„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek tor velja s poštnino vrod dve kroni za colo loto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 rodno vrstico (potit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in so ne vračajo. Zlatomašnik papež Pij X. Nit prestola nekdanjega ribiča Simona, poznej- | šegia apostola-prvaka, siv. Petra, sedi in vlada sv. ; Cerkov danes mož, ki jo izšel tuidi iz najnižjih slo- | jev, iz revne vaške kočitce, papež Pij ;X, „Mogočno 1 jo pahnil s prestola, povzdiguje pa ponižne" (Luk. j 1, 52.) Bog še vedno, in zelo očividno jo to storil z , našim dragim svetim očetom. Sele pet let krmari ta j častitljivi starček ladjo Kristusove cerkve, a strmeti moramo, če sii v duhu predočimo, koliko za cerkev t in za krščansko življenje važnega jo y tej kratki do- , bi dal Bog izvršiti po Piju 'X. Te dni pa imamo še prajv poseben povod, da • se radostnim srcem zanimamo za namestnika Kristu- ' sovbgn;. Dno 18. septembra t 1. (loteče namreč pet- | deset let od dno, ko jo sodajni poglavar katoliške j cerkve bil v mašnika posvečen, p,ač ne sluteč, v I kakšni službi mu .jo previdnost božja odločila zapeti kdaj zlato sveto mašo. Bolj kot samoumevno je torej, J da si ob takem povodu slovensko ljudstvo in zlasti , še njega draga mladina želi izvedeti kaj več iz živ- j ljenja, delovanja in trpljenja sv. očeta; in nekoliko ' hočemo tej želji tukaj ustrelči ter iz življenja toga j blagega, velikega duhovnika povedati, kolikor nam j bo proslor dopuščal. j I. Otroška doba. Avstrijci smo lahko posebno ponosni, da imamo sddaj za/ papeža 'Avstrijca. Zibelka jo Piju iX. tekla namreč na Beneškem, tej lepi severnoitalijanski pokrajini, M pa jo jo Avstrija po nesrečni vojski s Prusi 1. 1800. morala 'Italijanom odstopiti. Soverozapadho od slavnega, sredi v morju na otokih zidanega mesta Benetke, (ležita v notrianiščihi benočanski večji mesti Trovizo in ViČenca, skoraj sredi med obema na vas Rijete, roistPa vas našega sv. očeta. Prebivalci cele pokrajine, ki je skoraj sama ravan, so bolj rotimo ljudstvo. Hišica z nekaj njivami in vrtom je premoženje večine družin. Vendar je pa ravno v Rijeze lepa snaga v vsem, tudi v obleki pri moških in pri ženskah; poslednje so navadno bolj temno oblečene, s priprostim ovčatnim robcem, in kadar so praznično opravljene, jim pokriva plavo Črn pajčolan. Hišioo z malim pPljem stai imela, tudi zakonska 'Janez in Marjeta Bar to, roditelja: Pija 'X. Trno Sarto pomeni sicer krojača, a mož je v prostih urah skušal s čevljarstvom še kaj prislužiti, poleg tega. pa: je kot občinski sluga služil na dan po eno avstrijsko „evanogaroO."1 Izobilja torej nista po-zbnla, pač pa. je pozneje, ko je prišlo več otrok, pogledala; dokaj,krat skrb resno skozi okno. V tej hiši je bil 2. junija 18351. ob .11 ;ih dopoldne rojen deček, ki je drugi djan pri sv. krstu dobil ime Giuseppe MolcMore — Jožef Melhior; vladala jo pač radost v priprostom d.omn, a komu bi se bilo takrat Sanjajo, da iz toga otroka postane kedaj škof, kardinal, patrijarh in eden pajvečjih papežev, ki bo nastopil vlado z velikim ge'slom: „Vso prenoviti v Kristusu!" Mali Pepo, tako so ga domla nazivali, ni bil dolgo brez tovaršije; črez majnj kot 2 leti j,e dobil bratca Angelo (izgovori AnHželo), potem pa po vrsti šest sestric, kojih najstarejši jo bilo ime Roza, najmlajši pa Ana. Krepko se jo razvijaj Pepe, in bistri očesi, ki sta zrli iz rudečeličnega obr|aza, sta pričali o bistrem umu dečka. Ko jo obiskoval doma|Čo šolo, jo njegov učitelj Gecherle, rojen Nemec, hitro spoznal dečkovo nadarjenost; zato je začel skupno z domačim župnikom Don Fusarini stariše nagovarjati, naj pošljejo sinka v šole. Dobri' župn|ik sam je fantka pripravljal, da je mogel presta i sprejemni' izpit, in tako je Pepo Sorto 1. 1846, postal študent. II. Dijaška leta. Kako živo in s kolikim veseljem se vedno spominjam, dragi tovariš Vinko, najnih prvih gimnazijskih tet. Saj ne zameriš, da zapišem to semkaj. Osma ura je že davno odbila, v šoli smo' že sklanjali po latinsko ^zemlja", žaba" in druge besede, ali modro gledali ha: šolsko tablo, kj,er nam je nemški profesor s smešnimi kretnjami razlagal, da je 3 vpč nogo 2, kar- se zasliši zunaj iz lesenih stopnic in hodnika ropot, težki koraki; Vrata se odpro in v razred stopiš — seveda Ti — v visokih škornjih, ves razgret od poldrugoumega pota: sem, dol jz domačih hribov . . . Profesor seveda zmerja, mi Te cffedamo in nekateri omilujemo, in jaz Sem na tihem bil zelo ponosen. da sem bolj meščaln nego Ti, keh sem n m rti iz okoliee le pol ure do Šolo. — Ti verna slika, ubogega. slovenskega dijaka in njegovega študiram j a. — zdaj so se Tvoji koraki že davno omilili, da niso v-^Č trdf, ampak raznašajo blagoslov med bratskim narodom koroškim, ki med njim pastiru,feš1, kf ga budiš in vodiš .... Pa glej. saj se tudi mlademu dijaku Sarto ni godilo boljše. Prišel je na gimnazij v mestece Ka-sfelfranko (pomeni svobodno selo), oddaljeno pojdrn-go uro.nota od Rijeze. Denarja za posebno stanovanje ni bilo, zhto je Po'po dan na dan moraill z doma zahajati v mesto. Kajpada je tako že s 'samim petem šlo veliko časa in podplatov v zgubo:1 leda kolikokrat ie čakalo doma še drugo delo: moral je pomagati pri živini ali pripravljali drva za kuhinjo, in teko jo trebalo velike marljivosti. V Kaštelfranko jo sicer uri neki družini dobival malo juhe in' prigrizka, a je moral zato otroke v hiši poučevali. Da je Črez dan bil želodec miren, je vzel Pepo z doma nekaj kruha Tn mrzle polente s seboj. Malo olajšana jo bila vsakdanja] pot, ko je prišel tudi Angelo za svojim bratom na gimnazij: oče je kupil zdaj iteziček in osla, ki jo mala učenjaka vsako iutro potegnil v Kastelfranko ter tamkaj' počakal do večernega odhoda. Pepo je v šoli i zgodno nappedofval, ter je imel že štiri gimnazijsko razrede za seboj; bila je radost gledati pobožnega in marljivega dijaka. Takratni beneški patrijarh Moniko, ki je bil Sartov rojak, je imel pravico oddajati neko 'dijaško ustanovo, in podelil jo je mlademu Jožefu Sarto, ki so mu ga bili od vseh strani toliko priporočali. S to ustanovo je dobil pravico priti v semenišče, v sta-roslavno mesto sv. 'Antonij'a, v Padiolvo. 'Omeniti pa treba, da so italijanska semehišča drugače urejena, kot pri nas; zakaj v njih1 izvijŠe gojenci najprej 'gimnazijske študije, potem pa tudi modrmslovno nauke. Kmalu po svojem dohodu v semenišče 1, 1850. je dobil Jožef Sarto dovoljenje nositi duhovsko obleko, kolar in talar, in zdaj se je lotil učenjla še V večjim veseljem, saj je bil sam1 brez drugih skrbi, je olajšal ljubim starišem ono težko skrb ter je živel v lepo urejenem zavodu med najmarljivejšimi dijaki, ki so drug drugega spodbujali k pridnojsiti in tekmovanju v učenju. T!n Sarto si je res takoj priboril mesto „prvega" v razredu. (Dalje prihodnji?..) Jubilejni dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine. .Da dekleta rogaške1 dekanije prav nič no zaostajajo za dekleti Šmarske dekanije, ki so se zbrale na nepozabnem dekliškem shodu na Sladki gori, o tem jo pričal dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine na praznik Marijinega rojstva. Do 1000 deklet in: žen je prihitelo iz vseh župnij dekanije izvzemiši Žetale, potem nte Makol, iz Smiarja in Sladko gore, v procesijah k Materi hožjli na Tržišču., podružnici kri-ževski, pred katero nas jo pozdravljal slavolok z napisom: Pozdravljena isrca deviška.! — Vam kliče Marila, tržiška,. S procesijami so prišli tudi ČČ. gg. župniki Šegula, KeČek in Gomilšek in kaplan Žekar. V cerkvenem 'govoru je župnik Šegula navduševal mladenko, kako naj kot hčerke Marijine časte Brezmadežno kot svojo mater, kaplan Soško pa Te daroval sv. mašo. Na to smo v velikanski procesiji šli v župnijsko cerkev Sv. Križa.. Bilo j'e kaj Čedno gledati te nepregledne čete dekliške. 'Oh 1. uri popoldne otvori pod krasno ovenčanim nadžuPnikovim kozolcem župnik Gomilšek v imenu S. K. S. 7j. dekliško zborovanje) Križevske pevke zanofo Marijino pesem,. Mimika, PlevČnk (Sv. Pok ob Sotli) pa ginljivo pozdravi v pesmi1 hčerke Mari- LISTEK, P. S. Folklorist. Kak so ženika sprijeli. Okoli sedme viire zaran so so začuli igrci, znfv-rnenje, ka se Ženih peta. Dri nejvestl so hjitro vse dveri zaklonoli, žive diiše njgi ne vidifS, vsi so se poskrili, samo on šoštar sidi na pragi. Oblečeno ma: šiirok© bPegiiše, rasčesapi pruslik, pa staro čoho, na glavi ma veki klablik, Črevlei na nogah pa z motvozi vkiip zvezane. Polek sebe ma šalico jilovice za smolo, 'šilo, nože, ha,mer. pa vse, kaj phč šoštlari treba. Na krili ma stari rasčesani „bodškor"1, v levoj roki drži en kunec drete, viistaK pa žveče drugoga, s pravoj 'drži šilo', branjski zob, pa zabalda v kverd, ka lini kak jež. Dobro jiitro 'Siimen ! ga pozdrajvi žoniliOv sta-rišJna, mate kaj dosta dela? Kaj vaš briga mojo delo? No, no, Shmen, što pade tak Kitko v ognji? delo momo za vas, delo. Kaj meni za valšo d(elo,; 'Še svojega nemirem j končati. Pa mo valn dobro plačali. Mi nemo gledali na eden ali dva folara. Kakšo dejo vas to tak peče? ŽetiiHa vozimo, pa se mu jel gojdoč črevci rais-poča, tak pa deno ne viipa pretd sl\tojo snehb. T'o jp pač slabo znamepje, pa naj bo, zlite ga ali! _ 1 '•':pi|fr^;^prprr 'Siimefn, vuni je Premrzlo, Ženih bi ge nam rus-hlada, hodmo rajši vižo! Vižo pa že ne'! Zakaj ne? j jine in konča: Zato cvet slovenske mladine, obrni k j Mariji oči! — 'Ako drugo na svetu vse zgjnp, Marija te ne zapusti! S k deli č Neža (Sv, Peter na Medv. selu) deklajnuje „Pozdrav dekliškim Marijinim družbam" in petorške pevke gapoljo Mairijilno pesem. Vehovar An,a (Sv. Peter) dekla mu j© pesem („Brezmadežni", Hajnšek Mar, (Rogatec) p'a vnema,mladenke, kako bi so naj v družbah Marijinih potegovale za Marijino čast. Petrške pevke zapojo „Velegrajsko himno", Novak Marija (Šmarje) pa krepko pozdravi shod v imenu šmarskjilh, dohitet. Vehovar, Ana (Sv. Petor) razloži, kaljo naj bi kot hčerke Marijilne skrbele za nedolžno življenje, kako naj bi kot hčerko matere Slopejnije delovale za slovensko domovino. 'Zlabav Katka (Sv. Peter) deklamuje pesem „Mariji", Ema Prah (Sv, Križ) pa Slovenka sem". Šmit Mlarija (Sv. Rok) lepo pojasni v govoru, kako maj bodo večno resnice sv. vere mladenkam ravnilo pri vseh' dejanjih in nehanjih. Črnoga, Mar. (Makole) pozdravi shod v imenu Makolčnnk, Bele Mar. (Sv. Križ) pa dokaže v govoru, kako važno me'sto zavzema dekjlica, žena v malŠem narodnem žijvljenju. 'Cep Jul. (Stoprce) deklamuje pesem „Domovini", ,Krumpak Neža (Sv. Petor) razlaga, kako naj mladenka deluje z Bogom, kako z Marijo za' slovensko domovi,no. Lončarič Ter. tMakolejl proslavlja Brezmadežno v sonetnem vencu, Zbil Mar. (Sv. Križ) prednaša rodoljubno )nesem „Zatorej", Rajhar Ahai (Rogatec) pa pokaže, kako si de-llica, ženai os voj nje ra.zne poklice' in k/nko blago-Tiosno deluje na vseh poljih, pa pd io to mogoče, prav primerno povdarja Gobec Mar. (Sv. Križ), da si mora mladenka bistriti debla s Čitanjem knjig in Časnikov., blažiti srce pa z nedolžnim življenjem in se brigati za svojo bodočnosti Nadžupnik Korošec izrazi 'svoje veselije nald krasnim shodbm in želi, naj bi! zlate nauke tegashlo-da dekleta vedno izpolnovalo in posnemale vzgled dunajskih KršČaJnsKiK deklet itm žen, tako bodo v resnici podpiralo tri stebre sloveirtsko domovine. Veric Amalija, (Sv. Potoč) pojasni, da jo najboljši potni list za slovensko deklico: nonižnrtšt, polštenost in pobožnost. Perkovič Mar. (Sv. Fliorja(n)' Vnetna zbrano za, 'dekliško organizacijo, in končno ptevdaria, Novak M. (Sv. KriŽ)1: 'Obljubimo BrezmadeŽjni lurški 'GioispeL. da hočemo res biti pravo njeno hčerke, materi 'Sloveniji na. da, bomo vse žive dni Vrlo Sl o Ven Ve. Naše Marijino družbe morajo priti v Vse župnije, naše dekli Srke Zvezo morajo začeti povSod delovati, dekliška or- Viži moja baba miihe lovi, če odpremo, pa joj vtegno kera vujti. Ja ge pa so vaši liidje, pa so vsi ppmrli, ka živo diiše nigi nega? Naši so odi šli boba plot, pa jih do mraka no-do dumu.' Vi pa mato prcajton bob! To pa že, vi pa šo bržčas letošnjega nanjč želi noste. Co ga vi že ste? ŽjO laJni. Budalo! Kaj, -jas budalo? to Imlajto!) paj vržd bbdfckor medjo, te pa odbiži. Zaj je starešina potrka po dveralh’ pa jp reka: KršČepiki božji, odprite man, mi smol od daleč prišli, pa lačni pa žedni smo! Sto pa toke ropoče okoli najšega hrama,, pa žo nede ednok temi kunca? Le nič se ne kregajte, samte odprite nan, mi smo pošteno Judje, pa seboj maimo taiklšo stvar, Ki jo vašoj snehi par. Odkod pa ste vi? S tiste vesi, po Hproj so sam med cedi. Kam pa nameravlete priti? K van smo se zagnalf. I Ste krščeni? Gđa žel P Znate kaj ka.tekizmiišia? VeČ žo kak vi. Kaj je katekizmuš? Katekizmuš so taikše knige, kore deea v šolo nosijo, veki pa ne vejo, kaj' je v njih. Dobro! Keko pa jo Bogojvi? Til pa ta,n, pri vais pa pri nas eden. Gda ba Bog mali? iTe dere je robačo nosa,: , !' ganizacija mora združiti vsa slovenskla dekleta k novemu (dejlu, p(osve» 84.598 „ 1905 83.572 „ 1906 >» 81.879 „ 1907j i»i .79446 h 1908 84.389 Družba torej sicer ni še dosp na vrhunec 1. 1904, a vendar je upalti, da bode to število prekorjačilo v teku prihodnjih let. |Saj ljudje veljiko več berejo kot nekdaj,; in družba si bo prizadevala, dajati ljudem bprila, ki, bode res za vse. iMohorjanov pride letos na: 1. Goriško nadškofijo 2. Krško škofijo . . . . 3. Lavantinsko škofijo . . 4. Ljubljansko škofijo . . 5. Tržaško-kopersko škofijo 6. Sekovsko škofijo . . 7. Škofiji Poreč in Krk . 8. Dalmatinske škofije . . 9841 (+ 746) udov. 6350 (+ 107) „ 25650 (+ 1918) „ 33360 (+ 2353) „ 4454 (+ 83) „ 419 (- 3) , 168 (+ 60) „ 239 (- 68) „ n o: Mi Stran 3. 9. Zagrebško nadškofijo . . . 487 (— 7) udov 10. Djakovsko škofijo .... 67 (— 16) * 11. Bosniško škofije 170 (— 43) „ 12. Somboteljsko škofijo . . . 277 (+ 59) n 13. Videmsko nadškofijo . . . 258 (+ IH) „ 14. Razne kraje v Evropi . . . 345 (— H) „ 15. Ameriko 2067 39) „ 16. Afriko in Azijo 237 (+ 5) n Vkup 84.389 (+ 5533) udov. :Torpj dobi letos'slovenski narod od'družbo sv. Mohorja iznova 506.334 lepih knjig. 11,275,810 knjig jo družba do lanskega leta podala , Slovencem,. z letošnjimi pride torej na število 11,882,144. Kd(Matija Slavič, prfdigarja v Celju. liorošKe novice. Deželna vlada je določila 1 .K. 38 v kot odškodnino za kilo mesa Od svinj, ki qo vsled uradnega ukaza moiiajo zaklati v mesecu septembru. Soclaldenlokratlčni list „Naprej4* se vsiljuje koroškim Slovencem z nemškimi naslovil, >V Možici priredi kat, slov, pevsko in izobraževalno društjvo „Poca“ dne 27, septembra ob pol 3. uri * javen ^hod z igrami: „kri gospodi11 in ,„Sv. Noža“, Vogrčc. Kat, slov. izobražev|alno društvo priredi dno 20, septembra ob 3.; uri popoldne pri „Škofu11 mesečno zborovanje in veselico z govorom, petjem in igro „Krčmar pri z,vitem rogu11. St. Lipš. Srebrno svetinjo s krono je dobil hlapec A. Logar, ker služi pri posestniku Logart'u že 32 let. — Blizu 2 v a b o k a je dobil isto odlikovanje hlapec Jožef Dobrovnik, ki služ(i že 30 lot pri enem posestniku, — Posnonfajnja vredno za hlapce in dekle,! Važenberg. Slovesno in veličastno smo obhajali letošnje jubileje v spomin papeževe zlato maše m .60 letnice cesarjevega vladanja. Dne 23. avgusta so prišlje veliko procesijo iz Smarjete jn St. Ju rja v prijazno romarsko cerkev na iŽeHinjak, da so se na željo višjega dušnega pastirja opravile molitve za sv. očeta in cesarja. M srce segajoča je bila, ob tej orkdžnosti lopa pridiga šmarješkega g, provizlorja Jolinarja o sv. očetu. — Dne 30. avjgusta pa se je v .St. J ur ju vršila velikanska sjlavmost, kakoršne še okolica videla n j! .Gasilci iz važcnberškc občino so namreč priredili isti dan veliko mesarjevo jubilejno ■ slavlje, katerega se je udeležila v velikem številu vsa okolica. Slovesna služba božja se jo vršila pod milifm nebom; pri sv. maši jo ubrajao svirala želinj-sko-šentpetorska godba. Slavnostni pridigar, gospod župnik Pofljancc so v svojem govoru, ker so je ustanovila nova požarna bramba, omenili, kakšen pomen in namen da imajo gasilna društva), in potem se v ginljivih besedah spominjal žalostnih’ in veselih dni našega presvetlega vladarja- Pri slovesnosti jo bil mui navzoč (veujtOiVšJa okrajni glavar* viadui sveio-vaiec, g. iviajemoler, ki ju se svojim pobožnim obnašanjem pri Siuzui božji uai ijuustvn juajicpši .vzgjLcu. i uksuo gospode si ijuustvo žen .imeti. Ni, treba omenjati še poseoej,, ua je jsti ua,u bil St, Jur slovesno okrašen, ua so iz zvonika, jz visokih mlajev m hiš vdirate zastave, jii je daiee naqkoh oznubjalo gro-meiije lopieev,, ua se v St, Jurju obhaja nekaj ne-navadnega,) Lreiunj. Nadvse obilno je obrodilo letos sadje, a kupcev ni. Druga leta so hodili k nam sadje kupovat iz Nemškega, a letos ga imajo tudi tam do-\ oij. Po nekaterih krajih se n tu pobiranje ue izplača, Kaj storiti i Bo.jše namizno sadje is,e» naj še ohrani, siupeje se naj vse porabi za sadjevec — mošt in žganje iz sadja. Češplji se nuj ah posuše,, uh porabijo za slivovko; prodati so jhi me ijzplača. Ponekod tožijo, da imaj,o premalo posoije! Naj jsti,, ki je imajo odveč, jo dajo na razpolago jn si jo že le-ios napolnijo za urugo leto. Naj ,se nikar, preveč ne trati letos sadje in mošt,. .Vse se naj porabi, čja ne drugače, se naj posuši.! Prihodnje jeto ne bode sadju, ker na drevju m videti nobenega cvetnega POP-ka, marveč sami lesni, ijii: potem hudo spet miorali naši kmetje prav drago kupovati za posle im delavce smrdljivo žganje, strupeni špirit,, mesto, da bi se žo letos preskrbeli s sadnim imošjtom tudi za prihodnje leto. Ljudje letos prav nič me občutijo, če morm jo po gostilnah dražje plačati pivo; saj jim ga nje boue treba piti, ker je sadjevca dovolj. iNaj letos ljudje iz krajev, kjer sadja ni, opustijo žganje in pivo, ter si naj kupijo od svojega sobrata i kmeta — dobre pijače, Velikovec. Na Majo Gospojnico popoldan sejo vršil v nemški telov adnici zelo dobro obiskan kmečki shod. Udeležba jo bila rajdi tega tako velika, kor se je za shod zelo agitiralo, ker se je reklo, da imajo tedaj kmetje svoj dan, ju jo vsakega dolžnost so ga udeležiti, alj pripada tejj ali oni stranki,. Govorili so o kmečkih stvareh: Bohenblum, znani kmečki prijatelj iz Dunaja, velikovški N.agele in potovalni učitelj Burni, sev.eda vsi, samo v, nemškem jeziku. Na shddu se ni napadlo razvpn socialdemokratov nobene stranke. Kar sta Hohenbtpm jn Sumi govorili a, lahko vse potrdimo, ker itak zahteva to za kmete naša krščansko-jslovenska stranka, Tjudi Nagelo se je držal tokrat v svojih mejah; drugače je pa zelo slabo govoril. Dobro je bfho, da se je udeležila shoda tudi slovenska stranka, izmed katere sta odgovarjala in izpovedala svoje mnenje velikovški kolar g. Carf in šentjurski župnik g, Poljanec, iG. Carl omenja, da našega kmeta razven 'drugih nadlog teži tudi uravnava šol, ki naj bodo ma kmetih drugačno in v mestih tudi drugačne. G, Poljanec pravi, da so gospodje danes sicer povedali vgliko pametnega, a nam niso nič pokazali, kako, bi se dala zaceliti rana, na kateri naš koroški kmet najbolj trpi j n krvavi, da bi se namreč vsaj nekofhka poboljšalo po-manjkanjo poslov in kmečkih delavcev, Kaj pomagajo nam kmetom velika posestvja,. ako pa ni ljudi, ki bi jih obdelovali! Lepo so govorili gospodje na shodu, govorili res za kmeta, ker so naši bili zraven. Ako bi jih ne bilo in bji videli Nagele In drugi, da so sami med seboj, je pa gotovo, da bi naše kmete ne samo poučevali, temveč vabili bi j jih v svojo sredino in pripravljali za, bodoče dežejlnozborske volitve, ki se vrše kmalu po novem letu. Zdaj so jim pa Dobrovc, Poljanec in Carf zmešali račune. Društvena kronika. Sv. Jakob v Slov, goriejah). Malokje jto mladina tako navdušena za mi'adins(k|o organizacijo, kot pri nas. To kažejo posebno naši društveni shodi, ki so vsakokrat tako dobro obiskani. Zadnji društveni shod so jo vršil dne C. seipjtembra in ise ga je ,udeležilo okoli 200 ljudi, večjidel mladina. Prihitel jo med nas tudi mladenič Zobot iz St. lija, ki nam jo v kaj lepem govoru razkril naše nasprotnike. Za njim jo govoril Janez Spari iz Jiaronine, M jo vzpodbudil mladeniče k ustanovitvi mladeniške zveze. Za zabavo so skrbeli naši tamburaši s svojim ubranim brenkanjem,, tor z lepim jpetjem tudi cerkveni pevci pod vodstvom g. Knupleža. Izmed mladenk je n a,slepila Veronika Klemenčič s pesmifco: „(Slovenka sem“. Z obiskom so shod počastilji • tudi fantje iz Jarendne* kar jim ob priliki vrnemo. .T|eb(i pa, draga Šentjakobska mladina, želimo m'nogjo tako [Veselih daevov! Laporje. K, sl. izobraževalno 'društvo priredi (dno 27, t. m. jubilejno slavnost z deklamacijami, slavnostnim govorom, petjem. Predstavljali se beta 2 igri: „Dom in tujina" in ,„Ne viđajmo se“, Za.če;tok po večernicah. .Vstop,njina 30 vinarjev, K obilni udeležbi v;abi odbor,. Galicija. S. K. S. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20, t. m. ijubilej(no veselico v proslavo 00 letnega vladanja presvitlega cesarja v gostilni g, Ašen^ergerja>! Mladini. Mladeiikam. BjIu. sum aanes pnsolna pri novi sv, masi, Kit jo jo uarov)ui mlaueiuc napo zapuiju, j.\jl moj namen popisovuu ,te veiuvazno s^avposn, saj je vam vsem znano, Ua m za z apnijo Jupsega Unc, ,od unovia prjmicije. Aupozauicn jo .ta ugn no samo Slavljeneu m rouuim njegovi, temveč cen vasi, cen ziupmji, , lUpuScjam torej vse nauatjoe opisovanje in premem k, šivan, ji a prnmeija je namretc, imela ujCko pose/unosL, m te na to so bocem ozirati, jv ion o jo nesia c. g, pnmjieijantu sivoitasja novica, ivaj jtaicega pa vendar nosouaj ni uno Se limon m nikjer, ivio-ute so v si, ki mislite^ (Ja se jo morua tema kilo smu-jui4 ulj. na ui kuo poUstopii nov.Cpv^ti se r.ucu stare svcHOvee, ne, na^pi-olpoi Marsikatero oko so je rosno pri tem pogieau. Da razumemo eeio zvezo, truna nam no, Ofzr.eti se v pi'Ctukiosi, D po jo preu tridesetimi len, Maria Bogoviče-.vitj uzorna miatleakUj je kot edinka pp snu'ti svojili staiiSev, poucuovala iepo kmetijo, D(a ji ni manjkalo snubcev^ si iabko preustavijaie4 .četudi je uua Marta prekoračija iu, teto m tuut nikakor m bija iepo-tieu, D.osodaj jo bita odklonila vsako ponuubo; (Skie-paio se jeA ua Marta boce ustaji samic m. — jiem .večjo jo pko začuuenje4 ko se je po vasi raznesla vest, trn so Maria zaroči z ekonomom Ivanom, ki jo preu kratkim bil nastujvljeii v sosedni grajsenn. V prostem času jo namreč ta ekonom z dovoljenjem svojega gospodarja pomagat t,uaj drugim pcnesini-kom, zlasti pri nasajeiiju novih gprjC. iako je prišel ivan tuni v Martino hišo, 2A tetni mladenič je posebno rad občeval /. Marto;, jspoštoivaja sta drug drugega, ker sta bila oba plemenita značaja. iirajščak je začel ivajiiu prigovarjava, naj snubi Marto; po kratkem prenijišljevianju so i.van odloči prositi Marto v zakon, Marta, ki jo od dno do, dne bolj spoštqv,ata značajnega ivan a, privoli, toda s pogojem, da se v boljše medsebojno spoznavanje Z odločilno zaroko čaka šo pol leta, V. Martini hiši jo bivala 17, tetina osirotela Marica, kateri je bila Marta ne samo gospodinja, temveč tudi skrbna mati, Marjca pa jo bila pridna in hvaležna gojenka; ljubila jo iskreno svojo dobrotnico, molila za njo, ji stregla kjersibodi in urno sukam svojo priduc roko pri različnem domačem delu, Marica jo bila veselo naraveii pela je kot slavček ter razveseljevala se svojo šaljivostjo celo 'hišo, .Nekaj časa sem pa Marta opazuje, da pri Marici ju več pilave veselosti, da blede njenja lica in da je pogostemu zelo razmišljena, otožna in raztresena. .Vkljub vsemu poizvedovanju in povpraševanju Marta ni mogla naj|ti vzroka Marične otožjnosti. Bližal so je konec pogojenega ppl lota. Nekega dne je morala Marta v mesto na sodnijo. Domu grede premišljevala jo o bližajoči se zaroki; ljubila jp od dne do dno bolj bodočega zaročenca, srečno so jp čutila, veseleč se dneva, ko sklone zvezo s pridnim, značajnim mladeničem, [A pri vsem tem jo imela premisleke: razlika v starosti jo bila le velika; — ali, jo I vapi res ljubi,?, —- Ali se ne moti? Jeli zadostuje spoštovanje za srečni zakon? Kaj, ko bi se Ivan pozneje kesal? ,T|ake in enake misli so ji rojile po glavi. Ko pride potoma skoz župnijsko vas, stopi v cerkev, poklekne pred oltar Marijin in gore,če moli.. : ' ( i % J ,, Potolažena ju mirnoja se vrne domu. V spalnici odloži; dveri y sosedno sobo so bile naslonjene; nehote čuje sledeči pogovor med Ivanom ju Marico: Ivan:! gTiorej dobre Marte ni doma;' nekaj nujnega bi ji imel sporočiti, dolgo pa Čakati ne morem, ker so ,ob petih z gospodarj;am snideva v gorifiah," Marina: ,/Betica se mora vrniti (vsak čas; m | malo potrpite. — .uospou Jvaut, an mi uovonto prob-j njoiV i Ivan: „Gotovo,. Manca,. le govorite!,'4 Manca. „Veni, /la ,v Kratkem snubite mojo do-; brotnioo, mojo urugo mater; zarpKi uo Kmaiu steut-| ta poroku, i rostm vas, Ijubnp dobro Marto, psročuj-| to jo, kakor ona to zastuzi po svojem blagem srpu, i Jaz pa nočem za .v ujm blagor moliti j v se svoje žive | dni, " Ivitn: „Gobro, dobro,, Manca!“ Mjarrea:. „Beuaj pa še moja druga prošfuja! .Ta zadeva mene. Kakor, čujem, išče .Vaš gospodar lušiiOj za svojo, v, Beču bivajočo* oženjeno hčer; priporočite me za to mesto, .upam, da mi jo mogočo, ustrezali vsem zahtevam, ju trdno voljo imam, vestno izpolnjevan vso svojo dolžnosti. Prosim .Vas, ne zavrnilo te moje prošnje!" ivan: „Vi nočete zapustiti to, hišo, Marica, zakaj ?“ Marica: „Ne vprašajte* ue morem ostati tu, oli prosim ne vprašajte! ' t,Uujo se jok-j Ivan: „Marica! Moj Bogi," Pri ten beseuan .vstopi Marta;, bleda je, a s ; krepkim, ,ouiioemm glasom jima reče: „M kratkem bo j v tej hiši vesela zareka Ivana in Mamce, i'i’i Man-' ea uo.biš pristavo* ki, lezi blizu grajšente* ju ti Ivan ' So nauatje jahko oskrbuješ guspoidarjeve gonee in ; pri tem si tuni So doma na svojem mestu, sedaj uo-! uenega ugovora več! Jutri se popeljemo, v mesto k : notarju* ua se cela stvar. Judi postavno uredi. Zaroki je Kmalu sledila poroka* m teto potem so imeli Ivanovi sinčka Jožekfa* kateremu je kumo-' vala Marta, . , ,, (l ..n,lLii. i, . Marta jo bivala sedaj začasno pri Ivanovih; stregla jo Marici in jo uadomestovaita v gospodinjstvu. .Radost pri Ivanovih se je pa hitro spremenila v žalost; mlada mati je postajala od .dne do, djio slabša;, bleda iu upala so bila prej cvetoča lica r-iu osem dni po porodu jo Marie,a zatisnila za večno svoje očk Ni mogoče popisati žalosti Marte* ue obupa Ivana, Ta je Uit od tistega trenutka kakor okamenel; mehanično je. sicer opravljal svoje delo, a bilo je videti* kakor da bi bil njegov duh odsoten. Be za otroka so m zmenil;, le redkokedaj jjo prišel k Marti, kjer je po materini smrti bival Jožek; pogledal ga je* se bridko razjo-kai in zopet odšel, Ivanova dušna bol pa ni dolgo trajala- .Grez pol Jela je umrl za logarjem, Ro božji volji je bil zopet združen z nepozabno Marico. Osiroteli Jožek pa jo ostal pri Marti. Da je pri Mariini vzgoji postal Jožek vrl mladenič,, pozneje vzoren dijak, temu se ne bodemo čudili, 2o v ljudski šoli jo kazal ue šamo izvanredno nadarjenost, temveč tudi blago sreo. Kot šolnrček jo stregel pri sv. maši; že takrat je gojil željo, postati duhovnik; zvest jo ostal temu stremljenju tudi v srednjih šolali. Dri .vsaki priliki je rekel Marti: „Co je božja volja, postal bom služabnik gospodov, Kumica, kako lepa bo primicija! t— iVi, le Vi mi bodete nesli krono; te prošnje mi ne smejn odbiti;, ob, kako zelo Vas ljubim in čislam, draga kumica!" Vsi ugovori Martini niso obveljali, Jožek nj odnehal prositi, jn Marta se je udala. Danes torej je bfd velepomembni dan, težko pričakovani dan! Jožek jo stal prvič pred allarj^m kot novomašnik, in stara Marta mu je nesla krono. Skupno sta danes molila za Jožekove pokojno st ariše;! Jožek pa še prav posebno, za svpjo drugo mater, kumico Marto. Blagrovali so vsi novomašnika* blagrovali pa tudi Marto, ki se je danes čutila presrečno. Njena sreča je bila prava sreča, ker ujej veljajo besede: „Blagor mu* ki ,vo premagovati (samega shbe, ki vedno spolnuje svoje dolžnosti do Boga in do bližnjega, ki tudi v hudih bojili no zapušča pota poštenosti in ki vsled toga doseže zaželjeni natmen! “l Mladenke, spominjajte se večkrat Marto in njenega ravnanja; morda se obvarujete marsikaterega nepremišljenega, usodeipplnega koraka! M. Mladeničem! Naši mladeniški shodi še niso pri kraju. V nedeljo, dne 20. septembra bo v Poljčanah velik mladeniški shod, ki se iga udeležijo mladeniči iz bistriškega, konjiškega ter tudi šmarskega in ptujskega okraja). Dne 27. t. m. pa bo v (ptujskem okraju mladeniški shod. Natančneje najznani „Slov* Gospodar". Za sldop krasnega letošnjega mladeniškega gibanja pa .sklicuje Zlvezn, M. na nedeljo, dne IG oktobra pri Sv. Juriju na Sčjatvnici vielik mladeniški shod. Udeležili se ga bodo mladeniči Slovenskih goric, Murski poljunei in Prekmurci, Pripravo za ta shod so že v teku. Torej že sedaj na agitacijo mladeniči, da bo tudi ta shod krasna slika prebujenosti naših' slovensko-Štaiierskih mladeničev! Vsi na delo! Vsi na agitacijo! Vsi na krov)! Eno 11. Oktobra vsi k Sv. Juriju na Ščavnici! Mladeniško gibanje v drugih slovenskih deželah. Mladeniči na Kranjskem imajo dno 27. sept. svoj prvi mladeniški shod v God k niči ^na Notranjskem. — Dnjo 8. septembra se je vršil v M i r-n u na Goriškem mladeniški tečaj, ki se ga jo udeležilo nad 1000 mladeničev: pa tudi .mladenke, možje in žene so bili zastopani. Mladeniški tečaj pri Sv. Emi se1 jo zadnjo nedeljo prelepo izvršil. Pr odnašali so jurist 'Ogrizek, bogoslovec KompolŠek, abiturijent Cečko in župnik Gomilšek. K novi mladeniški zve^i šentemski je takoj pristopilo £5 mladeničev. Udoležlencev tečaja je bilo n!ad st'o. Navdušenje jo bilo voljko, Kani manj e splošno. Vrlo nabroj, SentemSanji'! Cerkvene zadeve. Župnijski izpit so rjapravLli Častiti gospodje: Janez Čenmžiar, kaplan v Teliar j ih pri Celju, IA1. Gričnik, kaplan pri Sv. M arini niže Ptuja, Andrej Povrće, kaplan v Hočah pri Mariboru, Melh. 'Zorko, kaplan v Cirkovcah' pri Pragarskem. Biikovniško vesti. Preč. g. dekan Franc Bo-hak je imenovan kn. šk. duhovnim svetovalcem. rO. g.' dr. Franc Eukman je postaT profesor moralikc na mariborski bogoslovnici; na njegovo mesto v Slov. Bistrici pride č. g. Fr. Doberšelc. Jubilejno romanje v Slovenski Lurd. 'Čudovito, kako radi naši ljudje romajo. Par cfni -pred malo Oospojnico je S. K. S. Z. razgdasjla, da prirodi skupno romanje k Mariji Pomagaj na Brotzje. tu oglasilo se je takoj nad 100(1 romarjev. 10. in IT. t. m. jo bilo skupaj 1100 Štajerskih romarjev pri 'Mariji na Gorenjskem. ,'Udeležilo so je tudi romanja blizu 20 lavantinskih duhovnikov. Nebo je bilo vedno vedro in se je veselo oziralo ria toliko trumo pobožnih Marijinih častilcev. Nobena n'aimanjša noKgoda se ni pripetila. Vse je hfflo veselo in navdušeno. Pozdravil jo v četrtek nopoldne romarje v Marijinem svetišču naš rojak o. 'Salezij. Povdarjal j(e, kako se božja pot pri Mariji Pomagaj od leta do leta povzdiguje in da Marijih o Brezje nemara postane naš Slovenski Lurd. 'Saj je tudi letos, ko so bili Hrvatje pri lurški Mariji na Francoskem, ravno v istem času kakor tam,' tukaj nek fTetni1 deček Čudovito ozdravel. Po pozdravu so si romarji malo odnočili, potom pa se je pozno v noč spovedovalo/. Zinfraj je pridigal znaini romarski pridigar č. g. župnik Mur-šee o Marijinem jubileju. Gb T>ol fl. uri je pridigal r>aš organizator in oče mladinske orgtalnizaeiin Č. g. župnik GomdSak. /Njegov govor Je napravil velik utis in ie obenem obsegal cel program naše krščan-sko-soeiai!ne orgiaViizaoiie. Slovesno sv. mašo ie ob asistenci onra-vd duhovni svetovalec č g. žnntnik Hirti. Po zahvalni pesmi se je'med navdušenim u Ottom valila velika proeesija zonot' nazaj na kolodvor. Vsem se ie hra/to veselje ’Z lira-, ih komat so romar-•i zaisedli vlak. so ie zonot nanrei pelo. Gotovo ostane ta božja pdt vsom ndeležencem v najlopšem spominu. Duhovna gredica. K vatre. Ravno a|eđaj imar mo kvaterni teden. Kaj So pa kvatre, kakšen namein, pomen in kako zgodovino imajo? Na vsa ta vprašanja naj sledi kratek odgovor. Natančno so ne da določiti zgodovinski začetek kVater, kvatornega tedna in posta. Eni mislijo, da so kvatre obhajali že prvi kristjani za časa apostolov. Natančne in gotovo podatke o kvatrah imamo še-le iz d. stoletja. Za Časa papeža Leona I. Velikega (440-401.) so se kristjani v Rimu v sredo, v petek in v soboto prvega tedna v vsakem četrtletju postili. In to v Rimu ni bila le pobožna navada, temveč celo 'dolžnost. S postom so darovali Bogu vsialko četrtletje in so si prosili božjega blagoslova naid poljske pridelke. To je gotovo hvalevreden namen! A temu se je pridružil še drug namen. Papež Gela-zlji (492.-96.) je namreč začel deliti ravno v kva,tornem tednu mašniško po- svečenje In nj sede, a prej so potrebna nekatera uvodna vprašanja,, Koliko let ste stara?" — „Gospod sodnik, prosim, štiriindvajset." — „Toliko let ste imela že pred leti, kakor berem v protokolu, ko sto svedočild v neki drugi zadevi," — „Seve, gospod sodnik, toda jaz nisem taka, da bi danes rekla tako, za nekoliko dni zopet drugače!"' M 1 t 1 Sumnja. Zdravnik: „Milostna! Govorenje in kuhanje Vam že moram strogo prepovedati!" Gospa: „Gospod doktor! Vi ste gotovo prijatelj mojega moža!" _________________________________________ Brzojav! Mnogo Ijudij še ne ve, da sem se že dne marca Š9©'5' z svojo manufakturno in konfekcijsko trgovino v Mariboru iz Gosposke ulice št. 11 „Pri zvezdi“ preselil v staro splošno znano trgovino „Pri škofu44 Gosposka ulica štev. 3, prej Reichenberg. Vabim torej cenjene odjemalce uljudno tudi na zimski nakup. Čisto novo odbrana zaloga blaga kakor: št oh, blago za hlače, barhenti, platno, obleke, srajce po vseh cenah itd. Velespoštovanjem Ant* J. Strolunajer samo Maribor, Gosposka ul'ca Štev. 3, ,JPri gilcOfuM. 29 O >V2 f-t a* F* rS V7 <3 fU ca o & f-T o - *—* IM cJ ■t«. M FJ €-*- O tJ FS +1 o B 'C CD & B. er" O o o v* •n o vrt PT •n *1 »-*- trt< pr o Pojasnila o inseratih daje upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. Bar Vsaka beseda stane 3 vin. "3SM Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev pihlja (luskin) na glavi, to jo Kapilar št. I. Cena jo (franko na vsako pošto); 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od meno. Naslov jo: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar so pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Služba org« n'sla In cerkovnika so odda na Suh'. Prjsilo« mora biti rokodelec. Lahko bi pomagal todi pri posojilnici. Oglasi do 1. oktobra na župnijski urad v Žva-beku p. Pliberk. 20 ajssr Olje tsk: za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. iftaliticnatjtc brezplačno dopošiljatev mojega ilustrov. cenlUa >. nad fUOO MllItmuE. Garancija več let. Otradne zaoithe z natisom in brez natisa, vsake vetileosti in UaUovosti priporoča Tiskarna sv. Cir ila v Maribora. Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma, protin, živčne bolezni, glavo in zobobol, bolečine v hrbtu in mišicah, bodljaji, trganje v ndih, nogcbol, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično poskušeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika '/» nav. velikosti. Nikelnasta Roskopf ura .... K „ , patent železničarska . „ „ Tula z dvema pokrovoma „ Srebrna remontoir ura . . . . „ „ „ „z dvema pokrovoma .....................n Srebrna Tula remontoir ura z dvoma pokrovoma ................... Ooldin remontoir ura ali jeklo . „ Jeklo remontoir ura ploščasta . „ Zlato 14 kar. remontoir damske ure „ Zlato 14 kar. remont, gosposko uro „ Ure na nihalo Ure na nihalo z bilom . „ Stenske ure...................... Budilke.........................„ Budilke z dvema zvonoma . . . „ Srebrne verižice................„ Zlate 14 kar. verižico . . . . „ Zlati 14 kar. prstani...........„ Novozlati prstani................. Anton itiftniann, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor M 1, Štajersko. 23 3 — 6'— 6'— 6'50 8-60 12'— 4'— 6'— 18-42-— 6'60 7' — 2- — 2-40 2-80 2'— 20- — 4-— 8 — P9Z0r I Pozor! Iehtyomentol pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedosežen! Vspeh učarujoč! Nad 15-000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-j rodezanu (via Lvov) oddelek 35. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če so pošlje K 6.-, proti povzetju 20 vin. več, 10 steklenic Iranko K 10'—, 26 steklenic Iranko K 23 —. 27 Cii&j! Pakraške želodčne kapljice. Staro Hlovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih 1 želodca in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za ¥wiržanje dobrega prebavanja. Delov 101 je izvrstno, vspeii siguren. Ctena je za 1» steklenic (1 dvanajsto-rica) Ci It franko na vsako pošto po povzetja ali £e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic so ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jui"išića, lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija). 1 665