LetoUnt. Jt. 24t LJsfeOaaa, terck 10. dctotea 1*3* Ccsa Din Vr i^.naja rva* a&n popcuane, tzvzemtt aectotjt m pratnim — inaezmD Cio 00 peui rrst a Din 2, do 100 vrst a Uto a.CO, od 100 do 800 vrst * Otn 3. v*Cp lsaermtl petit rrsta Din 4.^ Popust po dogovoru, maeratn) davefc posebq}. — »Slovenski Narod« relja meseftno v Jugoslaviji Dtn 12-. zs tpoteuiatvo Dtn 25-. RokopUd te ne vraćajo (7BEDNI6TVO CN OPBAVN1ATVO LJUBLJANA, &nafljev» alka ttev. & Telefon: 31-22. 81-23. 81-14. 81-25 tn 31-96 PodrutDice; MARIBOR Stroesmajrerjeva 3b — NOVO UESTu L,jubi;jansKii c telefon St. 26. — CELJU: oeJjako uredniAtvo: Strossmaverjeva uUca 1. telefon at, 63; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESKNICE; Ob Kolodvoru 101 Postna branilnlca v Ljubljani At. 10.351. Otvoritev rednega zaseđanja Narođnega predstavništva Volitve predsedstva v obeh zbornicah V senatu je izvoljeti za predsednika dr« £eHmir Mažnranić, za podpredseifnika pa dr. Ploj, v skupsčini pa je skoro v celoti izvoljčno dosedaaje predsedstva s Stevanom ćirićem na čelu Beograd, 2O oktobra, p. V obeh zbornicah narodneg-a predstavništva je bilo danes otvorjeno redno zimsko zasodanje. Pri tej priliki morata obe zbornici izvoliti tuđi novo predsedstvo. Posobno zanimanje je vladalo za i^H prikovan ja v sonatu, kjor je imela, doslej većino JNS in koder so napc-li vse silo, da bi pripomogli do zmage vlad-nim kandidatom. V skupštini je bil izid glasovanja *0 v napr^j izven dvoma. Tam ho po većini ir.voljeno donpdanjc predsed-stvo 7» izjpmo podprod.sednika dr. Režeka, kl gra pristaši vlado nišo v**č kandidirali. Tiidi dr. Jure Koce, ki je vri jal za »igur-ne.ga kandidata i" ki je Sr 1<» preteklo nc-deljo dobil visoko odlikovanje za svoje za-f]U£p, nt med vladnimi kandidati. i Seja senata Seja senata s** jo prićela kmalu po 5-uri. Predsedoval je kot starostni predsed-nik najstarejši senator g. Ivan Hribar, ki je tmel na zbrane senatorje daljSi govor, v kat erom je ori sa I zgodovinsko vlogro senata in njegove dolžnosti v bodočnosti. Opozarjal je na to, da je bil senat osnovan od blag-opokojneg-a kralja, ki je predvsem senatu zapustil najvišji zakon: čuvajte Ju-goslavijo! Pozval jo senatorje, naj se tega vedno zavedajo in naj v tem smislu uravnavajo svoje odgovorno delo. Po izvolitvi začasnih tajnikov in skniti-natorjev je bil kratek odmor, nakar se je pričela volitev predsedništva. Glasovanje je trajalo okrog1 pol ure. Ob 11. je predse-dujoči objavil nasleđnji rezultat: za predsednika: kandidat vladnega de- | lovnega kluba dr. Zelimir Mažu ran i ć 48 glasov, kandidat JNS dosedanji predsed-nik dr. Ljubomir TomaSić 39 glasov. Za predsednika je torej izvoljen dr. Mažu rali ić. Za podpređsednika 5e% izvoljeni: Mi lan Simonović (vladni kandidat) 46 glasov, dr. Miroslav Ploj (JNS) 44 glasov; Za tajnike so izvoljeni: dr. Djuro Kotur, Crkvenjak in dr. Gustav Gregorin. Starostni predsednik g. Hribar je česti-tal novo isvoljenemu predsedniku dr. Ma-žuraniću in mu z željo, da no vedno nepri-stransko vodil svoje posle, izročil pred-sedstvo. Dr. Mažuranić se je kratko zahva-lil za izkazano zaupanje, nakar je sejo za-ključil. Seja skupščine I^toear^Mi «*e fe sputala k evojj seji huji narodna ftkupšeina. Kot staro*t!>i preds,»<}-nik je vodil ^ejo nar. no&lanec Slovan Jan-kovi<*, ki jo imf*l daljši na*r.>vor. v kaieroin je poderlaval vel'ke naloge, ki oakajo na-rodjno sJcupŠSno. S^voi govor je zakijucil ■/. vzklikom kralju i« vSemu kraljevskomu »lomu ter kraljevim na ni četnikom, l'o izvolitvi zaca^nih tainikov in ^krut^natorjo-v ^p \v pričelo glasovanje, ki je braialo do 11. I? voljeni so vei kandidati JRZ, doci^i jo opn /ičija deloma oddala prazna cla*.ovnirp, N pov/ročil velike tcžkoče v med-narodnem ra/voju, vcrujem pa, da se bo ustvarila prinicrna podlaga in ugodnejša atmosfera za pogajanja v tej smeri, a?Io bo prišlo do novega lokarnskega dogovora in do ureditve valutnih vprasanj. O stališcu Ceško&lovaškc do regionalnih paktov je Beneš dejal: Češkoslovaaska smatra regionalne pak te za najučhrkovitejše sredstvo za ohranitev mini in za. izpolnitev politike DN. Mala antanta, ki obstoja žc od 1. 1920. je naj-boljši dokaz, da je ta koncepcija pravilna. Balkanski sporazum, baltiški dogovor in lokarnski dogovor so najboljši dokaz za pravilnost ne teze. O od nosa j ih Ceskoslovaske do Sovjetske unije, je dejal dr. Beneš: Ni treba videti v teh odnošajih ničesar izrednega ali senzackmalnega. fio to normalni odnošaji dveh držav, ki sta sklenili pakt o medsebojni pomoći, da ^agotovita mir v srednji in vzhodni Evropi. Clanovo potovanje v Berlin Zanintivi pariški kotnentarji Rim, 20. oki&bra. A A. Havas: Zunanjega ministra grofa Ciana, ki je snoči ob 19. uri odpotoval v Berlin, je na kolodvoru pozdravila velika množica ljudi. Na postaji se je od njega zelo svečano postovil nemški veleposlanik v Rimu vom Massel, ki nasprotno s prejsnjimi vestint ne »premija grofa Ciana v Berlin. Z zunanjim ministrom potuje v Berlin še pet visokih uradnikov zunanjega ministrst\-a. Pariz. *J<). oktobra, o. V tukaisniih v^adnih in političnih krotrih vlada vpJiko zanimanje za potse>t itaJiian^kcga /^unanje-ja min^tra v Borlinu. Po mnenju pariških krogov hodo v Berlinu v pr\"i vrsti razpravljaH o lokarnski konft^roiu'i, kjer \r t;odaj zaradi preokreta v Relijiji n^tstal docela nov po'ožaj. V Bori inu l>odo vsekakor i«ka4i osnove za ^kupen na^top Namcij« m Italije proti Angliji in Franriji. Nemčiia pri^akuje, da jo ho Italija pndprla v njenih kolonijalnih zahtev.ih ler aktivnije Nvala v nem- ški borbi proti Rusiji. V italijanekein fcieku prihaja to že preče] do izraza in objavi ja jo italijan^ki li^ti zadnje dni vedno oetrejse napade proti Moskvi; v ostalem sodijo, da je potovanje grofa Ciana v BerMn v vz.rooni zvezi s posetom neinskega podtajnika za le^ talstvo generala Milcha v Rimu. ki je v Rimu inspiciral vse italijanske letateke naprave ter bo o tem poročad H^tlerju. V Parizu eumijo, da gre za akJenilev taj-nega dogovora o eodelovanju nemSkega in italijanskega vojnega leta^elva v primeru kakeiia vojnefja konflikta. Av^trijsko vpra-Sanje tokrat najbrže fiploh ne bo prišlo v razpravo. V Kimu uvi deva jo, da od Nemčije v tem pogledu ne morejo dobiti nobenih obveznih zagotovil, na drugi strani pa se skuša Avstrija v zadnjem čaPu otresti rim« ^kega in beriin^ega vpliva ter iti evoja po-ta. Italija noče zaradi Avstrije riskirati epp-ra z Nemčijo. ki ji je njeno eodelovanie riuir.o potrebno, da se reii izoiac.ij<\ v ka-tero je zaMa po ane5in^ki vojni. Rim napoveduje nove senzacije Litvinov bo odžgan« nakar bo prišlo do zbližanja med Nemčijo in Rusijo K'/m, 21). oktobra, o. Turinska »Štampa«, ki razpravlja o belgijski nevtralnosti, piše, da predstavlja izjava kralja Leopolda politično akcijo, ki se je začela na pobudo in v sporazumu z Anglijo v najnemi, da okrepd angleški v-pliv v Evropi. V londonskih krogih prićakujejo v zvezi s tem v bližnji bodočnosti nove velevažne dogrod-ke. Opozarjajoč na pisanje *Observera< piše vŠtampam, da pomenijo ti velevažni dogodki najibrže zbližajije med Nemćijo in Rusijo, za katero se zadnje d11* zelo po-tegiije Anglija. Po teh infonmacijah bi se \ moral Litvinov umakniti, kar naj bi bila koncesija Nemćije. Stalina smatrajo v londonskih krogih z:\ velikega nacionalista, ki bo povede! Rusijo na nova pota. To dokazuje že njegov oater obrač-un s teoreti-ki ruske revolucijo, ki jih je cn<~stavno od-stranil- Azana na ^inspekcijskem44 potovanja Predseđnik španske reptibUVe je zapustil Madrid in se začarao nart^ff11 v Barceloni Barcelona, 20. oktobra. AA. Havas: Pred-sednik republike Azana je prišei v Barcelo-no snoči ob 20. uri in se takoj podat v palačo generalidada. V njegovem spremstvu je prvi svetovalec katalonskega parlamenta T«radefias, ki mu je Sel nasproti okup«j % već ministri Delovni minister madridske ! vlade je bil že nekaj dni v Barceloni V predsednikovem spremstvu je bil rudi general Masquellet, načelnik vojaške hiSc predsednika republike. Dasi o obisku pred-sednka Aoane ni bilo ničeaar obi*vli«oefi«, i se je vendarlc zbrala pred palačo velika množica ljudi, ki je vzklikala: Živela republika* živela Katalonija! Nasproti mu je pri-šel predseđnik generalkiacbi Companys in oba predsednika sta se objela, nakar sta od-sla v pišamo Companvs*. kjer sta ostala dalje časa v pogovoru. Azana je obiskal Barcelono, da se tako osebno zahvali Kata-loniji za pomoć v borbi za republiko. Za-časno bo stanova! v palači predsedstva ka-talonskega parlamenta. O njegovem obisku je bilo objavljeno naslednje uradno poroči- lo: Predseđnik Azana je s svojim potova-njem po Kataloniji začel vrsto uradnih ob-i^cov patriotom, ki se bore za Spanijo. Njegov obisk je nara\TK> veljal Barceloni in Kataloniji, ki je že od 19. julija v prvi vrsti borbe za republiko. Na vsej svoji poti je bil predseđnik sprejet z vzkliki »Živela republika« in »Živela španija.« Objem obeh predsednikov na stopnišču palače generali-dada bo ojačil nerazrušljive vezi naiih na-rodov v njihovi borbi /a svobodo. Nova pogajanja z Belgljo Predvsem gre za vpraianje bodočega vojažkega sodelovanfa Petru, 20. oktobra, d. VTračanje angle-škega in franeoskega poslanika v Bruslju imajo za posledico, da izdeluje belgijska vlada spomenico, ki bo vsebovala zaželjena pojasnila in bo bržkone tvorila podlago po-gajanjem na konfexenci treii. će se bo ta konferenca, katere sklicanje JQ namerava-no za začetek novembra, vršila v Parizu ali Bruslju,,, je odvisno od razgovorov bel-gijskega zunanjega ministra Staacka z Delbosom in Blumom. Pri tej priliki bodo urejena tuđi važna gospodarska vprasa-nja, ki se tičejo obeh držav. Pri priprav-ljalnih razgovorih bo sodeloval tuđi angle-ški poslanik Clar. V glavnih točkah nameravanih pariških pogajanj izjavljajo v franeoskih vladnih krogih, da govor belgijskega kralja ni vse-boval besed« >nevtralnost^, zaradi česar bi bilo želeti, da se povsem razjasni belgijska varnostna politilca. V prvi vrsti bo treba razčistiti vprašanje bodoćega vojaškega so-delovanja Francije in Belgije, kakor tuđi belgijskih odnošajev napram določbam pakta Društva narodov. Načefaii pristanek Belgije, da ostane nadalje v Društvu narodov in da bo izpolnjevala svoje obveznosti, ne more zadoščati. Ena izmed glavnih nalog predkonference bo prilagoditi osnovo franeosko-belgijskega vojaskega dogovora novim pogojem ter jih spraviti v sklad t angleSko-francosko-befgijskiini dogovori, ki so bili prizadeti z odpovedjo lokarnske pogodbe. More se pričakovati, da bo belgijska spomenica vsebovala kak predlog za nadaljevanje pogajanj med Brusljem, Londonom in Parizom po zapadno-evropskem letalskem paktu. O novi lokarnski pogodbi bodo govorili sele po ureditvi teh vojaskih vprasanj. Belgijska vlada vzdrzuje svoje obljube, dane v Londonu, želi si pa omejitve glede prehoda in poletov preko belgijskega ozemlja. Po vzgleđu Poljske hoče Belgija ohraniti svojo neodvisnost v primeru kakega konflikta, s katerim bi ne bila direktno ogrožena. Belgija hoće dobiti od podpisnic nove pogodbe jamstvo za svojo nedotakljivost, ne da bi ji bilo treba prevzeti sami obveznosti garanta. Ta cilj skuša belgijska vlada doseći z dodatno izjavo k čl. 15 pakta Oruštva \ narodov. ; Belgriiska vlada namerava pričeti poga-janja tuđi z Nemčijo o ureditvi vprasanja ! nevtralnosti. Zunanji minister Staack ni " odklonil HitT«rjevega predloga za zaključi-tev dvostranske pogodbe o nenapadanju z Nemčijo ter se o tem še vrše razgovori v belgijski vladi. Izredno zasedanje belgijskega parlamenta Bruxelles, 90. oktobra A A. Vlada je na svoji petkovi seji »klenila, da »klice : za 27. oktobra izredno zasedanje parla- i menta, ki bo trajalo do otvoritve rednega zaaedanja v novembru. Sklepala je tuđi j o borbi proti opoodcijskemu bloku reksi-stov in flarnakih poslancev, ki so sklenili. da bodo odložili svoje mandate, če dotlej ne bo odetopil prometni minister Jaspar. Vlada bo na isti seji predložila zakon o i ukinitvi đosedanje^a običaja, da n a odložene mandate avtomatsko vrsijo nado-mestne volitve. Po novem zakonu bo nadom estne volitve dovoljeval samo parlament. Vlada bo za aprejem tega zakona zahtevala nujnost. Anglija in Belgija I»ndoii. 20. oktobra, o. Po ve^li |H>ja-snilih in Lsjavah, ki jih je došlej dala belgijska vlada o .svoji bodoči politiki, zaci-ma londonske kroge najbolj vparašanje, kak&no stalisce namerava zavzeti Belgija v primeru kakega oboroženega konflikta, ali bo še nadalje »poštovala dogovor, ki je bil meseca aprila sklenjen med generalnima štabi Anglije, Francije in Belgije. An-gleška vlada bo zahtevala o tein jasen odgovor. V londonskih krogih smatrajo, da se Belgija ne bo mogla izogniti usodi, ki ji je določena v primeru kakega spopada. Zato je važno, ali bo v ta'^em primeru dovolila Angliji uporabo njenih letaiis^ Ln drugih ustanov. V Londonu si tuđi ne morejo predstavljati, kako bi se mogla Belgija sama braniti v primeru kakega napada na njeno ozemlje. Bruseljski poslanik pri Delbosu Pariz. 20. oktoivra. w. Zitnanji minisier Dolbos. jo danes oslanika v Prusljii. s katerrm s© je razgovarjal o mwlnarelgijskeg:a kralja Leopolda. Zasedanje f ašističnega korporacijskega sveta Rim, 20. oktobra. o. Davi se je scstal faćlstični korporacijski svet, ki je pod predsedstvom Mussolinija priCel raaaprav-ljati predvsem o raznih gospodarskih in socialnih vptešanjih. Zaradi povišanja cen življenjskih potrebšcin bo korporacijski svet najbrže sklenil sorazmerno prisilno povišanje plaC in mezd za vse javne in zasebne nameščence. ~*^-~ Promocije. Na ljubljanski imiverzi bodo v pohoto 24. t. m. promovirani za doktorje prava gg. Krevel Leon iz Ljubljane, PolenSek Ivo iz Trebnjega, Vojska Karei iz Domžal m Zore Slavko iz Zagor-ja ob Savi. Ceatitamo! Sorzna poročifa. INOZEMSKE BORZE Curili, 20. oktobra. Beogra^ 10. —, Pariz 20.265, London 21.275, New York 435.5O, Bruselj 73.25, Mi lan 22.925. Amsterdam 233.40. Berlin 175. Dunaj 75.50, Pragra 15.40, Varšava 81.80, Bukurešta 3^5. 0$ dcmctče podttific Volilno gibanje Rok za vlagunjc kumi>d/ /a ob-činske vohU'e je v sobnto pvtckcl I' w-čini občin so bile Woit*ne po d\c, p** tuJi po tri kandidatne liste. Občin s.>nn> / eiu> listo je zelo mulo. S'ekuj je tuđi komprti misnih list. Tu se bodo volitvv mirno :n gladko izvršile. Po ostalih ubčuiuh hodu ln>r-be, v nekaterih ce/d zelo oštre. \' gnrnje-grajskem srezu bodo volitve v Gor/r/cm ^r./ Ju, na Rećici, \' Solčuvi in LuČuh. \' osch teh občinuh sin kukor /i.i/ri pvročnjo, po dve listi. V (}nuh-stičnn. Su Rečici stu d\'e listi JRZ, vend.ir je c/n/ga zelo blizu mačkavcem. ludi v dru gih ohčinah ifcrajct mačkovci \%cliko vhtgo. Avtonomne svoboščine in hrvatsho vprašanje l' »l{r\utski Istini« čitamo. »Ako hi stu čajno /h> božjem čude/u z nebu preko noCi kanila v krilo hrvutskega narodu svoboda, bi ta s\'oboda padla v krilo razornih, nedoraslih in lnhknmisefnih jgitatttrjev Mi bi ne bili sposobni razviti blagoslov lc s\-obo de! Vkljub tolikemu številu šolunih narodnih sinov bi postala ta svobodo plen onih, ki jim današnji narodni pokret služi v »zabavo in utesenje njihovih ambicij. Obstoju torej hrvatsko vpmsanje kot problem mise nedoraslonti, naše sposobnosti, naše resntr-sti, problem naših agitatorjev, zastavonoš, frazerje\\ klikarjev in političnih šarlatunov. ln to hrvatsko vpraš-bode zastal vsuk normalni razvoj naiega življenja!? Sedanji štab politjkrrv izven dosega Mačkove kontrole bi v trenotku svobode odpustil vse sreske načelnike, a njihova mesta bi zatedli seljački politikanti. Tako bi bilo pri sodiščiht v finančni In davčni stroki, povsod bi zavladala anarija! Kdor se ni odlikovat v borbi in ni glasovat za dr. Mačka, ta bi bil izobčenf* Po izhoienih potih V Slavonskem Brodu so se se*tali no\*o-izvoljeni župani iz srcia Sla\'onski Brod, da se posvetujejo o enotnem postopanju pri prevzetju občinskih poslov. Sestanku je predsedoval mačkovski poslanec dr. Mar-kotič, iz česar se da sklepati, da so ti župani pristaši Mačkovega pokreta. Po daljši debati so sklenili, da btnlo odpovedali vsem doseda-njim občinskim pisarjem, redarjem, ekseku-torjem in občinskim babicam. Sudalje bodo izvolili nove šolske odbore, v katere ne bodo sprejeli nobenega starega odbornika. Takisto bodo odpoveduh vse telefone in prisilno zavarovanje setve, končno pa bndn tuđi omejili delokrog občinskih tajnikov in blagajnikov. Vse dnevnice se bodn rnižnle na 10 />in. Pisma in postne pošiljatve bodo odpirali sumi župani, ne kakor doslej, ob-činski tajniki. Klub za bojhot državnega jezika Ust »Obnova* v Petrovgradu priobčujc Jopis iz Punčeva, v katerem se poroču, da je bil tam osnovan klub, katerega glavna programska točka je bojkotiranje ćirilice in državnega jeziku, čluni kluba se obvezuje jo, da se bodo doma in v javnosti posluže-vali izključno nemškega jezika. Trgovci m obrtniki bodo v svojih poslovnih lokulih odjemalce dosledno pozdravljali samo v nemškem jeziku in jim v i em jeziku poii-Ijali tuđi račune. Pismu in dopise, ki ne bodo pisani nemški, bodo vračali, na ulici pa se bodo pozdravljali z dvignjeno roko m x klicem »lleih. Klub si je dal ime »Anti-jugoslovenski klub«, da že s svojim imenom pokaže, kakšne cif je ta klub zaskduje. Vladino glasilo »Samouprava« reagira na to poročilo in pravi: »Se vemo, v koliko je točna »Obnovina« vest, toda uko so recdič. pomoS-na davČna iztirjevalca. vsi pri davčni upravi v Radovljici. Te odpustitvc je /e teden dni prej napovedal kranjski župnik ^krbcc v svojem »Oorenjcu« Kupajte domaće blago! Sttmn3 »3LOVBN8K1 NAROD«« torek, !0. oktobra 1996. Stev. 240 KOMUNA I PAUL KIMI PrenlMm đittM vidim t7nl*au Kraljev ajetnik Neprttfea fitoveka, kl Je MU, da sna feiatt aM»: Sa tega «©veka NMtrgaU knljl!_____ 31315 volilcev za zbornico za TOI Po popravku voUlnegA imenika i reklamacijom* m itevilo volilcev ne bo bistveno izpremenilo Ljubljana, 20. oktobra. Za nedeljo 29. novembra ao razpisane volrtve v Zbornico za trgovino, obrt in imiustrij© v Ljubljani. Volili bod© 62 zborničnih svetnikov in prav toliko na-mestniikov. Štiri volilne skupine, to &o voli Ina skupina industrijskega. trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka bodo vo-lile samostojsrao in med odseki neodvisno. Industrijski odsek, ki voli 16 svetnikov in namestnikov, trgovinski odsek, ki voli tuđi 10 svetniko? in namestnikov, ter gostinski odsek, ki voli 10 svetnikov in na-mestnikov, imajo po drve volilni okrožji. obrtni odsek, ki voli 20 svetnikov in na-meatnikov, ima 19 voHlnih okrožij. Dolo-čenih je 44 sedežev krajevnih volilnih od-borov in 5 tetn voHšč za volilna telesa trgovkvsikega, obrtnega mi gostinskega od-seka. V volilnih okrožjih teh treh odse-kov bo glasovanje »a kandi-datne liste tajno in osebno, glasovanje v vol i In cm tc-lesu industrijskega odseka se bo pa vršilo tajno in pismeno. Za Ljubijano ste določene došlej dva volilna odbora ali volišča in sicer za me-srto Ljubljano in va sodni aVraj Ljubljana izven mesta Ljubljane, če bo potrebno, bo pa posloval v Ljubljani še tretji \\\ morda tuđi četrti volihii odbor. Z« volitve v Zbornico za TOI vU-da precejšnje zanimanje. Volilni imeniki so bili razgrnjeni od 29. septembra do 13. olctobra. Pripddpiki zbornice so jih pri-dno pregledovali in so jih prepisovali. Kakor kažejo volilni imeniki vseh Slirih volilnih te les, je v trg-ovinskem odseku 9178 volilnih upravi čencev. v obrtnem odseku 16.807. v gostinskem odseku 5.042 in v industrijskem odseku 2H8. skupaj to* rej 31.315- Najjaćji je obrtni odsek. naj-sKibši pa industrijski. Sfevilo volilnih upravičenoev v industrijskem odseku je zaradi tega tako majbno. ker je odpadlo po nov em zakonu o industrijah precej ta* kih volilcev. ki so izvrševali svoj posel še z obrtraimi pravicamt in ker so bili crtani tuđi vsi inozemci, ki nirnajo volil-ne pravice, kar se je najboli poznalo v inči usj'rii-skam odseku. Gorenje skupno število voliloih upravi-oencev se ne bo bistveno spremenilo po popravkih, ki jih bodo zahtevale upravi-eene reklamacije. Rok z prav za |»rav zaiir4iii\o. Celot-ni zbor potiu šitlitJT na-inreč nikoli ni proti ob to žene u. Veiluo *e tMiloči del, ki simpatizira z njim. proti Odu, ki ga sovraži. To simpatiju in sovraštva pi6adrukerji< po poraženi, sovražniki triumfirajo ... Druka* nje je v sodnijski dvorani seveda ilrustično od tiatega na igrisKhi 8K Primorja. Tiš-/e je iu na suuiaj se kaže & pritajenim tui-ijatijom. nervoznim prejedanjem, z nemirni kreinjami rok in z nakremžt-nini obruzodn. ka.kr&ne{ra naredi elovek, ko ga kaj piči prav do žive^a. Mučni so trenutki. ko obtoženec zagovori stxlnika. Tuđi to se prii>eti! Tedaj so raz Itzejo obrazi simpatizerjev in upla.ri«ejo obra?.i sovražnikov Mučni in U5preiz-kuleni«, stari levi, rekli bi Lihko »mojstri« med njnni. U6^ici. pomočniki in z^ivetniki se ne morejo odlomiti. Navalno za5no rn7.-j Lagati na dolgo in široko, zokaj so nedo1/.-ni. Xal v tem trenutku prede od nika ne zanima nič druguga v-eč nego o^jgovor >Ja< ali »net. Najeti branilci in od so kar za priziv in revi&ijo. Ex offisti pa s strahom gledajo na obsojonct? m se oddahnpjo. na izgubo £asA in denarja. če rooo ohisoj^noc »no«. Da, taki nez*dovoljne^i ro stran in trejH't ex offtetov. Same sitnosti imajn 7 nji mi in v&e za bocrlonaj! V»e kar je prav. Oksojenci bi raoraJi biti tuđi u vide vn i in upo^tevati prvo dobro voljo in i7.!rul»o čaim in honorarja! Bresposi^lni oevljar Z. iz Rožne dolino je na fM-inver bi I vesel. ko so ga oproetili krivde in kazni, ko je drž*ivni toiilec zaht^val obsm!lx). ker jo čevijar zastavU zarubljeni Si valni stroj. Veselja je bilo pa konec. ko je državni tnžilec rekej »ne« in ziuhteval revizijo in priziv. Državni tožilec namreč ravno tako kakor obsojenec lahko zahteva priziv ali rr-vi7.ijo. Prizivni senat je priziv driavneira tožilca zavrnil in pofcrdil opro-stilno sodtK>. Ta Smentani Čevljar je prine-$rl s selx)j lif-tek. 8 katerim se je rešil. To je bi! račun, ki je priča!, da stroj sploh ni bil njegov, temveč la«t njegove ženo. Ko ga je v stiski zastavil, se ni pregresii profei zakon«], ker ni zastavil predmeta, ki je bil njemu Kvruf»]jen. Sodniki &o ražen te^ja šc našli v aktih. da je Cevljarjeva žena že pri rubežni izjavila, da je stroj njen in ne mo-žev. Kevarni eo prizivi, ako sta dva obsojena-pa s>e orm prkoiita. Neko^ &e je zgodDo. da sta s© dva krv«avo ptepln. Sodnik je oba obsodil na den.imo kazen. Vsak je moral plača ti s trojke in 500 Din denarne kaim. Oba sta se prit-T^ila. Prvi je tatrjeval, da je dnigi dor»il premajhno kazen, drn^i je zatrjeval v prizivu, da je prvi dobi! pre-majhno kaz^n. Prwivno sodi55e je obema ugotovilo. Prveff.a je potolafilo s tefn. da je drugemu 7.vikalo denjmo kasen za 5(30 Din- đrogega je poiolažilo b Ud, da, je tu- đi piveniu /vi&iiio deiiarno kazeu *.& i>M0 dinai jev. Kur je Planica in njena skaJvaiuiea v modi, naj navoiloino &^' priziv posijjtnika Kun^tij;; iz Planice. kalcrc^a je orjaška -, ka kal nit a sjraviJa preil sodiiCe. kakor je spravila šievilnc narodne in meJnaiouiie kit)ge v je?*> in prtpire. Kun^telj je imel gozko skakai-nico Tnje ali stirje dru^i poststniki su tuđi inieli t.i.ir. svoje parcele. Drevje eo po-sekali in začeli graditi skakalnico. potefit-niki so morali CKliK>!jati po&ekajio drevje. ila ni bilu pri ilelu v napoto. KulJ^tt'lj je odpeljal svoj del ilwmiv. Trijv ntujaAi 50 ga pa ovadili. da jini je Kun^telj ol soeedne parcele, ki eo si ira. prilašcali sosf^ljo. je bil po njegovom njegova last. š potrJilotn d<*-mače občine je Kunstelj doka/.a I. da teče pravda za mejo v gozdu. da gre za nifjni spor. Stari, koščeni sivulasi Kunstt'lj. ki je-pošten posestnik. ki ni irrel ^e nikoli oprav ka s paragrafom, najmanje pa zaradi tatvi-ne, je z očitjiim veseljem in zadovoljstvom sprejel na znanje oprostilno sckIoo priziv-neg-a sodišča. žrtev tujskega prometa Na logaški cesti se je pripetila meseca julija huda prometna nesreća. Pod velikim avtobusoin. ki je pelia! Čehoslovake iz Ita-lij/c nu/aj v domvoino. je obležal 2 m/drob-Ijeno tlavo uradnik v lesni industriji Hotc-dcr;ica £*. Kmctič. Bil je takoj mrtev. Na ovinku je hotel prehiteti avtobus z motor-jem posestnikov sin in mesar g. Rus. ki je peljal na sedežu zadaj nesrećnega Kmetica. Pri prehitcvanju je avtobus nenadoma za-vo/il na Icvo in obrsnil motor. Vozač je iz-£ubil oblast nad vodilom. motorne kolo se je prcvrnilo in Kmetić je pade! naravnost pod kolesa dirjujočega avtobus«. Rusu se ni pri-pctilo nič hudega. Rusa je državni to/itelj obtožil. da je kriv Kinetićcve snirti zaradi nepravilne in mato-marnc vožnje. Obtožencc je pred sodnikoin poedineem «*. Rajkum Lcderhasom trdil, da je nedolžen, nesrećo je zakrivil šofer češko-slova^kcga avtobusa, ki je vozil z veliko brzino in zelo neprcvidno. Kmetiču se je tistega dne zelo mudilo v Ljubljano. Zamudil je vlak v Logatcu. kar je bilo usodno. Stopil je k mesarju Rusu, ker je vedel da ima motorno kolo. in ga je prosil. nai ga odpelje v Ljubljano. Rus je pristal, Krnetič je sedcl na socius, v e«i roki je držal aktovko, v drugi plaše. Verjetno je, da je vozača med vožnjo silil, naj vozi z naj-večjo brzino, ker je hotel biti čimprej v Ljubljani. Obtoženčev branilec dr. Krasovec iz Loga te a je zvrnil vso krivdo na ?oferja češko-slova^kega avtobusa, ka te rc ga so orožniki sicer zašli Šal i po nesreći, nakar so ga pa takoj izpustili. Tuji avtobus je »pet oddirjal, Kmetie je bil mrtev. Rus pa je moral v /apor. Ko so oro/nike vprašali. zakaj nišo tujega šoferja aretirali, so orožniki izjavili, da je v interesu tujskega prometa, da se ne dda sitnosti tujim šoferjem. Sodnik je razsodil. da je Rus kriv Kmeti-čeve mrti zaradi nepravilne vožnje Po isja-vah prič in po skici, ki kaže. kako tttt loga-ška cesta, in kraj, kjer se je nesreća pripetila, je bilo dokazano, da je Rus botel prehiteti avtobus na lahkem ovinku, ker ga na ravni cesti ni mogel prehiteti. Obsojon je bil na mesec dni zapora pokojno za 3 leta. Plaćati mora tuđi vse stroške. vdovj pone-srečcjiega Kmctica pa oko li 6000 Din sa pogreb in- druge stroske. Vdova |c z«hteraJa tuđi doživljensko rento, glede tega zahtevka pa je bila zavrnjena da pot civilne pravde. I Počastite? fpomiMi MiheHaUlia Trbmrtfa 19. oktobrš* Vceraj j« tuđi ZasavJ« 1«do počastilo spo- min našega f>red 5 tedni ni Roroškem ubit«-ga pevca Miheja HabUia. Pot ivu posavatc*-ga pododbora Kluba koroiklh Slovencev k počastiti^ pevca-muCenlka to se odsvml) v velikem ft«vilu tukajanji prijatelji našega tužnega Korotana. tlaati pa zastopnlki in članstvo narodnih organ i zaci j. ki so v Klubu koroških Slovencev kolektivno vClanjene, tako Sokola, O\D, Jadranske straie. Kola jugoslovenakih sester. Organizacije jugoslo-venskih emigrantov. Organiaacije jugoalo-venakih ielezničarjev m brodar je v. Društva rudniskih nameščencev. Gasilskih čet iz rudnika in trga. Legije koroških borcev in Zvere bojevntkov, za»topnikt de4avskih or-ganizacij, vodstva tukaj^njih iol in Se drugih organizacij in korporacij. Ob 8. uri je biki v farni cericvi maia zaduSnica ta pokojnim Habihom, nato pa se je vršila ko-memoracijska svečanost v narodni soli Tr-bovlje-Trg. Tajnik pododbora Fran Staudcger je v kraj>cm jedrnatem govoru orisal ljubezcn pok. Miheja do maternega jezika in do mile slovenske koroške pesmt, za katero je živel, trpel in umri, raje kakor pa bi postal narodni odpadnik. Govornik je navzocim živo predoOil trpljtnje našega naroda na Koroakem, ki J« vedno pogoste je tapostav-ljcn nsAiUtvom, kakor dokaiuje zločin nad Mih«jem. napttd na iupnik« Fertalo ▼ Po-krćah. ki je hotel Uvesti »opet slovensko petj« v cerkvi ter nasilje nad Milko Hart-manovo. kl so jo v Dobri i vaši težko pogodovali Nt le, da se naii narodni manjiini onstran Karavani ne da slovenskih Sol, marveČ se nsJc ljudi, ki no£«jo postati od-padnlkl. napada in strahuje, kakor bi bili največji zločinci. ^Mihejeva frtev ni bila za mani Vsem nam mora biti stalen opo-min, da trpeCoga našega naroda onstran Ka-rava-nk ne smemo pocabiti Po enomfrnutnem motku, s katerim so na-vzoči pobožno počastili spomin pokojnega pevca Miheja, je Krekov pevski zbor glo-boko občuteno zapel pesem »Pojdamo v Skuf čev ki jo je pokojni Mihej, ki je bil eden najboljMh članov pevskega zbora »Zvezde« v Hodišah«, najraje pel. — Predlagana je bila brroja^ka vladi, v kat eri pro-sijN' mav ćez jeza-ro«, ki jo je ubrano zapcl Krekuv zbor. Grozen zločin v Bezeni pri Rušah 17 letni pastir Ernest Ho«tln«er ]e v^eraf omorti pesest-nico Marijo Robičevo, potem se je pa obesll Maribor, 20. oktobra. V Rezoni pri Ru.*ah je bil stoijon veeraj ^rri>z«'n zlov-in. ki jo razburil vso okolico. Zrtcv zločina jo posUla ugledna posestni-ca Marija Kobičeva. zločince pa jo knm.-ij l7leMii pastir ErneFt Hufting^or. Koliiče^'i hnajo I^pu pose&tvo v Brzeni \vr so živel i zadovoljno. Z mari ji vini dolom sta si Kobićeva — mož je zaposleii v žo-h/.uiškiJb delavnh-ah v Mariboru — tuđi nekaj malo^;i prihnmila. Žena je vodila gospodarstvo in je bila na glafeu kot zt'lo Mcrbna gro^p^linja. Sndči so jo naenkrat po^reAili. Ko so jo ?li iskat, so jo na^li v hlevu stražiio razmesarjeuo. Glava je bila vsa razbita. telo pa razparano ml sprHlnje-pi konca tirbuha do vratu, tako 4la so se videla pljuča in so izstopila čreva. O »trajni nagibi so brž obvftštili orož-nike in zdravnika ilr Zorca v Ru«Lh. ki je takoj prihitel v Bezeno. Seveda \k\ jo bila vsaka z^lravni^ka pomoć zaman. Zlzl:i krave. &e jo fant v kuhinji najedcl. nato pa »e je vrnil v hlrv. oborožen z velikim kuhinjskim nožem in mesarsko sekiro. Olx>je so našli v hlevu. Kako se je nato odigTal z-ločin, tega seveda ni«hče ne bo mogel točno pojasniti. Najbrž je pastir gospodinjo najprvo 8 sekiro pobil na tla in ji pri tom razbil lo-banjo, nato pa ji je po gnusnem zločinu razparal še t^lo. Pastir Hos'ingnr jo zapusttls pistno. v ka-tereni prosi svoji mater, naj 7, njegovim zaslužkom pri Kobioevih plača ma5e za njo-govo grešno dušo Tnipli oneh ne«rečno-žev bo»ta danes sodno obilucirani. Zločin je izzval v vsej okolki veliko razburjenje hi vso pomiluje nosreč-no liobicevo družino, ki je na tako trajriceii način izfrultila skrbno mater in grrppodinjo. šest razbojnikov na vešalih Krvnik Hart Je imel včeraj zjutraj in davi v Zaječaru obilo posla Zsječar, 20. oktobra. Na dvorišču sodnih zaporov v ZajeČAru so bUi včeraj zjutraj obešeni razbojniki Avram 2ujicot Stanoje Ričič, Nikola Lapatanovič in Gjorgjc Trajlo\ić. Okrog poslapja se je zbrala že zgodaj zjutraj velika množica radovednežev. Na dvorišču sta že čakala krvnik Hart in njegov pomoćnik. Štiri vešala so bila pripravljena. Prvega so privedli orožniki Avraina Zuji-co. Bil je ves bledt toda niirtio je stopil k vešaJom. mol6c je stopil na pručico in če/ sedem minut je zdravntk že ugotovil smrt. Sledil mu je Stanoje Ričič. Le-ta je bil pijan in mrnirai je nekaj ncrazumljivega, vendar so se pa slišale beae: E> jes krivi smo. jes, ja Mm Stanoje Račić. Krivi smo i gotovo. A že mu je krvnik Hart zadrgntl /anjito okrog vratu in Cct O6em minut je bil mrtev. Tretji je bil na vrsti Lapatanovič. Ze tia hodniku je kričal: Hajde brate, evo idcrn napred. Nema sta tu, kriv sam. I svi smo krivi. Ja sam NrkoU Lapatanovič, gospodine sudijo, ja vas dobro poznajem. Ko mu je krvnik zadrgnil vrv okrog vratu, je še vz-kliknil: Svršeno! Zadnji je prišel na vrsto Trajlovtč Na hodniku je dejal: Tu »o vsi dobri Ijudje, poafibno vreaki načelnik. Kje je gospod načelnflk? Govoriti hoćem. Izvolite mi govoriti. Ko to ga orožniki privedli k vežalom je vzkliknil: Dobro, pa naj bo. Evo me. sam grem v smrt. samo dovolite mi spregovoriti. Krvnik Hart je pa kmalu »poroci 1 službujocemu sodnik u, da je pravici zadoščeno. Trupla usmrćenih razbojtiikov ao aneli z vešal tn položili v krste Ljudje 90 pa se Čakalv, da sta stopila pred veliki kazenski senat Blagoje Stankovič m Milorad Fetrovič, ki ju je okrozno sodišče obsodilo na smrt Ko jfcma je predsednik sporoćil, da je njuna proinj« za pomUlosti tev odkloojena in da bosta danes zjutraj obeiena. je Milorad vstal, rekoc: Hvala, go-spod predsedaik! Ko to ju odvedi i v celico. je jel Stankovič govoriti: »Umreti moram tako ali tako. Naj žive moji sinovi in vnuki. To je moje prvo tn zadnje delo. Toda ao-di5če ni ravnalo prav. Vsi štirje bi morali biti Jcupaj (PkjdaSa na smrt obsojenih raz-bojnikov Milismvljevič in 2ivanovič sta bila namreč otoojent na dotmrtno )e£o). Sarupaj sido irreSfli, a sdaj naj midva umreva, ona-dva pa oataneta živa. Tuđi onadva bi morala biti obaojena na amrt.« t Petrovič je dejal novinarjem, da mu je : žal, da človek spus.na in oceni dobro šeJe, ko stori krivico. Obrnjen k sodnikom je nrosilf naj rij^uovo truplo pokopljejo v Za- i ječani, da nt* bo imel sm stroškov s prevo-zom v domaću vas. Z*tnimiva je bi!»* loćitev štirih vćeraij zjutraj obojenih ra/bojnikov od Stankovi-ča in Petroviča. S!ednja dva sta vse po vrsti objela, čes, kdu vc, inorda prideva tuđi midva kmalu /.a vami. Prvi štirje 50 morali včeraj na vecala, ker sf? napadli po^tni voz ter umorili voznika SarSuU>\ića in orož-ni^kega spremijevalea pošte Trcbaljcvca, zadnja dva sta pa kmičala na vc^alih davi, i ker sta umorila bojjatega kmeta Dumitra-škoviča. l' Naše gleđališče • DRAMA • Začetak ob 'JO. uri. ?0. nklobra. torek; zaprto. 21. oktobra, ureda: Konjeni^ka j>atrola. Iz- vem. 22. oktobra, četrtek: Za aarodov bla^or. K^d Cetrtek. 2.'i. oktohra, f»etek: ob 15. uri: Prva legija Dija^ka pred^tara. Cene od 5 do 14 Din. Izveii. OPEKA Zač^tek oh 20. uri. 20- oktobra, torek: Matija Gubec. Red B. 21. oktobra, are4a- P!e« v ma«kah R*d Sre- da. 22. oktobra, četrtek: Dvojno knjigovodstvo. Red A. 23. oktobra, petek; zaprto. Ga. RihiteTa in g. Franci bosta pela v sre-do pri reprizi Verdijeve opere >l^e=s v uia-skaht partiji paža Gt*karia in ^uvernorjii Hihsrda, kar bo brei dvoma povećalo iini-mivo«t te v vRakeni oziru u^pele opere, ki ie dosegla na primieri velik, ^ep u«peh. Ostala zaseđba partij je premierska: Ame-lijo po?e OlJdekoTJOva. vedeževalko KogH*^ va. glavno partijo — (Rena!a) Janko, S'l-vaiia Kotecl©. Samue^a fn Toma Petrov* Čič" in Župan, »odnik« J^'nrkar. slugo — Hvmetja. Dirieent: A. Neffat. rei'«er: prof. fte«t. PrcKktava bo v ^redo 29 red Sreda. Gdf 4*bina Itrrarfe^a U\ 2. Plut bo*tR na«topila v četrtek v opernu »Dvojno knji-govodetvoc. Plut bo ^ral vlojjo 'abrikanta Kohlerja, Brearjeva gospo Ringelheimo^o. GLavno partijo bo pelt Marica Brumen-Lu-bejeva, knjigovođio — Pec^k, nadalje »ode luje)o; Smeritolova, R»«i Brcarjeva in Jaj>-Ijeva ter Ooo&ki, Župan, Prelih in Simon-5ič. Heli»«r. prof. S^t Pri klavirju: Zebre. Predetava je za red Cetrtek. KOLEDAR Dane,: Torek, 20. okti>br.i katovi Jani: Ja-nez Kane. DANAŠNJE PRIREDITVE KW0 MATICA; V carstvu iutk KIXO IDEAL: Pot v pekel (Trojake not^i) KINU SLOGA: Nasmeh »refo KIXO UNION: Rral.ev ujebiik KINO šIsKA; ZgoOVNO DRUŠTVO; preda«ra» nje univ. }>'of. dr. lladžUi Kako organ'/mi nadoinikš£ajo izdubljene dete 1 in U.« oh 30 v De'avski zlx>rniri. DE2URNE LEKARNE DANE%S; Mr. Hakarčie, Sv. Jakolia trg 9, Ramor. Miklo^ičeva cesta 20, (Jartus. Mo^te —Zaloiika cesta. Brezposelni učiteljski abiturijenti Ljubljanu, 20. oktobra. Nra Šarši seji bre/poseluih učiteljskih abi-turijentov v Ljubljani, smo iklcnili, predlagati predstavnikom oblasti in naAi javnosti sledečo rcsolucijo: 1. V dravski banovini je 790 bre/po»elnih učit. abiturijentov, ki Čakamo v ncvzdrirncm socialnem položaju na namestitev po v«č let in v tem brezdelju posta jamo vcdno bolj neodporni raznim škodljivim vplivom. Apeliramo na merodajno oblast, da pospcSi na-šo nastavitev. Cc je radi proračunskih ne-možnosti nemogoča, naj nas nastavi oblast iz sredstev bcdno*»tnega fonda. Sredstva, lrl bi se porabila m na>e prejennke, bi bila bogato nak*2en kapital za narodno proaveto. V dravski banovini manjka 200 uCilcljcv bi obstoj« zato nujna potreba, da se takoj bo-disi i/ sre
  • tcv ilržavnega proračuna, bodisi iz sredstev bednostnega fonda postavi 200 brezposclnih učiteljev in učiteljic. 2. Narodna presveta zahteva, da se stalež učiteljstva poveča ter s tem umogoči 700 brczposelniim abiturijentom eksistenca. S postavit vi jo teh bi ljudska izobrazba ne trpela radi pomanjkanja ućnih moći. 3. Postavirve učiteljev naj se vrše *(*olj i/ socialnih vidikov. Poetavijo rtaj «c v prri vrsti abrrurijenti ki abirurijentke n let 1931, 1932 in 1933 in porzneje po vrsti drugi, pri čemer naj se upostevajo socialtio šibkej^i pred bolje situiranim!. Na po«tavljainje uči-teljcv(ic) novincev naj ne vplivajo nobeoi drugi kot socialni ozirL 4. Pole^ proračunske nemožnosti, ki 9© na-vaja kot glavni vzrok za nastavitev novincev, 90 gotovo glavna ovlra pri tetn rodi oni učitelji, ki so že dosegli svojo sJužbeno dobo, a se ne upajo prositi za upokojite**, ker obstoja pri sedanji praksi urejevanja njihovih pokojninskih prejemkov nevarnost, da morajo brei sredstev ćakati po voč me-secev na končno ureditev. Zato se obraćamo na pristojrto obU*rt t nuino proŠTijo, da se uvede v smislu obs*o->ečih zakono.v v tozadevno administTativ-no prakso ©kspeditivnejsa likvidacija po-kojninsklh prejemkov. Preko 100 no vincem bi bil tako omogočon takojšen nastop skižbe. 5. Učitelji, ki so odslužili kadr^i i rok ter piekinili zato svoje službovanje radi izpol-nitve svoje državljanake dolinosti, morajo čakati vodno skoraj leto in več na zopetno namestitev. Opozarjanvt pristojale oblasti na to dej-srvo ter prosimo, da se uredi to vpra.šanje čim preje tako, da se bodo mogli po odslu-žitvi roka v stalnem kadru takoj vračati na prejšnja službena mesta. 6. Za vse one abiturijente, ki bi kljub predlaganim možnostim morali še čakati na nameščenje pa želimo, da bi se jim prireja-li razni praktični tečaji. ker bi mogli svoje zgolj teoretično znanje ohraniti in s prakso izpopoLniti. Pri V6ch teh predjogih nas vodi moreća skrb za iia^e tele«no in mor-aino zdrav je, za dobrobit naroda, kateremu *mo 1 veseljem pripravljeni žrtvovati svoje mlade moči. Prepričani srao, da ne bosta preslikana niti navi pro^rija pu delu in knihu, niti klic našega mlado®tnc^a optimizma. Iz Litije __ Lietalftke \aje nad LJtljo in okolico. Od 20. do 30. oktobra se bc izvršil pciz-kusni zračni na^>ad na. Litijo in Gradec. Ob tej priliki naj se ra\Tia prebivalstv© toftio po sledečih novodilih: 1) Prihod so-vražnih aeroplanov bodo na*nanile tovar-rii^ke sirene s tri'iij«! 3|^^BU V a V ■ I rV a^P ' MAGDA SCIiNEIDEK, WOLF. ALBACH ltEl'lV. PAl»L HORBIGER V CARSTVU HTTK G!A*ha po baletu »Punčka« (1'upj.e.nfe«. Premi-ca! ftaikue-tKi vt£elo.{j:» KRALJEV UJETNIK micuael uon>*tN, faul kemi\ si/a uvnnkh. II. Jt/NKERMANN. II HTLI> KUKASTIH — i*oziv vseni koroškim. Maistrnvim, prek inur&kim iu nirdjiniurskim Jarcem! V hinW ftiu sklepa izvivnetia odbora Zvoze legijo-narjev kraljevine Jugoslavije z dne -Q. septembra e?e poeivajo v^« Uivši koronu Mai-fctrovi, prekmurski in nip-diimunski l>orci iu dobrovoljci, ki so se 1. 101S in 1919 bodisi kot proslavo* je i boriM v oddeJkih sjonerala Alaietra po rojnika Ma^gaj«. inaiorja I^vriča, kapetana K^^^a, Badjure, Mariiočioa, ^ef-muia ler o^tal h kotnaudantov. ali pa ix>» rneje v labudekem, koroskem, jezerskim. Ijubeljskem in ie6i»aiikeni odredu za Oovo-boditev slovenske Koroške« odiio^tk) v odred ih polkovnika Perka in druff.h za oevo-boditev Prekmurja in Medjimurja, da javi-jo Dajkataeje do 10. novembra L 1- 6voje naslove bcnliS] Legiji korožkih borcev v Ljubljani. Tavčarjeva 2, Zvezi Maietrovih borcev v Mariboru ali pa Udruženju rat* nih dobrovoljaca — boraca za osiobodjenje sjevernih krajeva Jugoslavije v Zagrebu, Tkalčičeva ulica 4. Podatke in naslove rabi Zveza legijonarjev radi naložitve evldence vseh dobro vol jcev in borcev za oevoboditev tsevernih krajev Jugoslavije ter bodo služili Zvezi za pridobitev pravic in priziianj dt>-brovoljcem im borcem, zaslužnim za domovino. Tajništvo kesile K. b. — Diplomirala je 19. t. m. Olga Puc iz Ivr&keg"a. na filozofski fakulteti univer-ze kralja Aleksandra v Ljubljani iz peda-g?odke đ^upine. čestitamo! . , Generalni tajnik zagreb^k« Trgovsk« zbornice dr. Cu^aj upokojen. Vitraj je ime* ia zagrebška Trgoveka zbornica plenarno **&i°. na kaieri je zborničin &vetnik Grivi-cLć oštro icritiziral delovanie pred^ednika — Bosna dobi železnico normalnega ti-ra. Poročali £ono že, da so se na merodaj-nih Hiestih resno lotili vprašacja preure-ditve ozJcctirne železnice Brod—Sarajevo —Dubrovnik v normalaotirno. V zvezi s tem sta pri&pela v nedeljo v Sarajevo upokojeni ravnatelj železnic Markovlć in in^. Baunian, ki bosta proučila vpraSanje rat* girjenja žele^niSke proge. — Rekord v na&em letalstvu. Te dni so preiskusili v Zemunu lovako letalo IK 02, kl sta. ga konstruirala nafia Inženjerja Slv-čev in Ilić, zgradila pa tovarna Ikarus v Zemunu. Letalo Ima motor Hispano Suiza z 860 HP. Na poskusnem poletu je vodil letalo pilot Dobnikar in dosege] hitrost ! 435 km na uro, kar je rekor^ v naSem ! domaćem letalstvu. Letalo je oborožrno z avtcmatićnim topom kalibra 20 mm in dvama strojnicama To je eden najhitrej-Sih aeroplanov v Europi — Kongres Zveze damskih frizerjev. V Zagrebu je bil te dm IV kongres Zve- i ze damskih frizerjev Jugoslavije, združen \ z velikini nagradnim tekmovanjem v fri- j ziranju. Tcfcmovaio je 50 damskih frizer-j«T U v»eh krajev države. Prva mest* »o /AseđU dacn&ki frizerki Potočnjek iz Ljubljane. VeUnirov iz Paočeva in Petric 12 Siska. Dek) kongres« s«mei2a je &lo v gltvncm zm tem. ćm te v obrtnem zakonu lzprcmcne tište določbe, ki te n*o*ia}o na diferenciranje damskih, frizenkib in brivskih obrtnikov Kongresu je prisostvo-vaIo 80 delegfttnT iz vteh krmjer drisve — »ftlp*4c rrtedm pta£» %m o*e*je*Z'a-no inđuHrijsko pod Je t je .»pad« je tkteil-nolo snltati vaem uehiibencem plate sa 30%, obeĐem pa odpuatlti već U3lutbeii-• cev. Povod za ukrep je dal slab isvem na-iera leaa. hKINO IDEAL PR.EJVUERA sijajne drame U kolonijakega življenja I POT V PEKEL I (TROPSKE NOĆI) I Elissa Landi, \Varner Oland I Predstave ob 16., 19. in 21.15 un. * Drnštru ielemiskih upokojpore^ v Ljubljani naznanja, da so zastopniki zdru žonih druJtev iz Subotice. Zagreba, Sarajeva in Ljubljane odpotovoli v Beograd, da spet na merodajnih me«tih na^topijo v inte-re« li upokojencev, provizioni^tov. miloš^i-narjev rentnikov iu vdov. DruStvo opo/^arja. da iinajo vsj tj in njihovi roiibin,-ki Člani na razrlaljo 6*0 km neomejeno režijfiko vožnjo, preko te razdalje pa dosedanjo režijsko vrtnjo z viozkoni in tri i>roste vo^ovn'ce I^te vozne u£ — S!o\iti hiromant In telepat To Ra-ma v Zagrebu. Včeraj je prispel v Zagreb sloviti nemški hiromant in teiepat Rosen-stein znan pod imenom To Rama. Nedavno je pomagral beograjski policiji iL3ledi-ti morilca stare milijonarke MitričeviCeve, ki so jo našli umorjeno v kleti njene hi&e. — Vreme. N'rcmer.ska napoved pravi, da bo oblačno, deževno vreme. Nčeraj je deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Nej-vtšia to-mpcraluru je zna val a v Sarajevu in Skoplju 22, v Splitu 18, v Beogradu 17. v Zagrebu 14. v Mariboru 12, v Ljubljani 10. Diivi je k«/ni baromeler v Ljub jani 753.8 min, temneratur^ je znaša1^ 8.2 — Pretepajoi^a se kandidata. Poseatnika France Kastelic in Joeip Resn'k z Moravske gore pri Sv. Križu sta bila kandidata na listi JRZ za predstojeće obCinske volit-ve. Med njima pa je nastal prepir in je Kastelic menda dosegrel. da so Resnika 6rta- I li z liste. Včeraj sta si skočila v lase. med I prepirom pa je Resnik pograbil kol in opla-zil Kastelica z vso silo po roki. Užaljeni Resnik je Kastelica poškodoval tako hudo, da se je moral zateći v ljubljansko bolnico. — S plinom se je zastrupil. Včeraj zju-traj je našel zflgrebškj lip'*graf Stjepan Vojković v sobi tnrtvega svojeg 17-le4ne-gd sina dijaka \*. razred-j li'unnaznje Mili-voja. Kuhinjska vrata so bila odprta in nesrečni o^e je takoj spoaial, da se je sin zas*rup5! 5 plinom. Pipic« plinovoda je bila namreč odprta Klako se je zgodila nesreća ni znano, — Samomor lepe natak.ir?«"*. V Karlovcu se je v notioljo zn^trupihi !.-^a natari^a Ka-tica Komarac, etara 2*2 !eL Za F«»boj je ime-la bunio živi] on je, ki se Ra je pa končno naveličala. — Vprifo smj«« Rrzikr s<» je hotel za-»trBpiti. V Karlovcu ^e je hotel v nedeljo za&trupiti 22letni Ludvtk Gnivovšek. Vpri-fio ^voje izvoljonlie Rezike jo ponil pol ded-iilra octove kisline. Rezika je ekoči1« k njenm in pa pri jela za roko. da ee inu je nekaj kisline razlilo po obrazu. Fant bo o*?ta] sicer živ, ostaJ mu bo pa v*e življenje epom i n na mUdo^tno neunmost — Ubit na cesti. V nedeljo ponoći je bil ustreljen na cesti blizu Jastrebarskega pre-možni kmet Josip Vrbanek iz vaši Gornik, ob&ina Vivodina. VracaJ se je domov na konju, kraj njega je pa jahal njegov sin. Kar je skočil pred konja neznanec in že sta počila dva strela. Vrbanek je bil smrtno zadet. Napadala je izginil v noć. — Samomor vpokojene poAtn« uradnfoe. V Osijeku si je včeraj prerezala žile na roki upokojena poštna uradnica Olga Petro-vič, stara 50 let. Zapustila ni nobeneg-a p> sma in zato ni znajio, kaj jo je pogTiaio v smrt. Iz Ljubljane -4j Odlični gost je v Ljubljani. N'ć^raj se je pripeljalo 2 avtcbusuai v Ljublja-no 15 lastjiikov in diroktorjev najvecjih tuj-&ko prometnih uradov Evrope, d«x s; o^le-dajo lepote iiaše države. rris,peu so u. Avstrije in »c ustavili najprej na , Bledu. Večma naše države spx>h t-c ni vi-do.*-Opoldoe so imeli cbed pri Skmiču. kjer so bili s postrežbo zelo zadovoljni in kjcr jim je iarekei dobrodošlico novi ravnatelj »Putnika« g. dr. Cinl 2ižek Za sprejecn in pozdrave se je zalivoli! v imenu gostov g. E. Gcurts iz Bruslje. Dcjal je, da so izietniki očaram uad naravnimi lepotanvi Jugoskivije i« topkim aprejetnoru. Po obedu jim je a. dr. Brilej nukasal muj-irvivosti Ijubljanskeg« magisrtraUi, pol cea so se pa z avtobusom vozili po me^-ru-Iz Ljubljane so krenili proti Zagrebu m Piitvicam. 2el!tno jim prijetno bivanje v Jugoslaviji, iz katere ntj odneso čim lepše vtise. —lj Dela na Ljabljonici se t zadnjem ***a pridno nada-jujejo. Levl bree LjubJjan!ce v smeri toka, ob Trnovs-kem nabrežju, »o ini-žali ie preče i nad memlom. 2« izravnali in obložili « kamenjem. Ob Ljubljanici je ua* kupičeno kamenje, ki ^a delavci »prolj olr-delujejo. VreJ-i»ki Čolni, Je i dovactajo kamen iz Pod peci, bo pa ie vedno na po tu Sproti tre-bijo delavci tuđi Ljubljani^ino etrugo. Po-kladanje I laka sledi »proti, vendar bo mo-goče glavna dela nodaljevati najbrž Selo prihodnie ieto. —lj Čudno pokopani«. D«na^nji »Slove* nec« poroča, da *e je na ljubljanskom meeU nem poglavarstvu uvedlo dopoklan&ko i a popoldaneivo u radovanje. Seš. da je b^lo to radi cesta vijanja proračuna i dr. potrebno. I Ko^ikor nam je znano, *o po«anienii oddel-ki predioiili #voje proračune že do 15. *X. t. L in ima sedaj 6 proračunom opravka le računovodstvo tn fmančni odbor. Pa naj bo le karJcoli eno je gotovo, da «e namreS pr, deliJv' uradnega čaea ni twav nič osi« ra^o na delavce in druce nameSSence. ki prihajajo v urade nailaJje med evofim opol. ] dan5k;m odmorom Državni uradi in luđ; i drugi javni oradi «o po doigeni preUkufee- vaaju «v«dli ftedftljen unidal «*•, ki ga ]• imei ijubljaoftki matfUtrat li feta ift l«ta in «e je v pr«k»i iskatal kot najboljii. Se* danji obttnakf upravi pa to de u«aja in ho-** pod raamimi pretvetami na va*k Bafiia uv«ati na magfetratu ifnrnlrtimiru ki popoi-dansko uredovanje, ne &*&* na atroake kur jave, razevetljave, Meenja itd, ter tuđi ne glede na dosedanjo prakeo m potrebo ta-kega poslovanja. Pov«eai rasumljivo je. da ematra občinsko ushižbenstvo take ukrepe kljub v«em lepWn beaedaui gospoda pred-£ednika za nez—liifane brce. —lj Tlak*Taaje Coj*ore ee«te. Te dni «o pričeli UaJtovat; Cojiovo cefito, ki bo lako rekoč sesLaven del moderne avtomob^bke * vrh pa priđe asfaltna plaM. Popreje je bi'a ureiena na ce«ti kanaU/ac^ja. z asfalt ••ranjeni in betoniranjem pa bodo hkrati tuđi liodinki urejeni. Ka*neie bo betoniran in asfaltiran tuđi ko« Triaške re^te. ki veže AAkerfevo uHco 2 Bleiwei«sovo cesto Ob A5kerČevi ulici so lepe »tavbne parcele, ki liodo najbrže kmaJu zazidane. Tani namera* viijo naeproti Tehnižke srednja iole zaraditi šolsko polikUniko —lj Trebljenje mestuih »iirkoT na aasa* dov. Meetni vrtaarji ter nym ptideljoni delavci 6O priPeli trebiti inertne parke in nasade. Nedavni eneg je napravil na drevju prerej Mcode, po'omi! vpje in lepotično gr-mi^evje Po park ih je bilo treba vec ptanh Ito^kodovan^b dreve# nadome*titi z novinu, I»olomlieno grnilifevje pa j»oruvati in zasaditi z novi mi mladkami —lj Anffleftko druStvo v Ljubljani sjpo- roća svojim članom, da je priCelo s tečaji iz angleščine 16. t. m., z novembrom pa bo priCel Se en tećaj. Čajni večeri prično to sredo v drustvenem lokalu. —Ij Ljubljana—Sušak zope* redna avto-btisna zveza. Odhod ix Ljubljane dnevno ob 6.25 izpred hotela Miklič. —lj Vftem, ki ae sanlnamje am te ozna-njene feloa-adne tečaje aporocaino, da se vrći upis v vse tecaje: Za etroke (deć e in deklice) vsak ponedeljek in petek od 2. do 4. ure popoldne v telovadnici na re-aiki v Vegovi ulici. Za odrasle (dame in gospođe), pa vs&a torek, četrtek in so-boto od 6. ure svećer dalje v telovadaici učiteljišća na Resi je vi cesti. Ker se teča-ji ze vrše, se požurite s vpisom. —lj Filozofsko društvo v LjvMjani zaone 24. t. m. s svejimi rednimi predavanjL Prvo predavanje bo iznel vseuč. prof. dr. Artbur LJebert iz Beograda o nalogah in mestu fUozofije v sodobnoeti (Aufgabe und Stellung der Pfailo&cphie in der Ge-genw&rt). Predavanje se vrti ob 18. uri v mineraloškom institutu. Vstopnine ni! ADVOKAT Dr. IVO LULIK se je preselil 8 svojo pišamo V CIGAL£XOVO UL. 11 (sa sodlidem) LJUBLJANA —lj Cedalje več postopačev. Navrle pogostim policijskim racijam prihaja v Ljub-ljano pred urno čedalje vei brezposelnih postopaćev. Najv#ć preplavio povzroćajo lađtnikcm čup, kozolcev in drugih gospodarskih poslopij na periferiji, kjer navad-no prenočujejo bresdocnci v aenu. Kvarijo seveda seno, obenem pa ravnago nopre-vidno Uidi b ognjem. V neki *upi na ljub-ljaXLskcm pelju bo te dni na večer komaj ljuije pogasili ogenj, >:i je bil zajel že nekaj lesenin brun. Zažgali đo bre^poselni, ki pa so takoj, ko se je pokazni plamen, pobegnili iz šupe. —lj Obetreljen v gozdu. 13-let ni pastir-ček. France Poianc, doma iz Vojniita, je pred dnevi prispel v JLjubljano s trebuhom za kruhom. Zadnje čaše je bil namreč brez-poseln. Snoči je šel akozi gozd pri aerodro- ! mu. Naenkrat pa je počila puška in je Po- ' lane padel zadet v nogo. Jel je krtfSati, ven-dar se ni javil nihee. Defiko si je opomogel in se zavlekel do bližnjih hi*. Tam so se ga usmilili dobri ljudje, ki so ga sjutraj spravili v bolnico. Kdo je »treljal na fanUca, ni znajao. -—lj PuskoAen — mnmor. V bolnico ao prepeljall ponoći Angelo C. stanujooo v Podgori pri 6t. Vidu. Ponoći si je v samo-morilnem naznenu prerezala z nožem tre-buh. Kaj jo Je pognalo v obup, ni eoiiDO. Njeno stanje je preoej težko. Iz Domžal — Potres. V nevoljo ijutrai oh 4.1O «e je čutil dokaj mo?an potrea, ki sa je poveći ni občuljlo v*e prebivarttvo trjra Domzol in okolne. Potre« je lra|iU najmanj 5 do 6 tnokund in prihajal je od jugozapadne etra-ui. Bil ie tako močan, da 8e je \«a oprava v eobi srbala. Knpvite đotnače blago! Iz Celja —c Mariborski Rapid ko v ntdeljo zoptf gostovml v C9iju. V neddjo 25. t. sb. ob 15. se bo prifiela oa igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena nogometni tekma med celjaklml Atletski to mariborskim Rapt-dom. Ker so Atletiki doslej Se brez toćke in savzemajo zadnje mesto na tabeli, bi jim bila zmaga v nedeljo nujno potrebna, da si izboljšajo položaj. Ker pa je Rapid sedaj v dobri formi, so izgledi zelo negotovi. —c Žrtve nesreč. Ko je 23-letni delavec Edvard Cigoj iz Celja v nedeljo pri svojih sorodnikih stiska! trop ine, je padlo alem« stiekalnice za sadje nenj ter mu slomilo in zmečkalo I evo roko. V soboto ob pol 12. dopoldne je padel 33-1 etni, v Celju uslutbe-ni progovni delavec Anton Cebulan u Te-kačevega pri Rogaški Slatmi doma v kuhinji tako nesrečno. da si je zlomil već reber. Ko se je voz i I 35-1 etn i delavec Frmnc Prislan iz Meliš pri Gornjem gradu v soboto na splavu mimo Celja, je pade) in si zlomil desno nogo. V Vitanju si je 63-letna iagarje-va žena Viljemina Ramiakova pri padcu po stopnicah zlomila desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c 12 metrov globoko je skočila. V nedeljo 18. t. m. ob 13.30 je skočila 28-Ictna, na Krekovi cesti 23 stanujoča Sivilja Valcrija K v duševni /medenosti 2 okna svoje pod-streSne sobe 12 metrov globoko. Pri padcu je dobila težke notranje poškodbe. Prc-peljati so jo v bolnico. —c Nevarno je miriti preiepajoč* *e fan-te. V noći na nedeljo se se stepli neki fant-je v La^kem. Ko jih je 28-letni rudar Jakob Prosenc z Bevškega pri Trbovljah, ki je bil na obiaku pri svoji zaročenki, miril. ga je eden izmed fantov napadel z nožem in za-bodel v levo stegno. Prosenc je moral po-tskati pomoći v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrla v ponedeljek 39-Ietna dntnarica Lucija Strnadova iz 5:rme poti pri So^tanju. —c $K Celje . SK Rapid 3:2 (0:11 Celje si je ▼ nedeljo popoldne n« podsavezni prvenstveni tekmi z mariborskim Rapidom zo-pet priborilo dve točki. Na Glaziji se je zbralo okrog 400 gledakcv. Domaćini so predvajali lepe kombinacije ter so igrali po-žrtvovalno m z elanom napad je bil premalo odločen Goatje 90 nudili uCinko\-ito tehnično Igro, njihov napad pa ni bil do-volj povezan. Tekma je bila živahna in napeta, prevladovala pa je tipična borba za točke Že takoj v začetku sta začcii obe rao-štvi krepko napadati, obe obrambi pa su točno čistili. Celje si je ustvarilo tri zrele pozicije, Rapidova obramba pa je v zadnjem hipu preprcćila nesrećo Igra valovi ves čas s polja v nolje. V 42. minuti strelia Hcllcr iz kota in Vidovič okrene žogo v celjski gol. Po odmoru se Celje končno znajde. V 7. minuti izenači Dobrajc 2 lepini strelom ▼ kot, v 9. minuti pa poviša na 2:1. Celje krepko napad in v 17. minuti poviša Presinger I po hitrem prodoru vollev na 3 1. Rapid kljub temu ne klone in se slednjič otrese celjske premoći. V 24. minuti prodre Rapid do celjskoga gola, vratar skoči po nepotreb-nem n gola in Marič posije žogo v mrežo. 3:2 za Celje. Rapid napne vse sile, da bi izenačil in zadnjih 15 minut stalno napada, Celje pa se umakne v defenzivo in drži rezultat do konca. Sodnik g Deržaj iz Ljubljane je sodil sicer objektivno, bil je pa prečej površen in je prezrl mnogo napak. V pred-tekmi je rezerva Celja premagala rezervo Jugoslavije v ra/merju 3:1 (2:1). Dopoldne je bila na Olimpovem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma med SK Lašicim in SK Hrastnikom. Zmagal<^ je Lasko v razmerju 4:2 (1:2). Na igrišču Jugoslavije bi bila morala biti odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Žalcem in SK Jugo-slavijo. Ker pa Zalec ni na&topil, je dobila Jugoslavija tekmo 3:0 par forfait. Iz Maribora __ »iivi mrtve«« za. red B bo danea 20. t. m. Ta globoka umetnina ruskega velikana Tolstoja, je dosegla ob doseds^jih uprizoritvah velik uspeh. __ 160. kolesarbka dirka! V nedeljo je ob- hajal g. Steian Roanian iz Maribora redek jubilej. Imenovani je končal 160. tekmo in a± osvojil 100 pi-viii, 21 drugili, 9 tretjih, 3 peta in eno gesto mesto. Med temi zmaga-mi ne amemo prezreti mnogih sijajnih uspehov, ki si jih je osvojil g. Rozman v inozemstvu. K uspehom iskreno čestitamo! __ IVIaistrovi borci. V soboto zvećer se je vršil v Narodnem domu tradicijonalni večer Maistrovih borcev, ki je potekel v znamenju prijateljatva in prisrčne druiabno-■ti. Prireditev je otvori! globoko občuteni in krasno zasnovani govor nemnornega Zvezinega predaednika g- prof. dr. Dolar-ja, ki je uvodoma pozdravil odličnike vse-ga mariborskega javsega življenja in predstavnike oblasti. Večer ja bil izraz harmonije in aložnega dela za napređek velike Jugoslavije. — Delo dobe lesostrugar, urarski po-močnik, krznarski pomočnik in sobarica ve Ma nemsćine. Interesenti se naj zajlase pri Borzl dela v Mariboru med uradzumi ura-mi. — Itekarasvrska zadruga. V nedeljo 00 se v Mariboru pri >Orlu< sbrali »tevilni le-karnarji iz ćele države na uftanovnem obč. zboru lekarnarske zadruge za Maribor, ki bo nudila Članom pomoć v slučaju bolesni, nesreće ali smrti. Za predsedntka sadruge je bil izvoljen mag. Vidmar, sa od- btinlke p* maajtetrl Mlnafik, OraAam ta Albanata. Nadaom ađsor tvotijo mmgutii Savoat, Foaavec (Celje) in dr. Bele (Mur-akft SoboU). — Vmmi nMsribofkim braapoaelaimt VoovK trkam na V*š* uamHjena aroa in V«s prosim« da po sto jih močeh daruje te ra Pomoino akoljo aa siiomaaae sloje ne-sta Maribora. Stojimo oa pragu zime tn potreba xahtev*, da naatticno Ia6net oble-oemo in obujemo flole la bose ter oftreje-mo premraieiie v slabih zaaunih atano-vaolih, ideten, b*rakah aa ragonih. Nah većje podpora so rodni nedolfni oiroci, kateri p*ć ne smejo gladovati in preieba-vati, nadalje onemorf in sa delo nesposobni tiromaki. docira je ostaihn treba preakrbeti dela. To netogo si je nad cl a POmožna akcija sa akomasne »loje me* »ta Msrtbom, ker se z razpol&gajočitni proraeunakitni sredetvi ne dajo kriti ogromne sodalne potrebe mesU. nastale v teku »rednih gospodarskih rarmer. \' slu&aju neuspeha započete akcije bi bila ' mestn* občina primorana, da obremeni meatfno prebivalstvo 1 novo da^sćino. ker je po zakonu dolžna skrbeti sa siromaSne in poiskati vire za njihovo vzdržavanje. Darujte za siromaSne in zapuščene otrokc. za delo nesposobne sirainake im brez.no-sebie T8i. ki Vam je u»oda naklonila §rc-čo, da niste odvisni od milosti drugih, d« Vam ni treba postopati v bre/d^liu in Uladovati in zmrz-ovaiti v hudi zimi. Darujte, kar morete, v dertarju bla^u. »tari ob-lcki im obu'tvi, kurivu itd. Denar pošiljaj-te neposredno me»tni blagajni. Slom^kov trg 11, (tel. 22-60), naturalne dajatve p* socijalno-TvoIiti^nemu od-delku fneatneja poglavarstva, Rotoviki tr<^ 0 (td. 27-54). Ne odbiajt«. ampak i>on>a:ajtc t«koj. Kdor hitro da, dvakrat da! Dr. A. Juvan, predse^ti^k mestne ob5;n«=> mariborske. — Stnrten skok stark« Iz tretjega nad-stropja. V nedeljo zvećer je skočila z okna rn. nadatropja na dvorisče 79-letna duševno bolna Katarina Ferkova v mestnl siro-tiSnici v Slovenski ulici 40 in mrtva oble-žala. Starka je že pred dnevi hotela v pro-stovoljno smrt. Skuhala si je neko tekoci-no in jo Izpila. Usodnega dne se je pred skokom na dvoriSCe oblekla v nedeljsko obleko ter prifgrala dve sveci. — Priftetek Brradnje bolnlikega paviljona. Včeraj zjutraj so pričeli z gradnjo 4 nadstropnega paviliona pri mariborski sploSni bolnici. Gradbena dela vodi podjf*-jo Tomažič iz Ljubljane. Pr*>d bolnico s« je zbralo okoll 200 d«laveev. ki bi r*Al dobili zaposlitev, vendar je bilo prvič spreje-tih le 25. — Kolesar mu je razbil glavo. V nedeljo popoldne je neki kolesar v KoSakih povo-zil 56-letne^a zidarja Ivana 2ižka, ki mu je pri padcu počila lobanja. NeareČnež s*» v bolnici bori s smrtjo. — Otvorttev oi>erotne snon« bo v na.1-krajSem času. Uprizore opereto »Ciganski prima&t, ki je med prvimi Knlmanovlmi deli ter si je s svojimi bopatimi melo^lija-mi, povsod popularnimi valčki ter a pestro vsebina utrla pot po vseh veliki - ledali-Sčih. Mariborsko uprizoritev piK avljatii režiser — koreograf A. Harastović ter ka-pelnig Herzog. Naslovno ulogo igrra P. Ko-vie, kot Juliška se predstavi Jelka Igliće-va, absolventka ljubljanskega konservato-rija in pevka lepega in kultiviranega pla-su, ki si je s svojimi nastopi v ljubi*ans»k! operi takoj pridobila simpatiio občinstva. Sari je Barbičeva. Grofica Ir" t GorinSko-va, njen vnuk Gaston HamstovlC, prtmaScv sin Laczi je Sancin, Gastonov spremljeva-lec Cadeau Gorinšek in anonimni kralj Estragt>n Verdonik. Ostale ulope icrrajo Rasberger Borko. Crnobori, Košuta in Turlr. —► Božično potovanjff na Madeiro. O Božicu, ko se zavije pri nas narava v b*»lo Klmeko haljo, ko pokajo drevesa od mraza in se vsak rad stisne za toplo peč, prirodi ■M11wau-kee<. Ođliod iz Hamburga je 20. decembra zvečer, povratek v Hamburg- 6. Januarja 1937 popoldne. Ruta nas vodi v kraj«, M v tem času ne poznajo snega in ki spada-jo po pokrajinski lepoti med najprtljuhlje-nejio na svetu: Vigo, Ceuta, Gibraltar, Las Palma«, Tenerifa, Punchal-Madelra. Ražen tega so predviđeni itevilni izleti na kopnem, kl bodo dah* izletnikom priliko »poznavati ljudstvo In običaje, 31 decembra bo na krovu velik novoletni gala-ples ter bodo obenem pristaniSče v Punchalu in v1-šave v Madeiri bajno razsvetljene. — t>a tudl na ladji udeležencrm ne bo dol^as, jamči soriobna udobnost in tradicijonalna družabnost na ladjah Hapag-a. Vozne e«n« so od RM 320.- dalje. Vse uadaljnje informacije, prljave, rezervacije kabin, nabava valut, cenenih registermark In vtzumor pri Putnik-u, Maribor, Aleksandrva <*esla S5. tel. 21—29. — V Oraz p«lje Putni kov avtokar v soboto dne 24. oktobra. Odhod Iz Maribora ob pol 8. zjutraj izpred hotela >Orel#, odhod iz Graza od 2S. uri od hotela St«irer-hof. Vozna c«na Dic 100.- _ v trgovini ekradeas. V ne*j Irgovisi v Vetrinj^kj ulici je neman iepsr ulorađel Mariji Zorkovi iz Pocehove ročno torbico • flftO Din frotoMne. — Zopet falzifikat. Mariborska policija j*» v neki tukajšnji ROBtilni iz«ledila relo tlo* biy> ponarejea lOdinsređci kovane«. Uv«»deiMi je stroga pretfkaTft. INTELIGENTEN PES — Moj pes Je ree int^lig^enten, — To sem Že večkrat opaxtl. Veidno, kadar pomerite s puslco, ikoči sa debelo dra-vo in »e »krije. MALI OGLASI Oaaeda 50 para. dave* Din 3.—. teaeda 1 Dm. davek 3 Dto prakllel Za plamena oda^vore glede maJlh oa^aaov ja CMfea priložiti »amfcft — popuatov a male ofiajBt oe rtlinr"^ Bmeda 50 par, dave* 8 Din Naimaniii tnasek 8 Ote HUBEKTCS lepremocljiv »a, v«akaga Din 250— in v*a dnisa obla?'U no ngverjetno nlrJrh re^ah pri PR??SKW«-ja Ldubliana, Sv. Pe« I« e. 14. KLlŠEJt j li iO G i A l\ k A Narodna , tiskarna LJUBLJANA KNAPUKVA 5 ISVKAlUB T1A TISKARSKA IMLA *SLOTIN8K1 NAROD«, torek, 30. oktotn. 199«. Sfav. 2*0 Junaček iz Drage Ljubi Bartol umri ReSil je živl}est)e vse} drafini, irnn pn jr mnralfat iiirrtl LjuM Bartol, ko Je leial v«a obvezan t bolnici Labljana.. 30. oktobra* Mivi ranjene! m poškodavancL ki jih pri-prijujrjo z dežele v ljubljansko bolnico sle-btnii dau: je bU pripeljan 6. oktobra tuđi l^ioini pofcestirifcov sin, Ljubi Bartol H Prag pogoivla Hartolova doma-čij.i dovela, da so mo^li prklni Ijudje re-nit i s;iino j>us(HJnja poslopja. Pa pa je bilo ni!,'£oče o^enj lokalizirati in da se ni raz-širiJ na vso vas. Lma nemalo za slugo pokojni Ljubi Bartol. Ko je prvi upazil požar, y>> pomislih da bi skočil skozi okno, pa se je r.lul visine 15 metrov. X;it-o je planil po stopnicah v pritliC-je. kjftr sta spala oče in m.il: :* tremi otroki. Spi*lnji prostori po MH že jKjv.^rm v ognju. Mali Ljubi, ki je našel veŽna vrata že v plamen ih. kljnčavnien s ključem pa je bila vsn ra/lK>ijeTia. sežal do soseda. in jf! klica ti na pomoe. T:iko so SK>E-e*lje proj z^tznali zn po-žar v BaHolovi hisi. nefro Ljubijevi starsi. SomvIj«* gn tak oj hiteli nazaj k hisi in »budili speoo družino. Sole takrat so doma či opazili požar in 50 skozi plamene skočili iz hiše. Mali Ljnbi ge je v filaih botočinafa raljal po cesti. Odn«U so g* v »otedovo hišo, kjer je oMež&l nezavesten. Prvo pomoć je fantu ĐođU Čabran&ki idravnik m Soie 6ex nekaj đni so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Podrumu junačkoga fantka te je Sadila vsa soseek* in je Sd glas o njem od uei do ast. DeSek je reA9 žrvljenje očeta, mafceri. hratoems in wsstrt Bartolova družina: Na »UW manjkata naj-mlajša ljubijeva bratca. Pokojni Ljubi stoji pri mamici. V ljubljanski bolnici je trpel Ljubi Bartol silne boleoine. Zdravniki so mu z velifco vnnmo in ljubeznijo skušali resiti mlaolnicp 30 ponoći klicali očeta. ^1a bi priše] k umirajo^ermi sinu 5** pravočasno. pa je bilo žp pr^nozno. Zadnjo Ti.iejrove be-sede so bile. ^n<*eta bi rnd videl*. TrurM^l-(^e malena junačka Ko položeno na mrtva-rIci ruler v mrtv.i«niei Ijnhlfanpke bolnice. Kdnj bo pojrreh. «e ni do]oe>Tin. aneal«, toda urno po njih «e je podedo-▼afe iz polcoleBJA ▼ pokolenje. Ce je bik žtna u krraveče rodbine, so tuđi njeni sinovi dobiti to bolezcn. Končoo so }o imele vae družine. Mladi Ijudje so p« za-eeli bežati tx Taaice, mtiiU so «e dru^m. da bi ušli rvevami bolemi. In ker se ne-ktten deklcli imje ne cmože, k^kot da bi širila boleaen, je oaial* vasioa končoo brez knrjnrofcih Ijuda. Vzorne ceste ▼ Sibiriji VthoduA Sibirija je bila znana kot kraji-iLit, kjer oe«t v pravem pomenu beeede ražen po megtlh sploh ni bilo in zato je bil tan aereda izključea vsak avtomobilfvki promet. Gospodarski in strategieni interesi te ogromne deiele »o pa zahtevali. da &e ta nedostatek čim prej od pravi in tako je daj vzhodna Sibirija preprežena i omrež-jem selo dobro sgrajenli čest. 1. oktobra je bil otvorjen promet na novo zgrajeni, 375 km dolgi angmro-lenski cesti. 229 km te eeete ac zgradUi letos. Tuđi akšm&ka in tnnkimka cesta od pira ta dobre avtomobil-fike iveze i najoddaljen^jMini sibirekimi traju Temeljito je bila popravljena kjahtin-oka cesta. Popravno valne jak u teke ceste je veljalo 10.000.000 rubljev. Letoe je bilo samo v t«m kraju z^rajenfh 457 *"" novih eest, popravljenih pa nad 3.000 kim. Okraj-sJfc eeet so »gradili 390 km. Delo na eestah je bilo mehanizirano. Cesto so zgrajene zelo dobro, tako da laiiko TOrijo avtomobili po njih r največjo bitro-gtjo. V^e ceste po opremljene z m^naro^l-nani avtomobil&krmi znaki in orientacijski-m\ taJblicajni. Ob ceetah }*» zasajeno Hrev-je, na raaklh 5 ali največ 10 km stoje c<*~ gtars-ke rti?ir^. Zon*adili sn tiKli mnojro novih mostov. Ba^ 7/daj jrral"nitotl Artist.««-Njen brv*i mož s-lavni Douprlas Kairbanks pa ^e dolarjov letno. Na tre-tj^m mestu je A. Cuntor. ki zasluži najamanj 1.000.000 ^lolarjev na leto, ker nastopa ražen v filmu tinit v ra^liu, poloff t<»ffa p* podeltij** šo pri li»Hh. Za b*w sfnio n>ii placujejo ?>0 centov tako. da. ima tu*1i (x\ fp sfrani lepe 4ohodke. (^ireta Oarbo je jrle^k boTarjev. Dottiot }« pa pnslnia- b*}o re nad 3.000.000 dolarjev. da Ko tahkn br**rpkrr»no /ivela- ko ii^a«ne njrnn filmska rv^T-da. Veeino svojih do-hoi'lkov pr^ilja svoji materi na ftvedfkn. 10 let telefona v vlaku Let os v jauuarju je minllo 10 lft, o prvič zape! telefon med vožnjo v brzo-vlaku na pra^i Berlin—Hamburg. Telefon, k; j^ ost-al omejen na brzovlake na fcej provri in ki omo^oča potnikom med vožnjo telefonsko zvezo z zunanjim svetom, se ra-ln «e z ne?el. Veliki Kranj na vidiku Prikl}iičitev primskovske občlne Kranfa je ba}e že xagotovf)cn« Kmnj. 19 ođrtobra. O priključitvi okoliskih vaši — pod kateriini razumemo: CiTČiče, Huje, Kla-»ec, Primskovo. Gorenje ter Rupo. ki tvori jo primskovsko občino. in Struievo iz niketske občine — mestu Kralju se |c zadnja štiri leta mno ćis!o lokalno-patri jotične-Q& in osebned^l<>-vanjcni vseh v tedđijcm odboru ohstojc-ah grup zavrnil / odklonilnim staliičt^m, ne da bi se ćlani ohčinsiko^a odboTa v stvar poqi-obili in vprašanjo vscsrtransJco pronoili. Tu-di zadnji oKči?hski odbor je imel večkrat hvale/nejšo nalo^o, da o komasaciji razpravlja. zlasti šc p>od vp-livom v o^coliških v;»s«eh lani izvršene £3 plebiscita. \T več seiah se je o priključit vi pre-cej intenzivno ra»pravl jalo. dognani &o bili tuđi že p-ibiižni podatki in u^rnki te priključitve / gospcKlarskeija, s-xri jalme^a in kulturr.ecja stališo-a. Reći se mora, da je zadnji o-rx-ir.ski odbor za komasacijo irnel /e veliko več simpatij. kol prejšnji. Na enj z-adnjih sj:| bivšega občinskenjen s prav majhno razliku in bi bil ćelo sprejet, kat bi bila za malo k&sneje oda*opivži oa in simpatična cesta — ndliod- nica, dđ ni«o nekatern cospotije v tajnem giasovanju snedli čin&ki odlv>T, f>zirom* orniki. ki jv» 2la«o^'ali r>rofi JcAmasn-ciji, niso pravilno tinlmaćHi in pozivali naz po loženja meMSftfno^ in voliker, čeprav so se iz^ovarj^li. di gled«* koma5wcije rri-so prejeli ob irvolitvi 1. 1^W. nor>enej(jr*is zakonu if%t-\fiT)cna vm. porflaEfa, d» Je je v notran'rem nritw«itrstv4i vk>ž.iW predmetna pr-r»nj nobene ovire ve»č. Pn prvotrntn n*Sr*n naj b; se £truževo izl a rtadcelsk* ohčino in priključio na^prej k prtmakor-ski, d« %e potem skupuj 5 to an Mne to~ kor;r>orira h kranjska. Ta txwdbai pa Je r** zM.konu rw»rrvos?f>ča, ker %c teritnrii vwi .Stružcvo ne »p«je t»epospe pa poameje. Zaradb komasacije so odpov^Kiane &Tmk** vm&tve v obciiMih PrimsJnyvo fn NaJtio in »e 2S. oktoora ne bodo -*«#F!e. Bnjjc je paoSnja za prfldnidftev prim-^JaTrvukc dbftnc krarit" ski anodno rošena tn Je 9 tem k-oma^sncTjJV zacjo*ovlj«iiie. Zaid«rwnK> od*r>čSo notranic-0a miHistrst^na prricAkuj« «a*6a«n« uprav« v Kranju vask čaa. Iz Ptuja — Zračni napad na Pluj. V pfmedcljeic popoldne ob 15 so nenadn-ma zatulile sirene in po vseh cerkvah zapeli zvono\i, v znak, da se bliža mestu sovražno letalo. To pot se je vršila vaja brez acroplanov in je bil poskus večji del namenjen le oriientacvji meščansitva za primer r^-sničnega napada. Reševalnc ekipe so bile izborno organizirane in so bile takoj po danem signalu na. mestu. K-no pa je, kar se je tuđi to pot pogrešalo. da imamo preslabe alarmne signale. Siren vobče ni bilo čuti, pa tuđi streli so bili zelo šibki. Zvonjenje pa je bilo tako, da človek sploh ni vedel. /.a kaj gre. C*c bi prišlo res do napada, bi se moralo pač v prvi vrsti poskrbeti za jačje signale. Občtnstvo je bilo zelo nedisciplinirano. KJjub ra Agi asu, da ne srne nihće na ulico, je bilo povsod vse pol no ljudi. V prihodnjc bo treba za takc nedisciplinirancc določiti kazni. — Samomor. V Krčevini pri Ptuju je v samomorilnem namenu spi! precejšniu koli- ckio lizola 261etni posestnikor s-m Roja Franc. Vsaka pomoć je bila zaman in je težkim poškodbam v velikih mukah kmalu podlegel. Kaj je bilo vzrok samrwiK>ra ni znano. — Velika gasi I sk a vaja tukajšnjc gasilske čete se je vršila v nedeljo dopoldne. Ob 11. je bil dan znak za alarrn in že će/ neskaj minut so se odpeljali gasile i na določeni prostor. Kot objekt požara je bil označen Cvetkov trg in pa hiše v Csmkarjcvi ulici. Dočhn je bilo gasilstvo z orodjem Že ▼ par minutah na mestu, je vendar trajalo skoraj 10 minut, predno so dobili vodo na . kraj požara. Obe magirus bmgaike ništa | takoj deiovall, <5o£Žm je b#a pern« Knz^alk* taJcoj v obratu. O«si3flkJ ▼»ji, kl je Kila V*v-tos zadnj«u je prisoRtA'oval rudi župail at*~ rosta g. Muzeik in pa komandant motta ini. majoT Manojlović. V prihodnje p« bi »e tak alarm moral ]■ ■puaviti popotnoma tajsno Wi ne tako. da so ^asilci že }»r■pravljeni ▼ (Ja-silnem dornu ter čalcajo «tmo «iih je «icor nekaj pocrnilo, toda po-zne^ša okiobreki so*I(n6ni iasnki eo vf^cini orno* poćili polf^t na topli jug. Upajmo, da nara ob povratku prineHo z novo pomladjo zoptre-B ft** jo začirtid okrog 4.05 ter \e> trajal nad ^0 tiekund. Pobrea je bil prerej močaji, kar ge je čutilo zlai>ti rta oknih. pa hidi p<»hiši\TJ, ki jo kar škripalo. F MILE GABORJAU 38 ZHKONSKI IN C m NEZHKONSKI ulll ROMAN. Kmalu se & ustavila kočija na dvorišču grofove palače. Grof 3-c izstopil prvi in oi>irak>č se na raino svojega sina i-e stsopal po zunanjem stopnišču. Na si roke 111 stopnišču ie stala v špa>la neprestano popravljati. Ce je mani" kal kak kolešoek. so ga nadomcstili in nihee tega ni opaziil. Vsesplošno gibanje je potegnilo za seboj rmvega priškca in čez teden dni Je bil nava'ien ali pa ndrmščen" Gospod se je torej vrni! s psovanja in speci dom se je prebujal kakor pod udarcem čarovuiške palice. Vsak je bdl na svojem mestu pripravljen, da znova prime za dek). prekinieno pred sestimi redni. Bilo je znano, da je grof preživel dan v že-krzrriškem vagonu in mogel je biti lačen. Zato so pripravili večerjo prejj. Vsi Ijudtie, do zadnjega ku-harčka so spoštovali prvo zapoved hišnega reda: služinćad- ni tu zavoljo izpoktlevanja ukazov. tem-več da prihrani gospodarju trud dajati iih. Grof Commarin se je baš preort>lačn\ ko k prišel upravitelji doma v svikn'h nogavicah in mu sporo" čil, da je večerja pripravljena. Odšel >e skorai trenu tno in oče s sinom s-ta se srečala na pragu jedil-nice. JediJrtica je veiika. zek> vdsoka soba kakor vs© pritličk hiše. čudovito enostavna. Zbiralec starin bi omedleval od hrepenenja pred policami. polnami dragocenega emajla, čudovith maoolik in poreefana, nad katerimi bi sam šaški kraU pozelenel od zavisti. Posoda na mizi, za kaitero sta sedla grof in AH bert, je odgo^varjala temu velikemu razkošju. Tu se ie leskelak) srebro in kristalno steklo. Prve pol ure večerje sta molčala. Grof Cornma-rin je jedel vest no. ne da bi se hotel zmemti za to, da Albert obraca svoje vffice in nož samo h do" stojnosti in da se De dotika nobene led! na svojem krožniku. Toda pri zakuskah se je zopet pojavila slaba voba starem plemiča. pove^na še pod vpli-vom moenega bnrgundca. ki ga k ime] zelo rad in ki ga je pil skoraj izkljuctio že doiga leta. Sicer pa ni imel nič proti temu, da bd se po ve-oerji malo sprl. ker je bil pristaš teorije, da zme-ren prepir oek) pospešuje prebavo. Pismo, ki mu je bilo ob prihodu izročeno in ki nai bi ga bil pre-Stal, mu ie služilo za pretvezo in izhodisce. — Komaj pol ure je tega, kar s>em prišel. — je deial svo&emu sinu, pa 90 že prinesli Broisfresnay" jevx> prldigo. - — Piše mnogo, — je pripomnil Albert. — PreveČ! Škoda crnila! Z«opot nacrti, predlogi, nade. prave otročarije. Govori v imenu dvanai^te-rih sebi enakih politikov. Bogme, ti Jjudk so ob zdravo partiet. Govore o tem, da bodo povzdignili svet. Manjka jfim samo ročaj ^ oporišče. Rad .ih imam, vendar so pa sala smešni. Ui čez desert minut je grof za-sspal z najmastnc.r šimi psovkami in nalostrejšimi zbadljivkami svoje najboljše prijatelje, ne da bi slutil. da padajo pre-rrmoge njegove zbadlnvke tuđi na njegov račun. — Ce bi vsaj imeli v sebi kaj zaupanja, če bi vsaj pokazali senco po guma. — je nadalje val res-neje. — Toda tega ne naideš pri njih. Manjka jim tuđi vera. ZanašaSo se samo drug na drugega, zdaj na tega, zdaj zopet na one ga. Nobenega njihovega koraka ni. ki bi rte bi! priznanje sb«bosti. Vidim >ih neprestano, kaico iščeio ti ste ga, ki najbolje sedi in privofojo vzeti ga k sebi na konja. Ce pa nikogar ne najdejo, so krivi sami. ker so neradni. Vračajo se neprestano k duhovništvu. kakor k svojj prvi llubezrri. Tam >e po nMbovem mnenju spas in bo* doenost. Preteklost je to lepo dokazala. Ah, ti so premetenj! Skratka, kneževstvu se nx>ramo zahvaliti za padec restavracije. In zdaj sta amtokracka in pobožno-sl v Franci^i istoverna. Za sedem mili-jonov vohlcev moro srtopati vnuk Ludvik XIV. samo na čelu crno oblećene armade. ki jo spremlwik> glasnik;, menjhi in misijonarji. z generalnim štabom duliovnnkov s svečarrri v roki. In zartian se govori da Francoz ni pobožen in da sovraži jezuite. Ali ne mi&Htc, da .ie tako, vikomt? Alberiu ni preostalo drugo, nego povesrti glavo v znak sogla^a. Grof Commarin ie pa nadaljeval: — Bogme, iavno izjjavljam, da sem zc vit t mi n^ti bcliČa, oni so neizinerno bogati. Zakoni, ki teže zesebno irnetje. se na a^e ne razrezano. Oni nimajo dedičev. ki bi si razdelili njihove zaklade in jih delili v n-eskončnost. Ima o po-trpež>jvr«t in čas jim nagrmadi gore iz samih zmc peska. Vse. kar pripadc duhovšeini. ostane duhov ščini. Ljudje z okrogiimi uhlji in bradate žene Na svetu s© kraji, kjer se neprestano ponavljajo iste bolezni V juž-ni Franciji. v tiuscu^ni tn Ciuvcn-ni. živi čudna človcška ras nei^ujcjo, miajšc si pa prizadevajo odstraniti jih. Oim se pe. post^rajo, se sprija/nijo s svojo usodo in puste brade mirno rasti. 7j\* kaj imajo baiš v tem delu Francije žene brade, fudi še ni znano, l.'čenjaki domne- vajo, da je kriva ho-disi ■ voda ali pa posebno p^dneb.K". Znanost pa teh dnrnev še ni polrdrla KaJcor pri liudcli z okrogli-ni? uhlji. tako rjre ti*di pri bradatih že-nah samo /a zunanjc znake, ki ni majo nobenega v pliva na zdravlje. Na svetu so pa ludi kraji. kjcr se neprestano ponavlja jo iste bole/n!, ki so *ako rekoe jeve-zane z dotičnim krajem. Tako je v Mchik: v državi Oaxacđ va-sIch. kjer Vnajo vsi prebivalci isto bo'c-zon. \*si vnščani so namreć sle*pi. Če se že kdo ne ro-dii si ep, pa gotovo oslepi /c v prvem letu po rojstvti. Nesreonirn pre-bivalcem te vasice Tiltepec po imenu ni mogel šc nihče permajjati. V zadnjem času so pa prišli vsaj na vzrok te čudne siepote. Dognali so namreć. da zanese kri sesajoča muha v eloveSko telo ka kor las 1aTikeqa črvička in to ie povzročitelj sle-pote. l>ok!er torej n? bodo zatrli teh črvi-čkov. ne bo mo^oče Ijudem potiMigatL Mošk: prebivalci švicars-ke vasice Ten-na so b:!i podvrženi silili krv« vit vi. Ce se je kdo le malo urezal z nožem, je bil v smrtni nevanio-rti, ker se navadno kri ni dala ustaviti. Ta bolezen so je razši-rila potom neke zakonske dvojice in &ko-raj 300 let je nišo mo^li zatreti. Ljudje si bili brez moči. ker ni nihče vedel, kdo bo to bolezen podedoval. Ženskom je pri-