itev. 45.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 24. (ebrnorjo 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za tetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	„ 1120
za letrt leta „	„ 5 60
za en mesec „	„ 190
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorlšfe nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . S „ V reklamnih noticah Stane enostopna garrnondvnU k 26 h. Pri veikratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naroinino, inserate In
reklamacije. lipravniSkega telefona Stev, 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Volivno jlbnnle.
KANDIDATJE S. L. S. NA GORIŠKEM.
»Primorski List« priobčuje: Da ne bo zmešnjav, bodi povedano sledeče:
V	splošni volivni skupini, ki voli dne 2. marca, ima volivno pravico vsak 24 let stari avstrijski državljan, ki prebiva eno leto v istem kraju.
Ta dan naj zapiše vsak na svojo glasovnico vse te-le tri kandidate:
DR. ANTON BRECELJ, zdravnik v Gorici.
JOŽEF FON, državni poslanec v Gorici.
DR. FRANC PAVLETlC, odvetnik v Gorici.
V	kmečkih občinah, ki volijo dne 4. marca, volijo vsi oni kmečki posestniki, ki imajo pri občinskih volitvah volivno pravico v prvem in drugem razredu.
Kandidatje »Slovenske Ljudske Stranke« v tej skupini so: a) za tolminsko glavarstvo:
DR. ANTON GREGORČIČ, državni poslanec v Gorici.
ANTON KOSMAČ, župan v Cerknem.
b) za goriško glavarstvo: IVAN BERBUC, deželni odbornik v Gorici.
ANTON KLANClC, župan v Podgori.
MIHA ZEGA, posestnik v Kanalu.
Velevažno pri tem pa je to-le:
Iz kmečkih občin, ki volijo dne 4. marca, so izvzete sledeče občine:
Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Ajdovščina, Sv. Križ, Komen, Sežana in Na-brežina. Te občine volijo v skupini trgov, ki voli dne 6. marca.
Vsak posestnik teh občin, bodisi da je tržan, bodisi da je kmečki posestnik, voli v tej skupini. Volivno pravico v tej skupini ima vsakdo, ki voli v prvem in drugem razredu pri občinskih volitvah. Iz tretjega razreda pa imajo volivno pravico
oni, ki plačujejo najmanj 20 kron čistega j davka.	|
Bovški tržani z drugimi so se že dogovorili za kandidata. Svoje somišljenike prosimo, naj se jim pridružijo in naj zapišejo na glasovnico ime kandidata tako:
LEOPOLD JONKO, veleposestnik v Bovcu.
Tako smo te stvari razjasnili, kolikor je bilo mogoče. Ce je kdo še v kakem dvomu, naj se oglasi!
* * ►
Castitim gospodom deželnozborskim volivcem mesta Idrija !
Naš kandidat jc dosedanji vel e-ugledni in v e I e z a s I 11 ž ni p o s I a-11 e c
MIHAEL ARKO. dekan v Idriji.
Nanj združite svoje glasove ! Ne
pustite, da postane žrtev zveze voditelja idrijske socialne demokracije s propadajočo, nazadnjaško in protiljudsko liberalno stranko, ki se je z obštrukcijo zoper splošno volivno pravico za večne čase osramotila.
Zaprečite s svojimi glasovi sramoto, da bi delavsko mesto Idrijo zastopal v deželnem zboru pristaš stranke, ki je edina kriva, da se letošnje deželne volitve vršijo še po starem, toli krivičnem volivnem redu !
Zavedni idrijski volivci! V petek vsi na volišče! Nihče ne ostani doma! Nihče se ne zanašaj na druge! Vsak glas bo odločilen !
Naprej do zmage !
IZJAVA. Visokorodnemu gospodu 0<onu pl. Detela, c. kr. okr. glavarju
v Radovljici.
Na razne napade »Slovenskega Naroda«, zlasti na napad z dne 15. februarja lf)flS, protestiramo podpisani župani radovljiškega okraja z največjim ogorčenjem in izjavljamo:
L Slovensko uradovanje se vrši po našem okraju v našo popolno zadovolj-nost, odkar ste Vi nastopili svojo službo.
2.	Odločno ugovarjamo trditvi, da ste komoden gospod, ki hodi rajši na lov iu na gore, kakor da bi delal v pisarni. Izjavljamo pa, da gospod glavar res hodite radi po gorah in po Vašem okraju sploh, a ue v zabavo, pač pa, da se poučite in pospešujete gospodarske koristi našega planinstva, ki je toliko let bilo zanemarjeno. Ravno Vi ste provzročili minolo leto, da je agrarna operacija obhodila večino bohinjskih planin ter zagotovila znatno svoto pri kmetijskem ministrstvu za me-lijoracijo istih.
Vsled Vaše inicijative in Vašega prizadevanja so se izvršile nabrežne naprave ob »Lipnici« in ob »Savi«, katere so preprečile nadaljne poškodbe, ki so se že leta in leta pojavljale ob teh vodah. Vse to se je zgodilo v korist slovenskim kmetom.
3.	Za časa gradnje bohinjske železnice ste se z očetovsko skrbjo in z vso odločnostjo potegovali za koristi posestnikov.
To priznale so že občine same s tem, da so Vas imenovale častnim občanom.
Iz tega sledi, da so gospodarski interesi radovljiškega okraja Vam prav dobro znani, kar imamo priložnost pri vsaki priliki opazovati, in da ste si ravno Vi vsled požrtvovalnega delovanja za ljudstvo pridobili ljubezen in popolno zaupanje tega ljudstva.
Naj Vam bodi to v zadoščenje glede na res ostudne napade »Slovenskega Naroda«.
Ivan Korošec m. p., župan v Srednji vasi.
Fr. Arh m. p., župan na Bohinjski Bistrici.
J. Burja m. p.,
župan na Bohinjski Beli (Ribno).
Jakob Jan m. p., župan v Gorjah.
Anton Pogačnik m. p., župan v Podnartu-Ovsiše.
J Šolar m. p.,
župan v Kropil
Adolf pl. Kapus m. p., župan v Kamni Gorici.
Anton Dolžan m. p., župan v Pretrgu.
Valentin Dežman m. p., župan v Lancovem.
Anton Kržišnik m. p., župan na Breznici.
J. Pristavec m. p., župan v Mošnjah.
J. Sodja m. p., župan v Begunjah.
Janez Žark m. p. župan v Lescah.
J. Jaleu 111. p., župan v Radečah.
J. Bandot m. p.,
župan v Kranjski gori.
* # *
Priznanje radovljiškega občinskega zastopa okrajnemu glavarju Otonu pl. Deteli.
Diploma, s katero je radovljiški občinski zastop okrajnega glavarja Otona pl. Detelo imenoval za častnega občana, se glasi:
Občinski odbor mestne občine Radovljica je v seji dne 15. februarja 1907 soglasno sklenil, da bodi preblagorodni gospod Oton pl. Detela, c. kr. okrajni glavar v Radovljici, vlastelin itd. itd., v priznanje velikih zaslug za napredek mesta Radovljica izvoljen častnim občanom tega mesta.
Radovljica, dne 15. februarja 1907.
Dr. J. Vilfan I. r.
Razvidno je iz tega, kako perfid.110, lažnjivo in nesramno pišejo izvestni ljudje v »Narodu« in »Gorenjcu«. Ne volite torej dr. Vilfana, pristaša liberalne stranke, temveč volite Otona pl. Detela, kateremu dajejo tudi župani radovljiškega okraja najlepše spričevalo v svoji izjavi, da ljubi in dela za ljudstvo in da ima srce za
domovino in narod.
* # *
Vilfanov shod v Tržiču.
T r ž i č , 23. febr.
Danes ob 11. uri se je vršil ljudski shod Slovencev, kakor je bilo brati na lepakih. Kolikor je moglo v Pernetove prostore ljudi, toliko jih je bilo. Shod je sklical tukajšnji notar, vodil ga je Rili. Mally. Navzoči: ljubljanski župan, Tur k iz Ljubljane, gorenjski Cop itd. in iz Tržiča vse, kar liberalno misli in čuti. Podal se je na shod tudi naš župnik. Vilfan.je razvijal svoj program. Povedal je, da je župan, da
LISTEK.
Dljnmnntl Krnila Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
Moja grožnja je imela uspeh; možje so se ustavili, Skragga pa je obstal pred nami z vzdignjeno sulico v roki.
»Cujte ga! Cujte ga!« je kričala Gagool, »čujte lažnika, ki pravi, da hoče ugasniti solnce kakor svetilko! Naj stori to, in deklica bo rešena! Da, naj stori, ali pa umrje z deklico vred. on in oni, ki so z njim!«
Pogledal sem na solnce in v moje neznansko veselje in tolažbo sem opazil, da se nismo motili: Na robu njegove svitle oble je bila videti majhna senca.
Slovesno sem vzdignil svojo roko proti nebu in ravno tako sta storila Sir Henrv in Good; nato sem izgovoril eno ali dve vrstici iz neke pesmi proti solncu s kolikor mogoče svečanim glasom. Sir Henry je ravno tako govoril neke vrstice iz svetega pisma, Good pa je nagovoril vladarja dneva v najbolj klasično slabem jeziku, kakor si ga je le mogel izmisliti.
Počasi se je plazil črni rob preko svitle oble, ko sem naenkrat začul globoko liropenje od strahu, ki je nastalo med zbrano množico naokoli.
»Glej, o kralj! Glej, Gagool! Glejte, glavarji in ljudstvo in ženske, in glejte, ali drže beli možje iz zvezd svojo besedo ali so sami lažnjivci?!«
»Solnce zatemneva pred vašimi očmi; kmalu bode noč da, noč opoldne! Zahtevali ste znamenja; sedaj ga imate. Za-temni solnce! Odvzemi svojo luč, ti svetlo solnce! Vrzi ošabno srce v prah in napolni celo zemljo s sencami!«
Ječanje groze in strahu se je dvigalo med gledavci. Nekateri so stali kakor oka-meneli, drugi so se vrgli na kolena in glasno vpili. Kar se tiče kralja, je obsedel mirno in obledel pod svojo temno kožo. Samo Gagool je ostala pogumna.
»Minulo bode!« je zavpila. »Kaj takega sem že videla poprej; noben človek ne more ugasniti solnca; ne izgubljajte poguma, sedite mirno — senca kmalu izgine!«
»Počakaj in videla bodeš!« sem nadaljeval in poskočil vsled vznemirjenja.
»Nadaljujte vi, Good, jaz se ne morem spomniti še drugih pesmi!«
Good se je pogumno odzval pozivu in napel vse svoje iznajdljive zmožnosti. Nikdar poprej nisem imel najmanjšega
pojma o širini in globini in višini zarote-valnih moči pomorskega častnika. Deset minut je govoril v enomer, ne da bi se ustavil.
Mej tem časom se je senca širila dalje. Čudne sence so se plazile po solncu, osodepoln mir je napolnil prostor, ptice so prestrašene začivkale in obmolknile; samo petelini so začeli peti.
Dalje, še vedno dalje se je plazila senca; sedaj je že zakrila dobro polovico oble. Zmračilo se je. In dalje, še dalje, dokler na vse zadnje nismo mogli videti divjih obrazov pred seboj. Nobenega glasu ni bilo čuti med gledavci in tudi Good je prenehal.
»Solnce umira — čarovniki so umorili solnce!« je zakričal deček Skragga. »Vsi poginemo v temi,« in ojunačen od strahu ali togote ali obeli je vzdignil svojo sulico in jo z vso močjo vrgel proti širokim prsim Sir Henryja. Toda pozabil jc na verižni oklep, ki ga nam je kralj podaril in ki smo ga nosili pod svojo obleko. Jeklo je nepoškodovano odbilo sulico, in predno je oni mogel lučaj ponoviti, mu je Sir Henry iztrgal sulico iz njegove roke in ga prebodel skozi in skozi. Zgrudil se je mrtev na tla.
Pri tem pogledu in gnane od strahu so se deklice razpršile v divjem begu na vse strani in tekle med glasnim vpitjem
proti vratom. Vendar strah ni ponehal. Kralj sam in straža in nekateri izmed glavarjev in tudi Gagool, vsi so bežali proti kočam, tako da smo kmalu ostali mi sami, namreč žrtev Foulata, Infadoos in nekateri glavarji, ki so govorili z nami v prejšnji noči, obenem z mrtvim truplom Skragge na prizorišču.
»Sedaj, glavarji,« sem rekel, »smo vam dali znamenje. Ako ste zadovoljni, bežimo naglo na ono mesto, o katerem ste govorili. Cara sedaj ne moremo ustaviti, trajal bo eno uro. Porabimo temo!«
»Pojdimo!« je rekel Infadoos in se obrnil, in njemu so sledili prestrašeni glavarji, mi in deklica Foulata, katero je Good prijel za roko.
Predno smo dospeli do vrat kraala, je solnce popolnoma zatemnelo.
Držali smo drug drugega za roko in hodili v temi dalje.
XII. poglavje.
Pred bitko.
Na našo srečo so Infadoos in glavarji poznali vse ulice velikega mesta popolnoma, tako da smo vkljub temi hitro prišli dalje.
Eno uro ali še več smo hodili, dokler se na vse zadnje ni začel mrk nagibati h koncu in sc je zopet pokazal oni rob soln-
vodi posojilnico, da je vpeljal slovensko uradovanje. Potem sc je spravil na De-telo, »nemškutarja«; rekel je, da je Detela gotovo »nemškutar«, saj je celo njega v nemškem jeziku povabil na čaj; ima nemško mater, nemško ženo in je tudi nemški kandidat. To je bilo vse, kar je Vilfan povedal.
Hribar je povzel bolj politično stvar, češ, da okrajni glavar ne more biti dober poslanec, posebno Detela ne itd.
Župnik Špendai na to: Oglasil sem se k besedi, ne da bi hotel komu vsiliti svoje prepričanje, ampak da bi kot duhovnik vere ljubezni če ne razgnal, pa vsaj ublažil grozne napade na samostojnega kandidata pl. Detelo, katerega bo volila Slovenska Ljudska Stranka, ki se kot nena-vzoč ne more zagovarjati.
1.	Kje je paragraf, ki bi branil c. kr. okrajnemu glavarju kandidirati?
2.	Kako more biti nemškutar, če izvrstno slovensko zna in uraduje? Ali bi tak župan, kakor je Vilfan, pustil voliti častnim občanom pl. Detelo, če bi bil nemškutar? Volile so pl. Detelo za častnega občana tudi druge občine.
3.	Kaj more on za to, da ima nemško mater? Kdo si je še svoje stariše zbral?
4.	Kaj ima njegova žena v politiki opraviti; ljudje se ženijo po srcu.
5.	Kje je pakt z Nemci?
Po teh točkah je vodil župnik svoj govor in dokazoval krivične napade na pl. Detelo. Ni boja med Slovenci in Nemci, ampak med načeli liberalne in ljudske stranke. Mi se ne bojujemo zoper to, kar sta govornika povedala, ampak zoper to, kar sta zamolčala. Prepad je nepremostljiv, ne odjenjamo, dokler ne zmagamo. Kdor je z menoj, naj gre z menoj, kdor pa noče, pa mu bodi tudi prosto.
Po kratkem prekljanju je bil shod končan. Liberalci so vpili: Vilfan! Vilfan! mi smo šli mirno, saj bomo v petek vsi zapisali, da je naš kandidat Oton pl. Detela,
c. kr. okrajni glavar v Radovljici.
* « *
Nečuveno!
Iz Radovljice smo dobili včeraj poročilo: Danes zjutraj so bili oglasi S. L. S. o sijajni volivni zmagi nabiti po navadnih mestih. Ko jih zagleda okoli osme ure po-sojilniški in občinski tajnik Pohlin, ukaže mestnemu policaju, da jih mora doli strgati, kar je storil. Ali ni to očitno žaljenje vse Slovenske Ljudske Stranke in posebno očitno žaljenje vseh radovljiških volivcev Slovenske Ljudske Stranke. Odgovor naj bo v prvi vrsti ta, da nihče nc voli liberalca dr. Vilfana, ki ima takega tajnika, ki je tako predrzen in oblasten, da ukaže tako dejanje.
Plantan v Novem mestu.
Iz Novega mesta se nam piše: V soboto zvečer se je prišel Plantan v Novo mesto kazat. Pa navdušenja zanj ni prav nobenega. Z vso agitacijo ni bilo moč spraviti na shod več kakor 44 mož, med katerimi je bilo nekaj naših, ki so prišli gledat discipliniranega notarja iz hudomušne radovednosti. V pogovorih so liberalci sami priznavali, da je položaj stranke silno klavrn. Če bi postavila S. L. S. protikandidata, bi spravila novo življenje in strast v liberalce; zato so se zaupniki domenili, da puste liberalni stranki njenega Plantana, kajti na tem sredstvu bo v bodoči šestletni dobi najgotovejše in naj-mirnejše umrla. Liberalce je naravnost sram te kandidature, pa zagrizenost je večja kakor pamet. Zato so naši zaupniki po dolgem preudarku pustili liberalcem nji-
ca, ki jc najprvo zatemnel. V nadaljnih petih minutah je postalo že dovolj svitlo, da se je moglo videti naokoli in opazili smo, da smo že zunaj mesta Loo in se bližamo prostornemu griču, ki je imel varen vrli in je meril kake dve milji v obsegu. Ta grič, ki je imel obliko, kakor je zelo navadna v južni Afriki, ni bil zelo visok; na najvišjem mestu ni meril več kakor dve sto črevljev; imel pa je obliko podkve in njegove strani so bile nekoliko strme in pokrite s prodom. Na vrhu, ki je bil poraščen s travo, je bil obširen prostor za taborišče, ki so ga rabili kot močno vojaško utrdbo. Navadna posadka tukaj je štela en polk s tremi tisoč možmi; ko pa smo lezli ob vračujoči svetlobi po bregu, smo opazili, da je bilo gori mnogo več vojakov.
Dospevši na vrh, smo našli množice mož v največjem strahu radi naravne prikazni, ki so jo ravnokar videli. Ko smo jim povedali geslo in šli dalje in dospeli do koče v sredini, smo na veliko naše začudenje našli dva moža, ki sta nas tam pričakovala obložena z našimi stvarmi.
»Poslal sem ponje,« je tolmačil Infa-doos, in tudi po te-le stvari,« in vzdignil je Goodove davno izgubljene hlače.
hovega Plantana, ker so si ravno takega kandidata izbrali, kakršnega so vredni. To je sicer za dolenjska mesta jako žalostno dejstvo, pa v teh razmerah najboljše. Torej je naše geslo za petek: Popolna abstinenca. Ne ganimo se z mezincem ne za ne proti, ampak ogledujmo si Plantanove junake, kako bodo šli v boj za discipliniranega notarja!
Mestna skupina Krško-Kostanjevlca-Novo mesto - Metlika - Črnomelj-Višnja gora.
Za to volivno skupino jc sklenil osrednji volivni odbor S. L. S. proglasiti obvezno abstinenco za vse pristaše S. L. S. Liberalci kandidirajo v tem okraju notarja Plantana iz Ljubljane. Čakali smo, da si neodvisni meščani dolenjskih mest sami izberejo kakega kandidata iz svoje srede, a to se ni zgodilo. Liberalci bodo torej volili brez boja ljubljanskega notarja Plantana za svojega zastopnika. Mi jim ga naravnost privoščimo. Všeč nam je, da bo liberalno stranko v deželnem zboru zastopal ravno disciplinirani notar Plantan. To bo lepa prikazen v deželnem zboru, in liberalci nam ne morejo bolj ustreči kakor da postavijo v deželnem zboru nasproti možem S. L. S. ravno discipliniranega notarja Plantana kot svojega zastopnika. To dejstvo bo ilustriralo liberalno stranko bolje nego bi mogli mi to storiti, in zato z veseljem pričakujemo izvolitev Plantano-vo, ki bo po velikih porazih stranke po celi deželi pritisnila tej propadajoči stranki šele zadnji in pravi pečat. Pristaši S. L. S. se torej nc udeleže volitve v tej mestni skupini.
* * *
Velecenjenim volivcem belokranjskih kmetskih občin !
Izvolite prejeti za dokaz sijajnega zaupanja, s kojim ste me počastili dne 21. februarja, izročivši mi mandat deželnega poslanca, mojo najiskrenejšo zahvalo.
Poslanec Fran Šuklie.
* * *
Kandidat Jožef Verbič.
Ker je bilo v »Domoljubu« napačno naznanjeno ime neodvisnega kandidata za Vrhniko—Postojno—Lož, opozarjamo, da ne kandidira Franc Verbič, ampak da je pravo ime kandidata:
JOŽEF VERBIČ, zasebnik na Vrhniki štev. 46.
Slov. Ljudska stranka podpira to kandidaturo in so vsi pristaši S. L. S. obvezani oddati svoje glasove g. Jožefu Ver-biču!
Ker bodo nasprotniki porabili vsa sredstva, da razveljavijo Verbičeve glasove, zato pazite natančno, da napišete na glasovnico:
JOŽEF VERBIČ, zasebnik na Vrhniki štev. 46.
Stranka kravjih zvonarjev.
Ta teden se odloči voiivna borba v mestih. Kranjska mesta imajo to pot lahko nalogo. Slovenska Ljudska Stranka se zadovolji z edinim idrijskim mestnim mandatom, ki ga je tudi doslej že imela. Povsod drugod pa prepušča teren neodvisnim meščanskim kandidatom, če tudi bi v tem ali onem volivnem okraju njena lastna strankarska kandidatura nc bila brezupna. Toda Slovenski Ljudski Stranki se gre pri teh volitvah v prvi vrsti za to, ustvariti podlago za resno, trezno, stvarno delo v naši deželni zbornici, tdini so-
Z vzklikom neznanskega veselja je skočil Oood, zagrabil hlače in jih na mestu oblekel.
»Moj gospod vendar ne bo zakril svojih lepih belih nog,« je vzkliknil Infadoos obžalovaje.
Oood pa je vstrajal pri svojem sklepu in samo še enkrat je imelo kukuansko ljudstvo priliko zopet videti njegove lepe noge. Odslej so morali zadovoljevati svoje estetične želje z njegovim pol obritim obrazom, monokljem in z njegovimi premičnimi zobmi.
Se vedno gledajoč Ooodove hlače je Infadoos dalje sporočil, da je sklical polke z namenom, da jim razloži upor, za katerega so se odločili glavarji iu se jim predstavi postavni dedič prestola, ignosi.
Tekom pol ure so stale čete, vsega skupaj kakih dvajset tisoč mož, cvet ku-kuanske armade, na velikem odprtem prostoru. Možje so bili razpostavljeni ob treh straneh in nudili krasen prizor. Mi smo se postavili na četrti strani in kmalu so nas obdali vsi glavarji in višji častniki.
(Dalje priti.)
vražnik tacega dela je takozvana »narod-no-napredna stranka«, ki pa v resnici ni ne narodna in ne napredna, temveč zgolj neka teroristična organizacija skozi in skozi egoistiške klike, ki nima drugega stremljenja, nego uživati čast in slavo in zibati se na komodnem prestolu gospod-stva in samopašnosti; vse to na stroške tistega skozi in skozi poštenega in v resnici naprednega meščanstva, kojega interese baje ščiti »narodno-napredna« stranka, odnosno bi jih ščititi morala, ker je to njena resnična, sveta dolžnost v očigled naravnost ginljivi zvestobi večine meščanstva do nje. Če bi naša stranka svoje kmečke pristaše le za polovico, kaj rečem, le za desetinko toliko varala, kakor je varala »narodno-napredna« stranka svoje meščanske pristaše — naj si bodejo obrtnega, trgovskega ali uradniškega stanu — že zdavna bi se bili naši kmetje z ogorčenjem otresli Slovenske Ljudske Stranke in bi si ustvarili drug strankarski organizem, vrednejši moške politiške zavednosti našega kmeta. Toda Slovenska Ljudska Stranka svojih somišljenikov ne vara: kar v javnosti izreka in razglaša, to ji je sveto. Ona ne kuje programov v svrho trenotne prevare volivcev, temveč njen program ji je sveta postava, kateri se ne izneveri za nobeno ceno in nikdar. To ve in vidi ljudstvo in zato sledi z moško-zavedno zvestobo Slovenski Ljudski Stranki. Zato se vrste naše stranke množijo in sklepajo vedno tesneje. Zato je nas vedno več — nasprotnikov pa vedno manj. To je tajnost naših uspehov in »narodno-naprednih« neuspehov.
Odkrito priznavamo: Občudujemo brezmejno zvestobo velikega dela meščanstva do »narodno-napredne« stranke. Politiško je paradoksna in perverzna — a iz človeškega stališča soditi je simpatična in opravičuje najlepše nade za pri-hodnjost našega naroda. Kajti prišel bode dan iu morebiti jc zelo, zelo blizu, ko se ta trdno sklenjena falanga zave, da ima izvršiti veliko kulturno in politiško nalogo mej našim narodom in da ta vzvišena naloga stoji višje, neizmerno višje, nego zvestoba do »stranke«, ki nima niti pojma o svojih dolžnostih napram onim, na katere se naslanja. In ta falanga postane potem brez dvoma jedro nove politične formacije, na koji bode slonel resnični m e-š č a n s k i napredek kot bodoči sijaj našega, v svojem jedru tako naprednega, za vse lepo in dobro zavzetega naroda. In potem bode ona neomajljiva zvestoba našega meščanstva nad vse dragocen faktor, pravi biser, ki bode zasigural mirni razvoj našega javnega, socialnega in gospodarskega življenja v smeri napredka, v smeri vedne spopolnitve našega narodnega organizma, v smeri pridobitve tiste historično-politične individualnosti, ki nam žalibog — doslej šc primanjkuje.
Nikakor pa ne more in ne sme več dolgo trajati zvestoba meščanstva do sedanje »narodno-napredne« stranke. Če gre to tako naprej, se meščanstvo naravnost smeši, ker se oklepa politiških mrli-čev ali vsaj zapravlja svojo intelektualno in gospodarsko moč v prid politiških užit-karjev, kojih se je že polastil m a r a z c m. Seve, našli sc bodo vedno nekateri poli-tiški elementi, ki ostanejo »stranki« zvesti do zadnjega — če jih še tako vara in če jih tudi s korobačem pretepa; tem ni pomagati; njihova brezpogojna in brezmejna zvestoba najde primerljaj le še v izvenčloveškem krogu . . .
Stranka je organizacija družbe v po-litiški smeri, v svrho dosege politiških smotrov (samopolitičnih, socialnih, gospodarskih iu kulturelnih) v prid tej tako or-ganizovani družbi, n. pr. narodu, razredom, stanovom itd.
Naša liberalna ali narodno-napredna stranka jc pa pojm stranke umevala prav narobe. Stranka ji je neka klika, ali recimo rajše k a r t e I malega števila ljudij, ki, da se še nadalje trgovsko izražamo, »dela« v politiški hegemoniji, v politiškem gospodarstvu, v politiški strahovladi v prid določenim osebam, ki so tako srečne, da so sprejete v kartel. Ljudstvo, narod, stanovi, vsi ti faktorji pa so le objekt, ki ima služiti interesom kartela. V to ponižno rolo ie zašlo po večini naše meščanstvo vsled svoje zvestobe do »stranke«: Ono je postalo »misera contribuens plebs«, ki skrbi za vse stroške »narodno-napred-nega« kartela — za to pa dobi dan za dan blesteče fraze, če jc kartel pri dobri volji, če je pa slabe volje, potem pa tudi brce in klofute.
Iz katerih slojev sestoji ta del našega naroda, ki sc imenuje meščanstvo? Iz uradnika, trgovca in obrtnika.
Ali sc more katerikoli teh stanov ponašati, da je liberalni kartel, alias »narodno-napredna« stranka« ž njim drugače ravnal, kakor zgoraj označeno?
O obrtniku niti govoriti ni treba. Ta je žc na jasnem, da ga je liberalni kartel
prevaral, ogoljufal. Število obrtnikov, kt še zaupa kartelu, ni več veliko.
In trgovec? Kaj pa je neki liberalna stranka storila za trgovski stan? Zaman iščemo pozitiven odgovor na to vprašanje. Deset let je liberalni kartel neomejeno gospodaril v deželi - rte enega sledu ne zapušča o kaki osnovi v korist in napredek trgovskega stanu. Niti borne trgovske šole ni bil v stanu napraviti! Šele toliko proklinjana, trgovstvu baje tako sovražna »klerikalna« stranka je zasigurala slovensko trgovsko šolo, ki se po njeni izključni zaslugi otvori v prihodnjem šolskem letu v Ljubljani.
In uradništvo! Kako slepo je skozi desetletja verjelo liberalnemu kartelu, s kakim brezmejnim zaupanjem jc drvilo za njim in delalo štafažo veljakom kartela, tem političnim miljarderjem, ki so si ustanovili med nami svoje dinastije, liki onim amerikanskih dolarskih kraljev. In kaj je za to dobilo uradništvo, ki je bilo vselej glavna moč., recimo glavno bogastvo kartela? Fraze, laži. klofute in brce! — Druzega pa prav nič. Toda uradništvo je kakor hipnotizirano sledilo kartelu, od njega pričakovalo vso srečo na tem svetu! V zadnjem času se je začelo daniti. Večina je Ic še hipnotizirana po lažnjivi sugestiji, da je zmagonosno prodirajoča ljudska stranka uradništvu sovražna in da ga Ic liberalni kartel zamore rešiti škode, ki mu baje preti od te strani. Laž ima sicer v politiki daljše noge, kakor v zasebnem življenju. Toda tudi tukaj laž le nekaj časa velja . . .
Iu tako se bliža konec liberalnemu kartelu: neizogibni polom! Malo preje ali malo pozneje, to je manjšega pomena. Dolgo gotovo ne bo več trajalo, za to so znamenja prejasna!
Ali kartel zasluži kaj druzega?
»Narodno-napredna stranka« je ponosno, blesteče ime. A žal — resnično ni.
Bolje se prilega liberalnemu kartelu ime, kojc smo zapisali na čelo našemu članku: Stranka kravjih zvonarjev.
Brez vzgleda je na celem svetu »napredna« ali »liberalna« stranka, ki bi za-počela tako komedijo, kakoršno je uprizoril naš liberalni kartel v zadnjem zasedanju našega deželnega zbora.
Pri vseh pomanjkljivostih in nedostat-nostih vladne predloge za volivno reformo, šlo se je vendar za vsacega z normalnim čutom obdarjenega človeka za dve stvari, koristni celemu narodu, vsem slojem, vsem stanovom, vsem strankam: za kos socialne pravičnosti napram doslej od deželnozborske volivne pravice izključenim slojem in za eminentno narodni čin izdatne pomnožitve slovenskih mandatov v našem deželnem zboru.
In ta dva čina je zaprečila »napredna« stranka — ne z duha svitlim mečem, ne s parlamentarnim bojem, temveč s pomočjo instrumentov, ki služijo sicer namenom nedolžne in koristne živali, ki se imenuje krava! Zares, rdečica sramu mora obliti obraz vsacega poštenega in v resnici inteligentnega naprednjaka, ko se na to spomni. Liberalni kartel je hipoma postal stranka kravjih zvonarjev — ker ni vedel druzega sredstva, da varuje privilegije kartela, dividende. ki jih vleče na stroške naprednega meščanstva.
Ni čuda, da se je v naprednem meščanstvu samem pojavil odpor zoper tako stranko. Znaten del naprednega meščanstva maršira pri letošnjih volitvah v mestih in trgih zoper stranko kravjih zvonarjev. Kravji zvonec jc sicer koristna reč kot simbol naprednosti in svobodomi-selstva ga pa vendar nc gutira vsak na-prednjak.
Zoper stranko kravjih zvonarjev pa maršira tudi Slovenska Ljudska Stranka: V Idriji za svojega lastnega kandidata, veleuglednega dosedanjega poslanca Mihael Arkota — drugod pa za neodvisne meščanske kandidate, ki, če tudi politični nasprotniki, vendar ne pripadajo kartelu in kažejo resno voljo, delati za blagor meščanstva, dežele, naroda — nc pa za blagor kartela. Zato so Slovenski Ljudski Stranki simpatični in zato gre zanje na volišče.
Naj bi iz tega približanja raznoličnih ljudskih struj izrasla boljša prihodnjost našega naroda. Stranke pridejo in gredo narod in ljudstvo pa ostane. -k.
RAUCHOVA STRAHOVLADA.
Zagreb, 22. febr. Včeraj so zaprli voditelja seljačke stranke, Stjepana Radi-ča, ker je v volivnem oklicu v svojem listu Hrvate poživljal, naj se ločijo od Ogrske. Rauchova vlada od dne do dne bolj terorizira svoje politične nasprotnike.
RAUCH ODSTOPI.
»Hrvatska« poroča, da sc v koluarjih ogrske poslanske zbornice govori, da ic baron Rauch podal Wekcr!u demisijo.
)rugi zopet poročajo, da je Rauch zahteval od Wekerla, da se mu za vse volivne »kraje dajo na razpolago vojaki, za neka-ere da je zahteval cel bataljon. Hala se nu je pa vojaška asistenca za 40 okrajev.
BALKANSKE ŽELEZNICE. Pomirjenje.
Pariz, 23. febr. Tukajšnji diploma-iški krogi povdarjajo, da se Aehrenthal in zvolskij glede na balkanske železniške načrte dalje pogajata. Med zaveznicama Av-»trijo in Rusijo ni nobenega resnega ne-■iporazumljenja, dasi se ne da tajiti, da je na Izvolskega časnikarska gonja »Novega Vremena« in pariških listov napravila močan vtis.
B e r o 1 i n , 23. febr. Glasom »Koln. Ztg.« je nemška vlada obvestila vse velesile, da bo avstrijski železniški načrt Mi-trovica-Solun podpirala.
PORAZ PRUSKE VLADE GLEDE NA RAZLAŠČENJE POLJAKOV.
B e r o 1 i n , 23. febr. Včeraj je komisija pruske gosposke zbornice končala svoje poročilo glede na vladni, od poslanske zbornice sprejeti predlog, kako razlastiti Poljake. Poljedelski minister je v imenu vlade skušal komisijo pregovoriti, naj sprejme vladno predlogo neizpremenjeno. Komisija je — izvaja minister — razlašče-nje tako omejila, da bi se vladi potem sploh ne izplačalo razlaščevati. Komisija pa se ni udala. Sestavila je poročilo na plenum gosposke zbornice ,v katerem izvaja, da se ne more dovoliti razlaščevanje iz političnih razlogov. S tem bi gosposka zbornica sama sebi izpodkopala temelje. Poljska po-itika vlade je pogrešena, vstaljene zem-iiške posesti'se ne sme razlastiti, postava na značaj izjemne in odiozne postave. — Io je hud poper za vlado. Plenum gosposke zbornice se bo o predlogu posvetoval '6. t. m.
tPANAZA SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
B e 1 g r a d , 22. febr. Skupščina je v protestni nenavzočnosti mladoradikalcev sprejela postavko360.000 dinarjev kot apa-nažo za prestolonaslednika in ostale člano kraljeve rodbine. Bilo ni brez burnih pri* zorov. Ko podpredsednik Kosič ni hotel dati besede Rodanoviču. je slednji Kosiču zaklical, da nič ne razume. Kosič je nato prekinil sejo, se vzdignil iz svojega sedeža, pograbil neki pisemski obteževavec in ga hotel Rodanoviču vreči v glavo.
VELIKI LOV PETERBURŠKE POLICIJE.
Peterburg, 23. febr. O odkritju velike teroristiškc zarote v Peterburgu se dodatno poroča še sledeče: Zarotnike je izdal sozarotnik, neki peterburški dijak. Zarotniki so se shajali na nekem zasebnem stanovanju v isti hiši, kjer je uredništvo poloficijozne »Rossije«. Zarotniki so imeli v več predmestjih skrivališča, kjer se je našlo 500 patron, mnogo samokresov in pyrocylina. Zarotniki so se nahajali celo v Carskem selu v bližini carjevi, kjer so se preoblečeni v lakaje plazili okoli palače.
PROTI MODERNISTOM.
Rim, 23. febr. »Osservatore Romano« objavlja dekret, s katerim se izreče izobčenje nad uredniki, sotrudniki in bravci listov »Justice sociale« in»Vie Catholique«.
NEVARNI POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM.
London, 23. febr. Iz Lizbone se poroča: Policija je našla več listin, iz katerih je doznala, da se namerava atentat na kraljevo rodbino. Morivci kralja Karola pripadajo »Družbi črnega križa«, ki ima članov v najvišjih krogih. Palačo stražijo vojaki. Kralj je dobil več pretilnih pisem. Pišejo mu, naj odstopi, drugače ga umore.
MAKEDONSKE REFORME.
Carigrad, 22. febr. Turška vlada se je glede na makedonske reforme vele-vlastem udala. Podaljšala je mandat civilnim agentom velevlasti v Makedoniji, častnikom reformnega orožništva in mednarodnemu finančnemu nadzorstvu za na-daljnih sedem let.
PORAZ FRANCOZOV V MAROKU.
Pariz, 23. februarja. Dve depeši, ki sta iz Maroka dospeli 22. t. m. v Pariz, poročata, da so Francozi 16. in 17. t. m. pri Mediuni in Ber Rešidu od Maročanov bili tepeni. General d'Amade ima namreč navado, odkorakati z večjimi kolonami iz Casablance v notranjščino dežele, toda kolone so druga od druge ločene, to pa zato, da bi se na gotovem kraju zopet od vseh strani združile in na ta način sovražnika obkolile. Tak manever je pa vedno težaven, prav posebno pa v tuji deželi, kter so pota večalimanj neznana in kjer bi vode, niti odpočivališč. da bi se mogle ko-
lone natančno držati smeri in pohodnega časa, ki je potreben, da dospejo do točke, ker so pota večalimanj neznana in ker ni se v takem slučaju zgodi, da ta ali ona kolona prehitro pride na kraj, kamor je namenjena in stoji osamljena, oko v oko s sovražnikom. To se je tudi d' Amadu zgodilo. Maročani so napadli koloni Brulard in Taupin ter jih potolkli. Slednja kolona se je morala hrabro boriti, da je mogla rešiti svoje mrtvece in ranjence. Da niso vojaki napravili skozi maroške čete pot z bajoneti, bi bili vsi pobiti.
GREGORIJANSKI KOLEDAR NA KITAJSKEM.
Iz Pekinga poročajo, da se Kitajska od leta 1909. pridruži zapadnemu časo-slovju ter uvede pravoslavni gregorijanski koledar.
Dnevne novice.
+ Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje je nekoliko boljše.
—	Zadružni kurz priredi »Ljudska hranilnica in posojilnica« pri Sv. Ivanu pri Trstu od 9. do 12. marca. Zadružni kurz bodeta vodila uradnika »Zadružne zveze« gg. dr. Vladimir Pušenjak in Pele. Vsak večer bo imel socialna predavanja državni poslanec g. dr. J. Ev. Krek.
—	Odlikovani kanonik. Kanonik koleg. kapitelja v Novem mestu, č. g. Janez Virant, je dobil za svoje 401etno delovanje častno svetinjo.
—	Poročil se je v Radovljici c. kr. okrajni tajnik gospod A. Schaffer z gdčno. Schubcrt.
—	Nov slovenski socialnodemokraški list je 20. t. m.pod imenom »Železničar« pričel izhajati v Trstu.
—1,000.000 kron je v Pulju poneveril advokat dr. Lorenzotto in nato zbežal.
—	Poroka. Dne 24. t. m. se poroči g. Julij Savelli. c. kr. poštar v Šempasu z go-spico Bernardko Zivic z Vitovelj.
—	Takozvana »inteligenčna izkušnja« pri enoletnem prostovoljstvu se bo odpravila. Vojna uprava namerava pravico do enoletnega prostovoljstva omejiti zgolj na abiturijente iz gimnazij, realk in temi enakopravnih zavodov.
—	20 novih orožniških postaj se ustanovi na južnem Tirolskem na meji.
Uboj. V Leskovcu pri Krškem se je zgodila nesreča, oziroma hudobija. Baje se je obhajala svatba. Po barbarski navadi so fantje voglarili, t. j. najprej »tulili«, zatem pili in naposled tepli. Nesreča je hotela, da je dobil Alojzij Pire, 23 let star. smrtni udarec na glavi. Prinesli so zmedenega v krško bolnico, kjer je drugi dan umrl. — Pri tej priliki podamo dva pre-potrebna nauka. Prvega starišem, ki naj z vso energijo zabranijo svojim sinovom voglarstvo. Drugi nauk se drznemo dati merodajni oblasti. V spominu nam je, kako je pred leti vlada strogo prepovedala streljanje ob cerkvenih žegnanjih, da bi sc nobena nesreča več ne pripetila, ln vendar je bil pri taki priliki le nesrečen slučaj brez hudobije. Ali bi ne bilo pametno, ko bi vlada tudi voglarenje na kak način preprečila. S tem bi vlada storila veliko uslugo vselej tudi oni hiši, kjer se svatba obhaja, zakaj ženin, oziroma sta-riši, morajo voglarje drago plačati z obilno pijačo, ako nočejo imeti sitnosti z njimi. Dostavi naj se še ena neumnost na kmetih. Skoro povsod na deželi je navada, da voglarji drugi dan, ko nevesta odhaja, to vstavljajo s takozvano »šrango«. Tu fantje nevesto prodajajo ženinu kot žival za drag denar. Ženin ima s tem nepotrebne stroške, fantom pa denar nič ne zaleže, ker ga potem skupno zapijejo in konec je včasih zopet pretep ah celo uboj. Videant consules!
—	V Toplicah pri Novem mestu bo prihodnji četrtek, dne 27. t. m., zborovanje »Sodalitatis ss. Cordis Jesu«. Prva točka: analiza enciklike »Pascendi«, poroča Podboj; druga točka: prvo sv. obhajilo otrok, poroča p. Kornelij. Na postaji Straža bo čakal omnibus; semenj, ki je slučajno tisti dan, naj nikogar ne moti.
Pri porodu se je zmešalo 231etni Mariji Justič iz Dobrinja. Hotela je novorojenčka zadušiti; sorodniki so otroka s težavo rešili. Smejala se je in zopet jokala. Dva sorodnika sta jo pripeljala v bolnišnico na Reki in od tam zbog pomanjkanja v tržaško bolnico.
—	Zastarane tirjatve. Kakor znano, je vlada predložila zakonski načrt, tičoč se spremembe splošnega drž. zakonika. V načrtu se nahaja tudi določba, glasom katere tirjatve trgovcev, obrtnikov in drugih obrt. podjetnikov za poslano blago zastarajo v treh letih in ne kakor sedaj v 30. letih. Z uvedbo te zakonske določbe bi se plačilne iu kreditne razmere med trgovcem in obrtnikom ter njegovim odjemalcem znatno iz-
boljšale. Taka izprememba je nujno potrebna in je nižjeavstrijsko obrtno društvo sklenilo prositi državni zbor, da naj se spremene določbe glede zastaranja tirja-tev eventuelno tudi v obliki novele k drž. zak. Tudi bi se naj zahtevala sprememba jurisdiktionsnorme, da bi veljala klavzula: »plača in toži . . .« tudi med trgovcem in obrtnikom na eni in njegovimi konzumenti na drugi strani. Ta klavzula sedaj velja le v kupčiji ined trgovci.
—	Jako važna odločba za naše kroš-njarje. Glasom odloka trgovinskega ministrstva od 23. decembra 1907, št. 18611, smejo do končne postavne preureditve krošnjarstva na Ogrskem in Hrvatskem krošnjariti vsi avstrijski krošnjarji, kateri so iz krajev, ki so po § 17 krošnjarskega patenta in dodatkih privilegirani in katerih krošnjarske knjige se glase na blago, navedeno v dotičnih postavnih določilih. Krošnjarji pa, ki niso iz privilegiranih krajev, ne smejo več na Ogrskem in Hrvatskem od letošnjega leta naprej svojega obrta izvrševati. Obratno velja to za ne-avstrijske krošnjarje v naših deželah.
—	Pristojbina za naznanitev obrti. Finančno ministrstvo je z odlokom od 1. maja 1907, štv. 92600 ex 1906 odredilo, da je v slučajih, v katerih se vsled izpremem-be firme posameznega trgovca v družbeno firmo pri neizpremenjenem besedilu firme obrt na novo naznaniti, odrajtati za naznanitev pristojbino po tar. toč. 43 b štv. 1 pr. zak., kakor je določeno v postavi od 24. svečana 1905 drž. zak. štv. 32. Opomba k navedeni tarifni točki velja samo za slučaje, v katerih se obrt naznani na novo povodom izpremembe v osebi članov ali zastopnikov pri trgovinskem sodišču vpisane družbene firme.
—	Umrl je v soboto ob H), uri ponoči v Postojni znani trgovec g. Franc Kuttin. Hiral je po malem vso zimo, zadnji teden pa je bil primoran ostati v postelji. Pokojni je bil dober mož ter je bil posebno zavoljo svoje dobrotljivosti splošno priljubljen. Naj mu sveti večna luč!
—	Poučni tečaj za gojitev oljk. Deželni gospodarski svet istrski je poslal v puljski okraj potujočega učitelja, ki bo nekaj dni predaval o gojitvi oljk, in sicer v Galežanu 6. marca, v Fažani 7., v Sišanu 8. in v Pulju 9. marca.
—	Poljedelski minister v Dalmaciji. »Narodni List« je zvedel, da pride prihodnji mesec minister Ebehhoch v Dalmacijo, da bi proučeval tamošnje poljedelske razmere.
Direktne dnevne zveze med Trstom in Tirolskim. S I. marcem t. I. se obnovi direktna dnevna zveza med Trstom c. kr. drž. žel. iu Inomostom, katera je že lansko leto potujočemu občinstvu posebno ugajala in vozita zopet s tem dnem počenši v zvezi na državno-železniška vlaka št. 16 in 7 južno-železniška brzo-vlaka št. 411 med Beljakom in Franzens-feste in št. 15 med Inomostom in Fran-zensfeste. Vozni red v smeri Trst-Inomost je sledeči: Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 6. uri 45 min. zjutraj, prihod v Ino-most ob 10 uri 41 minut ponoči. V nasprotni smeri: Odhod iz Inomosta ob 6. uri 24 minut zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 8. uri 10 minut zvečer. — Pri obeli zvezah vlakov bodo vozili direktni vozovi prvega in drugega razreda na progi Trst c. kr. drž. žel. Inomost.
—	Avstrijska eskadra zapusti 29. t. m. Pulj in plove na križarenju po sredozemskih vodah. V Barceloni jo bo obiskal španski kralj.
—	Zopet vlom v Zagrebu. Josip Seidl, lastnik gledališčne kavarne v Rakovski ulici, naletel je minolo soboto na svojem dvorišču dva kakor delavca oblečena moška, ki jih je vprašal, kaj tam delata. Ko sta mu odgovorila, da sta na dvorišču spala, hotel je Seidl iti po redarja, a ko se je obrnil v stran, ustreli! je eden lopovov dvakrat iz revolverja ter zadel enkrat Seidlna v levo ramo. Potem sta neznanca skočila čez ograjo ter zbežala. — Redarstvo, o dogodku obveščena, je dognalo, da sta bila neznanca vlomila v blagajno trgovca H6-nigsberga ter odnesla 700 kron. Drobiž od bakra sta raztresia po tleh. Stanje Seidl-uovo je nevarno; treba bo operacije.
Napačno umeli. Po Tržiču se je. kakor blisk raznesla vest, da se je eden od obeh gostilničarjev v Hudem Grabnu pri Kovorju obesil. Na trgu stoječ možakar je rekel drugemu kupčevavcu: »Gostilničar v Hudem Grabnu se je že obvestil«. In mimogredočim se je-slišalo »obesil« namesto obvestil«.
Kupčija z jabolki. Gostilničarju Ovseniku v begunjski občini se letos trgovina s sadjem ni prav dobro obnesla. Jabolk mu je precej zgnilo, predno je dobil odjemavca.
Cvetje. Po solnčnili rebrih na Gorenjskem otroci že spletajo vence iz letošnjega zgodnjega cvetja.
+ Samoumor v Zagrebu. V soboto popoldne se je pripeljal z vlakom v Zagreb 45-letni Januš Henčik, ključavničar na kolodvoru v Sisku, ter se na progi pred kolodvorom ustrelil iz revolverja dvakrat v prsi. Nesrečnežu se je menda zmešalo.
Prememba posesti. G. Ferdinand Kranj, trgovec v Ilirski Bistrici, je prodal svoje posestvo za 17.000 kron vinskemu trgovcu g. Josipu Tomšiču.
—	Napačna vest. Vest, da si je v Novem mestu zlomil nogo g. dr. Pilshofer ni resnična. Nogo si je na dveh mestih zlomila njegova gospa soproga.
—	Umrl je v Lučah Radeckijev veteran, g. Franc Logar, po domače Tanicelj. N. v m. p.!
—	Pogajanje bosanske vlade z muslimani. Pogajanje se v polnem redu nadaljuje ter je upati, da se doseže kmalu sporazum v vseh točkah. Pogajanje se vrši med vlado in eksekutivnim odborom muslimanske narodne organizacije.
—	V Tolminu je uinrl gospod Anton Kašca, vpokojeni c. kr. davkarski uslužbenec, star 90 let. Bival je v Gorici nad 36 let ter imel v mestu in na deželi mnogo znancev in prijateljev. Njegov sin g. Fran Kašca je nadučitelj v Tolminu.
—	Novice iz Amerike. V Ne\v Yorku so nepoznani zločinci napadli v hiši 120 West St. našega rojaka Ivana Zupančiča, kateri je bil v omenjeni hiši uslužben. Lopovi so Zupančiča nevarno poškodovali in mu odvzeli 20 dolarjev, oziroma vse, kar je imel. Pri tem je zadobil tako nevarne poškodbe, da so ga morali nezavestnega prepeljati v Hudson bolnico. — Poročil se je znani slovenski gostilničar »Našega doma« v Brooklynu, N. Y.. rojak Alojzij Erhartič z gospodično Uršiko Merharjevo. Ženin jc doma iz Ptujske okolice na Spodnjem Štajerskem, nevesta pa iz Ribnice. Bilo srečno!
—	Urednik obsojen. Odgovorni urednik »Prave Crvene Hrvatske« je bil obsojen v globo 900 K, oziroma v šest mesecev strogega zapora, ker je neresnično poročal o »Hrvatski vjeresijski banki«.
—	Svarilo pred agentom. Po Istri se klati nek nemški potujoči trgovec, ki ponuja pisarniške predmete in pa cigaretni papir, kakor on trdi, v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Na omotu je tiskana hrvaška trobojnica in podoba sv. Cirila in Metoda. Ta papir pa nima z družbo ničesar skupnega, ampak je vse navadna židovska goljufija. Zatorej pozor pred agentom!
KoroSKe noulce.
k Za prezidavo državnega kolodvora v Beljaku bodo meseca aprila razpisani oferti.
k Umrl je 19. t. m. veleč. gosp. Albert Eichholzer, knezo-škofijski svetovalec in župnik v pokoju, častni občan občine Glo-basnica v 75 letu svoje starosti. Rojen je bil leta 1833. v Velikovcu ter leta 1857 posvečen v mašnika.
Štajerske novice.
š Poročil se je gospod Joško Rajh, veleposestnik na Moti pri Ljutomeru, z gdč. Katica Lipovec.
š V Makolah je v kratkem času umrlo pet ljudi na srčni kapi.
š Vrat si je zarezal dne 8. t. in. M. Ča-gran, veleposestnikov sin v Vučji vasi na Murskem polju. Star je bil 43 let.
š Imenovan je nadučitelj. v Št .Petru na Medvedjem selu g. Franc Korbar, doslej šolski vodja v Sv. Primožu na Pohorju, definitivnim učiteljem v Reki g. Radovan Majovšek, provizorični učitelj istotam. — Prestavljena je od Sv. Jakoba v Slov. gor. v Št. Ilj gdč. A. Rauniclier. V začasni pokoj je šla učiteljica v Velenju gdč. Pfeifer.
UufiljansKe noulce.
Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani jc imelo v soboto dne 22. t. m. v prostorih 1. ljubljanskega gospodarskega društva svoj občni zbor. Dosedanji podpredsednik, višji računski svetnik Sve-tek naznani ob otvoritvi, da je društvu pristopilo 47 udov, od katerih je 24 navzočih, ter imenuje zapisnikarjem dr. Papeža; overovateljem dr. Rupnika in Petrovčiča ter skrutinatorjem Bradaško in Bonača. Na predlog pripravljalnega odbora se izvoli z vzklikom sledeči odbor, ki se je tudi takoj v nato se vršivši odborovi seji konstituiral tako-le: fin. tajnik dr. Ivan Rup-nik načelnik, višj inž. Jaromir Hanuš pod-načelnik, višjidavčni upravnik Ivan Sku-šek blagajnik, poštni oficijal Matej Rot-liel tajnik, ter odborniki računski asistent Makso Bradaška, sodni tajnik dr. Oton Papež, oficijal Karol Urbančič. Sklenilo se je raztegniti delokrog društva na celo
Kranjsko, na kar se posebno zunanji gg. državni uradniki opozarjajo, kojim je s tem tudi pristop omogočen. Pristopnina znaša 4 krone, ter se bode takoj pobrala od članov, deleže pa, ki znašajo po dosedanjih pravilih 200 kron, se namerava znižati na 100 kron, da se omogoči čim večim pristop, ter se bodo dovoljevali v svrho njih vplačila tudi mesečni obroki po 5K. Sklene se tudi na prihodnjem občnem zboru, ki bode najbrže marca meseca, spremeniti pravila po dunajskem vzornem štatutu. Ko se še izreče odstopivšemu odboru zahvalo na izvršenih predpripravah ter se zanjo zahvali višji računski svetnik Svetek, ki kliče društvu »Vivat, floreat, erescat«, zaključi načelnik dr. Rupnik občni zbor. Število članov znatno raste in so se že prijavili tudi zunanji člani in je za gotovo upati, da bode to za uradništvo tako pomembno društvo s podporo države tudi ustrezalo svojemu namenu, da omogoči družnikom postavljati lastna do-movja in preskrbovati cenena stanovanja.
lj Dve veliki delavski predpustni veselici sta se vršili preteklo nedeljo v Ljubljani. V »Unionu« se je ob ogromni udeležbi vršil sijajni ples podpornega društva tobačnih delavcev in delavk, pri Poljšaku na Martinovi cesti pa tudi ob izredno veliki udeležbi ples delavskega strokovnega društva tukajšnje predilnice. Prireditev v »Unionu« so počastili podravnatelj tobačne tovarne g. Pessiak, dež. poslanec g. Mandelj, drž. poslanec Oostinčar, zdravnik c. kr. tobačne tovarne dr. Zaje in mnogo drugih uglednih oseb. Čudno pa, da drugi zdravniki tobačne tovarne ob taki priliki ne poznajo delavstva. Ples na Martinovi cesti je počastil s svojo udeležbo dež. posl. Mandelj. Zabava je bila na obeh plesih ve-leživahna.
Ij Osebna vest. Računski podčastnik pri diviz. artiljerijskem polku št. 7, g. Jožef Weiss, je imenovan za kanclista pri deželni vladi.
Ii Sladkosnedni slon. Ko so včeraj popoldne v Latermanovem drevoredu gnali mimo stojnic, kjer prodajajo ženske različne slaščice, malega Kludskyevega slona napajat, je stegnil svoj dolgi rilec in si privoščil slaščic. Ko je rilec drugič stegnil iu so mu to hoteli braniti, je jezno pometal slaščice na tla. Sladkosnedneža ne bodo več vodili mimo stojnic.
lj Socialnodemokraški volivni shod je bil v soboto zvečer v gostilni pri »Levu«. O. Mlinar je naznanil socialnodemokraški kandidaturi za Ljubljano — L. Kristana in Petriča. Povdarja: Pojdimo v boj z geslom. da bomo spravili kandidate v ožjo volitev in potem bomo sklepali. — G. E. Kristan povdarja, da se soc. dem. stranki ne gre za to, da bi zmagala, ampak za volivno reformo v dež. zboru. Dr. Tavčar je v Udniatu naravnost trdil neresnico, ko je trdil, da v drž. zboru ni glasoval proti splošni in enaki volivni pravici, ampak samo proti razdelitvi volivnih okrajev. Mlinar je Tavčarju očital laž. Potrtost liberalne stranke je uazvai »bordelsko politiko«. Farbarije, ki jih raznašajo ti ljudje, morajo verjeti v Ljubljani samo ljudje, ki nimajo nič v glavi. Pojdite glasovat za Tavčarja, in Narod« bo pisal, da so to liberalni glasovi. Da pride do ožje volitve med liberalnima in neodvisnima kandidatoma, je gotovo. In če manjka samo eti glas, ne bo prišel iz nebes in treba ga bo poiskati. Njemu je še danes žal, da so se pustili delavci pri državnozborskih ožjih volitvah zapeljati. Liberalna stranka računa samo na korupcijo. In kakor jim je to prineslo cele gruče glasov, ravnotako jim bo odneslo cele gruče glasov. Za državnozborske volitve je pošiljal Hribar svojega policijskega šefa k Adlerju prosit, naj vpliva na ljubljanske socialne demokrate, da glasujejo za Hribarja. Dr. Triller je za ožjo vo-volitev prišel k meni, in prosil za božjo voljo, naj ne glasujemo za klerikalce. Isti dan pa je pisal »Narod«, da imamo kompromis s klerikalci. Vse to bi odpustili, ako bi tudi sedaj ne nastopali tako zahrbtno. — O. Kopač je nato poživljal železničarje, naj se ne dajo preslepiti od liberalcev, in naj ostanejo organizirani politično ravno tako kot so stanovsko. Kje je disciplina? Železničarji so skoro pri vseh volitvah glasovali za liberalce. — G. Kocmur se oglasi k besedi in pravi, da kar hoče povedati, jo notranja zadeva stranke, a govoril bo, kar
je g. Mlinar govoril netaktno, ko je očital štreberstvo. Trdi, da strankin izvrševalni odbor ni sklenil kandidatur Kristana in Per triča, ker on kot član tega odbora o tem nič ne ve. Take stvari škodujejo organizaciji. Osebno nima nič proti, formalno pa ni bilo prav. Priporoča kandidaturi E. Kristana in Petriča. — G. Mlinar odgovarja, da ni mislil nobenega žaliti, najmanj pa napasti. — G. Ojster pravi, da je škandal, da so soc. demokratje tako slabo organizirani v Ljubljani, v Šiško naj pogledajo! — Predsednik Bartel da kandidaturi na glasovanje. — proti ni glasoval nihče. Nato je zaključil shod, ki se ga je udeležilo samo okolu 50 sodrugov.
Ij Kinematograf »Edison«. Društvena godba ljubljanska koncertuje jutri popoldne v kinematografu »Edison«, in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Ij Odslovljen je iz službe kot revizor električne cestne železnice g. Podreberšek.
Telefonska ln brzojavna poročil
SHODI S. S. S. NA GOR1ŠKEM.KLA-VRNI LIBERALNI SHODI.
Gorica, 24. februarja. Včeraj je Slov. Ljudska Stranka po celem Goriškem priredila 12 shodov. V Komnu je bilo 240 volivcev navzočih, govorila sta dr. Brecelj in Kremžar. Z velikim navdušenjem so se sprejele kandidature za splošno skupino in .ionkovo kandidaturo za mesta in trge. V Tolminu je bilo 4,30 volivcev. Govorila sta dr. Drmastia in Jonko. V Kobaridu je bilo 200 volivcev. Govorila sta Jonko in dr. Drmastia. V Kozani (200 volivcev) in v Medani (.300) je govoril Fon. V Št. Petru (120) dr. Pavletič, v Mirnu (150)župnik Roje, v Prvačini (100) dr. Pavlica. Tu se jc obenem ustanovila posojilnica. Nadalje so se vršili shodi v Ankovem, Desklah. Cirknu in Kotaležu. V soboto je bil volivni shod v Solkanu, v petek v Tomaju, v četrtek v Biljah, v sredo na Bukovici. — Gabršček je v soboto zvečer pridigal v Bovcu. Začetkoma ga je poslušalo 36 mož, sredi govora pa samo 6, tako, da je vsled pomanjkanja poslušalstva moral nehati. V Tolminu je tudi priredil shod, pa ga kmeti niso niti poslušat šli, le nekaj škricov mu je pomagalo dolgčas preganjati. Tudi v Pod-brdo in na Kojsko se je šel štulit z enako klavrnim uspehom.
t SVATOPLUK CEH.
Praga, 24. febr. Tu je umrl pesnik Svatopluk Ceh.
SOCIALNOPOLITIČNI ODSEK.
Dunaj, 24. febr. Socialnopolični odsek trgovinskega ministrstva bo sledeče razdeljen: l. Vse zakonodavne zadeve, posredovanje dela, delavsko varstvo, ureditev razmerja med delavci in delodajalci, delavski svet. 2. Socialnopolitična teoreti-ška vprašanja. 3. Delavska statistika. 4. Obrtno nadzorstvo.
ČRNOGORSKI PRESTOLONASLEDNIK NA DUNAJU.
Dunaj, 24. febr. Črnogorski prestolonaslednik Danilo in žena Milica sta dospela kot gosta cesarjeva na Dunaj.
PARLAMENT.
Dunaj, 24. febr. Parlament, ki se snide 17. mar., se bo bavil s proračunom, delavskim ministrstvom in trgovinsko pogodbo s Srbijo. Upati je, da parlament proračun reši do velikonočnih počitnic.
V ISTRI.
Piran, 24. iebr. Vsled priziva krščanskih socialcev je vlada razveljavila občinske volitve v Piranu v vseh treh razredih.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 24. febr. Tu je umrl general Jonak.
Kiel, 24. febr. Tu je umrl slavni kirurg Frid. pl. Esmarck. star 86 let.
ODKRITA ZAROTA V PETERBURGU.
Peterburg, 24. febr. O odkriti zaroti je policija dognala, da je bila jako razširjena. Zarotniki so nameravali umoriti osem ministrov in višjih državnikov. Policija išče še 50 zarotnikov, ki se sedaj nahajajo na Finskem.
FINANČNI POLOM NA JAPONSKEM.
London, 24. febr. Na Japonskem je nastal nakrat velik finančni polom. V Tokiu sta propadli dve banki. Tudi razne druga banke'so v silni denarni zadregi.
Poslano.
Podpisani odbor si usoja priobčiti nastopno izjavo:
Predsednik našega društva, gosp. dr. Gregorič, je nastopil kot neodvisni kandidat pri volitvah za deželni zbor in v svojem javnem govoru pred svojimi volilci med drugim tudi omenil, da je ravnokar prejel od ministrstva obvestilo, da je isto ustavilo izterjevanje brezobrestnega potresnega posojila, dokler ni od društva vložena prošnja za daljšo odgoditev rešena.
Nasprotni kandidat, g. dr. Tavčar, je v svojem govoru na volilnem shodu dne 16. februarja napadel g. dr. Gregoriča in njegov program in zlasti glede odgoditve vračila potresnih posojil omenil, »da to ni dr. Gregoričeva zasluga in da se on kinča s ptujimi peresi«. Ta izjava zadene tudi naše društvo.
Ker ima ta izjava očividno namen, načelniku našega društva kratiti njegove za-i sluge, oziroma njemu zmanjšati ugled, iz-1 javljamo, da je naše društvo ves čas svojega desetletnega obstanka, razun orga-| nizacije hišnih posestnikov, imelo namen, i doseči od potresa itak hudo prizadetim hišnim posestnikom olajšanje glede vračila potresnih posojil. Prošnje na deželno pred-sedništvo in na ministrstvo, vloge in opomini državnih poslancev so bile žalibog brez u.spelia. Uprav dr. Tavčarju kot državnemu poslancu in tedanjemu odborniku društva hišnih posestnikov se je izročila v 400 izvodih brošurica. katero je z velikim naporom sestavil naš načelnik o gmotnem stanju hišnih posestnikov, da jo razdeli državnim poslancem. Kaj se je s to brošurico zgodilo, o tem nas dr. Tavčar do danes ni obvestil. V vseh teh slučajih poslanci ljubljanskega mesta niso niti s prstom ganili, da bi sploh kaj ukrenili v prilog društvu hišnih posestnikov. Isto je bilo navezano čisto samo na svoje lastno delovanje, — dočim so se v drugih mestih, n. pr. v Gradcu, državni poslanci in drugi dostojanstveniki opetovano udeleževali društvenih posvetovanj. Sedaj, ko je z od-goditvijo od plačila dosegel prvi uspeh, smatramo mi to kot izključno zaslugo našega načel, in našega društva. Naš načelnik je bil 25. jan. pozvan na Dunaj v av-dijenco k ministrskemu predsedniku, ministru notranjih zadev in finančnem ministru, in uprav on je dosegel zgoraj imenovani uspeh, za katerega so mu društvo in hišni posestniki hvalo dolžni. Podpisani odbor društva hišnih posestnikov čestita svojemu načelniku k temu uspehu in si šteje v dolžnost, svojo zahvalo in priznanje resnici na ljubo tem potom objaviti.
V L j u b 1 j a n i, 23. februarja 1908. 501 (1--1)	Odbor
društva hišnih posestnikov.
ŽITNE CENE. Budimpešta 24. februarja.
Pšenica za april.......1156
Pšenica za oktober............0978
Rž za april.........10 3C
Koruza za maj........6 52
Oves za april........7 67
Efektiv: neizpremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 3062m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Cai opa-lovanja
23
24
9. «vci
7. zjutr-
2. pop
Stanje barometra T mm
30 1
25'7 23 9
Temperatura
po Celziju
62
-4-6 6 8
Vetrori
Neb«
Ii P
sl. jvah.
jasno
megla del. jas.
00
Srednja včerajšnja tem p. 7-3», norm —O ',».
Vabilo
na
X. redni občni zbor
»Kmetijskega društva v Podkorenu
registrovane zadruge z omejeno zavezo" ki bode
5. aprila 1908 ob 4. upi popoldne v zadružni higi.
Spored:
1.	Poročilo o računu za leto 1907.
2.	Odobritev računa.
3.	Volitev tretjine odbornikov.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
6.	Pogovor in odobritev o skladiščnih za devah.
7.	Morebitni nasveti.
Podkorenom, 22. svečana 1908. 495 i-i	Načelstvo,
Opomba. V slučaju, da bi prvi zbor ne bil sklepčen, skliče se s tem drugi občni zbor po § 36 društvenih pravil ob 5. uri z istim sporedom in na istem kraju.


Trgovski učenec
j iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na Ivana Traun, Ptujska gora pri Piuju.	497 3-1
V imenu vsega sorodstva naznanjamo prijateljem in znancem potrtim srcem, da je naš dobri, nepozabi stric, gospod
Josip Vincencij Krisper
posestnik in bivši trgovec
danes ob 4. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 93. letu življenja izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bode v sredo, 26. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše štev. 19 na Mestnem trgu na pokopališče pri sv. Krištofu. Vence je rajnik v svoji oporoki zahvalno odklonil. Črne maše za rajnika se bodo darovale v četrtek, dne 27. t. m., ob 10. uri v tukajšnji stolni cerkvi.
V Ljubljani, dne 24. svečana 1908.
Karoline MarinSek, Marija Grasselli in Fani Urbano rojene Krisper, nečakinje — Rajko Krisper, nečak.
Brez posebnega naznanila.
b03
i ž t ^c
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese no komunalne srečke a K 1572. - žrebanje0dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300,000 -, promese no Tiske srečke d R 7'—. - žrebanje dne 1. aprila. - Giovni dobitek K 180.000'—. Obe promesi skupaj samo K 21 —. A\ 1 01 sprejema vlog« na knjllioe in na tekoči raoun proti |q obrestim.	Podružnic« i v Celovcu, i
OelaiSka glavnioa t i i K l.OOO.OOO. i i		i Rezervni fond i i i < K SOO.OOO. i i i
„Za prautia in srce44 no Dunaju.
Dne 9. februarja je vprizorilo to igro društvo »Straža« na Dunaju s sodelovanjem članov »Danice«, ki so prevzeli vse moške vloge in skrb za vprizoritev. Bila je to četrta večja narodna igra, ki se je vpri-zorila v teku zadnjih štirih let v »Straži«. Igra je dosegla uspeli, ki je daleč presegal naše pričakovanje. Kajti igra je dolga (152 strani); marsikatera stvar se lepo bere, a na odru vendarle ne učinkuje. Snov je zgodovinska in precej zapletena; težko je uprizoriti igro tako, da jo tudi priprosto občinstvo razume. Če tega ni — je tragedija pokopana in učinek igre je ves drug kot ga je nameraval pesnik.
Zato so se vprizoritelji lotili najprvo dela, igro skrajšati tako, da se igrajo le oni deli, ki so za razvoj dejanja važni in ki učinkujejo na odru.
Saj je to razloček med epom in dramo; da ljubimo v epu obširno pripovedovanje in se radi pomtiditno pri vsaki stvari, nikamor se nam ne inudi. Pri drami pa gre vse za gotovim ciljem; takoj v začetku nas zgrabi radovednost in napetost, kako se bo dejanje razvilo. (jJri Medvedovi igri je v tem oziru prvo dejanje imenitno pogo-deno. Roj za pravdo se pripravlja, boj za srce se že začne.) Zato je treba ozke zveze med vsemi deli drame. In stvari, ki k glavnemu dejanju ne spadajo tesno, zanimajo manj, eventuelno tudi dolgočasijo, zlasti če se ne igra dovršeno. Zato pa drama ne sme biti tako dolga, da bi v nas prvotno zanimanje sčasoma otopelo.
Vsled teh ozirov se je črtal n. pr. v prvem dejanju kratki 3. prizor. Nekoliko se je skrčil tudi 4. prizor (med Erazmom in Katarino). Vloga Grajanova začetkom drugega dejanja se je nekoliko skrajšala. Uti-sek je boljši, če se povedo samo najlepši deli iz Orajanovili razmotrivanj, a ti razločno in počasi, da lahko vsi slede njegovim besedam.
Precej so se skrajšali vsi odstavki, ki se nanašajo na zgodovinsko ozadje igre. Neobhodno potreben je pred igro prolog, ki pojasni položaj kmečkega stanu v 16. stoletju in seznani gledalce z zgodovino kmečkega upora 1. 1573. Snov se dobi zbrana v letopisu »Matice Slovenske« letnik 1869, kjer so navedeni še drugi viri. (Glej tudi oceno igre Za pravdo in srce« v letošnjem »Slovanu«!) Zato se pa potem mesta, ki opisujejo punt kmetov, lahko skrajšajo. Ze pred igro naj izvedo gle-davci te stvari! S tem jim je podana tudi možnost, da vso igro zasledujejo z večjim zanimanjem in sočuvstvovanjem.
Popolnoma črtali so sc 13.. 14., 15. in 16. prizor v 11. dejanju, kjer koplje Dizma z Andrejem zaklad. Nekoliko so se morali seveda predrugačiti tudi oni deli igre, ki se na to nanašajo. Mesto tega se je sestavil prizor, kako preoblečena hlapca odvedeta Katarino. Prizor se je sestavil (»rekonstruiral«) prosto po pripovedovanju hlap-čevem v 111. dejanju.
Tudi naslednji trije akti (111., IV. in V.) so se nekoliko skrajšali. Glede V. dejanja nam je naznanil g. Medved malo izpre-membo prizora ob smrti Katarine, tako, da ni treba Katarine prenašati in da Grajan umrje na odru ter nam dal tudi sicer nekaj navodil glede uprizoritve. Vloge so bile večinoma v dobrih rokah. Ugajala sta posebno Grajan in Dizma. Izrazita nasprotnika sta si bila Erazem (iur. Keniperle) in Andrej. Katarina (gdčna F. Hribar) se je s svojo vlogo zelo potrudila in dosegla na nekaterih mestih lep uspeh. Tako tudi Lo-kvanec. Na glasu in kretnjah se je malo poznalo, da še nima — Lokvančevih let. Maska je pa bila fina. V krasnili zgodovinskih kostumih so nastopili graščaki, ki so vsi trije rešili častno svojo nalogo. Komparzija je bila dobra. Tudi manjše vloge so bile dobro pogodene, tako n. pr. vloga grajskega hlapca in ulogi Uskokov.
Pesem »Le vkup, le vkup, uboga srenja!« je uglasbil za to priliko g. konserva-torist Stanko Premrl.
Pred igro je govoril g. poslanec dr. Krek o pomenu kmečkih uporov. To niso bili upori anarhistov, ki nočejo oblasti in družabnega reda, tudi ne boji lačnih ljudi za košček kruha. Cut pravičnosti se je vzdignil v našem kmetu, ki vedno rad da pravično odmerjeno davščino, a zato tudi zahteva, da se ravna ž njim pošteno in da ima tudi on koristi od gosposke. Bili so to boji za svobodo in za urejene razmere. Pokazala se je v teh bojih lepa lastnost našega ljudstva: ljubezen do svobode in pravice.
Takrat je duh svobode prišel iz mesta med kmete, ker meščani so uživali takrat svobodo. Sedaj biva svoboda na kmetih, in kmečki stan vrača meščanstvu dobroto, katero je takrat od njega prejel. Ni bil upor
leta 1573. prvi, a tudi ne zadnji. Kri kmetov vendar ni tekla zastonj, če tudi se je to leto vršilo v Zagrebu kronanje kmečkega kralja Gobca z razbeljeno železno krono. Odkrhal se je pa s tem en kamen, da se je tako v teku let podrla stavba krivice.
Govornik se spominja dejstva, da je baš dan pred vprizoritvijo (8. februarja) preteklo 335 let od poraza glavnega poveljnika kmečke vojske llije Gregoriča pri Pilštajnu ter omeni kratko položaj v igri sami.
»Za pravdo in srce« je v resnici tragedija iz naše preteklosti. Igra zasluži, da se jo vprizori večkrat na naših odrih. Nekateri prizori so res krasni. Tudi vsebina je kot nalašč za naše ljudstvo, ki vidi sicer navadno le burke ali pa svete igre — saj druzega poleg par narodnih iger skoro ni na razpolago. Gotovo pa je, da bi se igra uprizorila večkrat, ko bi bila igra že v taki obliki, da bi se lahko kar vse igralo. Gosp. pesnik bi gotovo zelo vstregel, ko bi sam tozadevno igro še nekoliko predelal, oziroma vsaj zaznamoval, kaj se lahko izpusti.
Vsi pa. ki nameravajo še to igro vpri-zoriti, naj vedo, da je treba stvar prav dobro naštudirati in da morajo biti zlasti glavne vloge v veščih rokah. Ce ne, se ne vzbudi v gledalcih dovolj iluzije, in tudi tragični prizori izgledajo komično. Ako se hoče gledalce pripraviti do sočuvstvova-nja z osebami igre, se morajo v igro uglo-biti najprej predstavljala. Vloge v igri so vse prav hvaležne in za one, ki igre razumejo, brez večjih težkoč.
Koliko doseže tragična vprizoritev svoj namen, se lahko sodi po tem, koliko se občinstvo pri resnih prizorih — smeje. Gledalcem in igralcem v čast bodi povedano, da v prvili štirih dejanjih neumestnega smeha sploh nikjer nismo zapazili, dokaz, da se je dobro igralo in da je občinstvo igro razumelo. Pač pa se je slišalo nekaj smeha proti koncu petega dejanja, ob smrti Katarine in Grajana. Treba je torej zlasti tukaj paziti, da ne moti nikaka reč pretresljivega učinka, ki ga mora vzbuditi ta prizor.
Igra se je končala s splošno zadovolj-nostjo — tudi blagajnik »Straže« je bil brezdvomno uspeha vesel - in občinstvo je koncem igre predstavljalcem glavnih vlog priredilo živahne ovacijc.	J. D.
Tržne uestL
(Dne 22. februarja 1908.)
Nenavadno veliki padec žitnih cen v zadnjem času na inozemskih tržiščih je ostal brez vpliva na naša tržišča, ki se še vedno ponašajo z jako visokimi cenami. Ta teden je bil precej miren, izvzemši otobersko pšenico, smo danes na tistem mestu, kakor zadnjo soboto, samo da je danes nervoznost glede aprila in prezimo-vanja setvij še večja. Efektivna pšenica je zgubila tekom tedna okoli IU do 15 vinarjev. oktoberski kurz je izgubil okolu 20 vinarjev, medtem ko iiočc april razburjati duhove, se je ojunačil in šel v sredo precej višje. Ali že drugi dan je korajž-no zopet začel lezti na svoje prejšnje mesto. Kar se pa tiče kurza rži, se ima ta zahvaliti le budimpeški špekulaciji, da je zgubo za april od srede zopet si pridobil. Kupčija s turšico je jako majhna, avstrijski oves se znatno ponuja, vsled tega pritiska na ogrsko blago.
V splošnem je mnenje mlačno, tendenca medla. Kupčija je neznatna, promet majhen, ni pravega zaupanja. Tudi poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva, da so setve na Ogrskem v slabem stanu, ni prineslo življenja na tržišča. Budimpeški špekuiantje bi šc rogovilili, ali kaj, ko imajo to smolo, tla ni kupcev. Mlini sc jako rezervirajo. Kakor se trdi od zanesljive strani, ima prva roka še precej blaga, ampak ga krepko drži, medtem ko razpolaga kupčija s premajhnimi mlini ne s prevelikimi množinami vseh vrst žita. Ogrski špekuiantje trde, da na Ogrskem primanjkuje sirovin ali ogrski mlini prodajajo že dclj časa pšenico in žito, ker današnja cena moke je precej pod pariteto budimpeškega april-kurza.
Al o k a. Akoravtio so mlini z ozirom na umikajoče cene cerejalij znižali moko, vendar s tem niso položaja in konzuma oživili. Odpoklici prejšnjih sklepov se ne vrše povoljno, druga roka se hoče iznebiti na vsak način svojega blaga in tako so mlini skoraj brez vpliva na tendenco in ceno. Fine vrste pšenične moke ne gredo, ržena moka, kakor zadnji teden, cena nespremenjena, otrobi in klajna moka nespremenjeni. vendar se lahko dobe nižje.
Budimpešta notira povprečno: pše-nično moko št. n K 17-40, št. I K 17-10, št. 2 K 16-80, št. 3 K H) 60, št. 4 K 16-40,
št. 5 K 16-20, št. 6 K 15-80, št. 7 K 15-—, št. 7M.' K 1340; rženo moko št. 0 K 16-80, št. 0/1 K 16-40, št. 1 K 16'—; fine otrobe K 6 30, debele K 6-30, ržene K 6-90 do 1-10, klajno moko K 8-30 do 8-50 (za 50 kg).
Svinjska m a s t. Amerika je šla znatno nazaj in zategadelj je mlačna tudi ogrska mast. Več.iidel kupcev pa ima drugo blago \ rokah, kar razburja duhove. Pri tem predmetu je treba res kupovati le sproti, ker nisi nikoli varen pred zgubo. Za mast se zahteva K 01- do 62-—, Budimpešta, prvi stroški ekskluzivc embalažo.
Špirit. Termini stalni, efektivno blago je brez zanimanja ter dobi kupca le po reducirani ceni.
Sladko r. Za marec se je liberiralo 8' kontingenta, cena nespremenjena.
Z i v i n a. (Dunaj.) Pitani voli 54 do 94, krave 60 do 70, svinje, pitane, 92 do 110, druge 76 do 100, cena v kronah za 100 kg žive teže.
Denarni trg.
Na borzah so postali nekoliko bolj tihi, ker padec internacijonalne denarne cene je postal počasen, ne napreduje tako kakor v pričetku leta. Nemška državna banka še ne misli znižati svoje obrestne mere. Na Angleškem znaša privatni diskont 3bančna obrestna mera 4'/c, na Francoskem znaša privatni diskont 2V»c/c, na Nemškem 4 VI; '/<.
V Ameriki je gospodarski položaj še vedno jako nepovoljen. Železnice izkazujejo za januar nepovoljne uspehe, promet je znatno reduciran. Pa tudi v železni in jekleni industriji je padec jako znaten. Akoravno so produkcijo sirovega železa znatno znižali, se zaloge vendar množe. Pada pa tudi baker. Vsled padca industri-jelne konjunkture je nastopil prebitek denarja. ki se dobi na kratke roke že po 3 1 -j'/( do 4 %. Seveda železnice in indu-strijelna podjetja ne uživajo zaupanja ter rnoraio plačati tudi za kratke roke po 5% do 5 V-i %.
OTšftem morili
Puljski »Omnibus« piše: Parobrodna nemška društva iz Hamburga in Bremena križarijo po celem sredozemskem morju ter delajo konkurenco vsem ostalim paro-brodnim družbam. Leta 1904 je bilo paro-brodno društvo »Deutsche Levant-Linie« (ustanovljeno v Hamburgu leta 1891), prvo in edino, ki je imelo zveze z vzhodnimi pristanišči v Pireju, Smirni, Solunu, Carigradu in drugod. Prvi njegovi parniki so bili trgovski, ne potniški. Ze koncem istega leta je drugo parobrodno društvo > Nordeutscher Lloyd« vozilo ne samo blago, marveč tudi potnike, ki so prihajali naravnost iz Nemške z vlakom Berolin-Frankfurt-Marsilja ter jih prevažalo dalje v Italijo, Grško, in po ostalih vzhod, deželah. Začetkom leta 1906. je yvelo društvo »Bremen-Atlas« dve novi* progi za potnike iz Bremena in Rotterdama čez Gibraltar v razna grška, turška, ruska in druga pristanišča. — Meseca marca istega leta sestali so se delegatje velikih nemških parobrodnih družb ter so sklenili ustanoviti novo parobrodno društvo samo za vožnje po sredozemskem morju, in kmalu smo videli, kako je to novo društvo »Deutsche Mittelnieer-Levant-Linfe« s štirimi parniki prve vrste ponosno plulo po sredozemskem morju. Glavni pristanišči ima v Genovi in Neapolju. — Med tem so se dogovorila vsa navedena parobrodna društva, da bodo vozila potnike za Ameriko v Neapolj, kjer bo jih prevzemala družba »Hamburg-America«. — Pa Nemcem še ni dovolj, Društvo »Hamburg-America« otvorilo je novo progo med Genovo in Ale-ksandrijo. V Genovi sprejema potnike z brzovlaka Berlin-Rim; ti potniki pridejo v štirih dneh iz Berlina v Aleksandrijo v Egiptu. — Vse nemške paroplovne družbe so spravile svoje vozne rede v soglasje z večjimi železniškimi progami in sklenile ž njimi pogodbe glede voznine za blago in potnike. — Te iu mnoge druge manjše proge. ki se dan za dnevom prikazujejo znova na površju, so napravile iz Nemške važen činitelj v sredozemskem morju. Nemška zastava ponosno plapola in križari širom tega morja, ki vendar nc namaka niti pedi nemške zemlje. — V vsem, v politiki, trgovini in pomorstvu, torej na morju in na kopnem, nam preti nevarnost s severja. Nemška vstrajnost je velika; tam so vsi edini v prodiranju na jug in vzhod. V ta namen delajo složno zasebniki in društva, v vsem pa jih podpira vlada. — Kako žalostno vlogo igra naša država, ki vod-jena od nesposobnih mož, služi samo za most vseneniškim težnjam, ln to žalostno
vlogo bo igrala do tedaj, dokler se ne najde državnika, ki bo uvidel, da je samo v tesnem prijateljstvu z Rusijo in v medsebojnem podpiranju rešitev pred nemško nevarnostjo.
NAJNOVEJŠA POKOC1LA.
(Posebna poročila »Slovencu.)
2100 milijonov rubljev za rusko mornarico.
M a g d e b u r g , 24. februarja. »Mag-deburger Zeitung« poroča iz Peterburga: 22. t. m. se je vršil tu kronski svet pod predsedstvom carjevim, ki se je bavil z mornariškim programom ter sklenil zahtevati od dume 2400 milijonov rubljev za pomnožitev ruske mornarice. Ako bi duma to zahtevo odklonila, jo bo treba razpustiti. Duma se najbrž ne bo udala.
Steselj bo užival pokojnino.
Peterburg, 24. februarja. Car bo Steslja pomilostil na kratki trdnjavski zapor. Užival bo pokojnino, katere visokost bo določil car. Steselj sam je brez sredstev.
Veliki vibarji na Angleškem.
London, 24. februarja. Po celi angleški obali divjajo hudi viharji. Pri Lon-donderry je vihar prevrnil vlak. Šest potnikov je ubitih. Vihar je podiral hiše in snemal strehe iz cerkva in šol. V mnogih krajih je ubil ljudi. V Manchestru in Liver-poolu je ustavljen cestnoželezniški promet. Več ladij se je potopilo.
UUmo obsojen.
Pariz, 24. februarja. Mornariškega častnika Ullmo, ki je bil obtožen, da je tuji velevlasti izdal mobilizacijski načrt francoske mornarice, je vojno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Ullmo je do zadnjega vedno zatrjeval svojo nedolžnost. Ko se mu je obsodba prebrala, se je bridko jokal.
Oficieina izjava Nemčije glede na Balkan.
Berolin, 24. februarja. »Nord-deutsche Allg. Ztg.« piše, kar se tiče makedonskih reform, da Nemčijo pri tem vodijo v prvi vrsti oziri na edinost pri tem prizadetih velevlasti. Dozdaj se je vedno posrečilo najti skupno formulo, da so se velevlasti zjedinile. Zato treba resno svariti pred vsakim pretiravanjem needinosti, ki baje vlada med poslaniki v Carigradu.
Izmišljene vesti o Crnigori.
C e t i n j e , 24. februarja. Vesti nekaterih listov, da so v Cetinju zaprli mnogo poslancev zaradi veleizdajstva in enega celo usmrtili, so popolnoma izmišljene. V celi deželi vladajo normalne razmere.
Štrajk železničarjev v Uruguay.
M o n t e v i d e o , 24. februarja. Stopili so v štrajk vsi železničarji po celi republiki.
Pedagoško-katehetski tečaj.
Dunaj, 24. februarja. Dr. Schindler predava o etičnem gibanju, dr. Drexel pa nato o sredstvih in potih vzgoje značajev.
Kraljica Amalija.
S e v i 11 a, 24. februarja. »Daily Te-legraph« poroča iz Madrida, da namerava kraljica Amalija portugalska kupiti palačo St. Elmo pri Sevilli, kjer se bo za stalno naselila.
Razsodišče za mednarodne spore.
Washington, 24. februarja. Pogodba, ki se je sklenila med Francosko in severoameriškimi Združenimi državami glede na liaaško razsodišče, kateremu bosta te dve državi izročali svoje medsebojne spore v razsodbo, določa: Spori ju-ridičnega značaja, ki jih diplomacija ni poravnala. se morajo izročiti stalnemu razsodišču v Haagu. Ti spori pa se ne smejo dotikati ne življenjskih interesov, ne neodvisnosti in časti obeh držav in tudi ne interesov kake tretje velevlasti.
Nasi.
R i m , 24. februarja. Danes popoldne bo senat razsodil v zadevi Nasi. Pravdnik je zahteval, da se Nasi in njegov tajnik iz-poznata za kriva poneverbe in prevare, ker sta 1. podpisovala ponarejene izjave' v obče in poneverjala državni denar, 2. ker sta v Rimu in Napolju podpisovala napačne račune, 3. ker sta 21.773 lir iz njima poverjene državne uprave potrošila za lastne knjige in predmete. Nasi sam je kriv, ker je 4. poneverjal državni denar in predmete, ki so bili last naučnega ministrstva, uporabil za zasebne namene. Visokost kazni naj odmeri senat.
Parlamentarno delo.
I) u naj, 24. februarja. V ponedeljek
danes sc bo delegacija posvetovala o izrednem vojnem proračunu in o pred-
ajali veliki plakati znameniti dogodek in
mednarodna družba za spalne vozove je v velikem številu povabila ustvarjatelje pariških premier. Predstavljale so se tri burke. Odhajal je vlak ob 11. uri 15 minut, gledališki voz se je odprl ob 12. uri 15 minut in predstava se je začela ob 12. uri 24 minut. Gledališki voz, kot piše list »Messa-ggero«, je na čelu vlaka in gre lahko vanj okoli 80 ljudi. Ima nekaj lož, foteljev in orkester šestih mož. Na desni strani so sedeži za dame, ua levi za gospode. Na stenah so nabiti lepaki, ki opozarjajo gle-davke in gledavce, naj med predstavo ne posečajo in zapuščajo gledališčnega voza. Ob določenem času sc dvigne zagrinjalo in predstava se začnte; seveda gre vse s paro, med velikim veseljem občinstva in neprestanimi sunki vlaka. Na ovinkih zlete ueredkokrat igralci in gledalci proti stenam. Ce tudi igralci hitijo z igro, vendar se ista še ne konča, ko zavozi vlak v postajo Aubrais. Toda zagrinjalo sc ravna strogo po voznem redu in pade, predno morejo igialci izgovoriti zadnje besede. Gledalci prve igre zapuste voz in drugi gospodje in dame pridejo v gledališče. Cez 1(1 minut vlak odide in prične se nova predstava, ki traia do prihoda v Tours. Tretja burka se igra med Bordeaux in Grun na meji, kjer se francoska gledališka družba zamenja s špansko.
Deset milijonov globe.
Neki iiugon Oto v Berolinu si služi kruh s, pisanjem naslovov. Neka tvrdka mu je naročila, da napiše 100 tisoč raznih naslovov iz Pruske ter razpošlje v dotič-nih zavitkih načrte pruske loterije rdečega križa. Ko je bil napisal skoro polovico naročenih naslovov, dobi od druge tvrdke načrte danske kolonijalne loterije, da jih tudi razpošlje. Vporabil je v to že napisane naslove, tako da so naslovljenci prejeli pruske in danske loterijske načrte. Ker je pa na Pruskem prepovedano že samo ponujanje inozemskih srečk, tožilo ga je državno pradništvo za vseh 40 tisoč slučajev ter predlagalo za vsako pošiljatev danskega načrta posebej globo 250 do 750 mark. Tako bi moral revež plačati 10 milijonov mark, ali pa iti, ker nima denarja, za vsakih 20 mark en dan v zapor. Zaprt bi bil le 1461 let in dva meseca! — No, sodišče je bilo bolj usmiljeno ter je prisodilo Mugonu Ooto samo 2000 mark globe, spremenljive v 100 dni zapora.
Pustolovec.
liumbert Diminich, ki so ga nedavno aretirali v Zagrebu, ima zanimivo preteklost. Ko je bil risar v arzenalu v Pulju, je pregovoril nekega delavca, da je prodal svojo hišico, vredno 3000 K, izročil njemu denar, da bi ga proti visokim obrestim iz-posojeval delavcem v ladijedelnici. V par mesecih ni bilo ne glavnice ne obresti, do-tični delavec pa je vsled žalosti umrl. Diminich je bil vsled tega odpuščen. Potem je prišel Diminich v Trst, kjer so ga sprejeli v Stabilimento technico. Tu se je bavil z vohunstvom ter skušal prodati tujim ve-levlastem neke načrte vojnih ladij. Bil je obsojen v 18 mesecev težke ječe. — Po prestani kazni je bil tako srečen, da so ga sprejeli v službo pri državni železnici. Cez nekaj časa je izvabil nekemu delavcu v arzenalu v Pulju 500 K. ki jih je tudi hotel izposojevati. Kmalu ni bilo denarja nikjer. Delavec je stvar naznanil postajenačel-niku, ki je Diminicha odpustil. - Več časa se je Diminichu slabo godilo; kar mu ponudi nek gospod M. G., da mu na Koroškem nabavlja krme in jo pošilja kupcem. Obfjubil mu je plače 70 K na teden. Diminich je dobro trgoval. Pošiljal je gospodarju duplikate voznih listov o blagu, ki ga je baje poslal odjemalcem, od istih pa so začele dohajati reklamacije. Tudi celovška policija je naznanila gospodarju, da Diminich v Celovcu gosposko živi in da ga smatrajo tam za anarhista. Gospodar je stvar preiskoval in prišel do tega, da jc Diminich bil porabil zase okolo 5000 kron, a vozne liste ponarejal. Ko ga je iskal v Celovcu, je bil isti že z nekim 18 letnim dekletom pobegnil. Zasačili so ga v Zagrebu ter pri njem dobili še okolo 100 kron. Iz zapora je brzojavil gospodarju, da je aretiran ter zahteval, naj ga osvobodi, in sicer čim prej!
hiki, ki je napisal mnogo nabožnih del in neumorno deloval v svoji službi. V cerkvi sv. Lovrenca v New Yorku je očitno prestopil v katoliško cerkev. Izjavil je: »Postal sem član katoliške cerkve, ker sem v dolgih letih bogoslovnega proučevanja in zlasti v svoji delavnosti v Mehiki spoznal, da je katoliška cerkev prava. Ni me volja se s kom prepirati in ničesa ne rečem o protestantovski cerkvi v Mehiki niti o možeh, ki jo vodijo, niti o njihovih delih, niti o nagibih, ki jih vodijo. Moram pa očitno povedati, da verujem v rimsko-kato-liško vojskujočo se cerkev, ki je cerkev vseh narodov in vseh časov.« — Kako različna je izjava tega protestanta, ki prestopa v katoliško cerkev, od načina, kako se dela za odpad od katolicizma. Agitatorji za odpad obrekujejo katoličane na vse mogoče načine. W. Sloan pa ne reče žal besede protestantom, ampak samo zatrjuje svojo vero v katolicizem. To je pošteno in moško.
Dobro ohranjen	445 3—3
glasovir
najnovejšega sistema se proda takoj po nizki ceni v Kroja&kih ulicah it. I, 111. nadstropje.
lstotam poučuje gosli mlad, dobro izurjen gospod.
Hisa^
na dobrem prostoru, pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji.	422 3-3
Pojasnila pri upravništvu „Slovenca".
Učitelj stenografije
poučuje s 1. sušcem t. I. vsaki dan v obeh jezikih.
Ponudbe pod: „8 K" do 28. t. m. na upravo »Slovenca".	477 3—2
Proda se takoj iz proste roke radi družinskih razmer	455 5—3
"V ^^ ^^
■H I JS
ob glavni cesti na Gorenjskem pri farni cerkvi, v bližini dveh tovarn, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna špecerijskega in manufaktur-nega blaga ter žganjetoč. — Vprašanja pod šifro: ,,Zlata jama", pošta Begunje pri Cerknici, poštno ležeče.
Deset pstmi pesmi
:: :: za mešan zbor zložil in priredil :: :: Ign. Hladnik. 433 6-3
Op. 54. — Cena K 120.
Dobiva se v Katol. bukvami in pri Schvrentnurju v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu.
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „Po s o j il n i ca" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 —18'—.
w	392 10-8
Žganje
lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško.
Samo 6dni
logu Latour glede na zvišanje častniških gaž. V torek se zopet snide proračunski odsek. Program je: finančno ministrstvo, loterija (poroč. Malik), železniško ministrstvo (Sylvester), ostale železniško - prometne zadeve (poročevalci IVElbert, Dre-\el, Prochaska, Kolischer). Nato pride na vrsto naučni proračun, ki bo nevaren, kakor vse kaže. Krščanski socialci nameravajo z Marchetom temeljito obračuniti. V sredo se snide socialnopoiitični odsek, pod-odsek za rudarsko - delavsko varstvo in otroško delo. Čudno je, da ni na programu socialnopolitičnega odseka starostno zavarovanje. Vlada bi lahko vsaj poročala, kakšne predpriprave je dozdaj v tem vprašanju storila. Cuje se, da jo bodo glede tega nekateri poslanci interpelirali.
NEZGODE PROFESORJA MA-SARYKA.
Ljubljencu »Učiteljskega Tovariša«, profesorju Masaryku, se zdaj na Češkem zelo slabo godi. Kandidira namreč za deželni zbor v praškem starem mestu, kjer so sami judje in drugi taki sumljivi sloji, ki najbolj rabijo »svobodomiselnega« zastopstva. Pametni ljudje pa so velikega klativca praznih fraz, Masaryka, že do grla siti in ga imajo zgolj za komedianta. Mladočehi so mu že dva volivna shoda v starem mestu razbili. Pri prvem se je primerila sledeča zanimiva zgodba. Masaryk je očital svojemu protikandidatu, dr. Pod-lipny, da je dobil od cesarja red. Nato pa je Podlipny Masaryku dejal, da naj molči o takih stvareh, ker je on od naučnega ministrstva dobil 1000 gld. remuneracije, dasi ni imel pravice do nje. Nato pravi Masa-ryk razburjeno:
»Jaz konštatiram, da sem celih trinajst let deloval kot izvanredni profesor. Nato sem izračunal, koliko škode imam od tega in sern prosil ministra Hartla, naj mi to poravna.«
»Dragi prijatelj« — mu je odgovoril Podlipny — »razlika med menoj in teboj je vendar jasna: ti si ministra prosil za tisoč forintov, jaz ga pa za red nisem prosil.«
Vse se je smejalo. Podlipny je nato svaril jude, naj Masaryka ne volijo, da ne bo nastal protijudovski pogroin kakor leta 1897. Konečno so shod razbili in dr. Masaryka spravili na sveži zrak.
Glas iz ljudstva.
+ Porotniki. Iz Novega mesta se nam piše: Po mestih, kjer so porotna sodišča (na Kranjskem v Ljubljani in v Novem mestu), se vrše porotne obravnave po štirikrat na leto, včasih po deset in več dni. K tem obravnavam se poživljajo možje iz celega okrožnega okoliša, nekateri se teh udeležujejo kar po sili po več let zaporedoma in ti so iz bolj oddaljenih krajev, ker tudi z ozirom na oddaljenost dobe večjo plačo, med tem ko domačini ne dobe nikake odškodnine. Pri nas v Novem mestu se navadno izžrebajo nadom. porotniki izmed mestnih trgovcev in obrtnikov. Vsak dan, dokler traja zasedanje, če tudi štirinajst dni, se morajo zglasiti ob deveti uri, ko se žreba za vsak dan posebej. Marsikateri teh nadomestnikov je izbran ter mora sedeti po celi dan. Zato ne dobi nikake odškodnine, pač pa, če se ne zglasi vsaki dan točno ob določeni uri, dobi po 100 kron denarne globe. Koliko zamudi obrtnik ali trgovec skozi več dni pri svojem poklicu, kajti udeležiti se ne sme nobenega semnja in ne kakega drugega važnega opravila v tem času izven mesta. Lnako velja za bližnje okoličane po 10 do 12 km. daleč. Kako naj porotnik, ko je celi dan bil pri porotni obravnavi, gre zvečer domov po dve do tri ure daleč v slabem vremenu? Ako pa prenočuje v mestu, ne dobi nikake odškodnine, ne za hrano in ne za prenočišče. Ni čudno da se vsak skuša odtegniti, če se le more, med tem ko se oni, ki so daljni, vsiljujejo. Pri tem trpi pravosodje samo. Zatorej bi bilo v interesu pravosodja, da se ta nedosta-tek odpravi, in se odškoduje po njih škodi vse enako, bližnje kakor daljne. Na tak način se dela tlaka tudi pri davčnih komisijah, pri katerih so zopet prizadeti bližnji, da morajo sedeti po več dni pri razdelitvi davkov popolnoma brezplačno, med tem ko se zunajne primerno odškoduje.
Druttua.
+ Novo društvo. Iz Šmartnega pod Šmarno goro se nam poroča: Dne 16. tega tnes. je bil ustanovni shod katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, h kateremu je prihitel tudi generalni vodja izobraževalnih društev preč. g. Luka Smolnikar. V poljudni njemu lastni besedi je razložil mnogoštevilnim možem in mlade-
ničem potrebo in namen izobraževalnih društev sploh ter katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Šmartnetn posebej. Vspeli tega govora je vse presenetil. Zavladalo je splošno navdušenje za društvo ter vse hitelo, da se vpiše med ude. Pristopilo jih je ta dan 56. Ti so izvolili odbor in dva pregledovavca računov. Takoj po shodu se je odbor sestavil tako-le: Janez Lesar, predsednik; Štefan Virk, predsednikov namestnik; Jernej Cedilnik, tajnik; Matija Sever, tajnikov namestnik; Fran Novak, blagajnik; Fran Šuštar, blagajnikov namestnik; Matej Lampič, knjižničar; Fran Traven. Janez Jerala, pregle-dovalca računov. — Iskreno zahvalimo preč. g. Smolnikarja za njegov trud. Potrebnemu društvu pa želimo razcvita in prav veliko uspeha!
—	V Sostrem pri Ljubljani so ustanovili včeraj »Katoliško izobraževalno in podporno društvo«. Na ustanovnem občnem zboru je bilo zbranih okrog 150 zavednih mož in mladeničev. Predsedoval je shodu domači gospod župnik, odposlanec »Slovenske krščansko-socialne zveze« pa je v navdušenem govoru razpravljal o pomenu izobrazbe z ozirom na sedanji čas, Novoustanovljenemu društvu, ki nima samo nalogo, izobraževati svoje člane, temveč iste tudi podpirati, bo gotovo lepo uspevalo, ako bo navdušenost, ki se je pokazala prvi dan, ostala trajna. Prihodnjo nedeljo že priredi mlado društvo veselico. Postavni sostrski mladeniči se že prav pridno vadijo v petju in igri. Predsednikom društva je bil izvoljen ondotni gospod kaplan dr. Alojzij Mrhar.
—	Z Bleda. Društvo za povzdigo prometa s tujci priredi v sredo 26. t. m. v »Zdraviškem domu« na Bledu ob 8. zvečer sijajno plesno veselico v korist omenjenega društva s sodelovanjem vojaške godbe iz Gorice. V ta namen se vrše že velike priprave. Aranžma je prevzel poseben za to izvoljeni veselični odsek, ki se resno trudi, da se izvrši veselica kar najsijajneje. Započetemu delu je želeti največjih uspehov In najobilnejše udeležbe; saj je čisti dobiček namenjen nad vse važnemu in delavnemu društvu za povzdigo tujskega prometa na Bledu in v okolici! Kakor čujemo, poseti veselico tudi mnogo gostov iz Gorice in Trsta. A tudi med domačini vlada veliko zanimanje. Delavni veselični odsek, obsežni prostori, zlasti \elika dvorana v »Zdraviškem domu« in pa vojaška godba, vse to svedoči, da bo prireditev uspela kar najsijajneje. Vstopnica za osebo stane 3 K. družinske vstopnice za tri osebe 6 K.
Gospodarstvo-
Ježica upa, da dobi vodo iz ljubljanskega vodovoda, kateri se nahaja v tukajšnji župniji. Država in dežela naj bi k temu pripomogla, ker so zdaj vodnjaki vsled globoke struge regulirane Save pogosto suhi. kar naredi silne težave in tudi stroške prebivalcem, kateri redijo mnogo živine. V nedeljo se je vršil v tej zadevi shod vseh gospodarjev, kateremu je predsedoval g.župnik; posestniki so pooblastili občinski odbor, da stori vse v to potrebne korake; izvolil se jc i/, vsake vasi še en mož, kateri pristopijo možem občinskega odbora. Naprava bo približno stala okoli 50.000 kron.
Deželne doklade na užitnino na Goriškem pobirajo od leta 1905. finančni 01 gani. V letih 1905 in 1906 se je inkasiralo državnih, deželnih in občinskih doklad za 1.000.000 kron več nego leta 1904. Deželni odbor goriški bo razmerno veliki višek, ki ga je zagotovil deželi novi način pobiranja. lahko uporabil za javne namene.
Po svetu.
Dve tovarni zgoreli.
V	petek zjutraj ob 3. je v Brnu požar uničil predilnico Hindreich in Rieger. Škoda znaša 300.000 kron, a je pokrita z zavarovanjem. — Eno uro pozneje je nastal požar v tkalnici Svvoboda tudi v Brnu. Škode je pol milijona kron. Tudi ta tovarna je bila zavarovana. Okolo 400 oseb je izgubilo delo. Ni znano, kako je nastal ogenj.
Premišljen samoumor.
V	Bruselju se ie ustrelil neki Caston. ogljar po poklicu. Poprej je dvignil v banki svoje prihranke, nekaj dni ž njimi dobro živel, potem si je naročil krsto, jo dal prenesti v stanovanje, plačal za sprevod in druge malenkosti. Nato se je mirno ustrelil.
Gledališče v železniškem vlaku.
V	posebnem vozu francoskega južno-ekspresnega vlaka se je otvorilo pred nekaj dnevi prvo potujoče železniško gledališče. Na kolodvoru v Orleansu so ozna-
Statistika zakonov na Francoskem.
Glasom izkaza ministrstva javnih poslov je na Francoskem 11,315.000 družin. Družin brez otrok je 1,804.710, družin z enim otrokom 2.966.171, z dvema otrokoma 2,661.981, s tremi otroci 1,643.425. Družin, ki imajo po več otrok, je mnogo manj. 18 otrok je v 45 družinah.
Eksplozija se je dogodila v rudniku v Ncv\ častili na Angleškem. 14 oseb je mrtvili.
H katoliški veri je prestopil NViliam H. Sloan, 35 let misijonar Baptistov v Me-
' •• Fr •
Havre New-York
Franooska prekomorska družba. Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Voane liste in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajska ossta it 18, nasproti znane
gostilne pri „Figoveu".	1878 26—9