dne 5. t. m. na javnem prostoru pred Nachtigalovo gostilno v Žužemberku, rabil napram gospodu Feliksu Ponikvar, posestniku na Cegounici pri Žužemberku, razne žaljive besede, katere pa tem potom kot neresnične preklicujem. Prosim toraj tem polom gospoda Po-nikvarja, da mi moj prestopek odpusti j in me ne zasleduje sodnim potom zaradi žaljenja časti. 899
V Žužemberku, 7. marca 1913.
France Aubel,
posestnik in mesar.
Brez vsakega posebnega obvestiSa.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in sin, gospod 891
st Šelbo
deželni ofacial
po doigem mukepolnem trpljenju v 34. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ob 1. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nadvse dragega pokojnika se vrši v nedelio, dne 9. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 25 k Sv. Križu, kjer se položi truplo k večnemu počitku.
Predragega, nepozabnega priporočamo v blag spomin in molitev.
V LJUBLJANI, dne 7. marca 1913.
Helena Seiko roj. Škr|anec Josip in Fra&fa Šelko
soproga. starši.
Prvi slovenski pogrebni tftvod Toaip Turk.
Prevzamem pod ugodnimi pego)! v najem
Samo resne ponudbe pod „Ugodna prilika  1887 886"  na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami s pritiklinami in sobo za služkinje se išče za ma] v
okrožju sodnije ali Bi«riweis^ ve cste.
Ponudbe na  „poštni  predal 75" Ljubljana. 883
Sprejmejo so tabof
844
L
in vajenec
v >talno delo.   Pomočnika morata biti urjena pri konjski opravi in pri vozeh.
^'hael Osolin, sedlar, jennenar in izvošček v Domžalah.
mirni in fižni lieiii
dajte >i priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-rafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18'—. ^a/posiljanje po povzetju netrankirano. Pri obratu do K 500*—mesečni rabat. Neu^ajajoče se Iranko vzame nazaj.
\uroeila na npra\o „S!ov. Naroda" pod „?k&lmca specialni kanafas".
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi  na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Tsila restavracija
Btatsko jezero pri Beljaku
se da v zakup ali proda.
H. nadstropji, 11 tujskih sob, z obednico, dve verandi, hlev, ledenica, kopalna uta, 2 čolna, bogat inventar, 5l 2 hektarja njiv in travnikov, 21 _» hektarja gozda. Krasno ležeče Blatsko jezero (Faakersee) čim dalje bolj obiskujejo. Ob spretnem vodstvu hotela velik dobiček za kupca ali zakupnika. Treba je K 30.000 za kupljenje, K 4000 za zakupojem — Več pove arhitekt Wohlmeye*\ Dunaj XIX, Heiligensiadter-strasse 27. 903
G. FIux
mm- Gosposka ulica 4, -»
1 nadsiropje, levo 878 Uradne dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
imim\m stanovanj in slulsi
išče nujno:
navadne bone, kuharice, deklice k otrokom, komorno strežnico, slugo v Sarajevo, 60 K plače itd., dalje 2 kavarniški blagajničarki za Ljubliano in Reko.
Pn vuanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
ki je minulo leto absr lviral stavbne te" čaje na c. kr. obrt. šoli 897
išče službe na stavbi ali pisarni.
Izvežban pri vodovodih, cestah in mostovih. Naslov pove upr. »Slov. Nar.«
V plačilne težkoče zašli
;:     trgovci in industrijci ::
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „FUi-alka Ljubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Društvo inženirjev v tjubljani.
Vabilo
mesečna soba
s posebnim vhodom 911
se takoj vzame v najem.
Cenjene ponudbe z navedbo cene cod .Stalno* na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Odda se v nalem.
v Kranju, Savsko predmestje 10
Natančnejša pojasnila daje: 9C0 valjčni mlin Vinko Majic v Kranju.
Za svojo pisarno iščem
901
z vsemi državnimi izpiti in samostojna moč, izvežbanega poleg notarskih poslov tudi zlasti še v civilnih zadevah. Plača po dogovoru, v^top čim najpreje
Notar  Union  Carli Žuženberk.
na
913
vozno kolo
je triumpf avstr. indu-;35ir^p*Swetlik!    strije voznih koles
- Eoer'/B.    i    Brez konkurenc _rTW^ m***?**—*    Ninka cena. Pro-f daia samo : Ana Goreč, specialna trcrovtna s kolesi in
jirlca koies, LjtNjnu, Marije Terezije ccsfa fttr. 14 (Pm novem sveti).
i!
Plin«
prodaja in razpošilja
: po poštnem povzetju :
Is. H! Ijipi.
Cena s2ik: 5 kron.
I
ki se vrši
v nedeljo, dne 16. marca 1.1. ob 10 dopoldne v „Srebrni dvorani" ::      hotela „Union" ::
s sledečim dnevnim redom:
1. Naznanilo predsedstva.
2. Letno poročilo.
3. Poročilo o računskem zaključku in proračunu za leto 1913.
4. Poročilo preglednikov.
5. Volitev predsednika.
6. Volitev treh odbornikov.
7. Volitev preglednikov.
8. Volitev društvenega soda. 9 Predlogi.
10. Slučajnosti.
V soboto, dno 15. marca ob 8 zvečer
predava g. stavbni svetnik ing. Sbrizaj:
O novem predlogu za osušenje barja Lokal: v „Srebrni dvorani'1 hotela „Union".
Odbor.
prav dobro ohranjen pokrit koleselj za vprego 1 konja, 1 mecesnova pe-kOVSka trutja, znotraj okovana s po-ciokovano ploščo, kompletna egor-kavodovodna naprava s kotlom,
več valilttikOV, o -crbljenih z budilni kom (Signal Vorric'itung) 10 velikih
železnih peči „^remier", 4 male železne peči, kuiaaiki za oklopna
gnezda i. t. cL   Več se poizve pri
Ludovik  Ditrichu v Postojni.
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neagasse 20. 893
£epo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, shrambe in sobe za dekle, 898
se odda takoj ali s 2. majnikonu
Naslov pove upravništvo »SL Naroda«.
Odda se velika, snažna, mirna, svetla, s stopnic popolnoma
Gosposka u. 4,1. nad, II. vrata levo.
890
Naprodaj so lepe
telažo
iz trdega lesa s predali za špecerijsko trgovino.   Vpraša  se   pri upravniŠtvu »Slovenskega Naroda«. 575
Eno veliko ali dve manjši
• 1 •
za vsak slučaj z družinskim stikom in v solnčni legi, 884
Išče penzionisi s 1. aprilom.
Ponudbe pod „PIS do 16. t. m. na upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Kupujte In zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in ruma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41
ihtava.
i1. iseemfera 1
Pasiva.
Kron
Krone
B!a*a;i Valute
3. Menice in devize
s.
Predujmi ra vrednostne papirji........
li >aptrji............
Dolžniki: a) denarni zavedi.........
h) pokritje v vrednostnih papirjih, hipote- Jj
kan, blagu itd. ........ j
r) računi „Podružnice44 oz. „Centrala"     . J
d) čitali dolžniki......... I
InvenLui     ..«•••■••••••«• I
Hcaiitcic.............■   . '
t
6,298.565 7.306
1,449.733
9,254.113 2,822.239 1,604.285
587.947 71.734 A'l 1		69 87
07	6,305.871	09
3,493.522 2,242.484 34 j		04 05
09 76 61 _i	| ! 15,130.351	80
■HM	129.316 1.190.162	79 57
	i 29.151.390	81
"""" 1 1	i	
1. Delniška glavnica:
20.000 delnic (a 400 K, s kuponom za 1. 1912)
2. Reservni zaklad .............
3. Pokojninski zaklad.............
4. Vloge: a) na knjižice...........
b) na tekoči račun..........
5 Upniki (inkl. računov   Centrala" ozir. „Podružnice" per K 2,822.239-76).........
6. Transito obresti..............
7. Nevzdignjena dividenda...........
8. Dobiček: a) prenos iz 1. 1911........
b) dobiček za 1. 1912........
		8,000.000	
735.571	30		
113.231	59	848.802	89
7,817.136	82~		
5.420.033	19	13,237.170	01
		6,315.647	66
		84.316	01
		978	_
48.112	40		
616.363	84	664.476	24
29,151.399 j 81
i
"ran C*obata l. r.
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: £nal£ pL Trsko czy 1. r. predsednik.
Vil Hrdina 1. r.        Đr. Alojz*] Sokalj 1. r.
člani.
Ivan MeJač 1. r.
V Ljubljani dne 31. decembra 1912.
Ladislav Pečanfca 1. r. Alojzij Tykač 1. r.
ravnatelja.
Rst&un izgube in dobička k 31. decembra 1912*
Prejemki
Krone
	384.965 376.738 564.295	96 : 30 i 75
8. Cisti dobiček za leto 1912 inkl. prenos iz leta 1911 .	1	
	1 ■	
• 1,326.000	01
118.214	48
236.012	05
95.181	29
14.215	69
664.476	24
2,454.099	76
1. Obresti vrednostnih papirjev.  . • .
2. Obresti menic........
3. Obresti predujmov in tekočih računov
4. Iznos bančnih poslov ......
5. Iznos realitet.........
6. Prenos dobička iz leta 1911    . • .
K   r  o  n "e
90.741 923.715 1,029.444
87 08 39
Fran Crotath 1. r.
S knjigami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet: Ubald pl. Trnk6czy 1. r.
predsednik.
Vil Hrdina 1. r. Dr. Alojzij Ko!salf 1. r.
člani.
Ivan Mefač 1. r.
2,043.901
328.821 33.264 48.112
34 18 84 40
2,454.099 I 66
I
V Ljubljani, dne 31. decembra 1912, Ladislav Petdnka 1. r.
Alojzi* Tvkac L r.
ravnatelja.
pa
Razdelitev čistega dobička.
Čisti dobiček za leto 1912 per K 6B4.476-24 se razdeli sledeče: Rezervnim fondom se dodeli skupno K 151.19711 iako, da narastejo na K 1,000-000«—.
Kot 60no dividendo za leto 1912 (K 24-—) na vsako delnico se izplača pri Centrali in Podružnicah: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Cetfe skupno K 480.000-—, ostanek de K 14.724*57 si
prenese na novi račun.
Upravni svetu
aHeSHBaaBnl
Koiiiilo
ki je popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika, zmožna knjigovodstva, strojepisja, in če mogoče stenografije,
sprejmem za takojšnji nastop.
Ponudbe z zahtevkom plače ob prostem stanovanju in hrani naj se pošljejo na naslov: 847
J Zadraver, paromlin i Sredino. Sp. Štajersko.
Vinko Jfajflič
valjčni is v Kranja
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najt boljših p§eničnih mok in krmnih izdelkov' ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Puljc, Seki, Iz* dru, Spljefu, Srcegnovei^ Šotoru Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu'; Icomostu, Bolcanu  in Trideniu
Brzojavi:  Valjčni mSšn, Kcanj-
Vljudno porabljam p. ??. občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina ;:  za gospode in dečke ;:
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa ce&? 3.
Gospodarska zadruga v Zir&h s sedežem na Dobračevl odda s prvim aprilom 1913. pritenši v najem
opremljeno z modernimi stroji ki so v najboljšem stanju Stroje geni vodna sila na turbine. V okolišu je ves čas dosti mizarskega dela; tudi za izvoz je pripravno Sploh najlepša prilika za vsakega podjetnega mizarskega mojstra. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov zadruge; sploh se lahko vsaki Čas tudi
cela naprava ogleda.
Pristno bmsko t.«_
Spomladanska in poletna sezija 1913. Kupon m 3'£9 dolg r 1 kupon  7 kron
a polno soško dleta J S 1° \Z,
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon U kron i ;:     stane samo    :: t 1 kupon 20 k?cn £
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo znana :: Za'oga tvornice tzs sukno
ess^- Vsorci gratis in Sranko. ""SBS
Cd tega. da direktno naročajo biajro pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
s
LllSl
tema h* late: .   . . .a k m ■ suhe mm* vinski
■
i
igiensko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dcuiva se posvod" Lonček 80'a., škatlja iv rw. j vrevi**? v^v«} Zaloga: Ky „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. Zaloga j jabolka namizna in broške za mošt fižol, --—--—- j oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, termočnate solne in otrobns vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Calje, draška cesta ?2. 3095
rioorcča v elegantni obliki
Nar
odo
NAJODLICNEJSA ZNAMKA
Strogo solidna najstareiša Scisaia wM : <Sfc»atnina ,
srebrnina ter razne are.
roeea aeia u
j    ° ° t
Liublfa&a, Koegresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Um zaloga m j
z znamko
ti
Ceniki zastonj.
n
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.      234 j
Ljubljana, WoIfova ulica št. 3. j
nnjpreizkušenejše, najzaneslivejše in najcenejše =====
fosforovo kislo gnojilo
za vse vrste zemlje dalje 44
aiiionižćžkave, in hBieiesplitroTe sopsrfasfatg
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo snperfosSaf
v ceni ni poskočili!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Fff£sopyl7.
Ljubljanska kreditna banka v
J52 Stritarjeva ulica štev. 2.
Ccini^ka glavnica K 8,000.000.
Podružnice v
ubijani
Rezervni fond fiOO.OOG kron.
ter pn obrestuje
4
31 O!
Priporoča nromese Tiskih sredte
k žrebu 1. aprila 1913 a 8 K. — Glavni dobitek 180.000 K.
„Braft."
Beseda »graft« zavzema odlično mesto v slovarju ameriške angleščine. Ta beseda je kratka, krepka in jasna. Kar pomeni, je žal prav grdo in tajinstveno. V evropski angleščini se imenuje »graft« navaden cepič, ameriški »graft« pa najbrž ni iz tega debla, marveč je v rodu z nemško beseao »greifen« ali s slovensko besedo »grabiti«. Toda vsak, kdor grabi, še ni »graft«; izpolniti je treba različne predpogoje, predno kdo pridobi ta častni naslov. Prvi teh pogojev je, da treba grabiti tam, kjer je to absolutno prepovedano; drugi pogoj je, da velja za pristnega »grafta« le i isti, kdor je prisegel, da ne bo grabil; tretji pogoj je, da more postati graft« samo kak pravoveren politik ali tako visok uradnik, da bi imel v avstro-ogrski monarhiji naslov eks-celenca. Kdor je v stanu te pogoje izpolniti in ima talent javno upravo porabljati, da izdeluje bankovce za njegovo zasebno potrebo, ta je pravi >Krraft«.
Tipičen slučaj» graf tanja« je zdaj eno leto sem razburjal ves civilizirani svet. V Novem Jorku so policisti na cesti napadli in ustrelili človeka, ki bi bil lahko pričal, kako novojorška. policija krade, goljufa in izsiljuje. Svet se je temu slučaju čudil in se je razburjal, a poznavalci Amerike so kmalu pojasnili, da na tem slučaju ni nič posebnega in da se zgode tako in podobne stvari v sto krajih zaob-ljubljene Amerike. Čudili so se ti poznavalci samo otročji nerodnosti, s katero je novojorška policija umorila lastnika tajne igralnico, Rosenthala. i j možakar je dolgo časa imel igralnico. Po postavi je to strogo prepovedano, a policija je pljunila na postavo in je pustila Rosenthala delovati, ker je komandantu nravnostne policije redno in pošteno odšteval tretjino vsega čistega dobička. Rosentha-II« se je zdelo preveč, da bi polijiiski poštenjaki jemali kar celo tretjino njegovega dobička in ker se policija ni hotela zadovoljiti z manjšim dele-. cm, je prišlo do konflikta. Policija se je pripravljala, da Rosenthala zapre, Rosenthal pa je kot Čifut obrnil >ulico in se pripravljal, da denuncira policijo sodišču. Obema, policiji in k?osenthaIu se je pa šlo le za denar, olicija je hotela, da bi ji Rosenthal dalje dajal tretjino od svojega doka. Rosenrhal pa Se hotel, nnj mu cija vrne, kar ji je že dal. In ko-jc je bil, da je policija Rosenthala •riia, na cesti ustrelila, kakor psa, naposled pa sama prišla v tinto.
'iako razbojništvo ni  — kakor ; c eno — nič posebnega v Ameriki, } uiii vsa novojorška uprava je fakti-) v rokah velike razbojniške draž-" e.    Znano je, da v Ameriki volijo 'dnike in državne pravdnike ravno ko, kakor župane,poslance in davč-upraviteijc. Voli se po listah in si-,vr po splošni in enaki, pa ne vedno ko dobro kupljeni volilni pravici, i visoki uradniki so na eni in isti isti in ljudstvo, ki je dobro, verno in umno kot še marsikje drugje, gla->ie za celo listo. Časih je med temi ndidati ene liste tudi kak pošten >vek, največ \z pa vendar lumpov n sleparjev.
Novojorško upravo ima v rokah raiika, ki se v navadnem življenju eniije *tammany-družba«. »Tam-ianv   je vettk političen klub demo-ratične observance.    Ta klub kra-ije v tretji aveniji v 14. ulici v veli-anskem poslopju ter bi  se lahko oval dobrodelno društvo za na)-čje lopove,   je pa sicer mojster-ko organiziran in ima vsled tega ve-kansko politično moč.
Občudovanja vredno je,   kar je Tammany« že storil za uboge, netočne ljudi v Novem Jorku. Ogrom-svote je že zanje daroval, pre-r mne svote, seveda prisleparje-! denarja. Klub daje zastonj toliko Lihe revežem, da bi ta juha že napolnila celo morje; brezposelne podpira .eiikodušno, ubožni šolski otroci done čevlje, nogavice in knjige; brez aevila je čajnic, kjer se reveži lahko grejejo. Časih najamejo — seveda na mestne stroške — par tisoč popolno-
ma nepotrebnih delavcev, samo da dobe nekčj zaslužka. Na tucate nadzornikov stika po ubožnih okrajih, preiskuje vzroke bede, signalizira zanimive slučaje in poskrbi tudi za pomoč. Preskrbuje se stanovanje, hrano, izkratka: vse, kar treba. Ta dobrodelnost je velikanska, ta dobrodelnost je uprav rafinirana in čisto gotovo brez primere na svetu.
Mogoča je ta mnogo občudovana dobrodelnost, ker ima klub »Tamma-ny« vso mestno upravo v rokah in razpolaga z ogromnimi svotami denarja.
In kaj zahteva klub »Tammanv« od prebivalstva za vse te dobrote? Nič drugega, kakor da prebivalstvo pri raznih volitvah glasuje za klubove kandidate. Kakor povsod na svetu, imajo reveži tudi v Novem Jorku veČino in naravno je, da glasujejo z veseljem za tiste, ki so jim preskrbeli zgoraj omenjene dobrote. Seveda ne sme kdo misliti, da pusti »tammanv-« kiub volilce glasovati po njihovem prepričanju. To bi bilo preveč nevarno. V volilnih' bojih se gre navadno za same obljube, in ker so obljube silno poceni, reveži pa najraje tistega poslušajo, ki največ obljubi, zato mora »Tammanv« skrbeti, da svoje ljudi skupaj drži. Klub ima svoje podružnice in te zopet svoje in vsaka podružnica ima svoje zastopnike v vsaki ulici, v vsaki šnopsarni in v vsakem prenočeeališču. Tako je klub vedno natačno podučen o vsakem posameznem volilcu Natančno ve, da je Janez zvest in zanesljiv pristaš, Jut nezanesljiv in omahljiv, Jaka pa nasproten. Posledica tega je, da Janez ne bo nikoli trpel pomanjkanja in da dobi v vsakem slučaju pomoč, J ur si bo moral dati reke in noge zveza-ti, če bo hotel v sili dobiti kako pomoč, Jaka pa bo lahko od lakote krepa val, pa ne bo dobil niti skorje kruha. In ker se časih v Novem Jorku celo borzijancem slabo godi, kaj šele delavcem in obrtnikom, je čisto naravno, da postaneta tudi J ur in Jaka v doglednem času navdušena pristaša »tammany« stranke.
Temu sistemu se da z moralič-nega stališča dosti ugovarjati in očitati, a da bi bili voditelji te ogromne organizacije tepci, tega jim nihče ne bo očital.
»Tammanv^ klub razpolaga z milijoni in izda na leto milijone. Poglejmo, kje jih dobi.
Novojorška mestna uprava ima proračun, ki je trikrat večji kakor proračun mesta Pariza. To pomeni, da se v Novem Jorku za vsako stvar trikrat več porabi kakor v Parizu. Dve tretjini izdatkov se porabi za — dobrodelnost v različnih oblikah, namreč: za plače nepotrebnim, a za stranko vnetim uradnikom, za napravo fiktivnih del in za podporo socijalnim napravam, ki pa so jih deležni samo pristaši »tammanv« kluba. Nekaj podobnega delajo menda tudi kranjski klerikalci z deželnim denarjem, zato o tem ni treba govoriti.
Drug vir dohodkov »tammanv« kluba so blagajne visokih uradnikov. Vsak predstojnik posameznih uradov dobi za njegov urad določeno svoto javnega denarja na razpolaganje in
upravlja dohodke svojega urada. Tu se krade na debelo. Kakor rečeno, so visoki uradniki od dobrega, vernega in neumnega ljudstva izvoljeni. Šest mesecev predno se začno volitve, določi »tammanv« svoje kandidate in sicer določi tistega, ki za to službo največ — ponudi. Prava licitanta! Kdor hoče postati ravnatelj cestne uprave, vodja železnice, ravnatelj razsvetljave itd., ponudi in se zaveže, da bo klubu plačeval na leto dva, tri ali pet milijonov — tudi če nima tisoč dolarjev v žepu. Kdor več ponudi, dobi službo. , Tista uradniška mesta, ki imajo največ denarja na razpolaganje in pri katerih se lahko največ »zasluži«, so seveda najdražja. Med te najdražje službe spadajo tudi policijska dostojanstva. Ti uradniki morajo seveda na različne načine preskrbeti denar, ki so ga obljubili plačati »tammanv« klubu, in pa profit, ki ga hočejo sami imeti. Izsiljevanje je nekaj navadnega in podkupovanje tudi. Uradniki nižje vrste si službo kupijo. Vrh tega je pa dovolj prilike vjeti pri raznih železnicah, transportnih podjetjih, električnih napravah, zavarovalnicah, trustih itd., lepe milijončke. Tako si s korupcijo, goljufijo in tatvino pomagajo visoki uradniki in ti dajejo od svojega plena prav radi mastne deleže mogočnemu »tammanv« klubu. In tako se zgodi, da dovoljujejo policijski uradniki tajne igralnice, ki so po postavi strogo prepovedane, ker jim lastnik daje tretjino ali celo polovico čistega dobička, da trpe kupčijo z dekleti, ker vlečejo mastne provizije, in da ne vjamejo nobenega morilca in nobenega tatu, če je policijo redno plačeval. Zato prodajajo gotovi krč-marji lahko tudi ob nedeljah pivo, zato smejo trusti voditi fingirane trgovske knjige, zato smejo zavarovalnice iz svojih rezerv spravljati milijone v žepe svojih voditeljev.
Tako je v Ameriki. Roosevelt je šel pri zadnji vol it vi v boj proti tem razmeram. »Ne kradi!« je zapisal na svojo zastavo in je — točno pogorel.
Francoski časnikar Aleksander Ular, čigar knjigi smo povzeli te podatke, pravi pa vendar, da je v Ameriki še vedno stokrat bolje živeti, kakor v nekaterih evropskih državah.
Ceno domače z&rarilo. Za uravnavo in ohrsniicv dobrega prebavljanja sc priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mcllovega Seidlits-jsraSlis", ki sc dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavlienja. Origmalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MoM, c. in kr. dvorni zalagnteli na Duca;?s, Tschlcaben S. V lekarn ali na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in
Sliujšanje—Povišanje teže.
Shujšanje po bolezni, zaradi pomankanja slasti in podobnega je na vsak način treba zatirati. Kdor v takih slučajih seže po Scot-tovi emulziji, pride, kakor je že večkrat po« kazala izkušnja, v dvojnem pogledu hitreje do cilja. Najprej
SC0TT0M
EMULZIJA
močno povzdiguje slast do jedi, torej pospešuje zvišanje sprejema hrane, kar že samo na sebi telo krepi. Pa je tudi Scottova emulzija sama izredno redilna in zato večkrat v kratkem času povzroči vidno zvišanje moči in teže. Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljših surovin in po učinku vseskozi zanesljva, je že zdavnaj potrjen nje svetovni sloves, da je najboljša emulzija
Cen3 originalni steklenici 2 K M) v. dobiva se po vseh lekarnah Proti vpošiljaivi fO v v pismenih rnamica'i dobite od tvrdke SCOTT & BROWNE d. o z. na Dunaju VII. eklicevaje se na naš pst enkratno vpoSiljatev poizkuinje od kake lekarne.
podpisom.
1 33
Hladeči, bolezni tolažeči, vsako vnetje zabranjujoči učinek, ki ugodno pospešnje zaeeljenje z njo pokritih rranitev, je praškemu domačemu mazilu iz lekarne B. Fra;rncr;ja; e. kr. dvornega dobavitelja v Pragi pridobil sloves izbornetra domačega po-moeka in se zatorej njega poraba vedno bolj siri. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. IV. b
Mnogo je preizkušena
naravna
alkalicna kislina pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Proti 22
Ali in soji! i
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Izubijani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni doMvajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
rđelusine-ustna in zobna voda.
Sunja,  Hrvaško,   22.   februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične znelusine-nstae zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper  zobobol,  utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
621
mm
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nik er koles ali kolesarskih potrebščin, bi   dokler ne poznate naših cen za leto 1913. ss
Najboljši m Eaj©®it@jši nakup
pri tvrdki
ernlk & Eo-
£fnfrifanag Banatska cesta štesr. 9-12,
specijalna tr^ovica s kolesi, motorji, avtomobili in po. sameznlmi deli. — Mebaalčna delavnica in garaža.
E.   S, V
oche"
Davosu, Arosi, Leysinu itd. je S 1 ff O S» i E^i yg
kot preizknšeno sredstvo v stalni rabi. SIROLSN , Hoche" olajša in odstrani obolelosti sopil v primeroma kratke :a časa. Slasten <e, pospeške tek ter izredno ugodno vpliva na splošno človeško zdravje.
Dobivajo se po vseh lekarnah. Origiralni zavitki po K 4*—. Dobivajo se po vseh lekarnah.
P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
: tovarna narezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
rešnik-zakr
::  s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streli sedanjosti.
KI
C/%
za stalno večje delo
868
se takoj sprejme.
Wiljem Pfnndaer, Kranj, filavni trg.
Sprejme se 841
kontorist
.možen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vešč stenografije in strojepisja. Nastop takoj. — Ppnudbe:
LJubljana, poštni predal štev. 3.
Kdor si hoče za 6 vinarjev kupit! zavojček, na] zahteva Izrecno
cigaretni papir
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
66
■■■ • •••   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi«   •% -Rezervni fondi K 58,461.432-58 — izplačane odškodnine in kapitalne K 123,257.695*77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
, V*a  pojasnila   daje;- ■———■———■■«•
fieeerclno zastopstvo v mi XlS&* v Gosposki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
I
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
veieianimiv  slikozor -«ar slikozor
z mehanično izmenjavo slik gW   Samo za gospode.  "^gftS Zraven
50 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okularjev vidijo posebno lepo in jako plastično in to panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije gospodje radikupujejo. Kompletna panorama s SO fotografijami samo kron 3*50.—
Edina razpošiijalnica, diskretno po povzetju: 4744 M. Svioboda, Dunaj, lil 2., Hiessgasse 13-23.
V nekih toplicah se čez sezijo sprejme nastopni služabniki in služabnice: 1) Strojniki spreten in trezen, zmožen nemščine, in Če mogoče tudi slovenščine; zadnje ni pogoj; — 2.) poslninlk (Lohndiener), ne premlad pogoji: zmožnost obeh jezikov; — 3.) 3 hotelske sobarice, prva druga in tretja, z znanjem obeh jezikov; — 4) kopališital sluga, bolj starejši, zmožen obeh jezikov; — 5) kopališčna postrežnica, obenem maserka* zmožna obeh jezikov; — 6.) blagajni Čarka, starejša, ki razume tudi voditi tekočo korespondenco in govori slovensko in nemško. — Ponudbe s preoisi izpričeval pod
yyV 713311 na Haasenstein & Voglar, Dunaj L, Neuer Markt štev. 3.
Samo enkrat v življenja!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Satkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, okoli 200 cm dolgih in 130 cm širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bor-durami se samo kratek Čas prodaja za polovično izdelovalno ceno K 1*95 komad. Te zimske spalne odeje so vredne dvojnega denarja in se samo dokler bo kaj zaloge prodaja;o ^8*2
po nastopnih senzacijskih cenah.
1 himalajska spalna odeja stane samo.......K 1«S5
3 himalajske spalne odeje stanejo samo.......K 5*70
6 himalajskih spalnih odej stane samo.......K 11- -
Edina prodaja po povzetju: 9C7
K!. Svjobodo, Dunaj, lil/Z, Hiesspsso 13/23.
Ni vodni preparat! Ni zaradi ognja nevarno!
GLANOL
Sabiva se že po skoro vseh
trgovinah l
904
v steklenicah po 24 h, 30 h in 60 h in v ročkah od 1 kg naprej. ClSiANOIl ima velike prednosti nasproti drugim preparatom.
se kovine ne prime, ves lepi sijaj je naraven.
fllL A WfA7 n* nevaren zaradi ognja. (Vsa po kakem gorivu dišeča go-vUAilviU riva pa so.)
f53*AKf01i doseže najcenejše čiščenje, ker se snažilne cunje samo ne-VliAilVIl bistveno umažejo.
Zahtevajte povsod brezplačne steklenice
i ki jih v poljubnem številu stavimo gg. trgovcem na razpolago, zmzzz
Glavna zaloga: Mihael Kastner, Lj&abBjana« €8ina izdelovalca jFleischer & peukert, £ibsrcc.
Prisiljena prodaja zaradi vojne!
Klobuk, obleka in čevlji.
Vse skupaj samo 29%SOn
Tako lepa prilika se nadl samo enkrat v življenju.
. Popolna moška obleka
in sicer suknjič, hlače in telovnik iz izbornega stanovitnega kamrama ali brnskega sukna ali iz pristnega štajerskega lodna poljubne velikosti in barve, svetlo ali temno, pasasto ali križasto lepih
modernih vzorcev.
Moški klobuk „Kavalir"
mehak ali trd, z najboljše klobučevine s svilnato podvleko In trakom, prav eleg. In priljubljene oblike, jako modern, Črn, rjav ali siv.
Moiki usnjati čevlji
(Zug- od. Bergsteiger), izbornega Štrapacnega usnja, lepa, pripravna,
moderna oblika.
Vse skupaj samo K 29a50.
50.000 teh garnitur, obstoječih ^z popolne oblake, klobuka In BSniatih čevljev, je bilo določenih za eksport na Bclkan, pa so zaradi vojne morale ostati tukaj in se bodo samo kratek čas prodajale u polovično izdelovalno ceno K 20*50 Ta kompletna garnitura je vredna dvojnega denarja in se pri nas dobiva samo dokler bo kaj zaloge za senzacijsko ceno E 20 50. Za mero za moške obleke zadošča obseg čez prsi. obseg t^m čez trebuh, dolgost rokavov, dolgost hlač in dolgost koraka. Za
klobuk naj se navede obseg glave, za čevlje pa dolgost podplata. Po povzetju prodaja samo
M. Svoboda, Dunaj III 2, Hiessgasse 13/428,
Zaradi smrti se  proda renomirana, dvonadstropna
z dobro idočo gostilno, v velikim dvoriščem in vrtom. Hiša je prav blizu sodišča in okrajnega glavarstva in je pripravna tudi za vsako drugo podjetje. Šestnajst tisoč (16.000) kron je treba, drugo lahko ostane. 815 Vprašanja na upravn. „Slov. Naroda".
naj obišče m    1 e
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarns, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Sdim slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpinac.
kot putiei*.
Ur, A* Rixa krema iz bisernega pudra se drži 24 ur. Nihče ne opazi, če se je rabil puder.
Pot, cele umivanje ne škodi. Nepotrebno je dopudravati se.
Koža ne poka, nego je elastično mehka. Krema iz bisernega pudra služi obenem kot krema za kožo in polt. Zajamčeno neškodljivo. Cenp škatljici K 3 —, bela, rožnata in rumenkasta. Kos. dr. A. Rix, labatorij, Dunaj IX., Berggasse 17/E. — Zaloga v Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, drogerija A. Kane in drogerija „Ađria". 534
SS
Zenitna ponudba.
Dva tovarniška delovodja, sedaj na Ruskem v službi, Slo-vcnca,po 31 leistara in solidna, iščeta za takojšno ž eni l ei deklici primernih let in s premoženjem od 4000 kron naprej. Mlada vdova ni izklučena. Resnične in ne anonimne ponudbe s sliJ:o se prosijo do 1. maja t. 1. pod A, J. L maj, postlagemd in Szczakowa [Galicien.J 876
KASLJAJOC1M
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehorr
TH9H0HEL SC1LLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomiriuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. wmr Prosim vprašajte svojega zdravnike.
I steklenica 2-20 E. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— H- 10 steklenic ako
denar naprej za 20"— S. Izdelovanje Is glavna zalogi
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvomi dobavitelji
II Praga Itl.p št. 208. .
Pazite na ime izdelka, izdelovalca la aa varstveno znamko.
V Ljnbljsai v lekarnah. Jos. M&yr, dr. G. Piccoli in Jon. Cižmaf.
ki se zapirajo z ruladami, solidno in masivno delane, odda prav ceno
G. Tonnies
Ljubljana, Dunajska cesta 35.
889
i
Naznanjam, da sem se preselil s svojo
odvetniško pisarno
iz Postojne v Radovljico
bfer sem prevzel pisarno pob. gosp. dr. Vilfana
(v hiši posojilnice v ftadovBjici).
Odvetnik dr. Igo Jane.
peska?
Upotrebite ga mešanega s cementom za
zidne kamene, strešno opeko, votle kotle, cementno zidno opeko, hodniške plošče, cevi, stopnice itd.
Mi dobavljamo
m stroje in tih za le Ine iniiiiie.
Tvornica strojev
uw & to., Misli sii Wi.
Obisk dobrodošel.
Korespondenca češka.
Katalog št. 24 zastonj.
Št. 2753/12
LAS
902
se prične z dnem 1. aprila 1913.
Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled naročila c. kr. finančnega ravna« teljstva v Ljubljani pozivajo posestniki, da označijo meje svojih posestev z mejniki.
Obstoječe, vsestransko priznane in z mejniki že oskrbljene meje med posameznimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in se je med strankami dosegal sporazum sporno ali izvensporno, se morajo meje obnoviti in natančno določiti.
V teh slučajih je mejnike postaviti ob mejah in sicer na koncih in skrajnih točkah mej. Pri tem je paziti na to, da se na enem mestu ne postavita dva mejna kamna, ker bi se s tem lahko povzročilo zmote.
Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo.
Mejnike se naj postavi in meje označi Še predno se prične z merjenjem to je pred l. aprilom letos.
Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj takoj naprosi mestni urad za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo, c. kr. okrajno sodišče v Idriji, da poravna sporne zadeve.
Županstvo v Idriji,
dne 6. marca 1913.
Župan: Ivan Strđaaa.
3C
7777
Za kratek (as.
— Ti si svoji ženi kupil celoletni listek za vožnjo na električni železnici? J a, čemu pa?
= Da se lahko vsak dan na trg
pelje.
— A lepo te prosim — od šentjakobske Šole do Mestnega doma je vendar le nekaj korakov.
= Pa je vendar ceneje, če se žena pelje. Ce bi šla peš, bi videla vse izložbe in — to je strašno drago.
Vojak: Gospod narednik, prosim za 24 ur dopusta.
Narednik: To ne gre — saj je komaj teden tega, kar ste imeli ur dopusta! In avanzmu!
Vojak: Pa vse eno prosim — za Avstrijo je nazadnje vse eno, Čc postanem tri dni prej frajtar ali tri dni pozneje.
*
žena: Kaj vidim — prvi dan je kuharica v hiši, pa jo že poljubuješ?
Mož: Ko pa še nobena ni pri :ebi drugega dneva doživela.
*
— Kaj se tako čmerno držiš?
= Od zdravnika prihajam. Vprašal sem ga, ali naj grem v gore ali na morje.
— In kaj ti je rekel?
= Rekel je, da pošlje moja pljuča
v gore — moje srce pa na morje.
* * *
Sodnik: Obsojeni ste na šest mesecev... Pa meni se zdi, da sem vas že nekje videl...
Obtoženec: Da, gospod svetnik, da, vašo hčerko sem peti učil...
Sodnik: A tako... No, pa Še vsak mesec en post s trdim ležiščem.
* *
*
Deček: Prosim za krajcar... Moj oče so mrtvi, moja mama so mrtvi, moj brat je mrtev, moj stric je mrtev...
(i o s p o d: Zakaj pa tako jokaš?
Deček: Ker bodo vsi vstali in me tepli, če ne bom nič denarja domov prinesel.
Sef: Slišite, asistent, telefona nimamo za zabavo; žc deset minut stojite pri telefonu, pa molčite kakor riba.
Asistent: Oprostite, gospod sef. jaz govorim s svojo ženo.
Sef: A, tako— to je pa nekaj drugega.
Mežnar: Gotovo ste bili do-hre volje, gospod župnik, ko ste se dali fotograiirati. Navadno gledate iako strogo — na fotografiji pa delate tako prijazen obiaz ...
Župnik: Pri fotografu je tako prijetno dišalo po pečenki...
*
— Moja žena ima jako mehko srce. Če vidi kakega človeka jokati, koi bo tudi ona jokala.
— Le j te no — moja žena je ravno taka. Ce vidi kakega človeka, da opravlja, koi bo tudi ona opravljala.
■*
Dve materi sta se razgovarjali o cfasbeni vzgoji svojih otrok.
Prva mati: O, moji otroci aajo že vse, res vse!
Druga mati: O, moji tudi, moji tudi — vse, res vse!
Prva in a t i: Ali pa znajo vaši ntroci tudi čveteroročno igrati?
Druga mati: Saj niso afne!
Dva kristjana sta se peljali čez i nor je. Prišel je vihar, ladja je bila t oškodovana in se je začela potapljati. Eden kristjanov je zaM v obupanju tuliti in vpiti »barka se potaplja — barka se potaplja — barka — potaplja — barka —«
Tedaj pa je drugi kristjan sunil kričača pod rebra in nanj zarohnel: Hudič neumni, kaj tako vpiješ, — saj barka ni tvoja!«
*
Mož: No, žena, posluša], kaj ti bom povedal o tvojem protežirancu, i istemu oficijalu, o katerem si vedno pravila, da bo našo Minko vzel. Veš, kaj je o naši Milki povedal v kavarni? Rekel je: »Samo deset minut ^*rn z njo govoril, pa sem spoznal, da je krava.«
Mati: No — no — desei minut ie pa le potreboval, da je to spoznal.
Fajrnošter Jaka je vsled nepokornosti svojih faranov in draginje dobre pijače postal ves melanholičen in je nekega lepega dne navzlic pazljivosti njegovih poslov izginil iz fa-rovža. Mežnar ga je šel iskat in ga je našel v bližnjem gozdiču obešenega, a za — trebuh.
.ležeš, gospod fajrnošter, kaj pa delajo? je zaklical mežnar.
Življenja sem sit, pa sem se obe-mI, je zavzdihnil fajrnošter.
Ja, če so se hoteli obesiti, je menil mežnar, bi si morali vrv djati okrog vratu.
Saj sem poskusil, je zastokal fajrnošter, pa mi je — sape zmanjkalo.
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
mm
Pozor!       Pozor!
Dobro blago se samo hvala!
\   Kupite le dober glasovir in ne
Uajte se begati pokripeči reklami trgovčev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po ntaki ceai prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Ugla&evanfe tek1 popravila vseli sistemov izvršujem solidno in računam ceno.
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
3 [HOI! P! [10 [10 dj
't i trt)
Lap!
jermenar in setiOar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočani svojo bogato zalego najrazličnejših
iskih ©uraw
iirsz^nc opremii ene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
J katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse j druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« u šćine, že obranjene vozove in ——-   konjske oprava.   — ■
OD Hl USUD H] WiWš HI ID
dobi v^ak 1 p! o s
:ifp^^-'        »aenkrat na-:: roči 6 plošč.
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K iaar-srejj
Avtomati ž* cd BO K n^arej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostiIni^arje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvomic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
M
Ljubijana, Stari trg S.
licih
ročnih del
v LJubljani,
Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
I Tamburiranje
Montiranje :-:
I Plisiranje :-: :-:
V vsaki starosti se ob hudem kašlju z najboljšim uspehom lahko rabi sredstvo prijetnega okusa Thy-momcl Scillae. Stane 2 K 20 vin. in se dobiva v skoro vsaki lekarni; pazite pa strogo na ime Thyinomel Scillae. II. b
Vsdk teden sveža 725
; Domino-margarina :
pri:
A. Staeul, Berjafc & šober.
Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo JACOBIJEVE ANTINIKOTIMSKE
1468—1        cigaretne stročnice!
Na debelo: Adolf & Alexanđer Jacobi. Dunaj Vili
Ljudevit Borevnifc
puškar v Bot*ovliah (Fer-lacfa) na SCoroskesn.
se priporoča v izdelovanje v *ako vrstnih pnsek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršaje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-39 vani oenfki zastonj.
Učenka
se sprejme v trgovino z ml blagom.
Franc Božiček, Sp. Idrija«
FRANC KOS
LJubljana, Sodna ulica št- 3.
Specijelna mehanična
iilsfilna Indiisfrlia in trgovina
za pomna in spadne jopice, DiodetfRe, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje pls-fiini materijal i. t. i
na drobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej, pletilni stroj
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpietujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
UBLJAN
Prešernovi vaJLloi štev. S
3©  od l.  januarja 1313
zvišala obrestno mero za vse—stare in novi - hranilne vloge m
Rentni davek od obresti plačuje sama
Braseif in Buencs Afres 3 graeri prix.
<®m tsssi
in-Buckau.
Podružnica a
Dunaj SIE. Am Beumarkt 21.
Patentne
4289
WMM     H      MfeA Mmm^ r*Jm%
w a u « m 4*
s precizijskim sa   krmilom si
Originalni Wo!fov gradbeni način     ......  10—8000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
za iBtd&isirijo iti poljedelstvo. ~Wtt
£23p" V celem izdelanih nađ 759=030 PS. "HS®|
Gospodinje i
Pozor !!
Ne kupujie presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
ARO
9;USfllKUE9fcc ni rastlinska margarina.
IINIBCBJM'* se izdeiuie 12 najčistejše go-
^vninvm    V£je listne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
„UNIKUM" £50°|o ^dnn:jfpr°edsnengaa-masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
91
SAMO BLAIMSCHEINOV
U iS I K II ftfl ]e resnično edino in 'J *™     pravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja/
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
"ie   P"»*e"ie kuhanje
samo
maslen kruh
BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkusu je gratis in f ranko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Đunaj XIV.
ooocnonponooo
Luserleu
turiste.
Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 1-20 najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah* Glavna zaloga L. Schw*nk, lekarna, Dunaj, Meidl.ng. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufakiur-::    nega blaga.    :: Lfub
SHP^   »a debelo in drobno.
din^ Silita 8*1 etra malica,
Priiinlii \n\
jO UllM
raznovpst nih
•
*1H     |& J g g
•illllll ■
l|lE..
^seson «*c» Imp^s asi      ^ev*' <^bk
Kranj (Gorenjsko).
800
■vali j a
v Ljubljani, Dunajska cesta gjpiporeša svojo feogato z&'iogo
.«7 iiiy<#^i
Uw\trpu
lUlIllJtl IIII
ia rodb^so in cbrt.
Sna
Pisalni stroji ^'fc^E^--1 „ADLER", i»«
pietilni stroji
vseli velikosti.
Z.,._..     rnstonj   in poštnine
lalog z 41.00 slikami o urah, zlatih in  srebrni!], godhciilh, jeklenih,   usnjatih  in   inur. uiakiurnih predmetov, orožia it,:
G. in Ur. dvorni dobavitelj JAN EONEAD razpošilialnica, Most ćt. 2268 (Češko).
Prave > vienrs ■■ e niklaste remoiitoirske ure na 6idro, sistem Ros-opt K 5 — , 3 komade K 14 —, registrirane »A'iler-lloskopt« niklaste remontorsikc ure !» 7 —, prava srebrna remontoirska ura K S*40 Brez rizika I Zamena dovoljena ali denar nazaj
Kaj bolje za zoba
Kolodvorska re
A.
ti H
iti
896
£strl ¥ RS-dolfo. Se®
Slovenske Filharmonije*
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
, lepe prsi
dobite ob rabi med.
Sr.   Hixa krsms za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nsnec. Rabi ? se zunanje.   Poizkusna pusica K 3, ve-l lika punica, zadostna za uspeh K S'--| Razpošiljanje strogo diskretno. 795
I Kos dr. P.. Rix. Isbcratoril, Dunaj !X., Ocrggasss 17/1
I
I 2&loc?e v Lubif asi: Lekarna pri „Zk-
j tem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
mm
Zaceiek ah
Vili
Se priporoča z odličnim spoštovanjem
ll
s«. S
aa^isiefe kakovosti po 5, 7f 9 in 12 kron — vss vrsta lasne pod-l^.^e Li mrežice barva za lase in braflo „Heril" pa 2 in 4 H -foaletce potrebščine iasalfe, brade i«i drufje potrebščine za niasMrasale; vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sf&*wt©li
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vc$i&l Mestnega In Starega trga).
izdelu;e vsa 2asni£arska dsla solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
popolnoina veščega vseh z razpisano službo združenih poslov. Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi izpričeval dosedanjega službovanja, plačilnim zahtevkom in naznanilom, kdaj je prosilcu možno službo nastopiti, naj se pošljejo pod šifro
Bffi?" ;KJt£omercialni VOdja?1 do 20. t. m. na upravniŠtvo »Slov. Naroda«
Št. 1078/ViII.
850
Pri C. kr. tG^ačni tOVSLrid V Lj^ljasl se izvrši povečanje in rekonstrukcija stranišč.
v svrho ugotovitve del se razpisuje konkurenčna obravnava ia se
določi rok za vlaganje ponudb dO 20. marca
Podrobnosti so razvidne iz razglasov v uradni »Wiener-Zeitung«, v uradnem listu za Kranjsko »Laibacber Zeitung«, v »Osterr. Wochenschrift filr oen Offentlichen Baudt^nst« ter v »Oesterr. Zentralanzeiger filr das offentliche Lieferungs\ve5eri«.
Poiasnila se dobe v c kr. tobačni tovarni v Ljubljani med uradnimi urami.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije.
Na Dunaju, dne 19. februarja 1913.
C. kr. sekcijski šef in generalni ravnatelj: Scheuche&stuel 1. r.
C. kr. avsirilsbe
m.
©Si š&
Veijsveci od 1. utaja 19t2.
Postaja; L^ublfa^ia 'uini koledvsr. OdbocL
6^52 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Ec-liak, Franzensfeste, Celovec. St. Vid ob Glini, Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Tonlice
9cC9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beiiak, Inomost, Solno.e:rad, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
6- 35 xvčeer. Osebni viak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj
7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, l<očevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10="22 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak rz Ber-
lina, Dra^dan, Praqe, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 53 ziutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Jnnža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljegr.,
9- 51 c?opo3dne. ^Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo ha brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka.
11-14 eSopolsErae. Osebni vlak iz Gorice Linca, Celovca, Beljaka
Osebni iz Straže-'l oplic, Janža, Trebnjega, Ko-
vlak o a Trsta, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča,
Jesenic, Dunaja. Tržiča, Krania
3- 00 popoldne.
Rudolfovega, St. čevja, Grosupljega
4- 20 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja.
7-£2 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Beriina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
&ml* zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*!S po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noč!. Osebni vlak iz Trsta, Gorice.Trbiža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Icfublgana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-27, 11-50, 3-12,
(11*22 0D nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-411 6-J5, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
@akr. državsG-železnišIso ravnateljstvo v Trstu.
priporoča svoje izdelke strol&ie zidne in
SflKOHSine za
Mm floto in ipi
nc opeki imi\\ pi mM m\.
Vzorco poillja fcrezpl&ćso.
■F
579
Spre)ema zasiopnike.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1912:
K 214,160.979-—. ::
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 28. letfr. 1913:
K 68,960.714-—.       s: '*
er
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C.
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic   V0Q0l larijil M. Petra Rtll (f Ufl JSUZJODi M\lTl
Sclmski kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. nr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne
knjižice brez rentnega cavka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Uttmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačna.
Najkulantnejse izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsicih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko tn i« Amerike. 1660
wwr Brzojavke: Prometna bsu&i L i&b liana* — Telefon štev. 41"
IH BfJi
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mašilo aH vodo za pral, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in    Zraven spadajoče milo 60 vin.
Piliti dobe *ePe» Polne telesne oblike z mojo redilno moko \| lil »KSthe«. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih t# lili I Pisem Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kartonov naprej poŠt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Pred rabo. j
• Katne Mul Dima!, postni urad 59, solini preda! 5.
Po rabi.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko „pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v za?ogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perlo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje.
Prosim prepričajte se
Prosim, prepričajte se!
Perje
za postelje in puh
priporoia po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 23-
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
m
g^gg ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimprcje izne-:: :: bim, daleč pod ceno! :: :: Zadosti  za  popolno moško
Obleko, hlače, isalclot, damcko obleko, nlsžč, sekalo Sta" J Zahtevajte vzorce
E&siiss-S tvornice snfssega blaga    133 iJŠffE^
£&5£9Pfc£S3   &&iffib£S2&£l(&^   Sla prosto.
ana, Sfssspi trg 9.
-vv-i>. -
F
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce Jon. optik in strokovnjak priporoča svo
mm Ar«*!*
Milil
m po že zzaano najsaižlik csaaSi ii-jttie
šlfll fTJfffft^slt** Uroto!
vili U gf Virim
Ste*;1: trn St. I
■n g nw. ^^aoiitiie^    rtmb. t*    ui* uhitio saTs^E
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jntranjih oblek I3 kako-
dragih v mojo stroko spadajočih predmetov
,45
Vi
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
I.
lit
mm m mm
culo I lil LluAUl
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in to^no.
; ss Gesie h3*ez S:o5t?iwreRce» s:
' V xa'oyi jje vedno *5o 500 kssov od 2—60 K j; komad, iako da si vsakdo Eahko izbere.
optični zavoo
kako? vsakovrstna oča!a in ščiijaAn!!;.©, foaScrnere.zra&omere, fevrror^ežre, dalf-noq!cče vseh vrst, iiRkGrV'Zeiss, £nscli, Goerz" !td«, ter vse v to stroko s-i ar" 3-Šoče nredmete. Vsa noaravala izvrstnem točno in solhlno v svoj! z električnim
Obratom urefeiii delavnici. Zahtevsfie cenik, pošlem ga z^stonf.
i BLBS Bj,^ R Jđ
3C9d--"
uu
ujne
itibii
9
1,9
CSj neileBjah se dobivajo ve^oi v Isšl hsžs v i. nadstr.
ter kemično čiščenje In !! snaženje oblek.
5g
60 B
■•M
SftA
.-. "  ->?f•-•-."TS
■
iiiium
■ BX
Ljubljana, Turjaški trg
štev,
7.
1
lili ii
sp^lse bi fedllao sobe, salst&s m vmnm&a Mnssati ma^roai, o^ošM ussižM Itd.
Kaj pripoveduje neki
Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu, izvrgel je vsako
hrano.
mel sem tudi (pravi) veliko kostiracijo ter se nekaterikrat S do 10 dni nisem moge i -a za pitja. Bil sem bled in prepade!. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo ter sem vedno dotro razpoložen. Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter ne je najmanjša reč vznemirjala, izgubljal sem vsak dan boli potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj raz-burjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega t Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur co uporabi sem takoj čutil neko zbolj-5ai e, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prebavlja , spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadnljne pridige.
Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice ogiia Be'.joc.  Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem eč   'Upnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bi! še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Dubois, dne 9. grudna 1888.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belice po vsakem kosiln po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdrav ločne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-_tav!jajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in i stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosijivo sredstvo proti težavam v 2e-i migreni, ki je posledica siabega prebavljanj?*, proti gorečici, proti vzpehavanju i   <or tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vŽivati oglje Belice   v pr«s'iu je, da se v kupici  na čisti ali ; uslajeni vodi pomeša in naenkrat aH v presledkih spije.
Oglje Bell lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga nbimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so o^ije Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, nazite natančno na to, da ;e na vsaki steklenici ime ! clloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogijev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo opolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih :at». in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczv A. Bohinc lekarna Pi!. Air. Jos. Ćiž.uaf.
Poljsnski um - SzKa allte It i |
.CC E?.S 2^5 AJB -Z -55 j
prejemališce |
Selenburgova ulica št. 3. j
Postrežba točna. Solidne cene. L«
i
kis mS3
IinfillSJM lit iliii^Iispi pili w MIHCI.ki
z modernimi velikimi Srzcparnila iz
Wm [02 lBtwpeo v lfew-!Bl
37 ]e pror^a
i ii JI Z±y
. ttt
ŠLi   i 4C*e- ^>
lllflllfl i III]
i
.3 3*
i
0'
IJiibljana,
Dsnsiilin cesto 13
Iztočna zaloga
namiznih m nas!ropn5h
w ^ ^ s n
najnovejše vrste
iso niskih ce&ah
i
Na naših pamikih Firslanđj KroonS^nć VaćerlasiES. £eelnssl, Laplacd in Sanjano.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Vorkom je snaznost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni
iz Ijabijaae vsak ^orek popoln ffWŠ$ M
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrai češ Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno ceneiša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
-i
-•rj
I1
-p
V
od južnega kolodvora na desno poleg ^3EiG6j
LjiHi^, Siiilissi elita št. 8
P
a vsa!
puškar
priporoča svojo veUkO zalogo raznovrstnih
in s
63
\,5
t In ^
Avli M
laf
l Ii
9
c 1
troiirna
lastnega Izdiha, kakor tudi b8lg!{sklb, sulsMh m čeških siroto
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Fosebno pripo-iočam lahke trocevke in puške BOOk s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
BW"   po najnižjih osnah. Popravila in naročhe se izvrš&ici® točno in zanesljivo.
Cerkovniki na rahte/anje zastonj in poštnine prosto.
priporom svoje bogata zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih DElreliH, vseli del koles (iiitilSov)
kakor tudi
oiiloi ogenj po BiLi mi.
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. \
(dffve Rusten, Bromovsky a Ringhcffer). Cenbalna pisarna v Pfi^agi II., Marijina ulica štev. 36
dobavlja
Preclsifske vročeparKe sireje z Doerfioviai veatilalm krmšlom do naj" večjih razsežnosti in največjim dosežnim hranjenjem pare,
Hitro idoče parne strofe postavljene ležeče ali stoječe z razdelievalnim krmilom in regulatorjem osi, zlasti pripravni za pogon dinamostrojev,
Parne turšine, patent Zoelly,
Parne koiie vseh vrst, zlasti vodnocevne kotle z največjo tvorilnostjo, Preparllnike kovanoželezne konstrukcije, 3 e ono mi ser j e, Vcdoćlstlins anarate.
Motorje la surovo olie, izvršeni ležeče ali stoječe, Brzokovne stiskalnico, sistem Astfalck,
Transmisije s kolutastimi ležišč za mazanje najnovejše in najbolj preizkušene
konstrukcije, FrikcHske *vezave-
Popolae nove enreme ali reli^nsirnkcljs r>iV07£r9n3 lilaniSnlli naprav,
klavnic, žgainic in sladkornih tvora*c, KndniiSke in !uy,inske strofe, podzemske vcine naprav?, prenasalne
siroie, parne costae valfe, Sompletne premorjove separaeifske naprave, Slostove vseh vrst gradenj in velikosti,
Žrisve. Sadlfske žr§ave, đvlg^Inike za tovore, vrisfelke, baggerje,
obradalne plošče, poljske železnice za različne namene itd., Naprave za centralno nnriavo in zračenje za šole, javne zavode kurjave
tvortttc, sušilnih naprav itd., itd.
lastspBlk v Trstu: liađimeiiEr Karei Siromak, Via lazzarelto voaUla X Talef on St. 1433.
i
H
Najboljši čciki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 k c. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbeiega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinecr* snežnobelega, puljonega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sitega 6 K, 7 K, belega, finega 20 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg tiaprei franko.
zsotovilene DosteJjTLs:'^ T&Js*
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šii., polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 14 K; posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-60, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 iC 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej f ranko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce se vrne denar. — Natančni cenovntki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, Češko.
blagovolite pisati po vzorce in cenike!!
MT dobite jih poštnine prosto! "^R2
tiavlicHove tkatin. ii, toi in tenisi
so že od leta 1887. najboljše kakovosti.
Pošiljam na zahtevo tudi vzorce plesnega, spomlad« nega in poletnega blaga, kakor tudi vse izdelke za = domačnost in za oprave nevest -
i J. mm ii ML Izvozni ont MBnb (M. \M
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhod Sz Idrije:
ob 6 — zjutraj m 12"— opoldan m   3'30 popoldan
Prihod v Logatec:
ob 7*50 zjutraj 9   1*40 popoldan .   5* 10 popoldan
4'4
Cene z avtcmobilnlm umnihnsom:
I. raircii za osebo
H. razred za esebo
Idrija - Logatec Idrija - Godovič Godovič-Hotedršica Hotedršica-Lcgatec
sli nasprotna
K 3- K 2 — . 150   . 1 —
1*50 1-50
1'—
Idrija - Logatec Idrija -Godovič Gudovič- Hotedršica Hotedršica- Logatec
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, otnnibus vozi vsak dati opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan osnni!m3>
f Točsesi    po rnoiBosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno ismudo. "1
Valentin Lapajne v Idriji.
EL6KTR0TCHNI
mM Mt
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VYSOCAMY
Dinamo siroti in električni motorji, a Naprave za električno razsvetljavo ln prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseli vrat. Ventilator}!, u Tur-bogenoratorjl« električne železnice ln lokomotive, žerjavi ln dvigala, a Obloč-nlce ln žarnice vseh vrst a Vodne turbine vseh aestavov (Franclsf Pelton). u Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje, k b ;. m n
I C. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-nement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arh'tektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfnjoči dobroti kakor tudi svoje p.izuano izvrstno apno.
Ljub!]
krojač
jana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor. cih in najnižjih cenah izvršujejo.
slaščičarna in kavarna
Stari trg štev, 21.
Filiale:
Glavni trej it. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
1
i. Čaflež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
tecite, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LMIUSCl
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in aolncrikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih  uradov   in naj si o vi te j šib   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
'szjcl usdbdboLb uJConcene peči) \
znccm&cc
Do bdunL ruusCovi se usakjejrtu. naznanijo.
Štedilnikov in peci .*.x.o.z.ffle£s
c>    Soočenje cfias£cijsfu>. c......-v>
iifr""iniiiiiiniiniiiiii'if(iviiir'ifMrif "iniiiinrffif iTt""
POZCEI OBEOKE! SEEITE!
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka ln izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
ALFOMZ BREZNIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c kr. det. sodnife
?w&:       Ljubljana, Kongresni trg št. 15 235$
Zla vi rji, planini in harmonifi
najslovitejšlh svetovnih tvrdk Bossndorler. Rudolf (ne Anton) Sieizhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Hdlzl & HeitzmanR (neprekos-1 i ivi pianini z Lexovo mehaniko). Bratje Stmgl, Gzapka, Laub & Gloss (koncertni 7*/i okt. pianini) in Horugai (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le laz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOietno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanie in popravila sol. in ceno Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kako edino meni iti drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
133333333X133333333333333:
znamke ivezdR
^ ^
priznano dobro umetno gnojilo za vinograde, travnike, detelušča,
polja in pašnike, prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
veletrgovina z žeiezsiino „MERKUR"
ič ¥ Celju
kjer je zaloga in prodaja tvrdke 790
Thomasphospfoatfabriken G. m. b. H.s Berlin.
V tej trgovini se prodajajo na debelo in na drobno tudi vsa druga umetna gnojila kakor: kalijeva sol* kajnitj čilski soliler in žveplenoki-sli amen j ali j nadalje vsakovrstno železnin. blago posebno:
palteno železo, traverze, temsot, strešna FepenRa, poljedEisMI sfrolL vsakovrstno orodle iti
N
n
33333 ^a^^^^^^^^^^^^^^K^if/
najcenejša in najhitrejša vožnja v MeuKo s parni Jeveronemškega LIoyda"
Iz
3411
Bremna
v
NewYork
s cesarskimi brzoparnikl „KAISEB WILH£LMc<f „KBONPBINZ WILHELMuf „KAISER VUHELM A. 0B08SEtt.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. JJJ
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pri
EDIN!
iti M. I
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišierju".
Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa mmm pojasnila, ki se tikajo potovanja« toino in brezplačno, — m Postrežba poštena, reelna in solidna. B«
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorađo, lleksiko, Kalifornij0 Arizoaa, Utab, Wioioing, Ncvada. Oregoa in Washlarton nudi nas« društvo posebna ugodno in izredno ceno čez Oalvesten* Odhod na tej proai iz Bremn
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltlraora in na vse ostal« dele sveta kakor i*Mi Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Siagtpere v Avstralij« itd.
3R U
65
51
Priporoča se
ANTON 8ABC
trgovina s perilom, pralnica in likalnka
v
Ljubljana, Selenburgova ulica «5.
874
3ISSIBIE
niinir
i v severno in
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
i
HM uIim iHpftlk a mm otroških vozičkov
in navada« *> «a|HiM|*a
žime.
SI. Pakte
v LJubljani.
Imunim naročnikom se piiiija s povzetjsm.
lil
Trst — Nsw York, Buenos Aires, Hio de Janerio, Santos itd. HO
• 'T'   -- ".     - ?. najnovejšimi brzoparniki /. J v cm a vijakoma, 11
— električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na
katerib je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domaČe brane i vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. :
11 ODHOD PARIM: V Severno Ameriko i;aki soboto, v Južno Ameriko vsokib 14 ML JI
={ Prva vožnja iz Trsta v Kanado: 15. marca v Portland; 12. aprila v Quebec. p
SI Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za fcs
Kranjsko, Štajersko in Koroško !
SIMON KASETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. |
Josip Rojina
krojač prve vrste
I \ j se nabaja sedaj v lastni hiši
Fianta ii!a usta i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvorniika zaloga najiejšib angl. in frant. specijalitet blaga.
400.000 frankov
i ini vjHii m K 475 n mm dne 1. aprila t. L
z renomirana
877
tori državno srečko iz L19 ziieli!
Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skupine srečk v različnih
kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. Zahtevajte prospektel
tleske industrijske fcaalse, glavno zastopstvo v Ljubljani.
Anto
a j ©
umetni in trgovski vrtnar
rajanja si. p. 15. iKtatn da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
VeliRa zalaja sni mm.
iMmm šopkov, vencev, trakov itdi
Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno.
rili n Tržaški cesti št. 31
ZrFriporoča,r3Q.o sšjpeciistlno
domsko m otroško Konfekcij
zelo solidne ivrdke
, Kristofi6>
I   Ljubljana, Stari trg štev. 9.
Krasne KOSTUME, PRASNE PLASCE, : NOČNE HALJE, : KRILA.
Fine
ucar
Lastna hiša»
Moderne STEZNIKE, ŠPORTNE KAPE, OTROŠKE CEPIČE, PERILO.
OTROŠKE *m - m a MLADENKE
Eigienično perilo In druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Novo otvorjeni
cvetlični
:: salon::
Sttuprc »lita it 5.
Vljudno se priporočam si : občinstvu za naročbo
, vencev.
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
NaroČila z dežele hitro in točno.   Cene zelo nizke.
Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
550     Naslov za brzojavke:
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
72
hočete imeti?
M N N
H H
8
K K N
M
« M N M N M
M,
H* N
H M
M
N N
n
M N M M
i
Po tem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zopernHduh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zasllze-nost in prehlajeaje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveze genijeve Ipetialitete
Oddajajo se tndl zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
razzEiizauuriri 11*11**11« z*
Pharni. Mag-
Josip Clžmfif
lekarna pri zlatem orlu
llnMJana, JurUtev trt it S.
N «
PAT
vseh dežela lzposluje inženir 94 MJtSk* oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilfferstrasse št« 37.
Zadnji mesec! — Nepreklicno 10. aprila 1913 žrebanje
loterije za ogrevalnice
4650 dobitkov v efektivna vrednosti K 30.000.
Prvi trije glavni dobltH E 35.000, 5000, 1500
se na zahtevo dobitelja odštevši 10°,o in zakoniti dobitveni davek izplačajo v gotovini.
Srečke po 1 krono po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni:
Dunaj t, Goldschmiedgasse 8.
425
^y.*lX*lXXXXXXXJXXXXXXXXXtXt*X)tXXXXTXXXXXlllllllilltllt1WW^
12 različnih vrst za domačo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksusne opreme. Na sovo indnsfriran šivalni stroj štev. 101 in 102, do 3000 vbodljajev v eni minuti.
Tek  strojev na kroglice, 10 letno jamstvo, komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskušnjo. — Ceniki brezplačno. 879
'Zaloge: Lili, Sodna ulica, Mm E. Zastopnik:Ff.TschinRo
Pouk v umetnem vezenju brezplačno. — Zastopniki se iščejo
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
g za gospode in gospe so nogam
H najbolj priležni, lični in najboljše
j kakovosti.   Naprodaj  samo pri
1 JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
A    Goysserski čevlji za turiste, higijeničnl čevlji za otroke ic Lawn - tennis - čevlji.
K 12-50—16-50.
M
M
m
;; Slavnemu občinstvu:;
naj topleje priporočam ravnokar došle najnovejše pomladne kostume, paleto je, krila in bluze za dame in deklice, nadalje raglane, obleke in klobuke vseh modnih barv za gospode in dečke kakor tudi oblekce za otroke.
M
n
•i
•«
Gene priznano nizke!
Postrežba točna in solidna!
808
n
•i
Angleško skladišče oblek M   O. BEBNATOVIĆ :: p]
Ljbijana « Mestni trg 5 * Ljubljana
Y-*
o meri
najnovejše oblike pri:
nblfana
Mestni trg 19—
fori tro e.
315
Cirkvenl
Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 m v morje seg&ioeim dostopnim obrežjem s najlinejiita peskom po tleh.
:s Eldorado za slabotne otroke, s:
Natančne prospekte in pojasnila daje zdraviliška komisija.
bela in svetlordeča K 1 * do 56, stara, voljna K 68 do 76, pristen slivovec in drožnik K 116 za 100 litrov dobavlja
J. Kravagna v Ptuju.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
v
m
g? n-»rase
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta La&oratoire de Prodni!: [biiipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Maria&ill, Bodapefta. VI. Liszt Fercnc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Hodno in športna trgovina za gospođe
P. 31AGDIĆ
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da ?<? svoj modni oddelek za gospode vložil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih to varen in 4cer v nedvomljivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračimam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih sla*omnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic^ nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pjri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
tečen in hraniv ter ki ostane čez 3 dni enako svež in sočen, razpozna po 36 vin. kg ©rasISansUa ps'sara d. d, v Zagrebu, Dalmatissslsa u&gtz 12«
IŠČemO 22£2X-Ž|iiY73 k?3!ŠSX7SS
o'
I
g
i #
o
i
anc Furlan
naslednik Faithinpie vicve
&Hiic&7n26a?sivQ I
in
i
zalosa šisdllsS&cv *
se nahaja:
^mbrožcv trg štev.
535 8
nafto, moderno poilolio, lepoto Unij, oSetat fisjo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. osv~ Za vsak kos se jamči.
Edina zalega v LJuMjani:
»troje za w^If@nj
Josipina Podkrajšek,
Llablla**a9 Cesarska ul. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higion. perila . J&grovega is Tetra ter vse druge modne j predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno«
domače in divje perutnine, donosna perutnicar-stva uredi strokovno in ceno, pasmeno perutnino vseh vrst, vse priprave za rejo do-j bavija specialna tvornica Nickerl &
z., centrala:  Dur.ai - Inzerr.   t k iesterstr. 30, telefon St. 9120. Zahte\ jte brezplačno cenovnik št. 84. 68
so
K A 111 AHI Ff? nedoseS]J';va v materijalu in L»k3"IVri. 111 rXlJLti^s\ konstrukciji, v teku in eleganci.
ES-KAin ADLER so najcenejša!
F^-K A Iti AFSI FP Priporoča kot najboljša službe-I-rfi3"l\rT 111 /^LFJLL-I\ na, športna in dirkaina kolesa
Vi
Specialna trgovina s kolesi in deli
Ana Goreč, Ljubljana
Mariie Terezije cesta ši. 14 (Pri Novem svetu).
Največja izposojene.1"a koles. — Ceniki gratis.
■ i i
*K- ....
Ivan
umetni In
Ljubljana,
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove. ::
I   * ¥
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::   in balkone,
mm
Najceneje
500
B
i 11 i
i
m
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Blzovicar, :: vrtnar, LJubljana.
mu kašlju, nego slastne
Kilserievg
prsne karamel®
„tremi jelkami'1,
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-Jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni 965        in slastni bonboni.
Zavitek 20 In 40 vin., škatli;a 60 v. Frodafa |ih v Ljubljani:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. AnL Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija".
Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna, Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Ma- P. Vipava. Mi an Wach3, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Šavnlk, lekarna pri „Sv Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržić. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, trg Mengeš. Jos. Ancik, lekarna v Ribnci. I R- Hočevar, lek. na Vrhniki
ose ors
in vse druge
policist® slrejs
ter
železnino
ponujata
Earol Savšeka aasL
Schneider&Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
LJabljana Snnajs&a costa 16
ile zamudite zahtevati noikl Ne zamudite zahtevati cenik!
i^j^l >^ j**^ -^fc, BJ^S A ^ ^
" KmetsKo posojilnico IlublJnnsKe okolic
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.C00.
brez odbitka rentnega davka
Ustanovljena leta 1881.
o
rwwwwwvwwww—vvvvvvvv
75
27