Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajino se!
Leto XX.
Dvanajsti občni zbor kat.-poI. in gosp. društva za Slovence na Koroškem dné 9. maja 1901.
Ob primerni udeležbi se je vršil letošnji, t. j. dvanajsti občni zbor kat.-pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem dne 9. maja v domu rokodelskih pomočnikov na Koroškem. C. kr. vlado je zastopal deželne vlade tajnik gosp. vitez Rainer-H a r b a c h. G. predsednik Gregor Einspieler je pozdravil navzoče z iskrenimi besedami, predstavil g. vladnega komisarja in otvoril zborovanje.
Tajnik Rozman poroča o delovanju društva nekako tako-le:
Na lanskem občnem zboru našega društva dné 7. junija smo med drugim govorili tudi o zamotanem takratnem političnem položaju. V noči na to bil je državni zbor zaključen, dné 7. ki-movca pa razpuščen. Razpisane so bile nove volitve, s tem pa je bila tudi dana smer delovanju našega društva v minulem letu.
Bojno leto ima naše društvo za seboj; leto, na eni strani povsem brezvspešno, na drugi vsaj z nekaterimi uspehi.
Glavno delovanje kat.-pol. in gosp. društva je bilo tudi minulo leto v zborovanjih, katerih je društvo priredilo 15.
1.	Prvi shod v Kotmarivasi je imel prav svojo „zgodovino“. Napovedan na dan 8. julija, se je moral radi nepričakovanih zaprek preložiti. Pozneje delal nam je naš znani prijatelj, baron Nac Nevin, težave radi prostora, kje se naj zboruje. Shod se je potem vršil dné 2. sept. ob prav muogo-brojni udeležbi. — Drugi shodi so sledili: 2. dné 30. sept. v Možici. 3. dné 30. sept. v Orni. 4. dné 14. okt. v Kamenu. 5. dné 14. okt. v Prevaljah. 6. dné 28. okt. v Grebinjskem Kloštru.
7.	dné 28. okt. pri Durnwirtu, občina Št. Peter.
8.	dné 4. nov. v Grabaljivasi, obč. Št. Vid. 9. dné 4. nov. v Št. Juriju na Vinogradih. IO. dné 11. nov. v Ličjivasi. 11. dné 11. nov. v Ilovljah, obč. Kot-maravas. 12. dné 18. nov. v Krčanjah. 13. dné 18. nov. v Libeličah. 14. dné 25. nov. v Žitari-vasi. 15. dné 25. nov. v Galiciji. Shodi so se izvršili, izvzemši onega v Galiciji, mirno, dasi so bili na več krajih navzoči tudi nasprotniki. Največ zaslug za volilno gibanje sta si pridobila gg. dež. posl. Grafenauer ter vikar Podgorc. Iskrena hvala jima za to!
O državnozborski volitvi ne bom obširneje poročal, saj so vam dogodki izza volilne borbe itak še v živem spominu. Izid je bil za nas nepovoljen, propadli smo!
Kdo je kriv? Ne bomo o tem td raziskovali; resnica je, da je vladi bilo na tem, da se z vsemi močmi, s silo zabrani, da koroški Slovenci na Dunaju nimajo svojega zastopnika. „Merodajni“ krogi hoteli so imeti poslanca za celovško-velikov-ški okraj, ki naj bi ne bil ne Slovenec, ne ravno nemški nacijonalec — ne tič ne miš — in takega kandidata so našli v osebi predsednika c. kr. kmetijske družbe, g. Care-ta. Dočim je naš kandidat nastopil neustrašeno, javno s svojim programom, ni Care nastopil na nobenem javnem shodu, — skrivali so celò njegovo kandidaturo ; na ponočnih agitacijah, na skrivnih shodih je razvijal svoj „pro-gram“, no, — zmagal je! S tem bili so zadovoljni tisti višji krogi, katerim je slovensk poslanec trn v peti! Kako stališče zavzema izvoljeni poslanec tega okraja na Dunaju, vam je znano; ali so tisti krogi tudi še sedaj ponosni nanj, ko je potegnil s svojimi radikalnimi pokrovitelji in pristaši zoper avstrijskega prestolonaslednika in za „proč od Rima“, kar je tudi „proč od Avstrije”, ne vemo!
Podlegli smo staremu krivičnemu volilnemu redu, podlegli nezaslišanemu pritisku, krivicam, ki so se nam godile pri volilnih zapisnikih, podlegli smo pri volitvah, ki so se od nasprotne strani vršile v znamenju: kola, kamenja in krvi!
Ker se je bil naš bivši zastopnik, prezaslu-ženi, prečastiti g. prošt Lamb. Einspieler od-
V Celovcu, 15. maja 1901.
povedal kandidaturi, našli smo kandidata v osebi spoštovanega gosp. dež. poslanca Grafenauerja. Prevzel je to nalogo, prevzel težki volilni boj, ne zmenivši se na ostudne napade, ki so leteli nanj od nasprotne strani. Hvala mu za to!
Več sreče kakor pri državnozborskih, smo imeli pri občinskih volitvah, ki so se vršile prvokrat po novem volilnem redu, to je tajno! Ohranila je naša stranka, deloma po hudem boju, občine: Bela pri Železni Kapli, Bistrica ob Pliberku, Škofiče, Logavas, Globasnica, Št. Štefan ob Žili, Št. Kancijan, Vovbre, Št. Jakob v Rožu in Li-buče. Pridobila je naša stranka občine : Hodiše, Brdo, Št. Vid v podjunski dolini, Kotlje, Tolsti Vrh in Glinje. Na Gozdanjah je pri prvi volitvi zmagala naša stranka v dveh razredih; kako je deželna vlada volitev razveljavila, kako se je vršila nova volitev itd. vam je znano iz listov. Znatne vspehe vsaj, četudi ne še zmago, smo si priborili v Grebinju, Rožeku (v III. razredu), in Galiciji. Zgubili smo Dobrlovas, a upamo, da si jo zopet priborimo !
Lani smo praznovali Slomšekovo stoletnico. Glavne slavnosti na Ponikvi se je udeležilo tudi znatno zastopstvo s Koroškega. Naše društvo je napravilo Slomšekovo slavnost dné 2. sept. v Kotmarivasi ob obilni udeležbi in zelo živahno. Druga slavnost se je vršila dné 21. sept. pri Krajcarju ob Tinjah istotako ob obilni udeležbi. Ta slavnost je pomenljiva zato, ker jo je bilo c. kr. okr. glavarstvo v Celovcu prepovedalo, potem, ko je bila že — minula, in sicer zato, ker naznanilo ni bilo kolekovano!
Nasprotniki naši bili so tudi v minulem letu vztrajno na delu zoper nas. Pomen in delovanje „schulvereina“ ter „sudmarke* smo čutili najbolj ob volitvah.
Pomenljiv dan je bil za nas 26. julij, ko se je pod častitljivim Grintovcem otvorila „češka koča“, katero so postavili na Ravneh bratje Cehi, da tako razkrijejo lepoto rodne naše zemlje tudi tujcem, zlasti pa slovanskim našim bratom! Slava in hvala jim zato.
V Ljubljani vršil se je meseca septembra drugi slovenski katoliški shod, katerega se je udeležilo lepo število rojakov tudi s Koroškega.
Neugodne so naše razmere še vedno. Nasprotujejo nam vsepovsodi, ne zmenivši se za pravico in postavo! Brezpravni smo! Lani sem pri občnem zboru naglašal: „Važna za nas je zopetna razsodba celovške deželne sodnije, oziroma najvišjega sodišča, da je naš jezik izrecno priznan kot enakopraven na vseh sodiščih v slovenskem delu Koroške.”
A letos? Nadsodišče v Gradcu je v novejšem času zopet izreklo, da „nima ničesar ukreniti", če sodišče v Celovcu zgornje razsodbe ne prizna, če Slovencu ne dovoli slovenske obravnave, ker obtoženec slučajno zna nemški, ne meneč se za to, da bi se ta v svojem maternem jeziku ložeje in bolje zagovarjal.
Povod tej razsodbi je bila tožba, katero je državno pravdništvo vložilo zoper gg. župnika Pre-mru-a in Kirchmaier-ja ter tajnika Rozmana radi „kolportaže“. Imenovani so se namreč pregrešili zoper § 23. tiskovnega zakona, ko so razdeljevali vabila za shoda v Možici in Črni. C. kr. okr. sodišče jih je oprostilo, deželno sodišče pa obsodilo vsakega na 6 kron globe!
Imeli smo ljudsko štetje; doslej objavljene številke so pokazale žalostno resnico našega gospodarskega propada, pa tudi nazadovanje narodnosti. A številk gledé „občevalnega jezika” Slovenci nikdar ne smemo in ne moremo priznati, ker so povsem krivične; šteli so nas malone povsod le nasprotniki, katerim ni bilo za resnico, marveč le za to, da naštejejo kolikor mogoče več „Nemcev“.
Konečno se poročevalec spominja pokojnega komendatorja Mat. Serviclja, ki si je kot ustanovitelj našega društva, kot njega zvest ud in računski pregledovalec, pridobil za društvo neminljivih zaslug. Udje mu bodemo pokazali svojo zahvalo najbolje s tem, da ga posnemamo v njegovih
Velja:
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipravništvo „llirat4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Štev. 20.
čednostih, zlasti v iskreni ljubezni ter požrtvovalnosti do domovine! (Odobravanje.)
H poročilu se oglasi g. župnik Trunk ter se spominja minulih državnozborskih volitev, dela in truda ob njih. Zbor na to enoglasno izreče svojo zahvalo gg. Grafenau er-ju, Podgorc-u in Rozman-u, kakor sploh vsem onim, ki so se (žal brezvspešno) trudili za srečen izid državnozborskih volitev.
G. župnik Katnik izreče željo, da se občni zbori vréé že meseca februarja. — G. župnika Bayer terŽak poročata o postopanju g. c. kr. okr. glavarja Mac Nevina pri ljudskem štetju; k isti točki spregovori tudi g. tajnik Hum er.
Denarno stanje: Društvo je imelo v minulem društvenem letu dohodkov: Preostanek od prejšnjega leta 820 K 38 v, uduina 174 K, darila 498 K, do 1. jan. 1901 narastle obresti 63 K 10 v, vkup 1555 K 48 v. — Stroškov: Shodi, volitve itd. 572 K 41 v; sodnijski stroški 60 K; brzojavke, poštnine in razni stroški 47 K 58 v ; vkup 679 K 99 v. Preostanek 875 K 49 v.
Tolitev odbora. Dosedanji društveni podpredsednik, gosp. Vekoslav Legat, je po gospodu predsedniku izjaviti dal, da odborništva ne more več sprejeti. Naznanilo se je sprejelo z največjim obžalovanjem. Po predlogu gosp. župnika Hutt-n e r-ja so se po daljšem razgovoru izvolili sledeči gospodje, ter se je odbor konstituiral tako-le: predsednik: Gregor Einspieler; podpredsednik: dr. Alojzij Kraut; blagajnik: dr. Val. Janežič; tajnik: J. Roz man ; odborniki: Er. Graf en au er, Val. Podgorc, Mat. Prosekar, Mart. Štih, Janez Šum ah. Namestniki: Franc Kobentar, Jurij Drobivnik, Jož. Kor dež. Pregledovalca računov: Mat. Raž un, Štef. Bayer.
Občni zbor na to enoglasno izreče svoje obžalovanje, da g. Legat ne more več prevzeti od-borniškega mesta; enoglasno in z živahnimi „živio“-klici se izreče dosedanjemu podpredsedniku, gosp. Legat-u, ki si je za ustanovitev ter dosedanji razvoj društva pridobil največ zaslug, iskrena z a-hvala za njegovo vzorno delovanje ter nada, da bode društvo podpiral tudi v bodoče!
Raznoterosti. G. vikar Podgorc v krepkem govor odgovarja na drzne napade zoper sin-ško zadrugo, ki jih je posl. Gratzhofer potom interpelacije spravil v državni zbor. Govornik kaže ob posameznih slučajih, kako piškava so Gratz-hoferjeva očitanja. Ker bodemo o tem itak še obširneje govorili na drugem mestu, omenjamo tu samo, da so zborovalci ta govor z največjim zanimanjem poslušali ter ga burno odobravali. To pa je najboljši odgovor lažem nasprotnikov!
Tajnik R o z m a n se spominja znanih dogodkov zadnjega časa, ko je naš prestolonaslednik Fran Ferdinand prevzel pokroviteljstvo katoliškega društva na Dunaju ter ob tej priliki odločno obsodil gibanje, ki dela za „Proč od Rima”, kar je ob enem tudi »Proč od Avstrije”. — Zbor je na to enoglasno in z največjim navdušenjem sprejel sledečo izjavo, ki se je brzojavno sporočila presvitlemu nadvojvodi:
,,Dné 9. maja na dvanajstem občnem zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Celovcu zbrani Slovenci v imenu koroških Slovencev najudaneje in z iskrenim veseljem pozdravljajo izjavo Vaše cesarske visokosti povodom prevzetja pokroviteljstva pri katoliškem šolskem društvu, s katero se je tako odločno obsodilo protiversko in protidinastično rovanje nekega dela avstrijskega prebivalstva, ter Vašo cesarsko visokost za to izjavo udano zahvaljujejo."
Zborovalci pa so se spomnili tudi postopanja koroških poslancev, ko je prišla gori omenjena zadeva v državnem zboru na dnevni red, ter so obsodili zlasti nastop zastopnika celovško-velikovškega okraja, g. Carota, s sledečo nezaupnico:
Občni zbor z velikim obžalovanjem vzame na znanje ter kar najodločneje obsoja, da je zastopnik po večini slovenskega in katoliškega volilnega okraja v državnem zboru glasoval zoper presvitlega nadvojvodo Fran Ferdinanda, ter je potegnil z nemškimi radikalci, nasprotniki katoliške cerkve in avstrijske domovine.
Po daljšem razgovoru potem g. posestnik Jože Kraut v imenu volilcev izreče bivšemu poslancu, preč. g. Lambertu Einspielerju, zahvalo za trud in žrtve, ki jih je imel za svoje volilce.
G. predsednik Gregor Einspieler v svojem sklepnem nagovoru bodri k nadaljnemu odločnemu nàroduemu delovanju in potem se zaključi zborovanje z „živio“-klici presvitlemu cesarju.
Zahvala.
Katoliško-političnemu in gospodarskemu društvu je došla sledeča častna zahvala:
,,Njega cesarska in kraljeva visokost, pre-vzvišeni gospod Fran Ferdinand, blagovolili so mi najmilostiveje naročiti, da izrečem katoliško-političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem najsrčnejšo zalivalo za lojalno in domoljubno izjavo, katero so Njega prevzvišenost z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje.“
Dunaj, dné 11. maja 1901.
Najvišji dvornik: Nostitz 1. r.
Interpelacija
poslanca dr. Ploja in tovarišev na nj. prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra v
poslanski zbornici dné 7. maja t. 1.
C. k. okrajna sodnija v Celovcu je nedavno v kazenski zadevi proti tajniku Kozman-u radi kol-portaže branila, toženčevo slovensko izpovedbo v slovenskem jeziku zapisati, v tem jeziku razsodbo razglasiti in pismeno izdati.
Pritožbo na višjo deželno sodnijo v Gradcu je ta-le sodnija rešila s sklepom: „da nima v zadevi ničesar ukreniti.4*
S to odločbo, katera ime čez konkretni slučaj segajoči načelni in splošni pomen, zakaj taista ni učinek posameznega, ampak ravno pri koroških in spodnještajerskih okrajnih sodnijah močno razširjenega razlaganja postav, se je Slovencem kratko-malo odrekla pravica, na svoji podedovani zemlji pred državnimi oblasti svoj materni jezik govoriti in od taistih odloke v istem jeziku zahtevati, za slučaj, da je stranka slučajno zmožna tudi nemškega jezika.
To postopanje okrajne sodnije v Celovcu je očividno kršenje po temeljnih zakonih zajamčene enakopravnosti in ob enem preziranje pozitivnih predpisov kaz. post. reda. Vsako odločitev odklanjajoči sklep višje deželne sodnije v Gradcu pa je drzno odrekanje pravice. V §§ 163. in 198. kaz. post. reda je za kazensko postopanje jezikovno vprašanje na nedvojben način urejeno, ker je določeno, da se morajo izpovedbe zaslišanih oseb v vsakem slučaju v tistem jeziku zapisati, v katerem so bile izgovorjene. Celo tedaj, če ta jezik ni sodni jezik in se mora vsled tega tolmač pritegniti, se mora izpovedba zapisati v jeziku, katerega se je zaslišanec poslužil. Ti za uvodno preiskavo veljavni predpisi veljajo jednako tudi za glavno obravnavo, pri kateri se morajo po § 271. kaz. post. reda posamezni odstavki na predlog stranke i dobesedno v zapisnik sprejeti, in to pa se more zgoditi le po zapisovanju v tistem jeziku, v katerem se je izpoved napravila.
Jednaki slučaji, kakor je v uvodu imenovani, dogajajo se žal pri koroških sodnijah dan na dan in pri spodnještajerskih sednijah prav pogostoma ; proti navedenim podpisom kaz. post. reda se vedno greši tako pri predhodnih poizvedbah, kakor pri uvodnih preiskavah koroških in spodnještajerskih sodnih dvorov in okrajnih sodnij. Brezštevilne so pritožbe, katere so se radi tega pri višji deželni sodniji in tudi pri pravosodnem ministerstvu vložile, žal brez uspeha; dà, nahajajo se pogosto zaostali ljudje, ki menijo, da se to strinja z njihovo juri-stično reputacijo (pravniškim ugledom) ako prezirajo temeljni zakon od leta 1867., kaz. pravd, red od leta 1873. in naredbo c. k. pravosodnega ministerstva od 18. aprila 1882, štev. 20.513 ex 1881, katera urejuje uporabo v deželi navadnih jezikov za celjski okraj in za slovenske in jezikovno mešane sodne okraje na Koroškem, opravičevaje se z neko mini-stersko naredbo iz leta 1862., katera zahteva za tisti čas, pred štiridesetimi leti, uporabo slovenskega jezika le po možnosti. To pa, da so od te dobe izšle postave, katere uporabo jezika obvezno zaukazujejo, se mnogostransko menda namenoma prezira, zakaj pač ni misliti, da bi bile dotične popolnoma jasno se glaseče, postavne določbe posameznim sodnikom neznane. Gotovo ni
potreben dokaz, da so sodniki, ki dandanes Slovencem pravico delijo, v preteklih letih, kar veljajo prej navedene postave, imeli časa dovolj, priučiti se jeziku ljudstva, med katerim uradujejo; ravno tako ni treba dokaza, da tisti sodnik svoje prise-žene dolžnosti, vsakemu enako pravico prisojati, ne izpolnuje, ki se vkljub mnogoletnemu bivanju v slovenskih okrajih ni toliko potrudil, da bi se jezika prebivalstva popolnoma naučil in ki s pomočjo svojega pisarja ali uradnega sluge kot tolmača obravnava — prav v posmeh ustnosti novega postopanja.
Ker so vse v posameznih slučajih vložene pritožbe do sedaj brezuspešne ostale, vprašamo njegovo prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra:
1.	Je-li njegova prevzvišenost pripravljen slučaj Rozman preiskati in tako okrajno sodnijo v Celovcu, kakor tudi višjo sodnijo v Gradcu grajati, kakor zaslužite?
2.	Vsem sodnikom na spodnjem Štajerskem in v slovenskem delu koroške dežele na nedvojben način naznaniti oziroma je opomniti, da ima v teh krajih vsakdo nedotakljivo pravico, posluževati se pred državnimi oblastmi pri ustmenem in pismenem občevanju slovenskega jezika in je pri tem vsejedno, če je nemščine vešč ali ne?
3.	Opomniti nadalje navedene sodnike, da vsak sodni uradnik v označenih krajih protipostavno ravna, ki v slovenskem jeziku storjene izpovedbe ne zapisuje v zapisnik v tem, ampak v kakem drugem jeziku?
4.	Hoče-li njegova prevzvišenost naposled v tistih slučajih, v katerih je preziranja slovenskega jezika vzrok jedino le ta, da dotični sodni uradnik slovenščine ni zmožen, pozvati vse tiste na strog odgovor, katere bi o priliki kompetenc proti svoji boljši vednosti, toraj resničnim razmeram nasprotstvo, prošnjikom znanje slovenskega jezika potrdili, s tem pravosodnega ministra varali in imenovanje človeka povzročili, ki je z ozirom na nedostatek jezikovne kvalifikacije za svojo službo nesposoben?
(Sledijo podpisi.)
Mi tej interpelaciji nimamo ničesar pristaviti in samo želimo, da bi imela popolen uspeh in da se vendar enkrat korenito iztrebijo nenaravne razmere, ki so za pravno državo zares prava sramota. Ce je kdaj bila ravnopravnost slovenskega jezika v sodnem uradovanju bistvene važnosti za varnost pravosodja, je to osobito sedaj, ko si ustnosti in neposrednosti postopanja, teh funda-mentalnih garancij v novem civilnem pravdnem redu, ne moremo misliti brez popolne veljave slovenskega kakor razpravnega jezika. To priznavati mora vsak sodnik, kateremu je za pravico mar.
Dopisi.
Kazaze. (Naša šola in še nekaj.) Lansko leto se je govorilo, da dobimo še drugo učno moč in bomo imeli dvorazredno šolo. Tudi okrajni šolski sovet je delal na to. Meseca novembra lanskega leta se je pa preselil naš učitelj in od tistega časa nimamo nobenega učitelja. Učiteljsko mesto je bilo sicer razpisano, a oglasil se menda nikdo ni. Pričakovali smo, da se na drugi način ukrene za učiteljsko moč, pa se ni zgodilo. Zdaj se je menda oglasil nek gospod učitelj in je celo prosil, da se služba razpiše, in tudi načelnik krajnega šolskega soveta je prosil zato, pa do sedaj še ni kaj slišati, da bi bil okrajni šolski sovet uslišal te prošnje. Nam se le čudno zdi, zakaj se pri šolskih zamudah tu in tam tako strogo postopa, ko je čestokrat kmet prisiljen ohraniti šolarje doma, ker jih krvavo potrebuje; zdaj pa že pol leta ni šolskega pouka in vendar se — svet ne podere. Upamo, da v kratkem dobimo pridnega učitelja. — V sredo popoldne je začel pri Šlepernikovi čuvalnici gozd goreti. Ker je bilo jako suho, je bila precejšnja nevarnost. Šli smo s sekirami, krampi in lopatami, kakor naši očetje v starodarnih časih nad medveda. A menda so nas Prehilci prehiteli ter pogasili ogenj. Mi smo bili veseli, da je ogenj pogašen, kakor so bili tudi kedaj naši očetje, če medved nobenega ni pojedel. Ogenj je uničil prilično en oral Brodnikovega gozda. Jesen in tudi začetka v vigredi smo imeli boljše upanje za dobro letino, kakor ga imamo zdaj. Vedni veter in neprijeten mraz žitam jako škoduje; postala so čisto redka. Pesem sicer pravi: Ljubi maj, krasni maj,
Konec zime je tedaj! letos je pa le : Mrzli maj, hladni maj,
Vrzi zimo enkrat vsaj !
Bomo videli, če bo nas ubogal.
Libuče pri Pliberku. Gledé namestnikov, ki so se izvolili v naši občini dné 9. aprila, vrinile so se nekatere pomote v dotičnem „Mirovem“ poročilu. Pravilno izvoljeni namestniki so sledeči: za I. razred: Oton Konrad, oskrbnik v Zagorju, in Gregor Močilnik (Mlinar) v Spod. Libučah ; v II. razredu : Matevž Črnko (Hanžej) v Spod. Libučah in Matija Krof (Podlap) v Lokovici; v III. razredu: Aleš Mandl (Jelen) v Št. Juriju in Andrej Skuk (Skuk) v Senčnem kraju.
Libeliče. (Ogenj.) V hiši Antona Primožiča v Goričah je nedavno nastal ogenj. Zgorela je oprava, vredna okrog 100 kron. Tudi 31etna posestnikova hči je zgorela. Ogenj je nastal bržkone vsled tega, ker je bila peč preveč zakurjena.
Prevalje. (Različno.) Jako ljubki otrok, hčerka tukajšnjega gostilničarja g. Par-a, je padel po naključju v Mežo. Čeravno so ga hitro izvlekle požrtvovalne roke, ter ga oživljala zdravniška pomoč, je sirotica vendar hitro umrla — na jako veliko žalost starišev. — Ljudje trdijo, da morajo biti v Prevaljah vsi otroci goli angeljci, če stopijo iz šole, zakaj — tako pravijo — uči jih 11, t. j. jednajst učnih močij, in vrh tega še trije duhovniki, in to — celih osem let! Skušnja pa le kaže, da postajajo otroci leto za letom hudobnejši. Barigeljc ! kje pa vendar tiči vzrok ? — V znani gostilni pri Fari vidijo ljudje večkrat „Karntner Nachrichten44 in tudi „giftno kroto44 „Štajerca“ ; ker so pa to gostilno zmirom spoštovali Slovenci ter se tam radi zbirali, se mora to vendar čudno zdeti! Pričakujemo, da se nedostatek kmalu odpravi! — V tej vigredi so v naši fari jako pridno požlahtovali ; ali tudi drugje po slovenskem Koroškem? Jabolke so kaj dobre, hruškin mošt pa še boljši !
Št. Jakob v Rožu. (Nova laž lista nWo-chenblatt44.) „Laž ima kratke noge44, rekel sem ob koncu svojega zadnjega dopisa, pa je res tako. Dné 22. aprila je pisal list »Wochenblatt44 in dné 25. aprila list „Bauern-Zeitung“ iz Št. Jakoba: »Naš gospod župnik Ražun, katerega smo že večkrat pokazali javnosti, je bil, če se ne motim, na velikonočni pondeljek poklican k nevarno obolelemu bolniku, katerega stanovanje je kakih 5 minut od župnišča. G. župnik je takoj šel na spoved („leistete sofort Folge“). Ko so glasovi godbe zadoneli na ušesa župnika Ražuna, se ni mogel premagati, da bi za nekoliko ne pozabil svojega nujnega pota (»von seinem so eiligen Gange einwenig abzusehen44). Dné 6. maja, tedaj 14 dnij pozneje, pa piše isti list tako: „Še moram opomniti, da se g. župnik ni zamudil le za nekaj minut, ampak da je zamuda bila blizu ene ure, čeravno je od župnišča tja samo 5 minut daljave.44 — Ko sem bil poklican na spoved, sem šel takoj, pravi list nWochenblatt“, kar je tudi res; od župnišča do bolnice je samo kakih 5 minut daleč, poroča isti list, kar je tudi res; med potoma sem obstal „enmalou, pripoveduje nadalje, kar je zlagano, ker gredé k bolnici sploh nisem obstal; pa vzemimo, da bi bil res „enmalo“, kakih 5 minut, obstal, kod pa sem hodil s preš v. Reš njim Telesom in s cerkovnikom ostalih 50 minut, da je zamuda mogla biti blizu ene ure? Sramota tako ostudnim lažnikom, zasramovanje in zaničevanje tako lažnjivim dopisnikom ; bralcem pa, ki v svoji brezmiselnosti požirajo tako debele laži, moje največje pomilovanje! Ker »Wochenblatt44 trdi, da je imel on prav s svojim poročilom, moje poročilo v „Miru“ pa da je na slabih nogah, naj še omenim, da sem obema listoma: „Wochenblattu44 in „Bau-ernzeitung-i“ poslal popravek in da svoje poročilo v ,Miru“ vzdržujem do zadnje pičice kot resnično!
Matevž Ražun, župnik.
Št. Jakob v Rožu. (Izjava.) Lastnoročno podpisani izjavljam prostovoljno in popolnoma tako, kakor je resnica, da sem g. župnika Ražuna na spoved k Majarčevi Leni poklical jaz in da so g. župnik takoj za menoj prišli k bolnici.
Št. Jakob v Rožu, dné 12. apr. 1901.
Andrej Rauter.
Št. Jakob v Rožu. (Naša šola.) Na dan 21. maja od 11. do 1. ure je c. kr. okr. glavarstvo v Beljaku povabilo vse stariše, ki plačujejo davek, v tukajšnjo šolo, da tam osebno povejo, ali hočejo, kakor so prosili nekateri občani, naj se dozdanja, petrazredna slovenska šola razdeli v eno utrakvis-tično (to je: nemško) šolo in eno slovensko šolo, ali pa so s sedanjo slovensko šolo zadovoljni ter želijo samo več nemškega pouka. — Ne dvomimo, marveč smo trdno prepričani, da bode velika večina se izrekla za zdanjo slovensko šolo, kar je tudi edino pametno. Čudno pa je to, da skoraj vsi, ki so podpisali prošnjo za nemško šolo, trdijo, da se niso podpisali za to, naj se šola raztrga v slovensko in nemško šolo, in pravijo, da tega nikakor nočejo, ampak da so se le podpisali za več nemščine. C. kr. okrajno glavarstvo mora vendar vedeti, kaj je bilo pisano v doposlanih mu prošnjah, in ono pravi, da so podpisani občani prosili za razdelitev šole. Tedaj je očitno, da je nekdo moral lagati: ali je lagal tisti, ki je prošnjo sestavil ter ljudem ni povedal tega, kar je v prošnjo zapisal, ali pa so lagali tisti, ki so podpise nabirali in ljudem niso povedali resnice; ali pa lažejo tisti, ki so prošnjo podpisali. Prav radovedni smo, kje tiči laž — na dan pa bode prišlo gotovo.
Gozdanje. (Odgovor lutranski »Bauern-zeitungM.) V imenovanem listu od dné 18. apr. t. 1. se nek dopisun bavi z našo volitvijo in nesramno obrekuje slovenske volilce, posebno bivšega
g. provizorja. Ko je dopisna razlil svoj srd nad vsem, kar je krščanskega in slovenskega, trdi, da so preiskovanja dné 22. dec. 1900 dovršene volitve v občinski zastop prav svetlo pokazale „delo črnih“. A dopisun, s čem pa ste dokazali kako grdo delo črnih ? Tehten dokaz po vašem mnenju leži samo v tem, da so krščanski Slovenci sploh se predrznih agitirati in se posluževati pravic; a izrekamo, da tudi prihodnjič za to ne bodemo prosili vašega milostnega dovoljenja ! Drugi „dokaz“ — nesramna laž — je ta, da se je posestnici, katera je vaši stranki dala pooblastilo, reklo, da se je s tem zapisala hudiču. S tem je, kakor pravite, dokazana nesramna trditev, da je delo črnih „nesramno“. Veste, take debele race je zmožen samo dopisun, ki je v zavijanju strokovnjak! Posestnica je dano pooblastilo preklicala, ker ima toliko zdravih možganov v glavi, da je spoznala, kam molijo tace naprednjakov. Z debelimi lažmi pa ste postopali vi. Trobili ste v svet, da se bodo v slučaju zmage Slovencev nakladale večje občinske doklade, da se bode šola popolnoma poslovenila, da se bode zidalo novo župnišče; nesramno ste obrekovali gosp. provizorja z namenom, da bi njemu in njegovi stranki škodovali. Vprašamo vas, verjamete li sami svojim lastnim lažem ? — Tako se ljudem pesek trosi v oči, da ne vidijo resnice! Nasprotni dopisun trdi, da so g. provizorja misli o volitvi tako nadvladale, da ni bil zmožen dostojno maševati. S čem pa dokažete to trditev? Kolikokrat ste pa sploh bili letos, posebno pa ob času volitve, pri sv. maši? Gotovo je, da vam ni za resnico, ampak samo to, da iz varnega zavetja spustite debelo raco med svet. Provizorju očitate, da je včasih nemirnim otrokom dal paličice v usta. No, čudno se nam zdi, da se hudujete nad tem. Kdo je sploh to „vzgojevalno sredstvo*, — če je zares (po vaši pedagogiki) za otroka poniževalno, pripravil v šolo? Ko je g. provizor prvikrat stopil v šolo, je paličice že našel na mizi. V šolo pa zahajajo razun kateheta samo učitelji in otroci. Da bi jih otroci sami prinesli, je neverjetno, po našem podložnem razumu, je le učitelj bil tisti, ki jih je posredno ali neposredno pripravil v šolo. Nobeden pameten človek pa brez namena ne ravna! — Božja služba se opravlja samo v slovenskem jeziku; to je vnebo-vpijoča krivica za naše posili-Nemce. Vprašamo vas, koliko pa je na Gozdanjah Nemcev ? Seštejejo se na prstih ene roke. Zadnje ljudsko štetje je sicer večje število pokazalo, a pri tem štetju se zapiše za Nemca, kdor le zna nemško kleti. Če bi prišlo 5 Slovencev v Berolin, se bi li zaradi teh opravljala božja služba v slovenskem jeziku? — Na strani krščanskih Slovencev ste videli slepce, gluhe, može z dvomljivo inteligenco, kakor pravite. Vaše orlove oči so sicer videle več, kakor je bilo videti, a vprašamo: niso li tudi avstrijski državljani, ki plačujejo davke in sicer dalje kakor vi. Oni ne spolnujejo samo dolžnosti do cesarja; poglejte še natančneje in prepričali se bodete, da Vas ravno oni gluhi, slepi itd. v marsikaterem oziru prekosijo, posebno pa, da spolnujejo tudi v dejanju dolžnosti do Boga in do cerkve, če jim pa imate za zlo, da pridejo k volitvi, tedaj ukrenite, da jim ne bode treba plačevati davkov — plačajte jih vi za nje — in jih ne bodete več videli. Sploh je pa pogansko, zabavljati čez natorne napake bližnjega, katere so od Boga pripuščene! Na vaši strani so bili volilci, katerim se je vzvišena „in-teligenca“ brala iz obličja — kaj ne, posebno pri onemu, ki se je zabavljal s svojo opico, ko se je tresel z lističi pred komisijo! Da ste, g. dopisun, obdarjeni z vzvišeno „inteligencou, smo spoznali še le ob koncu vašega srd in sovraštvo bruhtečega dopisa. Hvala vam za vest, da je na naši strani tisti, katerega imenujete „den Gescheidtesten von Europa*, ne sicer v Evropi, a v Gozdanjski občini. Kaj ne, ta je vam pač že sitnosti delal in vas v znanju precej prekosil. Gotovo duhovitejši pa je, kakor tisti, ki so mrtve vabili k volitvi! Heil!
Več krščanskih slovenskih volilcev.
Beljak. (Nezgodi na železnici.) Strašna nesreča se je zgodila dné 4. t. m. na tukajšnjem državnem kolodvoru. Ko se je vlak ob 3/49. uri začel pomikati proti južnemu kolodvoru, je mislil laški delavec Jan. Kerin, da se vozi že od Beljaka naprej. Skočil je zato z vlaka, pa tako nesrečno, da je prišel pod kolesa. Odtrgalo mu je obedve nogi in desno roko. Kmalu nato je izdihnil svojo dušo. Ponesrečenec je bil star 76 let. — Druga nezgoda se je zgodila na državnem kolodvoru dné 7. maja ob 1/t7. uri zjutraj. Ko so tam premikali vozove, je prišel 33 letni železnični uslužbenec Jan. Zojer iz Kotič pod vlak. Jeden voz mu je šel čez levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
filli Novičar.
Na Koroškem.
Iz uradnega lista. Okrajni šolski svet v Beljaku je razpisal do 25 maja t. 1. učiteljski mesti
na utrakvističnih šolah v Mariji na Žili in Ukvah. Znanja slovenščine razpis ne zahteva, kakor je že navadno v tem okraju!
Občinske volitve v Celovcu. Dné 8. t. m. je volil II. razred. Od 813 volilcev jih je na volišče prišlo samo 152, torej ne dosti več, kakor v tretjem. To kaže, da se tudi celovška „inteligenca“ ne briga dosti za javno življenje in da ne odobrava sedanjega mestnega gospodarstva. — V prvem razredu je prišlo od 424 volilcev samo 77. Torej tudi tli prav malo zanimanja!
Zoper slovenske prošnje, katere je pred-stojništvo tukajšnje mestne farne cerkve zadnjič priložilo „Mir“-u in s katerimi prosi milodarov za prepotrebno popravo farne cerkve, je zadnjič v mestnem zboru rohnel odbornik Kohlmayr, mož, ki je izstopil iz katoliške cerkve in ki se odlikuje po svojem sovraštvu do Slovencev. O ti stvari bomo še spregovorili v eni prihodnjih številk, da osvetlimo postopanje celovške nacijonalne „gospode“, ki po svojih trgovinah kaj rada jemlje tudi slovenske beliče.
Yclikovski klobučar Gratzhofer je v
državnem zboru vložil interpelacijo zoper sinško zadrugo. Pa tudi tu se je vresničilo, da imajo laži kratke noge. V rokah imamo krepek odgovor čenčam, katere je klobučar Gratzhofer spravil pod klobukom interpelacije v državni zbor. Radi pomanjkanja prostora moremo odgovor priobčiti še-le v prihodnji številki. — Kmetje iz velikovške okolice pa veste, kako vam je soditi o tem klobučarju, veste pa tudi, kako se vam je po tej sodbi ravnati !
Umrla je v Celovcu dné 9. maja po dolgem bolehanju gospodičina Marija Mikuluš, sestra g. predmestnega župnika, stara 49 let. N. p. v m. !
Nezgode. V Rižah ob Žili se je dné 2. t. m. obesila 43 letna kmetska hči A. Esi. Zmešalo se ji je. — 51 letni posestnik M. Robač iz Virmelj ob Žili je nedavno vozil po cesti. Vajeti je imel ovite okrog roke. Padel je po nezgodi pod voz, konj se je splašil in vlačil kmeta kakih 800 metrov daleč. Ponesrečenca so našli mrtvega na cesti. Zapustil je štiri otroke. — Blizu Št. Vida je dné 7. t. m. vlak povozil nekega hlapca. Ali je sam šel pod vlak ali po nezgodi prišel tja, se ne vé. Bil je takoj mrtev.
Drobiž. Na Vrbskem jezeru prično paro-brodi redno voziti dné 26. maja. — Podružnica nemškega „schulvereina<< v labudski dolini se je „prostovoljno“ razdružila, ker ji je zmanjkalo sape, t. j. udov ! Da bi bilo tudi drugod tako ! — V celovški vojašnici se je dné 11. t. m. vstrelil vojak 7. polka T. Haberc. Težko ranjenega prepeljali so v bolnišnico.
Križem sveta.
To in ono. V Lipsiji je dné 2. t. m. 32-letna mati utopila troje svojih otrok v potoku, potem pa še sama skočila v vodo. Mater so še rešili, otroci so utonili. — London ima nad štiri in pol milijonov prebivalcev.
Velikovec, dné 8. maja. Prignali so : 146 volov, 78 krav, 8 telic, 3 teleta. Cena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 52 do 58 kron za meterski cent žive vage. 265 ovc, 156 svinj, 12 koz. Promet je bil dober, zlasti z ovcami in svinjami. Cene zelo dobre.
Gluštanj, dné 23. apr. Prignali so: 255 vprežnih volov, 205 krav, 19 telic, 1 tele, 1000 ovc, 85 koz. Sejem je bil dobro obiskan. Promet je bil dober. Kupčija je bila ugodna.
Podklošter, dné 4. maja. Prignali so: 6 bikov, 97 volov, 83 krav, 97 telic, 3 ovce, 5 koz. Cena volov 140 do 220 kron, krav 100 do 230 kron. Sejem je bil srednje obiskan.
Spodnji Dravograd, dné 9. maja. Prignali so : 20 pitanih volov, 120 vprežnih volov, 80 juncev, 120 krav, 55 telic, 5 telet, 20 ovc. Cena pitanih volov 56 do 58 kron, vprežnih volov 52 do 56 kron meterski cent žive vage. Sejem je bil dobro obiskan. Promet je bil zelo živahen. Kupčija je bila živahna. Kupci so bili iz labudske doline. Sejem se je vršil ta dan prvokrat in kakor se kaže, z lepim uspehom.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.)
Beljak. Dné 22. maja ob 9. uri, Dvorski mlin št. 32, na Jezercu, vi. št. 15, d. ob. Jezerce. Cena 46.377 kron, najnižja ponudba 23.241 kron.
— Dné 22. maja ob 11. uri bajta št. 77 v Rutah (Kreuth), vi. št. 76, d. ob. Rute. Cena 1083 kron, najuižja ponudba 543 kron.
— Dné 29. maja ob 9. uri prostovoljna dražba Herzogove kmetije v Št. Juriju, vi. št. 44, d. ob. Pogorije. Iz-klicana cena 6570 kron.
Dobrlavas. Dné 31. maja ob 9. uri Ražunova kmetija v Gorčah, vi. št. 27, d. ob. Št. Vid. Cena 8396 kron, najnižja ponudba 5642 kron.
Loterijske številke od 14. maja 1901. Gradec	59	40	83	63	22
Dunaj	76	64	27	57	9
Listnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora je moralo v ti številki izostati več člankov, dopisov itd. Vse pride na vrsto. Prijatelje prosimo potrpljenja, ob enem pa jih poživljamo k prav marljivemu sodelovanju. Na zdar!
NAZNANILA.
Proda se
30 jesenskih in 20 pomladnih svinj r župnišču t Malem Št. Pavlu (Klein St. Paul).
Zahvala.
Za vso ob bolezni in smrti moje ljubljene sestre
Marije Mikuluš
mi dokazano ljubezen se najprisrčneje in udano zahvaljujem v svojem, kakor ostalih sorodnikov imenu. Bog povrni vsem mnogotero!
V Celovcu, dné 13. maja 1901.
Anton Mikuluš,
predmestni župnik.
Silil
IIIBI
Tržne cene.
T Celovcn, dné 9. maja 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica . .	10	30	12	87	— bik
rž ....	10	—	12	50	— pitana vola
ječmen.	.	. oves	5	68	7	5	10 vprežnih volov
turšica.	.	.	8	05	10	06	— junca
pšeno .	.	.	14	—	17	50	68 krav
fižol (rudeč) .	14	—	17	50	— telica
krompir .	.	1	60	2	60	— pitanih svinj
ajda .	. .	7	20	9	—	243 prascev
Pitani voli so po — A do — A, vprežni voli po 280 A do 304 A, krave po 120 A do 300 A.
Sladko seno je meterski cent po 7 A 30 i; do 8 A — v, kislo seno po 4 A 80 v do 7 A 20 », slama po 4 A 80 » do 5 A 80 v.
Promet je bil slab.
Posestvo
v labudski dolini, obsegajoče 17 oralov njiv, travnikov in gozda, s čisto novimi poslopji, v lepi in rodovitni legi, je za 4000 gld. na prodaj. 1200 gld. more na posestvu ostati. Več pové župnik Karol Ro us v St. Urhu, pošta Št. Andraž (St. Andra) na Koroškem. Tudi cel inventar se ceno dobi.
:«50OC<x>sx»k*5ooo95
Peter Markovič, 'l\
akademični slikar v Rožeku na Koroškem, i*
se priporoča cerkvenim predstojništvom in zasebnikom za slikanje različnih cerkvenih slik, kakor tudi portretov in zgodovinskih slik. Popravlja tudi stare slikarije. Istotako slika na vapno (fresco) in prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
O
T“H
>
o
»<
3
0)
u
&
1) VI
o
'5?
>o
>CB
Patentovane
ra
« m S;
I M
ročne in nalirbtne škropilnice za žvepljauje,
delujoče na eno in dve strani.
Patentovani stroji za pokonfievanje peronospere
najnovejših. sestavov.
•Brizgalnice za ogljikov sulfid (injektori)
zoper filoksero.	(?/|/|
Priprave za streljanje zoper točo.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje- in vinorejo
pošilja za najnižje tovarniške cene
IG. HELLER, M YVJ IL, Praterstrasse 49.
o
o
3
pr
N
ta
O)
3
►3
O
Cfi<
r-t-
3
h*.
3
rt
•3
3
O
cn
nad Yetrinjem pri Celovcu.
bi.
Prva tržaška tvrdka za razpošiljanje na deželo
France Mirt — Trst
Ustanovitelj : župnik dr. Ivan Amschl ; zdravnik : U. med. dr. Karol Blumenthal ; od raj. prelata Kneippa izučeni sluge. Krasna, mirna, brezprašna, gorasta lega, lepi sprehodi. 3/4 ure do vrbskega jezera, 1V2 ure do Celovca, vsaki dan dvakrat pošta. Lepe, čedne izbe, izvrstna kuhinja, in le natorna pijača ter nizke cene.	Do zdaj prav lepi zdrav-
stveni uspehi. Otvori se 1. majnika in sklene 15. oktobra vsakega leta.
IMT Za birmo
priporoča vse vrste ur, kakor zlatnine in srebrnine, za kar najnižje cene
PETER FESSL, urar.
Tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine, ter raznih del z godbo
samo stari trg 20. Celovec samo stari trg_ 20. Zahtevajte najnovejši cenik s podobami zastonj in poštnine prosto.
Služba cerkovnika in organista
v Črneeah in pri romarski cerkvi sv. Križa se takoj oddà. Prosto stanovanje, letna plača okoli 180 kron, kolektura v domači in sosednjih farah in toliko polja, da se more živiti dvoje goved. Prosilec mora biti oženjen in rokodelec. Več pové župnijski urad v Črnečah pri Spodnjem Dravogradu.
Hiša na prodaj
s 4 orali zemlje (nekaj travnikov, njiv in lesa). Zraven hiše vrt z mladim sadnim drevjem. Več pové Anton Lesjak, zidarski mojster v Goričah. P. Miklauzhof na Koroškem.
Kmetija
s 24 birni posetve, v lepi legi in z dobro ohranjenimi poslopji, se najceneje prodà. Naplačati treba le 500 gld., ostalo more ostati na posestvu. Več pové Tomaž Miiller, trgovec v Labudu (Lava-mund), Koroško.
Neobhodno potrebno za gospodarstvo!
Dr. Rosa balzam
za želodec,
iz lekarne B. FMGNER-ja v PRAGI,
je že 30 let splošno znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lahko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnje prebavne organe in je drži v pravem tokn. Velika steklenica 2 kroni, mala 1 krono. Ako se prej vpošlje 2.56 K, pošlje se velika steklenica, in za 1 ‘50 K mala steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Ysi deli zavoja Imajo zraven natisnjeno in zakonito priznano varstveno znamko.
Pražko hišno zdravilo,
iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI,
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje rane čiste in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine.
V škatljah po 70 in 50 v, s pošto 12 v več. Ako se vpošlje 3‘16 AT, se pošljejo 4/j škatljice, za 3‘36 K % škatljice, za 4 60 K 6/1 škatljice, za 4.96 K % škatljice franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Vsi deli zavoja imajo zraven stoječo in zakonito priznano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-ja,
c. in kr. dvornega zalagatelja,
„pri črnem orlu“ v Pragi, Mala strana, štev. 333.
Po pošti se razpošilja vsak dan. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
priporoča najuljudneje p. n. slovenskemu občinstvu svojo zalogo kave, riža, južnega sadja, olja, čaja, čokolade, konserv. rib, sira, vina namiznega in za desert, in dr.
Blago se razpošilja po železnici v količkih od najmanj 30 kg vsebine, sestavljene iz ene ali pa tudi več vrst blagà, kakor tudi v poštnih količkih od 43/4 kg vsebine.
Voznino in embalažo plača pošiljatelj.
Poštni količki (43/4 kilogramov vsebine) franko.
Kava.	K v
Santos I, izbran..............količ	4'8/4	leg vsebine 11 40
Santos II...................... „	,	„	10'40
Java, zelen.................... „	„	„	12 20
Java, Gold..................... ,	,	„	15-58
Ceylon I....................... „	„	„	14 24
Ceylon Perl................... „	„	„	15-60
Kuba I........................ „	„	„	16-15
Portoriko ext.................. „	,	„	15-20
Mokka, pravi arab............... „	„	16-15
Riž.
Karolina..................količ 4s/4 kg vsebine 3-80
Ostiglia giace ........... „	„	„	3 40
Japonski.................. „	„	„	2-72
Olje,
v lepih zabojčekih s kositarjevo posodo (Schraubenverschluss) :
Nizza, extra..............zabojček 4 kg vsebine 7'56
Genua.......................... „	„	„	7'56
Aixer.......................... „	,	„	7-40
Jedilno........................ „	.	,	5'80
Marsala .	.	.
Malaga .	.	.
Lacrima Christi Madeira.	.	.
Cipro . . .
"Vino (desert).
. . . sodček 4 litre vsebine
K v 10-— 14-60 14-60 14-80 13-20
Mesina .	.	.
Mesina, krvave Limoni .	.	.
Oranòe.
v košaricah 30-
-32 komadov
Milo (Spremitura) najboljše za britev, toaleto in fino perilo
zakojček 41/2 kg vsebine
Vii-li.
Naturel........................količ 43/4 vsebine
s/4 Lacrima.................... »	»	,
Izbran......................... »	,	»
3-20 3 60 2-80
4-50
580
6-70
9-50
Častitim g. duhovnikom priporoča posebno svojo zalogo virha, kakor tudi olja in dušic za večno luč ter si usoja izvršiti čestite naročbe z nemudno in natančno postrežbo.
Obširneji ceniki se po želji razpošiljajo brezplačno. ' ^2
Spoštovanjem udani	J^l*HnC0 i^IÌl*t
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršellč. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.