Ttdtnske novice. Smrt dveh gospodov duhovnikov. Iz šmarja pri Jelšah smo prejeli žalostno vcst, da jc tamkaj urnrl na jljučnici g. častni kanonik in dekan Janez Bohanec mhiuli pondeljek. Pogreb blagega rajfiega kanonika se Lo vršil v četrtek, ob 10. uri predpoldne. Pokojni je bil doma od Sv. Križa pri Ljutomeru, kjer se je rodil leta 1349. V Mariboru je obiskoval gimnazijo in bogoslovje. Kaplanoval je na več kaplanijah v Slov. goricah. Župnik je bil na Svetinjah, odkoder jc prišel za dekana v šmarje pri Jelšah. Za njegove dušnopastirske zasluge ga je škof imenoval za duhovnega svetovalca in častr.ega kanonika. Rajni je bil kot kaplan, župnik ter dekan navdušen slovenski rodoljub in goreč duhovni pastir. Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohranili trajno hvaJeien spomin. — Zadnjo sredo predpoldne se je na vrtu oo. frančiškanov v JMariboru smrtno ponesrečil 75 Iet siari zlatomašnik g. o. Kalist Heric. Stari gospod je bil namreč že par let malodane slep, se je šel sprehajat na vrt, ker ni videl, je padel v cisterno, v koji nabirajo dežcmico za zalivanje vrtne zelenjave. CLsterna slučajno ni bila pokrita. Kalista so tovariši pogrešili šele opoldne, ker ga ni bilo k obedu. Šli so ga iskat na vrt in ga nasli utopljenega v cisterni. Rajni oče Heric je bil rojen leta 1850 pri Sv. Križu pri Ljutomeru in postal mašmk 1872. Kot dušni pastir je deloval v mariborskem Mmostanu, le eno leto je bil pri Sv. Trojici v Slov. gor. Postavil si je nezaben spomin s pozidavo nove frančiškanske bazilike v jMariboru in novega samostanskega poslopja. Znan je bil kot goreč ter svet duhovnik. Bil je v pravem pomenu duhovni oče svojih ovčk in redovnih tovarišev. Večkrat je bil gvardijan, dolgo vrsto let župnik frančiškanske župnije in je službo župnika odložil, ker so ga zapustile oči. Svetila mu večna luč! Nismo verjeli, a zgodilo se je. Vendar so se enkrat v Beogradu tudi nas revnilh delavcev sponiiiili. Večkrat se jje pisalo in ugibakv na kakšen način da bi se pomaigalo brezposelnosti, oziroma pomagalo revnim nižjim slojeni. A v tem oziru se še ni nič storilo. Mi imamo sicer delavsko zbornJco, katero poznamo le po imenu in ttidi s teatu •ie plačujemo redno mesečne prispevke. Zdaj naenkrat so •e v Beogradu na drug naŁin tudi nas spoinnili. Plačajte, •Jelavci, 2odstotni delovni m invalidslci davek. Ni dovolj, da mi od naših vsakdanjih potrebščin že itak plačujemo •ogromen neposredni davekf Davki se sicer res morejo plačevati za obstoj države, a naj bi se v tej stvari n€ pretiralo. Mi navadni delavci kbraaj da se preživljamo z našimi pičlimi dchodki Naši delodajaki plačujejo skrajno slabo, sklicujoč se na to, da naših prokvodov prodati ne morejo. Zato delavce odpuščajo. Drag-inja pritiska na nas, ¦žfvimo od danes do jutri. Ubogi družinski očetje. njih eeslužek ne zadostuje za najpotrebnejše. Stališče naše je •krajno slabo. In zdaj pa ta novi davekl PrisHjeni smo se izseliti drugam, ali pa stradati doma. Zafo prosimo na^je ikarodne poslance, ako je mogoče, da bi se isti zaradi teh novih davkov na merodajnem mestu zavzeli za nas ročne delavce, ^Tpoštevajoč naš bedni položaj. — Ročni delavci. Novice iz Slov. Bistrice. Dne 20. maja popoldne je po daljšem hiranju izdihnil svojo blago dušo posestnik Jakob Vehovar iz Spodnje Ložnice. Pokojnik je sodeloval pTi raz idh društvih in zavodih ter bil že od svoje zgodnje mladosti neoma|en pristaš SLS. Pogreb se je vršil dne 22. t m. predpoldan s sv. mašo. Da je bil p-fjcojni res priljubIjen med ljudstvom, je pokazala ogromna množica ljudstva, ko smo ga spremili k zadnjemu počitlcu. Cerkveni pevski ¦bor mu je zapel nagrobnico »Vigred se povrne.« Hiši žak>6ti L-^ražamo vsi svoje sožalje ter ji želimo, da ostane •duh pokojnega očeta med njimi, da ostanejo neomajeni in zvesti, kakor je bil oče na podlagi krščanstva. — Poslo¦»odja Krajnčič Lojze je daioval za Orla v Slov. Bistrici •50 dinarjev. Iskrena Kvala! Posnemanja \rednol V Gomjemgradu je umrla v pondeljek, dne 18. nvaja t. 1., ob desetih dopoldan na srčni vodeniki, ki jo je muiia nad 14 masecev, blaga mati Joštova v starosti 64 let. Pogrcb je bil v sredo, dne 20. maja. N. v m. p.! Rudarska slavnost v Ra]henbin-gu. jDne 17. t m. se je Tršiiia v Rajhenburgu slavnost, kakoršne še najstarejši tukajšn/ji ljudje ne pomnijo. Kip sv. Barbare, katerega so rudarji leta 1922 prinesli v dar LurŠki Mariji, je bil v nedeljo, dne 17. t. m., v siovesnem sprevodu preriešen v središče rajhenburškega rudarskega obrata, na Senovo k sv. Janezu. V cerkvici ]e napravljen za kip poseben oltar, katerega je pozlatil domači slikar g. Radej. Procesije so se udeleiili skoro vsi rudarji, brez razlike strank; nadalje uradništvo rudnSka, duhovščina in mnogo Ijudstva. Igrala je godba domače požarne tbrambe. Kip je nosilo osem rudarjev, osem jih pa Je tvorilo špalir z rudarslcimi svetilnicami v rakah. Pri Ivrški Marijini cerkvi je vtzed od kipa slovo domači č. g. župnik Tratnik v pretresljivem govoruv v cerkvi sv. Janeza pa ga je pozdravil s pridigo, -y kateri je orisal življenje sv. Barbiare ter jo priporočal rudarjem kot zaščitnico. Vabil je rudarje tudi k vstqpu v društvo sv. Barbare, ki se bo v kratkem ustanovilo. Nato Je prečital pismo, v katerem poroča našim rojakom-rudarjem v Nemčiji o slovesnosti, idt se je vršila. Pismo je podpisal g. župnik in v imenu rudarjev g. Hajdenik. Rudarji, ohranite §e naprej to edinost, katero ste pokazali ob slovesnosti! — Istega dne je bil pri cerkviici sv. Janeza blagoslovljen novi veliki zvon z imenom sv. Barbare. Dve usmrtitvi v enem tednu. V pravkar preteklem tednu je izvršil sarajevski rabelj Florijan Mausner kar dve usmrtifvi na smrt obsojenih zlo čincev: 241etnega Franceta Podleseka v Celju in 381etnega Simona Nagliča v Ljubljani. O potelcu teh usmrtitev poročamo na drugem mestu, vendar se nam zdi potrebno omeniti, da so te izvršitve smrtne kazni znamenje časa, v katerem živimo. Svetovna vojna ]e zrahljala čut posameznikov in Ijudske skupine za pravičnost in pošteno življe- nje. Povojna doba je naučila mnoge l|udi prijetno živeti, in sicer v mnogiih slučajih od krivično za časa vojne pri- dobljenih gmotnih sredstev. Razpasla se je mržnja do dela in v takem razpoloženju ter v izdatnem pomanjkanju prave vere v Boga se porajajo satanski naklepi za lahko prido- bivanje hije lastnin. In kjer je na poti kaka oseba, pa naj- si je sairia mati, se ne ustavijo niti pred njo zločinske roke. Sadovi takega življenja odpadajo, kakor vidimo, na visli- cah. Če bi se vsi, ki jrh muči nezmerna lakornnost po zemlji in denarju ter po ženah svojih bližnjih, vsaj malo zamislili v usodo tistiih, ki se morajo iz svoje celice po- dati »na zadnjo pot«, bf bil človeški družbi prihranjen marsikateri nečloveški prkor. In tak prizor je brez dvoma usmrtitev ali justifJkacija, ki Jo mnogi celo kkoriščajo v neke vrste naslade ea krvave in netarvave dogodke.  Usmrtitev morilca Franca Podleska.  Franc Podlesek je bil lansko leto obsojen od celjske porote na smrt radi zverinskega ijnnora, katerega je itcvršil dne 18. oktobra 1924 v Vojskem pri Brežicah nad posest- nico Ano Klakočer, katero je po umoru skril v kleti pod kupom repe, njeno stanovanje pa oropaL Prošnja za ponuloščenje ni bila uslišana in Podlesku je bilo dne 22. t m. javljeno, da lx> naslednji dan obešen. Vest ga je silno potrla, vendar je preživel zadnjo noč povsem mirno. Spovednika spočetka ni hotel sprejeti, potem si je pa le pjremislil in g. kaplan Lukman ga je spovedal ter ostal celo noč pri njem. Pred polnočjo je zeužil Podlesek golaž, svinjsko meso, salato ter telečjo pečenko in spil tričetrt litra vina, pol litra piva in steklenico kisle vode. Ko so mu prinesli še 10 zetskih dgaret, jih je odklonil, češ, da so preslabe. Dali so mu nato 10 vardarskih, s katerimi se |e zadovoljil. Tudi ponoči je bil večinoma* miren, le nekaj časa je krčevito jokaL Po polnoči se je spovedal. Ob pol štirih zjutraj je bil obhajaiv, nakar je prebil do jutra z di»- hoviukom v s'kupni molitvL — Že prejšnjf dan je postavil krvnik na dvorišču sodišča vislice, pravzaprav samo nav- pičen steber, ki i-ma na vrhu železno kljuko, na katero se pritrdi vrv. Ob tričetrt na 6. uro zjutraj je prišel na dvo- rišče sodni senat in kakih 100 oseb radovednega občin- stva. Podleselca sta privedla iz celice zvezanega dva jet- ruška paznika. Obsojencu so še enkrat prebrali obsodbo, nakar ga je predsednik izročil krvniku Mausnerju z bes&* daimi: »Gospod 'lcrvnikl Izvršite svo|o dolžnostf« Knnvik Mairsner je prijel obsojenca z& rokoy a ta je šel sam mimo 'm. hladnokrvno po stopnicah do stebra. Ura je bila ravno šest, ko je krvnik s svojim pomagačem vrgel Podlesku vtv okoli vratu, 'ki p je pritrdil na ta način, da se je doti- kala zanjka obsojenčeveg-a tilnika. Nato Je spodnesel stol- ček in Podlesku naglo okrenil glavo. V tem trenutku mu je zanjka že zlomila tilnik. KrvnJk se je odkril m. srporočil sod-nerou dvoru, da je izvršil svojo dolžnost, nakar je po- kril Podleskovo truplo s sivo rjuho. Obešenje je trajalo le sanvo štiri minute. Zdravnik je ugotovil nastop smrti tekom šestih minut. Ob tričetrt na 7. uro se je krvnik vrnil in snel obešenca, nakax so ga polo-žili v leseno nepobarvano krsto m ga prepeljali na bolniško pokopališče v Dobrovi pri Celju.  Izvršitev smrtne Obsodbe v Ljubljani.  V torek, ob 6. uri zjutraj, se je iizvršila v Ljubljani druga smrtna obsodba. Obešen je bil 38 let stari posestnik Simon Naglič iz Spodnjega Bernika pri Kranju. Simon Nagli-č se je povrnil leta 1921 iz Amerike, kamar je bil odpotaval v letu 1912, da si priskži kaj denarja. To se mu je tudi posrečilo in vrnil se je precej dobro založen z dolarji. Kmalu po svojem povratku v domovino se je pri- ženil na posestvo Katarine Zumer, ki mu je o priliki po- roke izročila vse svoje imetje. V zakonu so se kmalu po- javila nesoglasja in Simon Naglič, človek odurnega zna- čaja, se je obnašal proti svoji ženi, katero so vsi, ki so jo poznali, hvalili kot dobro in simpetično žensko, kmalu na najsijsrovejši način. Polastil se ga je tudi demon alkohol, •kateremu se ni mogel dosti upirati in ki ga je slednjič pognal po njegovi lastni izpovedi tudi v zlo-čin, ki ga je moral zdaj plačati s svojim življenjem. Zivljenje uboge Katarine je postalo pravo peklo. Da jo popolnoma poniža, si je Naglič slednjič izmislil peklenslci načrt Podlcupil je mladega Fianceta Znidairja, da je ob njegovi navzočnosti posili njegovo lastno ženo. Katarina je sramoto težko pre- našala. A surovežu še ni bflo dovolj. Sklenil je, da p umori. Dne 10. oktobra 1024 je prišlo do katastrofa. Napadd je svop nič hudega slutečo ženo na polju pd deki, jo pretepel, vrgel na tla in j-o sledaijič ustrelil s sanvokresom. Decembra lanskega leta je biJ ol»ojen na snut in obsodba je bila potrjena. Razg>lasili so mu v pondeljefc, da bo naslednji dan obešen. V smrt je šel mirno in sprevIJen z Bogom. Vozni red, veljaven od 5. juru^a 1925, je pravkar iz-feS ter se dobi v tiskarnl sv. Cirila v Mariboru. Nova gostilniška obrt. V Cafovi ulici (preje hioskop) je uredil znani vinotržec g. Gjuro Valjak navo veliko meščansko reslavracijo, ki ima krasen, prahu prosti vrt. Obširneje v današnjem oglasu. Olepšanje mesta. Kakor smo doznali, bo razen prednjega dela, ki je last g. Pregrada, tudi drugi det nekdanjega hotela Stadt Wien, ki meji v Cafovo ulico (prejšnji bioskop) temeljito in lepo preurejen. Ta prostor je kupll znani vinotržec g. Gjuro Valjak in preuredil celi kompleks za veliko meščansko restavracijo, ki se že v kratkem otvori. Raznn prostorne restavracijske dvorane je velik, prahu prosti vrt, ki bo gotovo eden izmed najlepših v Mariboru. Želimo, da bi imel gospod Valjak, ki nam je v Mariboru uredil že vec lepib stvari. med drugim slovito Grajsko klet, s svojim novim podjetjem obilo uspeha in da mu izkaže občinstvo s svojim •jbiskom v polni meri zasluženo podporo za njegov« podjetnost. Poziv na splavarske interesente. Vsi interesenti, kateri so leta 1919, 1920, in 1921 spravili svoje splave brez podjetnikov skozi Falsko vodo, naj se oglasijo na binkoštni pondeljek, 1. junija ob 9. uri pri Sv. Ožbaltu v gostilni Lamprecht v svrho razdelitve od Falske elektrarne založene odškodnine za zamudo časa. Vsi naj piinesejo seboj splavne bolete mestnega magistrata Maribor ali fakture prejemnikov splavov za ta leta. Istočasno se naprošajo občine, da objavljajo ta oklic pri cerkvah. Na poznejše reklamacije se ne bode ozirato. Za interesente: Peter Šarman, Sv. Ožbalt. 229 Kontinenlal, zavarovalna in povratno zavarovaliKi družba v Beogradu je sklenila razširiti svoj delokrog tudi na Slovenijo. Kakor izvemo, je Kontinental t stikih z največjimi zavarovalnimi družbami v inozemstvu. Od 1. junija 1925 prične poslovati glavno zastopstTO za Slovenijo, lcatero vodi inž. Otmar Derganc, Glavni ti»g lier. 16, Maribor. Opozarjamo na inserat v današaji številki.