STJDIJ3KA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ft. 165 PoStetna poračnnjena (C. C. con la porta) V Trsta« v Četrtek, 12. lullja. 1928. - Leto VI. Posamezna številka 3d cent« LatrAU Lili Ust izhaja vsaki dan 4 mesec« L 22.—* P", X 6-50 — Po» « firokosti 1 kokm ^fce, rabvaU, po* ponedeljka. Naročninam za 1 mM« leto L 75.—, t inozemstvo st — Oflasnina za I na prottort in obrtne ofiam L L—, oglase denarnih ttfodor L L 2*— ? Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'As»»«i 20. T®-'' leton 11-5*7. Dopisi oaj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi m ne vračajo, Nefrankiran. pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne -Edinost*. Podnrsdniitvo ▼ G o r i e i s ulica Giosnft Cardecci it. 7, L n. — Telei. IL 32% y Glavni in odgovor a urrduiks prol Filip Peric. „Hovi puclfizem" Kelloosor predlog proti vojni. HaBaotriTanja Normana Ao-gella Nas vse, ki smo se zanimali že del] časa in že koj v začetku za vprašanje odprave vojne, se nas poloti neka Čudna zmes vtisov, ako hočemo točno presoditi značaj Kelloggovega predloga: upanje — deloma upravičeno s prepričanjem, da je to «preveč krasno, da bi moglo biti resnica« — malo bojazni in mnogo kolebanja pred kritično analizo, povzročajo, da so pred-jogi sprejeti nekam hladno in da se celo pojavlja struja, ki bi jih hotela zavreči, kar bi pa bilo usodno. Javnost je pred Kelloggovim predlogom negotova iz sledečih vzrokov: Predlog za popolno odpravo vojne, predlagan s strani države, ki ima zahvaliti svoj obstoj baš vojni in ki je spričo vojne postala močna in bogata, je za narode, katerih zgodovina je dolga zaporednost vojn, lahko rečemo, preveč radikalen in v svojem bistvu tudi prevraten. Ta predlog bi bil pred 15 leti sprejet s strani vlad, ki danes o njem resno razpravljajo, z nasmeškom in preziranjem, dokler bi ne bil lepega dne popolnoma zavržen. Poleg tega je stavila predlog vlada, ki bi jo človek spričo njenih metod ne mogel nazvati radikalne ali revolucionarne in ki je odrekla svoje sodelovanje pri predlogih, kateri so bili veliko manj radikalni. Tudi je ista vlada nekoliko pred protivojnim predlogom pričela graditi nove križarke in znatno povečala svojo floto. Mogoče pa je zadnja leta, ali celo zadnje tedne, prišlo do velikih izprememb v nazorih raznih ljudi in narodov? Tega nihče ne veruje. Mogoče pa je to vprašanje, ki ga mi vsi odobravamo, brezpomembno in bo po podpisu pogodbe, ki jo Kellog predlaga, ostalo vse pri starem? Ne mislim tako. Mogoče b pogajanja izpustila marsikako stvar, ki jo bo treba še urediti, prepričan pa sem, da se bodo po podpisu dogovora razvijale nadalje stvari, ki bodo velikega pomena. Preglejmo položaj. Predlog ne definira posameznih točk, ki jih vsebuje, kakor na pr. «odreči se vojni». Iz enega slučaja vemo, da ne pomeni to, da se narodi morajo vojni odreči tudi v slučaju samoobrambe. Kot poedin-Ci bi se morali pošteno truditi, da ne uporabljamo nasilja v reševanju sporov s sosedom in da zaupamo popolnoma zakonom, ki so postavljeni zato. da ščitijo naša prava. Moramo pa se braniti nočnih lopovov in nikoli misliti, da bomo vse spore reševali sodnim potom. To načeio vsebuje v sebi se neko drugo. Ako ena stranka prekrši dogovor, ni vezana niti druga stranka. Lahko se poslužujemo vojne v lastno obrambo, kakor tudi, ako je druga stranka vojno izzvala. Smatramo li, da je Družba narodov politična enota, potem i-ma tudi Družba narodov pravico do samoobrambe, in če eden izmed njenih članov napade drugega člana, potem ima Družba narodov pravico smatrati ta napad za napad na vse ostale člane in se spričo tega braniti. Če bi si mi bili danes na jasnem, kaj je pravzaprav obramba., potem bi svečana obveza pomenila samo «voditi obrambno vojno», ki je že sama na sebi koristna. Kadar nihče ne napada, se nihče ne more braniti in vojna bi popolnoma odpadla. Med mnogimi netočnostmi, ki so vznikle v vojnem ozračju, je tudi ta, ki se navadno spaja z besedo «obramba». Recimo, da to pomeni obrambo teritorija, obrambo naših ognjišč. Toda i-»kreno rečeno «obramba» pomeni mnogo več nego samo ščitenje narodnega teritorija od tujega vpada. Edina država, ki se gjoslednjih 600 ali 700 let ni mogla na svojem ozemlju boriti proti tujemu sovražniku, je Britanija. Ravnotako Amerika, odkar je proglasila svojo neodvisnost. Kljub temu lahko trdimo in to brez ironije, da so te vojne, tako angleške kakor ameriške, bile tudi obrambne. Zakaj o-bramba znači v mednarodnih tad e v ah obrambo narodnih interesov in narodnih pravic. Morda je to nekam smelo rečeno, a v anarhistični družbi, kakršno predstavljajo današnji narodi, kjer stremi vsaka oseba za tem, da postane neomejen gospodar, pričenja obramba po-menjati, da ima posameznik pravico, da si sam sodi v svojih vprašanjih in da s silo vsiljuje drugim svoje nazore. S tega stališča bo odprava vojne zelo malo koristila, ako se ne poprej določi, kaj je o-bramba in kaj je napad. Gotovo je tudi, da bi se stvari po starem razvijale, to se pravi, da bi še nadalje imeli militaristična tekmovanja in vojne dogovore, ako bi bilo javnosti na tak način pretoimačeno bistvo «o~ brambe». Mnogi izmed nas se zavedajo, da vojno povzročajo neodgovorni elementi in to na podlagi dobro premišljenih namenov; zavedamo pa se tudi, da bi bil mir zagotovljen, ako bi se mogli otresti teh škodljivih neodgovornih elementov. Prava tragedija leži v tem, da mislijo ljudje, ki izivajo vojno, da je ona pravična, medtem ko se varajo in ne najdejo druge rešitve. Tudi morajo ti ljudje, ako hočejo ščititi interese svoje države, zahtevati, da se ta ali oni kanal mora svobodno otvoriti, ali da se mora dovoliti pristop k temu ali onemu morju, tej ali oni rudi, itd. Z druge strani spet zahteva nasprotna stranka take pravice ali svoboščine. Tako pride do spora, kar jača ljudsko bojno strast, in obe stranki smatrata pri tem »obrambno vojno» za neizbežno. Svečana obveza, da se vojna ne sme več uporabljati v nika-kem slučaju, bi de vednd* ne bila zadostna za pravilno rešitev sličnih nesoglasij. Trebalo bi postopati mnogo marljiveje. Določiti bi bilo treba, kaj so prav za prav narodne pravice in kako se morejo mirnim potom šči-titL Prvo pravilo bi bilo predvsem, da odloča v sporih tretja stranka in da noben narod ne zahteva zase pravico sodbe zato, ker bi bil slučajno močnejši. Će bo predlagana pogodba podpisana, nas bo že sama na sebi prebližali k sestavi takega zakonika. (Pogodba ima to pozitivno nalogo, da z avtoriteto najmočnejše države prinese nov princip kot podlago mednarodnega življenja. Vojna, Četudi razbojniška in nezakonita, je i-mela svoje dogovore in svoje «pravice». Ta princip mora biti odstranjen, kakor tudi mora biti odstranjena ona stara filozofija, ki je imela nekoč velik vpliv in to ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod, filozofija, ki pravi, da je vojna nekak ne-izpremenljiv biološki zakon in da služi za plemenitenje, preporod in čiščenje naroda. Kellog zavezuje Ameriko k lepši politični filozofiji in k lepšemu političnemu življenju. To ni neznaten uspeh. To je prvi korak, po katerem bo mnogo lažje napraviti druge, daljše korake. il v v Mm bo odkrit danes BOLCAN, 11. V Bolcanu se bodo vršile jutri velike siavnosti. Na najsvečanejši način se bo odkril tam spomenik, zmage. Slavnosti se bo udeležil tudi kralj, ki se sedaj mudi v San Rossoreju. Že vse poslednje dni se zbirajo v tem poadiškem mestu zastopniki civilnih in vojaških o-blasti, poslanske in visoke zbornice, fašistovske stranke in nacionalne milice, bojevniške organizacije in konfederacij ter vlade. Kot vse kaže, bo v Bolcanu jutri zbranih kakih 100.000 gostov iz vse Italije. Kj. VeL kraljica t SantAnni dl Valdiert PISA, 11. Njeno Veličanstvo kraljica je prispela danes v spremstvu princezinj Jolande, Ivane in Marije v Sant'Anno di Valdieri. _ Ust, U dan— preneha Izhajati GENOVA, 10. Tukajšnji list «Cittadino» je priobčil danes izjavo, v kateri napoveduje njegov ravnatelj oomm. Alfred Ro-ta, da bo list s četrtkom, 12 julija, prenehal izhajati. cCittadi-no» je izhajal 55 let. Za nična® pri jarani •inrifi' RIM, 11. Agencija «Corrispon-denzaa je izdala danes naslednje poročilo o stremljenju vlade za čim večjim varčevanjem pri vseh javnih uradih: Predvsem je treba opomniti vse javne uprave, naj ne trdijo, da so izredne vse njihove potrebe, ki jih naj krijejo javne finance. Breme vseh teh izrednih potreb bi postalo na ta način izredno težko in neznosno. Varovati pa se je treba tudi pobud, ki so morda po svojem smotru res koristne in dobrodelne, ki bi pa povzročile izdatke, ki bi nikakor ne odgovarjali koristim*) in dohodkom. Vlada zahteva od občinskih načelnikov velikih in majhnih italijanskih mest in tudi najmanjših občin prav docela enako varčevanje. Vlada sama je gmotno krila najnujnejše potrebe velikih italijanskih mest. Mesta in dežela so mnogo napredovali v teh poslednjih letih, toda več kot to, kar je bilo napravljenega, ni mogoče storiti. Izdatki se bodo morali omejiti, Čim najbolj bo mogoče. Proračuni države, pokrajin in poedi-nih občin se morajo skrčiti do skrajnosti. Javni denar se sme v večji meri žrtvovati le za napredek na morju in na kopnem, to je pomorskemu prometu in pa poljedelstvu. Tako je določil načelnik vlade. Knriano, ZsppI In Halmsreeo nulđenl Ruski letalec Čuitaovski krožit petkrat nad skspino tri tedne pogrešanim francoskim letalom, s katerim se je odpeljal poleg štirih drugih letalcev tudi Amundsen proti Svalbardom, da morda reši No- Položaj na Martilii Brezžični razgovori z vo skupino fie vedno pretrgani RIM, 11. Brezžične zveze z Vi-glierijevo skupino na kratko valovno dolžino so še vedno pretrgani. V poslednjih dneh sploh niso delovale brezžične brzojavne postaje s kratko valovno dolžino. Poveljnik ladje «Braganza» je medtem dobil ukaz, naj prodre proti Leigh Smithovemu rtu. Ladja se nahaja sedaj blizu Berveriy Sounda, kjer bi se bile morale ob tem času že zbrati vse skupine, ki so s smučmi, sankami ter psi preiskovale Severovzhodno zemljo. Pogrešane ekspedicije Norvežani m na nadejalo več rešitve letala «I»nt1iain. 47» niti BCarianove In So rove skupina OSLO, 11. Tukajšnji merodaj-ni krogi so mnenja, da bo po dosedanjih izkušnjah nemogoče rešiti s pomočjo letal člane Vi-glierijeve skupine. Edino «Kra-sin» bi še lahko prodrl do neposredne bližine ponesrečencev in jih lahko rešil. Prepričani pa so omenjeni krogi že, da so posadka letala «La-tham 47», Marianova skupina, ki jo je general Nobile pred kakimi devetimi tedni odposlal iz taborišča proti zapadu, in pa skupina kapetana Sore, ki se je kmalu nato odpravila preko Severovzhodne zemlje s sankami in psi, da morda naleti na Marjana, Zappija in Maimgreena, izgubili življenje v valovih Ba-rentsovega morja in na sval-bardskem ledovju. Vse skupiie, letalo «Marina I.», ladje «Strasbourg», «Tor-denskjold» in aHobby» ter druge, so zaman iskale sledu za že bile j evo skupino. iana8iiiaW2ii|8iyi»a od roškega ledolomca cKrasina* RIM, 11. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo danes popoldne iz raznih virov vest, da je neki ruski letalec, ki spada k sovjetski pomožni ekspediciji, našel skupino korvetnega kapetana Mariana. Prispela je tudi brzojavka agencije «Tass» iz Moskve, ki pravi, da je ruski letalec Cuhnovski, ki je odrinil z ledolomca «Krasina» s svojim letalom, našel pri 80° 42* severne širine in -25' in 45" vzhodne dolžine po Greenwichu, kakih 20 milj od «Krasina». Marianovo skupino. Letalec je poletel petkrat v krogu nad ponesrečenimi zrakoplovci in je opazil, da sta dva mahala z zastavami, dočim je tretji ležal na tleh. Letalec je skušal najti pripraven prostor, da bi pristal. Ministrstvo za mornarico jo takoj povprašalo za natančnejše vesti pri sovjetskem poslaništvu v Rimu, ki je vprašalo svojo vlado za potrdilo zadevne vt*i sti, ki pa do pozne ure ni Še prispelo. Po nadaljnjih brzojavnih poročilih iz Moskve Čuiinovski radi megle ni mogel pristati in se je moral vrniti nazaj. Med-potoma se je moral spustiti na tla v bližini Severovzhodne zemlje. Radiopostaja na «Krasinu» je sporočila, da skuša ledolomec prodreti do mesta, kjer se nahaja Marianova skupina, toda to se mu do sedaj ni še posrečilo, ker mu velike ledene gore zapirajo pot. „Fojlio iT Ordlni" o spremembah v vladi in drugem RIM, 11. Nocoj je izšel uradni list fašistovske stranke «Foglio d'Ordini», ki med drugim poroča o poslednjih vladnih spremembah, katere komentira ta-ko-le: »Spremembe, ki so se izvršile v ministrstvih, so nekateri o-značili z besedo, ki jo je fašizem že davno odpraviL Pod fašistov-skim režimom ni kriz in so nemogoče, kajti ministri so kakor vojaki, ki ubogajo in se umaknejo, ko so izpolnili svojo dolfc-nost. Sledijo jim drugi, ki jib zaupno pokliče načelnik vlade na odgovorna mesta, da služijo stvari z dobro voljo in disciplino. Vendar pa imajo spremembe svojo važnost, predvsem radi tega, ker so med novimi ministri in pod tajniki v vsakem pogledu sposobni možje, med njimi nekateri mladi, ki so naglo dozoreli v vojni in fašistov-ski revoluciji, ki so vzrastli v fa-šistovskem duhu. Fašistovska stranka se čuti ponosno, da so trije možje, ki so bili poklicani na odgovorna mesta, izšli iz njenih vrst.* aFoglio d'Ordini* prinaša dalje beležko o razmahu sporta med delavstvom, o letošnjem pridelku žita, o katerem pravL da bo povoljen toliko glede količine kakor glede kakovosti, o poletu letalcev Ferrarina in Del Preteja, o poletu letalske eska-drilje pod poveljstvom državnega podtajnika za aeronavtiko on. Balba, ter komentar o obi- sku vojnih pohabljencev iz Po-adižja v Rimu. Vntta aiitiiija za Me po sodbi rimskega lista RIM, 11. Tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da se pan-germanistična agitacija za Po-adižje nadaljuje in da se je po poslednjih izjavah avstrijskega kancelarja mons. Seipla celo poostrila. «Gk>rnale d'Itaiia» piše, da se razlega iz Tirolske divji hrup. V Ino most u je tirolsko nacionalno udruženje odobrilo resolucijo, v kateri izraža nezaupnico kancelarju Seiplu radi znane izmenjave brzojavk med njim in on. Mussolinijem; dalje zahteva udruženje v resoluciji, da se u-gotovi odgovornost avstrijske vlade v tem pogledu. «Kajti» — tako se glasi resolucija, — »Tirolska ne dopušča, da bi jo kdorkoli bil po hrbtu, medtem ko se ona bori za svojo svobodo in edinstvo.» Udruženje je tudi sklenilo, da jutri, ko bo v Bocnu odkrit v navzočnosti kralja spomenik zmage, proslavi bitko pri Kobaridu. «Giornale d'Italia» dodaja k temu naslednji komentar: »Italija upošteva pomirljiva zagotovila vlad, vendar pa bo tudi upoštevala, v kolikor se ji bo zdelo to potrebno, takšne manifestacije, kakršne so one, ki jim daje pobudo tirolsko nacionalno udruženje. Te manifestacije samo škodujejo političnemu miru in notranji enotnosti Avstrije; najbolj pa škodijo Po-adižju. Prebivalci Poadižja želi- jo pred vsem, živeti v miru od svojega dela in od izdatne pomoči fašistovske vlade; zahtevajo dalje, da se ne dvomi o njihovi zvestobi do Italije.» RIM, 11. Ministrski svet se bo sestal dne 23. t. m., ob 10- uri, v palači Viminale. Parna za uretfifev teupr. vpršaaia zaključena PARIZ, 11. Pogajanja za ureditev tangerskega vprašanja so v glavnih potezah zaključena. Za danes je bil uradno določen podpis sporazuma o mednarodni upravi in ustavi Tangerja, toda bil je spet za nekaj dni od-goden. Izgleda pa, da bo sporazum v resnici podpisan Še tekom tega tedna. Kot morda znano, se je dosegel pred kakimi osmimi tedni sporazum, po katerem so nadaljnja pogajanja temeljila na tangerski pogodbi iz leta 1923. Pričetkom letošnjih pogajanj so zastopniki Italije, Anglije, Španije in Francije proučili vsa vprašanja, ki so s Tangerjem v zvezi, in pa sklepe s predidoče francosko-španske konference, po katerih je dobila Španija obsežne pravice za pobijanje tihotapstva na tangerskem ozemlju. Za tem se je konferenca spričo italijanskih zahtev postavila na stališče enakopravnosti v zadevi vseh nadaljnih še nerešenih vprašanj. Razmotrivala in urejevala so se v zmislu tega važnega sklepa predvsem upravna vprašanja. Vršile so se seje strokovnjakov, ki so s svojim delom le polagoma napredovali. Spričo tega se je moral končni sklep pogajanj, ki se je že večkrat napovedal, vedno znova odgoditi. V teh dneh so se pogajanja končno zaključila. Sporazum, ki se je načeloma sklenil že meseca maja, se je v poslednjih tednih izoblikoval. Pogajanja so potekla v prijateljskem duhu. Pansales ižpčften Iz lefe Venizeles pooblaščen, da spremeni volilni zakon ATENE, 11. Bivši general in grški diktator Pangalos, ki je bil od 2b. januarja preteklega leta v ječi, je bil na ukaz novega ministrskega predsednika Veni-zelosa sinoči izpuščen iz ječe. Kot znano, je padla njegova diktatura v avgustu leta 1926., ko je uprizoril general Kondy-lis na Grškem državni prevrat. Koalicijska vlada, ki ji je predsedoval Zajmiš^ je potem izdala ukaz, da se Pangalos stavi pred sodišče. Vest o izpustitvi bivšega diktatorja je napravila kljub temu, da ni bila nepričakovana, precej globok vtis na grško javnost. Predsednik vlade Venizelos je bil pri predsedniku republike Konduriotisu v daljši avdijenci. Konduriotis ga je po daljšem razgovoru pooblastil, da spremeni volilni zakon. Na ta način je Venizelos dosegel vse, kar je hotel: vlado, razpust zbornice in razpis novih volitev ter volilno reformo. Opozicija monarhi-stov in deloma republikancev samih se je zaman skušala zo-perstavljati njegovi volji. Včeraj so bili namreč pri Konduriotisu najuglednejši voditelji Venizelosu nasprotnih parlamentarnih skupin in strank, a so bili njihovi nasveti in grožnje sprejeti enostavno le na znanje. O reformi volilnega zakona je razpravljal tudi že ministrski svet. Zadevni ukaz bo izdan v kratkem. Usmrtitev petih donjeških obsojencev MOSKVA, 11. Osrednji izvrše-valni odbor je deloma izpreine nil sodbo, ki je bila proglašena v donješkem procesu. Več obsojencem na smrt je bila kazen iz-premenjena v desetletno ječo, ostalim petim pa je bila smrtna kazen potrjena. Obsojenci so že bili ustreljeni. de osem potnikov ladje «Anga-mos» rešenih SANTIAGO, 11. Potrjuje se vest, da je bilo rešenih še osem drugih oseb ponesrečencev pri nesreči ladje «Angamos». Rešenih ji torej 14 oseb, utonilo pa jih je 249. Uradno je bilo ugotovljeno, da je bilo število oseb, ki so bile na ladji, sestavljeno, kakor sledi: 143 moštva, 86 potnikov in nabornikov. Kriza beograjske vlade bo rešena pričetkom prihodnje-ga tedna? BEOGRAD, 11, Danes je končno padla odločitev v razpletu vladne krize. Kot bomo v naslednjem poročali, so to odločitev tukajšnji politični krogi vzeli na znanje in naravnali po njej svoja zatrjevanja in svoja kombinacije. Tekom današnjega dopoldneva se je vršila na stanovanju Ace Stanojevića važna konferenca vseh radikalskih prvakov. Stanojević, ki je bil osebno prizadet pri razpleiu sedanje vladne krize, je podal obširno poročilo. Naglašal je, da je sestava neparlamentarne vlade edina rešitev iz tega položaja. Obnova dosedanje koalicijske vlade bi privedla samo do poostritve borbe s HSS, Česar pa ra-dikalska stranka nikakor ne želi in tudi ne more pred zgodovino prevzeti odgovornosti za to, kar bi sledilo. Po daljši debati je bilo končno sklenjeno, da se radikalska stranka načeloma ne bo upirala sestavi neparlamentarne vlade. Po tej konferenci je sklical Stanojević'v narodno skupščino voditelje dosedanjih koalicijskih skupin in jim je pojasi>;l stališče, ki so ga v tej zadevi zavzeli radikali. Demoitran .-o se spričo tega umaknili v svojo sobo in so se posvetovali ves popoldne dotlej, ko je okrog 17.30 odšel Davidović na dvor. Pri kralju je ostal nad eno uro in mu je poročal o sklepih voditeljev dosedanji vladne večine. Zvečer od 20.30 do 21. ure je bil v avdijenci tudi dr. Korošec. Kot smo že spočetka omenili, so si politični krogi spričo današnjih dogodkov takoj ustvarili svoje mnenje, ki ga podajamo v glavnem, kot sledi: Vladna kriza bo rešena najkasneje tekom petih dni. Nevtralna vlada, kakor je predvidena, bo sestavljena izključno iz oseb, ki strankarsko niso opredeljene. Ta vlada bo takoj odgodila zasedanja narodne skupščine. Jeseni bo skupščino razpustila in spomladi bo razpisala nove volitve. Vlada, ki bo volitve tudi izvedla, bo z vsemi sredstvi zajamčila, da bodo d_»ce'.:i svobodne. Ministri nevtralne vlade bodo že po svojem značaju in položaju možje, ki ne bodo nastopili kot kandidati pri teh predvidenih volitvah. Na ta način si bo nevtralna volilna vlada o-hranila skoro popolno objektivnost. Glede sestave bodoče nevtralne in volilne vlade so si poučeni krogi ustvarili naslednjo komplikacijo: ministrski predsednik — general iiadžić, dosedanji vojni minister; finančni minister — Balugdžić, sedanji jugoslovenski poslanik v Berlinu; prosvetni minister — dr. Ši-lović, vseučiliščni profesor v Zagrebu; finančni minister — Le-tica, državni podtajnik financ; minister za narodno zdravje in socialno politiko — dr. Štampar, načelnik kabineta ministrstva za narodno zdravje; minister trgovine — Bajkić, industrijalec v Beogradu; prometni minister — inženir Schneller, železniški ravnatelj v Sarajevu. Nadalje zatrjujejo omenjeni krogi, da je Hrvatom prihranjeno notranje ministrstvo. Nova vlada bo imela baje le 10 do 12 ministrstev. Vsa manj važna ministrstva bodo skrčena in združena. Vest o atentatu na j ugoslovenskega poslanika v Tirani Cementirana BEOGRAD, 11. Zunanje ministrstvo je objavilo nocoj naslednjo službeno naznanilo: «Po u-radnem poročilu iz Tirane glede atentata na poslanika kraljevine SHS Stanoja Mihajlovi-ća ugotavljamo, da so tozadevne vesti neresnične.« Odpoved italijansko-kitajske pogodbe LONDON, 11. «Times» poroča iz Pekinga: Nankinška vlada je obvestila italijansko vlado, da namerava odpovedati italijan-sko-kitajsko pogodbo. Italijanska vlada pa si je osvojila stališče, da nima Kitajska na podlagi pogodbe pravice do svojevoljne odpovedi. naročajte „Edinost" n. •EDINCSTi V Trstu, dic 12. Julija 1ST3, Politične beležke Borba za rasko nafto Po vesteh iz Pariza so se tam nedavno pričela pogajanja za u-etanovitev posebne akcijske družbe bivših lastnikov petrolejskih izvirkov v Rusiji. Družba se bo ustanovila na pobudo trustov nafte «Royal Dutch» in •Standard Oil» z namenom, da ©nemogoči izvoz ruske nafte v inozemstvo- Omenjena trusta, ki sta se svojčas borila za nad-vladje na svetovnem trgu petroleja, sta se namreč nedavno sporazumela in sklenila nekako premirje, ker sta uvidela, da se je z rusko nafto pojavil na trgu nov nevaren konkurent. In baš z namenom, da se iznebita tega konkurenta, skušata sedaj ustanoviti akcijsko družbo, v katero naj bi vstopili vsi bivši lastniki ruskih petrolejskli vrelcev. Izgleda, da se jima bo načrt tudi posrečil, kajti do sedaj je priglasilo svoj vstop v novo družbo 220 bivših lastnikov ruskih petrolejskih vrelcev, ki so proizvajali pred vojno za 500 milijonov zlatih rubljev letno. Razen tega se je omenjenima trustoma posiečilo odkupiti proti gotovini od 10 odstotkov lastnikov lastninsko pravico nad izvirki in sta si razen tega pridobila pravico, da zastopata interese vseh lastnikov. Namen teh finančnih operacij je na dlani. Trusta bosta imela odslej pravico zahtevati, da se ruska nafta, ki je last sovjetske vlade, zapleni sodnim potom. Na ta način bi bil izvoz ruske nafte popolnoma onemogočen. Toda trusta ne nameravata doseči tega, marveč njun namen je, da prisilita sovjetsko vlado, da bi prodajala ruski petrolej samo njima. Na ta način bi ruski konkurent izginil s svetovnega trga nafte in trusta bi mogla nemoteno diktirati cene. Po zadnjih vesteh je baje sovjetska vlada pripravljena odračunati 10% prodajne cene izvožene nafte s posebnim zavarovanjem in ta svota bi se uporabila za odplačilo bivših lastnikov ruskih vrelcev nafte. Ta svota se bo stavila na razpolago trustoma «Royal Dutch) in »Standard Oil», ki bosta kot zastopnika bivših lastnikov poskrbela za odplačilo. Menda pač ni treba poudarjati, da je sovjetska vlada s tem hudo prizadeta, kajti odslej ne bo mog t a brez dovoljenja omenjenih trustov izvažati nafte in tudi ne bo smeia dajati koncesij v svojih ozemljih, kjer se prideluje'nafta. Ta omejitev bo brez dvoma jako neugodno vplivala na ruski izvoz, kajti nafta je glavni in sedaj menda tudi edini izvozni produkt, od katerega je imela sovjetska vlada velike dohodke. OiLkritje spemenika predsedniku Wilsonu v Fragi Dne 4. julija, na dan 152. obletnice neodvisnosti Združenih držav ameriških je bil z velikimi svečanostmi odkrit v Pragi spomenik predsedniku \Vilso-nu, ki so ga darovali čehoslova-škemu narodu in Pragi ameriški Čehoslovaki. Odkritju je prisostvovala velika množica občinstva. Na odru. postavljenem pred spomenikom, so bili zbrani člani vlade, katerim je načeloval dr. Šramek. člani diplomatskega zbora, zastopniki državnih in drugih oblasti, častniki inozemskih vojaških misij ter veliko gostov iz raznih krajev. Okoli spomenika so bili razvrščeni Sokoli in Sokoliće v krojih ter vojaštvo. Ob 10.15 je prispel predsednik republike dr. Masarvk, ki je med sviranjem godbe pregledal častno stražo ter nato krenil na oder, kjer so ga pozdravili zastopniki raznih oblasti. Slavnost odkritja je o-tvoril predsednik čehoslovaške-ga narodnega sveta A. Proku-pek z nagovorom, v katerem je opisal pomen in delo predsednika \Vilsona in pojasnil, zakaj je njegov spomin tako drag Če-hoslovaškemu narodu. Po nagovoru je bila med zvoki ameriške himne odstranjena zavesa, ki je pokrivala spomenik. Nato so govorili poslanik Združenih držav v Pragi Lewis Einstein, minister dr. Žramck, ki je govoril v imenu čehoslovaške vlade, predsednik priredilnega odbora Čapek in predstavnik u-stanove «Woodro\v \Vilson Foundation« profesor Duggan. Zatem je predsednik čehoslova-škega narodnega sveta v Ameriki g. Červenka iz Chicaga svečano predal spomenik čehoslo- ( vaškemu narodu in mestu Pragi. Praški župan dr. Baxa je sprejel spomenik in se v prisrčnih besedah zahvalil za dar, ki so ga ameriški Čehoslovaki poklonili oddalieni domovini. Na- to so spet zaigrale godbe in o-tvoritvena slavnost je bila zaključena. Drobne vesti Francoska nagrada Založnik Figuiere je ustanovil nagrado v znesku 50.000 frankov. Ta nagrada se odda na dan 7. oktobra. Deležen je bo o-ni, ki spiše najlepši roman. Pisatelj ne sme biti iz vrst že priznanih in odlikovanih pisateljev7 in ne sme imeti več ko štirideset let. Roman lahko izide v katerikoli založbi. V razsodišču bodo tile gospodje: prejšnji minister Danielon kot predsednik. ministra Heriot in Barthou kakor tudi pisatelja Girandoux in Taroud. Nov vitamin Neki kaliforniški učenjak je dobil v latiki in v nekaterih ribah nov vitamin, ki ga je imenoval vitamin «E». S tem vitaminom se zviša rodovitnost pri živalih. Verjetno je, da se nastanek moškega in ženskega bistva pospeši z različnimi vitamini. Ce bo ta vitamin vplival tudi pri ljudeh, ni še gotovo. Ako se to obistini, bodo vitamini vršili važno opravilo, in tolažljivo je. da se bo odslej pobijalo padanje rojstev z določenimi jedili, v katerih bo vitamin «E». DNEVNE VESTI Morilki smrt! Če se glasovi o taki zavratni bolezni - sušici zadnje čase tako ponavljajo, je dokaz, kako se je ta razpasla in kako raste skrb za preprečitev uničujočega dela te so-sovražnice življenja in rušilke zdravja, ki vedno bolj žanje. Naj že bo nagib kakršenkoli, le zgolj nagon skrbi za obstanek, ali čut plemenitosti nravski visoko stoječega Človeka, — dejstvo je, da je ta skrb za človeka potrebna in je dolžnost vseh, da sodelujejo v boju proti tej rastoči kugi. Vseh moralno ali materijalno sposobnih, ker to je splošna zadeva! Saj je vendar jasno, da gre predvsem za mladino, za nova poko-lenja in torej za našo bodočnost. A ravno mladina je v največji nevarnosti. Kdor pazno zasleduje slučaje smrti, se mora zdrzniti: pada mladina od 17.—30. leta. Zdi se, kakor da bi bila povojjia leta njenim kužilom (bacilom) zelo u-godna in so se zelo pomnožili. Ce je tako, preti velika nevarnost. To pa nas ne sme pustiti brezbrižne, ker drugače si dajemo slabo spričevalo in omalovažujemo bodočnost. Sicer pa nas je kultura lahko že toliko prepojila, da se ob pogledu na trpečega mora zganiti, kar tli v nas lepega in vzvišenega. In posledice kužne bolezni, ki padejo na vse!? Zato pa ponavljamo, da ni to zadeva poe-dinca, marveč vseh. Boj ni lahek, ker so vzroki bolezni razlrčni in sesrajo v vse mogoče sestavljenke družabnega življenja. Dva činitelja sta zaščitnika to bolezni: neizobrazba in gospodarski položaj. Zato je tudi boj tako težak. Ni pa rečeno, da bi bil vsak uspešen boj tudi izključen. A treba bi bilo skupne in enotne akcije. Preden pa se lotimo dela, moramo, če hočemo čim večji uspeh, u-poštevati razmere nižjih ljudskih plasti in njih duševnost. Kjer ni. umske izobrazbe, tam sega vera v /.nanost tako daleč, kolikor delujejo čuti: vid, sluh i. t. d. Preprosto ljudstvo gleda bolj kdo govori in uči kot pa kaj govori in uči. Njemu je merodajna osebnost. In če je ta jaka, je nagon posnemanja toliko krepkejši in vera v besedo toliko globlja. To je važen pojav, ki ga je treba toliko bolj uvaževati, ker mislimo predvsem na živo besedo, s katero smo z ljudstvom v neposrednem stiku. Z živo, dobre volje in zdravega hotenja polno besedo, ki si jo zna ljudstvo najboljše tolmačiti- dosežemo najprej in najlaže uspeh. Zato prideta tukaj v poštev dve avtoriteti: duhovščina in učitelj-stvo, v kolikor je to mogoče. Ta dva poklica sta v neprestanem stiku z ljudstvom, sodoživljata vse njegove pojave in je poznata. Tudi imata priliko je vzajemno poučevati. Cerkev in Šola imata najlepšo priliko ljudstvo sistematično poučiti o značaju te bolezni: kako, kje, kedaj se bolezen širi, njene znake, sredstva proti njej L t. d. Mladini in starišem lahko predočita potek in težke posledice bolezni, vcepita jim rešpekt pred njo in jih na ta način prisilita, da se bodo posluževali pravočasno vseh mogočih obrambnih sredstev. Ker boljše je se bolezni braniti kot pa jo zdraviti. V ta namen pa mora biti ljudstvo o bolezni podrobno in temeljito poučeno; temeljito, ne pa s par besedami. Pridejo na vrsto zdravniki, ki naj bi s predavanji vsaj v večjih središčih podprli to, kar je ljudstvo o bolezni slišalo od duhovnika in učitelja (ali od kakega drugega domačega naobraženca). Do tukaj živa beseda, podpirana od vseh. ki imajo kaj smisla za koristne namene. A pri akciji bi morali sodelovati tudi listi (dnevniki, tedniki, mesečniki); tiskana beseda bi sporedno z živo besedo bolj oživila in bi več zalegla. Menim, da bi bila dolžnost vseh gospodarskih, osobito pa denarnih zavodov, da bi volili primerne zneske za sklad, ki bi se porabil za poljudno - poučno brošuro o tej bolezni (kot je n. pr. dr. Brecljeva «Jetiki boj!»). Te brošure naj bi se brezplačno razdelile revnim družinam. Sistematično izvedena akcija bi Drezdvomno imela velik uspeh in sistematično izvedena akcija bi brezdvomno imela velik uspeh in bi nevednim odprla oči. Masa bi se skoraj ne mogla izogniti pouku, ki bi tako prešel v kri m meso. Bila bi pa samoprevara, če bi mislili da bomo bolezen na ta na- čin docela odstranili. Dokler bo obstojala gmotna revščina in bodo družine brez zadostnih pogojev za telesni obstoj, bo tudi jetika Imela svojo žetev. Za to daja najlepšo dokaze Danska. Prej je bil danski narod gospodarsko in kulturno na slabem. Ni imel dobre hrane, niti je ni poznal; ni vedel, kaj je zdravo stanovanje (svetlo, suho, zračno) kaj je zmernost in treznost. Z alkoholom se je opajal in se «otresal» revščine. Takrat je jetika zahtevala ogromne žrtve. — Narod se je kulturno in civilizatorno dvignil in jetika je malone docela zginiia. Potrebno je, nujno potrebno, da o tem ne le razmišljamo, marveč da tudi kaj ukrenemo. A le skupna in široko zasnovana akcija bo uspešna. J. F. ČASTNIŠKE ŠOLE Vojaško poveljstvo sporoča, da se sprejme 240 gojencev (dijakov, ki so študirali inženeri-jo) v častniške šole v Turinu. Gojenci postanejo tekom enega, oziroma dveh let poročniki (te-nenti) v stalni službi. Šola č^ prične s 1. septembra. Prošnje na kolkovni poli za 2 liri se na-slovijajo na: fecuola di applica-zione d'artiglieria e Genio — Torino — in se morajo do 31. t. m. vložiti na vojaškem okrožnem poveljstvu (Distretto Mili-tare). Pot d® sreCa Neki londonski list je naprosil Šest znamenitih angleških zdravnikov, naj mu navedejo Y*>t, ki pelje do sreče. Nasveti teh veljavnih mož propovedujejo po večini evangelij o zdravi duši v zdravem telesu. Dr. Cecil Webb-Johnson nasve-tuje: 1) Gibaj se mnogo. Cim več hodiš, tem bolj odvračaš od sebe oni dan, ko so popeljejo. 2) Ne bodi nezmeren v jedi. Nož in meč so pomorile več ljudi kakor pa meč. 3) Naporno delaj nalogo, ki ti j© prijetna. Korak, ki mori, je plazenje. 4) Izogibaj se prevelike debelosti. 5) Kroti samega sebe. 6) Notranja čistost je prav tako va£na kakor zunanja. Znamenita zdravnica Mary Scharlieb navaja sledečih šeet točk: 1) Praktična vera. 2) Neumorna delavnost. 3) Dobra družba. 4) Zdrav pojm o življenju. 5) Naravna naklonjenost in 6) Veselje do umetnosti. Dr. C. Stanford Read je dal Kstu sledeče smernice: 1) Spoznavaj sami ga sebe in bodi sam sebi odkrit. 2) Imej pametne cilje, ki so dosegljivi. 3) Dobi zakonca, ki se ti prilega. 4) Ohrani si dobra prijateljstva 5) Neguj širše koristi in 6) Ocenjuj pravo ceno življenja. Dr. Estelle Cole priporoča: 1) Ne živi, da boš jedel. 2) Ne pozabljaj, da je ni večje zabave od defa. 3) No izgovarjaj nikdar besedice: smrt in pomni, da je mnogo stvari. ki so hujše od smrti. 4) Ne pozabljaj, da si član večje skupnosti 5) Ne hodi črez most, preden ga nisi preiskusil 6) Bodi hvaležen za to, kar imaš. Dr. Fraser - Harris je mnenja, da vodi teh-le Šest navodil do prave sreče: l)Ako se ti je posrečilo, dobiti delo, ki ti ugaja, posveti mu vso skrb, kajti tako delo je veselje 2) Pazi, da ti dopušča delo do-vd* časa za gibanje po prostem zraku in po solncu. 3) Skrbi za primerno izpremembo v vseh svojih opravilih. 4) Ne zaklepaj se prod svojimi sosedi, bodi prijatelj z vsemi, kajti tako si pridobiš neka i, česar bi si na drug način ne mogel pridobiti 5) Brzdaj svoje žepe, kajti Aristotel je resnico povedal, ko je izgovoril stavek «Nič, kar bi bilo preveč». 6) Ne omejuj svoje vere samo na priznanje večnih resnic, marveč uporabljaj jo torti praktično na ta način, da po-maeaŠ nesrečnim in skrbiš za zatirane. Dr Friedrick Graves je stisnil svoja navodila v šest kratkih pravil: 1) Ohrani se zdravega, 2) Veseli se v svojem prostem času 3) Ne jezi se. 4) Bodi zmeren 5) Bodi čist v ljubezni in 6) Delaj mnogo- „ffttlsta krv«' *NeČista krv» je naslov romana srbskega pisatelja Bori sava Stankov i ča, ki ga je prevedel ▼ Italijanščino prof. Umberto Urbani, kot smo pred kratkim poročali v našem listu. O tem delu prinaša kratko oce- no «11 Resto del Carlino» od 7. t. m., iz katere posnemljemo: «To je prvi jugoslovenski roman, ki je preveden na italijanski jezik, in zasluži pozornost toliko radi svoje psihološke važnosti kolikor tudi radi svoje umetniško-književne vrednosti. Gre za odisejo ženske, po katere žilah se pretaka kri, ki je radi križanja turško-grško-slo-vanskega plemena postala nečista, kar je usodepolno za njeno poko-lenje, predvsem pa za njo samo. Pisatelju, ki je nedavno umrl, se priznava v njegovi domovini, da je najvernejši opisovalec mnogo-stavne balkanske duše in še posebej stare Srbije. In v tej njegovi knjigi se v resnici uveljavlja primitivna izrazna sila ki je prijetna. Dasi je Stankovičevo pripovedovanje prosto estetičnih preciozizmov in razblinjenosti, zna predstavljati dejstva ne samo v popolnih barvah okolja, temveč, kar je važnejše, tudi v najskrivnejših duševnih barvah junakov povesti.» List zaključe je svojo oceno z u-gotovitvijo, da uvaja Stankovič Italijana s tem delom v popolnoma nov svet ter jim odkriva vse dobre in slabe lastnosti svojega plemena. ŽITNI TRG Inozemska pšenica je na italijanskem trgu zelo mlačna. Mlini se zanjo ne interesirajo in spričo tega nazaduje v ceni od dne do dne. Danes bi argentinsko blago notiralo franko vagon Trst L 134. Domača pšenica je čvrsta. Ponudbe s strani poljedelcev so, čeprav stojimo v sredi žetve, zelo majhne. Ardito je v par dnevih napredoval od 121 na 123 franko vagon okolica Trevisa. Ponudbe za dobavo v juliju do 15. avgusta se gibljejo na bazi L. 126—127 franko vagon gornjebenečanska postaja. Koruzni trg je v tem tednu zelo čvrst. Blago, ki je pritiskalo na cene, se je razprodalo. Spekulacija so začenja ponovno pojavljati na trgu in potiskati cene navzgor. V prilog dviga govore vesti o suši, ki prihajajo iz Rumunije in Jugoslavije, in nekaj večje potrebo kon-suma. Za laplatsko koruzo iz najbližjih parnikov se zahteva L 98—-100. Dobava v avgustu in septembru stane L 93—94. Povpraševanje po debelih otrobih je neznatno in zato jih jo mogočo dobiti po znatno znižanih cenah. Drobni otrobi so čvrsti. Oves je v ceni neizpre-menjen. Riž stane L 180—185 franko postaja Trst. Koruzni zdrob pri odjemu celega vagona L 128 franko furlanska postaja. Iz tržslkgjja življenja Smrtna nesreća že: azaiičr:rja Včeraj popoldne se je dogodila na postaji pri Sv. Andreju grozna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 37-le-tni železničar Josip Fiandiaca, stanujoč v ulici Ma-donnina št. 44. Fiandiaca je okoli Iti. ure razmikal na postaji železniško vozove, ki jih je od časa do časa, kakor je pač bila potreba, odpenjal ali pripenjal k lokomotivi. Kmalu po 1(3. uri jo lokomotiva spet privlekla na tir več vozov, ki bi jih Fiandiaca moral priklopiti k drugi skupini vozov. Ko je hotel s tem namenom stopiti med vozove, mu je noga obtičala v Žlebu kretnice, pri kateri je stal, in pri tem padel na tir, po katerem so se premikali vozovi. Na nesrečo so bili vozovi že čisto blizu, zato se nesrečni mož ni utegnil dvigniti; v naslednjem trenutku je prišel pod kolesa, ki so ga grozno razmesarila; prerezala so ga na dvoje od glavo do nog. Nesrečo so zapazili železničarji, zaposlen tam v bližini, ki so naglo prihiteli k nesrečnemu tovarišu, da bi mu pomagali. Na lice mesta je bil takoj poklican zdravnik rešilne postaje, ki p?, seveda ni mogel storiti drugega kot ugotoviti, da je nesrečni železničarji, zaposleni tam v bliži-d os pela na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovila dejansko' stanje. Nato je bilo truplo pripeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Nezgoda metociklista Zobotehnik Gastone Ridi, stanujoč na trgu Borsa št. 2, je hotel včeraj predpoldnepreizkusiti mo tocikelj, ki ga jo kupil to dni. S tem namenom jo je mahnil ž njim proti Katinari. Vozil je - precej naglo, menda baŠ radi tega se ja poizkušnja jako slabo obnesla. V bližini Lovca se je namreč motorno kolo prevrnilo in mladenič je zletel v jarek kraj ceste, kjer je obležal težko poškodovan; pobil se je po glavi po desni rami in si zlomil desno nogo v gležaju. Cez nekaj časa ga jo našel in po-bra? neki avtomobilist, ki je pri-vozil s svojim avtomobilom ondot mimo. Prepeljal, ga je v mestno bolnišnico, kjer se bo moral R'di zdraviti najmanj mesec dni. Vesti z Goriške mestne vesti Nov prefektura! komisar v Ren-čah Goriški prefekt je imenoval za novega prefekturnega komisarja v RenČah cav. Humberta Castagno-li-ja, prefekturnega uradnika. Dosedanji renški prefekturni komisar je i bil g. Moretto. Pred njim pa, kol Je znano — Graziani. TTeinsmt prispevkov za vzdrževanje cest Na goriškem občinskem uradu je od danes naprej pa do 19. t. m. (8 dni) postavljen na vpogled seznam pokrajinskih prispevkov za vzdrževanje cest za leto 1927 (kr. odlok (8. nov. 1923 št. 2538). Izterjatev se bo izvršila po občinskem davčnem izterjevalcu in sicer v dveh obrokih, izmed katerih zapade prvi 10. avgusta, drugi pa 10. decembra 1928. Do tedaj so obvezni plačati označene prispevke vsi oni, ki so s tem cestnim davkom obdavčeni. Zainteresiran« se za eventuel-ne pritožbe lahko obrnejo do prefekta in sicer najkasneje mesec dni po zadnjem dnevu objave o-menjenega seznama. Zanimiva statistika Na željo osrednjega statističnega urada v Rimu, je goriška občina napravila statistiko vseh družin goriške občine s številnimi o-troci. V naslednjem poda jemo to statistiko, ki je relo zanimiva in kaže, da vse bolj raste prebivalstvo v neposredni goriški okolici kot pa v mestu samem. V celi goriški občini (ki obsega tudi vseh pet priključenih občin: Solkan, Podgora, Standrež, Ločnik in Šempeter) je 1615 držin s številnimi otroci. In sicer 481 družin s po 7 otrok vsaka, 385 družin s po 8 otrok, 315 družin s po 9 o-trok; 174 družin s po 10 otrok; 116 družin s po 11 otrok; 70 družin po s 12 otrok in 21 družin s po 13 o-trok; 24 družin po s 14 otrok in 21 družin s po 15 otrok. — Ako sedaj razdelimo Goriško občino na dva dela — in sicer na okolice in na bivšo mestno občino Gorico, vidimo po statistiki, da je v petih priključenih občinah 820 družin s številnimi o-troci, dočim jih je v bivši goriški mestni občini le 795, kljub temu, da ta šteje dve tretjini prebivalstva celokupne nove združene občine. I a tega razvi dimo, da se prebivalstvo v goriški najbližji okolici, kjer prebivajo po večini Slovenci —• v večji meri množi kot v mestu samem. Velik požar na Sv. Mihaele b«4 Rnbijamt V torek popoldne okrog ene se je vnel na znanem hribu Sv. Mihaela nad Rubijami velik požar. ki je radi suhe, od suše prepečene travo in že tam pokošenega sena zavzel takoj velikansko razsežnost in se razširil prav do ceste, ki vodi is Zagrada proti Sv. Martinu. Ker je požar grozil z nevarnostjo, so bili alarmirani vojaki 11. bersaljerskega polka iz Gradiške in 17. pešpolka. Prihiteli so na kraj nesreče in pričeli z gašenjem. Toda šele po sedmih urah se je posrečilo pogasiti, o-ziroma omejiti ogenj, ki je — kot se površno računa — povzročil nad 200.000 lir škode. Možgane si je pretresel 12-1 etni »deček Ludvik Makuc, stanujoč v ulici Camposanto je tako nesrečno podel s kake 4 m visokega hleva, da se je nevarno pobil po čelu in si bržkone pretresel možgane. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Silovitost vipavske burje, ki prevrne voz izl rani enega delavca Te dni je po Vipavski dolini — zlasti po severni — neprestano pihala burja in še bolj pospeševala že itak dovolj veliko sušo. Po nekaterih krajih, in sicer ravno v bližini Dobrada pri Šentvidu je burja še posebno močna. In tako je bilo tudi v pondeljek zjutraj, kot nam je pravil Jožef Bizjak, star 53 let iz Vipave Št. 203, ki se zdravi v goriški bolnici usmiljenih bratov. Ko se je namreč okrog 6. ure zjutraj, kot dninar pri nekdanjem vipavskem županu J. PetrovČiČu, vozil na vozu polnem pšenice, katero so peljali mlatit na Dobrad, se je voz v bližini mostička, ki vodi čez Močilnik deloma radi burje, deloma radi slabe poti prevrnil in z njim vred je padel ob trda, suha tla tudi Jožef Bizjak. Odnesla ga je še kake štiri metre proč od voza. Pri padcu si je Bizjak zlomil in skero zdrobil desno nogo v stegnu. Celo poldrugo uro je moral čakati na pomoč, pred no so poklicali vipavskega zdravnika g. S. Pavlico, ki je Bizjaka s svojim avtomobilom odpeljal v goriško bolnišnico. Pade a hleva tu si zlomi hrbtenico Iz Sv. Križa pri Ajdovščini so pripeljali včeraj 17-letno mladenko Marijo Cibej U Do 1-Otlice, ki služi v Križu. Padla je s hleva in si zlomila hrbtenico. V torek popoldne so jo zdravniki operirali. Nahaja se v zelo nevarnem stanju. Kolo mu jo šlo čez nogo Petletnemu Marcelu Bostijan-čiču, ki stanuje v Gorici ulica Castello 32, je šlo kolo čez desno nogo in mu je precej poškodovalo. Prepeljali je bil v bolnišnico. Izgred sodišča Kolon in pa gospod Visok in močan kmet je prift« v torek na zatožno klop, da bi se zagovarjal pred goriškimi sodniki. Veliki in okorni Čevlji, umazani od zemlje, žuljave roke, zagorel obraz, katerega bar* va spominja na briško zemljo, umazan, pošvedran in s črnim trakom opasan slamnik — vsa to ti prikaže pred oči pravega briškega kolona. In Franc Ko-« renčič iz Kožbane je tudi resnično kolon na posestvu dr. Deh la Vedova iz Vidma, ki ima sv« jo zemljo v Kožbani. Še predn ga začne predsednik izpraševa-ti, prične Korenčič tožiti o svojj bolni ženi in o revščini, ki vlada doma v kolonski bajti. Obtožnica ga obtožuje, da je v času ođ oktobra do decembra lanskega leta in od januarja do februarja t. 1. sekal drva v gozdu svojega gospodarja Della Vedova in jih prodal ter si nato pridržal tudi ostalo drugo polovico izkupni-ne, ki bi jo bil po kolonski pogodbi morali dati svojemu gospodarju. Korenčič zatrjuje, da je nedolžen. Brez dovoljenja svojega gospodarja ni nikoli seka i drvi v njegovem gozdu, tem manj l love m dejanju, ko je nepričakovana okolnost izpolnila Miličino željo. Prejela je od Matilde Fer-dinandovne pismo, v katerem jo je obvestila, da bil Mihail Petrovič *e vedno bolan po Influenci, ter da jo želi videti. Generalu na ljubo sta baron Leopold in njegova žena pozabila na to, kar |e Milica napravila, ter jo vabila v Dembovko sa nekaj tednov, upajoč, da bo grof ustregel ftelji bolnega starca ter se odzval vabilu. To pismo je bilo Berenklavu silno neprijetno. Vkljub vsej nevolji je bil preveč zaljubljen v ženo, da bi se mirno ločil od nje za nekaj tednov. Ko je pa stvar dobro premislil, je prišel do zaključka, da bi utegnila Miličina odsotnost napraviti konec raznim neprijetnim govoricam; po preteku svojega dopusta pa se je itak nameraval preseliti v Berlin ali v kako drugo večje mesto. Uvaiujoč to okolnost in po tehtnem premisleku je končno privolil v Senin odhod ter sklenil, da pride sam ponjo črez poldrugi mesec, nakar odpotujeta skupno v Turovo. Milica je bila vsa iz sebe od sreče, naglo j« začela spravljati prtljago s pomočjo Dunje in Marte Sidorovne, katere je nameravala vzeti s seboj. Tri dni pozneje je potrti in zamišljeni Berenklau spremljal ženo na postajo, a očitna Miličina radost mu je težila srce. Poslednje dni ga je minila nevolja, mučno mu je bilo misliti na ločitev in postal je z ženo tako ljubezniv, kakor je bil prve dni po poroki; toda Milica je Že preveč utrpela, da bi mogla ceniti moževo izpremembo, Krenica in vsa okolica pa sta se ji tako priskutili, da je vsako drugo čuvstvo utonilo ▼ vroči Želji, čimprej oditi iz tega zoprnega mesta. VIII. V Dembovki so grofico sprejeli brez nikake sovražnosti, a general se je je tako razveselil, da je bila Milica ginjena ter pozabila celo na to, da je smatrala deda odgovornega za njeno nesrečno možitev. Mihail Petrovič se je zelo (spremenil ta sadnja bolezen ga je zelo potrta. Bil je bled, sključen in slab, težko je hodil, opirajoč se ob bergle, samozadovoljnost in veselje do življenja sta ga minila, bil je zlovoljen In le prihod vnukinje ga je nekoliko raztresel. Tudi baron Leopold je bil videti slab in izogibal se je Miličini družbi a tako vnemo, s kakršno jo je Mihail Petrovič iskaL Samo generalka in baroneaa sta se neznatno iz-premenili, zdaj pa sta bili dobre volje zaradi Me-line možitve. Prve dneve po Miličinem prihodu je šlo vse gladko. Na dedovo vprašanje, če je srečna v zakonu, se je Milica izognila direktnemu odgovoru, rekoč, da je grof zelo dober % njo, sicer pa da se je težko privaditi v deželi, kjer je družba tako različna od one, v kateri se je rodila in dorastla; tudi do generalke in baronese je bila zdržna. Razgovor glede Kiti se je zaključil s popolno spravo; ko je pa Milica izjavila, da bo skrbela za Derevnine, je celo upala, da bodo odpustili nepokorni hčerki. Tako sta mirno prešla dva tedna. In tedaj bi se bilo splošno soglasje skoraj porušilo* Nekoč po kavi je pogovor zopet nanesel na Miličino življenje v inozemstvu in Mihail Petrovič jo je začel Izpraševati o mestu, polku in družbi. Ves MiliČin srd, ki se ji je nabiral v duši, je zaplal v njej in prvič je dala dušek svoji nevolji; v živih slikah je orisala mestne in poikovne običaja Z duhovitim podsmevom je bičala zavist, lažnivost, spletkar-stvo ln obrekljivost, ki so tako vznemirjali malomeščanski svet ter zaključila z opisom dogodka o svoji mentilji, ki je jasno dokazoval podlost in maienkoetnost obdajajočih jo majhnih ljudi. General je poslušal ter deloma odobraval deloma grajal Miličino pripovest; generalka se je mrdala, baronesa pa je postajala rdeča in se očii-no jeT^e — Ne zanikujem, — je rekla, — da če se je tako zgodilo, kakor nam vi pripovedujete, je treba dejanje gospe pL Vizenbrukove obsoditi; toda, draga Milica, krivično in neprevidno od vas je, da obsojate zaradi tega tako neusmiljeno vso družbo. Morda pa je ta družba upravičena vas strog* soditi, zato vam je bila bržkone sovražna. Pri nae so ženske veliko manj proste kakor v Rusiji in nekatere svobodne kretnje, nad katerimi se tu-, kaj spod tika jo, utegnejo vzbujati tam hudo po*' zornost. Na primer: vaše kajpak docela nedolžno toda neprevidno ljubimko vanj«? z Ludolfom vam je gotovo silno škodilo, in kolikor vero, so ga vsi obsojali. — Gotovo imate te same nelpskave vesti od baronese pl. Dauniceve? Ta furija mi ne more odpustiti, da sem se upirala časti postati žrtev «genialnega» sinka, ki me je hotel onečastiti in zaklati, — Je odgovorila Milica zardevajoč. — Tedaj vedite, da nisem nikoli ljubimko vala s tem blaznežem in če sem bila vljudna z njim, se je to godilo samo zato, ker je sorodnik mojega mo&L V kratkih besedah je povedala podrobnosti dogodka in si pošteno privoščila Lodolfa, njegovo mater in sestro. — Napram baronu se je grof posluiil zakonite pravice do samoobrambe, a ti nesramni ženski hujskata vse proti meni, laieta in me dolžita takih podlosti, katerih sem sploh nesposobna, namesto da hi priznali resnico in se mi opravičili Strupen nasmešek se je pojavil na baroneei-nem obličju. — Da ljubite majhne spletke ln jih znat« tudi ode jat viti, ne morete umikati, draga Milica. De-ravnina in Kiti ste svodili s tako spretnostjo, da vam mora to zavidati vsaka ženska, ki M peča i takimi stvarmi. Z Ludolfom ste se hoteli seveda n+kr»iik/» pozabavati in zmešati glavo pemu Nemcu«, da bi se mu mogli pozneje posmehovati; toda tukaj niste računali, da se ulegna a vas slabo končatL ^ * ..___ cEDINOST* V Trstu, dne 12. Julija 1928. kako bo dvignil ladje. Ni se hotel zadovoljiti z vsebino, ne, zahotelo se mu je po celoti. Pritrdil je vrvi za ladijski trup, toda, ker ni imel zadostnih tehničnih sredstev in ker sta bili ladji le pregloboko v jezeru, so se mu u-trgale vrvi in samo odlomljen del velikanskega kipa je prišel tedaj na dan. Po Albertiniju je vladal skoraj eno stoletje mir na nemi-skem jezeru, dokler ni prišel iz teologne tehnik Francesco De »riarchi, ki ?i je sestavil poseben način, kako preiskati jezersko irino. Zgradil in sestavil si je posebni potapljavski zvon, pri če-Iner mu je nekoč menda radi vodnega pritiska počila žila na glavi tako, da se je prikazal ves krvav na površju. To drzno podjetje je spravilo na dan le nekaj odlomkov od iadje. Zato je bil pa J)-marchi prvi, ki je mogel popisati zunanjost ladij; opazil je namreč, da je krov tlakovan z rdečo opeko. Zopet so minila stoletja, ne da bi se poskusilo, razrešiti tajno jezera. Komaj 1. 1827. se je lotil inženir Annesio Fusioni zadeve I'oškusil je kakor Demarchi s j »tspljavskim zvonom. Na. mesta, kjer se je nameraval potopiti, je postavil tribuno za povabljene učenjake, umetnike in plemenitaše. Fušioni se je večkrat potopil, in prii esel pri vsakem potopu kose bronastih stebričev, kose poda in celo tablico z napisom. Dokazal je, da se dajo na ta način spraviti še mnoge stvari na površje. Vkljub temu ni dobil od nobene strani nika-ke podpore. Obubožal je celo, ker je zabil v svoje poskuse vse svoje premoženje. Prisiljen je ril, da se je preživljal s prodajo bkatelj za tobak in pip, ki jih je bil izrezljal iz lesa imperator-skih ladij. Kmalu za Fusioni-jem je poskušal flsiinski starinoslovec Konstantin Maes svojo sreČo-Posrečilo se mu je izmeriti obe ladji. Prva, ki se nahaja bolj blizu brega, je 140 m dolga in 70 m široka, torej je ladja precejšnje obsežnosti. Leta 1893. se je pojavil v eni Izmed vasi na bregu jezera tujec, ki je začel ribariti, toda ni mu bilo do živali, bilo mu je za Starine iz cesarskih ladij. Imel je srečo, privlekel je na dan tri bronaste umetnine, dve volčji glavi z obročem v gobcu, najbrž ključavnici, in Meduzino glavo. Ko se je vest o tem čudežnem ribjem lovu razširila, mu je o-blast prepovedala na daljno ribarenje. Sedaj se pa bliža trenutek, ko se odgrne tajnostna zavesa tudi izpred te skrivnosti. Stroji že ielujejo več tednov noč in dan, izsrkavajo vodo iz jezera in jo odpravljajo po posebni poti v morje. Jezerska površina se niža in ni daleč več čas, ko bodo zazrle zopet človečke oči po dolgih devetnajstih stoletjih, kar so jezerski valovi tako ljubosumno skrivali na svojem dnu. Itouo Zursulino sfsIiSo 2e večkrat sino čuli iz časopisov, da so jo posre-čilo izdelovanje takega stekla za nasa okna, ki propušča ultravijolično svetlobne žarke (v nasprotju z našimi navadnimi šipami, ki 110 propuščajo omenjenih žarkov in jih torej po-srkavajo. To ttiovo steklo se izdeluje že kakega pol leta na Angležem in sicer pod imenom: vita. Razpošilja se po vsem svetu seveda po takih cenah, da jo njegova vsakdanja uporaba skoraj izključena. Podobno steklo se izdeluje tudi cia Nemškem, toda cene tudi tega izdelka so previsoke, da bi se mogla javnost baviti s takim blagom. Sofiaj pa prihaja vest, da se je posrečilo ravnatelju topilnice v Kunzendorfu v Spodnjih Lužicah na Nemškem, Viljemu Schmidtu, izdelati steklo, ki propuSča ultravijolične žarke in čigar cene omogočajo njegovo nabavo vsakomur. Človeškemu očesu nevidni ultravijolični žarki lože v spektru-mu onkraj vijoličasto barve. Vsi svetlobni žarki so merijo po dolgosti valov. Valovna dolgost v mavrici vidnih svetlobnih žarkov, torej onih, ki jih vidi človeško oko, znaša približno od 800 doli do 3fK) milijonskega dela milimetra. Kadi enostavnosti bomo v naslednjem zapisovali le ^številko dotične valovne dolgosti.) Oni žarki, ki gredo črez vidne vijoličaste žarke, tako zvani ultravijo-li^asti žarki obsegajo valovne dolgosti od 390 navzdol in so nevidni. Za rastlinsko, živalsko in človeško življenje najučinkovitejši svetlobni žarki imajo valovno dolgost od 310 do 290. Navadne šipe pa propuščajo samo žarke do valovne dolgosti približno 310, tako da posrkajo skoraj vsa stekla žarke s krajšo valovno dolgostjo torej vse ot>2, ki so za življenje tako potrebni. Žarke, ki imajo krajšo valovno dolgost od 280, posrka že vase ozračje, le pri po- sebno jasnem vremenu in na visokih gorah v najčistejšem zraku se ugotove še žarki z nekaj krajšo valovno dolgostjo. S steklom «vita», ki se izdeluje na Angleškem, so se dosegli v bolnišnicah, zdraviliščih za j etične in v otroških domih , presenetljivi uspehi s tem, da se je vložilo v okna mesto navadnih šip to steklo. Ultravijolični žarki o-življajo, zdravijo in grade organe. Zoološka družba v Londonu je oddala o tem steklu naravnost navdušeno mnenje. Levji dom se je popolnoma opremil s takšnimi šipami, kar jo neverjetno učinkovalo na živali, ki žive v tropskem podnebju. Londonski zverinjak je imel vsako leto in sicer v pozni jeseni in pozimi vedno polno izgub. Čeprav so imeli vsi prostori l>otrebno temperaturo, so začelo živali pozimi bolehati in so navadno poginile. Najprej se je opičji dom opremi! s tem novim steklom, poleg tega so se namestile električne žarnice, izdelane iz istega stekla, ki so se prižigale lo ob slabem vremenu. Uspeh, ki se je dosegel, je bil ponolnoma nepričakovan. Živali so ostale živahne krkor poleti, zauživale so kakor poleti svojo navadno hrano in so bile tako zdrave, da se je ravnateljstvo odločilo opremiti vse prostore, v katerih se nahajajo zverino in plazivci, s takim-le steklom. V nekaterih šolah v Bivming-hamtt so se napravili poskusi in po ugotovitvi Be^la Fergusona se i o povečala povprečne, teža, velikost m h emoglobmska vsebina otrok v teku desetih mesecev v razredu, čigar učna soba io bila or;T*emi"jer»a s steklom «vita», in v razredu z navadnimi šipami v oknih, tako-le: Brez stekla «vite»: 1. 6. 192V 31.3.10^6. povprečna teža 27.2 28.5 povprečna velikost 131.5 135.4 hemoglobin 73.58 84.11 Prirastek jo znašal: Pri teži 1.3 kg ali 4.8 odstotkov; pri velikosti 3.9 rm ali 2.9 odstotkov; pri hemoglobinu 7.35% ali 9.0 odstotka. Pri uporabi stekla «vite»: 1. 6. 1925 31. 3. 1956. povprečna teža 30 8 33.6 povprečna velikost 137.3 142.0 hemoglobin 77.9 94.04 Prirastek ie torej znašal: Pri teži 2.8 kg ali 9.8 odstotkov; pri velikost 4.7 cm ali 3.4 odstotkov; pri hemoglobinu 16.14% ali 20.7 odstotkov. Doseženi prirastki so vsekakor izborni. Tudi šolsko oblasti v Utrerhtu so se odločile, da napravijo tri razrede iz dečkov in deklic enake starosti in enakega telesnega ustroja Ti razredi se ix>do poučevali v treh učilnicah, ki so vse enako solnčne in ki se ujemajo v vsakem o žiru med sabo; le v tem bo razlika, da prva učilnica sploh ne bo imela nobenih šip, druga bo imela navadno šipe, tretja bo pa opremljena z novim steklom. Ped nadzorstvom dr.-ja Hingsta, ki jo medicinski sosvetov?5ec na utreclitskih šolah, se bo napravil ta poskus in po preteku nekaj mcsecev se preiščejo teža, velikost in kri otrok in se bodo primerjali uspehi. Važnost ultravijoličnih žarkov za človeško telo je dandanes skoraj vsakemu že znana kakor tudi dejstvo, da tiči zdravilni vpliv gorskega solnea na višinah prav v ultravijoličnih Žarkih, ki se nahajajo v njegovi svetlobi. V našo žalost pa ne pridejo v naša stanovanja, v naše učilnice in bolnišnice on! žarki, nahajajoči so v solnčni svetlobi, ki so našemu življenju tako važni in pomembni. Ža'*ki ne prodro skupaj z drugo vidno svetlobo v sobe. V tem tiči velika vrednost novega izuma, da se spuste ti življensko-važni žarki v največji meri tudi v vsa bivališča. Uspehi, ki so se dosegli na Angleškem in deloma tudi na Nemškem, dopuščajo nado, da ne bo v doglednem času nobena Šola, nobena bolnišnica, noben sanatorij in — pojdimo še nekoliko dalje —■ nobeno stano- stekla ljudskemu zdravju v prid. Od ravnatelja Viljema Sehmid-ta izumljeino steklo ima poleg izborne prepusti j i vosti ultravijoličnih žarkov tudi to prednost, da prenese mehanične vplive (udarce) kakor tudi vremenske vplive prav tako kakor vsaka druga najboljša Šipa. OtoHm na teb strest-a Ameriška mesta nimajo zvitih ulic in širokih boulevardov ali predmestij v našem pomenu besede. Skoro vsako ameriško mesto je začelo rasti okrog edine, glavne ulice Main Strcet-a Radi tepa se je dovolj lahko spoznati v a-meriških «City» — kakor hitro najdo človek ono glavno ulico in si zapomni, v kateri smeri leži. Mesto se potem deli po tej točk? na Main Street East (vzhodno), West (zapadno), North (severno) in South (južno). Vsaka Main Street ima svoj kraj, zvan Four Corners — štirje oeli. Slari prebivalci vam bodo znali povedati, da se je na teh štirih oglih nekoč osreriotofalo vse družabno življenje. Tam jo stala cerkev, gostilne, prodaja cigar in na splošno vsa trgovina. To je bilo «davno, pradavno!» Nekako v letu osemnajst sto šestdeset! To pomeni v Ameriki «davno». Main Street je središče vsakega mesta. Tukaj se osredotoča vsa trgovina. Tam hiti najsilnejši tok vozil. Tukaj si daja mravljišč® ljudi sestanke, čeprav »o zdi, da ima vsak drugo opravilo. Opoldne je glavna ulica kar natapana ljudi. Vsi hitć, kakor da bi jih poganjala neka nevidna sila. Vrata Hfciavraeij in gosti taci se radi toka ljudi niti ne morejo zapreti. O kakem evropskem načinu hrane ne more tukaj biti niti govora. Tukaj ni natakarjev, ki bi vas povpraševali «kaj bode-te pili». Sami si izberete na mizo podstavkov, s katerih si sami od-beretej kar oko poželi in želodec vpraša. V drugih restavracijah vam gospodična položi na mixo jedilni list in vas Čaka, da se hitro odločite, kaj vam bo prinesla Zasmejala bi se, če bi si poželeli bled ali zarumenel odrezek, pečen ali poiusirov beefsteak. Z njenih oči odseva: «Brzo, brzo jej, kanarček, če no odnesem stolico drugemu!« Ljudje hitć v gostilne kakor mravlje. Iz gostilen se prikazujejo počasi. Na obrazu mnogih ljudi je opaziti, da so ravnokar dobro pokosili. Ljudje so ^e najedli. Pehajo in tla-čijo se po ulicah. Ko pridejo do ogla glavne ulice, se ustavijo. Proti njim svetijo rdeči svetlobni znaki in tok avtomobilov se komaj giblje. Na križišču stoji policaj v belem gumijevem dežnem plašču in z belimi čevlji iz gumija. Tukaj stoji kakor dirigent kakega kvarteta; gleda na štiri ogle in ravna tok ljudi. Kakor hitro ugasne rdeča svetloba in se pokaže zelena, navali takoj tok ljudi čez ulico v smeri k drugi ulici. Zopet hitijo. Glave imajo sklonjene, kakor bi hoteli prodreti steno. Kolporterji hrupno ponujajo svoje zadnje izdaje novin. Same senzacije! Bodisi umor ali požar, potopitev parobroda ali podnaor-nika. nov rekord ali bankerot. Nenadoma zaslišiš signal z vojaško trobento. Ljudje gledajo, od kod in za kaj to. Za minuto se spet odpre okno^in znova stUiš trobenta«.je. Ljudje pogledajo tja in vidijo reklamo: ^Prodaja obleke. Dva para hlač, telovnik in suknja — vse za osomnajst dolar^ jev. Pridite, pred no poberejo ljudje! Jutri bo prepozno!« Za prodajno mizo sedi Japonec. Po njej je naloženih nekoliko tisoč stilografičnih peres. Japonec ima kos papirja, pa katerem dela črte in krivulje. Je pač mojster. Nato kaže pero in je z mimiko popisuje. Razen tega kaže tablico z angleško pisavo*, ki hvali ikonico peresa, Štiri na jstkarat-nega, nezlomljivo držalo in druge reči. «Ali si niste mogli kupiti sti-lografičnega peresa za sedem dolarjev? Mi so vam ne čudimo. Tu na ga imate za 50 stotink in Še kako krasno piše!!» Par korakov dalje se ljudje ustavljajo pri prodajalcu rož in spet dalje pri onem, ki nr^flaja dva para copat za 15 stotink. «Kupujte, ljudje, kupujte! Ne vprašujte, od kod sem jih vzel. Sumite me magari,. da sem jih ukradel, sarno kupite si jih! Za ono uro grem proč. Grem v Buffalo! Kupujte! Vem, da imate lukn o v copatah, (kupujte, kupujte!« Košček dalje stoji v nekaki barski za prodajno mizo slikar in maže po patnu. Počasi meša modro barv k oblakom in nebu in zdi se, da razpr-širje deževno kapliice. Nad niirn se svetli velik nadpis: «Cast imamo predstaviti evropskega profesorja slikarstva gospoda Ram-bliera, ki jo odlikovan s častnim diplomami vseh slikarskih šol Evrope. Dela za nas in njegova dela prodajamo za nezaslišano nizko ceno od petih dolarjev naprej, skupno z okvirjem in s steklom ter prinosom na. stanovanje. Iznenadite svojo ženo. okrasite svoje stanovanje! Vzbudite zavist svojih sosedov in veselite se nad umetnino, ki si jo lo milijonarji lahko privoščijo. Stopite noter in oglejte si! Notri so v okvirjih in pod steklom ceneni barvotiskL Toliko vanje brez tega blagonosnciatf barve je na njih. da bi nevedne- Ži mislili, da je vse «hand made», ročno delo. Nato je zopet prodajalna zlate-nine. Trgovec ponuja Šestdeset-dolarske ure za šest dolarjev in šestdolarske vilice za Seetdsset stotink. «To je bankerot, kakršnega ni še doživelo to mesto. Niti koraka dalje! Vstopite in kupite si kako malenkost. Cemu je vaše Življenje, če samo delate in si ne privoščite naimanjšesra razkošja. Srebrne in zlate refti ,za petino, za desetino cene. Kupite?« Ljudje se tlačijo in prehajajo v oni smeri. Mladih deklic je tukaj največ. Usu le so se iz uradov na ulico in hočejo prekoračiti Main Street z vzhodne postaje proti zapadni vsaj do 13. ure, predno zopet sedejo za svoje pisalne stroje. Polno smeha in temperamenta so, oblečene okusno in neokusno. Imajo pobarvan obraz ali umita lica. Imajo kožuhe in svilene noeavice, dobre čeveljčk^ neko vrste diamanta na prstu ali uro na zapestju. Ob opoldan^krui odmoru je po celeui Mam Streetu burno življenje. K p kor bi ii * ^ * a a a □OODDDDDDODDD □ □ fnl Jrn lzvr&nje vsa avarska m&a v ■ajmefterae-jao stan. - BupoMta z MBiotern^Ilmi trkam!, ekras&i L t C je fer rotac. s&toJchi. KanKM seftzvrtmejo tečno lo po zmernih cenen. - TeKim 53-»?. IfiST, DL $a<**ftAN-CTSCO d'ASSSS! 20. □ODDDDnODODOD u u □ g □ n n n iJ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ o □ p g D □ □ □ § B □ □ □ □ □ B □ □ □ n □ □ B D □ □ □ n a □ □ n □ □ □ D poroitfon uređuje v lastni hfiU Ola Torre blanco 19, L Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil vloge na knjižice, vloge na tek. račun in »loge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večje In stolne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjiibe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sole) Uradne ure za stranke od 8*50 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mnxzini 4B kupuje krone po I 46 Popravlja in prodaja ztatenino. Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Tr-ta : 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senoicč: 7. zjutraj in 18. zv. Ncl £ 1 j a: Odhodi iz Tr^' /.30, 14 30 in 16-Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17 30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 In 18.35. Listki za tja in nazaj: Tr>t-Divafa in n* zaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16*— Avtomobilska proga Ghtozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in prlpoznan praznik ot 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—> Odhodi In prHiodl oloKoo Trst - Tržič - Portogruaro - Bo^ netke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), « 05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o). 10.r»S (0), 9.55 (b). 11.25 (1), 12.20 'b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trs t-B u j e-P c r (Državni kolodvori Odhodi: 5.— (o). 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpdjs-Pala (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*\ 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b-'), 19.- (o). Prihcdi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b'), 21.08 (o). *) Vozi sanx> od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št Pelcr - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20 30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Cdhodi: 5.50 'b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gcrlca-Krmin-Videin (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). št Peter na Krasa - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Keka - št. Peter na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (ni), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Frvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Fomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luk?usni vlak.