204. številka. Ljubljana, nedeljo 5. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prujenian za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H gL za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 |?ld., za ćetrt leta 3 frld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 80 kr. aa četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor postnimi iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih solati in za dijake velja znižana cona In sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. M kr., po posti prejenmn za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačiy« od čethisopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tisk* Dopisi naj se livolć rrankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Tiskovna svoboda v Rusiji. Ruske novine imajo zadnje dni mnogo člankov o sluhu, da namerava novi minister notranjih stvarij v Rusiji Loris-Melikov tudi tiskovno svobodo uvesti, ali odpraviti dozdanjo predtiskovno („predvariteljno" po ruski) cenzuro ter sistem opominjanja (nkara-teljna" cenzura) in ustavljanja časopisov za nekaj mesecev ali za zmirotn. Mali Armenec, kakor tuje novine zovejo slavnega generala obori te lj a Karsa, odpravil in kakor se vidi skoro udušil je nihilizem s tem, da je sicer poostril policijo, ali ob jednem dal narodu sploh večjo svobodo in odvzel policajstvu ono, kar je imelo odijoznega in tajnostnega. Zdaj pišejo, da hoče le svobodo tiska ustanoviti, da si tako narod v svojih pritožbah more tudi tu odduška dajati. V Rusiji so namreč le v prestolničnih mestih časniki imeli nekoliko svobode, to je, nobene preventivne cenzure, a pač „karateljno" Provincijalno novinarstvo je bilo pa prvič omejeno v Številu, drugič pa je imelo strogo cenzuro pred tiskom, katera mu o najnujnejših rečeh pisati nij pustila. Lotiš Melikov da hoče svobodomiselno tiskovno postavo izdati in ča-sopistvu roke razvezati. „St. Peterburgske Včdomosti" ta namen vlade pozdravljajo in v svojem Članku govore: „Vez mej narodom in vlado v Rusiji bode krepka nerazdruživa postali, ako vlada odkrito, zaupno narodu nasproti pride, ako se bode na občinstvo oprla, a ne* na tajne oficijalne vire verjela. Sredstvo za tako odkrito razmero mej narodom in vlado, bilo je pri vseh narodih svobodno časnikarstvo, katero je posred nik narodnega mišljenja. Čem svobodne je je novinarstvo, tembolj more vlada vplivati na narod, ker ga tembolj poznati more." Stanko Vraz. (Daljo.) VeleslavniP. J. Šnfarik nngovarjal je Vraza, da mu kaj priobči o slovenskem slovstvu; Če-lakovskv prevel je na češki jezik več pesnij iz narodne zbirke. Občil je torej z odbranimi in slovečimi Slovani one dobe. Odlične rodovine zagrebške so lepo sprejemale in častile Stanka, v vseh književnih krogih bil je posebno čislan; vesele družbe so ga rade vabile, bil je šaljiv in šegav, pa vse v kolotači uzgledne dostojnosti. Neka Slovenka je pripovedala, da je Stanko bil v Zagrebu nenavadno spoštovan, oblečeno je imel rjavo fiurko, nosil rdečo kapo, v društvih zanimivo tolmačil o Slovanstvu in Ilirstvu ter vse očaral. Vatroslav H. piše: „Stanko Vraz imel je Tako govori rečeni ruski list in podobno razpravljajo tudi drugi. Zanimivo je to čitati ravno zdaj, ko drugod v »svobodnih" državah še zmirom konfiskacije cveto in pri nas na pr. nihče ne misli na odpravo naše „cenzure" t. j. slovečega objektivnega postopanja, ki nam je uže nad 200 brojev našega lista konfiscirala in uničila. Pa 5e druga prikazen je tu lepa in razlikujoča se od naših avstrijskih razmer. Tu namreč vidimo, da stolični glavni listi govore za interese provincijalnega časopistva, dasi vedo, da jim bode to, kadar se razvije v svo bodi, veliko konkurenco delalo. To je res liberalno. Pač ne bi tako pisali naši dunajski veliki časniki, ki drug druzega z ignoriranjem ubijajo, vsi vkup pa so provincijalnemu novinarstvu polni zavisti. — Namesto da torej na Ruse zmirom zabavljajo in psujejo, mogli bi se od njih marsikaj lepega učiti. Politični razgled. V Ljubljani 4. septembra. Cesarju se je 2. t. m. v Krakovem poklonila velika deputacija s kmetov, ki mu je prinesla po staroslovanskej šegi kruha in soli. Potem je cesar ogledal si Jagelonsko biblijoteko, muzej kneza Czartorvskega, Ru-dolfovo vojašnico, slikarnico slavnoznanega poljskega umetnika Matejka, potem akademijo zna-nostij. Zvečer je bil velik ples, ki ga je priredilo mesto cesarju na Čast. 200 poljskih plemičev je bilo navzočnih. Cesarje bil povsod navdušeno sprejemam Na bal so prišli pleme-nitaši v narodnoj nošnji, grofica Arturova Potočka je imela na sebi briljanten lišp v vrednosti 300 000 gld. Naš \ iiauji uiitkiMer baron Hnvmerle je bil dosle na počitnicah, ter se zdaj vrača na svoje mesto v Be6. Poroča pa se, tla hoče mimogrede obiskat kneza Dismarka v Fridriehs- navado, kadar je odkod prišel domov, napraviti veliko goščenje, kamor bili so navabljeni sorodniki, prijatelji in znanci. V tacih prilikah nasnoval je razne igre in zabave. Posebno pa je ljubil petje ter navlašč k takim veselicam pozival dekleta lepo peti znajoča, da si je pe-vane pesni zapisaval. Teke veselice trajale so po dva ali tri dni in prihajali so celo iz daljnih krajev imenitni gostje." — Da tudi v širje kroge raznese svoje ideje, potoval je nekoliko-krati po slovanskih deželah in rodoljubom knjig« prodaval kakor nekdaj velikanski Slovan Šafafik. Vraz posvetil se je od mladih nog z vso močjo in z vso dušo narodnej stvari. Uže pred porodom južnih Slovanov pripravljal se je na krasno svoje pozvanja in je posebno za napredek slovenske književnosti živel in hotel na polji našega slovstva nekaj večega početi, kar priča pismo Preširnu od 1837. 1. pripovedajoče, rube, ter v obče pripisujejo nemški časopisi temu koraku veliko važnost in da je to znamenje, kako močno je utrjena vez mej Avstrijo ter Nemčijo. Grof Salburg v Uncu polemizuje zoper grofa Attemsa, ki je bil v Oradci nasvetoval, naj se ustanovi politično društvo avstrijskega nemškega plemstva. Salburg odbija tako društvo, rekoč, da ima vsak liberalni plemenita! dosti prostora v dozi la nji h političnih društvih. .Za ljudstvo in z ljudstvom" končuje grof. Res lepo gasio, samo da se v r e s n i c i izpolnjuje. Na Hrvatskom se je v novinnh izražala nevolja, da se cesarjevo pismo zahvale ob priliki 50. godu nij adresiralo na hrvatskega bana, ampak le na ogerskega ministra predsednika, dasi ta nema nič v hrvatsko notranjo upravo segati. In evo! Uradne „Narodne Novine" so 2. t. m. naknadno prinesle posebno eesarjevo pismo: „Mojemu banu Ladislavu Pejacsevichu." Torej jedna koncesija v formi glede neodvisnosti Hrvatske. V n it n J <> Ur £ti ve. Dn6 23. avgusta je knez bolgarski v avdi-jenciji baje sprejel deputacijo miikedon»ke ■ igro. Predsednik ligi Diamandov je kneza iskreno pozdravil ter mu razložil, da je zdanja stanje v Makedoniji neznosno. Knez je odgovoril: „Veseli me, da so se dosle tako skopo obdarovani Makedonci obrnili se svojo prošnjo v prvej vrsti do meno, kajti njih prošnja nij pala na nerodovita tla. Obetam vam, da bodem rabil vsako dovoljeno sredstvo, da po svojej moči podpiram osvobojenje makedonskih Bolgarov." Ta odgovor knezov je po vsej Bolgariji ter Makedoniji naredil veliko navdušenje in — upanje v bodočnost. Ob albanskoj obali zbira se evroi sko brodovje, ki bode — kakor se zdaj poroča — tudi se silo demonstrovalo zoper Turčijo Glede črnogorske stvari bodo evropske vlasti poslale Turškej zadnjo ter odločilno okrožnico. Zdanje teškoće v rešenji črnogorsko-turškega vprašanja se ne tičejo Osinja, nego okrajev D i noša in Grude, katera bi porta rada pridržala zase. da v društvu z Miklošičem nabira tvarino za tekmeca „Čebeliei", proseč Preširna, da mu pošlje obefane doneske. Sicer dozdeval se mu je Preširnov jezik bolje kranjski nego li pravi slovenski, a M. Kastelec smatral je Vrazovo slovenščino za srbsko ali celo rusko. Meseca aprila 1887. 1. bil je Vraz še zbiratelj slovenskih pesnikov, iskren gojitelj slovenske knjižnosti, a meseca novembra istega leta stal je uže z obema nognma v kolu štokavskih pesnikov in pisateljev. Povod temu dale so Vrazove jezikoslovne študije, po katerih je hlepel na jedinost in podobnost slovanskih jezikov in odbijal vse, kar bi presamo-voljno hodilo svojim potem, potem pa je bil Vrazov prehod učinek mogočne „ilirske" obče jugoslovanske ideje, kakor u?.e nekda za Vodnika. Opustiti slovenščino in zjediniti se v „ilirščini", — glasila se je blagovest književna Dilke je 2. t. m. v anjrleikej spodnjej zbornici dejal, da v Armeniji snujejo Kurdi neko zvezo mej soboj. Kaj nameravajo s to .ligo" in je-li da jo porta podpira, tega ne ve se angleška vlada, ("v bo pa obrnila se liga zoper armenijske kristjane, potem bode dobil (i »i s c, h en v Carigradu nalog, kaj ima storiti. Kaže se, da se bode mej francosko vlado ter duhovenskimi bratovščinami sklenil nek kompromis. S papeževim dovoljenjem so načelniki vseh duhovenskih bratovščin na Francoskem poslali naučnemu ministru skupno izjavo, v katerej izražajo svoje spoštovanje ter uda nje zda njim naredbam francoskim. Pravijo, da nijso prosili za pooblaščenje obstanka, zato, kakor da bi bili zdanjitn političnim razmeram sovražni. Iz tfganistana se oficijalno javlja: General Iloberts je 2. t. m. dospel se svojimi vojniki v Kandahar. Opazil je, da se je mnogobrojni sovražnik na višinah močno utrdil. Kadar bode General dosti ogledal položaj sovražnikov, bode ga napadel. D()| MSI. Iz LJubljane 1. septembra. [Izviren dop.] (Še enkrat časopis „Slovence".) Britka nevolja me je obšla, ko sem v listu, po katerem gospoda Aleševec in Haderlap svoje politične in literarne kozle prekucujeta, čital oni naš jezik tako grdilni članek ter našel v njem tudi trditev, da v trgovini Slovenci nemarno potrebnih termin ter da se zato naš jezik mej trgovci nič ne rabi. Gospod „urednik" Haderlap — kajti po slogu in nevezanosti soditi in ker se Aleševec javno tega članka brani, je on oče dotičnemu Članku — se pač v poslednjih desetih letih nij nič naučil, a mnogo je pozabil; torej bi mu ne bilo zameriti, ko bi enake abotnosti pisal zase. Drugače pa je, ako jih piše za list, katerega je naša narodna duhovščina do poslednjega časa priznavala za svoje glasilo. Tu bi se pač smelo in moralo od njega zahtevati, naj se o stvari, o katerej namerava pisati, preje informira, da ne bode sodil ko slepec o barvah. In ko bi bil, predno je zadnji slovenski jezik sramotilni članek napisal, vprašal katerega koli narodnega ali tudi nenarodnoga ljubljanskega trgovca, če pozna slovenska trgovinska termina, in če se kedaj slovenskega jezika v svojej tr-govinskej korespondenciji poslužuje, prepričal bi se bil lahko, da slovenska trgovinska termina nijso take kitajske vasi, kakoršne si je on predstavljal, in da vsak količkaj večji ljubljanski trgovec na leto več slovenskih pisem spiše, ko gospod „urednik" Haderlap pri vsej svojej plodovitosti „temeljitih" uvodnih član- kov. Pač žalostno je ros. da si o naših domačih razmerah drznejo pisati ljudje, katerim so te razmere deveta briga in si torej najmanjšega truda ne vzamejo, da bi jih spoznali. Gospodom, ki imajo kako merodajno besedo pri „Slovencu" pa kličem: „cenzuro nad članke „urednika" gospoda Haderlapa !u Naroden trgovec. Iz Ormoža 2. sept. [Izv. dop.] Naše okrajno učiteljsko društvo je imelo dne I. t. m. svoje šesto redno zborovanje v tem letu. Iz te konference naj omenim le jeden hvalevredni sklep: Društvo je izreklo, da se z načelom nemškega „schulverCina" nikakor ne strinja, ker je ono nam Slovencem protivno in našemu ljudstvu na Škodo; da ne bode njemu niti kot korporacija, niti noben posamezen ud pristopil, in da ne more in ne bo tega nam in našemu narodu nekoristnega „schulvereina" ormožko učiteljsko društvo nikakor podpiralo. Iz Kranja 2. sept. [Izv. dop.] Kot smo užc preje „Slovenskemu Narodu" naznvnili, bila je 23. avg. v Kranjskej čitalnici veselica, ki se je prav dobro izvršila. Obiskana je bila tako, da lepo ozaljšana dvorana, »koravno precej prostorna, nij zadostovala. Razen udov je bilo tudi mnogo tujcev, tudi g. dr. Bleivreis nas je počastil; posebno pa so dijaci v velicem številu iz vseh krajev prišli praznovat tisoč-letnico slovanske liturgije. Slavnost pričel je dober govor, kojemu je sledila improvizacija, ki je v resnici vse iznenadila. Ko je namreč govornik g. Preveč omenil našega presvitlega cesarja, odpre se zastor in pevci stoječi okolo okinčanega kipa Nj. Veličanstva zapojo „ce sarsko himno" mej tem, ko se zažge bengaličen ogenj. Po govoru bilo je sviranje na klavir in sicer dvakrat, v resnici virtuozno, a g. MarŠalek si je izbral tudi take komade, ki so morali vsem povSeči biti. Nato je nastopil moški zbor pod vodstvom g. Lahajnarja ter zapel „Dijaško", da nij bila brez vspeha, je gotovo. Tudi sviranje na citre g. A. Prevca bilo je mično. Najbolj povšeči pa je bil čve-terospev „V tihej noči", peli so gg.: MarklČ, Dolenec, Raktelj in Rozman. Ravno tako se je g. Hudnik odlikoval se svojim samospevom za tenor. Omeniti pa se mora Se zbor se samospevom za tenor in bariton „Domovini", kateri je napravil globok vtis v srca poslušalcem. Ne samo arija, ki se mora vsacemu prikupiti, ampak tudi milo petje tacih izvrstnih močij ganilo je vse. Deveta in glavna točka bila je Boris Miranova igra „Zorko". Leta se je vršila prav „po sekiricah". Posebno gospo- dična Preširnova je svojo ulogo prav lepo rešila. Mej gospodi pa je igral g. Dolenec (Zorko) izvrstno. G. Ulrih je bil kot „Vatroslav Zgaga" popolen in tudi g. Majer (Koren) in g. Lampe (Zima), kakor vsi drugi so izvršili svoje uloge odlično. Po igri nas je razveselil še mešan zbor se „Šopkom narodnij pesnij", in nato so se brali telegrami došli iz mnozih krajev in dve pismi, namreč g. Raičevo in g. Kosovo, kateremu se moramo še zahvaljevati, ker je vrh vstopnine poslal tudi še 20 iztisov „Uspo-znajmo se", ki so se razdelili mej dijake. Na to je bil ples — do belega dne. V ponedeljek so imeli dijaci skupni obed, kjer se je mnogo govorilo, napivalo in pelo. Popoludne obiskala sta se groba Preširnov in Jenkov, koder se je sešla kljubu slabega vremena mnogoštevilna množica. Omeniti se mora tudi lep govor g. Murka, nadarjenega zastopnika štajerskih dijakov. Za vtorek bil je namenjen izlet na Bled in k Savici, a slabo vreme nij dopuščalo, da bi se izvršila zadnja prograhiova točka. Veselica donesla je, kot se čuje, Čistega dohodka 56 gold., ki 80 unesrećenim Dolenjcem namenjeni. Domače stvari. — (Nemška tarska izmišljenost.) Ljubljanski nemškutarji so bili ta teden raztrosili novico, da bode naš deželni predsednik prestavljen in sicer ali na Moravsko ali pa v Trst za namestnika. Čudno je, da so tej iz-mišljenosti, ki se uže na prvi pogled kaže kot' golo „ pium desiderium" male nemškutarske svojati, verjeli celo mnogi in povpraševali: „ali je res? ali si uže slišal V" Komu za ljubo bi-bil naš deželni predsednik prestavljen? Mar Sckrevju, Dežmanu in Kalteneggerju za ljubo? In dalje: iz katerega uzroka ravno precej zdaj, ko se je stoprav na novem mestu komaj prav orijentiral? Sicer pa menimo, da je tu mej' njegovimi rojaki za mnogo let dovolj in hva- 1 ežn ej šega dela, nego povsod drugod. — (Kranjski deželni šolski svet.) V „Triester Zeitung" od petka se iz Ljubljane piše od strani naših nemškutarskih „ustavo-vercev" ali „Deutsch-Krainerjev", da je gosp. "VVinkler naredil račun brez deželnega šolskega sveta, če je KamniČanom obljubil, da bodo še na dalje frančiškani šolo obdržali, kajti v deželnem šolskem svetu da so „neodvisni elementi", kateri se torej znajo deželnemu predsedniku po robu postavljati ali oponirati mu. Konstatirati moramo, da nemškutarji, se- na jugu, na katero je dušoj in telesom prisesal Vraz, a uprav mrzil Preširen. Od te dobe razkol mej tema pesnikoma. Vraz je skokoma dosezal on kan, kateremu se mi bližamo polagoma, pa tudi Preširnova pomisel prilično deluje. Ob obeh pesnikov idejah hočemo še na-tanje razgovarjati se po dovršenej svečanosti Vrazovej. — Ne čuteč Stanko pozvanja za pravništvo, dal mu je slovo in sevsema se posvetil književnemu delovanju, o čemer je 7. sept. 1840 pisal Preširnu: „Icli babe mit der Themis die Recbnung heuer geschiossen, und \verde sie \vahrscheinlicb nie um ein Stiick Brod als Lohn fiir manehes Uhangcnehme bitten, was sie, oder (besser gesagt) ibre Po-pen mir bereiteten. Daher — adieu Malame!" Stanko Vraz je izdal: „Djulabije", v Zagrebu 1810. „Glase iz dubrave žerovinske", v Zagrebu 1841. „Gusle in tamburo", 1845. 1842. leta osnoval je Stanko z drugimi | učenjaki in narodnjaki časopis „Kolo", Članci za literaturo, umetnost in narodni život. V zabavniku „Iskra" 1844. 1. priobčil je „ Pesni e ostavljenoga" in „Put v gornje strane", kder krasno opisavo kraj in življenje „belih Kranjcev". Razen tega dopisaval je v razne listove in knjige. Kot tajnik „Matice ilirske" urejeval je od 1847. 1. sam „Kolo" ; to društvo izdalo je vrh navedenih del Stankove „Izvorne pesme", „Razlike pčsme", „Prevode". Ozdravev izbral si je Hrvatsko za drugo svojo domovino, živoči v Zagrebu deloma pri prijateljih na kidanji, ves udan gojiti jugoslavensko knjige. Odsegadob izdaval je svoje pesmotvore, urejeval in sestavke pisal za znanstveni in zabavni časopis „Kclo" in druga glasila. Davorin in Stanko snideta se slučajno J meseca avgusta 1848 pri prvej meši nekega mladega slovenskega svečenika. Stanko je prišel z Dunaja, ali mili Bog! kolika sprememba! rdeče in polno lice je bilo upalo in jegov poprej živi duh hiral je silno vsled hudega kašlja; nemila parka uže je prela na poslednjej nitki jegovega delavnega žitka. Nadejal se je sirotek, ka mu grozdje vrne ljubo zdravje, pa bridka osoda je iaače odločila. 1850 prišel je v pohode k svojej ljubljenej sestri Anki in bratoma. Pri tej priliki oglasil se je pri Davorinu v Ptuju, kder je takrat služboval. „Zdravi Davorine !u pozdravi me molklitn glasom, — ogledavši se, vidim še bolje spremenjenega prijatelja Stanka, nego je bil pred dvema letoma. „Za božjo voljo! — rečemu mu — tako z vašim zdravjem ne gre na bolje?" — „Jest, brate, — odgovori mi milo — moji dnevi so šteti; ne bodete mi mogli več streči, kakor 1840. leta. Kedar so me zakopali, molite in mešujte za mojo dušo!" Po dveh mesecih pisal je poslednjikrat Davorinu v Mariboru, deči v deželnem Šolskem svetu, katerega seje so' sicer tajne, zdaj UŽe t drugič javno kon-statirajo po svojih nemških novinah, da vladi delajo v dež. šolskem svetu ostro opozicijo. Mi se ml-lmio, kako da vlada to trpi, ko vendar lehko ve, kako je ta čudni nemški dež. šolski svet nastal! C. kr. Pirker, c. kr. Mrhal itd. pa v javno napovedanej borbi proti c. kr. dež. predsedniku! — (Spet jeden „popravek. ") Ubogi % 19. tiskovnega zakona, kako te maltretirajo! Dobili smo namreč sledeče pisanje: „Z ozirom na g 1!) tiskovne postave zahtevam, da |»opravite v številki 201 Vašega lista natisneni čla nek pod naslovom „Ljubljanski Dr. Schrev eontra c. kr. deželni predsednik Winkler" v tem smislu, da pisanje, s katerim sem zastopnika časopisa „Wiener nllgetneiue Zeitung" priporočal, ne izhaja od konsti-tucijonalnega društva, temuč od mene s a mega; potem, da v istem članku ni govorjenja od tega, da bode „VViener allgem. Zei-tung" organ za Kranjske nemškuturje. in ne od tega, da bode posebno ojstro grajala c. kr. g. deželnega predsednika \Vinklerja. V Ljubljani 4. Septembra 1880. Dr. Schrev." — Ne vemo prav za prav, kaj dr. Schrev hoče doseči s tem „popravkom", ker vendar sam prizna, da je on, predsednik konstitueijonal-nega društva, poslal agenta za „Wien. Allg. Ztg." po Kranjskem ha vz i rat. Ali je pa obe-tanje dotičnega agenta, da bode „Wien. Allg. 2tg." posebno zoper "VVinklorja pisala, bilo pismeno v Schrevjevem priporočilnem pismu, ali pa je dotični Schrevjev agent to le kot ustno ustavoverno tradicijo razširjal, to je pač vse jedno! Glavna stvar je, da dr. Schrev politične havzirarje in kolporterje s svojim priporočilnim pismom po deželi pošilja, kar neprošen sam potrjuje. Sicer se pa nam zdi, da hoče dr. Schrev le naš dobrovoljni sodelavec postati. — (VBrencelj Aleševčevem „Slovencu") se je oglasil g. Haderlap, da je on pisalec znanega članka, ki je trdil, da je slovenski jezik za vse uradovanje „za nič", nesposoben. Gosp. Haderlap pravi, da od onega članka „nobene besede ne vzame nazaj". No s tem nij niti neumnost onega Članka ovržena, niti nij s Haderlapovo firmo in dvomljivo avtoriteto političnr. škodljivost enačili narodno nihilističnih izjav popolnem odstranjena. Ko bi g. Haderlap sam na svojo post take izjave delal, potem se ve da bi bile popolnem indiferentne, ker kdo se bode za H a d e r 1 a - pove sodbe zmenil! Ali da on sme v organ rodoljubnih slovenskih duhovnikov take narodne blasfemije pisati in potem še zatrjevati v iHtem organu, da ne vzame ničesa od svoje bedastoče nazaj, to je žalostno in skoro neverjetno, da je še mogoče v Slovencih leta 1880. — (Umrl) je tukajšnje komande stotnik Hugo Itochel. — (Darilo za učitelje.) Kranjski uradni list razglaša, da je razpisanih šest daril po 42 gld. iz Metelkove ustanove za šest učiteljev iz Kranjskega, ki so se odlikovali v poduku slovenščine in sadjereje. Prošnje se naj obrnejo na deželni šolski svet do 10. oktobra. — (Za Stanko Vrazovo svečanost.) Iskaznice za znižano vožnjo (50%) iz Ljubljane v Ormož k Stanko Vrazovej svečanosti dobivajo se denes v nedeljo popoludne od 2.-3. ure v kavarni ljubljanske čitalnice, jutri v ponedeljek pa v administraciji „Slovenskoga Naroda". Izkaznice so veljavne za vožnjo od 0. t. m. do 10 t. m. — (Rimski zid.) Te dni kopljejo v Ljubljani na Emonskej cesti rov za kanaliziranje. Dokopali so pri tej priliki do rimskega zidu pod zemljo in do rimskega vodovoda. — (PhiIloxera na Ilizeljskem.) V „Tngespošto" se iz Brežic piše, da je profesor Riisler podučil iu seznanil g. Šnidaršiča in druge, po kakovih znamenjih se izpozna trtna uš phillo\era. Šnidaršič in njegov tajnik da sta potlej v vinogradih Bizeljskih na več krajih našla uže ugnezdeno grozno to uničevalko vinske trte. Vsled tegu, da je politična oblast uže svoje naredbe za uničenje okuženih trt izdala. — (V cerkev treščilo) je v fari Su-hor v podružnico sv. Jakoba pri Metliki 24. avgusta. Strela je raznesla stolp, en del cerkvene strehe, oškodovala altar, mašno obleko. Škode je za 1000 gold. — (Zasut.) Mlinar Jurij Kramar iz Stare Žage v novomestskem okraji je 20. p. m. blizu Črmošnic kopal pesek. Na gori pa se odtrga velik plaz peska in zasuje mlinarja. Da si so ga takoj izkopali, bil je vendar uže mrtev. Hudo ranjen je bil na glavi in na plečih. — (Nesreča z mlatil no mašino.) Iz Babinec pri Ljutomeru izvedel je „Gosp sledečo nesrečo: Mlateč je porinil snop pregloboko v mlatilnico; hipoma mu zobje desno dian odrežejo in odtrgajo dva pnta. Razne vesti. * (Volik požar.) V Jistehnici poleg Tabora na Češkem je nastal dne 2. t. m. velik požar. Zgorelo je 54 hiš ter j« uničen ves letošnji pridHek. Siroščina je velika, ker samo malokdo je bil zavarovan. * (Poljskega tatu ustrelil.) Hrvatski kmefTeodor Devork blizu Pakraca je dne; 25. avgusta dobil 1 kletnega drtčka Nikolo Mi-rosavljeviča, ki mu je na polji kradel; precej ga je ustrelil iz puške se šroti. \ Tstreljenega dečka je potem v vodo nesel. Žandarmi so kmeta prijeli in sodniji izročili. * (Vihar v Španiji.) Dne 30. avg. je bil v Španiji tak vihar, da je železnične vlake ustavljal, reke prepolnil in polja in ceste s preplavi uničil. Na več krajih je treSčilo in kolikor se ve dva Človeka ubilo. * (Most se podrl.) Iz Madrida se javlja dne 2. t. m.: Most črez reko Ebro pri Logrono udri so je ravno v onem trenotku, ko je črezenj mnrširnl jeden bataljon vojakov. Jeden kapetan, trije častniki in 0 4 vojakov se je z mosta v vodo pogreznilo in utonilo. * (Maščevanje.) Prvega septembra t. 1. zvečer ob 10. uri pripelje se v Parizu pred Cafe des Vnrietes" mlada ženska, katero je spremljal neki gospod. Takoj za njima se pa pripelje v kočiji drug eleganten gospod, in ko se ona ženska ustavi, skoči gospod z druzega voza pred njo ter jej vrže v obraz steklenico z vitrijolom, potem pa hoče ubegniti. Ali prijeli so ga; na past ni k je izjavil, da je ta dekle bila njegova ljubica, a ga je pustila. Da bi se maščeval nad njo. storil je to. In maščeval se je res hudo. Dekle je po obrazu od vitrijola silno opečena in bode tudi na jedno oko oslepela. * (Pet ur v vodi.) Fabrikant strojev, Adolf Schnt.te z Dunaja, je nedavno postavljal v okolici O deskej stroje. Opravil je svoj posel ter je veslal on, neki posestnik in vinogradnik Hensel v malem čolniču k parniku na Črnem morju. Nesreča jih zadene, da se jim čolnič prevrne. Posestnik ter vinogradnik sta v dveh urah priplavala h kraju. A oni fabri-kant je plaval uže tri ure, a ne do kraja prišel. Videl je uže breg in upanje mu je raslo, da se reši. Pride pa velik val in ga daleč nazaj v morje vrže. Še dve uri je plaval, a moči so ga uže jele zapuSčati, kajti obleka premočena vlekla ga je k dnu. Komaj o pravem času sta prišla ona dva, ki sta se uže rešila, s čolnom na pomoč Schotteju. * (Ogenj v u j eči.) Iz Pariza se poroča 30. m. m : Včeraj v jutro je pričelo goreti v središnjoj uječi v Gaillon. Ujetniki so bili ravno tačas v cerkvi in pogorela so vsa poslopja od zadaj, obsegajoča 800 □ m. V teh poslopjih so b«le razne delovnice. Škode je 500 000 fr. Jeden kaznjenec je ubegnil. Pravi se, da je navlašč zažgal neki ujetnik. * (Rop v Frankobrodskej držav-nej banki.) Prvi blagajnik te banke je izneveril v posamnih rmnjšili svotah 04.000 mark. naznanjajoči, ka mu je zdravje zmirom sla-bejše; od dne do dne bila mu je hujša pljučna bolezen, katero si je 1840. 1. vsled prehlajenja navlekel v nekej veselici, ki so jo obhajali novorojeni svobodi na čast. Meseca maja 1851 donesle so „Zagrebske novine" žalostni glas, ka blagega Stanka — nij več! Sklenol je dno 24. maja v Zagrebu. Nemila smrt! prerano si ugasila sijajno zvezdo na slovanskem obzorju. Prerano je umolknol sladki glas „ptice žerovinske" na kvar lepoznanske književnosti jugoslovonske. V 41. letu svoje dobe položen je bil Stanko Vraz v materino krilo črne zemlje ne ostavivši za seboj ne žene ne poroda. V lepej žalostinki „Uspomena na Vraza", pomiluje mili nam pokojnik dr. J. U. Razlag Zgubo pesnika Stanka tako-le; U zelenoj vidim tferi Slomljen ležat viti bor, Dićui pniMis £ore cele, Ponos, ures i uzor! — Isti pisatelj piše v „Zori", zabavniku ju-goslovenskem, na 1852. leta naslednje črtice: „Vraz je bil visoke rasti, črnih lasij in črne brade. Neka skrivna otožnost mu je vladala na obrazu, koja se nij razvod rovala razve kedar je bil govor o bodočnosti si ova list v a. Kot dijak rad je poslušal tužnonežne glasove slavčekov v zelenej dobravi; bila mu je slast tugovati z njimi po vejah srca, po vejah slavske lipe .... Vraz je bil vseh slovanskih narečij in tudi drugih evropskih jezikov vešč. Vzgojen je bil v krasnih vedah; na prsih Vile pevkinje se je navzel čarokrasno, samo pesniku razumljive miline, in zarad tega se on nikdar nij polastil drugega peresa, nego li peresa belih golobic Pnrnasa. Knko so Slavjani Vraza v čistih imeli, vidi se iz tega. ker so njega na slavjansktm shodu v zlatej Pragi izbrali za podpredsednika. — Kar je Vraz bil, to je po-tal „iz lastne moči"; njemu sreča nij bila naklonila blaga, njemu boginja nij v zibelko položila zlata, da bi si potrebnih sredstev k izobraženju in telesnemu blagostanju bil pribavljal. Njemu se je godilo, kakor se Slovanom godi sploh". Na grob ji sv. Jurija v Zagrebu opazuješ mej gomilami na desnej strani grob, na katerem stoji železni spomenik in na spomeniku lira. Tu je genij smrti utrnol plamenico življenja, ali genij neumrlosti prižgal jo je novim žarkom plamena. Ta plamenica bode gorela, dokler bodo sijale zvezde na nebu in pesui žarele v duši naroda; kajti ta grob kriie zemske ostanke pesnika, nad katerim se leskečejo besede : „Pfisnik rajske tiče ('u i m'vanje milo Pa nij' Bfitio tvrdo (M <'jid. III. 38.) (Konec prfh.) Ker je pa moral vložiti, ko je vstopil v službo, 50.000 mark kavcije, zapravil je samo svoje novce in se je dakle opekel. Iiu ril no v IJutolJttiil: 31. avgusta: Klija Juhanec, Šivilje sin, 13 mes., na Zabjaku št. 2, za božjastjo. 1. septembra: I.cnka Žagažen, zasebnica, 70 I., v Kravjej dolini št. 11, za starostjo. 2. septembra: Ivan italtka, delavca sin, 2 m., na tržaškej cesti št. 20, zft drisko. — Ana Janmik, gostija, I., v Kfavjej dolini H 11. — Jam-/. Ark<», ■prevodnika pri železnici sin, i) 1., v Kravjej dolini št. 22. 3. septembra: .fožeta Parkelj, mesarjeva hći, na Foljanskej cesti št. 47. V deželnej bolnici: 31. avgusta: .Marija .Starman, delavčeva žena, 31 let, za jctiko. — Štetan Stemnilo, dninar, 40 let. za jctiko. — .Miklavž Kurnik, rudokop, 37 let, za j etiko. 1, septembra: .Janez Vodnik, mlinar, 48 let. 2. septembra: Jožefa Haje, pekova hči, 1 leto. — Jožefa Kraljic, gostij«. 4<» let. — Franc Koder, dninar, 60 let. — Janez <»rabelšek, gruntar, 50 let. .'». septembra: Ana Sraj, delavca lici, 15 let. Dunajska borza 4. septembra. (Izvirno telegrafom* poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovc b . . 72 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 90 „ Zlata rento.........88 „ 85 „ 1860 diž. posojilo......131 „ 90 „ Akcije narodno banke .... 833 „ — „ Kreditne akcije.......294 „10 „ London..........117 „95 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 37 „ C. kr. cekini........6 „ 59 „ Dižavne marka ... . . 57 „ 90 v Ljubljani 4. septem tira t. 1. Pšenica hektoliter H gld. 77 kr. — rež 6 gld 01 kr.; —jočuien 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 60 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — proso 5 gld. 51 kr.j — koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masia kilogram — gld. 88 kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeh frišen — gld. 70 kr.; ipeh povojen — gld. 72 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka liter H kr.; — govednine kilogram 66 kr.; — teletnin<» 44 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogrami*v 2 gld. 50 kr., — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrom 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld f>0 kr. Zahvala. Za toliko dokazov toplega soćutia mej dolgo boleznijo in pri smrti iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Franjo Mallyja, usnjarskega mojstra, hišnega in zemljiškega posestnika in meščana ljubljanskega, posebno Se slav. občinstvu ljubljanskemu in iz okolice za jako mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za mnogo darovane vence izrekamo najtoplejšo zahvalo. (422) Žalujoča soproga in sin. Preigran glasovir, obsezajoc 6 oktavov, na prodaj je jako v ceno. Kje V pove opravništvo, tega lista. (419—2) Uradniška družina jemlje (409—3) dijake na hrano in ststi5.o-V3.n-3o. Mesečna plača n5—16 gold. — Natančneje se izvoda pri g. M. Možlni v križev-nisklh ulicah it. 9, II. nadstropje, zadaj. Izjava. Javno izjavljam s tem, da preklicem svojo ob-dollitev zoper g. (»rebenca, agenta g. Detterjcvega, in da sva se pred okrajno sodnijo v Ložu mirnim potem poravnala v tožbi, katero jo on tam zoper mene vložil. Janev: Iikoiiiatic*, (428) agent iz (Jradea. Praktitanta se išče, ki zna takoj vstopiti pri G. SCHMIDL in družniku v Celji, trgovina se suknom, vsakdanjim, rokotvornim In novošegnim blagom, (421—1> ter zaloga šivalnih strojev. Tri dijake za gimnazij od dobre rodbine sprejme so na hrano in vio obskrb. — Kje? pove opravništvo t ga lista. (412—3) Umetne zobe in zobovja (zobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobno korenine, brez vsako bolečino, votle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zobne operacije brez bolečin izvršuje z omotljenjem z gazom za smejanje (410—1) zobni zdravnik A. PAICHEL poleg llrudeckegn moslu, I. un«lt^^ '•^^"•^^ „AVSTRIJA", g vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje ^ na I) 1 N V JI, )K •ustano-vljema leta- 18SO, zuvaruje na človeško življenje po nujni*jih tarifah in po ^ raznih načinih: da izplača zavarovani znesek po smrti zavarovanČcvej, W kadarkoli se primeri, ali kadar doseže zavarovanec določeno starost (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje se celo-, pol-, četrtletno ali tudi me- sečno. Za male k r a j c a r j e vsakdo 1 e h k o svojim primerno w veliko svoto zagotovi. ^£ Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo bri/.plaino. * Nadsorništvo »AVSTRIJE" v Ljubljani: J I*»-li. A'»leiiliiic>i<>, )|( nadzornik. (269—4) ^ Pisarna: sv. Petra cesta it. 73 nova. i"^^1^^"^^-^^ "^^"^^ ^^"^^ ^^"^^"^^ ^^"^^ v^»/ ^^aaf < ^tV ^rv ,^»V,^vV ,^lv ^rv ,^1>. ,^I\„^t> Severno-nemški Lloyd (Not ilileutsclier Lloyd) v avstrijski j državi koncesijoniraua parobrodna družba. Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej Bremenom in Ameriko. Poleg najnižje cene prevožnji in najsolidnejšega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyia za Kranjsko It. IKuiiziii;; <>r, (39 17) spedtteur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. Sprejmo so zanesljivi ng4>n«i za okraje na Kranjskem. 5 Optični zavod v LJubljani. Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in treba jo očal. Očala se dade samo potem, ko se je natanko in čistit znanstveno poskusil in premeril vid, a se uspeh jemči. Naročnikom z dežele so radovoljuo pošlje v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem lehko naroče zaželjeno. Pri meni je velika zaloga glediščnih in potnih perspektivov najnovejše konstrukcije, daljovidi, daljogloii, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnico za vino, mošt, žganja ter vinski cvet, dalje m kis, mleko, Ing in petrolej. Laterna magica, lampookopl, ste-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, camera obscura. Orodje za risanje in žestila (cirklji), risalna peresa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi t* r šolnine ure, merniki, merniki na traku, zrcala za britje in druge v to stroko spadajoče reči. Dobro in brzo popravljam optično, fizikalično ter matematično orodje. ^420—1) Novejše sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE, (Vran Josipova gr«>nka voda), priznano najboljše] od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: ,,1-Van JoHipuvu nrcuku voila olmona ao, povžita 0—iiutl gramov, kot prijetno in 110 prehitro razpušcajočo sredstvo, ltaicn tega ima pred druirimi rudninskimi vodami, ki ho za čiščenju čreves, so to prednost, ■!.« to svrho .hi . lehko in no bolnik mi čuti neprijetno. V Ljubljani, 1. junija IH -n ■■ B„ftf ,~l y, A "R-poi alnr Pr»q tret • n*'""! Joalpov« »rciiku voda Mrsim*. rlUl. IUi A. .DiGlSliJ , riHigd,. „]„,, 8itfllrm,8ti mojega uplivanja, uko ■o jo po malem tiuli dolgo fasa ]>ou2ivu, odlično mesto moj drugimi grenkimi vodi.mi. Pruga, 18. avgusta 1H7U." Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haueisen, Ljubljana: ,,l'io čestokrat otnciijenu jirodnosti te vode no ao dobro obneslo tudi pri rabljcnji v oddelkili. 0. kr. vojatika bolnica, 7. aprila 1870." C. kr. vodja bolnice dr. Lorinser, Dunaj: tt^SS^ tem, ker ima prijetno laatuoat, da gotovo upliva, tudi če hi; jo zauživa samo malo, ill nu dela nič iiadležuostij. Dunaj, 1877." C. kr. občna bolnica, Dunaj: ^z:rli,,;l:;;elrro!;.*:l:;-i,^r:^,1a: jenji v ieludci in črcvomi, bolezni na pljučab, zajirutji, i., l • n dO jedi, jiri vredi, zlatej /.ili in v.uuakili boleznih. J)uuaj, 187H." Prodaje: Peter Lassnik, J. Luckmann in lekarni Viljem Mayr in (868—8) G. Piccoli \ l .. ii l »1 ,;i ■! i . ter vse lekarne in Bftloge rudninskih vođa, to vode itd. pošilja zaBtonj razpošiljevalno vodstvo v Budapešti. Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".