SI™. 201 V Trsta, v scbsfo 2S, Iiillfa 1919 I ' " v- u i:ircha, kjer se je včeraj posveto vala z Ren-neriem. Pričakue se v kratkem prihod avstrijskega finančnega ministra. Ti odposlanci bet-o končno uredfli odgovor Avstrije na gospodarske in fini ančne klavzule mirovne pogodbe. IZ FRANCIJE. Clemenceau proti uvažanju iz Nemčije. PARIZ, 24. Clemenceau je -poročal o ukrepih proti zahrbtnem uvažanju manufakturnih proizvodov iz Nemčjie, -ki tri povzročilo grozno brezposelnost mai francoskim delavstvom. Zbornica je odobrila dnevni red m vladno izjavo. IZ AMERIKE. NereiH v VVashlngtonu. VVASHINOTON, 24. Vkhub varnostnim ukrepom so se snoči ponovili izgredi. Dva člana obrambne straže sta bila od črncev ubita, a tretji je bil zopet težko ranjen z brivno britvo. Izgredi so omejeni samo na del mesta, kjer stanujejo črnci. Crnci so oddali nekoliko strelov proti belcem, ki so šli slučajno mimo. Žrtev doslej £e iti. _ IZ ANGLIJE. Izvoz premoga prepovedan. CARDIFF. 24. Angleška vlada je prepovedala nakrc2vanje premoga, dokler ne izda admiraiiteta dovoljenja. Izravlja se, da je vlada morala mkrcn« taJco, da zagotovi premog za. najvažnejše potrebe, kakor za lad^e hi za druga angleška razdeljevala. Rudarska stavka. L.ONDON, 24. Rudarska stavka -traja še vedr.o. Grozi nevernost, da se še bolj razširi. Danes se je L!oyd Oeor&e po pogovoru s podjetniki dogovarja z izvrševaJnim odborom rudarske zadruge. Zdi se, da se bo lahko dosegel sporazum glede takojšnjih vzrokov stavke, ker so odškodninske eabteve sa izčrpano toneteto malo večje, nege vladne pornx!be. Medtem.se je stavka razširila po M;"n;ift yorksbirskih KTVh santo iz soli:arr.crsti. T; rovinski minister >e odšel v Leeds, da ukrene, kar je potrebno za delovanje strojev in črpalnic v tamošnjih rudnikih Izjavi je. da niso bili poslani tjakaj mornarji in čete, da bi se s tem zastrašili dela -ci, temveč edino-!e zato, da se vzpostavi delovanje stro ev, ker je to neobhaino »potrebno za obrano rudnikov. Minister je itudi izdal na županstva proj, as, s katerim jih poziva, da omeje na najnižjo raero porabo premega. Žrtve egiptovske vstaje. LONDON, 24. Dolnja zbornica. Državni podtafnik ski z manje zadeve NVarmsdorth je izjavil, da znašajo žrtve v zadnjih ustajah v Egiptu v vojski 29 mrličev in 114 Tan^encev, pri Evropejcih, 31 mr-feče • in 45 ranjencev in pri urojencih 600 mrličev in 1600 ranjencev. Govornik je tudi naznanil, da poroia generia! AIlemby, da je pustil vse po-liiiške aretirance v svobodo. Mirovna pogodba odobrena v gornji zbornici. LjONDON, 34. Lordska zbornica je soglasno kon-čnoveljavno odobrila mirovno pogodbo z Nemčijo in angleško-francoski dogovor. IZ RUSIJE. Kitajci pomagajo boljševikom. HELSINOFORS, 24. Po vesteh iz skrajnega vzhoda prihajajo boliševiški vojski pri Blagove-Šenku neprenehoma kitajska ojačenja. Prišlo ja že do spopadov me»d Kitajci in Japonci. Ubijanje otrok v Beli Rusiji. PAiRIZ, 24. »Matinc piše, da je beloruski narodni svet izročil poljskemu narodnemu svetu v Parizu , ko me je ljubosnmnje hotelo zavajati v krivičnost in slabo voljo. Anton, ki je bil dovolj duhovit, da je mogel ceniti odličnosti svoje mi-Ijcnke, in ki je imela srca, da jo ljubi — ni raz- 13 deklic in 8 dečkov, v Giercerynu 11 deklic, a v Pralmi 12 deklic. — Znamo, »da cvetejo v Rusiji ■krvave rožice, toda tako krvave menda vendar ne. (Op. ured.) IZ NEMČIJE. Narodna skupščina. Važne izfave *?lede vnanje in notranje politike. BASEL, 24. Iz Weimarja poročajo: Ministrski predsednik Bauer je razvil v narodni skupščini vladni program ter izjavil, da je revolucija dala Nemčiji svobodno pot za nadaljno delo, ali to pot je ustvarilo razdevalno delo na bojiščih. Osem mesecev, minulih od tedaj, je vrhu tega rabilo dograjanju in reorganiziranju nove dobe nemške države z odobritvijo nemške ustave. Demokratska republika je dovršen čin. Bauer odklanja program r.eodvisni-!:cv, ki nočejo ustvariti tf^spodsiva enega razreda, ki tvori večino nareda, ampak uvesti terorizem enega dela enega razreda. Govornik je opozarjal na razsulo, povzročeno od diktature proletarijata v Rusiji. Priznava, da Imajo Nemci vzroka za nezadovoljstvo, vendar odklanja štrajk, ki ga označa kot neumestno sredstvo. Razlaga načrte zakonov, ki so že napovedani in se udejstvijo, da se doseže postopna socijalizacija glavnih panog gospodarskega življenja. Tri smernice morajo voditi bodočo gospodarsko politiko Nemčije: 1) čim najhitrejša socijalizacija; 2) organizacija preskrbe, kar se tiče živil in obleke; 3) odstranitev vsakega blaga za luksus, ki more poslabšati plačilna sredstva Nemčije, posebno pa uvoz blaga, ki more neugodno vplivati na nemški trg. Biiuer naglasa, da so neprestane zahteve po imanju plačil najslabše sredstvo za zboljšanje položaja. Treba je doseči znižanje cen. Napovedal je sledjič važno reformo glede juridične-ga položaja funkcijonarjev. Za Bauerjem se je priglasil k besedi minister za vnanje stvari Muller. Naglašal je potrebo vnanje in notranje politike, ali soglasne. Re-kel je, da mora Nemčija odločno hoditi pot miru. Svet se mora uveriti, da je izguba dveh milijonov mož, padlih v vojni, utrdil v njem prepričanje, da se navzkrižja med narodi ne morejo več reševati s krvjo in svincem. Razpravljajoč o razorožitvi, je rekel Mi'Jler, da ta ne bo v blagoslov za ves svet, ako se ne prisilijo vsi narodi v razorožitev. Meni, da je najboljši način za borbo Nemčije proti usodnemu sistemu zvez ta, da se ne udeležuje nobene zveze in da s tem pripravlja pot Zvezi narodov. T emčija priglaša svojo pridružitev k Zvezi narodov in je pripravljena živeti v miru z vsemi narodi. Muller ponavlja vnovič trdno voljo Nemčije za delo vzpostave. Govoreč potem o teritor' jiJnih vprašanjih, izjavlja, da je vlada sprejela načelo, da se ne vmešuje v notranje stvari Rusije. Nemčija hoče ustvariti odnešaje dobrega sosedstva s Poljsko in skleniti kompromis s češkoslovaško državo. Nadeja se, da prijateljčke vezi s starimi zavezniki Turki in Bolgarj: prežive zrušitev zvez med vladami. Slejkopre; pojdejo vsi napori Nemčije za zaružen-em z brati Nemške Avstrije. Muller zahvaljuje nevtralce za njihovo posredovalno delo usmiljenja. Opozarja na gospodarske klavzule v mirovni pogodbi, na vzpostavo trgovinske mornarice, na zaščito izseljencev, na informacijsko službo za gospodarske stvari, za katere se je ustvaril poseben urad. Zaključil je, rekši, da mora prva dolžnost Nemčije biti ta, da dela in povrne atmosfero zaupanja, ki ga Evropa potrebuje, če hoče mirno dihali. Nemčija pričakuje od napredka Jemokracije, da se povrne na svoje mesto med velikimi narodi- IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Pomankanje premoga na Dunaju. DUNAJ, 24. Velikansko pomankanje premoga, na katerem trpi Dunaj, bi mosrlo pomeniti nesrečo za mesto. Mcrročc bo že jutri ustavljeno dobavljanje električne energije v privatne svrhe. Ni isključeno, da se ustavi tudi tramvajska promet. Avstrija in mirovni posrojl. GURIH. 24. V Feldkircu. kamor so, kakor ^e znano, odšli načelniki nemškoavstrijske dcleraci ^, se vrše posvetovanja med Rennerjern in vladnimi člani, ki so prišli z Dunaja, in istočasno me.i Ren-nerjem, Bnueriem in Fridrfkom A lerjem. Razpravlja se o stališču, ki ga |zavz?.mejo socijalisti proti mirovnim pogofem. Mnoso se govori o vladni krizi. Ce se poboji ne iznrerrrne, se predvideva demisija cc-.?a kabineta. .Minister za -zunanje zadeve Bauer da gotovo odstopi. pravljal s tisto mero samozatajevanja, olike, kakor jo je zahtevala konkurenca s tako nevarnim tekmecem: a ta, mlad in strasten, ni imel niti najmanjega sočutja z nesrečno ljubečim, kar je kmalu ovadil Anton sam proti svoji volji. Res smešno je bilo, če si opazoval, ko sta se pozdravljala, ko sta se srečavala, če si gledal njiju obraza in kretnje, ko sta se izogibala drug drugemu, če je bil eden drugemu na poti. — V vseh teh stvareh je bil Henning viši, ker sta mu njegova lepota in dostojnost pomagala preko, dočim je ubogi Anton v svojem zagrizenem srdu, ki je ob vsaki prliiki grozil z izbruhom, igral kaj smešno figuro. Kaj nesrečno moraliziranje, neprestano zbadljivo namigava-nje na frivolne zveze, lahkomiselnost in slično — vse to ga je prejemalo kakor da so ga napadli krči. Henningu je bilo to v povod, da je zaklinjal krotke medvede, vsiljivce, ki se nepoklicano vmešavajo v stvari drugih ljudi itd. Ob takih prizorih se je Maja odstranila, dočim se je zdelo, da Jette vživa in se zabava na tem pogledu družabne vzvišenosti Henninga v dobrem in slabem. V medsebojnem ogorčenju sta tekmeca sličila tlečemu ognju, ki mu treba le diha, da vzplamti. Po vesteh iz Dunaja so pangermanisti glasovali proti sprejemu mirovnih pogojev. Tudi koalicija med krščanskimi socijalci in socijalisti ne doseže večine, ker zastopniki Tirola, Štajerske in Koroške ne boco glasovali. Ni gotovo, ali doseže narodna skupščina zakonito število glasov. Vrše se manifestacije proti mirovnim pogojem. Dunajski listi smatrajo mirovno pogodbo za neusmiljeno nad vse pričakovanje. Qosoodarsko-fi-nancljalne klavzule da pomenjajo državni bankrot Švicarski agenciji je Renner izjavil, da so teri-■!or:>;Hi pogoji krivični. Italija da je prevarila upe Nemške Avstrije-, ker je trdovratno zahtevala za se južni Tirol do Brenneria. Zdi se, da se sploh niso v pošte vali Remerjevi protiprci'loEa o nevtra-Jizaciji spornega ozemlja. Brez nLkakšne podlage se določajo Italiji nem-ška ozemlja, katerih .amr:-sii?a pomenia gospodarski polom. O odstopu ntri-škoavstrijskega ozemlja Jugoslaviji je R se jih Je moralo izseliti raui lakote. Is Dr. Korošec ii! Gosdsčar opozvala ostavko. REKA, 24. (»Lavoratore«.) .Ministra dr. Korošec in Gostinčar sta na poviJaigš pojasnil, ki jih je .pedal ministrski predsednik Protič, izjavljajoč, da ni im-zl nikakršnega namena, žaiLtt ju, opozvala svojo r-stavko, ki sta jo podala zaradi spora, nasta'egn tekom razprave o ukrepih proti splošni aiavki »Era Nuova« poroča na dolgo in široko o tet že rešeni krizi v jugosloa vladi. Njen rešld poročevalec meni, da vsled te tdel-ne krize izbr.irhne ?.?Iošna vladna kriza in nadaljuje: »Ne vemo, kr. '• šne koristi more pričakovati Italija iz tega bekega spora: za najbližjo bodočnost najbrž zelo malo, kajti v nepopuščenju napram Italiji in v smatranju Italije za sovražnico so si vendar vsi eđtoi. Gaiovo pa je, da Srbi z manjšim prepTiča-n;e:n kot pa Hrvatje in Slovenci. Hrvatje in Slc-\isncl, desetletja .sem v neposrednem1 stiku in boju z neodređeni m i Itali:arr za na-d\"iado v Trsh?. v 'stri, G rio: :n Reki, itojskani po pokojni Avstriri proti 1:l;liji, sovražijo lta-Mjane in f-alijo s starin: sovraštvom, Srbi «pa ne. Srbi so vse te mosecc ';r.ri.-".:h pogajanj vodili proti;talijansko politiko, uscJa je postavila ta dva naroda drugega proti drugemu, ker hoče vsak n;i;u imeti večji rrbi-ček za svoje vojne žrtve. In Srbi so nastopili proti Italiji ti;-'i zato, ker so se po svoj »m zadanjenj« s Hrvati in S!ov.?ncl v enotno državo naravno zavzeli za stvar svojih novih fioroi?Aov, ne pa za :ta'iians';o. Toda iz te krize — znano je, da so tG /"ielje Pašiča in mnogih uglednih srbskih pcli.ikov, ki so le .z nej-evc.ro pristali na Jugoslavijo v ;::eui sedanj.? obl — bi se moglo izcimiti, da b: so uresničile sanje o V-eKiki SrbiM, brez tež^v pri; • i*ie-!-5?c-i Itul'je. bi obsegala Bosno in Hercegovina. r:znal .za pc-ses* Jugoslavije. Vsi protipredlogi Ne-mške Avstrije glede jugoslovanske meje pri Mariboru so bili odldomjeni. Potemtakem ostanejo jugoslovanske meje na Štajerskem take, kakor so začrtane po sedanji demarkacijski črti. Kakor porooa isti list, so bili Nemški Avstriji prisojeni vsi nemški okraji na ogrskem zapadu s šopronjskirn okrarem vresd. Jugoslovansko časo-nisr.s zabele Zuje to vest brez pripomb, kažoč s tem, da se ne zanima z>3. stvar. l.rvzeimši spor zaradi spornega ozemlja na Koroškem, kažejo Jugoslovani sedaj boljšo ra^polo-'cnost za sporazum z Nemci. Tako se javlja, iz Be-ig.rada. da se 25. t. m. sest-anejo tamkaj trgovski odposlanci SHS z nemškimi in avstrijskimi, da določijo teireije za gospodarske «veze med temi rrerrri državami. Tudi c-d-nošaH -z Romunsko se ne zde več tako temni. *-eme po drugačnem sistemu, ko nt bodo delali za druge, ampak zase. Prej ali slej mora priti do poklicnega zastopstva, temelječega na sindikalnih organizacijah delavskih mas. Na nesrečo so buržoazije zavezniških narodov v Versaillesu pokazale, da ne razumejo časov, kar pa ne odvzame proletarijatu poguma in ga ne zaustavi na poti nezadr-Jji-vega prospevanja. Tu je dilema: ali revolucija potom evolucije, ali revolucija s stresljr.ji. Sindikat mora biti oporišče nove politike, ki r.aj zagotovi Italiji večjo socijalno bla ^njo. Slediti je reba politiki delavskega razred? četudi bi se še ne b-ilc rešila. Kakor pa je ta mož s}Vl naJ » cbrair-bna ^ta utrdi na Soči, kar mu velik pod i tik in še večji prerok, pa vendar ni dober (diplomat, kajti kateri diplomat bi še! pisar*' v v-Ero Nuovo«, kako politiko naj votli Italija proti Jugoslaviji v s vrh o razbitja njene edinosti in enotnosti. Ce od-stopi Tfttoni, pač ni pričakovati, d i bi prišel na njegovo mesto Marko Dmicovich! Za soorazum med J:>goslavi|o in Bolgarsko. 7AGR2B, 25. GEra Nuova«.) »Qbzor« piše v oianku, naslovljenem »Bolgarska pired mirom«: »Bolgarska je naklonjena priklopitvi Reke k Jugoslaviji. Bolgarski politiki vedo, da bi Jugf-^r.-vijo, ?.'-:o bi dobila Reko in bi se jadransko vprašanje rešilo njej v prilog, ne imela r?s?Jogov. bi -se upirala upravičenim bolgarskim težnjam no Solunu, k? jc življenjskega pomena, za Bolgare.-Tr ' Sni so toiej odnošaj; med Bc-lgarji *rn Ju :o-slovani še preden je določila mirovna konferenca. V.?j n merava dati aH odvzeti Bolgarski. je £ud; uspelo. Is resore. Poslanska zbornica. RIM, 24. Liberalec Grimb^rotta je oooza*-jal — skltcevaje se na svoj prejšnji predlog — da dohodki upokojencev nikrkor ne od^o-—arjajo današnjim potrebam. Vlada je že nekoliko odpomofila, dovolivši drag?njcke doklade 30 lir upokojencem, a 23 sirotam in mladoletnikom. Te doldade je treba povečati in jih raztegniti tudi na kategorije, ki so sedaj izključene. Konservativec Dcniice se je tudi toplo zavzel za upokojence z czirom na kričeče ne-razmerje med pokojninami in potrebami. Dolžnost drža*'e je, da zagotovi bodočnost u- Nekega večera, ko sem menil, da so vse dame izven hiše, sem hotel iti k gospodu IT, da bi mu bil za družbo... Posli so mi rekli, da '<> Maja ostala doma pri gospodu in da so t di dru£i gospodje gori. Že poprej, nego sem -riše! do vrat, sem začul od notri velik rope t, a vstopivši sem videl, kako sedi Maja poleg o-četa bleda in tresoča se, in kako se oče — istotako prestrašen — trudi brezuspešno, da bi pomiril Henninga in Antona, ki sta si slala nasproti kot dva blazneža. Videti je bilo, da se silno prerekata med seboj. »Nikdo nima tu manje pravice, nego vi, £o-spod!« — je zaklical Anton, »vi, ki ste nezvesto in kruto zapustili tega angelja in ga užalili!« »In vendar, dragi gospod,« je odvrnil IIc:1.-ning, ^-stojim tu pripravljen, da jo s telesom in krvjo branim pred vašo vsiljivostjo in da se s*'oji slugi, drugih prič ne treba. Samokresa naj odločita, kdo med nama naj ne vidi več ju-tršnjega dne.<* .Maja je plačila kvišku, ovila roki okolo Henninga in mu rekla tresočim se glasom: »Henning, je-li to tvoja ljubezen? Je-li to tvoja zahvala za mojo sestrsko zvestobo?« Njegova srrMtost kakor da je bila ublažena v hipu; sprovel je Maje, ki se je komaj držala pokonci, k nje stolici, se spnstil pred jijo na kolena ter rekel: »Slrtdka Maja! Izgovori eno beserlo! Reci, da mi odpuščaš, da hočeš bit: moja — in vse bodi pozabljeno! Ponudim temu gospodu roko v spravo.« »Tudi jaz, gospica!«. je rekel Anton, »tudi jaz sem pripravljen ponuditi roko v spravo, če izjavite, da je nezvesti zaročenec vaš bliže vaši roki in vašemu srcu, nego pa možu, ki že leta nima druge misli razun one na vas, ki vas borim do zadnje kaplje krvi za svoje pravo | nikdar ne pozablja, čigar prva in zadnja Ijube-do nje.« »-Govor mi ugaja,« je izbruhnil Anton. »Vi ste vojak, a tudi jaz sem dokazal, da znam su zen ostanete vL« Maja je skrila obraz v svoji roki. Oče jo je zel v naročje in jo pritisnil na svoja prsa. Nje- H. . W . ' , ' - - , M. J*.*. " — * * * — " ----------' /I kali orožje. Izvolite določiti orožje, čas in kraj. na glava se je poveznila na riclovo ramo. Pripravljen sem.« j »Maja meja,« je rekel, »ljubljenka moja! Vsa »Jaz tudi,« je rekel Henning, »izvršili se r~oja radost v življenj'!: Cuj glas tega ubogega more takoj, kraj določite vi. Vzameva se oj > očeta. Ali moreš dopv.Jčati, da bi se ta dva, sicer vrla moža pobijala radi tebe? Ali hočeš sebe in svojce izročati sodbi sveta? Daj svojo roko enemu med njima! In če je glede Henninga na potu okolnost, da je bil nekoč nestalen, dovoli, da sem jaz prosilec za prijatelja tvojega iz mladosti, ki te ljubi. »Glej,« je pri-dodal, pokazavši na sliko nad glasovirjem, »njegov oče gleda doli nate in prosi zanj.« — Obrazom mučenice, pogledi, ki so bili kakor umirajoči, je Maja pridvignila oči do slike strica, obrnila svoj obraz z izrazom neopisne boli do svojega očeta in je napravila kretnjo kakor da hoče ponuditi roko Henningu. Sedaj se nisem mogel premagovati več. Planil sem med nju, potegnil Majo iz rok očeta, jo objel z mojima ter zaklical s tako silo, da so zastrmeli vsi: »Ne, nikdar! Nikdar naj se ne poda ta roka prisiljeno! Nazaj — blazneža! Tudi jaz imam roko, da branim to devico, in srce, preko katerega naj gre pot do njenega srca.« Maja se je opirala name in zrla vame izrazom, ki ga ne more opisali nobena beseda. In kakor da je izginil pred nama ves svet, sva se objela in najini duši in najine ustnice so stopile v en edin, blažen poljub. (Konec prih.) Strta D. ■lUNlOftl« Ker. Mt ▼ Tnte, ri tem njeni dobvčki prizadeti. Ravno projekt :«e žc'eznice nam daja v tem oziru dobra nivoe :ia. Ce bo samo mogoče, bo država gledala, da J bi železnice v svojo režijo. Res je sicer, da ;e državna režija, ker je trirokratična, dražje, a z: .bno pc. etje, ki svoja dela vedi samo iz trgovinskega stališča, cenejše, kar je na koncu ken-ja za državno -gospodarstvo sporedno. Bivša avstrijska »Nordbalin« je bila kot zasebno podjetje pod vzornim vodstvom in se je od avstrijskih železnic najboljše izplačala; čim je pa prešla v državne roke, je imela že prvo leto deficit. NaHdealnejše postopanje bi bilo, po našem mnenju, -progresivno podržavljenje. Država bi n. pr. dala privatnemu drušsvu koncesijo .za gradbo železnic. Določeno število let sestoja društvo samo od privatnih delničarjev, a potem pristopi k podjetju tudi 'Irž.ava kot delničar in sicer -postopno z v,.ino večjim postotkom, idokier ne preide celo podjetje povsem avtematiški v državne roke. Se boljše je. če država takoj vstop? v družbo kot delničar, in se raz-un itega kombinira sistem, progresivnega podržavljenja. Prednost: za državo so jasne t država grači železnico vedno dražje nego zasebno podjetje. Ce gradi dTŽava železnico, obstoji te dve možnosti: ali prevzame gradbo prage država v svaio režijo, kar je vedno zelo drago, ali pa odda gradbo zasebnim podjetjem, ki gledajo. da pri deln čim več za se prolitirajo in zato slabo delajo. Povsem drugače je, če se uveljavi drugi omenjeni sistem. Tukaj prevzame gratibo za ebna družba, v kateri je država samo delničar. Proga se izgradi nrnogo cenejše, a tudi režija ni tako draga, kakor v rokah države, ki vodi svoja deia birokratski. Ko se ždeznica povsem podrža- vi, -ima država to prednost, da dobi progo in park v redu, medtem ko bi v nasprotnem sh»čaju dobila zanemarjeno progo in ničvreden park. Modernemu duhu bi odgovarjalo, da bi država hila edini lastnik vseh železnic na svojem cazeroJju. Bo li Jugoslavija, vsaj v prvem času, financijalno tako močna, tda sama gradi svoje železnice, to nam pokaže bližnja bodočnost. Za Jugoslavijo je posebno ko£3jivo vprašanje južne železnice. Kakor je znano, je leta ne samo v rokah dunaskega, temveč tudi francoskega in s tem mednarodnega kapitala. Sedaj je stvar zelo zapletena, ker vozijo sedaj njene proge po ozemlju štirih držav: Jugoslavije, Madžarske, Italije m Avstrije. KL>uč situocije je v jugoslovanskih rokah. Italija bi hotela priti s pomočjo južne želez-r*jce do nekdanjega trgovinskega zaledja tržaškega pristanišča; z druge strani je južna železnica z?. Avstrijo najkrajša pot do morja, — toda pot T-lje skozi Ljub'jano. Govori se o intemacijonali-zi. anju južne železnice. Italijanski časopisi so pri- nesli nekatere podatke, po katerih to se vsa mreža razdelila v štiri skupine b lastnimi upravnimi ravnaiteJjstvt na Dunaju, v Budimpešti, v Ljubljani in v Trstu (momentalno je tudi v Zagrebu ravnateljstvo za progo Zagreb—Sisak in pa kraško železnico), a za .pristojbinsko-trgovsko upravo celega društva bi se ustanovil svet, v katerem bi bH-i zastopniki posameznih držav in delničarjev. Na vsak način bo o tem vprašanju razpravljala tudi mirovna konferenca v Parizu, ki bo izdelala glavne načrte. Ce pogledamo na zemljevid Jugoslavije, nam že leta veliko pove: v zapadnem vogalu Jugoslavije je alpski sistem, na severu (podonavska ravnina, a v sredi in na jugu Kras. Najcenejša gradba železnic je seveda v ravnini, medtem ko je gradba železnic v alpskih krajih zvezana z velikimi stroški. Tu vodi proga po glavni dolini in se postopno vzpenja na gorsko sedlo, kjer mora navadno skozi predor, a odtod se potem počas; spušča v drugo dolino. Četudi v glavnem velja sto tudi za Kras, vendar stavljajo kraške posebnosti gradbi na pot večje težave in večje stroške. Doline roso tako sistematično razvite, kakor v alpskih krajih, temveč se tukaj razširjajo, a tem zopet tako zožijo, da postanejo podobne predoru; vodna struga je tudi dolina, ker se z obeh strani dvigajo strme gore. K;er ni v suši niti kaplje vode, nastane v deževnemu času hudournik in povoden]. Jamaricein perijodična poplava so iudi kraška posebnost, ki pri gradbi železne več škodujejo, kakor koristijo. Prehod iz enega rečnega sistema v drugi je na Krasu mnogo težavnejši, nego v alpskih krajih. V alpskih krajih se lahko skoraj vse do seidla ravno trasira, a na Krasu ni nič nenavadnega, če se proga že od najn-ižjega kraja mora s težavo vzpenjati. Tudi voda igra veliko ulogo. V alpskih krajih je voda vedno pri roki, a na krasu povzroča napeljanje vode obrlno delo. Za postaje se mora voda večkrat z umetnimi sredstvi napeljevati iz nižjih krajev v višje. Pri ®radb>i sami je vodno vprašanje najvažneše. Poleti ni nikoder kaplje vode. Ne sme se lUidi .pozabiti na prometne zveze. V mnogih krajih so samo stezice, a o poteh ni dedu. To dela pri gradbi velike težave. Pri gradbi železnic na Krasu se mora vse od daleč dovažati. Presenečenja so za grajirtelia na dnevnem redu. Ko so pa ceste ali železnice na Krasu enkrat zgrajene, ni več veliko dela za njihovo vzdrževanje. Povrnimo se zopet na jug in poglejmo tamošnje razmere! V Crni gori tfe ena edina ozkotirna proga in sicer siarobarsko-virpazarska železnica. Zgradil }o e z italijanskimi kapitalom znana inženir Paganin;. Proga z vsemi tehničnim: pesebnostimi, ki bi jih Dunajčan imenoval »PfLanz«, je zelo ni.-vo solidna.. Iz^idJa tako, kakor bi se bil hotel graditelj več producirati, kakor solidno graditi. Ta drugače dober inženir je našel pri gradbi te železnice svojo smrt. V predoru, kjer se je zgodila nesreča, stoji še danes spomenik, na katerem se naštevajo zasluge vrlega moža, pisane v cirilici in i'taligan-skem jeziku! Cilj barske železnice je bil, da odvrne pot črnogorske trgovine od Kotor ja, z drugima besedami, da se Crna gora osvobodi izpod avstrijskega trgovinskega jarma. Do neke mere, četudi ne popolnoma, to Cmi gori tudi uspelo. To vprašanje ni za Crno' goro še rešeno. Ravno najbogatejši kraji sicer uboge Crne gore nima jo-nt kakšne zveze z morjem. Prva proga, ki prihaja v poštev za bodočnost, bi -bila proga Nikšič—Pcdgorica—SJ?a-dar in na morje. Avstrija je dala v času zasedbe o progo trasirati in je hotela — morda iz vojaških razlogov — zvezati Trebinje z Ni-kšičem, kjer bi v zadnjem slučaju bila severna Albanija in Crna gora zvezana z •bosensko železniško mrežo. Ta proga bi bila za Crno goro pravi blagoslov. Smrtna kosa. V četrtek zvečer je umrl v Senožečah gospod Josip Zelen. t?.mošnji posestnik, bivši župan, deželni poslanec itd. Pokojnik je bil vsik-Jar vnet boritetj za pravice tvojega naroda, a v klasični dobi taborov je bil markantna oseba v slovenskem javnem življenju. Nastopal je kot govornik pred množicami naroda. Pokojni Zelen je dosegel visoko starost 90 let, a zapušča veliko -ocbino, vso vzgojeno v narodnem duhu: sinove Ivana in Franjo ter hčere Josipino por. Paternost, Franjo in Tončko. Sin Fran je znan v Trstu kot dolgoleten uradnik pri tvrdki Dejakovi. Veleza-služn-emu možu Ivanu Zeieru in nekdanjemu odločnemu boritelju bodi ohranjen hvaležen spe min! Rodbini pa izrekamo iskreno sožaije. Umrl je v Mariboru 5. t. m. odvetnik dr. Ivan Glascr. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, ki ie svoje iviii marljivo deloval v raznih narodnih dru-■■jvih, isprva kot odvetniški kandidat v Celju, pozneje pa kot samostojen odvetnik v Mariboru. V zadnjem času je iclehal in v sled tega se tudi ni udeleževal aktivno javnega življenja. Nemška omika. Neka ljubljanska tvrdka je pisala neki dunajski slovenski. Tam }e poštni uradnik napisal: »Zuriick, schreibe dtietsch, serbiseher tiund!« (Nasai! Piri nemško, srbski pes i I) Tisti podivjanec je morda mislil, da izraža s tem svoj nacionalni čut, v resnici pa je pokazal le, da ne spada v družbo civiliziranih ljudi. Pokazal je, kje je še najti — barbarjev Potem pa se še čudijo ti Nemci, kako da nimajo nobenega prijatelja križem sveta hi so užaljeni, ker jih sovraži ves svet. Ne Tazumejo, da so si največji sovražniki — eni sami s svojo brutalnostjo! Pa tisdi junak se je- pokazal oni nesramnež, kajti toliko poguma vendar ni zmagel, da bi se bil — podpisal! Junaštvo iz zasede, izza varnega plota! Ti ljudje so res že v patologičnem stanju: v toliki mizeriji — pa vendar so taki! Glfisovl o dogodkih na meji. »Nazione« piše: »Glasovi o dogodkih na meji se razširjajo še nadalje, s podrobnostmi, ki kažejo očividno, da «re za izmišljotine. Vprašali smo osebo, ki mora po svojih službenih opravkih živeti v nekem krajo ob novi meji. Odgovorila nam je: Seveda ni resipčno. se »norajo temaf! v teb Časab. Ako je .kaka novica vsaj kolikor toliko verodostojna, jo priobči naše glasUo, —■ na drugo pa se ni treba ozirati. Najvišje cene govejem meso. Od 26. julija dalje veljajo nasJednje cene: Prednji deli z priklado L 6'— kg, zadnji deli s priklado L 7*20 kg, po-ledvica L P*—. Izp?ačevaliEca vojaških podpor, ki sedaj poslujte v Tf?. Torre branca št. 2, se s 1. avigusta t. 1. preseli na Trg evangelske cerkve št. 2, I. nadstropje, k deželni finančni blagajni. Najvišje cene. Civilni komisar za mesto Trst in okolico je določil naslednje najvišje cene: -paradižnikova konserva v celili sodčkih po L 3'50 kg, na drobno L 3*80 kg, paradižnikova omaka L 2'SO kg. Žgana kava se ne sme prodajati po višji ceni kot pa sirova kava (santos, minas, rio po L 10'— kg, salvador, sandomingo po L 12'— kg), a za žganje kave se sme zaračunati- 25 odstotkov. Ivlic vpijočih v puščavi. Prejeli smo: Taiko se lahko označi klic po pomoči ubogih goriških beguncev. Koliko stotin nas biva še raztresenih po Trstu in drugod. Prisiljeni smo, da ob ta-ki uborni podpori plačujemo neznosno najemnino, a naši domovi medtem razpadajo; dež in veter uničujeta še ono. kar bi se dalo rešiti. Tukaj velja rek: Kdor hfc-ro pomaga, dvakrat pomaga, a glejte za nas se nihče ne zmenL Kar bi se dalo prej z •majhnimi stroški popraviti, se sedaj z odlašanjem stroški štirikrat in še večkrat povečujejo. Kje, kje je za ras pomoč? A.v# ms. oddelek »Edinosti«. 389fi DOBRA in obilna hrana se dobr: Pension Hart- mann, Corso 2 III. - ■ «... NATAKARICA išče takoj službo, najraiše na deželo. Govori slovenski, nemški in italijanski. Nar slov pove ins. oddelek »Editvosri« pod Št. 3577. Od zunaj naj se pošljejo prijazne ponudbe pod »Natakarica«. 8VI& TRGOVINA jestvin v glavni ulici z dobro in stabo klijentelo se proda radi selitve. Ponudbe pod »Stalno« na ins. odd. »Edinosti«. 3S94 TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sad:: -:n d'e-vjem, s parcelo por a bno za stavbišče in s studencem pitne vode je nc orodaj v Pcvtojni. Pojasnila daje lastnik Miiavec Anton, mestni redar. 3300 KUHARICA za letovišče se išče. Ulica S. Lazzaro št. 19. Skladišče papirja. 3895 KUPUJEM cunje vsake vrste v vsaki množini po najvišjih cenah. Babič, Trst, 11I. Molin grande št 20. 3376 UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque- P 711 dott o 33, IV. nadstr. levo. SLOVlNKA. MODiSTKA sc priporoča oenjenim damam v mestu in. okolici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. nadstr., ^ata 19. FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. delle Poste št, 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 123J KROJAČNICA Avgust d'Asi si štev. 34, III. je jačnica v Trstu. Štular ul. S. Francesc edina dobroznana kro-3367 t Klanjajoč se Božji previdnost', naznanjamo s potrtim srcem vsem sorodnikom, pr ateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, tast in stric, gospod posasSni , bivši župan, bJcnivši Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: t'45. Trst—Gradež. Ochod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dolnji v Trst 8*30. Trst—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 19'15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9'15, l.O', 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 10*45, 12, 15, 21. O-hod iz Kopra: 6, 7, 9'15, ld'30 17,30. Trst— Benetke. Odhod iz Trata (vsak dan) : 8; dolu 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod Borzna poroflHa. Trst, dae 96. 1919. Tečaji: Jadranska tanka 250— 256 Gosiriich (Austrocunericana) 600— 610 Dalmatia (Parola, dr.) «10— »20 GerolhnfCb t - ' J600— 1650 Lloyd #000— 1050 Lussino 1625— 1675 MartinolkA 485- 495 Navisazione Llbera "Meettna 1600— 1860 Oceani a 480— 500 PremiKla 670— 690 Tripcovich 585— 595 Assicuraziont Oenemli 16500—16750 Riunione Adnatica 3000— 3100 Ampelea 465— 475 Cement Spalato 345— 355 Čistilnica petroleja (Raff. OUI Mlit) 1600— 1800 Čistilnica riža (PHatau-a Tiso) »70— 390 Krka 348— 355 Ladjedelnica ▼ Tržiču (Cantiere) 300— 315 Tržaški Tram\ray 240— 250 na debelo, po nizkih cenah razprodaja ŠTRANCAR, cesta v Lonjer štev. blizu po-taje aa Vrdeli. j: 223 Dr. (FRANZUTT3 ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino S3 Rossini žtev. 12, vogal ul. delle Posta. TehnlSkl vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Čermaka. - Izdiranje zob t>rez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. angleške, kljačaunice, ključi, pile, žage za železo, oro je 2a mizarje in mehanik? itd. ZALOGA ŽELEZNJ^E Trsi, cl. SFa&ld Fš-zi Stav. r/. Oclase In o«airtaIcc sprejema laseratni oddelek Edinosti, u9ca Sv. Frančiška štev. 20, pritličje. JADRANSKA BANKA Deln. glav. K 30,000.000, Reserve K 8,50J.00J Centrala: TAST Via Casn di Bminib s - na J. M) l Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana. Metković, Opatija. Split, Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaje:s posle Sprejema vloge na hranilne knjižice pr&ti 3i/s°0 letnim obre* stim. v baneogiro-prometu proti ^-/o letnim o-brestim. Tla odj>oved navezane zneske sprejema po najugodnej§ h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Baje v najem varasstna praiih (Salas dsiulfaj). Blagajna posluje od 9 do 13 t Kiscva kiselina rnglDuka soda bSksrbGnal S:23r n3kQ cvsže Rllnati škrobni kle| Lim, Cal n9 Plavi.o Arabski guni „Kordofan" Pristno sv^nšens rde^ilo Lu j!, naftalin, lu Alnast Pristno kuhano l3«ai» oFe Vo clSo sa čevlje v lesenih Skaftiiicah Kristalna soda • Modra rja ica, francoska ka- lofor.lja Zelena galica Žveplo dvakrat ciSčeno Paradižn kova kome va v veliki množini pri HOLLANDIA £0LQ1IIAL drustl z om. J. v Tr^tu V. Pier luigi da Palesfrlna (vog^i ul, Corone)) Te!Q?on int« 24-03.