Z**" PRO O^AIILO SLOVENSKE DNE PODPORNE JEDNOTE doily Sunday« and Holiday«. j^TEAR« p («38 potegujejo za repla-cijo reke. zifttiva ignimi žrtvi v Indiuapsiisi. -gj u PARKIXU. — mPORTZRAHI STAVKOKAZI TOŽIJO. POLICIJA V OARYJTJ PRRISKUJR mSTRRIOSMR OI1TKB SLUČAJR. — POLICIJA V NRW TORKU LOVI, SS MORILCA DILWORTHA. — IZKORIftČKKJR KAZ hMOIV V DOBIČKONOSNR NAMRNK. - VOJNI DRPART ijHT NAROČA ŽRLRZNIftKI MATRRUAL RA MUflKO, -po frrnUH LITIH JR PRUKL URRŽNO ŽRNO IN DRUOR VBTI. _ • 1 lilizilSklh kril)N Si n taki (Kraški palici, lila Frsadioo, Gal., 12. .9»prstku "Beaverju". ki Jo Mta is Portland*, Ore., v San , Ja izbruhnil ogenj. — _ brsojarka dostavlja, da pad kontrolo in da pot-Bito v na varnosti I |*r York, 12. septembra. — itavkokasev, importiraaih idtais, ki so "ušli" ia ramis družbe, ao aa prito-I mtcbolu in komisarjem aa ja-iihdbo, ds so jih njih deloda-posredovslniea sa štrajkolo-prisilili s samokresi, da o-ns delu. V mnogih slučsu i* policaji namerili samokrese iHlvkokass. Stavkokad eo is da so jih s lažmi spravili v tro. N. D., 11. septembra. — ive MinneKOta, North in So. bodo podvzele skupno ak i, ds dobe zvezno pomoč za re eljo Rdeče reke in odpravo nljajočih poplav. Ind., 11. septem — Jsvni zdravatveni ursdni-i ns shodu v trgovaki zborni riporočoli, da more ljudstvo letovati, ako ae hoče preprefettii t IrtnAne legsr znovs. *' " G. B. Jackaon, preaednik tneg« zdravstvenega urade, in 0. Morgan, mestni zdrav-sta izjavila, da bodeta pripo-il», ds občinski avet sprejme Ndbo zs uničevanje muh, ka-Hbega j« bila odklonjena pred rtmi leti. , teku treh tednov je v India-polfmi obolelo 580 oaeb za le-sa. •T, Ind., 11. septembra. — B. Evans, pomožni mrliški ogled-" Gsry, je šel v Aetno, da se. na kakšen način je umrla »to« Ida Kent. Našli »o jo do-»prestreljenim srcem, rliiki oglednik izjavlja, da je itova izvršila samomor. ®Wja v (laryju preiakuje, na fn način je umrl 231etni Joa. . saposljen pri jeklarski družili so gn mrtvega s krogi jo kri. Njegov brat izjavlja, da Vil umorjen. tohisfton, D. 0., 11. soptemb- [ K<»ngre*nik Buchanan je ™t«l pred razpuatein kon- ds M' zveznim uslužbencem kspitoiju pla«'*a vozninska od lM' miljah. Potrebna je ••t^na podpora zbornice. J^t Je vstal kongreanik * Indiane in izjavil, do **t da bi ho zveznim n-k">. ka,|«r se vračajo do-P*oeev»ij vozni troaki, če bi ilo u dijeto kon-sk.. bi Cullop tudi pri-• « ni tr»'b» kongresnimi ,|ijet. druge delavee in z združenimi močmi so spravili iz jeme Alfie Deolo, žefozniškega delavos. Poslali so po puimotor, a vsi poizkusi, da ga obude v življenje, eo bi li zaman. f i New York, 11. septembra -Polieija se priprsvljs, do aretire neko ionsko, ki je sspletens v a fero Devight P. Dilwortha, 'ki je bil ustreljen, ko se je nshsjsl družbi gdč. Mary V. MoNiffove. Neka mlada žena je izpovedala, da je videla, da je ženska strelja la na advokata. Washington, D. O., 11. eeptemb- ra. — Sedem in šestdeset največjih železnic je imelo v juliju t. 1. $545 dobička na uro, ali 43 dolarjev več kot v juliju 1915. Vbogi železniški kralji kmalu IkkIo komaj spravljali • dobiček, ker postaja tako ogromen. Saskatoon, Bask., 11. septembra. — Plavolase Eskime, o katerih je poročal umorjeni okrivatelj Horry V. Radford, da jih je našel pri Coronation Bluffu, deleč v ledenem paau, je sopet obiskal belo-poltnež. $ev. H. Oirling poročs v pismu, da je naletel ce Rskjme 4ne !• je ootol nekaj čoea pri njik. Gir-ling trdi, da je prvi beli človek med temi Eskimi, ki so odkrivste Ijo od njih prvega odkritje pri pravili do mnogih breeuepešnih potovanj. Na prvega plavolasega Eskima je nsletel 10 milj vshodno od Cochburn Points. Oirling pravi, da se njih jezik dialektično loči od Eskimov ob reki Msekenzie. Pismo je datirsno "Camp Nece saity, 31. decembre, 1915. Stillwater, Minn., 11. aeptembra - Jetničsr C. 8. poroča, da so in dustriolni izdelki, produeireni TOREK« IR. 0 t) isi«. Stev.—numrer st. IZ DELAV! Stare iisto^ I }Za Debvd vNew podložnlkc Kapitalisti aa mečejo prosili HeSde Laaar ji ao proeili drobtiao. Now York, U. septembra. Hišniki na New York Stoek change ao proaili zs poviisnje če. Dotyvsli so 55 dolsrjev ns see in prosili so, da se jim p poviša na 60 dolarjev meaečno. 11 ao jim povišali mezdo f Eh, kajše! Še sliisti niao hot*! njih razlogov, ampak ao poeta vae ns cesto in najeli druge. Rak šno plačo so dobili novi hišniki, o tem korespondenčni biro molči. Hišniki ao bill stari ualužbenoi, ki ao leta in leta služili borzi in tamkaj pustili avoje najboljše ma« či. In ko so atari in zveeti uslužbenci proaili, ds ae jim vrže drobtinico, ao jih postsvili pod kapt da lajiko na stsrs lete prosijo mi-oščino od hiše do hiše, sli da mrjejo lakote ns ulici. Svetopisemski Lazar je živel ob drobtinah in skorjah, ki ao padale mize bogatinov in viačug. Ali vlsčuge jn svetopisemski bogatini niso prepodili Lazarja izpod stopnjic.ko je tožil, ds je še lačen, iali so nru jesti. , In ti stari uslužbenci so msr kaj drugega kot Lazarji v kapitalistični človeški družbi f Prosili so, da dobe malo več drobtin in skorji, kaznilnici, vrgli stega dobička. $380,927.26 či- JjJ^mu Setoj Ind U. septmbra. nos-man, * oddal po poklicu dvs strels fru*1*, Armatron- k Jf M * Bo wins- iZ!ih% »U zgreši- ■Jermanov« .retirali. sU bila areti-g in Uum, ker so ju Osnovanju. K IM. U. tra r,;kl delavee ob progi * ^preidmva* kaj IZ u' ,la > v jonii Priklical je še Wooetor, O., 11. septembra. — Edward Betson, farmar iz tukajšnje okolice, je kupil ns jsvni drsž-bi, ki jo je priredila ekspresns družlia, košaro za 30 centov. Ko je prišel domov in je farmar odprl cošaro, se je silno prestrsšil, ker ie nsšel v nji vlomilako orodje. 3al se je namreč, da bo imel sitnosti, če najdejo orodje pri njem. Odločil se je, da orodje tskoj prods. Ko je ps vsebino v košari ns-dalje pregledoval,, je v stari uo-gavici našel 27 dolarjev v bankovcih, dve novi obleki. Vlomilsko orodje je bilo skrbno savito v cunje, ds ni moglo zvoniti. Toledo, O., 11. 38letni kotlsrski delsvec Albert Strieker, je poročil bogato 65let-no vdovo Hattie L. Davie. Otroci ki so-odraš^eni, so ailno rssburjeni radi te poroke. ■ '<■ ~ N, ta zakon je bil tudi sklenjen v nebetih! • ' ' Cambden. N. J^ 11. eeplenibra. — Willis in Fiaher je štiri lets iskal svojo 34letno vbeglo ženo. Zdaj so jo tukaj našli detektivi v družbi 27letnega Jamea Diekaona iz West Chester je, Pe. Dvojico je sodnik |>ostsvil pod $300 poroštva. kl so bili tskrot mogoče v svojih klubih sli ns jshtsh, kjer so mise šibile pod težo najokuanejših jedil in najfinejših pijač in se mo goče prepirsli med seboj, .sska, delnice ne nosijo nekaj več procen tov. Ooapodje miljonarji ao mo goče kleli, da ae je delala teinS ln vzklikali: "Ali je antekriat priše v deželo, de imamo na vaeh vogalih štrojke, ki ugrožajo noše divi dendef Tako so pili, jedli in pre-klinjali mogoče miljonarji, ko se je osivelim hišnikom povedslo, ds sanje ne bo več drobtin in skorjic, ker ao prosili, ds jim prilože še eno akorjico, da ai utešijo glad. (ii, ko se je izvedelo, ds hoče newyorŠko delsvstvo pobrati avieo, ki eo jim je vrgle pred beetnoželezniške družbe, vel ao prišli do prepričanja, tvorijo oestnoželesniške druž-kapitalistično aventgsrdo, ki iaveati prvi napad na prsvi do orgsnizooije. Delsvstvo je prsvljono, da odbije nspsd ns najsvetejšo prsvico dslavstvs Sdsj no gre več ze sshteve štTajkojočih ceatnoželesnifikih u-aklibencev. Naloge delsvstvs je sedaj, de odbije nepod organizi- eartk izkoriščevalcev. /- «& nedeljo so se vršili v New torku številni shodi orgsnizirs- Rumunskim mogotcem se počasi sviti, ia ii druga balhanska vojna. 4 Aicliiki ciizir bihivi oipividnji ofenziv«4 m Južni balkanski fnnti, ' TALI J ANI SO 1ASRDLI VtitofR V ALBANIJI, DO KATRRIN JIM NIHOR NI RRANIL DOVODA. - NRMlKA LRTALA SO IIVRŠILA NAPAD NA RUSKO ŽKLRRNIOO. - RUSI SO JIH ODBILI S USPRHOM - NA XAPADNI PRONTI SR VRSR NAVADNI ROJI SA STRRLSKR JARKI. - PRKHRANITRV LJUDSTVA JR KOČLJIVO VPRASANJR RA NRliOWO IN ^WRXJO.-V RUSIJI LJUDSTVO STRADA.— AMRRltKO-MRHISKA KONPRRRNCA NA DRLU. Z Iruim friit il posttalh porodi. ZADNJK VRSTI. Ha«, Nisosemsko, lt. septemb ra. - "Rolgish DaftdadM objav Ija, da eo nemške oblasti saseglo 90,000,000 funtov šterUngov (1150,000,000) v belgijski banki Nemški časniki iajavljajo, da bo denar vraaa a petimi obrestmi dve leti po končani vojni. SPLOlNI POLOŽAJ lovito hitro se izpreminja glavnih e- Topola. Kans., 11. — V državi je bilo 1. msrea t. I. 999,000 glav goveje živino več kot iatega dne v letu 1915. No ta zakon je bil todi sklenjen število govedov škrčilo, ker je suša uničila preeej krme. - - M a —mi r ' Učinki zakona sa varstvo otrok Washington, 11. septembra. — Zvezno zskonito varstvo otrok bo osvobodilo približno tri četrt ini Ijona delavakih otrok induatrijal ne auinoati. Seveda je še precej dolga pot, da bo oavobodenih Še en miljon in pol drugih otrok, ks terih izdelki ne prihsjajo v meddržavno trgovino. 2e v letu 1627, skoraj pred sto let, ao atrokovuo organizirani ds-lsvci v New Yorlni zshtevsli, ds otrok pod 16. letom ne sme delati v industriji, v kateri se dela M dobiček. To je bil v Ameriki prvi poizkus, ds se odpravi otroško au-žnost, dssi ni bils tskrst Uko stra ins in grosns kot v sedanji dobi rszvitegs kspitslizms. Treba je bilo ekoraj stoletnega boja, da ae je za del otrok odpravila indutarijalna sužnoat. Začetek je storjen in delavei ne bodo mirovali, dokler ne izvojujejo popolne osvoboditve otrok, da bodo otroci hodili v šolo, meeto v tovarne, v katerih enolMoo io mukotrpno delo vbija duše in teleao delavskih otrok. Družinskega očeta nsj se |>lača pošteno, da bo lahko preživljal družino in pošiljal svoje otroke v šolo. To je ena Izmed stoterih in pravičnih zahtev delavatva lo delavstvo jo bo doneglo kmalu, kjer njegova politična moč raste s vsakim dnem. ffXt delevceV, na katerih ao ae delavni izrazili ooUdarni s štrajka-joČimi cestnoželezniškimi uslužbenci'in aklenili, ds proglaae stav-ko, da drevje izkoriščevalcev ne araste do nebs. Pristsuiš&ni delsvei, strojniki, vitvsrji, točsji, pivovsrniški delavei in drugi so sklenili z ogromno večino, de proglaae štrajk is almpstije, če oestnoželesniške dru-ns pridejo k psmeti. ISdružene orgsnizacije so ravno-o sklenile, ds proglsae atsvko C je trebe. Heitt JtfS ss breapravno paro, mora vbogati vsak njih miglje; jf povsročils situacijo, da lahko nastane eplošna stavke organizi ranih delavcev. Voo snsmenja kažejo, da so se cestnoželeaniške družbe zsklelq uničiti strokovno orgsnizscijo. — Bodočnoat bo pokszsls, ds so se računi gospodov cestnoželezniških kraljev ispodnesli. Kakšno ja dalo stavkokassv? New York, 11. septembra. — Vlak na nedulični železnici, obstoječ la sedmih vos, ki gs je vo-dil stavkokaz, je ns 161 cesti uds-ril Ob drug vlsk 14 oseb, med njimi 6 poliesjev v atrajkovni službi, je bilo ranje nik. Državni prsvdnik še ni obtožil štreikolomilcev radi poiskuše nego ntaora. Ko se je dogodila nesrečo, so stavkokasi postali nervozni, da ao se tresli kot šibs na vodi. Odprli so vrsts ns ol>e atraui, da m bili pesažirji v nevarnosti, d« stopijo na tretjo tračnico, skozi katero gre električni tok. Polieija ni aretirala teh stav-kokazov, ki ao ugrožali življenje drugih ljudi, ker ae razumejo to liko ne eeatooželesniški obrat, kot osel ns eitre, smpsk so sretirsli enejet Štrajkerjev, ki so dsli duš-ia simpstijsin do sretirsnega itrajka rja. Pristanišču! delavei ea priprav ljajo aa stavko Ruftollo, N. Y„ U. septembra. Organisirani d«dsvcl ao skleni i, do ne bodo rasklsdsli parnikov ht ladij, ki ao jih naložili neorga nisi rani delavei v Duluthu in Hu-perioru. Stevka prične v četrtek, če ne bodo prizoane zahteve delaveev. Priotroniščni delavei zahtevajo, olgaraka ofenzivo usUvljena v južni Romuniji, ao aledile včeraj vesti iz Berlina in Sofije, da ofen-sivs ni ne mslo ustavljena in da je padlo Silietrija, druga važna trdnjava na jtfžntim bregu Donave v Dobrudži. Hilistrijs ims v mirnem času 15.000 prebivalcev ki in okrog "N) milj južnoiatočno od BukureŠU. Berlin ima poročilo is Budapošte, do je malone vaa Do brudže v rokah Bolgarov in Nem cev, torej vsa tiata pokrajina, ka tero je morala Bolgarska isročiti Rumunijl ob koncu druge bslksn-ske vojne leU 1913. Ns Bolgsrs kem vlada vsled tega veliko vese Ije in neuradno poročajo iz Mofije, da so Bolgari dobili v Hofiji topove, katare 80 morali tam oataviti pred tremi leti. Uradno poročilo o padcu Silistrije Um aamo Berlin, dočim navaja Sofija druge pridobitve in našUva poraze, ki so Jih imeli rusko-rumunaki oddelki v Dobrudži. Zavesniški vojni kritiki v Londonu in Parizu ui kskor tie prikrivajo potrtoeti, ki jo občutijo valed padca Hillatrije, toda to-Užijo ae, da ae bo Maekenaeuova armada uaUvila pri Donsvi, ki je v tistih krajih selo široks in glo-boks in na nasprotnem bregu moč. no zsvsrovsoe s gostimi bstsrije-mi. Nedeljske vesti, ds so Rusi reokupirali Dobrič in vzeli Negotin v Hrbiji, niao še nikjer uradno potrjene, vsled čeasr so dvomljive. Včeraj je prišla vest iz Odese, ds tolgarl sspuščajo Varno, svojo «*dino večjo luko ob Cm«*m mor- ju- Buksrešt molči o vseli porazili v Dobrudži, psč |mi |Niroča o zmagovitem prodiranju ua Hcdmogra škero, kjer ds ao rumunake fiet* o-lupirale Cslk Hzcredo. Dalje o-menja Bukarešt, da je bombardirala rumunska artilerija bolgarska mesU Viden, Lomopalanko iu Rshovo ns zapadnojužiiem koncu rumunake meje, valed česar da so ta meats zdaj z plemenu. Na ruako-ruinunaki fronti se vr-tak ore koč nepreatana bitka nb Ja in a«« končala popoldne ssdhjf I-emuovanega dne a popolnim pord-som sovriržuiks, ki je ostsvil bo. jišče z našimi Četami za svojimi peUmi. . . 5. sep. ata dva aovražuo ep t ruš« v s le a Iminbardirala llaltžik in Kavaruo, tod« brez posebne škode. Pregnali so ju kmalu iieuiškl oro-plani, ki so tudi bombardirali, oddelek ruakega brodovjo v Kou-štanci (KustendŽe) in tamošnja skladišča petroleja. Preko 200 bomb je bilo vrženih na Msngsll-jo, jiržno ml Konštsnee. Rnmunsko poročilo. Buksrešt vis Ixiudoa, U. sept. — Na severni iu severozspadni fronti se nadaljuje živahno boje-vanje v dolini Maroa in zspsdno od Toplice. Naši« čete ao okupirale " Csik Hzeredo in sovražnik ae u. iniče proti zspsdu. Na Jifžni fronti je Mivražnik bombardiral OJu-rgevo in usši avijatiki sti metali bombe ua utrdbe Ruščuka iu na sovražna taborižča v Turtukaju. NsAe bateriji* so hinbbordtrale VI den, liomopalanko in Itakeve* kjer ao nasi sli požari. BALKANSKA FRONTA. Srbsko poročilo. Kolini via London, 11. sept. • - V smeri proti Klorini so arlsike čete prisilile Bolgsre, ds so se umsknl-li v neredu iz. prednjih zakopov. Pri Kozaiii so naše lete okupirale vasi 1'alečor in Kmborijo. Francosko poročilo Holuo via I'ariz, II, aept. — Ao gleške čete ao zadnjo noč zaMr ofenzivo v grški Mseedoniji. Prekoračile ao reko Htruino in oops die iVdgsre, ki ae I juto branijo Prehod čez reko ae je iz vrini pooto in nedeljo f obeneoi odbijajo nemške! protinapade. Angleži na drugi atrani reke, ao napadli vasi Nevoljen in Karsb jakea. Italijansko poročilo. Kim, II. aept. V svrho, de imo usA*» jii/iio fronto ftrl M m „ ..Avloni v AM.ni.iji imi naše čat« Na Helkaau Je nek. anamenj.r okupirale b re* o0f1o ^rrmn ^ ^ ofensivo Is H,,luim por^ajo de m> <#|| ri>k| Zr|fMW Vojusa so Anglaži prekoračili \h» vročem v oataogn: najviš-Iboju reko Strumo na enem ucntu (Nadaljevanje no 9. strani« najnižja 64 stopinj. | in Srbi so vzeli dv» vasi. 1. stopee ) , ■!■ T PROSVETA .TTS^rf-^l faWJa «H«w maim m iMSim* S4— c«m aa M«M a* aa rti ^ "■»•SVTTA MIS k. Cmvfad Av«., a i« ITENMEN- r cSS&r&r yS388 -rižSvETA- SatS k Cfsvtoš Aeo^ Clings JJL ?' ** l^HI z -ii ,—ttit------ pa Ce sMssstiejsvsre bi banketih. delavstva vzelo nazaj, kar je njegovega ia kar eo mu s svgečasai ukradli »kozi tisočletje. MvMMt «1 MMA M'Mirov ai. je lrov, trnih in hrt*. M« sili pero- grljiv ameb v oči in vlivs pomilo-sn£e #v t.aia area. Izvrševale! rcdnjeveške oporoke. Rimljani — ki imajo avojo domovinske pravieo v pepeškem Rima — pri digs jo zaper naa, čel da oartsnja-me popolno eaarhijo in da hočemo poročiti vaa človeško družbo, njeno državo, njeno familijo ia njeno lastnino, ter »oflašajo vsak sklep ? družabni verigi za "oftvisneet po božji volji'*. K druge strani nas pa napadajo meščanski karakterji, kjer aa splok po vzpnejo od oštaHjskefa zabav-Ijanja do resne kritika: kot sinovi meščanske družbo, ajtns blagovne produkcije in proste kon-k drene*, pOredlgnljo nsčelo svobode In očitajo socialistom, da vodijo človeško družbo v popolno aužnost Jasno je, da v vsaki človeški skupini, ki sloni na ivza jem nem sodelovsnju, possmernik ne s absolutne svobode. V vsski veftki organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna svoboda, kakor jo zahtevajo anarhisti, ki so do skrajnosti izpeljali ti-berslno formulo, je mogoča le v izoliranem gospodsrstvu, kjer po-edinee prolzvsjs vse *voje potrebščine sam. Sedanji kapitalistični način pa spaja vse ljudi in po vsem svetu v organično družbo: Vsi so med seboj zvezani, drug od drugega odvieni. Vaa apoboda je le pens, le oulika, v kateri ss po javlja medeebojna odvisnost. Zakaj odvisnosti v meščanski družbi ne opredeljuje predpio in ne poeta va, določa jo gospodarski sekon. ____t Vrednostni zekon, ki je osnovni steber Marsovega nauka, se glaei; Vrednost blaga, ki ae uveljavlja v ismenjaranju, je izraz v njem nekoplčenega družabnega dele. Naši protivnlkl, ssstopnikl buržoazije, ki proizvaja in bararv U in ki vidi v vaem gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja, vprašaje le po ceni blaga; zadnje je ekonomija nauk, ki proučuje cele blege in Morsov vred nostni zakon je zanje le pravilo, kako naatajajo cene. V njem čita jo, da blago izmenava po množini dela, ki je v njem nakupičeno. Z zgovornimi besedsmi pobijajo Marzovo teorijo in pritem don kišotstvu, jih prsv nič ne že aire izrecna Msraova pripombs. da se blago dandanašnji ni iz menjava po svoji vrednosti in ds vplivajo aa njegove eene še dru ge. Iz vrednosti porojene oblike, kskor kspitel in zemljiške ren te. Ampak vrednostni zakon, ks kor ga je s nepreoelno btstroum nostjo formuliral Bara, ni le o-snovnl zakon narodnega gospo darstva, temveč je tadi kljač se razumevanje vse Človeške družbe In v tem je njegov glavni nauk za V Pbiladelphiji ae je vršil banket finančnih in mdustrijalnik msgnatov. Kajne, to ni nič poseb-nege, bsnketov smo imeli že dosti in vsskovrstnih, mimo ksterih amo tli, kol bi se ne zgodilo nič posebnega. Ns tem hsnketu, kl je bil prirejen ns čsst Schwsbu, znsne-mu jeklsrakrmu in železnsr. ms-gnatu, je Schwab govoril. Tudi to ne bi bilo nič poscbnegs, kajti Sehwa*h je že doatikrat govbril, pe vendar se ni noben delavski list brigal za njegove govorsnce. To, ksr je Schwsb povedal ns Imn-ketu, se ps loči od nsvsdne govorsnce brez jedrs in smisls. H«hwah je govoril resnico in povedni je med drugim tole: < "Tukaj ni prsv nič izvzemši dels, kar šteje. Msterisl — anali-žira material. Pronašli bodete, da material nič ne šteje, ampak delo je nekaj. Tovor in potrebčine? analizirajte jih. Temeljno ne štejejo nič, ampak delo je neke j — ravnotoliko dela. • Od prvega magičnega dotiklja-ja pa do zadnjega gibi je ja spre-minjs vae v zlsto. To je delo. Delo producers vae. vse bogstevme, ves sijsj, vse bogastvo. Nobena stvar ni nič vredna, dokler se je ne dotakne delo. Vac prlčenjs z delavsko roko in vae končsvs z delsvsko roko. Delo proizvsjs vse bogsstvo ns svetu." Tsko je govoril jeklsrakl knez ns hsnketu, ki je bil tskrst mlljo-nsr, ko so pri Homestesdu pred leti mssakriretl jeklarske delavee. Poslulsll in ploakali so mu drugi induatrijalni in finančni knezi, gospodsrski samodržci, ki ao Ob Čssu stavke pripravljeni ns-jeti klateži ln spuatiti šerife, črne kozakc iu (»olicijo ua štrajka-joče delavee, ki |m njih priznanju producirajo vse bogsstvo, ker ne zahtevajo ml tega bogsatvs njih deležs, smpak hočejo imeti ssmo majhno drobtino. Iu ce hi med štrajka joče delav ee v Minesoti ali kje drugje atopil JM T ^ _____ navaden delavee in tako govoril I delavstvo, ksteremu ne gre toliko prihodi^ki vohtvsk Vaem tistim, ki išče j«, m ki me vprašujejo kakitft * mere v Tfbmha, Va. m, ži v odgovor aledeč« " 1 itnlajšnjfc premogov* ► razmere ie doati dobr« I Ualužek odvisen od | Neftteri zaslužijo od #75.00 *ia dva tedna p ?*>k <*\« čevljev. Stmi Belo se tdlikb llobi Ptačš * zov. Če kterega veseli lahko ni Tlmmaa, W. V«. Pozdrav rojakom Sirom ke! * j 71 M Kt 'reuiot I 'ii Mod« žja sila " ki obrača človeke in vodi njegr»vo usodo. Delavee, ki je prisiljen prodsjsti svojo delovno mol kskor stradežnik na , eesti, podjetnik, ki se more svojega »lega znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar pa zadene milostni žarek nevidne gs družabnegs zakona, ga povzdigne do oblasti. V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko nemoteno prilagajal laathlm potrebam in željam ; kjerkoli pa žive Id delajo ljudje v 1 kot Schwab na banketu, bi vai tnagnatje ki ao ga poalušali, zau- pili: "tJlejte ks. plačanega in najeti ga delavskega hujskača". Ka-pitalistični dnevniki bi nanj karali kot na nevarnega človeka, katerega je treba v interesu javqe-un miru iu reda zapreti, da ne raz-pali ln podžge delaveev. Hchwaba ao poslušali mirno in mo plorkal«, ko je razvil avojo mine I o gospodarstvu, Se vede, to je lul Schwab, multimiljonar, ki u-kamje tialičem delavcrm, ki gala jo /huj v jeklarnah in železarnah sa epozuanje bsrantsvsklh cen kskor za vpogled v bistvo in raz vitek Človežke družbe Vss scdsnjs produkcljs je produkcije za trg; nihče s svojim go apodsrsklm delom ne vstvsrjs do brine za domače potrebe in za do mačo porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga prodaja. Ob tej bls govni produkciji dels vsak proiz vajalec v avojl delavnici samo- Južnoameriške repa-bilke u smodftiku. Položaj v južni Ameriki ja napet, kgkor je Ml na Balkanu pred sedanjo vojno. sedanja vojna v Evropi jim podžiga željo, da bi sc tudi one malo pokavsale in poklale v svrho, da se izpremeni zemljevid južne Amerike. vszals, grajščaka in kuicta, (jji hovnika in posvetnjaka. Nasprotno pa jc v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo prost in samostojen; fevdalna organizacija je razbita, Človeška dritfbi kakor na atonte razdrobl/eijlat brez vidnih obročev. Ne »veže človeška postav.i, ampak tui nps ikor 1 lavno za- veški, gospodarski zn je kakor pri rodna sila. to je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse ver.l iti vse prei piše, da gospodarski ukpn aaht in nemoteno ureja vse odnošejt. V tem je jedro rheščanske f«vObo de; nobena vnanja sila ne brani ljudem, da ae v svojem dejanju ln neha nju pokoravajo zgolj uka zu vrednoetnegA zakona, gospo dsrski nujnosti. Socializem ne napravlja gospo« da rakih enot kot delov celote od viane drugo od dnige, zskaj odvisne ao že sedej. Ampak metk*« bojno odvianost hoče preustrojiti is nezavedne y zavedno, namesto stojno ln po svoji volji ki Človeku, »itpw ffoapodar»kega zakona^ ki le po*rlno opazuj«, se zdi, da k| „ llVeljavlja kot akrivnoetnd je vse človeško gospodsrstvo rs*-|višja ails, hoče postsviti umno M bito in razdrobljeno na neštevtt- regulacijo družabne pro* ne atome, neodvisne druge od dukelje liberalne svobode, neco živi je- i" ™ i hk rsti po vrednostnem zakonu, y • , T* . _ In "»vet je v reanici piHit.vljen je g tem i.raleno, da Stoji vred-ifn»l\ allčlio |(>ik|Hi.larat \ o člo Ki-.laj »r io i m rti. jr pa odviano vek prodaja vrednoet je drillsb delaveev, ki vatvarja-lito določena reč, neSSpiaeiia po ■ >•1 iti 11 j« ii »• jn Ik>ic»-1 * boj, njenim naukom naft rasmellf VSAK Ka1 češ. V župnijskih šolah se pa več čaaa potrati z molitvijo, ktere nobena tovarna, trgoi ali urad ne plača niti ficka. Zato rojaki, pošiljajte vi* troke v javne šole, kjer so v reanici ka,j naučili in se 11 v inteligentne, samozavesti svobodo ljubeče državljtne. javne šole morate ie Itak pi vati pri davkih, zakaj poten Čevati le za privatno šolo! . Omeniti moram tudi, d» pri prej omenjeni slsvnortl, dno točil ječmenovec, l»r da gotovi gospodje niso prol okrint, kadar se gre ta «vet menovec je bil sicer precej Chishdm, Ifeina. Sest let zaporedoma jc tu zavedno delavstvo proslavljelo delav ski praznik prvi maj. Čas sc jc spremenil ili letos smo prvič v zgodovini sijajno praznovali delavski dan 4. september. Kar mesto stoji ni bil ts dsn še tako praznovan. Slavnost bila jc prirejena od I. W. W. članov lokalne unije. Ob dveh popoldne zbrali amo sc v tu kajšni finski dvorani, kjer so se nam pridružili stavkarji is Kitz-ville. Z smeriško zastavo in slovensko godbo lis čelu napravili smo neto obhod po.mestu neker smo se zbrali zopet v finski dvora ni. Dvorana jc bils skoro nstlače na. Naatopili ao govorniki, ki ao nam v angleškem in nlovenskem jeziku razložili pomen delsvskegs due. Kazeli so nam pot, po kter naj delavat vo hodi, če hoče dose či zboljšanje svojega tužnega po ložeje. De nv porabim, parada 1>ila je prav veličastns. V sprevodu nas je korakslo do U sto moških, šensk in otrok. Ko amo v najlepšem re do prikorakali do mestne hiše, za kadi «e naenkrat voz ognjegascev med nas, zavednosti med delavci v ' verni, ki plačuje srsmMtfo plačo. Žšlostno je. da P ■ mi nezavednimi delavci tsli cej Slovencev te avojo moč. Delni delom vzdržuje Hi ** bl tudi Uvelo v razmefls. spodobijo za človeka ZWOWHTESIt I- b UUj iseaaj Na fronti ob Soči jo bilo ptoeej artilerij-•ke aktivnosti. Noči takopoi mor IM-' U txMe to Ukde dober u-iinek. Neka. kVstrtjsktl granat je fcfcdto * vrafnik jj Vro-1 bojih osvojil nekaj potili it-fiL, od doline ObU. Drugod v iLitrb ni bilo posebnih nojev. Jtfno od Br«e»ny, »r Gsllčijj Ufcttsik eop« poskusil phJdrcti Ui We, toda bfl je. odbit s veH-E kfkbtmi. Mfcna čast gre ftoWemfbtnne v fttatui m AV. SK. kkijl/^ ;. * Otfftfen, ll. aq>L - Odkar v vojni, j« ■ »praia-nje Civele posUle tsko akuiao v Nemčiji in Avstriji, da jc zunanje ministrstvo obeh drlav skUeslo konferenco, na katerim bodo pretresali to vpraianje. Is Bumuni-je je doslfj prihajala večja saloga živeža in .U saloga je sdsj sgprta. Cerkveni denar v Kemčiji sa . t f ..••'v t . t --.ji - * w Berlinu, aept. — Nfcdlkof kem je Ud al o-ktožnfeMl pastirski lftt ni vse svoje žd|iflje, katčrtm priporoča, da naj ifclajo cerkvfen denar, ko-Hkor mogoče, za vojns posojila. ipulijt svari skveanlke. Madrid, 11. aept. — Antonio Mauri, bivši ministrski predsednik, je v nekem intervjuvu izjavil, da morajo biti soverniki telo pre-vidhi, ako si Hočejo ohraniti prijateljstvo Španske. "Histerično in geografično je Španija na strani saveshikov", je rekel Maura, "toda zadnji morajo apremeniti avojo taktiko, ker drugače homo gledali kje drugje za alijanco. Kdorkoli bo krčil načo neutraluost, bo trpel posledice." Kemike isgnbc: 8,S76.1S4. London, 11. sept. — Anglciki časnikarski biro je seitel ns podlagi uradnih seznamov iz Berlins izgube Nemčije od začetka vojne do kou^t avgusta kakor sledit Ubitih 838.162, vjetih in izgublja-nrft ranjenih 2,144.203. Skupaj: 3,376.134 mož. V fcusljl ftTod lakota. " Berlin, 10. aept. (via Sayville;. Italijanki poročevalec lists "Se-colo" pflrit Pfetrograda, da v Rusiji selo nhrafcča draginja. Mnogo delavnic jc sSprtih, ker lastniki ne morejo prodati svojih izdelkov po dbločenlli maksimalnih cenah. Maslo je prcpoVcdsno po vsi Rusiji štiri dni v tednu in aicer zato, ker je predrago. Zelenjava, sadje in druga fi+ila so se podražili za sto odstotkov. (To poročilo pridno po-nstiskujejo vsi listi v Nemčiji in 'Avstriji.) Oreagh prerokuje konee vojne dobivsjo boljšo metdo kakor ke-dsj preje v zgodovini Rusijo, Cene mesu, moki, sladkorju iu drugim potrebičiuam so poskočilo najmanj aa tri sto odstotkov. lavsciuši splošne bede nI opaziti učinkov vojne v ruski stolici. Re etavraoije' iu kavarne so prenapolnjene s oficirji, vojski iu ženskami, ki »pijejo ogromne množine čaja, lemonade in kvasa, odkar ne morejo dobiti žganja. Na ulicah, na katerih ni prometa, je videti rekrutc, ki to vcžbsjo od jutra do večere." Bad bi Uvedel. Rad bi izvedel za Anton Mar nerjn, izdelovalna HARMONIK, prod dvema leti, nahajal se je v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, ako kdo vo za njegov naslov, da mi ga uazuuul ali naj se mi Ham javi. Stefan Pajnieh. Box 8102, Lo wsll, Arts, H7-HH HI), PBIPOBOOAM svojo gostilno v obisk vsem Hlo-voiiotm iu Hrvatom v okolici Youngstown, O, Kadar potujete skozi mesto ali po opravku, se o-glasite pri meni. Imam razuovr-stue dobre pijače, sveže pivo brin* je vee, sllvovcc, visk.v, smolke itd. Joisf Oigols, 307 Fsdsral It Younstown, O. h skvtnsklh niselbin, Hm Duluth. Mlnn. Rojak Uv-rene Chaiops, ki je delal kot pomočnik v kovačtilui, zgubil jo tri prste lis roki. Po krivdi drugih je prišel s roko pod parno kladivo. Zdravi se doma. HvojcPasno je bil član dr. sv. Jožefs nekje na Iron Rsnge, pozneje pa jc druitvo pu-•ti, Rojaku Steve Malnarlchu jc tie-mila tmrt vzela najmlajšega sinčke. Sterišem moje iskrouo ao/al-jel Tajnik dr. št. 206 H. N. P. J. John Kotii je dobil državljanek« papirje. Poročevalee. Duluth, Mlnn., 11. teptembra, - Parnik "Masaba", lastnina Mathews Steamship Coinp. v Toronto, je nasedel pri Victoria ttlkn-du. Parnik je bil sgrpjen icle v letu 1913 in je dolg 240 čevljev. rfew Orleknk, La., il. te^rtm. - Železniške družbe v sedmih državah so v svojem interesu apra-vile farmarje na noge. Predaedniki farmarekih druitev ao podpisali protest proti postavnemu oJ sem urnemu delavniku zs železničarje in ga pdposlsli predsedni- ARCHITECT 118 N. U Slin St., Ckleage, ki jo izdelal načrt sa gl. urad S. N. P. J. so pritKiroca Slo-voncom »zu Izdolovsnjo stavbinskih načrtov. Tal. Franklin MOI TKI*. NA DOMU AUHTIN HMsrtt da izplačevanje mezde" preneha skozi tretje oaebe. To je Že stara zahteva pristaniščnih delavcev in delavci ne bodo odnehali, dokler ne bo prisnana. Trag&omedlje pričenja. San Francisco, 11, septembra. — Mnijaka obraneva proti Warren K. Billingau, členu unije čevljarčkih delavoev, ki ga imajo is-koriičevaloi na pecifični obali na piki, ker je nepodkupljiv in zveat svojemu razredu, je pričela radi bombe, ki je ekeplodirale dne 28. julija pri pohodu ta oboroževalno' pripravljanje, fcirje drugi obtožene! pridejo kasnejše na vrsto. Izkorišča veki na paciflčno oba 11 eo ii siklell. ds aničlčo atrokovno dHavlBo orfiitltacijo po stsri ameriški metmll. ki ee je pred U-U nlfadnc ohnoale Mednarodna obvamlma li«e je obdrifvala Ijmlski shod, de nehe-re potrebni denar ta ebrembo in paeMle kopitalietične eereto. -Seji je preaedoval riaar Robert Miner. NORTH SIDE STATE BANK 90CJC sr*'/fos. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE »100,000.00 Ml p«lll|MW Im« rali« »rlktoO*« t »Im« SmmvIm w mMIIiO. p—ki Ploiolemo 4 oSaiota« okrcali na hanina vloge. •Mm. bxtrtSln* to Nm»«Sm ImUImISi. Naročite se lu (taevnlk "PROSVETA" Najboljši tlovenski dnfvnlk i Zd, državah. List prinaša dnevne dobre, podnfljlvf ilapke, noviee l§ Mnraga kraja ia Amerika, sploh esšega eveta, sanlmivs ram sni li gabavne čU vo. Itarošnlna stane sa eelo lete «8.00, peliflln «1J0 sa Zd. driava. Sa narošaike Igrip Zd. dršav, isvseiai Canada, eUne sa salo leU #4.60, ga polJeU «920. Bavnotako stane sa sale lete «4J« In pol leta «9.38 v meetu Ckieage In Ito. Chieago. mm, mdm h »Irttfno pollljajte m Ma« naslov: OPBAWlirVO "P10«VKTA", Ml« Bo. Crawford Ave., itnekjiolm, 10. asptembrs. ft vedski iuAenir, lu aa je ravookar vrnM is Buaije, pravi o vojnem po-loUki » "Prebivaletve ruake mftropnlf se je od julija 1915 pomnožilo ss 40 odstotke?. Temu ie vgrvk, ds pgflHŠn PS etotinr jn i^i beguncev ig Poljak*-. lialtiČnlk provinc in Velhinijo; adotna je todii vgrofc, da SM zgradili mnogo novih tovarn, eter« eo pe PoveČalL V in-duetrijalnlk pod|ctih v Petroka-dj* in Okolici rdsJ deU 600.000 de-l ovce v In o, mlado in rdečelično blond inko, lepo razvito, a svilenosrebmimi kodri svojih svetilk laa, ki eo tako ljubko obkrožali njen dražestni obrac. Zdela se mu je kakor ovčies, prijazna, smehljajoča ia tako vabljiva. Končno ji je brez vseh ovinkov ss-stavil brutalno vpraienje. "No, — nikdar! Z Vami nikdar 1" jo odgovorila odločno mlada žena. Kadar je Koninove rekla: nikdar, tedaj je bila stvar končana in nič na svetu je ni moglo pregovoriti. , ,A Bakard je bil razočaran. Zakaj f Zakaj net — Videl sem Vee e drugimi. ko ste nekoč priili iz hotele v eleji Panoramas. Zakaj ne z menoj t" Oblila jo je rdečica, toda gledale mn je naravnost v oči. Kes je, da je bila v fcotalu, kote* rega oskrbuje njena prijateljica in kateri ji alu-ži za tajne seatanke, kadar jo obide kapriee, de *e uda kakemu gentlemanu iz borze ob čaou, ko je njen soprog čez glavo zaposlen v svoji delavnici v ozadju za prodajolnico p trdni veri, da njegova žena izvrluje naložene ji kupčijake o-pravke. . š . "Hej pozante Gustava Sedils, mladega fanta in Valega ljubčkal" Ona je nalahko zamahnila z roko. Ne, net one nima nobenega ljubčka. Nihče ae ne more pohvaliti, da jo je imel dvakrat Kaj pa mieii o 11 jej f — Enkrat — da, če naneee priložnoat in to ssmo zaradi naslade, a potem nikoli več. Zeto pa jo imajo vai radi, vai ao ji hvaleinl in vaakdo ji ohrani spoštovanje. 4* Torej nočete zato, ker nisem več mlad?" Zopet je zamahnila z ročico in ae poredno smehljala. Kaj se ona briga za mlada letal Mnogim se je že udala, kl ao bili starejli kot Bakard in manj prikupljlvl, da — bili so celo alromaki... "Zakaj ae potem branite f Povejte, zakaj l" "Moj Bog — enostavno zato, ker ae mi no dopadetel Z Vami — nikdar I" Kljub temu je bila Koninove zelo mirna ln ljubka, kakor da bi obžalovala, da mu ne more uatreči. "Premislite sel" nadaljuje Sakerd a odurno pohlepnim glasom. "Dam Vam, kar pošalite. Ali hočete tisoč frankov — hočeta dvatiaoč za enkrat, samo sa enkrat!!" Smehljajoče je odmajala s glavo. "Ho&tef.i. Ali daate za deaettiooč frankov!" Koninove je položila svojo roko na njegovo. 'No za daaat, no za petdeaet in ne sa etoti- soč I. • • Dvigajte avoto kolikor viaoko hočete, moj odgovor bo vedno: ne in net... Poglejte! niti e-nega dragega kamna ni na meni; nlmem slatnine, ne dijamantov. O, kaj so ml le vae ponujali — leuar in vse! Ampak jaz ne maram nlčaeer. (V mu je trebo plačila!... Ni 11 dovolj, le ima človek užitek naslade f... S tem je neplačano free, ali nef--Pomislite, ds moj soprog meno ljubi z vsem avojim srcem in jas ga tudi aelo ljubim. Dober in pošten človek je moj soprogi — Zato ga pa ne maram ubijati s takimi rečmi Kej mislita, kej naj počnem t denarjem, če ga pe na morem 'dati svojemu soprogu! Midva llvlve udobno ln nekega dne bova zaprla trgovino in Uvela ob lepem premoženju. Meni zadostuje, če goopodje, kl so z menoj v prijateljstvu, kupujejo ovoje potrebščine v najini prodajslnl. Nlkarta misliti, da sein bolj brezbrižna kakor se pa delam — ln ni-ksrte misliti, ds bi vzel moj soprog od Vaa sto-tisoč frsnkov, če bi jsz ležala s Vami!.'.. Ne —■ ne — ne! Tudi zs miljon frsnkov ne!" Koninovs je držala besedo. Njen nepričakovani odpor je Ke bolj podžgal Sakarda in oblegal jo je akorsj en mesce, sli brez vspeha. Sprejems-Is g s je kskor prvič mirno s svojim smehljajočim nbrsxom in r mehkim |Higlcdotn "vojih krasnih, plsvih mM in vnakikrat je odgovarjele: ne I —• Sakard je bil ven ir sebe. ("emu ima mlljone! Za-kuj »i jc vedno domišljal, ds denar preniags vse! Tukaj je ženaka — bogme navadna lenaka! — katero mi itmdi drugi zastonj, on ja pa na mora dobiti, dssirsvno ji obljuhuje blazno eenol... Ona pravi: "Ne!" in to njen r.akon, ki era ne prelomijo vid njegovi kupi zlata To ga je selo potr-lo. V dnevih njegovega največjega triumfa, ko se je moralo pse u|mgniti pred it jim, — ps ni mogel premagat i ene žciinkc. Zsčel je dvomili nad svojo močjo denarja, kstero je amstral ss sbeo-lutno in uepreinsgljivo. Ali nekega večers — nedolgo po neprijetnem dogodku n Koninovo — je p* doživel Haksrd naj večji triumf avoje twbrcdatie pohotnostl Nikdar v svojem iivljruju še ni bil tako sadovoljen. Po nlsniki iuozemakih držs,v mi priredili veliko plesno zabavo v aijsjni dvorani in to priliko je porabil Sakard, da pokale javnnati viaokih krogov avojo srečo, ki ga je doletela oh ulivanju ene aame ikh i r tnadamo Jomontovo. Ta kraana Žen »ka je namreč dovolila vsakemu, ki ja Imel to srečo, dn jo je kupil, da »e je umel enkrat posta viti r njo/v javnoati. Bilo je okrog polnoči IMea na zabava viaoke goxpode in dam je doeegla višek dirtndaja v aijajno opremljenih aalonlh, kjer »«* <* tik nle nage rame k črnim frakom pod rsrli< tajo^o avrtlobo številnih leatencev, ko je stopil Bakard držeč medaaso Jomontovo pod sa njima jo pa gapljal njen soprog Ko se je prikazal nenavadni par, 00 ae giuša gostov nagla a-mašrnllo in naredile široko pot — razatafvljenim dveetoCieol frankom', ki eo na ta način parediraU in oe iofšHk v razgaljenem škandalu. Zravnana In Miho jena ata počaai korakala Sakard in Jomon-teva, šepetala med aeboj in se smehljala, kakor da izražata največje gndovoljnoet nad priberan-tano, enonočno ljubeznijo Okrog njiju ja pa plaval vonj petnih, poinegih teles med oddaljenimi zvoki oifceetre. Tedaj ae je pa v ozadju salona prikazal velikan v beli uniformi kiraairja s mogočnim nastopom in okoli njega ae je zgrinjala množice radovednežev. Bil je Bismarek, čegar visoka postava ae je pomikata kot stolp nad glavami drugih in čegar obras z/velikimi očmi, debelim nooom in s mogočno čeljustjo, katero eo krišaB brki oovajajočega barbara, oe je rdel a širokim nasmehom. Po bitki pri Sadovi ja dal Nemčije Prosi ji in alijanee.proti Franciji jc le pred mese-ei podpiaaU pogodbe s zadnjo, valed čeaer je izginila nevarnost vojne, ki je grozila izbruhniti valed Inkeenburlke afere. Vae to je dooegel Blame rek. Ko je Sakard zmagoalavno prekorači ao-bano s Jomontovo ob *roji rami ia s njenim soprogom sa seboj, je Biemarck v trenotku naredil reeea obras in radovedno opazoval trojico, v katero eo bile vprta vee oči. Križev pot Petra Kupljenim. Zgodovinska povaat Splaal Karoline je bila zopet aama. Bameflb ae je zadržal z Perizu do prvih dni novembre, kejti pravila drolbe ao zahtevala, da je moral kiti navzoč pri formalnostih, ki so bile v zvezi f povečanjem kapitala na stoinpetdcaet miljonov. Inlenir 00 je sopet morsl pokoriti Sekordovi želji in izjavi pred notarjem Lelorenom v uliei Seint-Anne, de ao vae dolniec prodane in kapital vplačan, kar pa ni bilo roe. Noto je Hemelin odpotoval v Rim, kjer oe je namenil votaviti dva meseca in proučevati na katere atvari, o katerih je nejrajti molčal — brez dvome avoje giorijozne sanje o papežu in Jeruzalemu. Rasen tega je imel drugi načrt, ki je bil bolj praktičen in manj aenjav.' izpremeni-tev Universale v "Vesoljno katoliško banko," katera ima poftvati na krščanskih intereoih vsesa aveta in ki ima postati ogromnj. at roj, kateri mora uničiti Udovoko banko in pomaati s njo a površine zemlje. Koder izvrši ta načrt, tedaj ee je namenil inionir zopet v Malo Azijo, kjer ga je čakalo delo na novi želesnlel iz Bruce do Bej-rote. Odšel je is Parisa v srečni zavesti, da je Uaiverselni zagotovljen atalni napredek in neiz-podbitna solidnost. Lo zdajpazdaj ae go je polotil nekak tajni nemir, ki go je občutil valed prenaglega napredovanje benke. Iz tega razloga je neročil ooetri, preden je zapuatil dom, — da naj ekrbno pazi na borzne eene in proda njune delnica čim prekoračijo ceno dvetiaoč frankov; to naj snači njegov oaebni protest proti naglemu dviganju delnilke vrednosti, ki .so mu jo gdelo blatno ln nevarno. Ko je bita Karoline aama, bila jc zopet v večni zadregi ih zadrega je bila toliko večja, ker je bivala v okolici, napolnjeni z neprestano mrsli-čs v ost jo Prvi teden v novembru je cene delnic poskočila na dvatiaoč in dveato frankov in okrog Karoline je bučela vihra hvele, slave in neomejene node. Deži ae je ker topil hvsletnoctl, kadar je govoril z njo, in grofiea Bovlllrjeva a hčerjo je nI več smatrala za nlljo Ionsko, temveč oebi enako, njo, prijateljico boga Sakarda, kateri jima povrne staro rodbinsko premoženje in čast. Srečne mnolieo ls nižjih in viljih slojev je blagro-vale Sakarda kot največjega dobrotnika človeštva, kateri skrbi sa dote revnim hčeram, de je zlato airomakom, jamči brezakrbno življenje skrom-nim penzioniatom in naklada le več bogaatva bogatim. Ura veaoljnega upanja ln vesolje vere ,v srečo in brezskončno blagostanje je prevzela pijani Paris ob saključku ssretovne razstave. Vse vrednooti 00 rasle; največji sleparji ao imeli mnolieo lehkovernih ljudi; denarni trg ae je libll pod telo dvomljivih podjetij, ki ao vatala iz vaeh kotov kakor gobe po delju, medtem ko je temelj denarnega kredita pod nagromadenlm u-žtvanju topokel in seval na vse strani vsled Izčr-panoati in prtohjednosti. Naj se poksle prva razpoka — in vaa ogromna stavba bo za grmela na tla. Nekaj takega je tudi čutita Karoline, kadar je a stisnjenim srcem čitala borzni buletin, ki je naznanjel nove skoke v cenah Univerzalne. Nikjer nI bilo slilatl ničesar sumljivega, rasen sem-petja je za renčal kak "borzni medved," čegar ao-pralno renčsnje je pa hitro sanarlo v splošnem slavopetju; kljub temu je Karoline raanlčno čutila, da se shirajo temni oblaki, čeprav le daleč za goro. Prepričevalno se je zavedale, de se neksj pripravijo, kl bo pokopalo kolosslni zavod, ali vedela nI, kaj in odkod pride. Najmanjlega sna-menja le ni bilo videti in zato je čakala in poslu-šala slavopetje sredi hliščečega in naraščajočega triumfa. Karoline je pa mučilo še nekaj drugeea. V "Domu dela" so hlli končno zadovoljni a Viktorjem. Fantek ja poet al miren in poslufcen, dasiravno ja bila poslušnost «včssih podobna potuhnjeno ntl. Ona pa ni le ničesar omenila Hakardu glede otroka. Is sama zadrege je odletela od dneva do dneva, hoječs aa, da mu naredi sramoto. Na drugi strani ne je pe norčeval Makaitn. kateremu je htla plačala izpoaojenih dvatisoč frankov is svo. jegs last negs lepa, čel, da se pusti tako na le-pem vlači zs nos. Bush In Meehfinova sta le vedno tirjsls ostalih Itlritlaoč frankov in Makaim je aatrjeval Karollnl, da jo enostavno ropata. Od tiatega čaaa «e ni več zmenila sa tir jat ve Bushs, ki jo ja nepreatano nadlegoval sa obljubljeno ■voto. Ko je Bush uvidel, da se je Karoline premislila, ga je popadla jesa in v njemu je sopet o* živel stari načrt, ds se obrne ns Sakarda same es z grožnjo, ds mu nsredi šksndsl v javnosti. (Dalje tledl). —.. M . (Nadaljevanje.) ^ Peter oe je naelonil ob telesno ograjo in je čakaL Zdaj ac bliža toraj ura, ki mn odvzame dvome, porojene anoči gori na o-knu. Da ae ma bog prav lahko V z jalovi, na ta je bil priprafrijon, to ge ni potrto ; a čl bi bila opravičeno bojazen, ki mn je ssWa free tik pred begom, če bi ao izkazalo, da je resnica, kar mu jo sa-plesalo anoči, ko je gledaTdoli h kapelami, aamo kot grozna slutnja prod očmi, če bi — Peter ei ni upel mialiti naprej. Bkulal H je rastreoti A kako v tej osld noličnosti! Da bi imel voaj kako knjigo, av. piamp najraje, kakor včeraj. Kdo ve, morebiti leti kaj v kakem kotu, v temi ni videti ničesar. Stikal jo po kotih, o* man. Otipaval je le mokrotnoMo-dne, pri tleh e koemato pleenijo prevlečene, atene, pejčevino, tn« intam kakega hišnega Ičvrka. Vrnil eo jo zopet na okno, strmel v nasprotni sid, skušal Iteti tinčke, ki 00 pokukavali iz Itavil nih razpok v zidu, fcodtt drug l| drugemu na obiske in ae podil gorindol po stenL Rastreeenja nI bilo,'vodno in vodno ae mn jo val-ljevala akeleča misel, ki eo mu je snoči aagoadiia v možgane, da mu je glava brenčala od nepoznanih bolečin. Kakor kača oooačo mu je kiju vala /v arce in pila in pila. Stiskal ee je na levo stran okna, da bi s očesom doaagel luknjo zidu; bila je predaleč v stran. Napenjal je nho, de je sa sidonz veja udarila ob veje aU če je kni čar premaknil droben kamenček, že je mlelil, da je Jaka; pa ga ni bilo. Salo čez dobro uro je tam na deoni nekaj saropotalo, po travi so ee začuli pridušeni koraki in pred oknom je stal Jaka. V. Kapelan je čakal pred luknjo. V zidu je vtrgal travnato bU in je thmilljeno žvečil. Trije, kirje žarki, ki ao ee bili ukradli skozi zeleno plsst leskovega liatja, ao mu «v torkom plesu migotall pred nokami In strepetavaR j traviee ha travieo. Polog zamišljenoati je kazalo vae njegovo kratenje tudi nestrpnost. Dvakrat, trikrat ae je ekldnll k luknji — ni«. Selo ko je peto bil korenito prežvečil In jo Izpljunil daleč od oebe, je sačul ls jame: < "Gospod kapelan." , PoČenll je v travo, pokleknil v profilu, in skloni glr#vo, tako da mu je deoni uhelj iz gnil v odprtini: "Govori" "Peter Knpljenik bi red vedel, ali ota le njegov prijatelj." "fte." , "In bi oe red pomenil z vami o važnih rečeh, če ete na čaou." "Bom." "Ker no more aerakaj, teli, da ki jaz pparedoval med vama. Pra vi, da dobim od vae eekin." "Dobil ga." "Jas bi ga rad videl" "Na ga." Kapelan je aegel fr lop in iztegnil roko do komoloa v luknjo. Od droge otranl ji je prilla na proti drobnejša in bolj umazana roka, na sredi ota se srečeli ln ia kapelanove paati je odronilo v Jono malo nekaj avetlega. "Hvala lepa, goepod kapelan. Peter misli to tako: jas vsm bom nosil njegove vpralanja in vi mu boats po meni odgovarjali "Dobro." Jaka je hodil od okna k luknji in od luknje k oknu in Peter Knpljenik se je razgovsrjal a kapel sno ta.* "Od kdaj innate tukaj erhidi-jpkonaf" . ^"Bil je le pred mano tukaj — luUtlk aedem let" "Ali ta ali ae aadlegnjoV" "V cVveh lotih oem bil trikrat pri njem." "In ti ni govoril o novi veri! "Beveda. Namignil nd jo, ao-kaj ao me promoetill" "Zakaj!" "Da bom bolj pod nadzora!-vom Tam v tisti krenjaki lakaji aem ae jim adel press most o jen." "Pn obhajaš le vedno sub a-traqno!" "Co kdo lalL** "In ta župnik hi nsddijakon ne zgrabita!" "Snpnlk je priaonaelji^ ao vai. ki jim oeHhet ae diši I "AR je oAanjonf** ll "Not pa je bU Seno in 1 mn Jo PodU i Korepo " "A noddijakon!" "Ta fina dragih opravil da vrh nikar da bi hodil rfoAat kaka jaa obhojam Zaupanja ni-ala pri ljudstvu HHMHHi lanja. H je pridrvil Jaka na veo in smuknil skozi luknja "Ooebod kapelan, hitro, hitro, khro odtod!" "Za Boga, kaj po je!" "inifo, hHrol" Jaka je aagrabil kspelena roke in ga vlekel sa seboj. Drvils po febvi nisdol in Jekn je is-Mral vedno tako pot, ki je bila najbolj obraetla in skrito. Veje, ki jih k odmikal pred aeboj in jih tik nato ispuial, 00 udarjale obrisu opotakajočega oe ka-pelana, ki oe mu je dopetni talar letali med korake, ae sedeval ob Itrltče debla in itore. Toda Jaka ni vpoiteval takih naprilik. Kakor da je hipoma poetal is o-treke mož, je stisksl krčevito ka-roko, da ao eo njegovi ' nohti sariH t noaveče jeno meso. Spodaj pri Jaka obetal in prsi kakor meh v kovač- "^Oofori vendar!" je silil ka- dni| mo in "Ne, ne, preblizu kil eva. Gospod typelan, tn oem jo zavijfva k vam na dom, nikar skozi ves, tam vajn povem." Molči sta atopala proti kapU MHl Spotoma je potegnil Uaka ponovna mali krilec is ftopd in gs motril I skrbnim očesom. .Prvikrat ao mn je le zazdelo, da steguje itU trnjevc krono Zveličar-jeve huda kačica avoje dr^o^ro-ko telo in toliko, da ga v hipnem atrahu ni apustil na tla. Todba ne, nič ni bilo — nikdo ju ni slišal. Ko jfc kapelan doma zaklenil duri, je rekel Jaka: 'K Petru so priili gospoda. Ko je pred vrati za*liial stopinje, je imel ramo le toliko časa, da mi je vos prepleten lopnil: "Točit Drevi prineei .pilot Gredo t Teci t Molili" Videl aem, da 00 oe vrata odprla, in sbežsl; če je mene kdo videl, ne vom." Tisti veder je Peter sopet elonel ob teleini ograji. Iz bližnjega gozda jO prihajalo okr^viksnje. Is temo si je izlulčil otrolki obraz, bled, s bliskovitimi očmi, in sa o-bvasom eela otroika postava. Dosegla sa srajco in vtaknila podolgovata orodje skosi okno, levijo tšllaU kriteo. Is okna . "Jalta, jutri sjntraj. In pomni, kftj nem ti rekel o krilcu." je utonil v temi kakor prikazen in kmalu nato je si-pljalo v noč kakor črvovina s ra trama raakavo, enako-raakanjo. Od čaaa do ča-nilo kakor č«v, ki je pri osi in solne drog.roar Nato sopet ista peeem. enakomerna in enolične. Najprej je priha jela čisie od apodaj pri oknu, desnem kotu. Cos dobra pol ure pa ee jI ssadelo, da se je ekriv-noatni pevec prestopil za pod proti lavi in lea droge pol ure zopet in tako trikrat dokler ni priiel Moto v levi kot Zdaj oe je pomaknil sa ped navsgor. In- zopet je pelo in preokalo. Naenkrat pade lunin tarok tjakaj in kakor "bi presekal, kakor bi smotil skrivnostnega ptyvea, je peeem makoma ntiknila. A te čes nekaj mina* oe je sačelo sopet prejinje cvrčanji in v bledem ovHu jo bi lo rasiečiti nekaj avetlega — dr-aalo je po klinu loleznega omrežja ed snotraj proti ven In sopet nazaj. Blodikavi preti 00 oe tiikali Is tome in 00 očlvidno vo-diU enakomerno gibanje, ki 00 bile vprta nanj velike, selena oči. Zdajpaadaj 00 o# preti notavili in potinaU kUn, salone oči eo oe po-nilele, da aa ee pokasale na oaa-djn apelagz obrana kakor droje zvood atrmečih oblečnl noči okori medre paatato v sivem nebu. Takmt eo ee ustne skoro dotaknila Atlina In \9dpihnle svetlo-prah, ki ee je bil mod nabral. Drog* jutro jo stal Jaka sopet oknom. Peter mu je naročal: "Reel mu. aaj pride oem k od prtini, bres tebe. Kadar opravil, pridi ml povedat ali ti je obljn-bil. Trikrat naj ssakovika, kadar pride, resume*, drevi ob decetih. M bil na kriloo!" Pod večer ee je nebo mahoma stemnilo la s nočjo jo prilla ne vfhta. Peter je glodal pri okno in je bil utrujen in potrt Kapelan je obljubil prhi, toda v ISJO jo belj ia tali malo. Bliski » al^din J i toka naglico, k™ koaali, kdo bo prti da praana kakor auha nb bo nikoli toč. Nalivi, zunaj po liatju in vejak £ jo hotela odnesti ^ 7| Treek je pedal na tresk, ka«. mlati na nebešketn gtmaa vj tja flahta. Petro se j zazdelo, da > skovikatl Torej vendarf N«, uho, da bi alUal še v drugo tretje. Toda debel grom se j« valil od vzhoda na rap^d mogel vedeti, ali je vtonilo njem tudi morebitno skd Vsekakor je bolje M pr Snel je prepiljeno železntT jo, jo prialonil k zidu na Splezal dtozi okno v veter io V zelenem svitu bliskov jt golčati akozi odprtino potomk mazane deževnice, ki se je la na ozkem proatoru in dr, meč in žuboreč po rebri proti ai. "France, ali ai ti!" je 1 potok. Ni ae mu bilo | ga bo v tam trušču slišalo klicano uho. A niti poklicano ni čnlo; drugi in tretji klie ostala brez odgovora kakor pri Do niti premočen se je vrnU ječo in zc&et zaslonil okno 11 mreŽjem. Tik nato so m odp •vrata, stražnik mu je prinesti t čerjo. Peter, ki je videl, kako vj curlja od njege, se je unskail kot, da bi stražnik v motnem n tu bsklje tegs ne opaziL Ted stražnik se je sačudil, kako da mizica vaa okropljena. 'Dež je udarjal skozi okna/ je razlagal Peter. Stražnik je zmajal z glavo. Ba zdalja med oknom in obtidjea l komaj korak velika in obzidji: tako viaoko, da ne more nobg burja, naj pride od koderkoli,« neati najmanjše kapliee v okna Burja je žvižgala. Deseta a ae je bližala. Ali pride ali ne pi de! Čudni glaaovi so se mešali j ium viharja, veje, ki so n loal v gozdu za zidom, so trelčeie I padale hrupno na tla. A nobeli teh glaaov ni bil podoben ikti kanju. Polagoma se js vrvef a koliko udobrihal, vihar # port veter, grom je bolj in Mi odk bneval prek Kolovrata doli pn Cedelu in del, k. jc lil prej kot« ma, je ponehaval. Kmalu Ji p in vrlenje tako oslabelo, da je n lo alilati razločno rog jxmotM ga čnvaja: enajsta! Kapelana ne bo. Pot. Skovir. Dvakrat - M krat) Po bliakqjvo je Peter itlkj k luknji. Droben curek je ie n dno tuborel akoz njo. "France!" ''Da." "Glej, Ločen me ja dal olotij Tukaj oatanem mortis saao M nocoj. Od tukaj me zprzdjtj Gorico, potem pa ne vem kaM v Oglej ali v Videm, nekateri n nI jo celo da v Rim. Za našo aem jaz mrtev in zato ta aU njem, apominjaj se nsjins«s p« jataljatva in delaj. Od teta di dolgo ničesar alilati. Samo eoW ae je govorilo, da omahuj* I nisi *več tšati France, ki swi I poznal pred štirimi leti. Jz« i eem verjel, a .. ." . "Prav ai imel, da M ao to raznesli, nočejo pomsU o zmer. Mar mialil, da bon tata naddijskomi pred očmi. pndo" val očitno in hrupne u «s«o ljudi, ki »njo le niao zsdom p pravljenif Tako se godi tanP vaa. Kaj učijo katakonH Pj tcUt Ak rssssjsti po slil, da je nsli stvsri v v^K tebe sdaj odlenejo, P* mak ar deaetkrat atamivinaj «m noviten in proat pnjatelj, ■ Peter je vsdihnil. Kapela« i nadaljeval: _ "Zato pa je treba Ljudi pridobivam ponaI«A« no, natiho, najprej tiste, ki • deli kaj aveta. obrin.ke ^ ee - kmet rel, je bolj t«* a tudi teh imam fc neksl- » dijakon vaega tags nW«^ ne duti. to aa pra;« H mišljeno, pametno delati. J "Toda enkrat boš laorel ^ dar na dan." . , .r m "Ko bo avar zadost« dal*J kaj ne! Zrelo pšenico bom. arerfli da delate vi likokrat oem ™ .mgk dokler nimete tal M^ * in zmerom bum bum >■ "TJ potem pa haata. TeksUj^ rogonrllita - no, m kakor tleti Valang. ah ^ n (Dalje sledi) ift.., .Jil___1 AJ