..... Is*eje eictpt daje and Holidaji. ■ ■ ■ 4-r- v m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t 'redntZki hi uprevat pru.toHl ICfit t«. Laamdale Av« OffUm mi Bo. Uwnd«|« Av«. Teltphom- Uwnd.lt 46sf. XVL r^m^rr^r 111,10^9. (jao.t)) itis. fgv.—number 7. M NEPOPISNE KLAHOVSKE GROZOTE. itvi sta bili muosni ma adnr, ki je moooCe v na- radi fte med ljudotegi. mednaeodki bankirji so odoovoejti za repara "-m oijsko krizo me jmiii no njima kolki pečaai s nekim peklenskim mučilnim strojem., _ Baatrop, Le. — Ko je bilo v šoto popoldne končeno zaslišanje načinu, po keterem ste bile u-orjena Wett Danici in Thomas charda, so bili poslušalci oforni nad tako beatijalnostjo ia epričani, da je bil umor iavrien 9 gotovih obredih iz maščevanja, a tudi na zvezno vlado je zaali-vanjc napravilo tak vtia, da napi proti vaakemu obstruiranju, ae pojavi proti odkrivanju rea-ca. Zaslišana sta bila zdravnika okn A. Landford in dr. Cha Duwal, dve avtoriteti, ki sta odela atrokovnjački poročilo, iko ata bili šrtvi mučeni. Prvi je bil zeelišan dr. Duwal. atolog jo na atrokovnjaški način >j asu je val, kako je bil Daniels učen, reztrgan na ko*f ne tak čin, da ae človeku ježe lasje glavi, ko čita atrokovnjaško oročilo in se mu zdi, da jc dan-anes zkoraj nemogoče kaj take- Način mučenja spominja člove-nehote na inkvizicijo in sred-jeveško sv. Femo, neko viteško rganizecijo, podobno sedanjemu uklukaklanu po obredih in stre-ovitem mučenju svojih žrtev. Pri učenju so bc bigotični krvniki osi uže vali mehaničnega stroja i orodja. Dr. Duwalu je aledil dr. Lan- ravnika. Izprašan je bil o ivib nuožnostih. Dr, L »o^efellerjevem inštitutu -nsiivaniji In « I rm. Zdaj je ennsvivaniji In na harvardaki u-iver«. Zdaj je profesor ns uni v Tulanu. Dr. Lanford je izpovedal zelo fitnnčno, kako je bilo vaaki Žrt zlomljenih štiri in 4™jeet k i na rokah pod komolcem »Vliilil eoSa si NssSeps »aaelšadfe^to -a110». Art »I Ort. I, I0IT. eolkeeload eo J—o 14. taiA Manehcstcr, N. H. — Zvezni so-nator Moses je dejsl pred tukajšnjim Univeraitj Clubom sledeče: Odlok Francije za ugrabi jen je Ruhra ni naša atvar. Naša skrb tudi ni, če Nemčija plača /avezni kom odškodnino ali ne. Sedanje razmere v Evropi Uvirajo direkt no iz veraajlake pogodbe In od škodnina je bila po mojem mnenju takoj v začetku začrtana tako, da bodo imeli mednerodni benkirji največ dobička od nje." CUNHEA £ KANDIDAT IZD M ven. Prvega županakaga kandidata je ^Dominiraia socialistična letoAnji to: volilni ve0c. BOJ eo I li ad komolcem^ na nogah pod ko-nom in nad kolenom. Vseka kost bila zlomljena trikrat. Na pr. ka nad komolcem je bila naj-rvo zlomlj%na/blleo rame, na to sredi in tretjič blizo komolca, ako se je zgodilo z dežno roko. a to jc dr. Lenford prešel na le-roko in razkladal, da jc bile omljena po ravno iatl metodi, oeti eo bile zlomljene torej dva sedemdeaetkrat in a tako to& ostjo, de je bilo tako delo mo-oče napraviti le z mučilnim atro-m ali orodjem. Ko eo sdrevnika vprašali, kako bilo mogočo tako lontiti koatl, odgovoril, da je bilo to mogoče ■ strojem, ki je bil nelašč za to delan ali pa s strojem, ki je bil premljcn v ta namen. Vsa rebra žrtev ao bila zlom-tone in eicer je bil pritiak na lo napravljen od obeh strani iskomerno s kakšno stiekalnieo pe ogromno težo. Ura v De ni Isovem Žepu je bila zdrobljene. je bilp mogoče izvršiti aemo a tračnim stiskanjem, ki ne odje-je. Kazalca na uri ata kazala u-deeet. Glavi ata bili odtrgeni prav malo glave je bilo nad remi pelcl od teleae. Ko jc dr. Lenford dokončal Ivo jo izpoved, je rekel: "Ti urno-so bili Isvršeni po obredih. Vee moralo biti še priprevljeno ne prej in jez ne verjamem, da ata btta te dve človeke ubite v jezi." "Lahko se zgodi, da se človeka poeeke, ampak da se dvema 000-polomijo sistematično vae kosti in da ae je to zgodilo v jezi, Je pa aeasogoče. Nič ne bom razočaran, ako ae dožene, da so ee se ta dve umore dele le dolgotrajne in paaae priprave." Ns to je Andretra, farmar U Ker Kongo lapovedel. kako ao jih zajeli na pota. ka ao ae vrečeli is Best rope domov in kosanje bi-«aH. Vae le je Mlo že poročeno. Ampak popolnoma nekej novega J* bilo. ko j« stari ki sivolasi oče "i"<.Msl. de so bili ea. MeKoia ia ajefov sin pr«t«*iderji. Nje »o? aia Wett je bil najbolj« Me v prijatelj. Nekega dne ja (Dalje m * etraaL) EVROPA PRED OB-ICANIZIRANJEM KA-PITUL 50VJET0V. RAZMERE EA USTANOVITEV TE VESTE 80VJET0V SO UGODNE. J;" francoski blazni šovinizem jih ustanoviti« Chicago, Ul. — Prvi. kandidat za čikaškega župana je bil nomi niran v nedeljo. Nominireli so gs zastopniki socialistične stranke, ki so se sešli na zboru v Fleinerje vi dvorani, 1636 N.i Ilalated St. Okrog dvesto saatopnikov je bilo ne sboru. Obenem so bili nomini rani kandidatje za druge meatne Pieree L. Anderaon, odbornik teaarske unije,* je bil nominiran kandidatom ze mestnega klcrka in Robert H. Howe je kandidat za mestnega blaganika Volitve župana, drugih uradnikov in meatnih odbornikov (alder* m snov) se vrtov aprilu. Stari stranki ae še niste zedinili koga bosta kandidirali. Sedanj rdj_ki'ie F**™ *rVft ž"Pan Thompaon je ponovni kan- didat fvoje republikanske ffakei sovražna frakcije republika ne bodi okrog in, ifče svojega kandl deta. Demokrat je tudi še ne vedo koga bi nominireli; mogoče, aenf k on lici jo z republikanci, ki ao proti Thompson^ ,; v, Williem A. Cunnea, rodom Irec, je že star eocialistični bojevnik v Chicagu. Leta 1910. je bil kandi det ae 3 okrajnega državnega pravdnika in je prejel čez 100,000 glazov. Po poklicu je odvetnik in vedno zagovarja delavske unije in eameane člane unij pred eodišči. Socialistični program za Chicago, ki je bil sprejet na omenjenem sboru, zshtevs v jedru: poobčlne-nje cestnih in nadcestnih železnic ter busov j sistem plinove in električne reesvetljave mora postati mestne laat; sistem mestnih stano vanj za delavske družine; meetna zabavišča; šolski svetovalci se morajo voliti in organizacija učiteljic mora biti zaatopzna v šolskem svetu; koncetrecija lokalne vlade i nov meetni čarter; reforma oWin skega volilnega aisteme; policij-sks zaščita mirnega piketirenje ob Čezu stavki polieeji, gasilci, učitelji in drugi javni uslužbenci mo rejo dobiti pravico do or^sni/« cije. ki.priključi Čikežki delavski federaciji. a anbktaovo za* padnb indije. D. 0. — Henetor Reed is Mieaourija je predložU resolucijo senatu, ki priporoča, de predsednik uvede poizvedove-njs pri briteki in freneoeki vle-di, ako ate pri volji odstopiti Združenim drževam njih koloni jalno poeeet v Zepodni Indiji. Senator je vtomeljevel svojo resolusijo, da bi lahho Antileki otoki služili v vojnem čeeu se o-poriščs sovrstniku, iz keteregs bi pošHjal svoje potaplječe in letale proti Združenim državam. volilna praviaa v Mehiki. ' Mežico Chf, Mehike. - Drže-ve Sen Lula Potoei je podelile že aem volilno pravico. Chioago la ok/lieO: V eredo ae> aialao. Severaosepadal vetrovi Temperotare v zadnjih U. urehi najvišje 34. najnižja 90. »olaee izide ob Till, seide ob 4 M. Washington, d. 0. (Fed. Prasa. Štabni poročevalec). — Združene držate in Velike Britanija ae bile pripravljene, da ss rezblje konferenca v Parizu glede nemške odškodnine, zsrsdi tegs bodo delovale tudi v soglasju, kadar Frsnoije odkoraka osamljena, da iztisne kri is nemške peev.'' To je bilo spoznati iz tega, ker Britje nieo hoteli odnehati v Pa rizu napram Francosom, in iš pol ursdnih nazuanil, da js Združe nim državam maujkalo predlo gov, da ustavijo pohod franoo skih čet v Ruhr. Razume se, ko Francija pod-vzame ta korak, da pade nemčka marka še bolj. Ali z njo pede tu di francoski kredit in freneoeki frank pojde po poti, po kateri je šel ruski rubelj, s njim vred pa evstrijska krona in nemika mar* ka. Združene države In Britanija ata avariii pred tem korakom, ko ata rekli avojim bankirjem in industrijalcem, de se Is Gaula ne more roditi ksj dobregs, dokler Francija ne osdravi svoja blasap-sti. To pomeni, da bo morala Fran* eija plačati za vse, kar bo kupile v tujezemstvu, visoko premije, ki bo zanjo usodepolns, obenem je pa to migljaj veemu svetu, da Velika Britanija In Združena državi, ki so Že aolventne, ne mor§-jo odobravat] taks rizika. Zadaj zn obžalovanjem, ki se ga Izrekli takajžnji uradniki in v Londonu, pe previjo, de imejo popolnoma izdelane načrta ameriških in britskih finančnikov, da ohranijo svoje pspirje ne kontinentu in da bodo izvršili reorganizacijo Evrope dobičkanoano, ko bodo Francozje izstrelili svojo zsdnjo strelico obupanega neeijo-nalisma in prišli do apoznenje. Slišijo ae gleaovi, da voditelji francoske induetrije ne prišeku* jejo nič dobrege od ruhrake okupacije. Ali politično razpološenje na Francoakem je tako, da ae dovoli miniatrakemu predsedniku Poineareju izvršiti naeilno vee to kot zednjo pretvezo, da Nemci plačajo vojne atrožke In ostanejo teko slsbi, da ne ugrožajo nikdar več Francije na industrijskem polj«. Ko bo igra dokončana ia saetor spuščen doli, tedaj se bodo fran-ooeki industrijski in finančni ka-pitani združili a ameriškimi in britekimi in nemškim Stinnceom, da ošivs delo v tovarnah, rudnikih in v bankah na obeh bregovih Rene. Kadar pride U daa, tedaj bodo rezblte in uničene šovinistične senje napoleonskege osvojevanje v Parizu in v Berlinu, vladi hokt* pe poetali upraviteljbci lo-kalnik zakonov se pospašrvanje prMperitete. /Konec pogajanj v Psrisu ss ključi sednjo serije preddoeod-kov, da se ustanovi nov kepltau-stični red na kontinent« — fede-racija kepitalietičnih sovjetov. kdo zakteva, da se povi la itevilo izseljenikov V ameriko? AtlaaMe OHf, V. J. — Organi-laeije krojaških podjetnikov Ne-tioaal Aeeoeielion o t Merebent Teilors. ki je odprla kampanjo, da ae dovoli priti več iseeljeai-kom v Amerike* ker ae more dobiti potrebnih delevaev, je revno lata organizacija, ki je v jaeaer-ja IfJO sfcM& ne svo/i k on ven eiji, da se uetaaovi skled pol mi-I Jone dolerjev sa vojae proti or-ganiclranemo dela vet vu. Revno ob tem čaea je orgaaiaeeije skle-nHe, de mere vaek podjetnik aa-pravkl obljube, de ne aldeae po* godbe r orgeaiziranlssi krojaški fMflPC*9 Tako lagledajo ljudje, ki lefev* I jejo. de je uvbe povMafi števila iaaoijealfcov v Ameriko, ker pri maajkujejo delevei. London, 8. jen. — V vseb ia» ijskih središčih Anglije ao bile čeraj velike demonatraoije brez-ih delavcev. V Londonu so se tudi delevake in aocialističae organizacijo udeležile demonstracij. Demonstrantov je bilo toliko, feo napolnili Trafalgar Square ustavili vee promet na uliceh. Ibe na čelu i spre voda je Igrale Bed Flag". Na Squaru ss je jsvni shod, na katerem je lila eprejeta resolucija, ki aahte-v%, da Bonar Law teko j akliče parlament k zaaedanju v avrho pomoči dvema miljonoma brezposelnih delavcev v Angliji. VELIKE DEMONSTRACIJ K BREZPOSELNIH PO VSEJ TR8ST JE IZOELOVMUE MAVCA HAZPUSCEN. OBTOtBN je bxl PRED UME BBOI, DA jb PEELOMIL S8BE-MANOV PROTITRUSTOVSKI ZAKON. Viamw pe ni bilo uvedeno krimi-I' nalne postopanje prati tru- , New Tork, N. F. (Fad. Prem.) ~ Sodnik John C. Knoz je odobril In podpieal dekret, ki prepoveduje podjetnički organizaciji G y psu m Induatriea Aaeociation— trustu aa izdelovanje mavca — določati cene, znižati produkcijo, Ičlinoliatovanje trgovoev in druge reči: K truatu sa iadelovanje merae pripadajo skoraj val pod jetliki, ki imajo atike a produk-eijo mavca. Dekret, Id ga je Uda lo aodišša aa pristanje trustov skih edvetaikov, "rszpušča trust", a obenem pokaauje, da ja Spi department zopet MBS |W{ uvede« ' panja proti stu in njegovim Členom. ? EMei odvetnik Samusl Untsr* myer, ki ja sbrel obtežUni materi jel proti trastu, meni, da je naj bolje, ako ss protltruotovsks po« stave prokličejo, ako ae ns mors po teh postavah nastopiti proti truatovcem. ilmimi mutaU vračajo vae mirovne Pavj* n paaivni reelatenel Nemcev in - , ■■■!.■ i stevki nemških dcUvccv v Ruhru. 0l0*KIN I0PBT jsn. — Ia krogov ae oprha eook iblavd £b* nahaja V sla-stanju. Ročk Ialaad, 01. — Zestopmki Lrgaaizirenih železniških tu* mar ji la libcralri Mr/m, f enaateki sbonuei iMr naeif.nali* /io.Ofgi farmarji la Ubereiei 214^ ono, Rudarji ao v aoboto sklenili sa ŠUrajk|ti v trenotku, ko ae fren coake četa prihašejo v ruhrski krtini.' Kasen," Nemčija, E jen. — Tu aa vrši konfersnea nemških, frauco skih, belgljaklb, holandskih,' Italijanskih in Čehoslovašldh komuni stor, ki delajo priprave ae ekeijo proletsrista proti freacoskemu imperlsllamu. Vslike demonatraoije ao aranširana v Dueceddorfu ln Crcfeldu. Delavci ? Kolinu ao na velikem javnem ehodu sprejeli resolucije Aroti freneoeki o k ujm eiji Ruhra. Vecti o generalni stavki ae ponavljajo. Prebivalci v Porenju se sslo razburjeni. Od vseh strani prihe« jejo poročils o organisirsnju de-monstradj in bojkota proti Fren- eoaom. '^voa^T-* Parts, 8. jen. — Francija mobilizira civilno annado inženirjev, komikov, tehnlhov in drugih strokovnjakov, hI prevzamejo vodetve tovarn in rudnikov treh največjih nemžkih Industrij, uključivti one v Ruhru, ki so lastnina Hugo Stinneaa in Krupper. Invasija Menija je že v teku. Itlrideeet rudniških inšenlrjev je snoči odpotovale' f Dueeeeldorf. Vleda poaiva druge etrokovnjeke, de aa prlgleaijo za novo alužbo. "Potit PariaUn" iavlja, de ja merlal Fooh pripravil ifi.oou ve* Jakov ae policijeko službo'jt v Ruhru. Ako to šUvilo mo« aa bi sadoetovalo, sts Franeije in Baffl ja pripravljeni vreči 300,000 mož preko Rene. Dstum vojaške okupacije ni objavljen, toda lleti ao mnenje, da okupeoija Buhre prične v petek. Periško čaaopUje je Ignorlrel« eprejem Keedove resolucij* v eme riškem sonato ss Ukojšajl odpo ritn kl v p^deijp poeetll Le klie ameriškega vojaštva ob Boal. L,0 ^ p^očevaleem, če se Zdi ae, da je Freneosom vsoeao, konference rezblje, pojdejo Turki 4e Američani edMoje jlt >HsiJ>|domov in počakajo, de zaveaniki pristanejo na njih pogoje. Terbi so pripravljeni podpiaaii aeperet-ne mirovno pogodbo a katerokoli državo, kl ae hoče epnatltl f separatna pogajanje. Beeki delegat fičerin, ki je molčal nekej tednov, ae je všeraj ogleell a močnim protestom, ki ga jr naalo« II na tri predsednike kon- Londod, S. šnjih urednik ^ v d predložili mirovno pog kom v Lozanl s ultlmatoisi Pod. pišite dokument ali ga rastrgajte in pripišite ei pošledlee. k London, 8. Jan. — Central Naw| teiegraph Agenry je snoči prejela vsst is Losane, da sta se Anglija in TurSijo sporasumell glede pa« irol.-jskega teritorija v šCoaulu. Večji dsl tsga teritorija AngleŠl Turkom, Turki AngleŠem važne koneeaije v olj« nem okoližu. Cerigred, H, jen. — Is Keraga-Ča poročajo, da ao Grk! lnvadlreli nevtralno ossmlje ob reki Meriel, Knajeta grška divizija sa ja pri« bližale omsnjencmu mmtu, kjer so nastanjeni frsncoshi Vojaki. Freneoeki poveljnik je protestiral ki grški poveljnik ja odgovoril, de ne pojde dalje. Uueannc, ftviea, 8. Jen.—Fran« eoeki delegat Barrere js prejel od Poineereja navodila, da naj prt* sts ne na nekstere zahteve Turkov. To pomeni, de pridejo Franeoai v konflikt s Angleži na miroval konferenci. DoslsJ Je lord Oureoa kontrollrsl savesnižks delegata. Izmet paša Je zavrgel vaa pogoje zaveznikov aa mir e Turčijo. Tur* žkl delegat Nur Bisa baj ja v soboto zapustil konferenčno eebo, bo eo zavezniki ponovno sahtavali kes avtonomnega teritorije se Armenec. Risa je dejal, de nošo govoriti o tej etvarl in odšel s svarilom, de uapeh In neuspeh konfCreoec se* viai od savesnikov. "Mir je v ve* šib rokah s ako ge hočete, aprejmi* te aeše pogoje, ako pe načeto, gremo domov," je rekel Blae, Ferid hej, turški poelanik v Pa- hiti mrzli! v Nemčiji. Fceneeeka vlada pa po s pripravami aa ških rudnikov, poineare ae boji, da bo vlada Združenih držav intervenirala, zato hoče izvršiti oku pačijo, predno aow Amerika ato-rHi kak korak a preprečenje lete Danes as salde v Pariza repere .ijake m« rde še enkrat poakuaili sedrtatlL^jl «IM,aiŽegJi lavodol, Izvršenje fraoeoakih načrtov. komisije za llsrd komisije in Angleži bodo r#rMtMhčerin pravi, da jena mjmmtkA*)« ■ I I ■ ■ ____ J llardanele aeatevis Bruaelj. Belgije. 8. jen. — ^^ tU9«ke ožine ie pe Seir'* poroše, de je belgijahe vla i^ba •• predlo« Rueom v prede ehUnila kooperiretl e Francijo;fUwJ ^ičerki sehUre pojeealla. ne eeli šrtf, Dve dlvlaijl Wlgij /4k||j nmu |,,ji Uusi navzoči prt sklb vojakov beeta pomagali m svari zaveenlke, rraeeoekka divizljem prt eavoje-|4a Ml|^ m ^ apreH® eobeae (DeJje ne 3. etrani.) ' ' tajee pogodbe. P10SVETA PROSVETA J ED NOTE XXtn*M«ii« MmJIm« Chisago) MW m Uto. M JO M mI late ki li li m tri mmteš; Chkap HM m lat«, M M Ess „ »i mrč a--_______________— , m BSCT "PROSVETA" «447 14 «. I^MiaU Avaamo -THE E M LIC B TE W M EII T" i Bate® * *hl*p®J® •• Pf' (Om. JI LAHKO M BILO VEČ! Ravnatelj Daviš, Id vodi službo za obdelovanje nerodovitne zemlje, katero je treba izsušiti z meljoracijo tal ali umetnim namakanjem, izjavlja, da se je pridobilo v zadnjih dvajset letih 1,676,000 akrov zemlje za obdelovanje. Ta zemljišča te nahajajo na zapadu in to bila suha. Na tem svetu zdaj pridelajo toliko produktov kot v državah Vermont in Connectkut Lahko se prizna, da se je nekaj storilo, ne pa to, kar bi se lahko izvršilo. Združene države imajo še na miljone akrov močvirnatega in suhega sveta. V vojnem času so poročali, da je tajnik za notranje zadeve izdelal načrt za umetno nama; kan je in osuševanje sveta. Pripovedovali so, da bodo na tem svetu vzrastle vasi in mesta. Izjavljali so, da je v ta namen dovoljenih še sto miljonov za začetek. Ta vsota res ni bila velika, ali govorila je, da imajo v Washingtomi saj nekaj dobre vol je. Po sklenjenem premirju so pa vse govoriee o tem načrtu utihnile, kakor da ta načrt ni bil afir^f izdelan. In zdaj nam pripovedujejo, da so v dvajsetih letih relill malo več ko poldrugi miljon sveta za poljedelstvo. To pomeni, da se bo umetno osuševanje in namakanje zemljišč toliko časa po starem redu, dokler ljudstvo pri vo-litvah ne pove z glasovnico, da ni zadovoljno s takim osuševanjem in namakanjem zemljišč, ampak da zahteva, da ss izvrii, kar je bilo obljubljeno v vojnem času. ^KTv, '.' " '^fTmmmm -J* ti ALI JE TO USTAVNO IN POSTAVNO? Pogostokrat* slišijo in čitajo čitatelji, da živimo v naj-svobodnejši deželi na svetu. Da, če čitamo ustavo, moramo priznati, da so v nji garantirane pravice, kakršnih ne postajo v marsikateri tuji državi V praksi je seveda drugače. Vpra* zdaj ss pritožujejo železniški delavci v državi Waahington, da silijo vsakega, ki vpraša za delo, da pristopi h kompanijaki uniji. Stvar izgleda nedolžna. Ali če pomislimo, da imajo ▼ takih unijah prvo in Odločilno besedo kompanije same po svojih zastopnikih, tedaj postaja stvar resna. Kompa-nija na ta način prisili delavca, da že naprej prizna vse za dobro, četudi bo kompanijska unija ukrepala proti njegovim interesom, kajti če delavec zapusti tako unijo, ko spozna, da dela prati njegovim interesom, izgubi delo. In to je krivica, Id je bila storjena, dasiravno stoji v ustavi jasno aapiaano, da pošto ji aa vse pravica do združevanja In zborovanja. Pravica do zborovanja in združevanja pa pomeni, da se vsakdo lahko pridruži k tisti organizaciji, kl je njemu všeč, in ne k tisti, h kateri ga silijo drugi in proti njegovi volji LESNI PODJETNIKI PRIKRIVAJO SVOJ PORAZ. Mednarodna unija šumarskih delavcev je izvojevala zmago v Weedu, Cal., in Klamath Fallsu, Ore. Uveden je zdaj zopet oeemurni delavnik. To pomeni, da bo od« alej zaposljenih več delavcev in aapoeljeni delavci bodo Imeli več časa za oddih in čitanje časnikov in dobrih knjig. Takoj po sklenjenem premirju so pričeli šumarski gospodarji in podjetniki a bojem, da uvedejo prave tla-čaaake razmera. Nekaj časa so imeli podjetniki uspeh, dokler niso delavci spoznali, kakšna nevarnost jim preti, ako se ne združijo In ne napravijo odpora proti podjetniškim poizkusom. Stavka je pokazala, da je delavca nemogoče poraziti trajno. Kakor hitro delavci spoznajo pravo nevamoet, se združijo k skupnemu odporu. Za delavce je pa stavka nauk, ako bi bili delavci ob času sklenjenega premirja dobro organizirani in pripravljeni, bi delodajalci ne poiakuaUI jim Iztrgati prejšnje pridobitve. Podjetniki prav dobro občutijo, da so poraženi. In da prikrijejo ta poraz, izjavljajo podjetniki v Klamath Fallsu, da ao proetovoljno vpostaviH osemumi delavnik. Od podjetnikov se ne more pričakovati, da bodo rekli: MDelavci zmagali ste, ker ste organizirani in solidarni** Ako bi podjetniki kaj takega izrekli, bi prizna!!, kako ilabl in šibki so napram delavski rjrgnnizaciji. SLIKI JZ NASELBIN. s; Fla. — Eno lato ja le, kar ae niaeai oglaail ia Morebiti oni čitstelji, ki sae poznajo ili, da aem jo že popihal is eolačae Floride ali da ao aligatorji požrli, kajti še lanako leto •o govorili v Bucknerju, III., da ne ai vet tukaj. Toda jaa aem v tej defteli zadovoljen, kajti ai mi treba poslulsti, kdaj bo talila par aa piščslks, delo iaiem vaaki dan Zdrave podnebje imamo in daai amo precej na jugu, ni poleti prevroče, pozimi ps ae čutimo mraza Omeniti moram malo moje kme tovaaje. Oaem akrov semlje obdelujem, daai jo iaatnjem 60 skrov. Naasjenegs imam pet akrov a irski* krompirjem, drufo pa a zelenjavo, ld sedaj jako lepo nspeva. Dvajset skrov aem dal v najem. Laneka »ima je bila auha, a vslie tema je srsstel lep krompir, polni pa no imeli vedno dovolj delja. Pfidelel aem tudi nekaj sladkegs krompirja, kateri poaebno dobro obrodi. Bili ao teški po šest do o-aem funtov, eden pa je eelo tehtal štirinajat fantov. Gotovo a« bo to rdelo kakemu čitatelju dvoumno, aU resnica je, kar pišem in is kdo ne veruje, naj ae pride prepričat; še imam oni krompir. Bsvno ko to pišem, aem čital v Proeveti It. 303 dopis od slovea-skega farmarja iz Kast Worceatra, K. T., da so prodajali meaees oktobra krompir po 36c in pozneje pO 66«. Jas sem tudi sadil nekaj krompirja v septembru ter ga ie izkopal in prodal po $2.50 Jrašelj. Na Ustem mesta sedaj raste zelje. Neksteri rojaki so ms v piamih vpraševali radi seaalje, kaka je tukaj, ali nisem mogel \snU«-iSu posebej odgovoriti. Tu je v dovolj sesal je aa prodaj, ki ps nisaa tako Kompanije računajo po 1100 sli $160 aker in seravna-po tem, kakorina je pač semlje v kakem ataa ju je. Ceneje bi jo bilo dobiti od takih, ki semljo ie dalj čaea laatujejo ia niao kaki prekupcl ter so opuatili misel, ds bi se t aasselili; ali pa je kraj, kjer imajo aemljo, tak, da ni vreden ie tistlss denarja, katerogs so oai dsli ssnj. Torej rojsld, kjer kopajeto, o* glejte ai aemljo sami, ne kupujte od kskik agentov, slasti ne, če jo prstne vidite. Tu v Floridi je nsausč obdelana ia dobra zemlja tudi po $1000 ia $1,500 aker. Pozdravljam ype slovenske lar star je. •»- John Pleteraki. " — Dolgo sem čakal, da se bo kdo oglasil ismed nspred nih rojakov is tukajinje naselbine v lista Proeveta, ki je asm svobodomiselnim v poduk ia isobrssbo. Sieer ne hodi veliko istisov tegs ss delavstvo koristnega lista v ns fto naselbino, kar js preveč soeiall stičen. Rojaki v tej naselbini nsj ne mialijo, da je to kaks lala. kar bom povedal je gola reaaiea. Bolične praznike amo imeli Is preeej povoljne. Kot je vsakemu anano, si mi prolstsrei nismo delili dividead, kot so to etorile rasne korporaeije Ia tndi veselili ss bri kone nismo tako kot se je ns! "Kristusov namestnik" v CeeUu, Pa., dne 16. decembra Njemu ni mnogo sa to, ds me> ra biti vsepovsod dosleden, kajti to tudi vssme oekaj truda. Mol je preeej rejeo ia le mu ni ljubilo vatati ob 11 uri ponoči, sato ps je ssčel a polnočnieo tele ob peti uri Rjutraj. da je sapel jvojo "Olori jo", osnanil rojstvo boljegs deta ta in pobiral evetle densrce. Kot *«m . otrok 29.398, eirot brez očeta in matere 2772. — Te številko govore psi v prilog nsši protlvojai in proti sUliteristični propagandi ▼ Dubrovniku je 7. dee. odr-le naeieaaUetična mladina v uredništvo "RepubUkenske Strele ' ter zaplenile vso salogo prve k« vilke. Jugofašistovski list "Po k*et" dne 9. t m. poroča, da je vee^ovala le prva Itevilka tegs liata "naeramne nepade as aslo dinaatijo, drževo ia nsslsaali-ste". Naeionalletlčna.mladina je Vso zaplenjeno salogo sneeia aa meetnl trg ter jo sežgala 1 O tom dogodka poroča f.igofslistevsko zlMilo pod debelim aeslovom "f^psijcna republika". Lepim rečem plovemo nasproti I - < 9. JANUARJA, MU azne vesti. S^AiNB KLAN0VSK1 STRAHOTI ODKRITI. (Sedeljevanje a prve atrani.) plLin izpovedal očetu, da ao bili tm'in ie dva druga fanta nekega 'dii obkoljeni na cesti od msski-rafih kukluksov. Povedal mu je, ,1 Jjc bil oden McKoin, neki drugi je bil kapitan Skipuorth. In kdo je bil tretji, je vprašal državni pravdnik. ♦4Bii j« L«rry Calhoun." Nastala je tišina v dvorani. McKoin je postal malo bolj bled, aerif je pričel kailjati. 'McKomu je izginil smehljaj z obk-aza, kajti Lorry Calhoun je bil lerifaki de-putij, ki ga je poalal šerif po dr. McKoina r Baltimore. Sodnik Odom je spremenil svoj ukaz glede preiakavanja po orožju. Zvezni-detektivi so ss pritožili, da jim &i dovoljeno vstopiti dvorano s samokresom. Pritožba je bila odpoelana direktno v \Ca-ahington. Justični depaftment je odgovoril, da naj Farland in nje mu dodeljeni detektivi hodijo o koli oboroženi. • Povedano je bilo naravnoat, da bedo odpoelana vojaške čete, ako naatana potreba zanje. Preden je bilo poročeno v Wa shington, da ne dovolijo zveznim detektivom oboroženim v dvora no, ja biio v navadi, da ao vaake-ga, o katerem je bilo znano, da priča proti kuklukeovcem skrbno preiskali po orožju. Kadar je pri šel kateri kuklukaoveo, je pa pri-jateljako potrkal na ramo in šel je v dvorano, ne da bi bil preiskan. O šerifu je bilo znano, da je klanoveo in izrečeno je bilo, ako se dovoli aamo šerifu, da bo ljudi preiakaval glede orožja, da se proglasi obsedno atanje. To je pomagalo. Sodnik Odom je povedal izjavo, da ni najmanjšega dokaza za to, da je on prepovedal vladnim detektivom stopiti v dvorano oboroženim. Rekel je, da je x>n le ukazal, da ne pride nihče drugi v dvorano oborožen kot šerif in njegovi deputiji. K tem je pa dodal, da je epremenil svo, prejlnji ukaz v toliko, da lahko tudi vladni detektivi pridejo oboroženi v dvorano. Tega ni stori zaradi tega, ker ao v nevarnosti, ampak iz vzroka, ki je dober. ■ Ko so sodnika vprašali, sekaj je ta vzrok dober, je aodnik molčal in ni hotel odgovoriti. V pondeljek ni bilo zaališanja. ker je praznik v Louiaiani.To je obletnica bitke pri New Orleansu. NEMŠKI DELAVCI ODGOVORI FRANCIJI S GENERALNO STAVKO. PROSVETA morske domove po nekem en, ki je obtošen, da ja napadal neko belopoltno ženo. Zamorcev je bilo strah belopoltnih drhal« J lov in jih niao puatili v njih koče. Belepoltna drhal je bila na-silna in prestrašeni* zamorci so bežali na vae strani in trije (dve zamorlu in en zamorec) so ostali eui sami koči, da se branijo be-opoltnih nasilnikov, ki so in l oboroženi od nog do glave. Za morei so isjavili, da ne puste ni-togsr v kočo. Nato je hotela dr hal s silo priti v kočo. Pričela je streljati na kočo. Zamorci niso držali križem rok, ampak so odgovarjali na strele. Dva belopolt -nika sta bila ustreljena in štirje st bili ranjeni. Belopoltniki so streljali kot obsedeni na zamorsko kočo, dokler jim ni pošis m uniči ja. Poalali ao po drugo mu-nicijo in ko se j« naredil dan in ni bilo več nobenega strela ia koše, so jo neskoČiil Ko so vdrli v kočo, so bili v nji dve mrtvi zamoriti in en mrtev zamorec. Ti trije so branili kočo proti Številni drfcali, ki je kočo oblegala od vseh strani in oddajala vanjo salvo za aalvo. . Ko je bilo odkrito, da sta dve slabotni zamorki in en zamorec branili kočo proti številni drhali, ai je drhal izmislila pravljico, da jc bilo v koči najmanj dvajMt zamorcev, Id so ušli. Kako je bilo to mogoče, ko je bil okoli koče potegnjen tak kordon, da bi ne ušla tudi miška, tega seveda dr-haleži niao pojasnili. Vsa koča je preluknjana kot sito od puškinih krogel. Ako bi bilo 20 zamorcev V koči, hi niti eden ne odnessl sdravih udov. Ko je bila koča vseta s naskokom in so drhslsži spoznali, ds ste jih dve šsnski ia en samoree odbijali, dokler so živeli in da m niso upali v kočo, ke so bili sa-morci šs mrtvi, se sa maščevali na ta način, da ao pošgali zamorsko naeeiišče. Nedotaknjene so ostale aamo tri hiše belopoltnikov. S tem pa še ni bilo konec južnemu belopolt-nemu divjaštvu. Kjerkoli so belo-poltni divjaki videli oetrašegega zamorca, so streljali nanj kot na zverjad. Sreča je bila, da so bili slabi strelci, kajti število irtev bi bilo gotovo veliko večje, V zamorski koči sta bila ubita mati in njen sin b neki na samorka. Sin je naanreš* branil svojo mater pred podivjanimi ljudmi. Bronson, Fla. — Zamorca Min go Williamaa, starega petdeeet let, so našli umorjenega na javni oeati. Umorili so ga belopoltni si-roveši, da se znosijo nad ssmor-oi. Belopoltaa drhal je takoj hi-tele is mesU, ko ss ja rssneels vest o umora, ds si nspsse svojo sirovo radovednost. J Avstro Ogrska olivlt Budapešta, 8. jan. — Avstrijski ministrski predsednik Ignac Sel-pel je prišel aem včeraj., Njegov obiak je porodil govorico, da ho Seipel go\ oril s Hortyjem o al*-janei Avstrije in Ogrske, ki as sčasoma prelevi v zdruienje obeh državic. Na ta način bi v manjši formi oživela Avstro-Ogrsks. Razno. zuvez Indijski mohamedanoi so Biki Turčija. Carigrad, 8. jan. — V Angoro ja. dospela delegacija dvajsetih Indijcev iz province Punjab pod vodMVom znanega revolucionarja Mehemeda Viclhana, ki je naznanil, da je prišel proait Turke pomoči sa mohamedanake revolucF onarje v Indiji. "Indija vstaja", je rekel Vcil-han. "Punjab je v odprti revolti proti Angležem In v drugih provincah je angleško blago popolnoma bojkotirano." , ProtiboUčne demoni traoi je v : Rusiji. Moskvs, 8. jsn. — Organizaoija Komunistične mladine je isvedla napovedane demonstracije proti božičnemu prazniku, ki je bil i Rusiji aadnjo soboto. Demonstra eije so bile na ulioah in v glediščih. Božanetva vseh religij so bi ia Urča satire in komičnih prizorov. PO vaej Moskvi so biU nabiti plakati s karikaturami verskih bajk. "Uničili smo carjevo zetn lje in šaa je, da uničimo še oarje ve nebesa", se je čiul napis ns nekem plakatu. irskih rebelev ubitih v bitki. Dublin, S. jsn. — V bitki, ki je divjsls včeraj v Mills ulici v Dub-linu med repubUčani in vojak Svobodne drševe, je bilo sedem rebelov ubitih ia 19 rsnjenih. Okrog 160 rebelev je bUo v boju. Na $clu rebelne čete, ki je napadla Carnegijevo knjižnico, je bil du hoven, oairoma lajik v duhovniški obleki, ki je bU tudi ubit. . Voješke čete ao udrle v tiskar no, v kaUri ae tiaka glasilo rebelev "Republica". Vojaki ao zaplenil stroje in nekaj municije. VESTI IZ PfflM (Nadaljevanje s prve strani.) nju Ruhrs in drugih nemških po- krajin. Berlin, 8. jan. — Nemška msrka jc zopet padla. Državna banka je določila ceno 26,000 mark v pa pirju ,za zlat novec 20 mark. Wešhington, D; 0» — Senat je v soboto sprejel Reedovo reeolu «ijo /a takojšnji odpoklic ameri hkih čet ob Roni. 57 glasov je bilo oddanih za resolucijo, 6 pa proti. Kcsolucija je bila poslana Belo hišo. Berlin, 8. jan. — Francoski vojaški letalci se pojavljajo v vedno večjem številu nad ncokupiranim nemškim teritorijem v bližini okupiranih pokrajin. V zaaedenih središčih ob Reni se vrši veliko gibanje vojaških Čet; vlaki z vojaštvom in materijalom prihajajo iz Francije uro za uro. Is Amsterdama poročajo, da bogatejši -Nemci zapuščajo Ruhr. Med delavci v Raaenu, Bochumu in drugih ruhrskih mestih je sa vladal velik nepokoj; vssk dan sa vrše shodi in konference. Nemška vlada se boji, da bodo Franeosl skušali ustanoviti ločeno nemško državo v Porenju. Poroča se, da bodo Prsneosi pla-čcvsll nemške delsvee v Ruhru v frsnkih In v krvi ssdušlli tuslne štrajke. ŽGANJE IZ OGLA H STAREGA USNJA. _ — BELOPOLTNIKI SO NAPADU ZAMORSKO SILO ▼ss sala je mrtvih psi oseh Ja Oltar Oreek, Pla. — Dva belo poltnika, dve ssmorki In en zamo res se mrtvi kot posledica napada belopoltnikov, ki so ga Isvršili na zassorske itaelllšče v Roeewoe de, ki se nahaja dvanajst milj od tukaj. Zbrala se je večja belepoltna j drhal ia je eda»rširaU proti aevreodu, ds s sile preišša M* sa-, Chioago, 01. — Charles Pcn-akj, 70 let star tihoUpski šgsnje-kuh iz Brosdviews, Ul., je v sod-ni dvorsni ispil čsšlco žgsnjs pred sodnikom McKinlejjem. Ns-točiti je hotel še eno čsšieo, toda držsvni pravdnik John Sbsrbsro mu je izpulil steklenieo is rok. "Tole žgsnje dobro suni, sodnik,'V je rekel stsri žganje kuh. "Nsrejeno je iz ogljs in usnja." Pri Um je gledsl sodniks skosi eno steklo, ki je ostslo v ečslih in hvslil svojo iznajdbo; , "Da, gospod sodnik. To Žganje ima moč. In prekosi vsako žgsnjs, ki sem gs videl do danm. Formo« lo zsnj sem izumil jsz.'^ "Ps v/ndsr niiU deli assjs v žgsnje f" je vprešsl sodnik. "Usnje, ds gospod sodaik. žgs nje prihsjs čisto kot vods, in ks-ko js močno." "Seveds," je nsdsljersl Žgs-njekuh b si gladil svojo sivo brs-de, "sko ga sulo pobsrvsm te-dsj lahko pijete mslo več. LehkO Izpljete dve, tri šašice, prodno zlezeU pod klop. In vrsg nsj me vzame, ako ga snste ločiti od pravega šganjs, ksdsr * je pobsrvs- Rev. Joka Sehreeder, lutersnski duhoven, ki js eMožil starega Peaskegs tihoUpstva s žganjem, sa je triumfalno .m.hljel, ke js slišal sUregs maše. kaks ss ssm obtožuje odkritosrčno. Stopil js nsprej in poteMl, ds js stari Pse-ski kriv, ds ni napočila Ss pepsl-ns "sešs" r Broedvle** Sodnik MeKinlajr je rekel, da Broadview lahko peSaae p-pol uoma suh la obsodfl js .Urega Penakega aa tli meseee v pobe! j šerslaise. "Sodaik. hvala lepe." je reke! T Trstu -eo dne 10. decembrs razvili fašisti dva novi sasUvi za dva faiisUvska društva. Razvitja zastav ao se udeležili fašisti pel in na konjih. Pri ^lavnoeti je bfl »svseš duhovnik, ki je zssU-vi blagoslovil. Zvečer se je vršila fsšktovska zsbsvs — v dvorsni slovenskegs delavskega fou sumnegs društvs. V Italiji trnja nssilje fašistov kljub Muaaelinijevim obljubam še nsprej. Tsko ats morala dva slovenska duhovnika ispiti po Čs-trt litra ricinuaovega olja. Krnski dogodki prod sodiščem. Poročali smo že, kako je na Krnu strela razdejala spomenik, ki je bil poeUvljen v čast na Krap opetovano tepenih laških vojakov. Da, je spomenik v resnici razdejala strela je bilo dokassno ne samo od naših in nemških itro-kovnjskov, temveč tudi od ursd-ne laške komisije. Kljub temu ps so dolžili Italijani Slovence, ds so oni nalašč oakrunili spomenik, semo d s so se mogli potem zneati nad našimi rojaki. In prihrumela so fsšistovske tolpe v DreŽnico, Kobarid in požigale ter pretepala, agkonec pa še prisilile s po-močjo latte vlsde, ds je* morel nsš nsrod uprizoriti ono sadoetil-no evečan<#t, Id je in oetsne nsj večje ponižanje našega narod s. Toda še ne ssdosti. Pretečeni me sec je bila pred sodiščem v Oori ei rszprsvs preti "razdiralcem" spomenike, čeprsv je dokazano, da je bil edin razdiralee — str*. U. Značilno, kako ae reže kruh pravice v Italiji je, da je sodišče odklonilo vsa isvedeniška mnenja n*pristrsn«kih strokovnjakov, in celo snsaje laške uradne komisije, temveč sodilo ns podlsgl mne-oja, ki ga je izrekel fašist Mar eussi, ki sploh si bil os Krmi in ki torej spomenike alti videl nI. Ia vseeno je ajegevo mnenje dr-late ia slovenski pestirji so bili kaznovani in obsojeni. Bolj peč le nikoli al bile petepteng pravi- ^ Njegove svstost in šganjs. Ns Duuaju je pred kratkem neko trgovsko podjetje iadalo reklamo na steklenice s domačim žganjem, kaurega stane litoreka steklenice 90.000 kron, pollitsrsks pa 50.000 kron. Na reklami stoji aspmsno: Ta liker vporsbljajo na vseh evropejekih dvorih, ka tur ga je tudi nj. svetost papei Benedikt, XV. priznal za izvrstno iganico, 'Žganje, ki ga prodajajo s tako reklamo ni nikaka poacb-noat temveč je navadna Žganiea, samo to prednost ima, da je jako močno. Za delavce reklama ne vleče, ker nimajo denarja, da bi si Žganieo kupili in tudi za ujih Šc lodce je pijača premočna, toliko več pa pokupijo te Žganioe po raz nih samostanih, odkar nosi Uko reklamo. Opat dr. Thade Tornn iz velikega aamestana je izjavil, ds za njegov aamoatan ne vporablja več drugega žganja kot mečno kapljico s prej omenjeno rekla-mo. Zamenjana glava. — V Biolo-gičnem poiakuanem zavodu na Dunaju ao Isvržili uspešne poizkuse na vodnih hroščih in drugih žuželkah, katerim so odrsell gla-vt in jih zamenjali s glavami drugih žuželk. To presUvljanje glav je nekaj zanimivega. Hrošču s ravnokar odvzeto glavo so hitro dali na vrat glavo dragega hrošča, ki se je kmalu prijpla in tudi delala kmalu Uko kot bi se hrošču ns bilo nič zgodilo. Že po treh tednih se je pokal do na živalih gibanje, da so slrave, po dveh mesecih ps so m glave že tako saraale, da ni bilo poznati, da bi jim bila kdaj glava odvzeta in tja posUvljena druga. Pri hroščih so napravili Čuden polskua, da so glavo aamiee dali k teleeu samca b glavo samca prilepili na vrat samioe. Nekaj čudnega ss js sgodilo med tems dvema hroščs-ms. Samica s glsvo moškegs hro šče se je od tedsj obnsšala kot bi bila moški, dočim so h moški hrošči obnašali kot bi bili samiee. — Srečni hrošči I PTav umestno bi bilo, da bi take operaoije poizkusili tudi na ljudeh, ksjti še bi sš teke operscije posrečile, b bi kakemu moškemu postavili na vrat šensko glavo, bi ss gotovo počutil srečnejšege. Tudi msr-siksteri fcnsld bi bilo tistrtfeno, čs bi ss nensdoms ns njenem glsdkem vrstu znaŠls glsvs neo-britegs mošksgs. Poizkusi sa prohibioijo na Nem ikem. OsnsbrUck v držsvi Hsnno-ver je prvo mesto, lfi se fa praktično pričelo ssnimsti ss vpsljsvo prohibicije, to js prepovedjo pro-dsjanjs alkoholnih pijač. Meetna uprava je dala na glaaovanje zs-kon o vpeljavi prohibicije, ki je na vse učudenje bil po splošnem glasovanju sprejet s večino. To je pač znamenje čaaa. Ljudje so sestradani b ni jim ss pivo, katerega se tamkaj največ vžije, več jim je za to, da bi ječmen uporabljali za prsbrano. Ljudstvo se je isrssi> lo s glssovsnjem, ds je ssmo a Is* hke, ncopojne pijsČe. Sloveuks Narodni S. aprila Podporna Jedooti imbmrp. IT. Jeati« ispt S 4r*a*i lllUaU GLAVNI STAH. SSS7-SS »O. LAWNDALS AVS^ CHICACO. ILLINOIS Isvrševalni odbori UPRAVNI ODSRRi FraJaafeik VUaa«| CaUkar. Ba* ai, Mm—wm, Pa., «1-Blat NevSTm. Waaajalh Joku uara^italj ftaslU Nll» GaAaa POROTNI OOSRRi S^riaafiaU. |U.. HmfUm i^st^žsa^jj&ž • Vogrlsk. mrUnlk fU.U. Joče tOTNI OOSRRi Joba Tarlalj. Pa., Jok. OorUk, 414 1Aar SU iss7-ss S. Lawa4ala Av^ ___TarialJ, I " BOLNIŠKI OOSRRi OSRRONJR ORROSJRi Rla* Nevek. Ckl»sr». P1 "' 'Sz^T^^f^ VZHODNO OKROSJRi JaaU AwkvoAM, B.. SSS, Maaa Rta, Pa. Jak. OreUU. »4411 Ave^ Cla*.l..4, O Kr;. laM. mssTWI::LTJ »;.. us^ uuk. Nadzorni odbori ZAPAONO OKROURi Fra.k ZolU. »ra4.a4.lk, ssss _________ ______ W. seik It* Ckia^a. lUM S—rak. SSOO P^aair Ave.. Oevsleed, O, WUlU« IUHr. SL Čl^r Zdruiitvani odbor: •" as ^ asi JM. SWk, 1 ISl E. Sled S«H CleeoUed, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Ker., S«M It.Clalr Av„.CIa^ae4,U jrOZOR^KarMeo.š..«« s s«. eškerelkL U dsUjo v slaveem — DENARNE rOSlUATVRIN JTVARI. ____n le jedeole vokio se easlevei TaJaUlve S. N. P. J-, S4IT . mfm, IkUesMe »7.SS woo4 407 W Hay II., Iprlesnsis, m. Rimska mitologija. (Dslje.) IV. BOOOTI USODI IN PRORO-KOVANJA. Patnm, OBJAVA. it ' . j J fantom v tem porode peročs "Bdlneet" sledeče« V •rojih piemlh se ae prttežujejo naši fantje samo o tem, da se laš-nI ta kako teške vaje da n> deteti, temveč tudi e tem, kake jih prete^svajd. Iledno vssk ve S šeaeiekeh "WsTU vol grnntar. Kmetje so včasih rsčunsli po svojs b se šteli sa seli grunt 32 oralov, ksr js bUo msnj, js bilo pol grunts sli pe čstrt' grunts itd. Sedsj tudi med kmhtl ts mera na veljs vsf. m Posdrsvl dospel do krsljevegs prsstols Med drugimi svstiŠši njej je po svetil svetišče Fortuaae Prlmlge nise na KapiUlijl, evetišče Fortla Fort u ust, boginje slučaja, pri Tiberi pod mestom Pod imenom Primigenia, katero je bogbje pač dobila ssUgsdel, ker je ssma šlo veku lu j ono so |udi častili kot Fortu-no vssgs rimskega nsrods (Fer> tuns Publies), ksteremu js njena naklonjenost pripreells vlsdsr-stvo čres vse delete. Tsj Fortuni Puhlici, boginji drftsvBC sreče, ss je nasproti posUvila bogbje pri-vstae sreše (Fertuas PrtvsU). Fora Fortuna ss je v gori nevede nem svetišču tudi posebno čaetiU plebejei. Ob njenem prazniku 24. janija se plebejei peš tjs ke-rskaii sil ss pe aa ovenčanih šel-aih tjs vozili ter prssaovsU dsa s veeelo pojedino. Ons je tedaj bils Plebejs j pa tudi petrlelji eo 4e-etUi svojo Fertano Pstnoijo. Besna tega je lasele bogbje še mao go svetili pod rs slišnimi imeni, kakor so se revno imen«vel« sss-he, katere je doletela ajeaa mi-test; eaa se JsthsvBU Fortues R^UMrtrie, Ubere (svobodelh, v nasprotji k sušnim;, Fortuna libe-rnss (etrek), ViriginalU, Mulle-Ha. Berbate (ki ekHii. da dečki deraatejode mladeačev) Virllla. "porehj arlevl" b nHI 'efle.r Te Fortens Virilie je dobile v po-jih ne vzame v tešHfo Popolno- zee0 dob poapei. sreče soproge ma brarprevee para so .eli pod pri ajeeem molu, fjSM IgjS m luig0 lajej dsfevste leee ter proeSe, da deli. Dober dom b doliva pleča prit Mrs. J. W. Rosenthsl, 210« ,Murrsy Ave,, Plttslmrgh, Ps., tal. Hssel 284S-W. (Adv.) Jsn, MO-ll * » ^ POZOR MUZUMNTJB 1 iSlSiZ U prodaj je fina li&OMATlftNA pri pogodu odločite«)liriQnlks, štirikrat uglašena b i- ^ bMOV, ter izvrstna,. delks Kdor hoče do«ro hsrmo-niko naj pil« aa nsslovi joh" Kern, ftl« Liadap Avl., Johna-tovrn, Fs (Adv.) umu VMNJA aa Wa«aa U•• NMSimm»'m»l*J' ,? •ti® PRSNSN IIM " qgS' fatk ».r nr t T " Jft " R A O Z R VEL1JL0NJA NARTE (Del je.) Razdraženo je udarila z nogo ob tU te it atnuli. Nt lieu je zapazil dvoj« eolz. "Zakaj? — C« hočem, pojdem!" "Če hočem, ne pojdei! — Do deaete nikamor! Odloži klobuk!" Gledala ga je nekaj česa, kot bi premišljeve-Is, nsto je odpele klobuk, stopile k njemu in un pogledele v oči. "Ti!" je vzkliknile, "tf, kaj ti je danes!" Josip je vUknil roke v telovnik in navidez malomarno »topel dalje po eobl. 1. "Daneaf. . . Zekej vpreinjcl? — Reeimo, dane« mi ni nič. . ." je končal in ee je uaUvil pred njo. "Orde je!" je nedeljevel v duhu. "Slišiš, Jozip, ti « danae bolan." "Ne, dregs moja; meni ee danee bliše zdravje." t prijele je ze klobak in se igrala s iglo. "Jas pojdem! — Ta otausfsra. . . ." Zssmsjsl se je trudno in potrdil: "Hudo je s tudi jas iščem ventile, Sicer pa moreš vsekskor počakati, ss isprehod je prezgodaj." Gospe je padla igla iz roke in ae neUvlla pred njim. Pobral jo je in jo položil ne mizo. Čo- ga je obšle, ke je videl ženino zabila afeaila. bi niti na izpr< tli 01 Po dna veeeloa *. "Oe bi ne mogla!" "Zjutraj na mieell" "Pe ne, še ra % Sedel je na "Vun hočeš, p* eebno v zadnji aebi je nevede "V sedeži sobi!" ae je adrznila. "Kako ti veš, da je Um ... da je Um nered!" je vpraše-U v straha. "Danes šs Um kil nisi!" "Meni ee sdi!" je privzdignil obrvi. "Tsko ssmisdL" Erne je napelo posluhniU; zunaj se je n-sUvila pred hišo kočije. Osrle ae je akozi okno, prebledeU ter ee obrniU, de bi odšle. "V kuhinjo moram!" ee je koteU opravičiti, ko je atopiU mimo njega. "Vsekskor moraš v zadnjo sobo prej, da pospraviš, Če je mogoče." Poudaril je zednje besede Uko razločno, da je obetala. "Če je mogoč?. . ." je ponovila zmedeno. '•Če je mogoče. . . Kej misliš!" "Mislim namreč. . ." je ssčet "Ah, nič ne mislim. . ." je nehal in umolknil. Ker se ni gonil, je prijeU ze kljnko, de bi odprle. "Ali ne pejdeš! Če bo trebe, že pokličem," je dejel Erže. • ■ Stresla se je, videl jo, de jo poaili jok, in preden ae je zcvedel, je klečela pred njim in proeila s drhtečim gleeom: "Joaip, povej, kej ti je. . . Meni je neznosno. Ts nsjssnosti" << ;• » PROSVETA ka šteU ■M Iz sobe ni#o Odrinil jo je od sebe. "Veteni, Uko te ne msrem gledeti. Ne vem, ti j« nejasno," je dejal, ko se je dvignila. gkozi Mpjpriprta Be^ds mu Ifksztnla; glasovi odbmeli, moJA *PPWfSr* je rekel počasi. spravljene." • * Njeno liee je bledelo; videlo se je, da izkuša Ifriti do jaanege sklepa, pa ni mogla in je rekla: "GUva me boli." kk "Razburila ei eo," je rekel in ji je del roko na Čelo. "Uboge Krna, uboga ornja žena!" Umaknile se mu je in ae obrnila v stran. "Pusti me! — Hliniš se!" ;."fflinim? — če govorim lepo, se hlinim, Če etreljem, sem blazen, — Povej mi, draga moja, kako naj ac držim l? Stopil je nato po sobi in ai dejal natihem: "Kaj dela, da ga še ni?" Ti hipi ao ae mu zdeli atrašni. Goapa je dvignila glavo in vzdihnila. "Danes U ne razumem. . ." Preko lica mu je letel naemeh. * .. "Saj me nisi nikoli. ..." Isti hip je zapel zvonec pri vratih. "Pustivs!" je zemahnilz roko. "Zakej ai tako razburjene in bleda?" je vprašel, ko je zapazil, da ae je oprijela mize in si obrisala potno čelo. Njegov obraz je pričal o živahni izmenjavi misli; parkrat mu je liee preletel smehljaj, nato je legU na ustne mirna boleat. Erne je vztrepetala, nato ga je jokajo in krčevito objela: d. I To i« »Bodi dober!"« jasno pogovorilo?"tj "Pogovorila? — ne je U Msrjs, kje je zvoni že drugič!'-±'1 "Ostsni, Josip," je veš, ksj ti je. . . da poveš, kaj. "funti me! — Zdaj zvoni že gotovo Poža, ker je piaal, de pride. Ob teh besedah sta ji omahnili roki v naroe. je, dvignila je prestrašeno pogled vanj in obotav. Ijaje vprašala: "Pisal?" "Ds! je potrdil malomarno. Stopila je naglo k vratom, naaloniU se nunj« in energično poudarila: "Danes ga ne eprejmešl — Poaiušaj me, da ti po v c ni! — Vso U povem. (7 Dvignils je roko in ai ebrišsle solzo. ': V ."Moraš, Josiplipihišsj!" 'f iT® Odmajal je z glavo in opomnil t "Ni več čaaal" Na licu ae ji je brala groja; Joaip pa j« čutil v sebi čudno slast, de vae razdene in pride do konca, četudi v pogubo. Bil je človek, ki je hotsl povsod jasne rešitve. •"'• Takrat je Msrjs otlprU vrata. "Gospod Požar želi govoriti z goepo." Josip je čutil njen čudni poudarek in velel: "Peljite gospoda v sprejemnico! — Pridem takoj! Gospe j pa prinesite vode; aUbo ji je." Ko se je Marja obotavljala, je rekel glasneje: "Hitro, pravim." Gospa je medtem omahnila na atol in nepre-< mieno zrla na tla. Na njenem obrazu ae je naglo menjavala bledica in rdečica. Del je prihodnjič. BABICflg Okrasi is šivi jenja aa *; '' Spisala češki BOŽKNA NEMCOVA. Poslovenil FRANCI OBONAR. (Dalja.) < K Vsi, ki so kodili ne tlako, zbrali so ie drogi den no selenej trati s grsjskimi služabniki in alušobnioomi. Ns vos so nsložili snoojs, vpregi i s trakovi nališpa-ae konje, eden mledenič jo eto-pil sa konje ,ne snopje po je ssla Zelike ia nekoliko deklic; osuls mladios so je avrettte v porih o-koli voss, sUri u njo. Koeei so i-moli kose, ženske srps in greb-lje. Vseks je imels ze pasom kitico is kUUKpUvie ia drugih poljskih ovetio; mladeniči ao sij nakitili klobuke in kepo. Hlapec jo počil s bičem, pognal konje,: koed so sepsli in prepevaj* se pooriksll proti gradu. Pred gre dom jc vos obsUl, deklice so stopilo s vozAj Zelike jo vzela ns rudešej ruti Ušeči venec is kla-oje, drugi so se uvrstili m njo in prepevsje šli v prvo liho, kamor je U kneginje ob lotem čeeu stopilo. Zelike se jo od stroka troele In oblile jo je radečieo; s pobešenim očeeem in jecojočim glasom je govorile gospej čestitko na bogetsj In srečnej šetvi, še-lels ji tudi bogat prtdslek v pri-kodnjom lota ter o poklonom po-lošUa gospej venec k nogam. Mla-doaiši vzdignejo klobuke ia vskli-knejo gospej, do M dolgo |ivele in bile zdrava. Kneginje ae jim lepo fshvoli In ukešo oskfbnlku, noj jih pogooti. "Mile deklice, tebi pe sem sa festltko in vener posebno hvelošno," reče Zeliki in dene venec krog vrata; "vidim ,da je vse v parih, le ti ai same; morebiti ss tf nejboljs ss kvelim. še ti polščem pleeelce!" Nasmeje se, odprs dveri v salon in notri stopi Jskob v krneč kej obleki. "Jcsus Marija. Je kob!" vsklikne deklloa, in v veselem strahu bi so biU ne tU agrudilc, de jo mledsnič nI pod posduho prijel. Knsglnje tihe o-djfls v salon. "Pojdite, pojdiU," izpod huda Jakob, "goepo kaegi* nje ne« j zehvele," ia ko so bili sunej, kvišku vzdigne polno mošnjo in reče« "To mi je deU mi loetljiva gospiee, de vem raz-dam. Vzemi, tovariš, in razdaj aem!" prisUvi ter pode denerje TomaŽu, ki jc strme gledal Js k oba la I njim val drugI, stnpn za gradom sa vriskajo i« polnega grla. in Jakob objame preerčnn svojo deklico ia pripoveduje vsem, da se ima kneginji sahvaH-ti. da ae ga oprostili, "In babici", prietavl Zatika ; "eko nje ne bi bi le, nič ne hi bilo. " Ali ao ne ple«. Prišli so mej nje tudi aterejši s avojim. rodovieami, Proškevi, lo včevi In mlinarjevl, bebiee pe je prišla najprvaj gnalo jo je tjo ve-sel je, ds bi videle dve človsks, ki Imate reda. Čude« de je Sekka in Jakob niste obj*n»ela. "Meni ee n« tak valjajte, je« sem le e. artnila, gospe kneginje je poma-fola. Beg js do« svoj blagoslov." ~"AMvi >ables." gm,lU se je šaljivo Zelike. "vedeli ate včeraj, da je prtM Jakob, de je pil Te-elata skrit, in alete povedali!"— "Nisem »mele. Sicer bi bile ti mojej besedi zaupati, de ge bo* daš kmalu videla. Pomni, dekH-ca: kdor čeke, dočaka; potrpei-I ji vos t šelesna vrata prebija." Godbe, vrieek, petje in smek js donel T okoli ■ okrašenega •aroga. Gospodje piserji eo.pleeali a kmečkimi deklicami in uradqijf*i hčere so nieo sramovale sukati so s fcHhk.mi mladeniči; ti in one ob hvelili plesalke ia pieselec. Obi-lost ole, sladke rosolije, ples je ogrel gleve Vaem, in ko je prišla gledot goepo kneginje e komteeo in je mladine pred njo zaplesala naroden ples, dospelo jo vcecijo do vrhe, zginile je voit 4>oječnost; kapo, klobuki so letali-kvišku, veekdo je.kričel; "Bog obrani našo goepo kneginje!" Pilo in pU lo so js brez preeteaka aa njeno gtfravje. Kneginje ia komtese sU bili veseli, govorili i tem in onim nekoliko besedi; komtese je ŠO-lela srečo k' mošitvi Udi Zeliki, ko jej je U roko poljptiia, nagovorile očeta mliaarjii in lovca; ljubeznivo sU ae obrnili k babici, zarodi česar je ookrbtoikovo goepo in gospieo uko jeza sgrabUa, da sU kar obledeli; tolefea mogli trpeti bebiee, ker jime je vae naklepe razdrU. Ko ao po Sfšoli zbedati piaatje ia goepoda oskrh-nika sa tnuo sedeči očetft ki lo ge šo dobili pod kepo, in ko je nekdo med njimi popodel polič, de goopej kneginji napije, pe sgčel ss ješiti, ker mu je Tomož branil: ukrot ni bilo več kneginje tam. - Odpeljala ss je nekoliko dni po Uj veselici e komteeo v Italijo ; komteea je dsU pred odhodom bebiei kresne granate zs Ze-liko k poroki. Bebiee je. bila upokojsna, vse SO jo svriUlo po njenih šeljeh. Lo ' skrb js je šo tešile, plsmc hčeri Ivanki. Teresikg M bUa še to opravile, ali ae uko, kakor je šoMa babice. Zato je nekega dno poklieelo Berbiko v avojo sobo, seprlo so la pokssevši ne mizo kjer je bile pripravljena pole papirje, tinta in pero, gOvorile unu-kinji: "Sedi, Berbiki, bodel pi-aela teti Ivoaki." — Barbika sede, bebiee k njej, de bi videU na papir. In Slčde nerekaveti: 'Hvaljen bodi Jcsus Kristus! ~ "Ali, bsbleo, seli v besedo Borbike, pikam se Uko po sečenjsjo, xgo raj se ime napisati i Mila Ivan-ko!" - "Kaj šo, deklice, tvoj preded in tvoj ded sU vselej teko, in jez otrokom nisem nikoli drugeče pisala, fltopiš-li h komu «* prog, nejpreje ga posdraviš. Tedej lo sečni i HvoIJm bodi Js-zna Kristusi Stokrat lo posdrlv-IJam in poljubljos^ mils hčerka Ivanka, in poročom ti, da som hvala Bogu. sdrevo. Melo me sicer košelj. nadleguje, ali nI čudo. ker kmala bodem imele oecm krišev iio glavi To je lepo sto-rost, milo hčerko, in Bogo mors hveliti, kdor js v teh letih Uko sdrav. kekor sem jas; slišim ton-ko, vidim dobro, lahke bi še so-plete prišivala. oko toge Berhlko ze me ae bi delala. V nogah sem tudi še doeti trdno. Upoa^ da tudi tebe ia Dorotejo U pismo zdravo najde. Iz tvojega pisma •em e vedele, de je stric bolea; te mi je šel i eli upem, de boleacn ae bode dolgo. (Delje prihod ojič.) Za zalaganje in dovaianje nalaga mleka narodu ni tako lahka stvar. Bordensova cesta za dovažanje mleka se razteza po velikih in dolgih železnicah od obali do obali, od velikih jezer do zalivov—v vsa mesta, vasi in premogovniike okraje kjerkoli je kakšna grocerijja. žino, vsled izvrstne kakovost! vseh mlečnih produktov. T Bordens evaporirano mleko je čisto mleko iz dežele z vso Smetano puščeno v njem. Vi bodete spoznali, da je zelo bogate vrste, dobro za domače potrebe m izvrstno na* domestilo za smetano. JaTo"^ Vai *"*«*« ^dno veliko Bordens eva- f 2alogQ na ^ ker ^ Ja vam Ja- je mleko, ki je slovito po vsi Ameriki kot najboljie čisto evaporirano mleko. Sj&jH, ■ 'j - Iz bogatih katerih se poriranega mleka tovarne in prihaja k vam pptom vašega groceri-sta. Stroga preiskava in pažnja pri vsakem koraku pakiranja Bordens mleka, vam jamči popolno čistost Bordensova postrežba doseže skoro vsako Slovensko dru- Upraiajte ie danes vaiega groce-rista po Bordens evaporiranem mleku. THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York ' Chlcago uradi i S10 N. Dearborn Street TELEFON DEARBORN »06 ■4 Ttnfi — rfca h "N8WCCTENE0 EvAP0RATEI> Milk