Poštnina plačana v gotovini UST ZA GLANE VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za elane Vzajemne zavarovalnice Din T—, za vse ostale Din 16’—. Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22. MA3 1940 Miuur taci! LETNIK V. Osem mesecev evropske vojne je za nami. Ko to pišem, smo sredi aprila 1940. To je treba posebej poudariti. Ko boste namreč dobili list v roke, je lahko položaj že spet povsem drugačen. Čudna je namreč ta vojska. V ničemer — razen v svoji krutosti in brezobzirnosti — ni podobna prejšnjim vojskam. Samo poglejmo: Poljska, država s 35 milijoni prebivalcev in z dobro oboroženo vojsko, je izgubila svojo samostojnost v dobrih nekaj tednih. Litva, Letonska in Estonska so z golimi pogajanji izgubile svobodo. Saj ni mogoče več govoriti o svobodi, kadar na vojaško najvažnejših postojankah države stojijo topovi in bombniki tuje države ter je vsa zunanja politika odvisna od te tuje države. Finska je sicer pokazala primer silnega junaštva in rodoljubja, a način, kako je bil sklenjen finsko-ruski mir, je presenetil ves svet. Dejansko je finska vojaška moč strta že z odstopom onih pokrajin, ki so bile najmočnejše utrjene. Tako rekoč v enem dnevu izgubi samostojnost Danska in Norveška. Ves svet strmi nad možnostmi, ki jih prinaša sodobni način vojkovanja. Tu ni nič več dolgotrajnih maršev in dneve ter tedne trajajočih Kitk. Vse se zgodi takorekoč preko noči. Kaj se bo zgodilo jutri, ne ve nihče. Niti sicer tako priznana vojaška špijonaža ne prinaša o nasprotniku nič gotovega. \ . V dobi takih dogodkov bi bilo neumljivo in neopravičljivo, če bi države, ki jih vojni metež še ni potegnil za seboj, stale prekrižanih rok in ne bi ničesar ukrenile, da si za-varujejo svojo svobodo. Narodi, ki v takih naših ne bi — pa čeprav bi to bilo združeno z največjimi žrtvami — storili vsega, kar je Po človeški pameti mogoče storiti za obrambo svoje časti in življenja, ne bi bili vredni “roge usode, kot je usoda sužnjev. Že do- sedanji dogodki nas učijo, da se v resnici poraja novodobno suženjstvo, ki je pa neprimerno težje in hujše kot pred stoletji, ker ga morajo sedaj prenašati kulturni narodi. Dosedanja vojna nas uči, da se mora vsaka država zanesti edino le na svojo lastno moč, na rodoljubje in požrtvovalnost lastnih državljanov, na junaštvo in oborožitev svoje lastne armade, ki danes ni več armada izbrancev, temveč ji mora služiti vse ne glede na starost in spol. Resnično moč, ki ostane tudi ob morebitnih zunanjih porazih nezlomljiva, pa more črpati narod izključno le iz sebe, iz svoje zvestobe napram vsemu onemu, iz česar je doslej rastel, iz dejanske ljubezni do svoje zemlje in vsega, kar to zemljo dela, da je samo njegova. To nezlomljivo moč pa kot počasi delujoč strup razkraja vse, kar prihaja v narod od zunaj. Blesteče ideje o pravici, svobodi in bratstvu, ki so svojo zunanjo obliko skrojile po modi drugih narodov, nimajo za narod nobene cene, še več, so samo mamila, ki narodu jemljejo trezen pogled na ono, kar mu je v resnici v korist in dobro. Nobenega dvoma ni, da bo iz sedanje vojne vstala nova in drugačna Evropa. Drugačna bo po svoji državni ureditvi in drugačna po miselnosti narodov. 0 tem so si na jasnem vsi veliki duhovi sedanjosti. Nihče ne more danes prerokovati, kakšne bodo te zunanje in notranje spremembe. Le eno je gotovo: Narodi Evrope bodo v tej vojni izpre-gledali in med krvavimi žrtvami spoznali, da so se nevarno oddaljili od prapočela resnice in pravice. Spoznali l>odo, da obstoja mir, ki ga svet ne more dati. Izpregledali bodo in videli, da je človek; človeku volk, ako vse svoje življenjske napore naslanja zgolj na slabotnost svoje umske in telesne moči. Ako ŠTEV. 5 4. maja: S». floEtinn zavetnik zavarovalstva in gasilstva. Del velike fresko slike, ki jo je za turistovsko kapelo v palači Vzajemne zavarovalnice naslikal akad. slikar Slavko Pengov. — Na god sv. Florijana se vsako leto v tej kapeli ob 7. uri zjutraj vrši služba božja. Duczocilo Potnik Vzajemne zavarovalnice 7nm|c Vilhar iz Ljubljane je izstopil iz službe Vzajemne zavarovalnice ter s 30. 6. 1940 ni več zastopnik našega zavoda. S tem dnem preneha njegovo pooblastilo ter ni več upravičen posredovati za naš zavod v zavarovalnih poslih, niti inkasirati kakršnekoli zneske za naš račun. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Plačilo premije zavarovanja marljivost, skrb in red OZnan>a ! Franjo Neubauer. D MaQutde rs mactevD kdžanko !z velikeija kupa prispetih pravilnih rešitev niarčeve križanke je žreb potegnil sledeče, ki prejmejo do konca aprila t. 1. knjižne nagrade: 1. .lože Razboršek, posestnik, Mala breza. Sv. Rupert, p. Sv. Jurij ob j. ž. 2. Marija D i r n b e k, ravnateljica Doma maloljetnica. Slav. Požega. 3. Bariča R a d a n o v i č, šivil ja, Pišece št. 19 pri Brežicah. 4. Kušar Vali, uradnica, Ljubljana-Mo-ste. Poljska pot 38. 5. Anton Zupan, posestnik, Gorjuše 2, p. Boli. Bistrica. 6. Božo Štukelj, sin posestnika, Ru-četna vas 9, p. Črnomelj. 7. Frančiška Krajnc, posestnikova hči, lljaševci, p. Križevci pri Ljutomeru. 8. Gradbena zadruga »Martuljek«, Ljubl jana. Semen iška 4. 9. Uprava ljudske šole, Henina pri Jurkloštru. 10. Prosvetni dom. št. Vid pri Stični. JAVNA ZAHVALA Podpisani Terezija in Marija Murgelj, Gor. Kamence 8 Vljudno prosiva uredništvo »Naše moči«, da objavi najino veliko zahvalo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za točno in kulantno izplačilo odškodnine po požaru, ki naju je doletel, ko je dne 20. novembra 1939 pogorela stanovanjska hiša v Ždinji vasi 44. Priporočava vsakomur, ki še ni zavarovan pri tej domači Vzajemni zavarovalnici, jda to takoj stori. Obenem se pa zahvaljujeva tudi tukajšnjemu zastopniku Vzajemne zavarovalnice g. Uedeku, ki nama je bil zavarovanje nasvetoval. Vsem še enkrat: Bog plačaj! Gornje Kamence, v februarju 1940, Terezija in Marija Murgelj, I. r. Popravni izpit. Mesarjev sin je imel popravni izpit Oče gre k profesorju, ki naj bi sina pripravi! na izpit. Vpraša koliko odškodnine bo profesor za svoj trud zahteval. Profesor mu pove vsoto, ki se pa zdi mesarju mnogo previsoka: iZa ta denar lahko kupim že celega vola.c — Profesor: »Kar kupite ga, potem boste imeli dva.< V zadregi. Župnik: »No, Pavle, vesel sem, da te spet vidim doma. Upam, da si se v zaporu poboljšal. Ali si pa morda že spet ukradel kako kokoš?« — Pavle: »Nobene!« — Župnik: »Ali pa kako gosko?« — Pavle: »Tudi ne, gosjmd župnik.« - Župnik: »Tako je prav.« Nato župnik odide, Pavle pa pravi sam pri sebi: »Sem bil že v zadregi, če me vpraša tuđi za raco.« Ifeem Hanarei Karitas » premisleki Nekateri zavarovanci KARITAS brez pomisleka opuste plačevanja mesečnih prispevkov, ne da bi pri tem pomislili, da izgube pravico do izplačila zavarovalne vsote ob nastopu smrti. Že marsikomu je bilo žal, da je opustil plačevanje, a mu nismo mogli pomagati. Iz zadnjega časa imamo tak slučaj v Laškem. Dne 6. marca 1940 je nepričakovano umrl v vasi Strmica nad Laškim 30 letni lekstilui delavec Medved Janez, ki je zapustil ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok brez vsakega imetja. Imenovani je bi! zavarovan pri KARITAS za vsoto 5.100 din ter je plačeval prispevke pol lela, nakar je odstopil kljub prigovarjanju krajevnega zastopnika. Danes, ko ie prepozno, je vdovi žal. da sta z možem odstopila od zavarovanja, ker bi ji bila denarna pomoč sedaj nujno potrebna. Takih žalostnih slučajev je bilo v taniTäjSnTr okolici že več, česar so pa zavaro-' raci sami krivi. Nikdo ne ve ne ure ne dneva. Dobro premislite, predno odstopile. Čaši so danes težki, pomoč v sili pa je vsakomur dobrodošla. Zlasi: zakonski možje bi 'morali dobro premislili, a}io bi zaradi njihove nenadne smrti ostala družina brez vsakih sredstev. 21 se to ne bo zgodilo, potem bi se Evropa nevarno nagnila k zatonu. Kakšne so ob vsem tem naše naloge? Pri nas je mir, a le na videz. V resnici pa se vrši ogorčena borba za — duše. V tej borbi ne igra vloge ne toplo ne hladno merilno orožje, pač pa propaganda, prišepeta-vanje, računanje z lahkovernostjo in neznanjem, igra z živci ter smotrno izkoriščanje narodne in državne nezavednosti. Ta borba se more končati le z enim uspehom: ali nas kot jeklo strne v službo močne- države in sebi zvestega naroda, ali nam pa zastre pogled z mamljivo sliko sreče, ki nam jo bodo kovali drugi. Ob tem je čisto jasno, kje je mesto zvestega in prepričanega Slovenca in Jugoslovana. Slepa vera v nezlomljivo odpornost našega naroda, brezpogojno zaupanje v dr- žavno in narodno vodstvo ter tudi poslednjih žrtev zmožna ljubezen do naše zemlje — to so zahteve, ki nam jih postavlja čas, zahteve, ki ne trpijo nobenega ugovarjanja in opravičevanja. Kdorkoli pa bi te temelje naše svobode rušil, tega mora narod ne le pravočasno izpljuniti, temveč ugonobiti. V sleherni borbi zmaga tisti, ki zadnji ohrani zdrave živce in mirno kri. Komur živci popuščajo in mu kri predčasno zavre, ta dela neumnosti in oslepi za pravilno vrednotenje protivnika. Posledica je brezpogojen poraz. Zato čuvajmo naš mir na znotraj in na zunaj mirnih živcev in mirne krvi I. P. Dragi mladi prijatelji! Ko bosle čitali te vrstice, se bo vsa narava kopala v žaru pomladnega sonca in v blesku tisočerih barv. Ni ga bilo in ga nikdar ne bo pod božjim soncem umetnika, ki bi bodisi z besedo bodisi s čopičem lahko ujel samo delec te lepote v vsej njeni čistosti in nepokvarjenosti. Veliki pesniki so posvečali svojo najlepšo besedo 'pomladi, pa so si na lihem priznali, da je njih beseda le borno jecljanje, Največji umetniki so se trudili, da bi na platnu usivarili veličastno soglasje pomladnih barv, pa so pred svojimi umotvori priznavali, da je Nekdo, ki brez čopiča in palete, zgolj z močjo svoje volje ustvarja, česar vsa človeška slabost ne bo zmogla. Ali razumete, vi dečki, ali razumete, ve deklice, kako bi mi vsi morali sredi te božje lepole biti dobri, dobri v svojem srcu in dobri do bližnjega? Kajne, kako težko razumete, da sredi cvetne pomladi grmijo topovi, hrumijo po nebu smrtonosni zrakoplovi in si milijoni ljudi slojijo sovražni nasproti! Pa je vedno bilo tako, je danes tako in bo tako vse dotlej, dokler bo le en sani človek na svetu, ki bo svojo voljo bolj cenil od božje. Ko gledamo strašni prizor, ki se odigrava v Evropi, hvalimo Onega, ki nas pred vojno vihro varuje. Vi Ga poznate in se v teh časih gotovo vsak dan k Njemu obračate z gorečo molitvijo, da bi ostala naša zemlja mirna in srečna. Bog pa hoče, da mi našo domovino res tudi iz srca ljubimo. Zato nam je domovino dal. da neprestano s skrbjo na njo mislimo in ničesar takega ne govorimo in ne delamo, kar bi ji moglo škodovati. Še več! Celo braniti smo jo dolžni in za njeno svobodo dati tudi življenje. Ko tedaj stopate skozi pomiadno lepoto, z ljubeznijo mislite na naš skupni dom. Največ jo ljubezen boste pa domovini pokazali, če bosle svoje dolžnosti v šoli in doma vestno ter pridno izvrševali. S tem se boste vzgojili v junaške in samozavestne simove in hčerke svobodne domovine. Nekam resen je moj glas, ne? Pa so res časi taki, da bi ne bilo prav, če bi uganjal norčije. Ko pa se bo nad svetom spet razlil božji mir, o, potem bomo pa že še kakšno ugnali! Te že vidim, Franček, in tudi tebe, Milenca, in še vas vse druge, kako hitite s čitanjem, da bi prišli do nagrad. Vsi ste prav dobro uganili, da je bila tisla posetnica v marčevi »Mladi moči« last »Urednika Mlade moči«. Nekateri ste skušali celo uganiti, kako se la urednik piše. Pa vam moram povedali, da ste vsi po vrsti napak zapisali. Res da je urednik »Mlade moči« tudi Janko, a ni tisti Janko, ki sle ga vi zapisali. Morda boste imeli drugič več sreče. Tokrat je sreča naklonila knjižne nagrade sledečim: 1. Anton Erman, učenec 5. razr. Ijud. šole, Selce 58, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. 2. Edo Rasberger, učenec I. razr. mešč, šole. Slovenj Gradec, Cesta kraljeviča Andreja 14. — Edo, drugič napiši tudi kraj in ne samo cesto. Tokrat sem kraj uganil šele iz poštnega pečata. 3. Milan Kokalj, dijak II. d. razr., Petelinje 23, p. Dol pri Ljubljani. 4., D a n i c a Mlakar, učenka 4. razr. Ijud. šole. Iga vas. p. Stari trg pri Rakeku. — Upam, da se boste sedaj iz Starega trga pridneje oglašali. Mnogi mi pišete, da so vam zlogovnice prav posebno všeč. Pa jo imejte in še prav lahko povrh! Zlogovnica: a, a, a, aj, an, ar — be — ce, ci — ča, ček, čet, oi — da, da, da, din, do, do — e — ga, ga, ga n, gel, gla, go, gra — i, i, — ja, ja, je, jel — ka, ko, ko, krom — la, la, le, li, lo. lu — ma, men, mo — na, na, na, ni, nja, no — o — pa, pa, pir, po, puh — raz, re, red, ro, ro — sen — ša, šec, šo — ta, te, tejj, ti — u — va, ve, vec, vi, vi — zgo. Besede, ki jih morat iz teh zlogov sestaviti, morajo imeti naslednji pomen: 1. Poljski sadež, ki ga vsi najraje jemo. — 2. Poljski sadež z beio-rdečo lupino. — 3. Žito, ki v jeseni zori. — 4. Drevo, ki so ga stari Slovani častili in katerega list je še danes znak slovanstva. — 5. Drevo, ki ima mehak les in raste navadno ob vodi. — 6. Drevo, ki nima listov. — 7. Član potujočega rodu, ki se ga otroci posebno bojijo. — 8. Začetek vse šolske modrosti. — 9. Najljubše bitje na svetu. — 10. Velikonočni vzklik. — 11. Letni čas. — 12. Brez nje ne moreš hoditi. — 13. Otroci jo imajo navadno rajši ko učenje in delo. — 14. Med šolskim letom je tvoj drugi dom. — 15. Naš narodni voditelj. — iß. Konec molitve. — 17. Človek, ki se brez poštenega dela potika po svetu. — 18. Druga beseda za domovino. — 19. Šolski predmet. — 20. Druga beseda za očetnjavo. — 21. Del šole. — 22. Nadzemsko bitje. — 23. Učenik, ki te uči spoznavali Boga. — 24. V litanijah prosimo, da bi nas je Bog poleg kuge in vojske obvaroval. — 25. Sladek gozdni sad. — 26. Sinček, ki nima bratca ne sestrice. — 27. V šoli ti jo naložijo. — 28. Zdravilna cvetlica. Čeprav je zlogovnica dolga, ni v njej niti ene besede, katera ti ne bi bila znana. Če^ boš zlo-govnico prav rešil, boš dobil iz prvih črk vsake najdene besede pozdrav, ki ga čuješ samo v maj-niku. Rešitve je treba poslati do 31. maja 1940 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana. Vzajemna zavarovalnica. Kakor vedno, bodo tudi tokrat štirje reševalci nagrajeni s knjigami. Lepo vas vse pozdravlja brat Ivo. TüftCüllä (Nadaljevanje in konec.) Kako se obnaša toplinsko samO'ravnalo v mrazu? Da koga zebe, spoznamo že po zunanjem videzu. Koža mu je vela in bleda, kar pomeni, da je kožno žilje skrčeno, da je kri odtekla s površja v notranjost, kjer se ne more tako brž shlajevati. Nadaljnji pojav samobrambe proti premraženju je kurja polt. Na dotlej gladki koži se pokažejo nešteti grički. Ce si jih podrobno ogledamo, vidimo vzrok teh gubic: kožne dlačice, ki so navadno položne, so se zravnale pokonci.. Kdo jih postavlja navpik? Vsaka dlačica ima svojo mišico, ki jo dvigne ob mraženju, pa tudi v grozi ali drugačni živčni napetosti. Mišično krčenje pomeni delo, ki se mu vselej pridružuje porast toplote zaradi zvišanega izgorevanja delotvornih snovi. Če se skrči na desettisoče lasnih-dlačnih mišic, ki so vsaka zase prav neznatne, je skupni učinek tega krčenja vendar znaten, da se telo toliko segreje, da jenja občutek mraženja in izgine tudi kurja polt. Ob hujšem mrazu ne zadošča takšno sa-moogrevanje; kožnemu mišičju, ki je nehotno, priskoči na pomoč hotno mišičevje trupla, glave in udov', ki se začenja gibati nehotno v obliki tresenja, trepetanja, drgetanja ali šklepetanja, kar vse pomeni naglo krčenje in popuščanje hotnih mišic na jmsameznih predelih ali pa po vsem telesu. S tem nehotnim in obsežaiim mišičnim delom se tvori mnogo toplote in ko je je telesu dovolj, neha trepet ali šklepet ali drget sam od sebe, kakor tudi kurja polt. Seveda prezebajoči človek, ki je pri zavesti in moči, ne čaka, da ga segreje samosvoj odziv telesa, marveč poseže že sam hotno in odločno v bran proti premraženju, krepko si začne meti roke, cepetati ali hoditi, mahati in tolči po sebi ali okoli sebe. Toplotna samouravnava je zelo važna zdravstvena zadeva, vredna skrbne pažnje in vztrajne nege. Zanesljiva toplotna samouravnava je podlaga in pogoj trdnemu zdravju; takemu svojstvu pravimo utrjenost, nasprotje ujrjenosti je občutljivost ali pa mehkužnost, če je nastala iz razvade. Utrjen je človek, ki prenaša navadne toplinske razlike brez neugodja in brez škode, ki povoljno živi in opravlja svoje posle navzlic hudemu mrazu ali žgoči vročini; občutljiv ali niehkužen je človek, ki mu je neprijetna že malenkostna sprememba v toplini navzgor ali navzdol in ki mu taka sprememba povzroča zdravstvene motnje. Utrjen človek koraka varno po trdnem in širokem mostu, občutljivec ali mehknžnež se opoteka o« ozki, gugajoči se brvi čez deročo in vrtinčasto reko življenja. V koži imamo toplotno čutilo in uravnalo, utrjevanje se tiče predvsem kože, ki naj se usposobi za zanesljivo prenašanje toplinskih razlik. Kazpravljanje o utrjevanju samem pa odložimo kot posebno poglavje za kasneje, ko se porazgovorimo tudi o zraku b’i vodi, ki sta pri utrjevanju potrebna. OyV obetat ja/pC€ ^ Tfüi Prav tako odložimo razpravljanje o to- | plotnih škodah, omejenih bolj na posamezne j dele telesa, škodah, ki jim pravimo opekline ' ali oparnine in ozebline ali omrznine, ki pri- * 1 11 dejo na vrsto v poglavju o »prvi pomoči«. Ko govorim ali pišem o toplotnih zadevah, mi prihaja v spomin nazorna zgodbica. Slišal sem jo od očeta, preprostega, a bistrega moža, ki nas je rad poučeval na ta način. Sredi hude zime sta se srečala kmet in cigan. Kmet se je stiskal v kožuh in še čudil ciganu, zavitemu v ribiško mrežo, češ kako more prenašati tolik mraz. Smeje je odgovoril cigan kmetu: »Tebe zebe, ker ti sili mraz pod kožuh in ne more več veoru. 6. Smuč Anton, kmet. Tolsti vrh 39, p. Slov. Konjice. 7. Zakrajšek Anton, posestnik, Videm 18, p. Videm-Dobrepolje. 8. Rome Ivan. trgovec z lesom. Stična 11. 9. Avsenek Jožef, posestnik, Zabreznica 29, p. Žirovnica. 10. Kavčič Igo, zasebni uradnik, Ljubljana, Suvol)orska 19. 11. Dolar Ivan, posestnik, Zabreznica 14, p. Žirovnica. 12. Cerkveno predstojništvo, Fara 16 pri Kočevju. 13. Stajnko Jožef, Lukavci 48, p. Križevci pri Ljutomeru. 14. Polončič Marija, posestnica, &t. Ilj v Slov. goricah 98. 15. Bašar Leopold, posestnik. And renči 50. p. Sv. Anton v Slov. goricah. 16. Puierle Karol, krojač. Gor. Sušice 32, p. Toplice pri Novem mestu. 17. Umik Miha, kmet, Medvece 12. Majšperg. 18. Šimenc Valentin, pečar. Pristava 30, p. Mengeš. 19. Pucelj Marija, posestnica. Rudnik 108, p. Ljubljana. 20. Lotrič Frane, posestnik, Dražgoše 70, j». Železniki. * * Važna pripomba, 1. Prihodnje žrebanje se bo izvršilo v prvih dneh meseca maja. 2. Vse, ki so že bili ali še bodo izžrebani, prosimo, da si v »Naši- močit natančno ogledajo, če jo nnhovnaslov točno obiavlien. Ko bomo namreč jeseni razpošiljali dobitke, bi lahko prišlo do na-fjubih pomot in zakasnitev, ako ne bodo vsi naslovi ločni. Zato nam morebitne napake že sedaj javite na naslov »Naše moči«. 3. Še enkrat opozarjamo, da pride v žrehi tisti, ki takoj, ko plača premijo, izpolni nagradni kupon ter ga izroči krajevnemu zastopniku Vzajemne zavarovalnice ali pa pošlje neposredno Vzajemni zavarovalnici v Ljubliani. V poštev pridejo tudi plačila zaostale premije. 4. Žrebanja se seveda lahko udeležijo tudi vsi tisti, ki sklenejo sedaj kako novo zavarovanje zoper požar, zoper vlomsko tatvino, zoper nezgodo, zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva, zavarovanje zoper razbitje stekia. zoper razpočenje zvonov, kolesarsko zavarovanje ali katerokoli avtomobilsko zavarovanje, če seveda v času tekmovanja plačajo tndi premijo. S tem bodi odgovorjeno vsem onini številnim dopisnikom, ki še niso zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici, pa bi se radi udeležili našega velikega nagradnega tekmovanja. Obrnite sč tedaj takoi na krajevnega zastopnika Vzajemna: zavarovalnice. Zahvala Podpisana se najtopleje zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za solidno izplačilo odškodnine ob priliki požarne nesreče, ki me je zadela 30. novembra 1939. To našo domačo zavarovalnico vsakomur na'fopleje priporočam. Vrhnika, 14. januarja 1940. Elizabeta Homovc, 1. r. Železnina ♦ JOS.ZALTA&C0. UUBLJSNa. Tvrševa cesta 9 • Telefon 34-71 NOSILKE - CEMENT - Betonsko železo - Strešna lepenka - Mreže za pesek - Ventilacijske vratiče Opreme za kopalnice: Banje - Peči - Umivalniki - Bideti - Obešalniki za brisače - Etagere - Kozarci Vse vrste pip - Kompletna stranišča - Sesalfee - Vodovodne cevi - Okovje za stavbe in pohištvo Štedilniki - Trajnogoreče peti znamke: ZEPHIR, „H“ in REKORD - .,Sted-Ret|iilator" obročev in plošč za štedilnike, 50% prihranka na kurivu - Orodje za vse obrtne stroke - Tehniški predmeti NA VEL9KO — Kuhinjska posoda in vse gospodinjske potrebščine — NA HALO NE VEMO NE URE NE DNEVA... V ladnjem času je »KARITAS« med drugim izplačala cele zavarovalne vsote ob smrli sledečih zavarovancev: FUrbas Terezija, Vintarovci 57, p. Sv. Urban pri Ptuju; Ziernfeld Henrik. Ljubljana, Gradišče 12; Trnove Matevž, Črni vrh 108 nad Polh. gradcem; Pignar Franc. Limbuš pri Mariboru; Gorjane Marija. Cigonca 29, p. Slov. Bistrica; Cikač Jožef. Jelovec 25. p. Maruševac: Čretnik Marija, Gornja vas 16, p. Sv. Vid pri Gro-belnem; Milnar Terezija. Kresnike-Štore 39; Žakelj Ivan. Pečovje 16, p. ŠJore: Drozg Katarina, Pretrež 64, p. Slov. Bistrica; Vrhovnik Janez. Smlednik 22; Postružnik Marija, Maribor, Pobrežje, Trstenjakova 3: Urh Marjana, Koroška Bela 31, p. Javornik; Bevc Jožefa, Toplice 36, p. Zagorje ob Savi; Knez Jurij, Vas 39, p. Marenberg; Lukaček Andrija, Zagreb, Srebrnjak 76; Planinšek Marija, Sp. Pleterje 16, p. Sv. Lovrenc na Dr. polju; Kunstelj Jakob, Bukovica 37, p. Vodice; Knuplež Terezija, Maribor, Radvanje 3; Karničar Ana, Javornik 77; Šilc Marija, Zamostec 34, p. Sodražica; Mede Marija, Retnje 28, p. Križe na Gor.; Maver Josip, Ljubljana, Drenikova 5; Slapnik Janez, Šmartno v Tuhinju 19; Horvat Janez. Trnovska vas 58, p. Sv. Bolfenk v Slov. gor.; Früh Ivana, Brezovci 8, p. Moškanjci; Kužnik Alojzija, Trebnje 13, Dol.; Debevc Terezija. Rakek 22; Celarc Franc. Vnanje gorice 6, p. Brezovica; König Jera. Jesenice. Murova 9; Jaušnik Marija, Zg. Radvanje pri Mariboru, Gozdna 26/1: AVobner Jožefa, Zbelovska gora 82, p. Loče pri Poljčanah; Lešnik Anton. Fram 44: Vivod Jožef, Mislinja 85; Kuapič Katarina. Ljubljana-Šiška, Sv. Jerneja c. 19; Strehovec Marijana. Vodice 81 pri Ljubljani; Pust-Neža, Ljubljana. Gosposvetska 13/1.: Rus Ivan. Ljubljana, Medvedova 38; Henigman Pavla. Toplice 72 pri Novem mestu: Podgoršek Frančiška. Bukovica 58, p. Vodice pri Ljubljani; Zidovnik Mihael, Ritoznoj 53. p. Slov. Bistrica; Pesek Simon. Spod. Gorica 22. p. Pragersko: Maleš Mihael, Viševca 1, p. Cerklje pri Kranju; Jereb Mihael, Gmajnica pri Komendi 15; Kruleč Franc, Lisce 41, p. Celje; Serbelj Egidij, Maribor, Studenci, Cvetlična 6; Jurjevčič Katarina, Ljubljana, Igriška 11; Pintar Ana, Sp. Sorica 23: Fon Ivan, Jesenice. Obrtniška 4; Kršinar Marija, Belica 5, p. Polhov Gradec. Šuster Jožefa, Zagrad-Svibno, p. Radeče pri Zid, mostu; Oprešnik Roza, Zagreb, Ivačičeva 11; Muzel Franc, Jezerce 2, p. Šmartno v Rož. do!.; Rantaša Franc. Paričjak 30, p. Slatina-Radenci; Weiss Franc, Polzela 124; Reisman Ferdinand, Srebotje 16, p. št. Ilj v Slov. goricah; Smole Melhijor, Vir 63, p. Dob pri Domžalah; Papier Josipina, Bistrica 36, p. Tržič; Gračnar Mihael, Orešje-Podpeč 15, p. Planina pri Sevnici; Deržej Marija, Ljubljana, Karlovška 15; Naveržnik Ivan, Maribor, Sodna 30; Martini Peter, Hrastnik 176; Pucelj Marija. Tomažja vas 22. p. Bela cerkev; Železnikar Marija, Ljubljana, Emonska 4. • Brezplačno «»zavarovano vsoto je »Karitas« izplačala po ceniku CT zavarovanim staršem ob smrti njihovih otrok: Furek Ana, Zg. Hajdina 65. p. Ptuj; Gonza Otmar, Dragučeva 51, p. Sv. Marjeta ob Pesnici; Zgonec Olga in Anton. Vrh 1, p. Rob na Dol.; Trontelj Franc, Podgorica 1, p. Grosuplje; Kresnik Jurij, Požeg 6, p. Rače; Kavčič Radislava, Javornik 26. »KARITAS« Pintbah Jože, župan, Rateče 4: Posloma pcealzko, pcemičnine pa sploh ml zaoatooaae! Na najzahodnejšem delu jugoslovanske Slovenije smo imeli zadnja leta srečo in nas šiba požara ni tako pogosto obiskovala. Le Na Pintbahovem pogorišču v dnevnem časopisju smo brali o pogostnih požarih na Dravskem polju in pa v najvzhodnejšem delu Slovenije, v Prekmurju. Pač pa 4‘ nam je še vsem v spominu strašni požar pred desetletji, ki je uničil skoraj vso našo vas. Krajevni zastopnik Vzajemne zavarovalnice g. Mertelj mi je ponovno svetoval, naj zavarujem poleg stavb tudi premičnine. Poslušal sem ga ter mu pritrjeval, češ to je pametna misel — in sem odlašal. Pred velikonočnimi prazniki se nam je pa zgodila nesreča. Zadivjal je požar, ki mi je uničil popolnoma prenovljeno hišo in novo pozidano gospodarsko poslopje ter poškodoval še tretje poslopje. Le prisotnosti gasilcev se moramo zahvaliti, da ni pogorelo pol vasi. Z veliko požrtvovalno!jo so pomagali gasiti tudi vsi občani, finančni organi, graničarji, orožniki ter tujci, ki so se nahajali v vasi, in pa ženske, ki so v škafih pridno nosile vodo. Po požaru sem preštudiral polico. Ugotovil sem, da sem imel poslopja prenizko zavarovana, premičnin pa sploh nič zavarovanih. Kar strah me je in se ne morem odločiti, da bi izračunal točno škodo na premičninah. Samo če t o škodo površno seštejem, pridem na znesek 200.000 din. In vsa ta škoda ni zavarovana. Pridružujem se zaradi tega mnenju župana g. Umnika iz Šenčurja ter svetujem prav iz srca vsakomur, da poleg stavbe zavaruje tudi hišne in gospodarske premičnine pri Vzajemni zavarovalnici. Dovršena orodja dobavlja specialna Tvornica telovadnega orodja J.Oražem, Ribnica 0 VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani je sedaj izšlo obširno in izčrpno tiskano poročilo v obliki 212 strani obsegajoče knjige velikega formata s številnimi krasnimi fotografskimi posnetki, ki so v knjigi podani na posebno finem papirju v bakrotisku. Knjiga vsebuje poleg popisa posameznih slovesnosti zlasti tudi vse govore na raznih zborovanjih. Uredila sta knjigo gg. ravn. Ivan Martelanc in katehet Jože Pre-mrov. Izredno okusno zunanjo opremo knjige je oskrbel arh. Gajšek. Knjiga ni le dragocen spomin na veličastne dni kongresa, temveč neizčrpna zakladnica globokih misli, ki so bile na tem pomembnem kongresu izgovorjene. Cena je v pred-naročbi izredno nizka: okusno broširan (s kartonskimi platnicami) izvod Stane 40 din. vezan izvod pa 55 din. Naročila sprejema škofijski ordinariat v Ljubljani Moštova esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo i malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 steki, za 150 litrov din 20"-, po pošti din 35"—, 2 steklenici po posti din 55’—, 3 steklenice po pošti din 75’—. Prodaja drogerija Kanc, Ljubljana,Zidovska ul.?. Na deželi pa zahtevaite Mostin pri Vašem trgovcu Dobro ga je zagovoril. V neko ljubljansko trgovino je pred leti prišel berač. Trgovec ga surovo nahruli in mu pokaže vrata. Berač pa pravi; »Kaj me podite! Saj nisem prišel prosit, temveč se vam le zahvalit, ker ste mi svoj čas rešili življenje.« — Trgovec; »Jaz da sem vam kdaj rešil življenje? Kako to?« — Berač: »Ali se ne spomnite, ko ste na soški fronti bili moj četovodja. Pa je začelo padati po tistem hribu, na katerem smo ležali. Vi ste jo urnih krač pobrali^ v kaverno, jaz pa za vami in tako sem bil rešen.« Kdor je zavarovan, lahlto umre miran. Franjo Neubauer. ttagmdna kdžanka za mai 1340 1 ■ 2 j 3 4 5 G 7 8 9 S 10 R n 12 13 ■ 14 15 16 17 ■ 18 R H 19 20 H 21 2Ja 22 23 ■ 24 25 R 26 27 28 ■ 29 30 H H 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 H 37 38 39 m 40 41 H 42 43 44 m 45 46 H 47 48 R 49 50 M ■ 51 52 H 53 54 51 56 ■ 57 58 H 59 6 1 61 ■1 Gž 63 H fi 64 j 65 R G6 67 68 ■ 69 79 R 71 72 H 73 Vodoravno: 2. Visoko ležeč pašnik, tudi kraj , pri Sevnici, —.8. Igralna karta. — 10. Naša pramati. — 11. Ploskovna mera. — 12. Glavno mesto evropske velesile. — 14. Sama v pomenu: nobena več. — 16. Država v prednji Aziji. — 18. Veznik, tudi turški naslov. — 19. Ptica s prijetnim glasom' — .21. Važen del obraza. — 22. Reka v Rusiji. — 24. Na glavi raste. — 26. Kakor pod 8. — 27. Tatvina hude vrste. — 29. Del obraza. — 31. Del živalskega telesa. — 33. Sredstvo za čiščenje (3. sklon). — 35. Začimba. — 37. Sovražnik tujega imetja. — 38. Pesnitev o junaških delih _ 40. Kraj v Slavoniji, južnozahodno od Kruške gore. — 42. Navadna nikalnica. — 43. Kraj nad Tržičem. — 45. Nedoločni zaimek. — 47. Brez njega ni mogoče govoriti. — 49. Zakonska polovica. — 51. Brez njega ni odpuščanja grehov. — 53. Filmski igralec komičnih vlog. — 55. Vzdih. — 57. Svetopisemski mož, čigar žena je bila radovedna in zato kaznovana. — 59. Izraz pri kvartanju. M. Humek, viš. sadj. nadz. v p., Ljubljana: Saclimc sadovnjake! V nobenem oziru naša sadna kultura ni tako zaostala kakor v gnojenju sadnega drevja. Tega Pa ne pripisujemo morda sadjarjevi brezbrižnosti ali nevednosti. Vzrok te velike pomanjkljivosti je v načinu našega sadjarjenja. Skoraj vsi naši sadovnjaki se nahajajo na travnatih zemljiščih. Opraviti imamo torej z dvema popolnoma različnima rastlinama na istem prostoru. Zato je vsako gno-jenje sadovnjaka na travnatem zemljišču kolikor toliko varljivo in le bolj dozdevno. Mislimo, da gnojimo sadnemu drevju, pa gnojimo prav za prav travi, ker se je ne moremo izogniti. Na sadno drevje odpade navadno kaj malega, včasih pa nič. N’e upoštevamo dovoij, da rasteta na istem prostoru, nekako druga v drugi, dve rastlini (trava in sadno drevje) in da ima trava v tej družbi v vsakem oziru, zlasti pa kar se tiče gnojenja, mnogo ugodnejše stališče nego sadno drevje. Kakršnokoli gnojilo damo v sadovnjak, ga pograbi najprej trava s svojimi plitvimi koreninami, in šele tisto, kar ostane travi, gre v prid sadnemu drevju. S to neugodno okolnostjo moramo računati glede kakovosti, prav posebno pa glede količine gnojila, 5 katerim hočemo gnojiti sadovnjak. — 60. Tisto, kar ti kdo pokloni. — 62. Vsakemu človeku najljubši kraj. — 64. V ladjedelnicah ga imajo za popravljanje ladij. — 66. Rimski modrijan. — 69. Lovska priprava. — 71. Zamah, udarec. — 72. Nesporazum, spor. — 73. Egiptsko božanstvo. Navpično: 1. Mesto v Sloveniji. — 3. Veznik, — 4. Latinski pozdrav. — 5. Upanje. — 6. Žensko krstno ime (poslovenjeno). — 7. Predplačilo. — 9. Mlečni izdelek. — 13. Sredi polja kima, rdečo kapo ima. — 15. Iz njega si in vanj se povrneš. — 17. Če z niim dobiš po glavi, bo hudo, čeprav je lesen. — 20. V spanju se pojavlja. — 21a. Prva zamisel, skica. — 23. Iglasto drevo. — 25. Morska žival. — 28. Obrtnik. — 30. Kakšen si, če se naješ? — 32. Veter ga dela. — 34. Industrijska rastlina. — 34a. Glavno mesto balkanske države. — 36. Najbližji sorodnik. — 39. Tuja beseda za zemeljski tečaj. — 41. Pri gorenju nastaja. — 44. Kakor pod 13. — 46. Zvitek las na čelu! — 48. Odposlanec. — 50. Na nebu se vidi, kadar sonce vzhaja ali zahaja. — 52. Vinska posoda. — 54. Težava. — 56. Grški pekel. — 58. Reka ga ima. — 61. Ob jutrih so kot biseri na rastlinah. — 63. Prijetno je na njem ležati, čeprav je sovražnik rastlin. — 65. Kogar zadene, navadno umre. — 67. Železniška proga. — 68. Latinska kratica za: lastnoročno. — 70. Oziralni zaimek. Pravilne rešitve je treba poslati najkasneje do 31. maja t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. Deset izžrebanih reševalcev bo nagrajenih z lepimi knjigami. % Važno opozorilo! Pri pošiljanju rešenih križank vlada še vedno velika zmešnjava Mnogi se pritožujejo, da bi radi poslali rešitve, pa jim pride |K>štnina predraga. Drugi pošiljjajo rešitev križank kot tiskovino ter nam povzročajo stroške za kazenske znamke. Take rešitve romajo seveda v koš, ker ne gre, da bi dobil še nagrado tisti, ki nam take stroške povzroča Svetujemo našim prijateljem, da pošljejo več rešitev v isti kuverti. Včasih dobimo iz iste vasi po deset rešitev, a vsako v posebni kuverti. Če bi se reševalci domenili in poslali rešitve v eni kuverti, bi morda plačali največ 2.50 din poštnine, dočini so tako plačali 15 din. Pri pošiljanju v skupnih kuvertah hi prišli na račun tudi siromašnejši, ker bi^ malenkostno poštnino zanje plačali premožnejši. Seveda ho pa treba paziti, da bo taka kuverta z večjim številom rešenih križank tudi pravilno oznamkovana. Če bi namreč morali mi za tako skupno kuverto plačati kazensko poštnino, bi romala cela pošiljka v koš. Dalje je treba pri skupnem pošiljanju paziti na to, da je vsaki rešitvi priključen točen naslov reševalca z vsemi zahtevanimi podatki, kakor so slarost, poklic, vas in hiš. številka, zadnja pošta ter policna številka. Mnogo rešitev dobimo, ki teh podatkov nimajo, pa zato tudi ne morejo priti v žreb. Mnogi porabijo za rešitev tudi preveč papirja, ko je vendar mogoče rešitev napisati že na četitinko pole. Pri skupnem pošiljanju rešitev ima veličina papirja odnosno njega teža že precejšen vpliv na višino poštnine. Najvažnejša gnojila za vse naše kulture, tako tudi za sadno drevje, so in ostanejo naravna gnojila, to so raznovrstni živalski (hlevski) gnoj, gnojnica in kompost ali mešanec. Kjer teh gnojil za sadovnjake primanjkuje, ker so za druge kulture (polja) še bolj potrebna, je Ireba pa na vsak način seči po pomožnih ali tako imenovanih umetnih gnojilih. Za gnojenje sadnega drevja po travnatih zemljiščih s hlevskim gnojeni je najugodnejši čas pozna jesen, da se gnoj čez zimo pod snegom razkroji in izluži. Spomladi ga je težko uspešno uporabljati, razen za gnojenje posameznih dreves v jarke, ki jih izkopljemo pod skrajnim kapom drevesa. Zelo potreben in uporaben pa j’e hlevski gnoj ludi sedaj pri sajenju in pri gnojenju mladega sadnega drevja, ki ima še obdelan kolobar, da gnoj lahko podkopljemo. Prav tako v sedanjem času laliko z velikim uspehom gnojimo s kompostom, toda zopet le posamezno drevo in pa mlade nasade, kjer gnoj lahko spravimo v zemljo h koreninam. Skoro neizogibno potreben je dober kompost pri sajenju mladega sadnega drevja. Za izrazite travniške nasade z odraslim sadnim drevjem, kjer je treba gnojiti po celi ploskvi, pa je za sedanjo dobo (marec, april) gnojnica edino naravno gnojilo, ki ga je mogoče uporabljati Kupujemo zdravilna zelišča, kakor hrastov in slivov mah, pljučnikovo lisije, regratov cvet, Česni novo lubie, lapu-hovo lisije m cvet, presdeo, beladpno i.t d. po na1 višji dnevni ceni in v vsaki množini. Nabiralci in nakupovalci, ponudite še danes vsa zdra ilna želiš a Kmetijski zadrugi, v Črnomlju pri kateri dobile vsa potrebna navodila za pravilno nanirai je zdravilnih zelišč. Padel e prepad la se ubil Pri mariborskem cestnem odboru je bil nastavljen kot cestar Zidar Rudolf iz Polane pri Slivnici. Oskrbovali je moral gornji del pohorske ceste, ki pelje na hočko Pohorje. Gesta je izpeljana v velikih serpentinali po strmem hribu. 9. marca se je Zidar zvečer že v mraku vračal domov. Ni pa šel po cesti, ker si je hotel skrajšati pot po bližnjici. ki reže serpentine. Pri tem mu je na strmem pobočju zdrsnilo ter je padel v prepad. Med padcem je z glavo priletel na kamen in si razbil lobanjo. Domači šo ga vso noč s strahom čakali. Zjutraj pa so ga šli iskal in ga našli že mrtvega. Zidar je bil poročen in oče štirih nedoraslih otrok. Star je bil komaj 37 let. Bil je vesten in priden ter dober družinski oče. Komaj pred letom dni se je zavaroval za primer smrti pri KARITAS. Gotovo ni niti malo slutil, da se bo tako kmalu ponesrečil. KARITAS je ženi pokojnega Zidarja izplačala dvojno zavarovalno vsoto, ker se je zavarovanec smrtno ponesrečil. Tako lio družina zaenkrat rešena vsaj gmotnih skrbi. Upravičenka se. je za izplačilo dvojne posmrtnine posebej zahvalila in prosila, da njeno zahvalo objavimo v »Naši moči«. Ta primer; je dovolj jasen dokaz, da smrt ne izbira in da je zavarovanje vsakomur potrebno. Najsi bo mlad ali star, nihče ne ve, kdaj ga doleti smrt. Kdor se boji zavarovanja, težko si mučno skrb odganja. Franjo Neubauer. Za (taoašule dobo pomembna kn}iaa je dr. Franceta Vebra »Nacionalizem in krščanstv o«. Izobraženec in preprost človek bo našel v njej odgovor na mnoga vprašanja naše dobe. V celo platno vezana knjiga stane 54 din, broširana pa 49 din. Naročite knjigo takoj na naslov: Ivo Peršub, Ljubljana, Poljanska e. 18-III. V V razmišljenosli. »Kje pa je tvoj brat?« — »Umrl je.« — »A, zato ga tako redkokdaj vidim.« Odločen mož. Žena: »Možiček, kajne da mi boš za god kupil nov plašč?« — Mož: »Tvoja želja je meni ukaz, ukazovati si pa od nikogar ne pustim.« JtazšlEtmost radia pil nas V časopisu »-Radio Ljubljana«, ki prinaša skoro v sleherni številki zanimive članke o radiu pri nas in drugod, je v številkah 13. in^ 15. objavljen nad vse poučen, zanimiv in natančen pregled o radiu in njegovi razširjenosti pri nas. Z ezirom na pomembnost izvajanj v omenjenih dveh člankih (ki se pa še nadaljujeta), je prav, čej opozorimo bralce »Naše moči« na nekatere podatke. j .. - Ob koncu lanskega leta je bilo prijavljenih na poštah, ki spadajo pod ozemlje naše oddajne: postaje, 21.615 naročnikov. Od teh jih odpade na Slovenijo 21.188, ostalih 427 pa na 'pošte, ki spadajo pod Hrvatsko, pa so prideljene ljubljanski iddaim postali. ----------------------------- Najbolj rajširjen je radio pri nas, kot tudi drugod, v mestih in v industrijskih krajih. Samo naša glavna mesta: Ljubljana, Maribor, jCelje, in industrijski kraji: Trbovlje, .Tbsenice in Kranj premorejo skupaj 12.105 radijskih aparatov, kar je 57% vseh naročnikov Slovenije. Ostala naša mesta jih imajo še 3.572, tako da odpade na mesta in industrijske kraje skupaj 15.677 ali 74% vseh naročnikov. Vse naše vasi skupaj imajo le 5.511 ali 26% naročnikov. Če postavimo te številke v odnos do števila prebivalstva, oziroma do števila družin, dobimo sledeče: v mestih in industrijskih krajih pride na 100 ljudi 5.55 radijskih aparatov, v vaseh pa le 2.72. Naša najboljša okraja sta Radovljica in Kranj, »ajslabša pa Ptuj in Črnomelj. Zanimivo je, da so zelo dobro tudi okraji: Dravograd, Slovenj Gradec, Maribor desni breg in Celje, dasi se Ljubljana v teh krajih razmeroma slabo sliši. Čudno zveni, pa je le res, da imamo v Sloveniji še celo vrsio občin, v katere radio še ni prodrl. Veliko občin je, kjer je le po en, dva ali trije aparati. Kje je vzrok za to, da je radio pri nas še tako malo razširjen? O tem smo tu pa tam pisali v »Naši moči«, v bodoče se bomo na ta vprašanja še povrnili. Po teh podatkih, ki smo jih navedli, še daleč ne moremo govoriti o kaki radijski nasičenosti v Sloveniji. Nasprotno! Glavni razvoj je še pred nami. Kar smo doslej dosegli, so šele skromni začetki. Če primerjamo naše številke z onimi, ki so jih v drugih državah z enakimi gospodarskimi in kulturnimi razmerami že dosegli, moremo postaviti kot za Slovenijo dosegljiv eilj 80, na deželi pa 50 radijskih aparatov na 100 družin. Takrat bodo imeli naša mesta in naši industrijski kraji 50.000, dežela pa 70.000, cela Slovenija torej 120.000 naročnikov. Te številke niso pretirane, so dosegljive in jih tudi moremo doseči. Kdaj in kako jih bomo dosegli, je odvisno od nas samih, od našega dela in naših prizadevanj. V prihodnji pomladi dobimo dve novi postaji. S tem bomo dosegli na polju naše radiofonije velik napredek. Oljenem bosta novi dve postaji omogočili boljši radijski sprejem ▼ krajih, kjer ga danes ni. in s tem pripomogli do povečanja števila radijskih naročnikov. Skrb in naloga vsakega zavednega Slovenca pa mora biti. da )K> svojih močeh doprinese svoi dele/, k povečanju števila radijskih naročnikov, da se čim prej dostojno uvrstimo med narode, ki so dosegli visoko stopnjo na polju radioioniie Bradati grešnik pred sodnikom. Starega znanca sodnije pripeljejo spet pred sodnika. Zlikovec je nosil dolgo črno brado. Pred sodnikom je zatrjeval svojo nedolžnost. Sodnik, ki je bil gladko obrit, premetava spise in od časa do časa pogleda zlikovca, potem pa pripomni: »Po vsem sodeč imaš vest črno, kot je črna tvoja brada.« Zlikovec se je koj znašel in odvrnil: »Oprostite, gospod sodnik, če se vest meri po bradi, potem vi sploh nimate vesti.« Knez Miloš v dunajski operi. Knez Miloš se je mnogokrat mudil na Dunaju. Spremljal ga je njegov osebni tajnik, ki je Dunaj dobro poznal, ker je tam študiral. Nekega večera gresla v operno gledališče, kajpak v ložo. Med predstavo pa je knez neprestano postavljal svojemu tajniku razna vprašanja in sicer tako glasno, da se je začelo občinstvo razburjati. Tajnik reče knezu: »Gospod, nikar tako glasno, da vsi čujejo.t: — Knez: »Naj čujejo. Saj Švabi tako ne znajo srbski in ne ra-iiunejo, kaj govorim. š prav dobrim in razmeroma naglim uspehom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je gnojnica du-šičnato-kalijevo gnojilo, ki nima skoro nič fosforne kisline. Ta primanjkljaj je treba na vsak način izpopolniti, ako naj bo gnojenje z gnojnico popolno. Zato se pa splošno svetuje, da naj se doda na vsakih 10<ž litrov gnojnice 1 kg superfosfata, ki se v gnojnici raztopi in jo izpopolni s potrebno fosforno kislino. Tako izpopolnjena gnojnica ima potem v sebi vse tri neizogibno potrebne snovi (dušik, kalij, fosforno kislino) in postane na ta način prvovrstno popolno gnojilo, ki se nobeni kulturi tako ne prileže kakor sadovnjakom. Ni napačno, ako dodamo na 100 litrov gnojnice tudi par kilogramov lesnega pepela, da pomnožimo v gnojnici zlasti kalij. S pepelom pride v gnojnico tudi apno, ki ga ima pepel 30%. Kdor bi ne zmogel stroškov za superfosfat, naj doda vsakim 100 litrom gnojnice kakih 10 kg pepela. Z gnojnico gnojimo, ko je zemlja vlažna, najbolje med dežjem ali vsaj kmalu po dežju. V su- hem vremenu jo moramo vsekako razredčiti z vodo, da še obvarujemo morebitne škode. Razvažamo jo po sadovnjaku tako, da z njo napojimo kolikor mogoče enakomerno vse zemljišče. Samo v bližini debel je ni treba, kajti ondi drevje nima sesalnih korenin. Če hočemo, da bo ognojenje zadostno, da bo torej poleg trave tudi sadno drevje prišlp na svoj račun, moramo dati na 100 kvadratnih metrov vsaj 400 litrov gnojnice. Gnojnica učinkuje hitro, ker so v njej vse (redilne snovi v taki obliki, da jih korenine lahko takoj sprejemajo. Zato je spomladni čas najbolj ugoden za gnojenje s tem gnojilom. Gospodarji! Skrbite, da se vam ne Zgubi noben liter gnojnice. Skrbno shranjujte tudi vsako troho pepeia. Oboje skupaj je "izvrstno gnojilo za sadovnjake in druge kulture. O gnojenju sadovnjakov z umetnimi gnojili pa drugič, Ing. M. Čoki: Ust skcbl našim aczttcecml Za časa zadnje svetovne vojne, še bolj pa po vojni, so naši gozdovi močno trpeli zaradi prekomernega izkoriščanja. Za časa vojne so se gozdovi izsekavali zaradi velikih vojnih potreb po lesu, po svetovni vojni pa zlasti zaradi izredno živahne trgovine, ki je cveta vse do leta 1930. Tudi velika gospodarska kriza, ki je za tem nastopila in povzročila skoraj popoln zastoj v trgovini, ni zaustavila izsekavanja gozdov, ampak ga je nasprotno v mnogih primerih še pospeševala, ker je moral posestnik zaradi nizkih cen lesa posekati mnogo več lesa, če je hotel priti do potrebnega denarja. Škodljivo prekomerno izsekavanje gozdov opažamo tudi danes, ko so se cene lesa zopet visoko dvignile in ko je treba izplačati mnogo dolgov, ki so nastali za časa zadnje velike gospodarske stiske. To izsekavanje gozdov seveda ni ostalo brez škodljivih posledic. Zlasti se je zmanjšal donos gozdov, zmanjšala se je sposobnost gozdov, varovati nižje ležeča polja pr«I poplavami, hudourniki in plazovi, povečali pa so se stroški, potrebni za oskrbovanje gozdov. Nujno je, da se je zaradi prekomernega izkoriščanja gozdov, pri katerem se je iz gozda jemalo več. kakor pa je priraslo, zmanjšala zaloga lesa v naših gozdovih. S to zalogo se je istočasno zmanjšal tudi prirastek lesa v gozdih, ki so na zalogo lesa vezani, podobno kakor obresti na višino naložene glavnice. Ob premah zalogi lesa v gozdu pa je po načelih umnega gozdnega gospodarstva potrebno omejiti sečnje ne le na višino prirastka v gozdu, ampak celo na količino izpod te višine, da se na ta način zaloga lesa zopet dvigne na ono višino, pri kateri morejo gozdi dajali najvecji možni prirastek. Zalo je potrebno, da se sečnje v naših gozdjli začasno omeje^ na najpotrebnejši obseg. To začasno omejitev sečenj narekujejo tudi sedanje negotove razmere, pri katerih so lepi gozdovi vsekakor varnejše premoženje kakor pa denar. Okolnost, da so se cene lesa dvignile, še ni zadosten razlog, da uničimo še one gozdove, ki so ostali. Podobno kakor pri lesu, so se cene dvignile, če tudi ne v toliki meri. tudi pri drugih knetijskih pro:zvodih, pa bi bil čas, da se breme, ki so ga doslej nosili več ali manj le gozdovi, sčasoma prevali tudi na druge gospodarske panoge, gozdovom pa pusti potreben oddih, da si zopet opomorejo. Poleg občutno zmanjšanega prirastka v gozdih so zaradi premočnega izsekavanja gozdov nastale tudi številne in obsežne zanemarjene poseke. V mnogih urimerih je posestnik leta in leta odlašal s pogozditviio poseke. Med tem časom mu je skopnel denar, ki ga je dobil za les, poseka se je bujno zarasla z raznim gozdnim plevelom, uspešna pogozditev poseke pa je zaradi tega poslajala vedno bolj problematična. Spričo lega jn spričo težkih gmotnih razmer je posestnik končno sploh opustil pogozditev poseke in jo prepustil svoji usodi. Tako imamo še danes obsežna gozdna zemljišča, ki leže neizkoriščena in postajajo iz dneva v dan manj dostopna za pravilno in uspešno pogozditev. Te poseke so kričeč primer krive miselnosti, da so gozdovi samo za to tu, da jih izkoriščamo. za njihovo rast pa se nam ni potrebno brigati. Neobhodno je potrebno, da se te poseke takoj pogozde brez ozira na denarne žrtve,) ki so za to potrebne. Vselej pa nf bil gozdni posestnik toliko neuvideven, da bi opustil pogozditev poseke. Kmalu po sečnji je poseko zasadil In poskrbel za nov zarod. Mislil pa je, da je s tem za svoj gozd že dovolj storil, pa se za nadaljno rast zaroda ni brigal. Gozdna kultura pa zahteva mnogo varstva, če jo hočemo obvarovati pogibeli zaradi raznih nevarnosti, kakor gozdnega plevela, suše. požara, raznih bolezni in paše, zahteva pa tudi mnogo nege, če hočemo iz nje ustvariti veliko vredeni in donosen gozd. Ker pa je v mnogih primerih izostala vsaka skrb za kulture, ni čudno, če: so mnoge lepe gozdne kulture propadle, mnogo kultur pa se danes razvija v gozdove, od katerih ni pričakovati večjih koristi. Če nočemo namesto donosnih gozdov ustvariti malovredne gozdove, moramo tem kulturam nujno priskočiti na pomoč in s pravilno nego zagotoviti obstoj in rast onih drevesnih vrst in onih. drevesc^ od katerih moremo pričakovati največjo korist. Zaradi prekomernega izsekavanja gozdov imamo danes mnogo mladih gozdov. Mnogi teh gozdov so zelo potrebni redčenja, mnogi pa so se pod pretvezo redčenja uničevali s tem, da so se v njih namesto kapnikov in drugih malovrednih dreves posekala najlepša drevesa in to v toliki j meri. da se ti gozdovi ne bodo več zlahka sklenili. Na ta način so iz mnogo obetajočih gozdov nastali malovredni gozdovi,^ ki pač ne bodo mogli dajati onih koristi, kot bi jih mogli sicer. Da pa bodo mogli dati vsaj pričakovane koristi, bo treba teni gozdovom posvetiti več brige, ko pa se jim je danes posveča. Nepreredčene mlade gozdove pa bi bilo treba preredčiti, da se dvigne prirastek in odpornost teh gozdov. Če se posveča premalo pozornosti gozdnim kulturam in mladim gozdovom, ni čudno, če se potrebna pozornost ne posveča odraslim gozdovom. Tudi ti gozdovi so do neke mere potrebni nege, zlasti pa večkratnega redčenja, ki more pri pravilnem izvajanju mnogo prispevati k prirastfref gozda po količini in kakovosti. Izkustva kažejo, da je zanemarjenju naših gozdov v veliki meri kriva tudi nepoučenost gozdnih posestnikov. Da se temu zlu odpomore, so vsako leto vrše številna gozdarska predavanja, ki jih prirejajo zlasti gozdarski organi pri občnih upravnih obtastvih. Poleg tega pa se redno objavljajo poučni gozdarski članki, zlasti v »Gozdarskem vestniku«, »Oraču« in »Kmetovalcu«. Želeti pa bi bilo, da pokažejo gozdni posestniki več zanimanja za ta predavanja in za te članke in da se koristnih naukov iz teh predavanj in člankov tudi drže. ZAHVALA Podpisani Janez Habjan, Viševea. Cerklje pri Kranju, se zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za hitro in točno izplačilo ob smrti Mihaela Maleša, čeprav je bilo zavarovanje v veljavi šele 14 mesecev. Obenem se zahvaljujem tudi zastopniku g. Lužovcii, ki se je potrudil za hitro izplačilo. To prekoristno zavarovanje vsakomur priporočam. Viševea, dne 21. februarja 1940. Janez Habjan, 1. r. O zgradbi novih poslopij Št. 6. in 7. sta primerni za malo večjo kmetiško hišo s posestvom. V tem primera naj bi se hiša stavila enonadstropno, kjer bi bili nad kuhinjo in spodnjo shrambo primerni prostori za skladišče in žitnico. Kleti se lahko napravijo po potrebi pod kuhinjo in shrambo ali pa pod sobo. Zazidani prostor nieri 111.2 m2 in 123.4 ni*. je nameščena svinjska kuhinja s kotlom. V prvem nadstropju se postavi na to majhen hodnik ali veranda, kar je pač primernejše. Zazidani prostor meri 146.7 m2. Kakor rečeuo, so vsi ti načrti narisani strogo pritlično, kar je primerno tudi za hiše, ki so namenjene za kak obrat, gostilno ali prodajalno. Za stanovanje je pa bolj primer- (Nadaljevanje in konec.) lahko dostopno. Izplakuje naj se z vodo. Če ni na razpolago vodovoda, si je treba pomagati z drugimi sredstvi, da se doseže vodno izpla* kovanje. Če je kraj že elektrificiran, se lahko z električno črpalko napelje voda po vsej hiši. Obstaja pa tudi priprava, s katero se voda vsak dan načrpa v rezervoar na pod« strešju, od koder potem priteka zlasti v ku« št. 8. je primerna za obrtnika, ali pa — z, majhno spremembo — za prodajalno. Ako se srednji zid med sobama prestavi in končna no visoko pritličje, ki ima okna tako visoko, da ni mogoče od zunaj gledati skozi okna v hišo, torej približno 2—2.30 m. V tem pri- hinjo in stranišče. Tak podstrešni rezervoar, mora biti zavarovan proti mrazu, da pozimi ne zmrzne. • -5 00.-.- 12 00 Štev. 8. mala soba poveča, ima lahko vhod in eno okno z ulice. Poleg prodajalne je sobica, drugo stanovanje pa v prvem nadstropju. Zazidani prostor meri 120 m2. Št. 9. lahko služi za poslopje na večjem kmetiškem posestvu ali pa za trgovca. Soba. poleg shrambe se rabi lahko za prodajalno. Z ulice vhod in eno okno. Zadaj v prizidku *.....5 20 - .....V80- • 560 • - 310-- - • IŠ'60-- • - Štev. 9. Poudarjamo, da so nam sedanje šole dale lepo vrsto mladih tehniških strokovnjakov, ki naredijo načrt po volji gospodarja. Gospodar, ki bo zidal, pa mora sam točno vedeti, kaj želi in kaj hoče. Čim bolj so gospodarjeve želje jasne in premišljene, tem boljši načrt mu bo lahko napravil izvedenec. meru je treba namestiti pri vhodu 8 do 10 stopnic. V isti višavi ali za stopnjo niže se napravi terasa v obliki verande, ki z okni obdana nudi ob letnih večerih prijeten prostor za oddih. Pri nobeni hiši ne sme manjkati stranišče, ki naj bo vedno v hiši sami in ne kje na prostem. Stranišče naj bo dovolj zračno in Kdor si življenje zavaruje in redno plačuie, še srečnejših časov lahko pričakuje. Franjo Xeubauer. Res velika učenost. Profesor: ^Povejte mi, kdaj se je začela tridesetletna vojna?« — Dijak: iGospod profesor, ne vem, pač pa lahko povem, koliko časa je trajala.« Če se zavaruješ, si shranil denar, ki ti ga ne vzame ne tat nc slepan Franjo Neubauer. 2* Mlatilnice Vi-..-: j.,-* mm A POUEDELSKI STROJI v vseh izvedbah in f popolnim jamstvom IZDELUJEMO: # slamoreznice 9 reporeznice # sadne mline # stiskalnice # jrnojnične 0 črpalke # razprSilnice # i. t. d. Varstveni znak. A. Strojno podjetje CstanovlJ. 1. 19«) Kremžar St. VID NAD LJUBLJANO Telefon Liutillona 705. Ček. rs(unI7.S09 Stroji bodo razstavljeni na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija 1940. Tudi v teh slabih časih lahko kuhamo dobro kavo! Dobra kava je bila vedno ponos vsake dobre gospodinje. Zato se marsikatera sedaj s skrbjo ozira po stalno naraščajočih cenah prave kave in si že predstavlja, kako bo morala te prevelike izdatke opustiti in se dobri kavi odpovedati. Draga gospodinja! Če je Vam tudi že kaj takega hodilo po glavi, ne delajte si sivih las. Dobro in potenii kavo boste lahko imeti tudi v nai-slabših časih, če se seznanite z rženo žitno kavo Zrko, ki je tako okusna, da prave kave ne boste prav nič pogrešali. Seveda pa jo je treba pravilno skuhati! Žika vsebuje mnogo rženega slada, ki je redilen, prav blagodejno vpliva na prebavila in na krvni obtok ter ji daje značilno fini okus in vonj. Zato je treba paziti predvsem na to, da se ga res izkoristi, kar storite na sledeči način: 1. Fino zmleto Žiko pristavite v mrzlo vodo in nikakor ne v vročo. 2. Ko je voda zavrela, počakajte in pustite vreti še kakih deset minut. 3. Cikorije, ki jo tudi daste v mrzlo vodo. dodajte po okusu. Ko ste to zavrelico za nekaj časa odstavili, je kava gotova. Treba je samo še dobrega mleka in malo sladkorja in videli boste, da tako skuhana Žika prija najbolj zagrizenemu prijatelju prave kave. Važno je tudi to, da ne uporabljate prestane Zike, ampak kuhate vedno svežo. Podrobnejša navodila o Žiki. kakor tudi o Ži-kinem otroškem zdrobu in o Žikinih ovsenih kosmičih boste dobili v družinskem listu »Žiki«, ki prinaša tudi zabavne povesti in poučne članke z lepimi slikami. Pošljite svoj naslov: Pražarni Žiki, Ljubljana-Vič. pa ga boste dobivali breplačiio. Jauna zahirala in pcizaanle Podpisani Pesan Franc iz Ostrožnega pri Celju, št. 24. izrekam Vzajemni zavarovalnici odkritosrčno zahvalo za pravično ocenitev škode, ki mi je nastala 21. decembra 15)39 na pogorelem kozolcu ter za točno izplačilo odškodnine. Vedno sem imel zaupanje v našo domačo zavarovalnico in to upanje me tudi v moji nesreči ni varal«! Prosim, da to zahvalo v izpodbudo drugim gospodarjem priobčite v »Naši moči«. V Celju, dne 21. decembra 1939. Pesan Franc. Red r neredu. Zdravnik: »Žila vam zelo neredno utriplje. Ali morda pijete?« — Bolnik: »Pijem, a zelo redu o.« Pred sodiščem. Sodnik: »Želite, da razpravo odložim, ker je vaš advokat zbolet?« — Obtoženec: »Da, to imam pravico zahtevati.« — Sodnik: »Toda vas so prijeli na kraju zločina in sami ste priznali, da ste hoteli vlomiti. Zato ne vem, kako naj vas vaš advokat še brani.« — Obtoženec: »Saj prav zato. Tudi jaz sem namreč radoveden, kaj vse bo povedal.« Ilustracije in klilejl dajo reklami šele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uvainjte le offseltisk, ki ja danes n a j c e n e j i it Kamenotisk • Knjigotlsk Bakrotisk • Kliiarna litografija • OFFscttisk JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 Nikolaj Kuzmin: Za domovino Zgodba iz španskih bojev. (Nadaljevanje) Drugo poglavje. Sestra Lueieitna. Saj sam ni vedel, koliko časa se sklanja ta angelski obraz nad njim. Vse okrog je bilo zavito v polmrak, iz katerega je žarelo lice z onega sveta .. Včasih se mu je zazdelo, da ta obraz pozna. Nekje daleč mu vstaja spomin na te blage oči, na ta ustna, kj se tako rahlo premikajo. Trudno je naslonil glavo na mehko blazino, kakršne že dolgo ni čutil pod seboj. Zdelo se mu je za hip, da gleda svoj lastni obraz. Poskusil se je zasmejati, pa se je 'o spačil. In, oj, kako je bil ta obraz zmučen in shujšan! Ne, to ni vedno nasmejani obraz poročnika Entreza ... Poskusil je nagniti glavo, pa je bila pretežka, prav kakor iz svinca. Zdelo se mu je, da mora odpreti oči, a opazil je, da je ves napor zaman; oči so bile že odprte. Veke so se mu trudno povesile in kakor skozi ozko špranjo je spet zazrl lepo deklico, ki mu je hitela vsa srečna naproti. Hotel se je dvigniti in jo objeti, pa ga je bolečina potisnila še globlje v blazine. Misli so mu neurejeno razburjale glavo, čudne slike so se vrstile mimo njega, a med njimi se je spet in spet pojavljal dekliški obrazek. Poskusil je govoriti, a le s težavo je nekajkrat premaknil suha usta. Bolničarka ga je razumela in mu kanila med vroče in razpokane ustnice nekaj kapljic vode. Sčasoma se je zavedel. Razgledal se je. - ^ Ležal je v ozki bolniški sobi. Zunaj je bila noč in mesec je sijal skozi okno. Tedaj so se mu v spominu začele oživljati prestane grozote, Kakor bi se jim hotel skriti, je zatisnil oči Npkaj trenutkov je tako nepremično ležal. Nato je spet široko odprl svoje lepe oči. »Sestra,« je šepetaje in z naporom zaklical. »Sestra!« Bolničarka ga je skrbeče pogladila po vročično razbeljenem čelu. »Sestra, ali mi lahko nekaj zaupate? Prosim vas, ne vzemite bolniku zadnjega upanja!« »Kako vas ne bi razumela! Vsak bolnik želi vedeti, kako bo z njim. Prosim vas samo, da si sedaj ne delate nobenih skrbi!« »Sestra, vaš obraz sem videl v sanjah! Ali mi verjamete?« Ni mu odgovorila. Tiho je stopila k oknu. Eden izmed ranjencev je zaječal. Bolničarka je stopila k njemu in mu postregla. Spet se je vrnila k oknu. »Sestra, v sanjali sem videl vaše oči in vaše ustnice, ki so šepetale. Kaj ste takrat šepetali, sestra, povejte mi, prosim vas?« Počasi je obrnila obraz proti Pedru. Bleda mesečina je obsijala otožen in zamišljen obraz. Odgovorila pa ni. Pedro je globoko vzdihnil. »Sestra, kako naj vas kličem?« »Kličite me za sestro Lucienno!« »Sestra Lucienna! Lepo ime. Nisem ga še slišal. Sestra Lucienna, mladi ste in — lepi. Kako ste se mogli posvetiti takemu poklicu?« »Kako? Glejte, vi ste se borili za domovino, kor ste moški; mladi ste in — da, tudi moški so lahko lepi .. Jaz sem ženska in po žensko pomagam v težkih urah s tem; da tolažim in strežem ter vas varujem v bolnih trenutkih pred obupom.« »To so hvalevredni nazori, sestra. Sestra Lucienna. prosiiii vas...« »Ne razburjajte se preveč zaradi mene! Vem, kaj mi hočete povedati.« »Toda, ali vas ni groza pred znakažehimi telesi teh nesrečnih ljudi? Ali se ne bojite, da bi ti grozni prizori za vselej osvojili vaše misli in vam uničili življenjsko srečo, ko ne bi nič več mogli pozabiti teh budnih noči ki ste jih posvetili ranjencem?« Ona mu je dolgo in odkrito zrla v oči. Njene prsi so pod belim oblačilom nalahno zavalovile. Na videz pa je ostala čisto mirna. »Ko boste ozdraveli, boste drugih misli! Sli boste in morda se nikdar več ne povrnete! In vse boste pozabili...« »Nihče ne pozna svoje usode. Toda vas, sestra Lucienna, vem, da ne bom mogel nikoli pozabiti. Davno je že, ko sem zadnjič slišal odkri- tosrčno in toplo žensko besedo, ki gre iz srca v srce! Kako daleč so časi, ko me je božala mehka materina beseda! Bog ve, če jo bom mogel še kdaj objeti kot nekdaj, ko sem bil komaj trinajstleten deček! Oče je umrl kot junak že v začetku [ bojev za svobodo naše Španije v gorovju Sierre d’Espanađe. Nihče ne ve za njegov grob. Grozno mora biti, umreti tako sam, popolnoma sam! A moja sestra! Ljubil sem jo, da bi dal zanjo svojo srčno kri. Pa se je izneverila. Zastrupili so jo nazori onih. Poročila se je z nekim katalonskim častnikom. Danes bi me z lastno roko ubila, če bi me dosegla. Na vse to mislite, sestra Lucienna, ko bom odhajal!« Dolgo in naporno govorjenje ga je vznemirilo in utrudilo. Zapri j‘e oči. Le počasi se je spet umiril. Bolničarka je še za hip postala ob oknu, nato pa z neslišnim korakom stopila k njegovi postelji. Molče se je zazrla v njegov bledi moški obraz in v njegove valovite lase, ki so se ostro odražali na beli blazini. Solza se ji je utrnila, a on tega ni opazil. Previdno je sedla na rob njegove postelje in se trudno zazrla v križec, ki ga je nosila okoli vratu. »Tale križec je še zadnji spomin na prejšnje dni. Takrat, dragi gospod, sem'pogosto hrepenela po življenju v samostanski tišini Moji starši «o me zaradi tega zasmehovali. Zelo me je to bolelo. A ubogati jih nisem mogla popolnoma. Tišina boiesli in umiranja med ranjenci je umirila hrepenenje po samostanu. Imela sem tudi brata. Nasilen irj surov je bil z menoj, a kljub temu sem ga ljubila V bližnjo Marijino kapelico sem se zatekala' ih tam sem vedno našla tolažbo. Pa prosila in molila sem za ubogega brata. Sedaj je on morda na oni strani. Morda ga je že doletela usoda tolikih In jaz moram tolažiti one, ki so mu morda prizadejali hudo ...« S priprtimi očmi je poslušal to preprosto povest plemenite duše in zavest podobne usode mu je neznano dekle približala. »Ali vas to močno boli?« Ni mu odgovorila. Nežno se je nagnila nad njegov obraz, da je razločno slišal udarce razbolelega srca Nato je planila v dolg in bolesten plač. (Dalje sledi.) Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)