Druina Tarman prejela zlato plaketo llegalca
ZGODBA O SLAVI IN IVU
Preden sta se Slava in Ivo Tarman na pustni torek leta 1919 spoznala, jc Ivu po-teklo e 23 let, Slavi 20. Mladi kovinar je moral izkusiti tudi blato jarkov avstrijsko-itali.ianske fronte. Slava pa je bila Kamni-anka, kmeeko dekle. Dobri dve leti kasnejc sta se vzela in te dni v letu 1981 praznujcta 60 let skupnega ivljenja.
Najprej je Ivo popravljal letala prve kraljevske eskadrilje. Kovinskih ptic pa je bilo malo in kmalu je ostal brez dela. Napi-sal je pronjo za kragujevki vojnotehnini zavod. Sprejeli so ga, postal je mojster-pukar. Zatem je druinico pot vodila v Oh-rid, Bitolo, Vrac, Kamnik in nekje na tej poti sta se jima rodila herka in sin. Tik pred drugo svetovno katastrofo so pristali v iki na Verovkovi.
Vojna. Irj,. v tej prekleti vojni se je spremenilo tudi ivljenje Tarmanovih. Uprli so se, kakor deset in deset tisoi drugih.
Nekoliko pred prvim majem 1942 so nas vse skupaj, razen ene, aretirali. Mene so odgnali v belgijsko kasarno. Tam sem marsikaj videl, se spominja Ivo Tarman. Pretepene, razmesarjene domoljube. Ivana Grbca, preden so ga gnali na strelie. Iva so nagnali domov in poslej je nekoliko pre-vidneje z upornitvom nadaljeval v ienski kurilnici.
Svoboda. Veliastno. Enkratno. Nepo-novljivo. Navduenje, roe, morje ro in pesmi. Tarmanova mama je med osvobodi-telji spraevala po svojih:
Vrnila sta se oba. Janez zgodaj po-poldne in proti veeru tudi Nada. Oba iva.
IA tega snidenja mama Slava skoraj ne bi doakala. Beli so jo na Turjaku hoteli likvidirati:
Imeli smo tudi sreo, ostali smo...
Obnova. Ivo Tarman tudi na progi a-macSarajevo. Prvi izvoljeni poslanec v iki Beigradu. Danes 85-letni Ivo je le nekoliko popustil. Mono ga daje naduha in sluh mu je opeal. Mati Slava pa je e vsa urna, okretna. Tako se zdi, kakor da bi v pe-tah imela erjavico:
O, pa sem res rada plesala. Oe pa ne, je bil raji muzikant. Pa sva, se je nasme-jala, pa sva imela urejeno ivljenje. Dosti-krat je bilo lepo.
Zivahni znaaj matere Slave se je, kot kae, dobro ujemal z nekoliko razmiljajo-im znaajem oeta Ivana. Tako smo lahko zaslutili v dolga leta edno izpisani Kroniki starega ikaria. Za tiri zvezke bi je bilo. Precej je tudi pesmi. In v teh pesmih je na svoj nain Ivo Tarman sledil dogodkom okoli sebe. Veliko jih je posveenih naravi. Kadar
Mati Slava bo v zgodovini slovenskega upora zanesljivo zapisana po dveh dejanjih. Samostojno je obiskala kofa Romana in protestirala proti muen.iu in posiljevanju slovenskih ena in deklet:
Predala sem tudi peticijo generalu Graziolliju. Bilo je v asu demonstracij in Zima Vraj mi je povedala, da sem doloena za tako nalogo.
Tako so zaprl-i tudi Slavo Tarmanovo. Po treh mesecib v empetrski kasarni so jetni-ce premestili v Koper. Tam pa so jih osvobo-dili partizani:
e danes me oblijejo solze. Kako u-dovito snidenje. Lane, uive, umazane so nas odpeljali v Marezige in nas tam nahra-nili.
pa ni svojega razpoloenja zmogel izraziti v pisani besedi, se je lotil opia. Nekatere slike so prav zanimive:
Zelo bogato ivljenje sva imela. Zdaj pa so najini ljubljenki vnuki. Ej, kako so ljubki...
Nedavno tega je druina Tarman pre-jela najvije ljubljansko priznanje, zlato pla-keto ilegalca. Svoj del, poten kos svojega ivljenja sta tej bleavi prispevala tudi Slava m Ivo Tarman.
Dobrota in klen znaaj. Ljubezen do do-movine in svobode. Koraja matere in trdna odlonost oeta. Pa pri vsem tem ostati vedno lovek . ..
Bogomir efic Foto: Miran Bednar
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si