Leto XX.
NOVEMBER 1971
Cena 0,20 din
C19 tednu otc&ka &e posebna netiko cazpcanlframa ct azgaii, natStnu
			
			
			
i n d upla t i			
Predlogi za izpopolnitev sistema družbene pomoči družinam pri vzdrževanju otrok — Potrebne spremembe.
Naša poglavitna 'naloga na področju otroškega varstva je in naj ostane hitrejši razvoj vzgojnovarstvenih zmogljivosti. Pospešeno naj uresničujemo srednjeročno programsko usmeritev.
Otrokom
kajti letošnji rezultati in potrebe kažejo, da ne gremo v korak s tistim, kar smo si zadali in kar iz dneva v dan bolj zahtevajo potrebe.
Poiskati in zbrati moramo več denarja iz vseh možnih virov, aktivizirati moramo vse rezerve, če naj do leta 1975 zagotovimo organizirano družbeno varstvo 40.000 otrokom. Te ugotovitve je podal na svoji seji izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva v letošnjem letu, ter predlog politike instrumentov financiranja za to področje v letu 1972.
Naša prizadevanja morajo veljati tudi usmeritvi, po kateri bomo kar najbolj izrabili sedanje zmogljivosti otroških vzgojnovarstvenih institucij. Tako pa bomo -tudi omogočili družbeno vzgojo čim več otrokom, pri gradnji novih vzgojnovarstvenih zavodov pa smotrno vlagali sredstva, da cena varstvenega prostora za enega otroka v nobenem primeru -ne bo presegla 20.000 din. Spričo podražitve so se močno zaostrili 'problemi socialnega položaja družin z več otroki. Republiška skupnost otroškega varstva ugotavlja, da je v sistemu družbenih dajatev v prihodnjem letu nujno izpeljati nekatere probleme.
v dobro
ki bodo močneje poudarile socialni vidik ter zagotovile izdatnejšo pomoč socialno ogroženim družinam.
Zato naj bi v letu 1972 uveljavili otroški dodatek tako, da bi prejemali več otroci iz družin, katerih starši s svojimi dohodki na pokrivajo minimalnih življenjskih stroškov. Med različnimi možnostmi za ureditev denarnih dajatev naj bi v letu 1972 upoštevali še pomoč za opremo novorojenčka, posebni dodatek za razvojno motene otroke, posebna sredstva pa naj bi namenili otrokom iz najrevnejših kmečkih družin, katerih rast je čestokrat ogrožena.
Kot odkrivajo aktivni računi, bi za tc družbene dajatve v prihodnjem letu potrebovali 50 milijonov dinarjev, če hočemo izpeljati denarno pomoč na ravni, ki bo ustrezala rasti življenjskih stroškov in socialnemu položaju družin. Manjkajoča -sredstva naj bi -nadoknadili iz mobiliziranih sredstev za otroško varstvo in s prispevkom republike, ki naj bi podobno kot letos za izredni otroški dodatek, dodatno prispevala sredstva.
Vi-r: DELO v oktobru
Plenum Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije — podružnica Jarše
15. oktobra je imel D ITT Jarše plenum, katerega sc je udeležilo 25 članov.
Na dnevnem redu je bil-o poročilo predsednika društva, poročila -predstavnikov podjetij TOSAME, FILCA, TRAKA, INDUPLATI in volitve delegatov za republiški plenum ZITTS.
Najprej smo z enominutnim molkom počastili spomin prezgodaj umrle članice našega društva, dipl. ing. Alenke Korče-Pleteršek.
Predsednica društva, dipl. ing. Helena Breznikova je v svojem poročilu opisala delo društva, ki v tem letu ni bilo preveč razgibano. Vzrok temu je verjetno vse premajhna zainteresiranost članov samih, in pa daljša odsotnost predsednika.
Odkar je bil izvoljen n-ov UO našega društva, je minilo let-o dni in plenum predstavlja nekako polovico mandatne dobe odbora, ki si je zadal predvsem dve nalogi:
1.	da organizira v jesenskih in zimskih mesecih predavanja;
2.	da si člani društva ogledamo podjetja, iz katerih smo.
Najprej je bil planiran ogled tovarne TOSAMA.
Seveda pa delo društva ne bi smelo temeljiti samo na teh predavanjih, temveč bi morali delo vnesti v sama podjetja. Društvo bi se moralo kot strokovna organizacija angažirati v samoupravljanje, družbene dejavnosti, izobraževanje, sodelovanje s strokovnimi in drugimi aktualnimi članki v tovarniških glasilih.
D ITT Jarše je maja letos organiziral zelo zanimivo strokovno ekskurzijo v tovarno MURA v Murski Soboti in v SVILO Maribor. Imeli smo tudi predavanje o netkanem tekstilu, ki ga je vodil prof. Gregorič.
Predsednica je v svojem izvajanju omenila tudi delo republiškega odbora Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Pri republiškem odboru sodelujejo naslednje komisije:
Komisija za terminologijo, komisija za šolstvo in izobraževanje, komisija za kontrolo kvalitete in komisija za gospodarska vprašanja. Republiški odbor ima tudi predstavnika v Svetu za oblačilno stroko pri Gospodarski zbornici in v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Slovenije.
♦
Po poročilu predsednika so predstavniki podjetij na kratko podali stanje njihove delovne organizacije. Na republiškem plenumu, • ki je bil teden dni kasneje, so našo akcijo posredovanja stanj, ki omogočajo spoznavanje podjetij med seboj, zelo pohvalili.
Sledile so volitve štirih delegatov za republiški plenum, ki je bil 23. oktobra v Šmerjeških toplicah.
Pogovarjali smo se o predavanjih in predlagano je bilo, da bi člani, ki so se udeležili svetovne razstave tekstilnih strojev ITME v Parizu, sestavili članke iz različnih po-dročij tekstilne industrije: tkalstva, predilstva, oplemenitilstva itd. Te sestavke bi potem podali na naših predavanjih. Zel-o zanimiva tema pa bi bila tudi uvajanje računalnikov IBM in predavatelje nam ne bi bilo potrebno iskati drugje, ker imamo že pri nas kader, ki dela na tem področju.
Po dveurnem delu je bil dnevni red plenuma izčrpan. Predsednik ing. Breznikova se je prisotnim zahvalila za sodelovanje, prav tako se je zahvalila tudi vodstvom podjetij za razumevanje pri delu društva in za kritje stroškov.
S. G.
Program dela OK ZMS Domžale
Na minuli seji mladinskega aktiva Induplati smo člani UO obravnavali predlog programa dela OK ZMS Domžale. Program je samo globalni načrt dela, oziroma problemi, ki so trenutno najbolj aktualni za delo ZM. Posamezne točke akcijskega programa bodo izdelale posebne komisije pri predsedstvu OK ZMS Domžale.
Dokončni program se bo formiral na redni letni konferenci, kjer se bo volilo 19-člansko predsedstvo, predsednika in sekretarja.
Okvirni program dela je sledeč:
1.	Utrditev organizacijske in akcijske sposobnosti organizacije.
2.	Družbeno-politično izobraževanje mladine.
3.	Izvrševanje akcij in zainteresirati mlade za vstopanje v ZK.
4.	Zavzemali in izvedli bomo določene akcije za dosledno uveljavljanje
in spoštovanje samoupravljanja, družbenih, političnih dogovorov, zakonov, sklepov in samoupravnih družbenih dogovorov.
5.	Samostojno in z drugimi pristojnimi institucijami se bomo prizadevali za odpravljanja socialnega razlikovanja v naši družbi.
6.	Bolj se bomo angažirali, da se interesnim dejavnostim posveti več pozornosti in sredstev.
7.	Angažirali se bomo v smeri zaostritve odgovornosti občinskih zvez in društev do svojega poslanstva.
8.	Prizadevali si bomo, da dosežemo večjo angažiranost šole za izvenšolsko delo.
9.	Organizirali in podpirali bomo klubsko dejavnost v občini.
10.	Mlade bomo organizirano vključevali v krajevno in delavsko samoupravo in obravnavali tekočo problematiko sredin.
11.	Nadaljevati in še poglobiti bo treba akcije v smislu patriotizma z raznimi pohodi, delovnimi akcijami in obujanjem NOB.
12.	Intenzivno se bomo morali vključiti in vplivati na izdelavo srednjeročnega plana občine (gospodarstvo, kmetijstvo, industrija, urbanizem ...).
13.	Posebno dobro se moramo pripraviti na volitve v predstavniške organe občine leta 1973 z namenom, da bi bilo voljenih čim več mladih.
14.	Udeleževali in koordinirali bomo v akcijah RK ZMS.
15.	Vključevali se bomo v akcije drugih družbeno političnih organizacij in sodelovali z njimi na vseh področjih dela.
Na seji bomo razpravljali o kandidatu za podpredsednika OK ZMS Domžale, Marjanu Hafnerju, članu mladinskega aktiva TOSAME. Je član OK ZMS Domžale od leta 1969 in je napreden družbeno angažiran mladineti, ki se je zlasti izkazal na področju samoupravljanja in družbono-političnega izobraževanja. Kandidaturo tov. Hafnerja smo člani UO mladinskega aktiva INDUPLATI potrdili, ravno tako tudi obširen program dela OK ZMS Domžale.
Slavi Gerbec
Kolekcija zaves in šotorov 1972
Kot vsako leto jeseni, smo tudi letos prikazali v tovarni 2 novi kolekciji za prihodnje leto, in sicer kolekcijo zaves in kolekcijo šotorov.
7. oktobra 1971 je bil sprejem kolekcije zaves. V sejni sobi je bil sestanek širšega kroga strokovnih delavcev v podjetju, letos so mu prisostvovali tudi trgovski zastopniki. Ocenili so in dokončno potrdili našo novo
Premislimo dobro, kaj se bo prodajalo
kolekcijo zaves. Vsi so bili mnenja, da je to ena najboljših in najbolj obširnih kolekcij v zadnjih letih. Vseh novih artiklov zaves je bilo 12 in poleg trije, stari artikli z novimi desseni. Vsi artikli skupno so bili izdelani v 44 barvnih vzorcih (lanska kolekcija je vsebovala 9 novih artiklov v 32 barvnih variantah).
Garnituri v naši novi kolekciji »Marija« in »Majda« nista čisto novi, ker sta bili izdelani že spomladi za NA-MA Zagreb, zato pa smo lahko videli tri tipe čisto novih prtov, ki so zelo lepi, vendar niso namenjeni za turizem in gostinstvo, ampak za široko potrošnjo (darila).
Prt »Sašo« je tkan v sukljanki in zelo lahek, da je videz kot ročno delo, z ažur vezenjem na sredini in ob konceh.
Drugi prt je težek in dodana osnova mu daje bogat vzorec po vsej površini.
Tretji prt je okrogel, tkan v Jac-quardskem vzorcu in zelo zanimiv. V poštev pa pride v glavnem za okrogle mize pri stilnem pohištvu.
Pri ocenjevanju zaves sta bila 2 artikla zaves izločena iz kolekcije — in sicer:
art.: 3142/120 — bela, težka zavesa, z efektom v votku, ki je bila delana po naročilu skandinavskega kupca, in jc za naše tržišče še nesprejemljiva, ter
art.: 3150/140 — težka sukljanka s svetlečo prejo in z efektom v osnovi in votku, ki pa jc preveč podobna stari zavesi art. 3132/140.
Novost so bile težje zavese, ki naj bi nadomestile dosedanji art. 3077/130
— za katerega se tako težko dobavlja preja. Enobarvne težke zavese so po mnenju prisotnih manj zanimive, toliko bolj pa so zanimive jacquardske težke zavese in težka zavesa z efektnim votkom, ki je bila na splošno vsem najbolj všeč in je tudi kasneje pri anketi na Bledu zasedla prvo mesto. Želja naših poslovnih sodelavcev pa je, da ne izvržemo artikla 3077/130 iz kolekcije, kot smo se namenili, ampak da nekateri vzorci še ostanejo v proizvodnji.
Lažje zavese so v večini sukljanke, so primerne za vsak prostor.
Pri tiskanih zavesah je novost letos — tisk na barvni podlagi, ki so požele tudi na razstavi na Bledu mnogo pohval. Druga posebnost so pa zavese tiskane z istimi vzorci, kot jih tke TDT v posteljnih pregrinjalih, kar smo začeli delati po skupnem dogovoru.
Prodaja zaves iz nove kolekcije se bo začela po novem letu, tako kot je bilo to tudi doslej v navadi. Da bi to lahko izvedli, smo dali v plan proizvodnje do konca decembra 70.000 m zaves iz nove kolekcije.
Druga kolekcija, ki pa je bila razstavljena 7. oktobra letos, je bila kolekcija šotorov. V njej so bili trije novi tipi šotorov, ostali pa so iz stare kolekcije, vendar v drugih barvah. Iz zelenih, modrih in oranž barv, ki so do sedaj prevladovale, smo večina prešli na rumeno-rjave in drap odtenke. Pri tem smo se ravnali po letošnji modi.
Letošnja kolekcija obsega 12 tipov turističnih šotorov, in to so:
(Nadaljevanje na 4. strani)
ZASEDANJE DS
A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V
Tabornik — 72 Touring — 72 Junior — 72 Špik — 72 Tamar — 72 Ohrid — 72 Nama — 72
Nama — 71, ki ju delamo ekskluzivno po naročilu za Na-mo, Zagreb.
Poreč — 72
Kornat — 72
Rab — 72
Adria — 72, za prikolice Novi šotori so:
Tamar — 72, ki je namenjen za 4 osebe, drugače podoben Špiku, le da je nekoliko večji.
Nama — 72 je nekoliko podoben Ohridu, le da je brez baldahina. Tudi vhodna vrata so drugačna kot pri Ohridu. Prostora je za 3 osebe.
Kornat — 72 se je razvil iz Poreča.; Je nekoliko večji po tlorisu, spalni prostor pa je razdeljen v dva dela. Po-! končna stena pri kuhinji, kot jo ima; Poreč, je tu odpadla.	!
Iz te kolekcije so izločili tri raz-! stavljene šotore — Krim, Poreč III.,; ki je bil po velikosti podoben Rabu.1 vendar je Rab bolj funkcionalen in še! en večji šotor (brez imena), ker je bil; prevelik in preveč kompliciran.	<
Tako smo tudi letos z uspehom in! zadovoljni končali izbor novih kolek-! cij, kako bodo pa sprejete na tržišču,; nam bo pokazalo prihodnje leto. <
BP !
'WV'7WWWVWWVWWWWWWWV
Dne 5. 10. in 20. io. 1971 je imel DS svojo 8. in 9. redno zasedanje.
Na svojem 8. zasedanju je obravnaval kot glavno točko dnevnega reda novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Potek predhodnega postopka za sprejem tega pravilnika je obrazložil šef kadr.-org. sektorja ing. Janko Ukmar, ki je članom DS tudi posredoval vse pripombe delavcev nanj in še enkrat podal bistveno vsebino tega pravilnika.
V razpravi so predstavniki oplemc-nitilnice izjavili, da bi morali biti delavci v tej enoti višje ocenjeni zaradi težkih delovnih pogojev, ter menili, da med škmbilnico in barvarno v točkah ne bi smela biti taka velika razlika. Na njihove pripombe je odgovoril ing. Ukmar: Delovni pogoji v oplemenitil-nici so bili upoštevani tako pri opisih delovnih mest kot v njihovi analitski oceni. Pri tej spremembi pravilnika pa se ti pogoji niso ponovno ocenjevali,
saj za to ni bilo objektivnih razlogov. Razlika med škrobilnico in barvarno je nastala že pred leti, ko se je rekonstruiral škrobilni stroj. V tehnologiji škrobljenja sintctike so nastale bistvene spremembe, v škropilnici pa so bile ukinjene norme, zaradi česar se je povečalo osnovno število točk. Na vprašanje, zakaj imajo inštalaterji isto število točk kot ključavničarji, je odgovoril ing. Ukmar.- Razmerja med delovnimi mesti, ki jih zasedajo kvalificirani delavci v vzdrževanju, se v novem pravilniku niso spremenila. Uvedena pa je možnost, ki jo predvideva samoupravni sporazum, da se odprejo delovna mesta kot pomožni ključavničar, pomožni inštalater itd. Predsednik sindikalne podružnice tov. Jože Knep se je zavzel za to, da bi bilo težko fizično in umazano delo v podjetju bolje plačano. Odgovoril mu je tov. direktor: Vsekakor sc misli na to, da bi bilo to delo bolje plačano. Vemo pa tudi, kako smo poslovali prejšnja leta. Letos je prvo leto, ko so se vidno pokazali rezultati našega poslovanja. Vsi vemo, da je ureditev klima naprav in delovnih pogojev v oplemenitilnici trenutno največji problem v našem podjetju. Zato ne smemo vseh ustvarjenih sredstev porabiti za osebne dohodke. Z novim pravilnikom smo že tako in tako prekoračili plan, ki ga je bil sprejel DS. To smo storili lahko le zato, ker smo dobro poslovali. Na vprašanje, zakaj so delovna mesta kot likanje, sukanje, previjanje, enako ocenjena, je odgovoril ing. Ukmar.• Ta delovna mesta so v resnici močno grupirana. To je posledica že delne korekture ob uvedbi analitične ocene delovnih mest ter nato vseh nadaljnjih korektur, ki so predvsem imele cilj dvigniti najnižje osebne dohodke v podjetju. Ponovna pravilna razmerja med temi delovnimi mesti bo mogoče postaviti šele, ko se bo položaj v gospodarstvu stabiliziral. Njegov odgovor je dopolnil še tov. direktor: Zaradi nenehnega upadanja standarda in zaradi hitrega procesa inflacije bomo čez pol leta gotovo spet prisiljeni dvigniti najnižje osebne dohodke in s tem porušiti razmerja, ki so bila postavljena s tem pravilnikom. Naši dobavitelji nam spet obljubljajo povišanje cen preje; vprašanje je, kako bo to prenesel potrošnik. Spet bomo morali iskati notranje rezerve, obenem pa storiti vse, da se moderniziramo. V razpravi je bilo zastavljeno tudi vprašanje, zakaj se ne loči delo v čistilnici blaga, kjer opravlja nekaj delavk zahtevnejše delovne operacije s šivanjem po vezavi, kar pa se z ničemer ne vrednoti posebej. Ing. Ukmar je pojasnil, da je rešitev tega problema lahko hitra; pobudo mora dati le obra-tovodstvo tkalnice ter obenem priložiti potrebno dokumentacijo. Na vprašanje, zakaj je bila zavrnjena prošnja delavk iz adjustirne, je odgovoril ing. Ukmar: Z enakim številom točk, ki jih imajo delavke v adjustirni, je ocenjenih
še najmanj 150 delovnih mest v podjetju. Če bi korigirali delovno mesto adjustiranje, bi morali korigirati še vsa druga delovna mesta. Adjustirke pa se predvsem pritožujejo nad oceno kla-serk, in menijo, da so enako usposobljene, kar pa ne ustreza resnici. Na vprašanje, kako bomo uredili vprašanje osebnih dohodkov naših trgovskih potnikov, je odgovoril ing. Klešnik, da smo jih že obvestili, da bo treba njihovo normo prilagoditi višini, ki jo določa samoupravni sporazum. V novem pravilniku smo sedaj realneje ocenili njihovo delovno mesto, kar je bilo vrsto let nazaj zanemarjeno glede na to, da so bili stimulirani predvsem s provizijo. Tudi sedaj bodo še dobivali provizijo, vendar pa njihovi skupni osebni dohodki ne morejo presegati 5.100,00 din.
Po obsežni razpravi, iz katere smo na tem mestu povzeli le nekaj najbolj konkretnih vprašanj, so člani DS naposled sprejeli pravilnik, s tem da se prične uporabljati od 1. 10. 1971 dalje.
V nadaljevanju tega zasedanja so člani DS imenovali kot predstavnika podjetja v Zbor podpisnikov samoupravnega sporazuma šefa kadr.-org. sektorja ing. Janka Ukmarja, dokončno potrdili spremembe in dopolnitve statuta, ki so jih sprejeli na zasedanju z dne 31. 3. in 9. 7. 1971 in so bile dostavljene na Sob Domžale že dne 2. 8. 1971, sprejeti sklep o razširitvi predmeta poslovanja podjetja še na atestiranje uvoznih tekstilnih izdelkov za lastne potrebe ter glede na to, da bomo s 1. 1. 1972 pričeli z elektronsko obdelavo podatkov na lastnih strojih, sprejeli sklep o odstopu od pogodbe o skupni nabavi in koriščenju mehano-grafskih strojev, ki jo je podjetje sklenilo v letu 1964 z Industrijo pohištva Stol, Kamnik in Tovarno kovinskih izdelkov in livarno Titan, Kamnik.
Šef sektorja za vzdrževanje in investicije dipl. ing. Tone Dečko pa je na^ vzoče člane DS obvestil o spremembi pri ureditvi rampe, ki je bila po planu mišljena v predilnici. Namesto te se bo uredila druga rampa med obema kotlarnama, ker je ta bolj nujna. Na predvidenem mestu pa se bo z ureditvijo predilnice postavilo dvigalo.
Glavna točka dnevnega reda na 9. zasedanju DS je bila obravnava in sprejem periodičnega obračuna poslovanja podjetja za obdobje januar-sep-tember 1971. Za ta obračun so člani DS prejeli poročilo, ki ga je šef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek še nadrobneje obrazložila. V nadaljnjem obravnavamo na tem mestu najpomembnejše podatke:
V predilnici sintetične preje je bil rezultat delno slabši kakor v I. polletju. Vzrok za to je v ukinitvi četrte izmene. Ker planiramo, da bo ta izmena spet uvedena v oktobru, lahko predvidevamo boljše proizvodne rezultate ob koncu leta. Obrat sukančarne je še izboljšal svoje rezultate v primerjavi s planom, v primerjavi z letom
ZASEDANJE DS
IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
1970 pa so rezultati količinsko delno slabši. Vzrok za to je v tem, ker smo izdelovali višje številke sukancev, kot je bilo predvideno s planom. Obrat tkalnice je svoje rezultate, merjene v 000 votkih, delno izboljšal. Ti rezultati pa bi bili lahko boljši, če ne bi bilo večjih zastojev, do katerih je prišlo, ker ni bila izdobavljena vsa potrebna sintetična preja. Problem v tkalnici je bil v kvaliteti sintetične preje iz predilnice Litija, kar nam je povzročilo prekomeren odstotek nekvalitetnih tkanin pri nekaterih artiklih. Vzrok v slabši proizvodnji tkalnice v tretjem tromesečju je tudi v izredno slabem stanju klimatskih naprav. Oplemenitilnica je rezultat I. polletja delno izboljšala, vendar pa ne izpolnjuje plana in je tudi proizvodnja nižja kot lani. Vzrok je v spremenjenem asortimanu. Konfekcija je obratovala v podaljšanem delovnem času in tudi v času kolektivnega dopusta zaradi velikih naročil. Tako je dosegla dobre rezultate in presegla lansko proizvodnjo.
Iz obračuna proizvodnje za 9 mesecev 1971 lahko ugotovimo, da smo v celotni proizvodnji dosegali VS le v višini 97,3% od normiranih, izde-lavnih ur pa le 96,3 %. Nasprotno pa lahko iz podatkov ugotovimo, da so bili fiksni stroški v porastu, tako da so v obravnavanem obdobju presegali planirane za 7%. Iz podatkov lahko ugotovimo, da so skupne zaloge za 10 % izitad normativa in za 23 % večje kot v istem obdobju lani. Povečanje zalog materiala, pomožnega materiala in delno tudi nedovršene proizvodnje, je predvsem posledica povečanja nabavnih cen. Zaloge gotovih izdelkov so za 38 % nižje od normativa in 21 % nižje od stanja v istem obdobju lani. Za 18 oz. 26 % večja potreba po obratnih sredstvih je predvsem posledica velikega povečanja terjatev, ki so v primerjavi z normativom za 85 %, v primerjavi s stanjem v lanskem letu pa za 35 % večje. Za skoraj enak odstotek so porasle tudi obveznosti do dobaviteljev, medtem ko so v primerjavi z normativom celo za 115 % večje.
Pri prodaji na domačem trgu je bila v obravnavanem obdobju dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje v višini 40%. Najvišja stopnja prispevka 74 % je bila dosežena pri prodaji storitev, sledi prodaja tkanin s stopnjo 44 % in izdelki konfekcije ter ostala prodaja s stopnjo 33%. Pri prodaji na zunanjem trgu je podjetje pri preji doseglo 99 %, pri tkaninah 103 %, pri konfekcioniranih izdelkih 73 %, pri storitvah pa 114 % VS. Pri celotni prodaji na zunanjem trgu je podjetje doseglo 94 % VS. V primerjavi s planom je bila prodaja na domačem trgu dosežena 123 %, v primerjavi z letom 1970 pa v višini 136%, medtem ko je na zunanjem trgu dosežena prodaja v višini 139 % v primerjavi s planom in v višini 168 % v primerjavi z letom 1970. Celotna prodaja v obravnavnem obdobju je za 24 % večja od planirane in za 39% večja od dosežene v istem obdobju lani.
Prispevek za kritje, ki je bil v primerjavi s planom dosežen v višini 128 % v primerjavi z letom 1970 pa v višini 147%, je zadoščal za kritje
fiksnih stroškov, popustov in kondicij pri prodaji, izgube pri izvozu, ostalih odbitkov in dobička, ki je bil v primerjavi s planom dosežen v višini 366 % v primerjavi z letom 1970 pa v višini 515 %.
Iz podatkov lahko ugotovimo, da so rezultati poslovanja za 9 mesecev močno presegli s planom predvidene kakor tudi rezultate, dosežene v istem obdobju lani. Dohodek je v primerjavi s planom za 33% večji, v primerjavi z letom 1970 pa celo za 56%. Pogodbene in zakonske obveznosti so nižje od planiranih in od obračunanih v letu 1970. Sredstva za osebne dohodke so za 4 % večja od planiranih in za 17 % večja od lanskoletnih, medtem ko je ostanek dohodka za 281 % večji od planiranega in celo za 557 % večji od doseženega v istem obdobju lani.
V razpravi se je tov. Janez Bartol zanimal, zakaj je bil predvideni znesek za tehnično zaščito porabljen le v višini 60%. Na vprašanje mu je pojasnila tov. Marinškova, da so bili za tehnično zaščito nabavljeni samo_ mi-nimax aparati. Na nadaljnje vprašanje tov. Bartola, zakaj je znesek za dnevnice v tujini presegel planiranega, je odgovoril tov. direktor: Sam podatek iz obračuna, da je bil izvoz za 50 % večji od planiranega, izguba pa za 50% nižja kot v prejšnjih letih, nam mnogo pove. V tuje tržišče se moramo vključevati, največ pa lahko ^ prodamo prav preko osebnih stikov. Že na začetku leta je bilo jasno, da bo letos potovanj v inozemstvo več kot prej, ne le zaradi prodaje, marveč tudi_ zaradi nabave novih strojev. Na prošnjo tov. Majdiča je tov. Marinškova pojasnila, da so se taiko terjatve kot obveznosti precej povečale^ so se pa zaradi plačil s strani JLA in v postopku mult. kompenzacije že znižale za ca. 5 milijonov N din. Naše glavne obveznosti se nanašajo na podjetja, ki nam dobavljajo prejo. Naši najslabši plačniki pa so kupci iz BiH in Makedonije ter nekatera večja trgovska podjetja iz Srbije in Hrvatske. Ing. Ukmar je zastavil vprašanje, kako to, da ob tem, ko presegamo fiksne stroške, ne dosegamo planirane amortizacije. Na vprašanje mu je odgovorila tov. Marinškova. Ob izdelavi plana je bilo predvideno, da bodo novi stroji dobavljeni že v začetku leta, dejansko pa smo jih dobili šele v maju in juniju. Zaradi te zakasnitve pri dobavi amortizacija tudi ob koncu leta ne bo obračunana v planiranem znesku. Tov. Majdič se je zanimal, zakaj je stanje zalog nad normativom. Šef računovodstva mu je pojasnila, da presegajo normativ vse preje, najbolj pa bombažna preja. Njen odgovor je dopolnil še tov. direktor: Pri Jugotekstilu smo nabavili 130 ton bombažne preje, ker je bila še po nižji ceni. Sedaj kupujemo pakistansko prejo, ki jo prevzemamo direktno in jo za Jugotekstil vskladiščimo v naši zračni hali, ki jo s tem tako še rekla-
miramo. Tov. Janez Bartol se je pozanimal, po čigavi zaslugi so rezultati našega poslovanja presegli s planom predvidenega. Tov. Marinškova mu je v odgovoru pojasnila, da je ta uspeh rezultat prodaje na domačem trgu, višjih cen, precej nabavljenega materiala v I. polletju po prejšnjih cenah, manjše izgube pri izvozu in večjega dela v poletnih mesecih (šotorska krila).
Člani DS so nato soglasno potrdili periodični obračun za podjetje kot celoto, tako kot jim je bil predložen.
V nadaljevanju zasedanja je DS imenoval komisije za popis posameznih sredstev podjetja, sprejel sklep, da se organizira prevoz delavcev na relaciji Jarše—Bukovica v času od 1. 11. 1971 do 30. 4. 1972 in da se v tem času povrnejo stroški prevoza nad 10,000 din delavcem, ki se vozijo na delo iz krajev, oddaljenih od podjetja nad 5 km, izvolil novega uradnika Konoplana, odločil, da se neplačane zamudne obresti za leto 1970 — glede na to, da so posamezni njihovi zneski zelo nizki — v višini 11.419,75 din prenesejo v bre me izrednih izdatkov kakor tudi da za leto 1971 našim kupcem ne obračunamo zamudnih obresti razen tistim, od katerih uveljavljamo plačilo s tožbo, ter potrdil predlog šefa računovodstva, da se ugotovljeni presežki pri gotovih konfekcijskih izdelkih knjižijo v dobro izrednih dohodkov, ugotovljeni primanjkljaj pa v breme izrednih izdatkov, saj so bile te inventurne razlike glede na velik promet in sorazmerno visoke zaloge minimalne. Šef kadr,-org, sektorja je še' informiral člane DS o pritožbi 53 delavcev oplemenitilnice v zvezi s pravilnikom o osebnih dohodkih. Pritožba je bila dostavljena kadr.-org. sektorju 3 dni po sprejemu navedenega pravilnika. Obravnavala jo je pristojna komisija za OD, odgovor nanjo pa bo posredovan delavcem oplemenitilnice in odboru za kadrovska vprašanja.
Na koncu zasedanja je tov. direktor obvestil člane DS o »Dnevu kupcev«, ki ga je organiziralo naše podjetje v hotelu Golf na Bledu in v okviru katerega je prikazalo našim poslovnim partnerjem novo kolekcijo za leto 1972. Udeležba na tem srečanju je bila rekordna, mnenja kupcev o novi kolekciji pa zelo pohvalna.
Nadalje je tov. direktor obvestil člane DS o visokem obisku v našem podjetju. Dne 19. 10. 1971 je obiskal naše podjetje zvezni sekretar za narodno obrambo — armadni general Nikola Ljubičič. Ogledal si je razstavo šotorov, zračno halo in koridor ter se seznanil z našimi načrti za prihodnje obdobje. V tej zvezi se je tov. direktor obenem zahvalil vsem članom kolektiva, ki so kakorkoli pripomogli, da so bili v tako kratkem času postavljeni vsi šotori, ki si jih je ogledal general Ljubičič s svojim spremstvom.
I. P.
to je delavnega, in družabnega. Namen celotnega srečanja je v tem, da se kupci enkrat na leto z nami sestanejo, da se z njimi osebno pogovorimo o problemih, katere imajo oni ali pa mi pri naših izdelkih, o dobavi, plačilih pa tudi o cenah, da nam povedo značilnosti svojega tržišča, kaj ta zahteva ali odklanja, skratka o vsem, kar nas skupno zanima in je v obojestranskem interesu. V prvem dopoldnevu se poslovni del konča, nadaljuje se družabni del, toda pogovori o kolekciji se nadaljujejo vse do slovesa.
Tako je bilo tudi letos. »Dan kupcev« je bil napovedan za 14. in 15. oktober. Prvi gostje iz oddaljenejših krajev Jugoslavije so začeli prihajati že 13. oktobra, to je v sredo dopoldne v tovarno. Popoldne so nadaljevali pot do Bleda. V hotelu smo jih čakali že zastopniki podjetja INDUPLATI in jim ob sprejemu podelili mape z našimi prospekti, programom srečanja, seznamom nove kolekcije ter značko podjetja. Goste so prihajali še pozno v noč, večina pa je prispela na Bled v četrtek dopoldne.
Uradni -sestanek se je pričel ob 10. uri dopoldne. Tovariš direktor je prijazno pozdravil vse udeležence, se jim zahvalil, ker so nam s svojim prihodom izkazali priznanje dobrega sodelovanja, in jih nato povabil v dvorano, kjer je bila izredno lepo pripravljena razstava kolekcije '72.
Goste so bili začudeni, koliko novega in lepega smo jim pripravili za naslednje leto. Šef komercialnega sektorja dipl. ing. tovariš Orehek je obrazložil namen in vodila, ki smo si jih zadali pri pripravljanju nove kolekcije.
Kolekcija, katera je bila pripravljena na Bledu, je bila izbrana že na interni kolekciji, katero smo imeli 2.1. septembra v -sejni sobi. Na njej so sodelovali poleg naše komerciale samo potniki. Tu sta bila izvržena samo dva artikla, zaradi mnenja udeležencev, da ne bosta dovolj prodrla na tržišče. Sledilo je skupno ogledovanje zaves ter prtov ter splošna debata o artiklih in posameznih dessenih. Poskušali smo si čim več pripomb zabeležiti in zapomniti, da bi jih kasneje v tovarni lahko razčlenili in se skušali po njih, kolikor je realno in mogoče, tudi ravnati, kajti te pripombe bo čutiti skozi vše leto pri prodaji.
Slišala sem veliko pripomb glede efektnih črt, katere — kadar so v vzorcu, tečejo vedno le po širini tkanine, to je vodoravno, kupci pa želijo efekte tudi po dolžini, za kar bi morali tkati širino za dolžino, to pa za nas ni izvedljivo, kajti naš strojni park nam tega ne dopušča. Mi namreč nimamo tako širokih statev, pa tudi nadaljnja obdelava in apretura zaradi širine nista mogoči.
V letošnji kolekciji smo imeli manj kot prejšnja leta barvo starega zlata, kar so gostje takoj opazili in so zelo spraševali po njej, zanimali so se, če bomo še delali lanske vzorce v starem zlatu in seveda tudi v drugih barvah.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Vsako podjetje stremi za čim boljši plasma na domačem in seveda tudi na tujem tržišču. Zato si uslužbenci podjetja vsak na svoj način prizadevamo čim več in tem bolje proizvajati, in seveda ravno tako čim več in tem bolje te proizvode prodajati.
Naše podjetje je začelo poleg drugih oblik reklamiranja tudi to, da enkrat na leto priredi »Dan kupcev«.
Letos smo imeli ta dan že tretji po vrsti, to se pravi, da je »Dan kupcev« že tradicionalen. Dogovorili smo se, da bo tudi letois v Golf hotelu na Bledu, saj smo bili prepričani v kvaliteto njihovih uslug. Pomen »Dneva kupcev« je v tem, da kupcem pokažemo novo kolekcijo, ki je pripravljena za prodajo v prihodnjem letu. Celotna prireditev sestoji iz dveh delov — poslovnega.
Prosta debata
Kaj smo želeli doseči s to kolekcijo
Čakanje na kosilo ni nič kaj prijetna stvar
DAN KUPCEV NA BLEDU
Ogledovanje
Staro zlato pa je kot v zavesah zelo iskano tudi v prtih, le da se tu zelo veliko išče belo osnovo z barvnimi dodatki. Drugih pomembnih pripomb nisem zasledila, bilo jih je zelo veliko na račun lepega izgloda zaves, prtov in seveda okusno in nazorno pripravljene razstave, posebno so gostom ugajali tiskani vzorci, izredno veliko je bilo pohval glede sodelovanja z Tovarno dekorativnih tkanin in našo tovarno.
Te pripombe so se odrazile tudi v naši mali anketi, ki smo jo izvedli, čeprav zaradi malega števila anketirancev (65) ne more pokazati povsem realne oziroma dejanske slike, in ne more priti noben vzorec posebno do visoke ocene napram drugim. Kljub temu smo ugotovili, da je bil najbolj občudovan artikel 3148/130 cm v vseh treh dessenih, naslednji pa je bil artikel 3146/140 cm. Zavesa, ki je dobila največ glasov, teh je bilo 13,1 %, je bila najbolj pohvaljena zato, ker je na videz zelo bogata. Bogat videz ji daje 5 različnih votkov, kateri se gosto v različnih zaporedjih menjajo, po otipu pa je mehka in lahka, zato zelo lepo pade. Na tretjem mestu je zavesa artikla 3109/140 dess.: 003/8 in 003/6. Ta zavesa je zanimiva zaradi izredno lepega vzorca — tiska v obliki rozete. Žal ankete za prte nismo izvedli, ker smo razstavili le malo prtov in garnitur, pohvaljen pa je bil okrogel jacquardski prt in prt 3144, ki nosi ime »Sašo«, v njem je posebnost v kombinaciji sukljanke in dodane osnove. Tudi obe garnituri — »Marija« in »Majda« sta bili lepo sprejeti.
Po ogledu kolekcije smo imeli skupno kosilo v hotelski restavraciji, popoldne pa smo si v času, določenem za rekreacijo, pomerili sile v kegljanju. Nekateri so kar pošteno podirali keglje, bili pa smo seveda tudi taki, ki smo metali bolj v prazno. Tako je popoldne kar prehitro minilo, bližala se je ura banketni večerji. Po večerji smo priredili nagradno žrebanje za povabljene goste. Podelili smo jim prte »Sašo« ter garniture »Marija«, »Majda« in »Venera«. Ob lepi glasbi nam je večer prijetno minil.
^WWWWVWWWNAA/WS/WSAA/VWWVVWVWSAA/WVWWVVVWVWWWV«
i	SODELOVALI SMO	s
S	V uredništvu KONOPLANA smo mnenja, da vsakega člana	>
<	kolektiva zanima, kje in kako reklamiramo svoje proizvode. Zato	s
>	bomo objavljali sodelovanja na raznih sejmih in razstavah. Cesto	<
s	smo dobitniki kakih diplom in nagrad, kar je priznanje celot-	>
<	nemu kolektivu o uspešnosti in kvaliteti proizvodnje.	S
Z	MODA V SVETU — Beograd — 1.—10. oktobra t. 1.	S
>	Razstavljali smo zavese in prte iz kolekcije '71. Sejem je bil	s
>	komercialnega značaja.	?
S	RAZSTAVA GOSTINSKE OPREME — Zlatibor — 14.—16. ok-	Z
s	tobra 1.1.	S
e	Razstavljali smo večinoma prte in zavese za gostinske name-	s
>	ne. Razstava je bila reklamnega značaja.	?
I	DAN KUPCEV — Bled — 14. in 15. oktobra t. 1.	Z
s	Kupcem smo pokazali novo kolekcijo '72. Razstava je bila	>
Z	informativnega in reklamnega značaja.	<
>	XIX. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE — Bled —	Z
s	20. in 21. oktobra 1.1.	>
Z	Razstavljali smo gostinsko opremo — zavese in prte, iz ko-	s
>	lekcije '72. Razstava je bila reklamnega in komercialnega značaja.	Z
s	Prejeli smo: Organizacijski odbor za XIX. gostinsko turistični	s
Z	zbor Slovenije pri republiškem odboru sindikata delavcev sto-	<
>	ritvenih dejavnosti Slovenije Ljubljana, nam je podelil plaketo	Z
s	z diplomo za sodelovanje na strokovni razstavi.	S
S	SEJEM NOTRANJE OPREME — Beograd — 21,—30. okt. t. 1.	>
Z	Na sejmu sodelujemo v sodelovanju s Tovarno dekorativnih	s
Z	tkanin na njihovem razstavnem prostoru. Prikazujemo le tiskane	c
s	zavese v kompletu pregrinjalo-zavesa.	>
<	Istočasno razstavljamo te zavese v razstavnem prostoru Les-	s
>	nega kombinata BREST Cerknica, kateri ima spalnico opremljeno	Z
S	z našimi zavesami in posteljnimi pregrinjali TDT.	>
'NAro\A^7\C^AArOW\AArsAAAV\AAAA/WWW\AAA7\C7WVWWVWWWWWWWVV
Precej gostov je že prvi dan odšlo domov. V petek dopoldne smo imeli izlet v Kropo, kjer smo si ogledali kovaški muzej, staro kovačnico in trgovino sodobnega kovaštva. Vsi smo bili očarani nad prečudovitimi jesenskimi barvami listja, ki se je še mokro od dežja bleščalo v jutranjem soncu. Žal se nas je izleta udeležilo zelo malo, ker je večina že odšla, nekateri naši člani pa so že morali podirati razstavo.
Vrniti smo se v hotel na kosilo in se popoldne razšli v upanju, da je bilo naše srečanje uspešno, da smo za korak bolj spoznali od svojih kupcev, kaj pričakujejo od nas v nadaljnjem uspešnem sodelovanju, kar je seveda v interesu kupcev in nas proizvajalcev.
K. T.
Veliko lepih zaves — veliko udeležencev
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Popestrite
praznične
številke
KONOPLANA
s svojimi
zanimivimi
prispevki!
Uredništvo
sl!
Šotori so bili za našega gosta zelo zanimivi
Proizvodnja igra veliko vlogo pri dobri prodaji
Državni sekretar v »INDUPLATI«
Dne 19. oktobra letos smo imeli v Induplati obisk državnega sekretarja — generala armade Nikola Ljubičiča. Spremljala sta ga general podpolkovnik Ivan Dolničar, ki je istočasno pomočnik sekretarja in komandant ljubljanske armade — general podpolkovnik Stane Potočar.
Naše podjetje je vedno bolj pomemben dobavitelj za potrebe JLA. Izdelki za JLA zavzemajo že kar visok odstotek v naši proizvodnji.
Visoki gostje so se želeli prepričati, kako in pod kakšnimi pogoji se izdelujejo artikli — izdelki namenjeni za njihove potrebe. Ogledali so si obrate tkalnice, predilnice in konfekcije, zlasti razstavljene šotore, ki smo jih v ta namen postavili v našem parku.
Gostje so poudarili, da so izdelki, ki jih nudi naše podjetje JLA, uporabni tudi za razne intervencijske posege v primeru elementarnih nezgod. Poleg tega pa tudi za potrebe prijateljskih armad. S tem bi mi izdelali večje serije in znižali proizvodne stroške.
Sekretar Ljubičič je še posebno poudaril pomembnost razvoja izdelkov za potrebe JLA v našem podjetju, kar smatra za zelo pomembno, če pride pobuda z novimi idejami in kvalitetami s strani proizvajalca.
Na predvečer obiska je direktor podjetja, dipl. ing. Srečo Bergant z nekaterimi vodilnimi uslužbenci priredil sekretarju večerjo, kjer so potekali razgovori v sproščenem vzdušju.
Sef komerc. sektorja dipl. ing. Avgust Orehek
Razgovor v sejni sobi
Letos smo se zopet pripravili za cepljenje proti gripi, ker je 200 članov kolektiva izrazilo željo za imunizacijo. Ker je iz razgovorov s posamezniki razvidno, da se še vedno meče v en koš bolj ali manj kratkotrajne vročinske bolezni z gripo, kot na primer akutne infekcije dihal, vemo danes, da povzroča influenca le del te bolezni. Glavna značilnost influence je razmeroma visoka vročina, ki traja 3—5 dni.
Temperatura hitro naraste na 390 C in več. Bolnik se počuti zelo slabo, bolijo ga vsi udje (kot pri angini), mučita ga suh kašelj in glavobol. Obraz ima rdeč, včasih tudi modrikast, oči rdeče, jezik je suh in belkasto obložen. Tako stanje traja nekaj dni, nato pade temperatura precej hitro na normalo, in bolezen je končana, če se ji ne pridruži kaka komplikacija. Prcbolevanje (re-konvalesccnca) je včasih tudi po na-
videzni gripi dolga, znak da influenca človeka zelo prizadane. Bolezen sama ni nevarna, velika smrtnost, ki jo kaže influenca, gre na račun komplikacij (pljučnica). Med boleznijo izgubi bolnik odpornost za druge klice. Vsak človek ima v žrelu, sapniku in bronhijih številne bakterije (streptokoke, nevmokoke, bacile influence itd.). Virus influence uničuje predvsem sluznioo (Nadaljevanje na 9. strani)
dihal. S tem izgubi sluznica vso odporno moč, patogene bakterije, ki se nahajajo v dihalih, lahko vdrejo v globino in povzročajo razna vnetja. Tako pride, da spremljajo hujšo gripo pogostne vnetne komplikacije dihal. Influenca brez komplikacij je torej kratkotrajno vročinsko obolenje, ki nima določenih znakov, po katerih bi lahko » zanesljivo ugotovili prav-o naravo bolezni. Zato se mnogokrat diagnoza »influenca« rabi kot taka za vsako kratkotrajno vročinsko stanje. Edino pri bolnikih, ki pridejo v bolnišnico, se izvršijo v ta namen preiskave, ki potrdijo diagnozo. V dvomljivem primeru govori hladen letni čas, vnete oči, suh kašelj, draženje v grlu, in kratko trajanje bolezni za influenco. Če traja temperatura 5 dni, moramo diagnozo »influenca« že premisliti in iskati drug vzrok za bolezen, ali pa si moramo misliti, da je nastala kaka komplikacija. Specifičnega zdravila za gripo ni. Zdravniki predpisujejo zdravila proti vročini in slabemu počutju in priporočajo veliko C vitamina. Najboljša pa je profilaksa ali preprečevanje bolezni z imunizacijo oz. cepljenjem, ki je uspešna v 70 %.
Opazovanje gibanja gripe je pokazalo, da se bolezen pojavlja
kot pandemična — vsakih 40—50 let, kot epidemična — vsakih 4—6 let, kot sporadična — vsako zimo. Kadar se nalezljiva bolezen pojavi kje v številnih primerih, govorimo o epidemiji. Ta je krajevno in časovno omejena, drži se omejenega ozemlja in ima določen začetek in konec. Kadar se epidemija širi tako daleč, da zajame cele kontinente, jo imenujemo pandemijo (1918—1919. leta je bila influenca po vsem svetu razen Avstraliji. Takrat je pomrlo 20 milijonov ljudi. Leta 1957 se je gripa širila po vsem svetu. Začela se je v vzhodni Aziji in nam je vsem še v spominu kot »Aziijska gripa«).
Redkejše primere bolezni pa, ki sc pojavljajo tu m tam, krajevno in časovno ločeni, imenujemo sporadične.
Sprejemljivost človeka za influenco je skoraj splošna. Bolnik izloča virus — povzročitelja bolezni skozi usta in nos. Bolezen je zelo kužna, ter prehaja izredno hitro od človeka do človeka. Epidemije se zato širijo s hitrostjo današnjega prometa.
Majda Škrinjar
Moder je tisti, ki se iz pasti izvleče, še bolj moder je tisti, ki vanjo sploh ne pade.
Duklič
Če bi imela narava toliko zakonov kot država, ji še ljubi bog ne bi znal vladati!	Borne
Starec je podoben človeku, ki je kosilo že pojedel, sedaj pa gleda, kako drugi obedujejo!
Balzac
Prevelika modrost je podobna norosti!
Afriški pregovor
Bodi previden pri izbiri prijateljev, saj so nekateri podobni nalezljivim boleznim !
Gorki
Bodite hvaležni za nasvete, a ne za pohvale!
La Fontaine
Treba je jesti da bi živeli, a ne živeti, da bi jedli!
Platon
Kdor posluša ženske, konča v peklu!
Talmud
Blato sicer lahko umaže dragulj, v blato ga pa le ne more spremeniti!
Kitajski pregovor
Ne morete biti dober prerok, če nimate dobrega spomina!
Halifax
Če bi bili vsi ljudje dobri, potem književnosti sploh ne bi bilo!
Carson
Lepota je neizčrpen vir radosti za tistega, ki jo zna ceniti!
Hugo
Najboljša leta pridejo šele takrat, -kadar minejo dobra!
Rane Cleir
XXXXXXXXXXX\>>XX\>X>N>>XX>X<XXXXXXXXX<\\XX>X<V<XXN>XXX\XX\XXXX>XVXXXXXXXX<X\XX<XX>>X\X<XXXXXX\XVsXSXlS>X>XV>
Novice iz sveta
INDUSTRIJA POČITNIŠKIH ŠOTOROV V ZRN
V poslovnem letu 1970/71 je proizvodnja dosegla 200.000 šotorov, oz. 9 % več kot v lanskem letu. Vrednostno se je povečala proizvodnja za 18 % na 62 (54) milijonov DM. Za tekoče leto so prognoze različne, vendar se v obdobju gospodarske recesije navadno poveča povpraševanje po šotorih za 15 %. Izvoz se je lani povečal za 30 % na 40.000 šotorov oz. 20 % celotne proizvodnje. Vrednost uvoza je bila v letu 1970/71 5/4 milij. DM. Stroški so se v preteklem letu povečali za 10 %, v tekočem letu pa pričakujemo povečanje cen za 7 %. Težišče poslov so šotori s ceno 500 do 1.000 DM, medtem ko je pri cenejših šotorih opazno nazadovanje povpraševanja.
Vir: Hendelsblatt — 1971
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Tov. CILKA pa vendar nasmejana pri delu
razgovor
Z današnjo številko KONOPLANA uvajam novo rubriko, v kateri bom skušala v kratkih razgovorih odpirati tihe težave in probleme nas vseh in našega podjetja.
Neko delavno dopoldne je bila prva sogovornica tovarišica CILKA PIRNAT.
1.	Koliko časa ste že v podjetju in kakšno delo opravljate?
Delam v pregledovalnici blaga. Največ pregledujem sukljanko, če te ni,
(Nadaljevanje na 10. strani)
sintetično metražo. Na tem delovnem mestu sem šele dve leti, prej sem delala v tkalnici na statvah. V podjetju pa sem zaposlena že 21 let.
V tkalnici je bilo težko le zaradi ropota, dočim sem imela plačo boljšo kot na sedanjem delovnem mestu. Tkalke imajo določene točke, poleg tega imajo normo, s katero, če jo seveda presegajo, dobijo plačane procente. Nekaj časa smo imele tudi pregledovalke plačo po tkalnici, sedaj pa samo fiksne točke, žal je tudi teh zelo malo.
2.	Kakšne težave imate na delovnem mestu?
Kar se tiče plače sem že omenila. Nizke osebne dohodke bodo najbolj občutile delavke, ki v kratkem odhajajo v pokoj in bodo imele izredno slabe pokojnine. Tudi za najskromnejše življenjske potrebe ne bo zadostovalo.
Moje delo je sicer čisto, težave imam zaradi prahu in kratkih sintetičnih vlakenc, ki izpadajo iz blaga. Sem namreč bolna na grlu in sem bila pred kratkim tudi operirana.
3.	Berete Konoplan?
Da. Berem ga redno. List mi ugaja, v njem najdem veliko zanimivega. Dodatnih predlogov za članke nimam.
4.	Ste včlanjeni v kakšnem od samoupravnih organov podjetja — sindikatu, ZK?
Nisem članica nobene organizacije.
5.	Imate družino?
Imam dva otroka. Sin hodi v peti razred, hčerka pa je letos pričela s šolanjem.
6.	V čem vidite smisel življenja?
Rada živim umirjeno življenje. Važno je, da imamo za to osnovne pogoje, da se v družini razumemo, da bomo zdravi in seveda, da bodo tudi finančna sredstva. Želim si lepo prihodnost za otroke.
7.	Kaj vas v podjetju moti?
Hrana v delavski menzi je čedalje
slabša. Tudi dejavnost sindikata je za delavca vedno manjša.
Tovarišici Cilki se za razgovor najlepše zahvaljujem.
Katja T.
Vsi proizvodni obrati so delali v mesecu septembru v s planom predvidenim delovnim časom. Tako da ni bilo v nobenem obratu kakšnega posebnega dela v podaljšanem delovnem času.
Oskrba s surovinami za sukančarno in predilnico je bila dobra. Vendar pa je za obrat tkalnico še vedno primanjkovalo raznih kvalitet in številk sintetične preje, kar je povzročilo večje zastoje v proizvodnji tkalnice in je zaradi tega tudi rezultat slabši kakor je bil v mesecu avgustu. Tudi kvaliteta Nm 9/1 malon in Nm to/l malon šan-tung efekt iz predilnice Litija je še vedno slaba.
Proizvodni rezultati za posamezne obrate v mesecu septembru, kumulativno za devet mesecev in primerjava z letom 1970 so naslednji:
PROIZVODNJA TKALSKIH STROJEV V SODELOVANJU S ŠVICARSKO FIRMO
Toyota Automatic Loom Works Ltd. bo drugo leto osnovala skupno s švicarsko družbo Sulzer AG tovarno za proizvodnjo in prodajo tekstilnih strojev. Toyota Sulzer Go ima osnovni kapital 500 milijonov jenov, pri čemer znaša delež Toyote 51 %. Leta 1972 bo začetna proizvodnja znašala 20—30 strojev mesečno. Obratni kapital Toyota Sulzer Co bo 200 milijonov jenov, od česar bo Toyota prispevala 49 %.
Vir: Nachrichten fiir Aussenhandcl
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FRANCA KRIVCA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam iz konfekcije za izkazano sožalje in denar, ki smo ga poklonili v sklad lačnih otrok.
Žalujoča hčerka Marija
ZAHVALA
Za denarno nakazilo, ki smo ga prejeli ob smrti naše ALENKE, se prav iz srca zahvaljuje
družina Korče-Pleteršek.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
X
♦
♦
I
♦
i
i
♦
♦
♦
ob tragični in in očka
ZAHVALA
prerani izgubi najinega nepozabnega in skrbnega moža
JOŽETA PAVLI
šoferja Induplati
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam ter sindikalni organizaciji in upravi podjetja Induplati. Tudi prijateljem, ki so nama ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ali izkazali sočustvovanje in poklonili toliko cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena zahvala.
Posebno pa se zahvaljujeva tov. Jožetu Knepu za lepe poslovilne besede in tov. Stanetu Maroltu za njegovo pomoč pri spremstvu na zadnji poti našega dragega pokojnika.
Žalujoča: žena Tinca in sin Janez
Proizvodnja in kvaliteta za mesec september 1971
	september 1971 %	indeks sept. 70 %	kumulat. za 9 mes. %	indeks kumul. za 9 mes. 70 %
PREDILNICA — predenje	85,4	94,7	102,1	109,4
— sukanje	122,4	101,8	107,1	102,6
TKALNICA — t. m	89,3	82,8	93,5	94,8
— m3	88,9	87,9	92,5	100,1
— 000 volkov	92,0	81,3	99,5	96,2
OPLEMENITJLNICA — t. m	87,7	96,1	89,8	93,7
KONFEKCIJA — N ure	—	89,3	—	132,5
Glede na stanje in kontrolo s troj -
Mesečni proizvodni plani po posameznih obratih, razen sukančarne, zopet niso bili doseženi. Vzroki so v pomanjkanju določenih materialov v tkalnici in samo tri izmene v predilnici. V mesecu oktobru prične predilnica zaradi potreb tkalnice zopet s štiriizmen-skim delom in bodo zaradi tega tudi proizvodni rezultati boljši.
Kumulativni rezultati proizvodnje v primerjavi z letom 1970, so še zadovoljivi.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin v mesecu septembru je bila zopet slabša kakor v mesecu avgustu in je lahko ocena nezadovoljiva. Kljub temu, da je kvaliteta v grupi sintetičnih tkanin delno boljša, kakor tudi grupa pollanenih tkanin, pa je z ozirom na količinsko proizvodnjo po posameznih grupah v celoti slabša kakor v mesecu avgustu.
Vzrok v poslabšanju oziroma slabi kvaliteti je v grupi sintetike slaba kvaliteta Nm 9/1 malon bel in Nm 10/1 malon šantung efekt. V grupi pollanenih tkanin pa je vzrok predvsem v slabem vzdrževanju strojev in odnosu do dela.
Kvaliteta -naših izdelkov po posameznih grupah tkanin je bila v mesecu septembru naslednja:
Proizvodnja in kvaliteta je zelo povezana s kvalitetno opremo strojev
Pri surovih in gotovih adjustiranih tkaninah pa smo dosegli naslednjo kvaliteto:
	surove tkanine	adjustir. tkanine
I. kvalit.	89,20 %	89,70 %
II. kvalit.	5,26 %	5,03 %
III. kvalit.	1,88 %	1,81 %
neregul. tkan.	3,66 O/o	3,46 %
nega parka in ponovno inštruktažo ter stalno reklamacijo glede kvalitete dobavljenih materialov iz predilnice Litija, računamo v mesecu oktobru na izboljšanje kvalitete in to predvsem v grupi sintetičnih in bombažno-lanenih tkanin. Za tkalnico pa bo na kvaliteto predvsem verjetno vplival tudi novi pravilnik o kvaliteti, kateri bo določal, da se mojstre nagrajuje glede kvalitete po njihovih partijah in ne več po skupno doseženih procentih kvalitete tkalnice.
Tehnolog PTK:
ing. Franc Jeraj
	I. kval.	II. kval.	III. kval.	nereg. bi.
bombažne tkanine	97,22 %	1,44 %	0,38 0/0	0,96 »/g
sintetične tkanine	81,99 %	8.87 %	3,21 "/g	5,93 »/o
bombažno-ilanene tkanine	93,19 %	2,68 »/g	1,23 »/g	2,90 o/o
1
Obvestila iz kadrovske
službe
Vstopi:
1.	Trdin Ferdinand, dvor. in transp. delavec, vstopil 4. 10. 1971;
2.	Grabnar Marija, del. v oplem., vstopila 6. 10. 1971;
3.	Vajda Veronika, tkalka, vstopila 7. 10. 1971;
4.	Hafner Štefka, tkalka, vstopila
5.	10. 1971,
5.	R-oglič Rudi, delavec v aluminij, vstopil 15. 10. 1971;
6.	Bulič Marjan- delavec v konfekciji, vstopil 25. 10. 1971;
7.	Burja Francka, čist. uprav, prost., vstopila 27. 10. 1971.
Izstopi:
1. Razinger Franc, čistilec strojev, izstopil 6. 9. 1971;
2.	Gričar Anton, del. v aluminij, izstopil 29. 9. 1971;
3.	Gerkman Helena, uslužbenka, izstopila 30. 9. 1971;
4.	Opara Francka, sukanje preje, izstopila 30. 9. 1971;
5.	Zupan Marija, snovalka, izstopila 30. 9. 1971; ;
6.	Plevel Ana, tkalka, izstopila 4.10. 1971;
7.	Povšnar Marija, tkalka, izstopila 4. 10. 1971;
8.	Omejc Mihaela, del. v konfekciji, izstopila 12. 10. 1971;
9.	Starin Marija, del. v oplem., izstopila 2. 10. 1971;
10.	Hafner Štefka, tkalka, izstopila
8.	10. 1971;
11.	Horvat Štefan, varjenje cerad, izstopil 14. 10. 1971;
12.	Majhen Janez, pom. pri varjenju, izstopil 15. 10. 1971;
13.	Pavli Jože, šofer, smrtna nesreča dne 25. 10. 1971;
14.	Zabavnik Marija, del. v predilnici, izstopila 30. 10. 1971.
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Katja Tabernilc, Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar. Ivo Sešek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani
V MARIBORU JE BILO 23. X. 1971 IV. REPUBLIŠKO PRVENSTVO TEKSTILCEV V KEGLJANJU.
PRIJAVILI SMO ENO DESETČLANSKO EKIPO IN PET DVOJIC.
REPORTAŽA Z REZULTATI SLEDI V PRIHODNJEM KONOPLANU!
IvC^tUI išLD iLkMC-.... v			Dt>ClPLIU j
	EKIPO	LESOV
1	TO PEK.	; . ..1.
2	PO LLELA	
>	T05AH1A	
k	J UTE L! S	C '' zv
5	UUI VE.CZ.ALE	; i j -
6	lUPUPLATj	<r.j />
J	*SV1 LA U1T	
8	ŠKOFJA LOKA	
9	PIETKA	
10	Pl T T	
11	SV 1 L-A	
12	ALP1I P A	
Delni rezultati borbenih iger
Moški dvojici Induplati
Slika nam pove vse
Tudi ženska dvojica se je udeležila tekmovanja
Če&litamo za 29. nonemhec in želimo OcSem 'Se ne liho \ uSpe^a pci (Snojem delu! \
OlcedniStoo \