173Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 173–177 Helena DobrovolJc – Manca Černivec Ali je večer sredin aLi sredni? cobiss: 1.04 Https://Doi.org/10.3986/Jz.30.2.10 vprAšAnje Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo: https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzav- no-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrt- kove-tekme/687408. Vprašal sem več starejših slavistov in nobeden se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju. OdgOvOr Samostalnik sreda v pomenu ‘tretji dan v tednu’ uvršča Anton Bajec v monografiji Besedotvorje (1952) med t. i. »personificirane« samostalnike, iz katerih je mogoče tvoriti pridevnike tudi z obrazilom -in. Druga pridevniška tvorjenka, izpeljana iz samostalnika sreda, pa je sredni, izpeljanka z obrazilom -ni (iz sreden) (po analo- giji s sobota – soboten, sobotni). Vrstne pridevniške izpeljanke iz poimenovanj za dneve v tednu imajo lahko različna priponska obrazila: ༰ obrazilo -ov (ponedeljkov, torkov, četrtkov, petkov večer), ༰ obrazilo -ni (sobotni večer; sredni večer), ༰ obrazilo -in (sredin večer), ༰ obrazilo -ski (nedeljski večer; v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) tudi ponedeljski). Sistem knjižnega jezika pri tvorjenkah iz samostalnika sreda dopušča rabo obeh pridevniških tvorjenk – sredni in sredin; o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku bolj priporočljiva, pa odločajo prevladujoče navade jezikovnih uporabnikov. Helena Dobrovoljc ༰ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana ༰ helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si ༰ https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 Manca Černivec ༰ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana ༰ manca.cernivec@zrc-sazu.si ༰ https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 174 Helena Dobrovoljc – Manca Černivec  Ali je večer sredin ali sredni? V preteklosti so jezikoslovci pridevnik sredin odsvetovali, čeprav je v rabi očitno živel, kakor trdite tudi sami. V sodobni rabi pa se je pridevnik sredni že umaknil pridevniku sredin. Odraz te ugotovitve je tudi slovarska redakcija v dru- gi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), v katerem je uporabnik usmerjen k pridevniku sredin: sréden -dna -o prid. (ẹ̑) sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji srédin -a -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne Širša obrazložitev Jezikoslovno preganjanje tvorjenk iz samostalnikov ženskega spola, ki ne po- menijo »določne ženske osebe in žive stvari«, se je začelo že v 19. stoletju (Ci- gale, Pleteršnik) in dobilo pravilo v prvem in drugem slovenskem pravopisu – SP 1899 (Levec) in SP 1920 (Breznik). Naraščajoča raba pa je vplivala na omehčanje tega pravila, kar se je pokazalo v pravopisu leta 1935, v katerem sta avtorja Breznik in Ramovš že kodificirala oblike, kot so Zvonov urednik, po- vedkovo določilo, vodikov sulfid, smokvin list, Jutrov dopisnik, puškino kopito, Ljub ljaničini pritoki ... Nekatere od teh oblik so izzvale kritiko, zato je revidi- rana in s čitankarskimi slovnicami usklajena izdaja iz leta 1937 prinesla tudi spremembe (npr. pritoki Ljubljanice). Stanje v tedanji rabi povzema Anton Bajec v monografiji Besedotvorje (1952), v kateri – kritičen do Breznikovega in Pleteršnikovega purističnega zavračanja v rabi živih tvorjenk – opozori na ustrezno določilo SP 1950, kar komentira takole:  Tvorba svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki izražajo živo osebo, je po- polnoma korektna: materina skrb, hčerin svet, mačehina skrb, sestrina kamri- ca, Marijini laski ...  Svojilni pridevniki z obrazilom -in so izpeljani tudi iz živalskih pridevnikov (kravino mleko), pogosto jih nadomeščajo tvorjenke z obrazilom -ji, ki izka- zuje »splošno svojino« (kravje mleko). Zaradi potrebe po edninski svojini so nastale dvojnice: grličin – grlični, kunin – kunji. Samo oblike z -in imajo zlas- ti samostalniki na -ka in -ha, pri katerih bi drugačne tvorbe preveč spreme- nile podobo: kavka – kavkin (ne kavčji), ščuka – ščukin (ne ščučji). Kadar ni poudarjena ednina, si jezik pomaga drugače, tudi z obrazilom -ov (lipov les).  V knjižnem jeziku pridevnike na -in delamo tudi iz »mlajših« imen rastlin (astrin cvet, bananin sad, citronin sok, endivijino seme, gladiolin list, melonin sad, metin čaj, mirtin venec, platanin list, potonikin cvet; redko pri starej- ših: marjetičin cvet).  Pridevnike na -in tvorimo tudi iz tako imenovanih poosebljenih (personificira- nih) samostalnikov (Matica – Matičina izdaja; luna – lunin krajec). V razdelku 175Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) o obrazilu -ov (str. 26) Bajec med personificirane samostalnike sicer prišteva tudi imena za mesece, dneve in prste na roki: aprilovo vreme, suščev prah, grudnove kvatre; ponedeljkova, torkova, petkova jed; mezinčev, sredinčev, prstančev, kazalčev ... Ko govorimo o samostalniku sreda, ga lahko uvrstimo med tiste, po Bajčevo »per- sonificirane« samostalnike, iz katerih lahko (ob obrazilu -en) izpeljujemo tudi pri- devnike z obrazilom -in. Sistem torej omogoča obe pridevniški tvorjenki, o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku v posameznih kontekstih bolj priporočljiva, odloča ustaljenost v rabi, na kar opozarjajo jezikoslovci že približno 80 let: kodi- ficirano jezikovno normo določajo kolektivne navade; če je knjižni jezik odraz teh navad, je razlogov za nesporazume zelo malo. Poglejmo, kako je z jezikovnimi navadami pri tvorbi pridevnikov iz samostal- nika sreda in kako se odražajo v slovarjh knjižnega jezika od leta 1970 dalje. (1) Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) V prvi izdaji SSKJ (1970–1991) je iztočnici sredin pripisan normativni kvalifikator neustaljeno, ki zaznamuje »[b]esed[o], pomen ali zvez[o], ki se kljub dosedanjim pre- povedim dosti uporablja« (Uvod v SSKJ: § 157). Raba je ponazorjena z zgledom sre- dino popoldne, predlagano je, da uporabniki pridevnik sredin nadomeščajo s sreden. srédin -a -o prid. (ẹ̑) neustalj. sreden: sredino popoldne sréden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji (2) Slovenski pravopis 2001 V Slovenskem pravopisu 2001 se usmerja od pridevnika sredin k nevtralni oz. navadnejši sopomenki (§ 23) sreden (ki je tehnična iztočnica, kontekstualno je uslovarjena le določna oblika tega pridevniškega para, ki izraža vrstni pomen): srédin -a -o (ẹ̑) sreden: ~o popoldne sréden -dna -o (ẹ̑) srédni -a -o (ẹ̑) ~ večer (3) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014) V drugi izdaji SSKJ (2014) so prikazane aktualne knjižnojezikovne navade, zato je tudi slovarsko prikazana nevtralnost pridevnika sredin (k rabi tega nadrejenega sinonima glede na jezikovno rabo slovar celo usmerja: prikazano z ležečim tiskom (Uvod v SSKJ2: § 49)): sréden -dna -o prid. (ẹ̑) sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji srédin -a -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne 176 Helena Dobrovoljc – Manca Černivec  Ali je večer sredin ali sredni? Ali je ta sprememba v slovarju knjižnega jezika podkrepljena s stanjem v rabi? Da, v rabi se je pridevnik sredni umaknil pridevniku sredin, kar izkazuje pregled stanja v korpusnem gradivu. Preglednica 1: Pojavljanje pridevnika sredni in sredin v korpusih Gigafida 2.0, Janes in slWac Samostalnik Splošna svojina, vrsta Edninska svojina sreda sredni sredin Gigafida 2.0 208 10.200 Janes 192* 699 slWac 453* 4890 Opomba: Z zvezdico (*) je označen visok korpusni šum. Zapisana je izkazana pogostnost iskanega zaporedja črk, ki ni zanesljiva. Ročni pregled izpisov namreč izkazuje, da pogosto sploh ne gre za iskani pridevnik, temveč za pogovorni zapis (*sredni namesto srednji, npr. srednja šola) ali tipkarske napake (pridevnike, ki niso izpeljani iz dneva v tednu). Pojav ni omejen zgolj na ta samostalniško-pridevniški par, se pa ustaljenost v rabi od primera do primera razlikuje, kar kaže primerjava pogostnosti pridevniških tvorjenk iz samostalnikov ajda in vlada. Preglednica 2: Pogostnost pridevniških tvorjenk iz samostalnikov ajda in vlada v korpusih Gigafida 2.0, Janes in slWac Samostalnik Splošna svojina, vrsta Edninska svojina Snov ajda ajdni ajdin ajdov Gigafida 2.0 0 35 4831 Janes 0 0 1066 slWac 0 58 3695 vlada vladni vladin Gigafida 2.0 102.683 774 Janes 5118 71 slWac 35.262 315 koRpUsni viRi Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Janes = Janes, Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine, https://www.clarin.si/ske/#dashbo- ard?corpname=janes. slWaC = slWaC, Slovenian corpus from the web, https://www.clarin.si/ske/#dashboard?corpna- me=slwac. liteRatURa Bajec 1950–1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950–1959. 177Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Breznik 1920 = Anton Breznik, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1920. Levec 1899 = Fran Levec, Slovenski pravopis, Dunaj: Cesarsko kraljeva zaloga šolskih knjig, 1899. Breznik – Ramovš 1935 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: izdalo in založilo Znanstveno društvo, 1935. Breznik – Ramovš 1937 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslo- vanska knjigarna, 1937. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si.