GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZS DELOVNIH LJUDI CELISKEGA OKRAJA CEI^E, PtTEK, DNE 3. JUNIJA 1953 |,ETO VIII. —• ST. 22 — CENA 10 DIN Urejuje uredniSki odbor — Odgovorni uredmik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celie, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-25, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v (totoviai — Rokopisov ne vračamo ' Ob lO-lelnicI izhajanja Celjskega tednika' 1945 Deset let v službi ljudstva 1955 Bil sem eden med tistimi okrajnimi aktivisti, ki nas je h vši urednik Lojze Jure tedensko preganjal, da napišemo ga list članek. To me je tudi privedlo, da so mi maja 1950. leta zaupali posle urednika Celjskega tednika. In ker se še danes nahajam na tem nič kaj pri- jetnem mestu, me je doletela čast, da ta desetletnico izhajanja Celjskega'ted- nika nekaj napišem. Toda o čem naj p'šem? Razvojne poti lista ne poznam od vsega začetka, to pa je bilo 2. junija 1945, ker v ured- ništvu nisem naletel na noben arhiv, razen nekaj številk lista za nekaj me- secev nazaj. Torej kolikor toliko so plodovi dela mojih predhodnikov zaviti v temo, zato ne bi mogel verodostojno prikazati prehojene poti lista in ljudi, hi so s tiskarskim črnilom polnili nje- gove stolpce. Zato menim, da bi bilo morda prav ob tej pril ki koristno spregovoriti ne- kaj besed o ljudeh, ki so v teh desetih letih nos li glavno breme pri listu — • novinarjih. Čeprav bi moral biti člo- vek, ki ustvarja vse dobrine, zlasti pa v času, ko z uspehom, poglabljamo so- cialistične odnose — središče pozornosti vse naše javnosti, večkrat pri hitrem tempu izgradnje nanj pozabljamo, za kar nosimo del krivde tudi mi, časo- p sni ljudje. Zaradi tega naša javnost večkrat ne pozna odgovornega novi- narskega dela ter ga ne ceni dovolj. Zal pa so bili celo primeri, ko so od- govorni ljudje v podjetj h in ustano- vah novinarsko delo celo zavirali, na- mesto da bi novinarjem pri tem po- magali. Samo nekaj primerov v doku- mentac jo. Ni še dolgo od tega, ko so v neki tekstilni tovarni novinarja, ki je hotel javnost seznaniti o tem kako poteka delo v zvezi sestavljanja tarif- nih pravilnikov v njihovem kolektivu, enostavno odplavili, češ o tem ne bi b'lo dobro pisati, mi najraje operemo perilo sami doma. pridite raje drug teden, ko bomo odprli novo sindikalno dvorano. V nekem večjem kolektivu v Celju pa so novinarja, ko se je zanimal, kako potekajo priprave za nov plačni iistein, zavrnili s pripombo, da o tem šele razpravlja komisija za zaprtimi vrati ter zaklenili vrata za seboj. Bili $o tudi primer\ da so posamezni ljudje v delovnih kolektivih v znak protesta odklanjali oglase za list zaradi tega, ker je bilo nekdaj v I stu napisano nekaj, kar nekaterim v kolektivu ni bilo všeč. To vse kaže, da celo nekateri naši vodilni ljudje po podjetj h ne razu- mejo prave vloge lista in novinarjev, ki opravljajo javno službo za vso našo socialistično družbo. Nov narska služba je delikatna in od- Oovorna, saj se od nje zahteva hitrost in točnost, če hočemo, da bo javnost pravočasno in točno obveščena. Zato bi morali uslužbenci ustanov in podjetij kamor se novinarji obračajo za po- datke in pojasnila, novinarjem ne samo pomagati, temveč z njimi tudi sodelo- vati z namenom, da bo javnost pravil- no obveščena. Edino takšen odnos do predstavnikov tiska je pravilen. To si- cer ni regulirano z nobenimi predpisi, ker se od odgovornih uslužbencev pri- čakuje, da imajo jasno sliko o značaju m vlogi t'ska, saj morajo biti zavestni sodelavci pri ustvarjanju skupnih so- tialističnih nalog. Danes bi že moralo biti popolnoma jasno, da je novinar javni delavec, ker opravlja važno družbeno funkcijo. Zato bi jim morali naši zavedni ljudje pri "njihovem delu povsod nudit' pomoč, ne Pa da jih pri tem celo zavirajo. Novi- nar, kot javni delavec mora uživati v družbi ugled. To pa je odvisno v prvi Vrsti od njega samega: njegovega na- stopa, razgledanosti in kulturnega ni- voja. Ugled si mora novinar ^pridobiti predvsem s svojim delom, znanjem in ^vestnim izpolnjevanjem novinarskih dolžnosti. Naj zaključim to razpravljanje z že- Ijo. da bi v bodoče naš list ob podpori Političnih forumov, množičnih organi- zacij in vse naše javnosti ter s pra- ^In m razumevanjem vloge tiska do- 'egel še večje uspehe kot doslej v de- ^^tih letih svojega obstoja. Zlasti sedaj, ^ dobi hitrega tempa našega sociali- stičnega razvoja, ki je • zajel vse naše ^slovne ljudi, je vloga tiska ogromna neprecenljiva. V času, ko ustvarjamo pravičnejše družbene odnose in jPUše materialne pogoje, je prevzgoja 'J^^di prvenstvena naloga. To nalogo pa 'Opravlja v nemajhni meri tudi naš list kot informator, vzpodbudnik in mobi- lizator ljudskih množic. Danes še posebno velja geslo, na ka- terega radi pozabljamo, da je tisk naj- močnejše orožje v rokah delavskega razreda. Zal pa se tega gesla premalo poslužujejo množične organizacije na terenu. Le-te še vedno ponekod iščejo novih oblik dela, pozabljajo pa na tisk, ki je tudi ena in ne ravno podcenje- valna oblika političnega dela. Saj z dobrim člankom v listu lahko napravi- mo včasih veliko več, kot z neštetimi sestanki, če niso dobro pripravljeni. Tu- di za razširitev lista bi morale organi- zacije SZDL posebno na podeželju na- praviti več kot doslej. Zavedati se mo- rajo, da je ena njihovih glavnih nalog širjenje socialistične miselnosti in za- vesti pri širokih ljudskih množicah. To bi bila za organizacije SZDL hvaležna in konkretna oblika dela, ki je na te- renu ne bi smeli podcenjevati. Ob desetletnici izhajanja našega lista se v imenu uredništva zahvaljujem vsem našim' sodelavcem, dopisnikom in vsem, ki so v tem razdobju z listom kakorkoli sodelovali in mu pomagali. Ob tem jubileju jim dolgujemo še po- sebno priznanje in pohvalo, ker so s svojim sodelovanjem in pomočjo omo- gočili, da je Glavni odbor SZDL v Ljub- ljani ocenil letos naš tednik kot naj- boljši pokrajinski list v Sloveniji. Tone MaMo OKRAJNI ODBOR SZDL Celje Tov. Tone Maslo, urednik »Celjskega tednika« Celje Ob desetletnici osvoboditve ter desetletnici izhajanja tednika Vam predsedstvo Okrajnega odbora S2^L Celje iskreno čestita. Ob tej priliki Vam predsedstvo izreka priznanje za uspešno in plodno delo pri urejanju lista, kar je lep doprinos k splošnim naporom za nadaljnji razvoj in procvit naše socialistične domovine. Priznanje in zahvalo izrekamo tudi Vašim sodelavcem ter Vas prosimo, da jih o tem obvestite. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Celje, 14. maja 1955 Za predsedstvo OO SZDL Celje: Žen Jakob, 1. r. V DOBRNI JE BILO ZASEDANJE MEDNARODNE FEDERACIJE KMETIJ- SKIH PROIZVAJALCEV Uspelo proučevanje jugoslovonshego hmetijsliega zadružništva Od srede, 25. pa do penedeljka, 30. maja je bdio v Zdraviliškem domu v Dobrni šesto študijsko zasedanje ev- ropskega regionalnega komiteja Med- narodne federacije kmetijskih proizva- jalcev (FIPA). Zasedanje, ki so se ga udeležili zastopn'iki kmetijskih proiz- vajalcev Danske, Francije. Nemčije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Švedske, Anglije in Jugoslavije je bilo posvečeno predvsem proučevanju jugo- slovanskega kmetijskega zadružništva. Zato so se tudi na delovnih plenarnih zasedanjih vrstili referati šestih jugo- slovansikih kmetijskih sitrokovnj.akov, ki so vsak s svojega ipodročja tolma- čili razvoj, pomen in vlogo našega kmetijskega zadružništva. Slavnostna otvoritev zasedanja je bila v sredo, 25. maja. Tu je zbrane udeležence pozdravil predsednik Glav- nega odbora Zadružne zveze Jugoslavije tov. Risto Antimovič, za njim pa še ge- neralni sekretar FIPA g. Robert Hew- lett. Med mnogimi domačimi gosti so tej slavnosti prisostvovali še zvezni po- slanec in sekretar OK ZKS Celje tov. Frajnc Simondč, nadalje predsednik OLO Celje Riko Jerman, predsednik OZZ Celje Franc Lubej in drugi. Po dnevnem redu, kakor je bil spre- jet na začetku zasedanja, so jugoslo-- vanski kmetijski strokovnjaki podajali svoje referate v naslednjem vrstnem redu: Prvo predavanje v sredo, 25. ma- ja, je imel univerzitetni profesor dr. MihaiiHo Vučkovič iz Beograda: »Zgo- dovina in struktura zadružništva ter zadružne oblike v Jugoslaviji«. Nasled- nji dan je prvi poročal dr. Enuil Cefe- rin: »Zadružna zakonodaja v Jugosla- viji«. Za njim pa še isti dan generalni sekretar Zveze kmetijskih zbornic Ju- goslavije ter zvezni poslanec inž. Vojin Popovič: »Odnosi med zadružno orga- nizacijo ter državo«. Tretji dan zase- danja je prvi spregovoril dr. Aleksan- der Peci Popovič: »Sistem kreditiranja T kmetijstvu in zadružništvu v Jugo- slaviji«; po kratkem odmoru pa še dr. Oto Raidan: »Zadružna trgovina, izvoz, uvoz«. V soboto, 28. maja je bilo na dnevnem redu zadnje pi^edavanje, ki ga je imel prof. Vaso Gajič: »Zadružni tisk in propaganda ter vzgoja kadrov«. Vsi referati jugoslovansikih kmetij- skih strokovnjakov so vzbudili pri ino- zems'kih gostov izredno zanimanje za na- še kmetijsko zadružništvo, za njegovo organizacijo in delo. Po vsakem refe- ratu je bila namreč zelo živahna raz- prava, v kateri so inozemski gostje spraševali po vseh mogočih in nemogo- čih pmblemih o našem zadružništvu. Po nemogočih predvsem tudi zato, ker so bila njihova -vprašanja posledica nepo- znavanja naše gospodarske ureditve. Zato mislimo, da so prireditelji zase- danja storili majhno napako v tem, da niso za uvodno predavanje določili te- mo o splošnih principih naše družbene ureditve. Sodeč po zadovoljstvu ino- zemskih gostov so jugoslovanski kme- tijski strokovnjaki razumljivo odgo- varjali na nešteta vprašanja o delu na- ših kmetijskih zadrug. Se več tolma- čenja o poteh našega kmetijskega za- družništva so vzbudila pri inozemskih zastopnikih kmetijskih proizvajalcev priznanje našim uspehom in naporom ne samo na polju kmetijske proizvod- nje, marveč tudi za usp>ehe v našem družbenem razvoju. Ni naključje, da so se zlasti Nemci, Angleži in Francozi v teh razpravah najbolj pogosto oglašali in da so hoteli podrobno zvedeti zlasti o delu in vlogi naših zborov proizvajal- cev, nadalje o načinu pristopanja v za- drugo, o vlogi kmetovalcev v zadrugi, o pogojih za najemanje kreditov, o za- družni trgovini itd. Poleg šestih referatov in plodnih raz- prav pa so inozemskim gostom pripo- mogli do spoznavanja našega zadruž- ništva še obiski pri nekaterih zadruž- nih organizacijah. Tako so si gostje (Nadaljevanje na 2. strani) Z obiska sovjetsiie delegacije v FLR} Predsednik republike Josip Broz-Tito, šef sovjetske delegacije Nikita Hruščev in predsednijk sovjetske vlade Bulganin med slavnostnim kosilom v poslopju Zveznega izvršnega sveta Teličastna manifestacija partizanske organizacije SLAB TEREN IN DEŽEVNO VREME ONEMOGOČILO TELOVADNI NASTOP VELIK USPEH TEKMOVALCEV IZ CELJSKEGA OKRAJA NA TEKMAH V MNOGOBOJU — IMPOZANTEN SPREVOD PO CELJSKIH ULICAH Celje je v počastitev pokrajinskega zleta Partizana povsem spremenilo svoj obraz. Podoba celjskih ulic in izložb je dajala vtis pravičnosti. Nič čudnega, če se je mladina z Dolenjske, iz Za- savja, Posavja, mariborske okolice, iz Pr^cmurja in Koroške počutila v tem prijaznem mestecu kljub izredno sla- bemu vremenu dobro razpoloženo. S svojo vedrino, svežostjo in mladeniško razigranostjo si je na mah pridobila simpatije vsega prebivalstva. S svojo navzočnostjo je v prazničnih zletnih dneh razgibala vse Celjane in jih še v večji meri navdušila za telesno vzgojo. NAD 500 TEKMOVALCEV V MNOGOBOJIH Prvi dan zleta je bil namenjen tek- movanju izbranih vrst v partizanskem mnogoboju in mnogoboju v vajah na orodju. Vreme prireditelju in nastopa- jočim ni' bilo naklonjeno. Na vzorno urejenem stadionu »Borisa Kidriča« je bilo zbranih preko 500 tekmovalcev, poleg njih pa še številen sodniški zbor iz vrst partizanskih organizacij in AD Kladivar. Ze v zgodnjih jutranjih urah je močno deževalo in dež kar ni hotel prenehati. Nad bližnjimi vrhovi celjske kotline so se podile nevarne meglice, ki niso obetale nič dobrega. Vse atlet- ske naprave so bile močno razmehčane, pa tudi teren za izvedbo ostalih tekmo- vanj v prostih vajah in vajah na orodju je bil skoraj nemogoč. Kljub vsem ne- všečnostim, ki jim moramo prišteti še izdaten mraz, se je tekmovanje pričelo z dobro uro 2iamude. Vzorno disciplini- rane vrste so prihajale pred sodniške zbore in nabirale točke v posameznih disciplinah. Ali jih bo dovolj za naj- boljša mesta? To je bil živahen ko- mentar vseh tekmovalcev po opravlje- nem tekmovanju v tej ali oni disciplini. Program mnogobojev je bil sikoraida preobširen kljub svoji pestrosti. Za- hteval je od nastopajočih obvladanje vseh osnovnih psihofizičnih lastnosti — hitrost, vztrajnost, moč in spretnost. Te lastnosti si lahko človek pridobi le s smotrno vadbo, ki temelji na naprednih izsledkih telesne vzgoje. Tekmovanje v mnogobojih nam je služilo v dokaz, da partizanska organizacija stremi v vse večji meri k vsestranosti in se pri tem svojem delu poslužuje kar največ pri- rodnih gibanj. Atletika je v teh pro- gramih dobila častno mesto, saj dobršna tretjina tekmovalnega programa sloni na atletskih disciplinah. Tekmovalci so pokazali v atletskih disciplinah dobro pripravo. Od prejšnjili let je bil občuten napredek prav v atletiki. To nam potrjujejo dobri re- zultati. prav dobre osnove teka, obvla- danje nizkih startov, potrebna vzdržlji- vost pri vztrajnostnem teku itd. Slabše je bilo znanje na orodju. Opazil sera več tekmovalk, ki niso obvladale na- vadnegia raznožnega preskoka čez kozo, še večjo nepripravljenost pa je bil« opaziti pri nekaterih ekipah na drogu, bradlji, krogih in na konju. Prav v teh disciplinah so udeleženci tekmovanja izgubljali dragocene točke! Kaj bo če« 14 dni po zletu v Kopru, kjer bodo tekmovala društva iz zahodnega dela Slovenije? Ali se ne bo bistveno spre- menil vrstni red društev na tem tek- movanju? Sicer moramo biti z rezultati zadovoljni, ker so bili doseženi v skraj- no neugodnih pogojih za tekmovanje. Društva iz celjskega okraja so se od- lično odrezala in kar večje števUo se jih je prerinilo na najvidnejša mesta, Ce upoštevamo, da je nastopilo 70 tek- movalnih vrst, potem smo lahko več kot zadovoljni z uspehom naših Lašča- nov, ki so pobrali kar 2 ekipni zmagi, z mladimi tekmovalci iz Rogaške Sla- tine. Polzele, Petrove in Celja. — I* šoštanjskega okraja so bile odlične tek- movalke iz Mozirja, ki so pobralo zmago pri članicah (II. razred) in pu- stile za seboj Konjičanke in Braslov- čanke. Pred zaključkom tekmovanja v nrno- goboju je prispel na atletski stadio« pi-edsednik Partizana Slovenije tovariš Zoran Polič, ki se je živo zanimal za uspehe nastopajočih ekip in posameo- nikov. (Nadaljevanje na 8. strani) Najavlfen fe izid novega glasila SZDL Jugoslavije Predsedstvo SZDL Jugoslavije bo v najkrajšem času pričelo izdajati poli- tično-gospodarski informativni lis^ ki naj bi bil razširjen po vsej državi. Glavna naloga lista bi bila, da se- znanja čim širši krog bralcev, zlasti pa člane delavskih svetov in ostalih orga- nov družbenega upravljanja, politični aktiv na terenu itd. s politiko Zveznega izvršnega sveta in njegovih organov. List bo enoten za vso Jugoslavijo in bo izhajal v srbsko-hrvatskem, slo- venskem in makedonskem jeziku, naj- prej kot 14-dnevnik, kasneje pa ver- jetno kot tednik. Pisan bo p>oljudno in bo lahko delovnim ljudem, ki delajo v organih samoupravljanja, služil kot priročnik in informator. List bo odprl tudi rubriko za disku- sijo med podjetji in kolektivi, za nji- hovo medsebojno polemiko. Ta rubrik« naj bi postala šola delovnih ljudi, kak* morajo polemizirati v mehanizmu so- cialistične demokracije. Problematiko komun bo list obrav- naval s stališča naše gospodarske poli- tike. Ostalih področij, kot so prosveta, kultura, zdravstvo itd. list zaenkrat n« bo zajel, razen če bodo ta vprašanj« vezana na gospodarsko problematiko. Ker bo Glasilo SZDL Jugoslavije po- menilo veliko pridobitev, priporoča Okrajni odbor SZDL Celje vsem držav- ljanom naj se nanj naroče pri povear- jenikih terenskih organizacij SZDL. Stev. 22 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 3. haiija 1955 Pogled po svetu Ko te dni prebiramo odmeve beo- grajskih razgovorov in poslušamo naj- različnejše komentarje, ki krožijo po ulici in po vsem svetu, nam rada stopi pred oči čisto preprosto človeška stran vsega tega dogajanja brez hladne di- plomatske kurtoazije, ki jo prekriva ali zakriva. Leta 1948, z vsemi nemo- gočimi obtožbami, s pritiskom, kakršne- ga zlepa še ni doživela kaka država! in h 1955! Izdava predsednika SZ Hruščeva na zemunskem letališču! Kdor le zna in hoče objektivno presojati člo- veška dejanja in nehanja, mora priznati zgodovinsko vlogo, ki jo je Jugoslavija odigrala v mednarodnem svetu za iz- boljšanje mednarodnih odnosov, za so- delovanje med narodi, za utrditev in ohranitev miru. Ne brez žrtev! A prav te žrtve je treba priznati, in priznati tudi moralni kapital, čvrstost položaja, ki ga danes naša država zaradi teh žrtev ima. Naše jsadržanje ob srečanju nas spominja na Shakespearovo bese- do, da je od nekdaj bilo znamenje po- polnosti, svojo lastno vrednost skrom- no zakrivati. Matesova izjava v Nev> Yorku na Dullesovo nerodnost in urad- no poročilo o njej, ki so ga v inozem- stvu vljudno oznamenovali kot nena- vaden korak, organizacija in tehnika razgovorov, naše čvrsto stališče na- sproti Zahodu in Vzhodu, stališče ak- tivne koekslstence z vsemi atributi, ki jih ta eksistenca terja in ima, vse to je ugled in mesto nciše države v svetu dvignilo in utrdilo, in to tako, da nam tega niti ni treba razglašati. O tem go- vore komentarji tujega tiska, svetovno javno mnenje, ki je natančno razčle- nilo stavek za stavkom:, besedo za be- sedo v izjavi Hruščeva^ Ce kominform^.sti v sosedni Italiji izjavljajo, da jih vse to nič ne briga in da se zanje nič ne spremeni, nas to ne more vznemirjati. Izkazali so svojo moralno vrednost ob Trstu in oh usta- novitvi USI (Unions social. independ. — Zveza neodvismh soc.). Nedvomno bodo beograjski razgovori vplivali tudi na ozračje četverne kon- ference, na katero je SZ pristala s polemično noto. ZDA se namreč na morejo odreči miisli, da se je sovjetska mirovna ofenziva sprožila zaradi nji- hove politike moči, odločnosti, potrpe- žljivosti in enotnosti. SZ je privolila v četverno konferenco, toda pod pogo- jem, da ZDA ne bodo načele vprašanje osvoboditve vzhodnoevropskih držav, kar je odgovor na Dullesove izjave o dnevnem redu na konferenci. Za ZDA je to samo adut proti sovjetski ponud- bi o nevtralizaciji Nemčije, o kateri se je v preteklem tednu že vnel hud be- sedni boj. Adenauer se je seveda po- novno pognal proti njej, tudi proti oboroženi nevtraUzaciji in potegnil za seboj vse stranke. Tudi opozicija z Ollenhauerjem je proti nevtralizaciji, čeprav se ne sklada z Adenauerjem, ki hi rad čimprej vzpostavil nemško voj- sko, pokazal Rusom zobe in bajonete že na četvemi konferenci. Adenauer je celo izjavil, da naj si Amerikanciza vsako ceno pribore nadzorstvo nad vso oborožitvijo na svetu, kajti sovjetska ponudba o nevtralizaciji Nemčije Tun*č drugega kakor nov poizkus, kako od- straniti Ameriko iz Evrope. Svojih vojaških oporišč pa ZDA ne nameravajo izprazniti, čeprav ni reče- no, da bodo večno ostali v Evropi, ka- kor je dejal senator George, pre^ed- nik zunanjepolitičnega odbora. Cetverna konferenca je bila močan adut pri zmagi konservativcev v An- gliji. Izrabili so popularnost te teze in jo izbili laburistom iz rok. Propagirali so »svobodo in blaginjo«, češ da je to prav isto kakor laburistična »socialna držaua«, skratka, prevzeli so — na vi- dez — laburistični program in Chur- chill je zmagoslavno zaključil volivni boj z besedo, da bodo zdaj lahko pet let delali kot narod, ne pa kot stranka. Vendar prepričljiva zmaga konserva- tivcev, upajmo, ne bo Anglije vrgla v naročaj ameriški republikanski pol tiki, oziroma njenemu desnemu krilu, čeprav •so jim republikanci pred voVlnim bo- jem naredili nekaj ugodnih potez. Prav tako se najbrž ne bodo odpovedali zmerni Butlerjevi gospodarski politiki in nagibanju h koeksistenci v zunanji politik\ Sicer pa bodo imeli na četver- ni konferenci priložnost pokazati, kam se je znotraj konservativna stranka nagnila, k zagrizen m torijevcem ali k zmernim elementom, ki so stranki ne- dvomno omogočili zmago. K tem vidnejšim dogodkom so se pr družili bolj ali manj vidni in slišni: LR Kitajska kaže, da se drži izjav v Bandungu. Krišna Menon in Sastro- amidjojo sta oba zadovoljna s svojim posredovanjem pri pekinški vladi, ki je pripravljena izpustiti tistih 11 le- talcev, če se izprazn ta otoka Kvemoj in Macu in če se ne prejudicira pred konferenco suverenost nad Formozo. — SZ in Japonska se bosta pogovorili v Londonu v kresnih dneh. Toda Japon- ska ima precejšnje zahteve: izpustitev vseh Japoncev, ki so zaprti v SZ, vrni- tev Južnega Sahalina in Habomajskih otokov, ker so del Hok Kaidov in celo ribolov na severu, kar je staro jabolko razdora med Kremlom in nebeškim dvorom v Tokiu. Francija ima v Se- verni Afriki take težave, k? utegnejo res pokopati njen imperij. Resno je stanje v Alžiru, k' je po ustavi fran- coski departement, toda domačini ni- majo pravzaprav nobene besede, ker ima vse ključne položaje v rokah mili- jon Francozov, njih pa je osem mili- jonov. Orožje govori v Tunisu, kjer so francoski kolonisti izgnali generala Rima-Bruneaua (po ediktu Louisa XVI. iz 1. 1778), ker je bil proti politiki čvrste roke. Sklenjen je sicer spora- zum, toda tla se Francozom majejo. V Maroku je tako vroče, da francoski desničarji terjajo oboroženo interven- c jo ZDA in VB, general Parlant, strokovnjak za čiščenje, pa uvaja novo taktiko zoper upornike, taktiko pene- tracije, pete kolone, trojanskega konja in utrjuje seveda politiko koncentra- cijsk h taborišč. Skratka: kolonialna politika v svoji agoniji, ki pa se spričo ameriške pol tike lahko zelo zavleče, kajti »amerlcan way of life« (ame- riški način življenja) pomeni tudi pod- poro skrajni desni reakciji v kolon'jah, če je le dovolj močna, da bi zavrla osvobodilne težnje. — Tudi francoski Kamerun se je začel gibati. — Vodni spor med Sudanom in Egiptom se bo baje rešil s fifty fifty. To je za Sudan vsekakor napredek, kajti 1. 1929 je Egipt (z Angleži vred) ponujal komaj 5% Nila: — Protibritansko razpolože- nje v Grčiji zaradi grških letalcev s Koreje, ki niso smeli pristati na C pru, je tako močno, da predlagajo izosta- nek pomorskih manevrov Atlantske mornarice v grških vodah. — Italija bo kljub ge. Luce dobila 50 milijonov dolarjev izredne podpore, M jo je ne- davno zmešetaril Scelba. — 80 let stari Edvard Herrlot, ki je bil 50 let župan mesta Lyona, je Ilji Ehrenburgu pisal, da je ostal zvest prijatelj ruskega na- roda, da je vrnil legijo čast?, ko so z njo odlikovali oficirje protisovjetske legije, da gre torej v obrambi stare francoske poltike in varnosti Evrope dalj kot kdorkoli od mladih. — Da ima, stari Herriot tudi svoj prav, se vidi med drugim iz neženiranega pisanja novofašističnega glasila »Lotta politica« v Rimu, ki pravi, da bosta germanstvo in romanstvo spet pregazila inferiorne mite, ki so se razrastli po padcu Hit- lerja in Mussolinija, deloma pa tudi iz obnašanja korošk h velenemških šo- vinistov, ki so kljub določilom avstrij- ske državne pogodbe pohiteli z usta- novitv jo proslule raznarodovalne or- ganizacije, naperjene zoper slovensko narodno manjšino. Volk dlako menja, narave pa ne. T. O. Z OBČNEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ CELJB Več socialistične zavesti in poslovne morale v trgovini Preteku petek je bdi ▼ hotelu »Sa- vinja« občni zbor Trgovinske zbornice ea Celje, katerega se je udeležilo le 545S» delegatov. Kot gostje pa so pri- sostvovali zastopnika Republiške trgo- vinske zbornice tov. Andrej Sveiek in tov. Burser. načelnik tajništva za go- spodarstvo OLO Celje tov. Emest 2vaj- in drugi. Delegati so sprejeli obširno poročUo o delu in uspehih zbornice v pretek- lem letu že prej, v izvlečku pa je ne- katere stvari še posebej podčrtal na občnem zboru predsednik zbornice tov. Mišo BobovnJkk. Zbornica je povezovala ob koncu leta 136 članov. Od teh je 18 industrijskih jx>djetij, 34 državnih trgovskih podjetij, 61 kmetijskih za- drug in 23 mesnic. V zbornico ni včla- njenih le 7 andxistrijskih podjetij ter 7 manjših kmetijsfcihi zadrug. Poročilo, kakor tudi razprava je po- kazala. da je zbornica lani uspešno vr- šila svoje ix)slainstvo ter odigrala vlogo, ki jI v naši družbi pripada. Nemogoče je v tem kratkem poročilu zajeti vsega, vseh uspehov in problemov, o katerih 90 na <^nem zboru razpr^jali, zato naj omenimo le najvažnejše. Do izraza je prišlo zlasti mnenje, da bi se iz trgovine izločili n)e(potrebni po- sredniki. ker to podražuje blago. Zlasti pa stoje pred zbornico še velike naloge v tem, da bo tudi zbornica skušala bolj učinkovito odpo-avljati in odkrivati go- spodarski kriminal. V trgovini mora .priti do izraza poslovna poštenost in trgovska morala. Mnogi ljudje v trgo- vini še vedno gledajo preveč le skoza dinar in tistvarjajo v trgovskih podje- tjih iprekomeme dobičke. V trgovini bi se morali bolj učvrstiti socdaHstični od- nosi in socialistična zavest. Trgovina je odgovorna pred družbeno skupnostjo, da ne zvišuje cen zaradi pretiranih do- bičkov. saj njeno poslovanje mora biti daleč od poslovanja v kapitalističnih državah. Le s takim delom bomo tudi v trgovinah dosegali iz leta v leto vedno večje usp>ehe. Povezava med zbornico in okrajem ter z inšpekcijskimi organi in banko je bila dobra in sodelovanje koristno. Ven- dar so v trgovini žal še prepogosti pri- meri gosipodarskega kriminala. Lani so inšpekcijski organi ugotovili 82 prime- rov gosipodarskega kriminala. Javnemu tožilstvu je ^hilo predanih 20 primerov, 20 primerov je obravnavalo gospodar- sko sodišče. 42 primerov pa sodnik za prekrške. V teh primerih gre za naj- različnejše prekrške od kršitev pred- pisov dn uredb do primerov osebnega okoriščanja, raznih manipulacij, veriž- ništva in nedovoljenega trgovanja. Lani je bilo izrečenih za 6 milijonov 33 tisoč din denarnih kazni, kar meče zelo slabo luč na našo trgovino. V poslovalnici tr- govskega podjetja Šmarje pri Jelšah V Pečici so na primer ugotovili pri- manMjaj 500.000 din, čeprav je mesečni promet v tej trgovini komaj 250.000 din. V Kmetijski zadrugi Ponikva pri Žal- cu pa so se pečali z nedovoljeno proda- jo vina iz kupljenega grozdja, kjer so inšpekcijski organi ugotovili tudi oseb- na okoriščanja. Trgovinska zbornica je izvršila po- membno delo pri sestavljanju tarifnih pravilnikov trgovskih podjetij. Mnoge pravilnike so morali zavračati, ker niso bili v skladiu z najnovejšimi predpisi, ki so izšli v uradnih listih. To pa ne daje najlepše ocene knjigovodskemu kadru, ki zaradi premajhnega študija uradnih listov večfcnat ni kos svoji nalogi. V razpravi so tudi ugotovili, da je vi- sokokvalificiran kader v trgovini v ne- enakem položaju z visokokvialifioijrani- mi kadri v industriji. Medtem ko se s praktičnimi izpiti v trgovini ne more priti do visoke kvalifikacije, je to v ostalih panogah možno. Mnenja so bili. da ni prav tudi to, da se po novih ta- rifnih pravibtikih plače ne določajo več po prometu. Tako so v Rogaški Slatini v dveh trgovinah enako plačani, čeprav je v eni trgovini mesečni promet 350 ti- soč din, v dru.gi pa 800 tisoč din. Edino pravilno bi bilo, da se v trgovini na- grajuje po ustvarjenem prometu na prodajalca, upoštevajoč pol tem tudi so- lidno in kulturno posttrežbo. Le tako se bo aboljšalo poslovanje v tegovinah, za- to so zahtevali naj bi se republiška tr- govinska zbornica za to vprašanje za- vzela. da toi prišlo do pravičnejše re- šitve. Ko so razpravljali o vzgoji kadrov, so ugotovili, da praktična vzgoja va- jencev ni na takšni, višini, kot bi mo- raila biti. Zgodi se, da vajenec ne pozna iBiita najosnovnejših artiklov blaga v manufakturi In ostalih strokah. Zato bi morali vajencem nuditi večjo pomoč ter jim vzbuditi čut za praktično delo. Ker zajradi pomanjkanja finančnik sredstev zaenkrat ni izgledov, da bi Celje doba.o šolsko poslopje za vajen- sko šolo in internat, so bili mnenja, da bi do takrat vajenci iz kolice obiska vali vajensko šolo v Brežicah, ne pa v Novem mestu kot doslej, ker je le-ta predaleč. Ko so obravnavali odkup živine In ostalih kmetijskih pridelkov, so gra- jali podjetja, ki kršijo dogovorjene ce- ne. Odkupe naj bi na svojem terenu vršile prvenstveano kmetijs^ke zadruge, iix>djetja, ki kršijo dogovorjene predpise in cene, pa bi bilo treha ostreje zagra- biti in jim pri. banki zapreti kredite. Zlasti so grajali nekatere podeželske mesnice, ki poslujejo pod socialističnim dežnikom, v njih se pa na široko raz- vijajo razni šipekulacijski odnosi. Za- vzemali so se tudi za to. da bi cene živini bile enotne v vsej republiki za enako kvaliteto živine. Ker letos kaže, da bo dokaj dobra letina, se bodo mo- rale zlasti kmetijske zadruge dobro pri- praviti za odkuip. Pii tem bo imela iz- redno važno vlogo trgovin^a zbornica, zlasti še, da bo uspešno nastopala iproti anarhiji v odkupnih cenah dn prekup- čevanju. Zato se 'bo moral vsak naku- povaleč iz drugega področja najprej in- formirati na zbornici o veljavnih ce- nah, šele potem bo lahko nakupoval na terenu. Za predsednika zbornice so zopet iz- volili tov. Maša Bobovsuika, za tajnika pa so imenovaH tov. Ivana Rančj^aja. NA KONFERENCI SZDL ZA BODOCO ŠENTJURSKO KOMUNO SO PODALI izčrpno analizo dela političnih organizacij Pretekli četrtek je bila v Šentjurju pri Celju letna konferenca' SZDL za bodočo šentjursko komimo, katere so se udeležili skoraj vsi izvoljeni dele- gati in predsedniki organizacij SZDL na tem področju. Kot gostje sta bila navzoča član Okrajnega odbora SZDL in zvezni ljudski poslanec tov. Helena Borovšak in zastopnik celjske gamizije, major JLA tov. Tatalovič. Predsednik iniciativnega odbora SZDL tov. Jože Mrevlje je v svojem poročilu poleg obširnega zunanje in notranje političnega pregleda obširno zajel in analiziral problematiko dela organiza- cij SZDL s področja bodoče šentjturske komune. Med drugim je tov. Mrevlje poudaril vprašanje nadaljnje usposobitve vod- stev osnovnih organizacij in razmero- ma nizkega članstva v nekaterih orga- nizacijah napram številu volivcev. Če- prav se Socialistična zveza na tem področju vedno bolj uveljavlja kot politični činitelj, vendar stanje član- stva, v nekaterih krajih še ni zado- voljivo, posebno na področju občine Slivnica. V razpravi je delegat iz 2u- snia nakazal vzrok premajhnega števila članstva, ko je dejal, da se je pod no- vim vodstvom in po letošnjih dobro pripravljenih sestankih pri njih stanje članstva znatno zvišalo. Se vedno velja staro pravilo: kjer vpdstvo organizacije dobro dela in kjer so sestanki redni ter dcbro pripravljeni, tam je tudi članstvo SZDL številčno in delavno. Zato je med sklepi, ki so jčh na kon- ferenci sprejeli, najpomembnejši ta, da bo treba v prvi vrsti še nadalje kre- piti organizacije SZDL na tdm pod- ročju. Bodoča šentjurska komima bo štela blizu 15.000 pretežno kmečkih prebi- valcev. Razmeroma nizek narodni do- hodek na prebivalca kaže tudi rela- tivno zaostalost kmečke proizvodnje, katero bodo morali v naslednjih letih dvignitL To bo ena glavnih nalog šent- jurske komune na gospodarskem pod- ročju. Sentjiu^ka komuna bo obsegala dosedanje občine Šentjur, Dramlje, Po- nikvo in z izjemo nekaterih katastral- nih občin tudi področje občine Slivnica in Zusem. Na konferenci so izvolili 15 članski komimski odbor SZDL in 15 delegatov za okrajno konferenco. Z navdušenjem in enoglasno so med delegati izvolili tudi narodnega heroja, podpolkovnika JLA tov. Jožeta Ožbalta. Včeraj pa so v Šentjurju izvoliU tudi občinski iniciativni odbor bodoče Šent- jurske komune. Uspelo proučevanje jugoslovanskega kmetijskega zadružništva (Nadaljevanje s i. strani) ogledali KZ Zreče, kmetijski posestvi v Slov. Konjicah in Ločah, Hmezad v Žalcu, kmetijsko šolo v Mariboru ter sadjarski inštitut, agroservisno postajo v Šempetru itd. Tudi tu so z zanima- njem poslušali razUčna tolmačenja o delu teh zadružnih organizacij. Slavnostni 2:aključek šestega študij- skega zasedanja FIPA je bil v pone- deljek dopoldne. Zadnjemu plenarnemu zasedanju je predsedoval bivši pred- sednik in sedanji častni predsednik FIPA Francoz g. P. Martin. V tem delu konference je Anglež g. J. E. WhittoNa delo«. To je bil savinjski rojak Rado Zaloonjšek. Njegova posebna vrli- na so bile njegove dolge noge, da je lahko uspešno tekal od gradbišča do eradbiiča in zbiral podatke o izvršenih prostovoljnih urah pri obnovi našega mesta. Gospodinjska rubrika talcrat ie 2id bila aktualna, če pa bi bila, bd ver- jetno celjski časopis imel najboljšo rubriko ^haa-skih receptov, kar je pozaeje s svojo knjigo tiidi dokazaL Kje vse je horez časopdsa, je prazntoa, ki jseva v naSi desetletnici. Pravzaprav je naSa deseUetnica nekoliko prigoljufana, ipoda medtem je preteklo deset koledar- skih let in md nismo krivi, če je bfl vmes nekoliko predolg odmor. LOJZE JURC — M02AK« ZA BLATEROI JE PIHAL VETEB Lerto 1948 je prineslo Celju dvo- je pridobitev: to sta bila Lojze Jure dn njegov »Celjski tednik«. (Miniogrede moram povedati, da je celjsiki časopis bolan na menja- nju itoena in je v desetih letih večkrat spremenil ime kot »Ljud- ska pravica« v svoji ilegali.) Lojze Jure je bil človek atletske postave, skodranih las, namršenih obrvi. Videli ste ga lahko samo veselega ali pa mrkega kot huda ura. Bil je znan strah celjskih aktivistov. Pisal ni veliko, pač pa tem raje rogovilil po sedežih organizacij in na poverjeništvih. V začetku tedna je naročal akti- vistom kaj naj pišejo, pred izidom hsta, pa je te članke zbiral in grozil s komitejem, če je revež — aktivist pozabil napisati članek. Lojze Jure ni nikdar hodil počasi, zato se je po celjskih tilicah za njim vedno vlekel oster piš. Tudi »Celjski tednik« je bil popoln odraz svojega urednika, dolgi član- ki, krepki in predolgi naslovi in zelo malo ilustracij, čeprav je bil naš Jure po poklicu fotograf. Celjski tednik je bil za časa njegove »vlade« po- hvaljen in nagrajen. Leta 1950 pa «o ga zasnubili v Ljubljani. Odložil je Uredniško dolžnost in odšel k sioven- skemu radiu. Tudi tam ni dolgo zdržal. Ze nekaj let sem ga je polna vsa Slo- venija, ko s svojimi objektiivi, svetlo- meri in aparati leta po naši ljubi do- movini kot eden najboljših foto-repor- ierjev »Ljudske pravice«. Desetletnica celjskega časGpIsa v številkah Značilno je, da o povojnem celjskem ^sopisu nihče ne bi mogel zbrati toč- nih podatkov, zato smo vzeli pri na- slednjih številkah raje vedno manjše ^ot večje podatke. Toda tudi te nepo- polne številke vam bodo vsaj približno ^ko ustvarile sliko o delu, ki smo ga ^ desetih letih storUi. Celjsiki časopis, tako »Nova pot«, ^Celjski tednik« in »Savinjski vestnik«, je v desetih letih izšel v 478 številkah, ^oramo računati, da je v letu 1945 iz- ^lo samo 30 številk, v letu 1947 10 šte- J^ilk. v letošnjem letu pa šele 22 številk, drugače pa vsako leto izide 52 številk. Ker je Celjski tednik, in vsi ostali ^^sopisi z drugačnima imeni, izhajai v ^^lo različnem obsegu, včasih na štirih, ^^sih na dveh, največ pa na šestih in straneh, smo vzeli za povprečni Sest strani. Na tej osnovi smo iz- fačunali, da je v desetih letih izšlo 2,390.000 izvodov, kar znaša okoli 143.000 ton papirja ali majhen tovorni vlak, ki ima okoli 15 vagonov napolnjenih s ča- sopisnim papirjem. Zelo važno je omeniti delo uredni- štva in novinarjev. Ce računamo, da je treba za vsako časopisno stran napisati in urediti 10 s strojem tipkanih strani, potem je skozi roke urednika šlo v de- setih leftih 32.260 tipkanih strani roko- pisov. Ce računamo, da ima tiskovna pola ene knjige 16 tiptoanih strani, po- tem bi z rokopisi dosedaj izišlih Celj- skih tednikov sestavili nekaj čez 2.000 tiskovnih pol. Ves material, ki je 'bdi tiskan v povojnem celjskem časopisu, bi zadostoval za skoraj 300 srednje de- belih knjig, Računajmo, da je eno tre- tjino vsega tiskanega materiala bilo se- stavljenega v uredništvu, ix>tem na no- vinarje in urednike odpade 100 nave- denih knjig. Povprečno pa sta pri na- šem uredništvu delala dva poklicna no- vinarja, to se pravi, da na vsakega od- pade 50 knjig. Najplodovitejši evrop- ski mladinski pisatelj Kari May je v vsem svojem življenju napisal približ- no 70 zvezkov. Ce je torej vsak novinar pri našem uredništvu napisal komaj 50 njegovih zvezkov v desetih letih, je to vendar lepa števikla, čeprav novi- narsiko delo ni literaitura umetniške vrednosti, ne zahteva pa nič manj iz- najdljivosti, pridnosti in znanja. Zanimiva je tudi vloga, ki jo je celj- ski časopis v desetih letih izvršil. Ra- čunajmo, da je v desetih letih povpreč- no izšlo vsak teden 5.000 izvodov časopi- sa. En izvod berejo vsaj še trije dnigi. to se pravi, da je vsak teden bralo naš časopis nad 15.000 ljudi v našem ob- močju. Zadnja leta ima tednik naklado okoli 7.500 izvodov, to se pravi, da vsak teden bere naš časopis približno 23.000 ljudi, 23.000 ljudi tedensko prebira na- še politične in gospodarske članke, to se pravi, da je to vsak teden množični sestanek kakršnega celjski okraj po osvoboditvi še ni dosegel. V teh StevUkah se vidi ogromna vloga časopisov v da- našnjem času, ki je skoraj ni mogoče nadomestiti. Marsikateremu političnemu delavcu bi se splačalo prej napisati članek v naš časopis, kot pa držati 10 sestankov, ker dvomimo, da bi na dese- tih setankih bilo zbranih toliko ljudi JURCEK KRASOVEC — BfUHA ENODNEVNICA Kaj naj povem o sdbi? Pri cdjskem časopisu sem začel sodelovati že leta 1946, seveda kot se spodobi za mlade ze- lence — s poezijo. Leta 1945 me je uredništvo »Slovenskega po- ročevalca« posodilo na reverz »Celjskemu tedniku«, kamor sem prišel maja 1948. leta. To se pravi, da sem najstarejši sodelavec v uredništvu, če se ne bo uveljavil slovenski pre- govor v negativnem smislu »čez sedem let vse prav pride«. Urednik sem postal v trenut- ku, ko je Lojze Jure na vrat na nos zapuščal Celje in celjski politiični forumi v naglici niso našli prjnemejšega človeka. Izdal sem točno tri številke, med temi prvomajsko, potem pa je rrkoje ime (menda za večno) iziginilo iz kolofona Celj- ^ega tednika. Odikrito ixyvem, da nisem rad urednik, ker so s sodelavci težave. To lahko potrdijo vsi moji uredniki že z mojim primerom. Pri izdajanju časopisa nisem imel posebnih težav, saj je takrat izhajal na dveh straneh, ker ni bilo papirja. Z NASTOPOM TONETA MASLA JE V UREDNIŠTVU ZAVEL NOV VETER V zgodovini celjskega časopisa bo svetlo podčrtan dan, ko so po- litični forumi rešili dobro ime celjskega časopisa in mi izrekli nezaupnica Maja 1950 je prišel v uredništvo človek in v vsej skromnosti povedal, da ga je ko- mite poslal za urednika. Spominjal sem se ga že od prej kot ene po- gostih žrtev Lojzeta Jurca. To je bil Tone Maslo, ki je na prvi po- gled ugotovil, da bo treba ured- ništvo nefcoJiko prezračiti. Svoje naloge se je lotil na neverjetno potrpežljiv način, toda vztrajno. Nekoč so mu vbili v glavo, da je gospodarska plat osnova vsakemu podjetju, pa tudi časopisu. Naj- prej je korenito začel skopariti z izdatki, za dohodke pa je vedno imei velikp oči Danes je časopis kolikor toliko na solidni podlagi, čeprav ne brez godrnjanja so- delavcev. Tone Maslo je ob desetletnici hkrati tudi jubilant Pet le* je že urednik našega ll^ta, to se pravi, da se je izmed vseh iirednikov najbolj zanesljivo vsedel na svoj stolček. Čeprav je moj p(redix>- stavljeni, in ne morem o njem pisati tako brez skrbi kot o osta- lih, se bom vendar lotil nekate- rih njegovih konjičkov. Vsak ponedeljek zjutraj so po po- zdravu njegove otoččajnq besede sot- delavcem v uredništvu: »Tako, dan^ pa začnemo stoprocentno!« Znano je tudi, da je njegov svinčnik, s katerdm dolo^je honorarje iz najtršega grafita. Toda kljub temu »Celjskemu tedniku« ne manjka sodelavcev, saj zna Tone prepričati v^kega, da je bolje manjši honorar kot pa nič. On dobro ve, da bi kaj kmalu zmanjkalo denarja v blagajni, ta pa je vendar osnova nagega časopisa. Kako dolgo bo Tone Maslo še vodil našo barko, ne morem povedati, toda vse izgleda, da mu je prisojen ured- niški stolček do upokojitve. REZERVNI UREDNIK — BRANKO GOMBAC Tone Maslo je bil komaj nekaj me- secev pri Celjskem tedniku, ko mu je Vojni odsek že poslal prijazno pisemce in vabilo na orožne vaje. Tisti čas je namesto njega prišel k listu Branko Gombač, znani celjski režiser. Le-ta je tudi pri listu na vso moč režirai Ta- krat je namreč izhajal list vsak drugi teden na dveh straneh in zares ni bilo preveč napornega dela razen pri skraj- ševanju člankov. Ker pa je Branko Gombač pretežni dd lista napolnil z gledališkimi krirt^ami in eseji, je za drugo problematiko ostalo kaj malo prostora. Časopis, ki je nosU v kolo- fosle sekre- tarja Okrožne propagandne komisije. Nekega ponedeljka je vstopil sekretar okrožja v mojo pisarno ter mi rekel: »Prišel sem ti povedat,, da bomo izdali to soboto prvo številko našega glasila — veš, list nam je nujno potieben. Raz- mislite s tovariši o tem, kakšno ime naj bd list dobil in o ostelih podrobno- stih.« — »Kaj pa kader?« ga vprašam. »Najdi si ljudi!« — »Mar jaz?« — »Da, ti«. Ni maral prav nobenih pojasnil o tem, da ni mogoče urejati lista poleg deda v propagandni komisiji Povedala sem mu, da nimamo pri nas niti malo pojma o tem, koliko strani je treba napisati da je v tdsku poln en sam stolpec, V pjartizanih je bilo vendar vse drugače. »Novi čas« (glasilo POOF za Štajersko) je izhajal v ciklostUu in človek je imel že nekak občutek, kako bo Mst izgledal, ko ga bodo tehnike opremile. Toda tiskati list v veliki ti- skarni — ne tega sd pa res ne upam, saj tiskarne od znotraj doslej še videla nisem... »Znajdite se!« mi je še rekel, nato pa že med vrati: »V soboto torej izide prva številka.« Da, znajdi se..! Cez nekaj časa je »uredništvo« dobilo še dva dijaka, ki sta bila dopisnika v partizanili. Poma- galo je še nekaj dopisnikov s terena — list je res pričel izhajati. Kako veseli smo bili prvih številki V svobodnem Celju naše gl^iio! Ko sem držala v rokah prvo številko »No- ve poti«, ki je bila še vsa mokra od tiskarske barve, sem si sdino zaželela, da bi jo mogla pokazati svojim tova- rišem, ki so dali življenja za svobodo. Med njihovo skromno zap\iščiho so v nahrbtnidh mnogokrat našli od branja ves izldzan ciklostiran partizanski ča- sopis, kateremu so verjeli, ker je go- voril o svobodi In o vsem, kar so sami čutili Od prvih številk je preteklo že 10 let Vesela sem, da Vam je uspelo spremljati velik razvoj v Savinjski do- lini Ta je bila dom štajerskim briga- dam, kjer so bili borci največje bitke in od koder imajo tudi spomine na najlepše trenutke v življenju, Celje, to lepo iin nam vsem drago mesto, je doživek) goi^podarsko, predvsem pa kul- turno silen vzpon. Kolektiv »Celjskega tednika« je častno opravil nalogo in- formatorja in vzpodbudnika. Zato mi dovolite, da Vam tudi jaz ob deset- letnici iskreno čestitam. Lidija Potrč časnikarske anekdote KAKO SE JE LOJZE JURC ZNASEL Leta 1948 je Jurček Krašovec izdajal t> Celjskem tedniku sila aktivistično novelo »Logarjevi obračunajo s krivi- co*. Pisal jo je seveda sproti od šte- vilke do številke. Sredi snom pa je pisec dobil vpokl c k vojakom in stvar je bila silno zapletena. Toda Lojze Jure je povabil pisca v sindikalno sobo, mu pokazal stroj in papir ter dejal: »Do- končaj novelo kakor znaš.« Potem je lepo zaklenil sobo, nosil piscu hrano in ga Tli spustu vse dotlej, ko mu je sve- čano prisegel, da je novela zares kon- čana. KAKO SMO SE MODERNIZIRALI Delokrog Celjskega tednka je zelo razsežen. Neprestano zadevamo na pro- blem prevoznega sredstva. Večkrat smo tiho, da bi nas stene ne slišale, hre- peneli po avtomobilu. Nekega dne pa je bil urednik izredno svečan. Povabil me je naj sedem in začel: — Brez prevoznega sredstva res ne moremo dalje. Odločil sem se kupiti '»T prevozno sredstvo ... Ze sem se v sanjah videl voziti v „ lepi limuzini, pa je moje sanjarjenje ^ pretrgal glas urednika Masla: .v, ■ — Pojdi k Ljudskemu magazinu in kupi najcenejše kolo! IZREDEN PRIMER Naš sodelavec — karikaturist Vla- ■ do Smeh ali z nadimkom »Heci« — me je nekega dne ves razburjen in presenečen vprašal na cesti: — Kaj neki se je zgodilo uredniku Maslu? Danes mi je svojevoljno plačal za karikaturo 100 din več kot običaj- no. — Pri najboljši volji mu nisem vedel odgovoriti. TOLAŽBA DOPISNIKU Tonetu Maslu se je telefonično ja- vil nov dopisnik in želel zvedeti o čem, kako in koliko naj piše. Urednik Maslo mu je na kratko razložil vso reč takole: — PiSite o vseh dogodkih, toda čim krajše. Najbolje je, da vsak dogodek obdelate kar v enem stavku. Toda ni- kar ne izgubljajte volje, če vam bomo kdaj črtali kak odstavek. Stev. 22 — stran 4 CEI^SKI TEDI^IK, 3. junija I855 I IZ CELJA.... Čas je že, da odstranimo vse spomine na ol(upaciio! V hodniku I. nadstropja celjske II. osnovne šole se vkljub temu, da je minulo že dobrih 10 let, odkar je bil pregnan nemški okupator iz naše do- movine, še vedno bohoti nemški baro- meter porekla: »Osterreichische Lehr- mittelanstalt, Wien IX 3«. Ko šolski otroci-pionirji radovedno ogledujejo za vremenom, kar je bilo še posebno opa- ziti ob priliki I. Pokrajinskega zleta »Partizana« v Celju, ko so mnogi mla- dinci prenočevali na tej šoli, razumlji- vo ne morejo razbrati na omenjenem vremenokazu nemških označb, kakor: »Schdn, Regen, Verdnderlich, Sturm...« Le z malo dobre volje in risarske spretnosti bi pač upraviteljstvo šole zamoglo oskrbeti, da izpremeni nemško vremensko tablico na tem barometru s pošteno slovensko označbo, katero bodo razumeli naši otroci. Tu ni najti nikakega opravičila!... Pa še drugi primer! Ob vhodu v Otroško bolnico na Golovcu, kjer je bila svoj čas Westnova vila, je vkle- sana v zid marmornata plošča z napi- som: M AW-1941, kar predstavlja ini- cialke imen znanega nemškega renega- ta in nacista Westna, bivšega celjskega tovarnarja. Kaj pa je pomen la za vsa- kega zavednega Slovenca letnica 1941, komentar ni potreben. Na vsaki strani tega napisa se šopirita po eden nemški zmaj, v sredini pa je celjski grb s tremi zvezdami. Mar ni še skrajni čas, da vodstvo omenjene bolnice odstrani tudi ta spomin na Westna in njegovo nacistično paševanje po Celju za časa okupacije?! V naših srcih sta še živa bolest in srd, ki vzplamtita ob vsakem tako grenkem spominu na preživelo štirilet- no okupacijo po nekdanjih naci-faši- stičnih mogotcih ... F. K. PIONIRSKA AKADEMIJA I. GIMNAZIJE V CELJU Preteildi teden so pionirji I. gimna- aije priredil'! v proslavo 10. obletnice osvoboditve dobro uspelo akademijo, ki jo je organizirala prof. Kunejeva s pomočjo domačnih glasbenikov, slavi- stov in profesorjev telesne vzgoje. Pro- gram je obsegal pevske, glasbene in telovadne točke, deklamacijo ter otro- ško igrico. Po uvodnem govoru in de- klamaciji pionirjev se je prvič pokazal javnosti naš pionirski pevski zbor, ki ga vodi prof. Bajde in ki mu je mojstrsko dirigiral pionir Kolar Tonček iz II. a razreda. Čeprav je zbor v razmeroma slabih pogojih vadil komaj mesec dni, je vendar pokazal prodoren uspeh in lahko prof. Bajdetu ob njem iskreno čestitamo. Dobro so se odrezali tudi pionirji in pionirke z deklamacijami, z našo polko, glasbeno točko, s preskoki in zlasti s partemo telovadbo. Mnogo pozornosti je vzbudila tudi igr'ica, ki je na odru ustvarila pravljični svet, kamor naši pionirji še radi zaiidejo. M. V. Gibanje prebivalstva v Celju v časn od 21. do 28. 5. 195; je bilo rojenih 18 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Inž. Ladislav Zima iz Ljubljane in dr. Emilija Gajšek, zdravnica iz Celja; Anton Božnik, ko- larski pomočnik in Jožefa Resnik, poljedelka, oba iz Celja; Franc Pinter, mizarski pomočnik ia Antonija Knnstck, frizerska pomočnica, oba iz Celja; Edvard Vosa, delavec iz Stor in Ljud- mila Grobin, poljedelka iz Loke pri Žusmu; dr. Franc Malgaj, zdravnik in Vanda-Ana Sadar, medicinski tehnik, oba iz Celja; Milan-Franc Florenin, knJi|(ovez in Ljudmila Majcen, mat. knjigovodja, oba iz Celja; Rudolf Zalokar, ključavničar in Silva-Stanislava Rečnik, šivilj- ska pomočnica, oba iz Celja; Milorad Senica, delavec iz JurkloStra in Marija Strajnar, tkalka iz Celja; Franc Ribič, šofer in Nives-Nela Božanc, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Otmar Cvikl, otrok iz Celja, star 1 mesec; Friderik-Franc-Bogomir Confidenti, upokojenec U Celja, star 65 let; Frančiška Krajnc, novo- rojenček iz Celja; Karel Goršek, sin kmeta iz Raven na Koroškem, star 16 let. Kronika nesre{ Na progovnega delavca Hudovemik Alojza iz Velenja so pri delu na že- lezniški progi v Šoštanju padle železni- ške tračnice. Utrpel je prelom hrbteni- ce in druge težke notranje poškodbe. Kmalu po prevozu v celjsko bolnico je poškodbam podlegel. Posestnika Povalej Jožeta iz Laziš je pred pošto v Jurkloštru napadla gruča fantov. Nekdo ga je s kolom udaril po glavi in mu prebil lobanjo. Zaradi poškodbe je v celjski bolnici vunrL * Pri kopanju peska v Oplotnici se je vdrl plaz na Antona Pollčnika. Dobil je težje poškodbe po telesu. « Pri železniškem mostu v Celju je med vožnjo padel iz vlaka 23 letni Mi- hael Zorko Iz Krškega. Dobil je težje poškodbe na glavi in pretres možga- nov. • Leskovšek Valter se je vračal od dela v tovarni proti domu v Tmovlje. Med potjo ga je nekdo napadel in poškodoval po ^vi. i » Po stopnicah je padel Lukanc Mar- tin iz Levca. Pri padcu si je prebil glavo. * Pri prometni nesreči pri Trojanah je dobil poškodbe na glavi Milenkovič Dragoslav iz Ljubljane. * Kolesar je povozil Cerovšek Alojza iz Celja in mu pri tem zlomil desno nogo. * Kotnik Martin iz Založ pri Polzeli je čistil gospodarsko poslopje. Našel je naboj in tolkel po njem. Naboj je eks- plodiral in mu prebil levo ramo. ♦ Pet metrov globoko je padla s hod- nika dveletna Kugler Marija iz Smart- na v Rožni dolini. Pri padcu je dobila poškodbe na glavL * Pri delu v novem rudniku v Velenju je padel z lestve Kose Marijan. Pri padcu je utrpel pretres možganov. * Z avtobusom se je vračala domov družba izletnikov doma iz Gaberja in okolice. Pri Šempetru se je avtobus prevrnil. Deset izletnikov je bilo težje in lažje poškodovanih. Prepeljali so jah v bolnico. Vozilo pa je bUo močno po- škodovano. Šofer, ki je i>ovzročil ne- srečo, je bil vinjen. Bivši funkcionarji iz Soštanjskega okraja pred sodiSčem Pri okrožnem sodišču v Cedju je te dni razprava proti skupini 11 obtožen- cev, med katerimi so tudi bivši funkcio- narji soštanjskega okraja. Zagovarjajo se: Basle Vlado, ekonom OLO Šoštanj, Knez Miran, uslužbenec Zadružnega trgovskega podjetja Črnomelj, Ladinek Srečko, računovodja pri Gozdni upravi Šoštanj, Pahor Nevo, komercialist iz Ljubljane, Pertot Danilo, nameščenec iz Ljubljane, Tkavc Anton, gozdarski nad- zornik v Topolšici, Mešič Stane, tajnik OLO Šoštanj, Recek Franc, upravnik trgovskega pi^jetja Komisija v Ljub- ljani, Vrtačnik Anton, nameščenec iz Črnomlja, Albreht Boris, direktor Kon- fekcije iz Šoštanja in Tumšek Jože, bivši podpredsednik OLO Šoštanj. Sedemindvajset strani obsegajoča ob- tožnica jih dolži vrste kaznivih dejanj: goljufij, poneverbe, ponarejanja urad- nih listin, napeljevanja k ponarejanju uradnih listin, zlorabe uradnih pravic, nedovoljene trgovine, kupčevanja s tujo valuto itd. Okrajna uprava za gozdarstvo v Šo- štanju je kupila osebni avto in pisalne stroje. Za nakup« je navajala majhne zneske. Ker ni bilo dovolj denarja, sta Ladinek in TkaVc ponarejala plačilne liste. Da bi se izognili plačilu promet- nega davka in drugih obveznosti, so z vednostjo Mešiča ter s soudeležbo Per- tota in Pahorja sestavili uradno kupno pogodbo za manjši znesek. Ko so kupili še drugi avtomobil za potrebe OLO Šoštanj, so izvrševali iste manipulacije. Ta avto je v imenu Zadružnega trgov- skega podjetja Črnomelj prodal Knez. Bil je uvožen iz Trsta. Knez je odpeljal preko meje stari avtomobil, tam ga je s pomočjo neke tržaške tvrdke zame- njal za novega, nanj vtisnil evidenčno številko starega ter ga na ta način pre- tihotapil preko meje. Avto je nato pro- dali OLO Šoštanj z lažno kupno po- godTao. Za nakup je vedel tudi tajnik OLO Mešič, ki se je s Knezom o na- kupu tudi pogajal. Pri transakcijah je sodeloval Basle, ki je skoraj vsa kazniva dejanja na- pravil po Mešičevem navodilu, Basle je po Mešičevem naročilu kupoval tujo valuto za nakup rezervnih avtomobil- skih delov. Da so denarne dvige za na- kup tuje valute lahko opravičili, je podjetje Komisija v Ljubljani izdalo lažni račun za dobavljene dele in za- računalo 10% posredniško provizijo. Podfpredsednik OLO Tumšek Jože je dal privolitev za vse te posle, ki so se izvršili z njegovo vednostjo. V raizpravi so biU zaslišani vsi ob- toženci razen Albreht Borisa. Zaslišana je bila tudi ena priča iz Črnomlja. Za- govorniki obtožencev so v svrho, da bi razčistili še nekatere stvari^ stavili predlog za zaslišanje še nekaterih priČ in glede duševnega stanja Mirana Kne- za zaslišanje še enega psihiatra. Po tri- dnevni razpravi je sodišče razpravo prelcinilo do torka, 7. junija zjutraj. Odprto pismo Vaški odbor SZDL Solčava je poslal Okrajnemu odboru SZDL Celje dopis, v katerem navaja, da delavci, ki delajo pri negi in čiščenju gozdov ter vzdrže- vanju gozdnih cest, ne prejemajo redne plače. Pismo je bilo odposlano Okraj- nemu odboru SZDL 30. maja ter do takrat delavci še niso prejeli plače za mesec april. Prav tako so neurejeni odnosi za zimsko dobo, ko niso mogli delati, niso pa bili od Gozdne uprave odpuščeni. Drug sličen primer je v Logarski do- lini pri podjetju za urejanje hudour- nikov. Plačo za mesec aprd so prejeli ielt 28. maja. Nadalje navaja odbor, da delavci niso dobili izplačano na pod- lagi dogovorjenega akorda. Ker je interes vsega članstva SZDL, da se odstranijo vse pomanjkljivosti, prosimo prizadete uprave, da dajo javno obrazložitev preko »Celjskega tednika«, zakaj je do tega prišlo, ozi- roma kaj so pokrenili za odpravo teh nedostatkov. Za sekretariat OO SZDL Celje selcretar: Zen Jakob, 1. r. Delavci morajo prejeti z zaslužkom tudi pismen obračun Tarifni pravilniM gospodarskih organizacij za leto 1955 so v celj- skem in šoštanjskem okraju po- trjeni. V veljavo bodo stopili na- slednji mesec. S tarifnimi pravilniki je uve- den nov plačni sistem, za kate- rega je značilno, da priznava vsa- kemu delavcu ali usliižbencu pol- no plačo po tarifnem pravilniku, če gospodarska organizacija ostva- ri dovolj dohodka. Tarifni pra- vilnik je tudi edini pripomoček za določevanje in obračunavanje plač. Vsi lanskoletni pripomočki (obračunske plače, obračunski plačni sklad, plačni sklad z iz- jemo v trgovini in gostinstvu) z novim plačilnim sistemom odpa- dejo. Zaradi tega je .bUa težnja kolektivov, ljudskih odborov ter sindikalnih organizacij, ki so so- delovali pri potrjevanju tarifnih pravilnikov, da se tarifni pravil- niki čim bolje sestavijo. Pri sprovajanju novega plač- nega sistema so torej gospodar- ske organizacije dolžne ravnati se točno po določilih tarifnega pra- vilnika. Pravilno ravnajo one go- spodarske organizacije, ki izstav- ljajo zaposlenim odločbe o raz- poreditvi na delovna mesta in o višini njihovih tarifnih postavk z odgovarjajočim pravnim po- ukom. Delavci v gospodarskih or- ganizacijah, katere teh odločb ne itzdajajo, imajo pravico odločbe zahtevati. Odločbe bodo služile delavcem za uveljavljanje njir- lovih pravic. Zaslužki delavcev so sestav- ljeni iz različnih elementov in to iz: ume, plače po učinku (norma ali akord), plača za opravljene nadiire in nočno delo, premije, del dobička za plače nad tarifni- mi postavkami ter razna nado- mestila (terenski dodatek, ločitve- ni dodatek, oskrbnima za bolezen do 7 dni, nadomestilo zaslužka za letni dopust, nadomestila za dr- žavne in narodne praznike, na- domestila za prekinitve dela itd.). Prav zaradi raznolikosti vseh ele- mentov, ki sestavljajo zaslužek delavcev, so gospodarske organi- zacije dolžne vsakemu delavcu iz- plačati zaslužek s točnim obraču- nom i>osamezn;h elementov, ki sestavljajo skupno njegov zaslu- žek na izplačilni kuverti. De- lavci sami naj zahtevajo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer doslej niso prejemali poleg za- služka tudi točnega obračuna, da to uvedejo. Komisije za plače pa bodo vršile nadzor, ali gospodar- ske organizacije vsem delavcem ob izplačilu z^užka tudi izda- jajo točne obračune. ...IN ZALEDJA PoHltlmo s košnjo Pravočasna košnja naj bi bila naj- važnejše opravilo v prihodnjih dneh. Pri nas se je ponekod udomačila raz- vada, da pokosimo travnike takrat, ko je konec rasti in dozorevanja travni- ških rastlin. Neika-teri živinorejci se sklicujejo na neustaljeno vreme, drugi pa zopet zatrjujejo, da spravljajo s pozno košnjo večje količine sena. Res je, da neugodno vreme odločilna vpliva na sušenje trav, vendar m©., ramo vedeti, da zajamemo kar najveft dragocenih hranikuh snovi takrat, 2iačno cveteti trave. V mladih, nežnih rastlinah so nakopičene beljakovine, ^ so za. živino izredno važna hranilna sno^ Izprana, pogosto premetava in n« soncu posušena celulozna krma je stab- ša od slame! Naprednejši kmetovalci kosijo na let» po večkrat ker vedo, da je mlada tra- va pomemben vir beljakovin in da pri- dobijo z 1 kg čiistih beljakovin 4 k^ mleka s 3 do 4% maščob. Mnogo hranilnih snovi izgubo trave že pri sušenju ob stanovitnem vreme, nu, vse več pa, če je dež premočil p%~ košeno travo. Za sušenje trav uporabljajo y na- ^ednejših državah letvasta sušila, žične in piramidaste kozle. Trava se n« teh napravah enakomerno suši im w krmi ostanejo ohranjene vse hranilne in vitaminske snovi Pripravimo sušila in lotimo se košnje teden dni pred splošnim cvetenjem trav, pa naj bo vreme že kakršno kolu IZ LAŠKEGA Na pobudo občinskega odbora SZDL Rimske Toplice je bil pred dnevi v Laškem sestanek, na katerem so bili navzoči, zastopniki iniciativnega odbora za ustanovitev kmetijske zadruge Rim- ske Toplice, zastopnik OZZ Celje U predstavnik LO mestne občine Lašk«. Na tem sestanku so razpravljali pred- vsem o ustanovitvi KZ Rimske Toplic«. Ob tej prOiki je bil sprejet tudi sMep. da bo prvi teden v oktobru f Laškem I. medzadružni kmečki praznik z živinorejsko, sadjarsko, semenarsk« in poljedelsko razstavo. Ob tej priliki bo prirejen celotedenski kulturni pro- gram, katerega višek bo ob zaključkm tedna veliko kmečko zborovanje s sve- čano razdelitvijo diplom in nagrad naj- boljšim živinorejcem in poljedelcem. Na predvečer Titovega rojstnega dne je telovadno društvo »Partizan« pri- pravilo us(pel večem'i telovadni nastop na letnem telovadišču. Nastopili so rsi oddelki v takem številu, kot ga r La- škem še nismo videli. Prisotni so bili tudi skoraj vsi jjrebivalci. SMRT NARODNJAKINJE ANETE ELSBACHER IZ LAŠKEGA Pretekli teden so se Laščani poslo- vili od znane narodnjakinje Anete El«- bacher, rojene Kukec, Aneta Elsbacher je bila v Laškem spoštovana in vzorna žena. Njeno delo je prineslo obilo sa- dov. BUa je zavedna Slovenka že pre< prvo svetovno vojno, ko je bUo giba- nje Slovencev v Laškem še v povojik. Z njeno pomočjo so Slovenci izvojevall nad laškimi nemčurji obilo zmag. Tudi v stara Jugoslaviji je bila njena od- ločna udeležba v naprednem gibanju vedno koristna. Ob prihodu hltlerjer- skih hord je z možem zbežala na ljub- ljansko stran, kjer je njen mož tudi umrl. V Laškem je malo katero društvo^ ki bi ne unelo do Elsbacher j eve dolžno- sti hvaležnosti, zato bo njen sporni« ostal med Laščani vedno živ. Gibanje prebivalstva v celjski okolici ^ je 18 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Anton Kugler, zidareki delavec iz OteMS«, občina Šmartno v Rožni dolini, in Frančiška Kugler, poljedelka iz Rožnega vrha, cbčiaa Šmartno v Rožni dolini; Franc Novak, delavec iz Zajasovnika, občina Vransko, in Marija Bo- pas, poljedelka iz Jeronima, občina Vransko; Anton Plahuta, kovač iz Završ, občina Planiaa, in Stanislava Cadej, kmetovalka iz Skaraic, občina Planina; Stanislav Vogrinc, kovač i« Marija Ožir, rudniška delavka, oba iz Vrbja, občina 2alec; Ivan Terjašek, posestnik iz R«> gorc, občina Vojnik, in Jožefa Podergajs, go- spodinjska pomočnica iz Gabrovca, občina Voj- nik; Jožef Poharc, kmetovalec iz Strmca, občiaa Rogatec, in Štefanija Drofenik, kmetovalka ii Strmca, občina Rogatec; Maks Hrovatič, polje- delec iz Dobrine, občina Zusem, in Angel« Gračnar, poljedelka iz Tajht, občina Planina; Janez Frece, trgovski pomočnik iz Kozjega i> Monika Valenčak, poljedelka iz Buč; Jožef Tra- pej, poljedelec iz Peclja, občina Podčetrtek, i« Marija StingI, poljedelka iz Vrenske gorce, ob- čina Kozje; Ferdinand Pere, posestnik iz Kri- vice, občina Lesično, in Marija Grobin, polje- delka iz Krivice; Alojz Artnak, poljski delavec iz Turnega, občina Slivnica pri Celju, in Ma« rija Geber, poljska delavka iz Sv. Helene, ob^ čina Slivnica pri Celju; Alojz Fajdiga, poljsk* delavec iz Sibenika, občina Šentjur pri Celj»f in Terezija 2afran, poljska delavka iz Vodne, občina Slivnica pri Celju; Karel Lorger, poljsi'' delavec iz Babne gore, občina Slivnica pri Celj«» in Neža Frece, poljska delavka iz Babne brae> občina Slivnica pri Celju; Anton Cečko, cestar iz Polž, občina Strmec, in Terezija Cvikl, kracčk* delavka iz Vizor, občina Strmec; Friderik Ja*' nišek, kmetovalec iz Višnje vasi, občina Vojnik« in Marija Gorečan, .poljska delavka iz Sock«» občina Strmec; Franc Sibanc, pomožni lita' železa iz Strmca^ in Marija Mastnjak, kmečka delavka iz Zlateč, občina Strmec. Umrli so: Martin Planko, prevžitkar iz Male Breze, ^ čina Breze, star 92 let; Jernej Cerkovnik. »P^ kojenec iz Zagorja, občina Lesično, star 84 U« Marija Ferlin, prevžitkarica iz Veternika, čina Kozje, stara 89 let; Jožefa Požun, posesj' niča iz Kozjega, stara 75 let; Uršula Strnafc prevžitkarica iz Zdol, občina Kozje, stara 71 If" Martin Godler, posestnik iz Buč, občina Kozj«' star 81 let; Frančiška Pajk, gospodinja iz Vre^ ske gorce, občina Kozje, stara 37 let; Štrlek, posestnik iz Kozjega, star 64 let; A®'' lija Skoberne, prevžitkarica iz Večjega brofc občina Planina, stara 84 let; Alojzija Vidense^ upokojenka iz Vojnika, stara 65 let; A«'"^ Pukmajster, zidar iz Vojnika, star 84 let. ^ V domu onemoglih v Vojniku: Matevž Hribse^ poljski delavec iz Dola pri Hrastniku, star let; Mihael Mehle, prevžitkar iz Pernovega, čina 2alec, star 84 let; Iva« Paulinc, pre^^'*''-, iz Podvine, občina Planina, star 77 let; r** Gračner, prevžitkarica iz Podpeči, občina nina, stara 77 let; Antonija Podkoritnik, diuja iz Škofije, občina Pristava, stara 54 ' Franc Orač, poljedelec iz Sv. Jerneja, o««*' Pristava, star 67 I«t. ALI JE TAK NACIN ODKUPA PRAVILEN? Dne 12. t. m. je bUo v Šentjurju i)ri Celju licenciranje plemenskih bikov. Člani posebne komisije so sposobne ple- men j ake odbrali za priplod, precejšnje število bikov pa 2aradi telesnih al5 ras- nih najjak ni bilo odobrenih za pleme. to so jiih, rejci ponudili v prodajo za zakol. Odkupna podjetja iz Celja so bila na tej kupčiji zainteresirana in so iposlala svoje strokovnjake v Šentjur. Pooblaščenec podjetja Planina Celje je hotel takoj po končanem delu ko- misije z lastniki izločenih ibiAtov skleni- ti kupčijo. Pogodil se je že za dva ko- mada, v tem pa je bilo po zvočniku ob- javljeno, naj se zglasdjo vsi lastniki ne- potrjenih Kkov pri Upravi kmetijskega gospodarstva Šentjur, ki odkupuje bike po 130—140 din za kilogram. Razumlji- vo je, da na ta razglas kmetje niso ho- teli več prodajati živine po 125 din za kg žive teže, ki je bHa dogovorjena na Republiški trgovinski zbomtei. Sprašujemo se, aili je Kmetijsko go- spodarstvo v Šentjurju sploh registri- rano kot trgovsko podjetje? Ali ni na- loga te ustanove, da skrbi za proizvod- njo kmetiijskih pridelkov, ne i)a da tr- guje z živino. S KONFERENCE ZKS ZA BODOCO KONJIŠKO KOMUNO Pretekli teden je bila v Slov. Konji- cah prva redna konferenca ZKS za bo- dočo konjiško komuno, katere se je udeležilo nad 40 izvoljenih delegatov, kot gost pa tov. Cveto Pelko, član OK ZKS iz Celja. Poročilo o dosedanjem delu je podal sekretar iniciativnega ko- miteja ZKS tov. inž, Tavčar. Poleg uvodnega dela, v katerem se je zlasti dotaknil naših uspehov v gospodarstvu in zunanji politiki, je zelo podrobno analiziral delo članov ZKS na pod- ročju dosedanjih občin Slov. Konjice, Loče, Zreče in Vitanje, ki bodo v bodo- če tvorile konjižko komuno. Na tem območju je sedaj 16 osnov- nih organizacij, ki imajo skupaj 250 članov, od katerih je velika večina na- meščencev in delavcev, dosti manj pa iz ostalih poklicev. Po stažu pa jih je največ bdlo sprejetih od leta 1948 do 1952, dočim je zadnja leta bUo spreje- tih le malo novih članov. Precejšnji dei članov svoje naloge dobro opravlja, kar tudi kažejo uspehi v tovarnah in dru- gih družbenih organizacijah na terenu. Govorniki so v razpravi opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo po- litično delo. Zato so ob zaključku spre- jeli več skleipov za aktivnejše delo čla- nov ZKS, Izvoljen je bil 11-članski komunski komite ZKS, za sekretarja pa tov. inž. Tavčar. ŠPORTNI DAN V SLOV. KONJICAH Za deseto obletnico osvoboditve pri- pravlja društvo »Partizan« v Slov. Konjicah za 5. jimij velik športni dan, na katerem bodo prikazali obrise dela in usipehov preteklih 10 let. Ta dan bo ob 14. uri parada skozi mesto, ki se bo pričela ob odcepu ceste na Oplotnico ter šla skozi mesto do parka pri držav- nem posestvu, kjer bo nato nastop od- delkov Partizana. V paradi bodo razen članov Partizana z njegovimi sekcijami sodelovali še člani Svobode, nogometa- ši, strelci, lovci, planinci, šahisti, gasil- ci itd. Tisti člani, ki imajo vmiforme ali kroje, bodo v paradi nastopili v njih. Pri nastopu bodo najiboljšim čla- nom Partizana razdelili pohvalne di- plome, ki so jih dobili za lanskoletno delovanje. Po iiastopu bo na istih pro- storih ljudsko rajanje. IZ VRANSKEGA Redek iub£lej Sveži so še spomini na dni, ko smo vsako noč trepetali, kdaj se bo vistavila »Marica« pred hišo, ko so matere jo- kale po svojih možeh dn sinovih in k prsim privijale svoje otročičke, ki so jim nemški okuiJatorji dztrgali iz rok očeta ter ga odpeljali v trpljenje in smrt. Ni je vasi, ki ne bi doživela takšnih strašnih ur trpljenja. Tako so romali intemdiranci v celjske in martjborske zaipore, od tod pa v liachau, Mauthausen, na Rab in druga taborišča, kjer so v velikih mailc^ umirali. Njihovo trpljenje je bilo nepopisno, in čeprav je bUo o vsem tem mnogo napisanega, je še mnogo prikritega, ker nd prišlo v javnost. Kljub tnpljenju pa so imeli nekateri srečo, da so lahko ob osvoboditvi prišli v svojo domovino in na domove. Tudi z Vranskega se je vrnilo pri- bližno 30 intemirancev iz Dachaua, Mauthausna, Auschvvitza in drugih ta- borišč. Letos obhajamo 10. obletnico osvo- boditve in zato so tudi intemiranoi skleaiiU, da iproslave svoj prihod v osvo- bojeno domovino. Skleniili so. da bodo proslavili ta redek jubilej dne 12. jundja letos s kulturnim programom v kino dvorani na Vranskem, ki jiim ga bo pripravil KUD Vransko. Na to prire- ditev vabijo vse, ki so z njimi trpeli ali so bili t katerem koli zaporu za časa okupacije. G. F. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO .,USN]E" [EL3E TRG V. KONGRESA 4 SE PRIPOROČA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM ZA NAKUP BLAGA V NASI DE- TAJLNI TRGOVINI — IN ZA TRGOVINE V ENGRO SKLADIŠČU — KJER BOSTE Z VELIKIM ASORTI- MENTOM IN ZELO UGODND^ CENAMI SOLIDNO POSTREŽEM CELJSKI TEDNIK, 3. junija 1965 Stev. 22 — stran S OB GOSTOVANJU BEOGRAISKE DRAME (od 28. do 30. maja 1955) 1. BRECHT: DOBRI ČLOVEK IZ SECUANA Celje je, kaj bi slepomišili. Mjub ve- Idkemu gledališču majhno gnezdeče, po enačaju, duhu in vzdušju lično mestece, kjer se pravzaprav vsi poznamo, kair je značilno za prvobitna človeška bi- vališča. Beograd je najmianj i>etnajst- krat večji in je eno od hitro razvijajo- čih se velemest modieme Evrope. Ko- nec maja je beograjska drama vrnila obisk, veliki Beograd je s svojim gleda- liščem posetil idilično mesetece ob Sa- vinji in mu ipokazal tri svoje predstave. V soboto. 28. maja znamenito legendo o dobrem človeku pod naslovom »Dobri človek iz Sečuana«, ki. jo je spisal nem- žki pesnik in dramatik Bert Brecht, pred vojno malo poznani izgnanec iz fašistične Nemčije, po vojni ixa eden od forsirainih literatov napredne Nemčije. Njegova umetnost, ki smo jo videli v prikazani legendi v dobrem, človeku, je nekaj posebnega, bleščečega in tem- nega hkrati, presenetljivega in očar- ljivega, pa tudi polno razočaranja in težkih vprašanj, na katere kakor da ni odgovora in ga ne bo, čeprav človek sko- raj ne more živeti brez upanja, da bo nekoč na ta vprašanja odgovoril, brez dejanja, ki bo ta vprašanja i^ešilo v srečo človeštva. Beograjčani so dali predstavo, ki je celjskemu občinstvu zapustila neizbri- sen vtis. Zato ima največjo zaslugo igra Olivere Markovič, ki je igrala Sen-Te in Suj-ta. To je popolnoma pravilno, kajti dobri človek iz Sečuana. ta pri- kupna prostitutka, ki so ji bogovi ku- poli trafiko, mora biti nekaj posebnega, nekaj nadčloveškega, saj ipoleg nje sko- raj ni drugega dobrega človeka v vsem I. revščino in zlom bogatim Sečuanom. Ne vem. ali sploh govorimo o igralskem geniju, o igralski ustvarjalnosti pa go- tovo lahko. Ta mi je bila v mislih ves čas, ko sem gledal .izredno igralsko po- tenco te mlade igralke, njen sUni ob- seg, njeno telesno kultiviranost, njen bogati iza-az v gesti, mimiki, govorjeni in peti besedd. To je igralska umetnost — v pravem pomenu besede (»katek- sohen«). V vsem je bila čudovita: na rampi, kjer se je kot rezoner izklopila Cz dejanja, v dejanju samem, v duetu in solu, da ne govorim o razponu med Sen-Te in Suj-ta, kar je prava igralska bravura. Zdela se mi je kot virtuoz, ki do kraja obvlada svoj instrument, svojo osebo in osebnost. Ostali vidnejši igral- ci so bili: Dušan Jakšič, ki je z obču- teno dikcijo podal vodonosca in mi je bU posebno všeč njegov epilog, ki ga je izrekel v napotek publiki z zrelim ob- čutkom za vsebino in idejo drame: Mi- lorad Volič, Predrag Lakovič in Mio- ančiču), češ, mi pa vendar nismo taki. kaj se boš norčeval iz človeškega obraza. In stara pesem se začne spet znova, se je včeraj, se poje danes in se bo jutri. Ni čudno, če se je o vunetniški resnici in njenem diferencialu že toliko dobrega Ln slabega napisalo. 3. DOSTOJEVSKI-DEDIC: ZLOCiN IN KAZEN In koliko se je napisalo o umetnosti Dostojevskega, o njegovem ustvarjanju in umovanju. Dostojevskega, čigar ro- man »Zločin in kazen« smo videli v Dedičevi dramatizadji v ponedeljek. 30. maja! Režiser Dedič je s svojo drama- tizacijo enega najmočnejših epskih del v svetovni literaturi prikazal osnovni dramatski konflikt, ki se na zunaj raz- pleta med Razkolnikovim in Porfirijem Petrovičem, na znotraj pa v zločincu »^po sistemu in ideji«, ki se odloČi, da ubije »človeško uš«, po zločinu pa v kratkem času spozna, da ni ubil nje, ampak sebe. Pot od zločiiia k očiščenju in .pokori, od laži k resnici je tisto, kar tvori psihološko in ideološko podstat mogočnega dela Dostojevskega, in vedno se ponavljajoča tema velikih ruskih pis- cev. velikih eksperimentatorjev sveta, kakor je nekoč povedal pokojni Prija- telj. Dramatizaciji v osnovi ni kaj opo- rekati, kvečjemu bi bilo želeti še večjo diramatsko etmjenost, ki bi se dala doseči posebno v prizoru z Marmelado- vim. Ta je preveč poudarjen na rovaš Sonje, ki kljub svoji pomembni vlogi pri »očiščenju« ostaja preveč bleda, pre- malo plastična. Tudd ekspozicija bi la- hko t^ drugačna, toda dramatizator je verjetno namenoma ostal pri sin- tetičnem prikazu. Spominjam se dra- matizacije. ki so jo pred leti dajali v ljubljanski drami. BUa je bolj zgoščena, obrnjena bolj navznoter kot navzven in je v celoti slonela na edinstv^em dvoboju med Razkolnikovim in preisko- valnim sodnikom (EmU Kralj, Lipah), ki ie v beograjski dramatizacija med 20 prizori nekoliko rnanj viden. A vendar še dovolj, da sta oba karakterja, Lju- bivoje Tadič z Razkolnikovim in Sima Janičojevič pokazala svojo igralsko moč. Globlja in prepii^ičljivejša je bila Ta- mičeva kreacija, medtem ko sem pri Janičijeviču pogrešal sem in tja po- globljene karakterne igre. kakor da se mu je včasih njegov lik izmuznil iz rok in se za trenutek prepustil igralski ru- tini. Od ostalih igralcev omenjam Evko Mikulič, ki je igrala Razkolnikovo ma- ter, in Tamaro Markovič, ki je dala Sonjo. V dramatizaciji je sodelovalo preko 30 oseb, ki so vsaka po svoje spremljale in gradile dejanje, in reči je treba, da so vse zelo vestno, ta z več- jim, ona z manjšim smislom za občutje in vzdušje dela izoblikovale svojo vlogo. Režiser Dedič bi imel vsekakor lažjo nalogo, če bi bil števUo oseb skrčil. Scenograf Dušan Ristič je smotrno iz- rabil prostor, ki je obenem z lučjo in muziko ves čas ilustriral grozljivost dogodkov in strahotnost muk, v katerih je razpeta duša glavne osebe. Po predstavi se je celjsko gledališče poslovilo od gostov s prisrčnimi bese- dami in s prijetnim razgovorom v ble- ščečem foyerju. Gostje so bUi dopoldne sprejeti pri predsedmliku LOMO tov. Fedorju Gradišniku mL, s čimer je gostovanje dobilo še slovesnejši pouda- rek. Vsekakor so bili ti trije večeri močno in lepo gledališko doživetje, po- memben zaključek sezone in novo zna- menje, da bo celjsko gledališče šlo po dosedanji poti še navzgor. Taka go- stovanja za razmah 'in obogatitev gle- dališkega ustvarjanja nedvomno mnogo pomenijo. T. O. 10 let uspešnega dela Glasbene šole v Celju Glasbena šola v Celju je bila po- novno ustanovljena leta 1946, vendar je njeno delo začelo takoj po osvobo- ditvi. Takrat še ni bilo jasno, kdo bo ta zavod v Celju prevzel, dokler ni na- posled bHa šola ustanovljena v okviru ustanov pod upravo Sveta za kulturo in prosveto. V desetih letih je Glasbena šola v Celju žela značajne uspehe in je vod- stvo šole lahko nanje zares ponosno. Vsako leto zapušča Glasbeno šolo lepo število gojencev, od katerih se nrno- gi odločijo za nadaljnji glasbeni študij in tako izberejo glasbo za svoj poklic. Celjska Glasbena šola je dala sloven- skemu glasbenemu življenju dvoje zelo pomembnih umetnikov Sonjo Draksler- jevo in Aleksandra Kovača. 2e sama šola ima obUo uspehov na področju glasbene vzgoje mladih ljudi. Vsakolet- ne produkcije so bile prikaz napredka gojencev Glasbene šole ter hkrati do- stojen glasbeni užitek za celjske lju- bitelje glasbe. Poleg tega osnovnega de- la je celjska Glasbena šola prevzela tudi druge zelo korisitne naloge. V okviru Glasbene šole deluje celjska glasbena matica, ki je vsako leto pri- pravila vrsto zelo vispelih in kvalitet- nih koncertov. S pomočjo glasbene ma- tice smo bili v Celju deležni visoko- kvalitetnih glasbenih prireditev, ki bi brez dobre organizacije šle mimo Celja. Posebno bogato glasbeno življenje je matica preko Glasbene šole v Celju po- sredovala ravno v letošnji sezoni. Osem popolnoma zaporednih abonma koncer- tov dokazuje, da je vodstvo znalo orga- nizirati dober repertoar, hkrati pa je to dokaz, da je Glasbena šola uspela v povojnih letih zbrati okoli sebe lepo število ljubiteljev glasbene umetnostL Letošnji abonmajski koncerti so Celju I)osredovali ne samo domače, temveč tudi tuje umetnike svetovnega slovesa. Letošnji repertoar skoraj ni nič mana bogat od repertoarjev naše prestolnice. Glasbena šola v Celju je brez dvoma opravičila svoj obstoj; saj je zanimanje za glasbeno izobrazbo prerastlo zmog- ljivosti zavoda. Zavod je že zdavnaj premajhen, pa tudi glasbeni pedagogi so že mnogo preobloženi z delom. Vsako leto mora šola odkloniti veliko število interesentov, čeravno bi biLa zelo za- interesirana sprejeti vse. ki želijo ix>d njeno streho. Glasbena šola se še po- sebej trudi vzgajati dober glasbeni ka- der, ki bd po končanem študiju zmogel prijeti tudi za glasbeno pedagoško delo. Posebno skrb posveča šola vzgoji in- Btrumentalistov, ki so danes še ^posebej iskani. Vsekakor je treba začeti misliti na gradnjo nove glasbene šole. hkrati pa tudi upoštevati vse večjo potrebo i)o koncertni dvorani, kjer bi se lahko glasbeno življenje našega mesta nemo- teno odvijalo. Vodstvu celjske Glasbene šole. vsem pedagogom, posebej pa požrtvovalnemu ravnatelju Egonu Kimeju, gre ob 10-let- nici plodonosnega dela na zavodu vse iskreno priznanje. Sedma premiera Ljudskega odra v Celju p. s. Buck - V. Rabadan: KveJ-Lan Malokatera drama razvija v gledalcu v taki meri smisel za notranje, duševno doživljanje kot štiridejanka »Kvej- Lan«. Vsaka misel in kretnja je v njej tako značilen izraz notranjega doživ- ljanja, da zaživimo med igro bolj s tem, nego z zunanjostjo nastopajoče osebe. Med igro se vedno bolj vglabljamo in včutimo v notranja valovanja čtistev pri nastopajočih. V igri se borbeno in neizprosno v sedanjosti srečujeta pre- teklost in bodočnost s svojimi tradi- cionalnimi zahtevami in razvojnimi nuj- nostmi Zavest oseb v igri je, četudi bo- jišče starega z novim, polna fines v čustvih in odnosih. Osebe so prisiljene h kompromisom, ki rešujejo nujnosti in tvorijo realno stezo življenja ljudi v igri. Primer borbe starega, odmirajo- čega kitajskega sveta z novimi, iz Za- hoda prihajajočimi nazori, navadami in stališči je v igri podan dovolj realno in nazorno, vendar povsod zelo taktno, s finim občutkom za bol sočloveka, ki v tem spopadu dveh svetov trpi in išče najboljšega izhoda. Glede metod in potrpežljivosti, postopnosti in huma- nosti pri uvajanju novega nam nudi navedena igra lep vzgled. V tem je tudi njena privlačnost, lepota in vzgojna vrednost. Po tradicijah stare Kitajske vzgojena Kvej-Lan ima vedno dovolj časa, da o vsaki novi zahtevi Zahoda razmisli sa- ma in se o njej pogovori z materjo ali možem, preden je postavljena pred nuj- nost odločitve in delovanja. Njene od- ločitve za novo so posledica modrosti materinih naukov in njene globoke, vsestranske vdanosti možu. Vse njeno razsojanje in čustvovanje se podreja osnovni zahtevi: biti možu dobra in vredna žena. V vlogi Bogdane Vrečkove je pred nami nastajal in živel dokaj popolen lik mlade žene Kvej-Lan. Zmerna jačina glasu in njegova pri- merna barvitost ob bolj zadržanih kot sproščenih kretnjah, mnerjenih kora- kih, prepričuje gledalce o njenem bo- gatem notranjem doživljanju. Beseda, ki jo slišimo, je že rezultat tega bistve- nega dogajanja, s katerim nas drvižL Celo ljubosumnost je zaigrana mirno in z odpovedjo lastnemu življenju. Ce je pri Kvej-Lan njena pristna, nevsiljiva ljubezen dovolj očitna, je pri možu Wang-Kungu izražena premalo prepričljivo. V vlogi Gustava Grobel- n.ka daje Wang-Kung vtis nmogo več- jega zanimanja za novosti Zahoda, kot pa za ljubezen do izbrane mu žene. Njegov zelo umirjeni ton govora tu in tam vsebinsko ni povsem utemeljen, četudi se ti pri njem velika notranja doživetja navzven izražajo z imiirjeno besedo. Tu in tam bi bila potrebna večja živahnost, dinamika govora in skladnost kretenj z vsebino. Ob dobrem igranju ni dosegel tiste enotnosti lika mladega moža, kot je to uspelo vlogi Kvej-Lan. Skladnost izraza in dožive- tja pri Kvej-Lan nam izostri občutek za to tudi pri ostalih vlogah, kjer pa ni dosežena enaka kakovostna stopnja. Va- jeni smo videti v možeh več neposredne odločnosti, čvrstine izraza in delovanja, zaradi česar se nam podani lik Wang- Kunga dozdeva manj prepričljiv in manj resničen, četudi je bil podan skrbno in premišljeno. Vtis matere nas v vlogi Angele Sa- darjeve kar povsem zadovoljuje. Poslu- šanje njenih navodil in nasvetov hčeri Kvej-Lan nam je bilo prijetno, saj je govorila modro in resno, s srčno topli- no in s čutom za neizprosno stvarnost življenja, v katero stopa hčerka ob združitvi z možem. Vse podano je bilo skladno s celotnim likom matere, kot ga poznamo iz življenja — in nas je oblikovno kot vseb.nsko lepo bogatilo. Marica Ramšakova je v vlogi Mary zastopnica Zahoda v igri. Igri je po- trebna, da daje nasprotjem med Za- hodom in Vzhodom v razponu Ijuben- skega trikotnika večjo nazornost, soč- nost in stopnjevano napetost. Tudi ta vloga je bila dobro podana, čeravno bi bila potrebna tu in tam večja jasnost in izrazitost v odnosih. Preprosta, a skladna scena po zamisli tov. Vlada Rijavca bi morda vsebovala lahko še kako značilnost kitajske ktil- ture, kar bi izboljšalo tudi celotni vtis igre. Režiser Tone Zoiiko je z dobro za- sedbo vlog lospešno izoblikoval mnoge potankosti in posebnosti igre„ čeravno vseh ni mogel obsečL Srečen konec v igri zadovolji tudi gledalce, ki s spretnejšim notranjim očesom po odhodu ogledujejo in urav- navajo svojo borbeno življenjsko pot skozi današnje dni Siv. Amaterski oder v Velenju Za vzpon„ ki ga je dosegla dramska dejavnost v Velenju se ima zahvaliti v veliki meri igralski tradiciji. Zelo razširjeno je bilo igranje v Pesjem, kjer je delovala »Svoboda«. Tu sta re- žirala Ulrih Janko in Spegel Ciril. V^enjsko dramsiko družino so pa pred vojno vodili Kumik, Bumik in Merkac. Kasneje se je dramska dejavnost raz- širila tudi v Skalah, kjer je režirai Kavčič Cvetko. Tri igralske družine so vzgojile precej igralskega kadra, od katerega ded še danes aktivno nastoi>a v delav- skem društvu »Svoboda«. Posebno je pa razveseljivo to, da so stari igralci znali pritegniti mladino. Tudi učitelj- stvo se aktivno udejstvuje pri odru. Z ustanovitvijo »Svobode« je drama- tika dobila mnogo večje možnosti de- lovanja kot poprej v SKUD-u. Delavci in uslužbenci velenjskih podjetij in kmetje iz okolice so s tem dobili mož- nost širšega prosvetnega delovanja. Igralci iz Velenja, Pesja, Saleka in Skal so dobili svojo matično igralsko dru- žino in možnost nastopanja na tehnič- no bolje opremljenem odru, K temu je mnogo pripomogel rudnik in tudi osta- la podjetja so s svojimi prispevki pod- prla igralce. Mnogo bolj skrbno se je pričel sestav- ljati repertoar kot je to bilo kdaj koli poprej. Posebno je to prišlo do izraza v sezoni, ki je sedaj na izmaku. Ve- lenjski igralci so v tem razdobju e>o- stavili na oder 5 del. Imeli so 28 pred- stav, katere si je ogledalo 7.660 ljudi. Gostovali so v šestih krajih in povsod želi odobravanje. To dokazuje, da se je kvaliteta igranja izboljšala. Sedaj de- luje pet režiserjev, od katerih imata dva republiški tečaj eden pa okrajni režiserski tečaj. Zelo razveseljivo je to, da so poda- janja posameznih vlog skrbno priprav- ljena, in da gledajo na čistočo jezika. Tudi inscenacija se je izboljšala. Hitro se razvijajoče amatersko gle- dališko delovanje zahteva seveda bolje opremljen oder in ustrezno dvorano z vsemi pripadajočimi stranskimi pro- stori. Tega vsega velenjski oder nima. Igralci gostujejo v kinodvorani, katera pa jih s svojimi predstavami zelo ovi- ra. Zato je postalo zelo pereče vpraša- nje graditve gledališkega poslopja v sklopu bodočega prosvetnega doma. Vsekakor bo treba že sedaj n^isliti na to, ker to zahteva rastoče novo mesto, ki ga gradi rudnik. Cez deset let bo imelo Novo Velenje z mestom skupno okoli 15 tisoč prebivalcev ter bo gleda- lišče nujno potrebno. Prvi občinski praznik v Nazarju in odkritje spomenika padlim borcem Partizanska vas Nazarje v Savinjski dolini ima te dni ogromno dela s pri- pravami za praznovanje občinskega praznika — 12. junija — ki bo zdnižen s postavitvijo spomenika .padlim bor- cem in žrtvam fašističnega terorja. Delo za postavitev spomenika vodi eden izmed najaktivnejših članov ZB Nazarje, tov, Zdravko Kremše. Propa- gandni odsek pa je poskrbel za zbirko bogatega materiala iz časa NOB, ki bo objavljen v tiskani knjigi pod naslo- vom »Nazarje v narodnoosvobodilni borbi 1941—1945«. Naslovna stran knjige bo opremljena s sliko Cesarjevega »Talca«. Odbor ZB Nazarje je bil vedno zelo aktiven in je zbral življenjepise vseh padlih in v taboriščih umrlih aktivistov in 49 borcev, padlih v NOB ter jih objavil v knjigi »Zgodovina v narodno- osvobodilni borbi«. Pomembne sve^nosti praznovanja občinskega praznika in odkritja spome- nika padlim borcem v Nazarju se bodo udeležli mnogi borci in aktivisti XIV. divizije in IV. operativne cone, pred- vsem pa tisti, ki so se borili v Zgornji Savinjski dol'ni. Občinski LO in od- bor ZB pa iskreno vabita tudi ostale prebivalce Savinjske doline, da se pro- slave v čim večjem številu udeleže. P. M. Uprizoritev dramatske družine Velenje »Matiček se ženi«. Režiser: Zdenko Furlan Stev. 22 — stran 4 CEI^SKI TEDI^IK, 3. junija I855 OBNOVIMO DOMAČIJO PESNIKA BALAD IN ROMANC Pod gornjim naslovom smo dne 1. oktobra lam poročali o usta- novitvi odbora za obnovo Aškerčeve domačije pri Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje. PoročUo je navajalo v podrobnem nalogo, ki je bila zaupana odboru, večidel znanim celjskim kulturnim delavcem. Glede na to, da je od imenovanja obnovitvenega odbora pa do danes pre»teklo že v^ ko pol leta. je nujno, da so bili v tem času že storjeni določeni ko- raki za ohranitev tega kultumo-zgodovinskega spomenika. Zaradi tega in posebej še glede na dejstvo, da bo treba kmalu začeti misliti na dostojno proslavo pesnikove 100-letnice rojstva, se je uredništvo obrnilo do od- borovega predsednika in našega sodelavca tov. prof. Gustava Grobelnika ter mu zastavilo nekaj vprašcinj v zvezi z obnovo Aškerčeve domačije. pubjiški pripravljalni odbor pod pred- sedstvom tmiv. prof. dr. Mirka Rupla, v ka>terem so zastopani tudi Celjani. 2^enkrat predvideva omenjeni odbor v ponedeljek, 9. janiiarja 1956 slavnostno akademijo v Ljubljani in drugih večjih krajih Slovenije, zlasti v Celju, prvo nedeljo v juniju prihodnjega leta pa otvoritev spominske sobe v pesnikovem domu. Pripravil pa bo tudi pod uredni- štvom imiv. prof. dr. Marje Boršnikove in tov. prof. Antona Aškerca ml. Ašker- čev zbornik. O podrobnih načrtih in sklepih tega odtoora bo naša javnost ob- veščena še posebej. Pač pa, ker je že govora o pripravah na pomemben kulturni praiznik, te x>ro- sim, da zapišeš še to-le: Aškerčeva do- mačija stoji na Senožetfth, ne pa na Se- nožetah, kakor bi morali reči, če bi se kraj imenoval Senežete, kar stoji zapi- sano na novi, emajlirani hišni tablici pesnikove domačije. Ce izdajatelji teh hišnih tabUc ne verjamejo ljudstvu, ki pravi kraju Senožeti, naj bd vsaj po- gledali v katastrsko mapo, kjer piše črno na belem Senožeti. Prepričan »em, dasi v odboru za obnovo ASkerčeve do- mačije ne bomo premišljali odstraniti tako tablico, ki dela krivico ljudski pa- meti, krajepdsju in literarni zgodovini. Kaj je obnovitveoii odbor do ttedaj že ukrenil? Kakor veš, nam je bila ta častna na- loga naložena že v pozni jeseni pretek- lega leta in tedaj, čez zimo, je jasno, da nismo napravili še nič takega, kar hi bilo »novo« za oči. Doslej smo o naši nalogi informirali predvsem etnografski muzej v Ljub- ljani in Zavod za varstvo spomenikov LRS v Ljubljani ter izdelali obnovitve- ni načrt in proračun, se pravi, kar je potrebno, da bi s primernimi denarni- mi sredstvi lahko začeli z delom. Menda se aoi pri denarnih sredstvih ustavilo? Ne. Sekretariat za prosveto in kul- tiuro OLO Celje je izposloval znesek, ki sicer ne zadošča proračunu obnovit- venih del (ta namreč znaša nekaj čez milijon din), vendar dovolj, da se lahko lotimo najnujnejših in najvažnejših del. Sekretariat pa si prizadeva še na- prej (zlasti, ker pri tem delu ne more- mo pričakovati te vrste podpore od Za- voda za varstvo spomenikov LRS v Ljubljani, kakor smo se nadejali) pove- čati sedanja razpoložljiva sredstva ta- ko, da bi lahko več ali manj obnovili celotno pesnikovo domačijo in jo tako ohranili tudi kot etnografsko zaniinlv in lep piimer slovenske kmetije. Iz tefa torej Bledi, da ste a venimi deli že začeli. No. v tem rnnislu, da bi že »za«adili lopato«, Se nismo začeli. Vendar je ta za- četek odvisen le od dobave potrelmega materiala. Ta pa, kakor veš. ni vedno pri roki; navadno so stvari, ko jih naj- bolj potrebuješ, najbolj od rok. Upam pa, da naši ožji sodelavci, med njimi moram omeniti direktorja Tovarne les- ne galanterije v Rimskih Tojdicab tov. Podnebška, ne bodo preklicali svojih obljub. V ostalem pa imamo zagotovilo Ba hitrost in vispešnost obnovitvenih del v »režiserju«, članu obnovitvenega odbora, v tov. Koželju Alojzu, šolske- mu upravitelju v Rimskih Toplicah. Ali je obnovitveni odbor siirejel kake naloge z zvezi z bližnjo stolediloo pesi]iko«ves:a rojstva? Takoj na prvi seji, ki Je bila novem- bra lanskega leta. smo sprejeli sklep, da bi odbor začel tudi akcijo za posta- vitev primernega likovnega spomenika pesniku balad in romanc v Celju. Naše agilno Olepševalno in turistično društvo nam je takoj ponudilo pomoč in sodelo- vanje. Vendar smatram, da bi za tako akcijo bil potreben drug odbor, naj- manj pa Izpopolnjen z drugimi primer- nimi ljudmi iz vrst književnikov. Olep- ševalnega društva, urbanstov itd. Naš odbor bo opravil dovolj častno nalogo, če bo pravočasno in dobro obnovil pesnikov dom ter ga vsaj za nadaljnjih par desetletij ohranil našemu ljudstvu kot enakovrešien spomin na tvorca nje- gove napredne kulturne preteklosti. Si- cer pa si je organizacijo proslav ob pesnikovi 100-letnici naložil ix)sebni re- ObiščiiDo Skomrje ob kulturnem prazniku Majhna in prijazna vasica Skomarje, pohorski »cokelpurg«, kot ga je šaljivo imenoval pesnik Jurij Vodovnik, bo 4. in 5. jimija ix3vabila v goste prebi- valstvo Pohorja in okoliških krajev. V teh dneh bodo namreč Skomarčani od- krili spomenik svojemu pesniku, šega- vemu in širom po Pohorju znanemu Juriju. Jurij Vodovnik, ki se je rocUl L 1791 v Skomarjih, kjer je 1. 1858 tudi umrl, sodi med nad^jene ljudske pesziike flvojega časa. Čeprav takrat Pohorci niso poznali šo4, se je Vodovnik z last- no marljivostjo naučil pisati in brali. Njegove pesmi, ki so nastajale ob istem Času kot Prešernove, so v mnogočem razodevale talent in bile boljše in zre- lejše od številnih izobraženih pesnikov tedanjega časa. Pohorski ljudski pevec bi se brez dvoma lahko razvil v do- brega satiričnega in humorističnega panika, ko mu čas ne bi bil tako kri- vičen. Kljub nadarjenosti Jturij Vodov- nik ni mogel v šole, da bi se izobrazil in globlje posegel v kulturno proble- matiko svoje dobe. Ostal je na Pohorju, kjer se je preživljal s tkanjem platna in dru^mi priložnostnimi posli, ki so mu prinašali več revščine kot veselja. Na stara leta je moral s košem na ra- menih od hiše do hi5e, da se je ob- držal pri življenju. Umrl je v bedi in revščini; njegova dediščina so bili samo popisani listki, na katere je zapi- soval svoje pesmL Mnoge tudi niso zapisane in so se žal pozneje izgubile. Življenje vrelega Skomarčana je bilo v resnici bolj žalostno, kot nam ga je ohranil v svojih pesmih. V tem pa je tudi veličina te kremenite osebnosti, ki je z vedrim htunorjem in pesmijo kljUlbiOlvaal viharjem in tegobam časa. Spomenik v Skomarjih bo prVi te vrste na Pohorju. Grajen bo iz granita dn vieofe dva metra. Poleg marmorne plošče in bronastega kipa, bo na dol- njem delu V obliki vaze pritrjen tudi železen koš, ki bo spominjal na trpko usodo umrlega pesnika. Spomenik bo- do odkrili v neddjo, 5. junija dopol- dne, dočim se bo praznovanje začelo že v soboto zvečer, V osnovni SoH bo otvorjena lepa razstava knjige in po- horskega naaxxk)piisnega blaga, ki jo je pripravila založba »Kmečka knji^« iz Ljubljane. Isto podjetje bo i>redvajalo tiidi zanimive poljudnoznanstvene in umetniške filme, ki bodo na sporedu vso noč. Skomarčani bodo pripravili »Večer Vodovnikove pesmi« ter poskr- beli, da se bodo izletniki in gostje do- bro počutili. V dneh praznovanja bodo vas slavnostno okrasili in razsvetlili, prižgali kresove in po stari šegi tudi možnarje. Skomar&tni upajo, da jih bodo Iz sosednjih vasi, trgov 4n mest gostje v iim večjem številu obiskati Prav bi bilo, da bi se kulturnega praznika v Skomarjih udeležik) Km večje število palnincev, lovcev in drugih ljubiteljev planin. Pi^ pohorski pesnik vsekakor zasluži, da dostojno proslavimo njegov spomin in v čim večjem številu obišče- mo njegovo rojstno vasico na zelMiem Pohorju. -drv. V Celja ie asianovljena podružnica „izselieniske matice*' ZiBoradi nesposobnosti neljudsklh re- žimov v preteklosti, ki niso znali qM-e- skrbeti dela in kniha potrebnim Ijii-. dem, zaradi raznoraznih krivic in pre- ganjanj so hodili naši ljudje na tuje, ker jim domovina ni mogla nuditi člo- veku dostojnih življenjskih pogojev. Ko so jugoslovanski narodi izbojevali veli- častno zmago nad fašizmom in vso pre- teklostjo, ko je v Jugoslaviji nastalo novo življenje, so se mnogi izseljenci vmdli domov. Toda mnogo jih je ostalo še onstran meja, kamor jih veže nov dom, družina in sadovi njihovega dela. Toda ti ljudje se zelo radi vračajo v svojo donx)vino, obiskujejo rojstne kra- je, spoznavajo resnico o novi Jugosla- viji Pa tudi drugače so naši ljudje iz zamejstva tesno povezani z domovino, tesneje kot kdajkoli. Iz teh stikov se je rodala misel po ustanovitvi organiza- cije, ki naj še tesneje poveže naše iz- selj^ce z domovino. »Slovenska izseljen niška maitica« v Ljubljani že nekaj let plodno dela v zadovoljstvo naših iz- seljencev in v korist naše domovine, saj seznanja izseljence o vseh dogodkih, o napredku in življenju ipri nasv Dejavnost »IzseljeatMške matice« je v letih svojega obstoja močno narasla. Centralna organizacija v Ljubljani je postala pretesna za vse razsežne naloge, ki jih ima. Zategadelj je na pobudo Mestnega odbora SZDL v Celju bil v sredo sklican ustanovni sestanek po- družnice »Izseljeniške matice« v Celju. Čeravno celjska kotlina nima toliko dz- eeljencev kot morda Dolenjska in Pri- merka, vendar je tudi iz naših krajev veHko ljudi raztresenih po vsem svetu. Celjska podružnica bo z izseljenci na- vezi stike, skrbela za dostojne spre- jeme izseljencev ob njihovih obiskih in se zanimala za razmere ter potrebe povratnikov. Odbor bo brez dvontia po- treboval tudi pomoč, predvsem pa so- delovanje in pomoč sorodnikov iz^ljen- cev našega področja. Na ustanovnem sestanku so se člani odbora »Podružnice izseljeniške matice v Celju« pogovorili o nalogah nove or- ganizacije. V odbor so izvolili profesorja Antona Aškerca, Franko Levstik, pref. Karla Arka, Franceta SfeFehomniti, čeprav ga imam ves čas v glavL« IZ ALBUMOV NAŠIH UMETNIKOV »Mnsllmankec (olje) delo akad. slikarja Karla Zelenka ma nedavni razstavi likovnik umet- nikov Celjanov v Celjn ZANIMIVOSTI DOBRA PLJUČA Znano je, da pevke, zlasti soprani zelo pogosto izredno dolgo držijo eno samo noto glasu. Tokrat pa je rekord postavil pevec Karlo Farineli, ki je eno noto pel šest minut dolgo (to se pravi, da med tem ni vdihnil zraka). To je čas, ki je poznan tudi kot rekord pri najboljših potapljačih za biseri. WALT DISNEY IN ŠTORKLJA Ameriška filmska cenzura je nedavno zavihtela škarje, ko je bil predvajan risani barvni film znanega ameriškega umetnika Walt Disneya. V filmu jo namreč bila scena, ki kaže rojstvo bi- vola. Na pripombe cenzure je avtor od- govoril, da bi bilo smešno prepričevati newyorške otroke, da tudi bivole pri- nesejo štorklje. VELIKO SOVRAŽNIKOV JE IMEL V Antverpenu je vojaško sodišče ob- sodilo Henrika Werheima s 13 meseci zai)ora, ker je v svoji vojaški enoti ukradel top. Zagovarjal se je, da mu je bil top potreben za osebno obrambo. Časnikarski anekdoti UREDNIŠTVO IŠCE MRTVECA Časnikarji, ali po skrbnem izvirniku novinarji, dobro poznajo strahote pra- znega prostora, ki so vzrok pomanjka- nja rokopisov. Rado Zakonjšek je nekoč metiral list. Imel je premalo gradiva, pa mu je prav prišlo, da je nekdo v zadnjem hipu prinesel osmrtnico. Ta osmrtnica je precej zalegla, vendar je ostalo še prostora za približno polovico. Can- kar je meril z dolgimi koraki stavnico in premišljeval kaj naj vstavi v ze- vajočo praznino. Potem pa je ves neje- voljen vzkliknil:'— Se en mrtvec bi hudirjevo prav prišel! AKTUALNA FOTOGRAFIJA Klišeji so sila dragi, zato si ured- ništvo Celjskega tednika rado pomaga s starimi klišeji, da poživi obliko lista. Nekoč se je zgodilo, da je urednik pri metiranju časopisa ugotovil, da bi bilo dobro k članku o dnevu žena dodati še fotografijo. Našel je med starimi kli- šeji Mohorjeve družbe kliše, ki prika- zuje mater z otrokom v naročju pod cvetočo jablano. Slika je izšla. Cez štirinajst dni smo dobili pismo, v katerem nam bralci sporočajo, da bi lahko pač slikali tistega »otroka« s tremi otroci v naročju. Ali veste 1. ... za način uničevanja in- sektov na velikih plantažah? 2. .. .za koliko bo naraslo pre- bivalstvo zahodne Evrope v pri- hodnjih 45 letih? 3. .. .za cilj nove ekspedicije v Ameriki? 1. Insekte, ki v precejšnjih množinah napadajo velike plan- taže, uničujejo na ta način, da v metalne kletke napeljejo neonske luči. Insekte privlačuje močna svetloba in se zaletavajo v klet- ke, kjer jih napetost, ki je na- peljana v okvirje kletk, uničuje. 2. Po izsledkih statističnih po- izvedovanj Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi je razvid- no, da bo prebivalstvo zahodne Evrope v prihodnjih 45 letih na- raslo približno za 29 milijonov zaradi znižanja umrljivosti. V zadnjem času je umrljivost najbolj padla na Ceplonu — v 10 letih za približno 38 odstotkov. 3. Cilj nove ekspedicije, ki jo je organiziral Hans Ertl, je trop- ski gornji bazen Amazonke, ju- gozahodna Bolivija, Cordillera Real in 6000 m vrh v skupini Apolabamba. V močvirnatem svetu bodo naj- hujši sovražniki ekspedicije vlaž- na klima, kače, ognjene mravlje in kajmani. Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 75 Ulrikovo odkritje je spremenilo tok do- godkov na Ljudevitovem dvoru. Razkošno dvorno življenje je preglušil trušč novih pri- prav za vojno. Ljudevit je vse bolj za pohod na vzhod, potem ko pri Benečanih ni imel preveč uspeha. Okrepiti se je hotel tudi proti jugu, proti veliki Srbiji, ki je v rokah na- slednikov cara Dušana bila najmočnejša dr- žava na Balkanu. Okoli dvora je bilo vedno več vojaških šo- torov, a vojne zgodbe so potisnile dvorne zgodbice v ozadje. Ljudevit je zbiral pristaše za nov pohod, prirejal turnirje, da bi okrepil vojaški duh svojih privržencev. Herman je spričo teh dogodkov našel še več priložnosti, da je Katarino navezoval nase. Stal je v senci Ulrikove vojaške slave. 76 Nekega dne je kralj priredil velik turnir. Ulrik Celjski je pometal celo vrsto ogrskih plemičev s sedel. Po turnirju je bila pojedina, na kateri je kralj glasno hvalil vojaško spret- nost in moč celjskega grofa: — Na vseh pohodih mi je bil grof Ulrik najzvestejši, pa tudi najkoristnejši prijatelj. Če bi imel v kraljestvu nekaj celjskih hiš, bi lahko potegnil meč zoper vsakega. Cenim prijateljstvo Celjanov, zato napijem to čašo na zdravje današnjega zmagovalca. Nazdravil je Ulriku, potem pa Hermanu: — Prepričan sem, da je tudi grof Herman naš prijatelj, da nam bo s svojim razumom v korist! — — Zlasti kot zvodnik! — je nekdo glasno pripomnil... 77 Po tem medvzkliku je vse utihnilo. Kralj je osupnil in vprašujoče premeril prisotne. Tri osebe so prebledele; kraljica, princesa Ka- tarina in Ulrik, ki je pogledal Hermana. Herman je bil presenečen, toda ne zmeden. Ostro je s pogledom ošinil obrekovalca, po- tem pa dvignil čašo: — Z vsem mojim imetjem sem vam na razpolago, o kralj, in res je, da vam doslej nisem bil koristen. Tudi medklic ni čisto brez osnove. Res je, da mislim na poroko bolj kot na vojevanje... — Molk je bil vse večji. Vse je gledalo kralja, kaj poreče. Le-ta pa je pomislil in dejal: — Zvenket orožja ne bo motil poročnega pirovanja. Ce bo v moji moči, bom rad dal besedo za vas, če imate nevesto že izbrano. 78 Ulrik je obupano zavil z očmi. Hermanov! nasprotniki so pričakovali svoj triiunf. Bili so prepričani, da bo naslednji trenutek Celjanom na ogrskem dvoru odklenkalo. Herman je ostal miren. Bil je kot kockar, ki je zastavil najvišjo vsoto. Rekel je: — Vem, da sem predrzen. Prosim vas za roko Katarine Bosanske, vaše svakinje in va- rovanke. — Ljudevit je zdaj še bolj osupnil. Vsi so za- ustavili dah, le Herman je gledal kralju na- ravnost v oči. — Drzni ljudje zmagujejo. Ne bom vam odklonil svoje pomoči. Kar sem obljubil, držim. Ce tudi plemenita Katarina tako misli, potem je že vaša. — Herman je igral na najvišjo karto in dobil. Stev. 22 — stran 4 CEI^SKI TEDI^IK, 3. junija I855 Veličastna manifestacifa partizanske organizacije (Nadaljevanje s 1. strani) BLIZU 300« GLEDALCEV NA VEČERNI AKADEMIJI Prvi dan zleta je bila na programu še večer- «a akademija na Glaziji. Dež je onemogočil predhodno generalno skušnjo za to prireditev in oceno kvalitete posameznih akademskih se- stav. S. precejšnjo zamudo se je pričel napo- vedan program, ki je obsegal kar 18 akademij- skih sestav z orodnimi točkami vred. Na aka- demiji so sodelovala razna društva iz vzhod- nega dela Slovenije. V začetku so nas razve- sefile pionirke iz Ptuja s sestavo »Slepe mišic priznane avtorice tov. Gizele Zavadlal. Od osta- lih akademijskih sestav so bile najbolj smi- selne in dovršeno izvajane sestave tov. Zejeve iz Maribora in tov. Jezernikove ter Božičeve iz Celja. Vaje z žogami, kiji in »Valček« so bile na visoki kvalitetni stopnji. Pohvaliti mo- ramo tudi člane iz Radeč, ki so učinkovito iz- vedli »Mornarje«, sestavo, ki je bila prav tako smiselna in je ponazarjala del mornariškega življenja. Te sestave so bile razred zase, do- Bolnjevale so jih še raznoterosti pionirjev iz larioora, kjer so posamezniki navdušili gle- dalce s svojimi akrobatskimi prvinami, nič manj pa tudi vzorni vrsti zveznih tekmovalcev in tekmovalk v vajah na bradlji. Vse ostale se- stave niso zagrabile gledalcev, nekaj pa je bilo eelo takih, ki bi jih lahko kar brez škode •postili. Res žal nam je lahko, da nam Partizan Železničar iz Maribora ni mogel predvajati svo- iih najboljših sestav avtorja tov. Zadnika, ki bi brez dvoma celotni akademiji dali kvalitetnej- šo raven. Z ognjemetom in napisom »10 let TVD Partizana Celje« je bil zaključen spored prireditev prvega zletnega dne in gledalci so se razkropili po celjskih ulicah z vročo željo, da bi naslednji dan še v večjem številu prihiteli na Glazijo občudovat tisoče nastopajočih v zletnih prostih vajah. NA GLAVNI ZLETNI DAN - SAMO SPREVOD PO ULICAHl Neusmiljeno je deževalo, ko so v zgodnjih jutranjih urah prihajali v Celje s posebnimi vlaki in drugimi prometnimi sredstvi tisoči in tisoči pripadnikov partizanskih društev iz vseh delov Slovenije. Nič jih ni motilo vreme, ko so odhajali že od doma. Vsakdo je bil prepri- čan, da se bo vendarle zvedrilo in da bodo lahko pokazali pred tisoči gledalcev sadove svojega večmesečnega trdega dela v telovadni- cah in telovadiščih. Kar s pesmijo in polno mero dobre volje so se napotili v celjske šole, kjer so pod streho vedrili skorajda ves dan. Celjani niti ne vedo, kako so se vse dopoldne tisoči in tisoči pripravljali po malih grupah v šolskih telovadnicah, kjer so predelovali zletni program, da bi v popoldanskem času kar brez glavne skušnje zadovoljili gledalce. Koliko volje in discipline je bilo v teh mladih ljudeh. Za vsako ceno so hoteli na plan in pokazati svoje znanje. Vodstvo zleta pa je odločilo dru- gače. Zletni prostor je bil ves v lužah in blatu, vreme skrajno hladno i» nesigurno! Kdo bi tvegal v takšnem riskirati zdravje tisočev, da bi za vsako ceno prikazali svoj program? Zma- gal je zdrav razum in odločitev je bila: nastop odpade, v kolikor pa preneha deževati se or- ganizira le pohod udeležencev zleta po celjskih licah. Takole ob 15. uri je za hip prenehalo leževje in že so se iz šol usule kolone pionir- ev, pionirk, mladincev in mladink na zborna nesta. Z neverjetno naglico je bilo vse pri- pravljeno. Številne godbe so poživljale ponod isočev in tisočev po celjskih ulicah, na ploč- likih pa je bila zorana množica Celjanov, ki 10 z občudovanjem gledali kolone in kolone elovadcev in kar niso mogli verjeti svojim >čem v tolikšno moč in veličino partizanske >rganizacije. Tam na Trgu V. kongresa je pred kastno tribnno odjeknil »pozdrav na levo«. Tn >0 pozdravljali tisoče udeležencev pohoda pred- ■tavniki oblasti, vojske, javnega in kulturnega življenja. Med gosti je bil član Izvršnega sveta LRS tov. Zoran Polič, sekretar tega sveta tov. Soris Kocjančič, predsednik rep. odbora Ljud- ske skupščine LRb tov. Jože Rus, sekretar OK KKS Celje tov. Simonič, predsednik OLO Celje tov. Jerman Riko, predsednik LOMO Celje tov. ulradišnik Fedor, zvezni ljudski poslanec tov. Borovšak Helena, sekretar MK ZKS tov. Pelko, predsednik OSS Celje tov. Medved Albin in major Vovk kot zastopnik JLA. Od vseh ude- ležencev v sprevodu so največje odobravanje seli pripadniki JLA Celjske gamizije s svojim strumnim korakom in vzornim nastopom. Po zaključku sprevoda se je vsa množica gle- dalcev zgrnila na Glazijo misleč, da bo vendar- le lahko prisostvovala telovadnemu nastopu. Z razumevanjem so sprejeli obvestilo po zvočni- ku, da telovadnega nastopa ne bo zaradi sla- bega terena in vremena. Celjske ulice so oživele y popoldanskih urah po tisočih mladih gostov. Le malo časa so imeli na razpolago, da so si vsaj v grobem ogledali prijazno mestece ob Savinji. Številne ^odbe so poživljale celotno mesto in vse udeležence, ki so do večernih ur čakali na odhod posebnih vlakov. Odpeljali so se zopet v svoje domače kraje, vsekakor brez tistih lepih; nepozabnili vtisov, ki jih tako velike telesno vzgojne prire- ditve vedno zapuščajo v mladih ljudeh. Celja- nom, pa tudi vsem udeležencem zleta je bilo neizmerno žal, da je dež pokvaril to veliko manifestacijo partizanske organizacije za prav največjo prireditev — javni telovadni nastop. Upajmo, da bo Celje še doletela čast, organizi- rati v prihodnjih letih tako veliko telesno vzojno prireditev, katero bi Celjani želeli do- živeti prav iskreno. ŠPORTNI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU: Nedelja 5. junija: ob 10,30 na Glaziji: Kladivar B : Maribor B ob 15,30 na Glaziji: ZSD Celje : Usnjar (Šoštanj) mladina, prvenstvena ob 17,00 na Glaziji: Kladivar : Rudar (Vele- nje) mladina, prvenstvena ob 16.00 na igrišču Svobode: Svoboda : Rudar (Hrastnik) prvenstvena Ponedeljek, 6. junija: ob 13,30 na dvorišču II. gimnazije prvenstvo srednjih in strokovnih Šol v malem roko- metu (moški) Torek, 7. junija: ob 9,00 na igrišču v Mestnem parku prven- stvo celjskih srednjih in strokovnih šol v malem rokometu (ženske) 2ENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO LRS »Olympia« (Ljubljana) in 2ŠD (Celje) v nedeljo ob 17,30 na igrišču I. gimnazije IZ ŽALCA V nedeljo je bil v Žalcu sestanek ob- činskega ljudskega odbora in odborni- kov OLO ter zbora proizvajalcev. Na tem sestanku so izvolili iniciativni od- bor, ki bo izvršn vse priprave za vo- litve v komunski odbor, izdelal osnu- tek statuta, ki naj določa poleg drugega kompetence komune in njen odnos do OLO. Volitve bodo izvršili do 15. 7., komuna pa bo pričela s svojim delom 1. septembra 1955,, '_Nogomet _ BREZ IZKUPIČKA V SLOVENSKI LIGI Velenjski Rudar in štorovski Kovinar sta v nedeljo ostala brez točk. štorjani so na doma- čem terenu imeli v ffosteh prvaka te skupine — Rudarja iz Trbovelj, ki so mu iesno pod- legli z 2:1 (0:1). Po vodstvu v prvem pol- času, so se Storiani žilavo borili tudi v na- daljevanju igre. Po nesrečnem naključju pa je bila sreča naklonjena v veliki meri gostom, ki so povsem nezasluženo odnesli zmago. Po igri sodeč, bi odgovarjal neodločen rezultat. Velenjčani pa so doživeli v Murski Soboti pra- vo katastrofo. Za vsakega igralca je >padel« po en gol — vsega 11! Za tako visok poraz Ve- leiijčancv nosi krivdo vratar. Res je sicer,.da so igralci Rudarja tudi sami štirikrat zadeli v ■tirežo Sobote, poraz pa je vendarle prehud. Rudar se pomika vedno niže v lestvici. Ko- vinar pa je obtičal na predzadnjem mestu. Mladina: Kovinar (Št.) : Rudar (Tr.) 2 : 3 (2:1)! Kladivar : Kovinar 12:0! DVOBOJ MED PEKI IN DIMNIKARJI V nedeljo, dne 5. junija ob 15. uri bo na nogometnem igrišču v Rogaški Slatini velik ■ogometni dvoboj. Pomerili se bodo peki in dimnikarji. Igra bo zelo zabavna. STRELCI »CINKARNE« SO TEKMOVALI Te dni je strelska družina »Cinkarna« izvedla na strelišču v Liscah svoje družinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško, katerega se je ■deležila dobra četrtina njenih članov. Uspehi, katere so dosegli njeni člani na tem prvenstvu, so odlični in kažejo viden napredek strelske drnžine od prejšnjih let. V tem tekmovanju je bil najuspešnejši tov. Kari Koren, kateri je osvojil kar dve prvi mesti, in sicer na »zmagovalni tarči« z 9S krogi od 150 možnih ter v hitrem streljanju z 10 za- detki in 62 krogi v 1 minuti. Na »Ljudski« tar- či je bil najboljši predsednik strelske družine tov. Šupek s 75 krogi od 180 možnih. Izreden uspeh je dosegla tudi tov. Silva Kovač, katera je v hitrem streljanju z vojaško puško na drugem mestu z 10 zadetki in 58 krogi v 1 minuti, kar je za ženske tudi v državnem me- rilu odličen rezultat. V nedeljo so strelci »Cinkarne« tekmovali tudi v Rogaški Slatini s tamkajšnjo družino »Partizan«, katero so ekipno premagali z re- zultatom 370:352 krogi. Najboljši na tem tekmo- vanju je bil član SD »Partizana« tov. Dane Škorjanc, kateri je dosegel 84 krogov od 100 možnih, drugi pa je bil .tov. Emil Jelen z 81 krogi, član SD »Cinkarne«. USPELI NASTOP V ŠEMPETRU Ob rojstnem dnevu maršala Tita je osnovna Šola skupaj s Partizanom imela proslavo. Pro- ?:r«m ie obsegal 20 točk. Zlasti so zelo uspele elovadne točke. Ta nastop spominja Šempetrčane na nastope, ki so jih videli pred leti; pokazal je, da se da delati edino v slogi — tam, kjer sta vodstvo in ilanstvo eno. Ivo. USPELA PROSLAVA NA GOMILSKEM Pred dnevi je TVD »Partizan« skupno z ne- katerimi množičnimi organizacijami priredilo v Sroslavo 10. obletnice osvoboditve in rojstnega ne maršala Tita svečano akademijo. Kako je mogoče, da tudi tokrat ni bilo na proslavi no- benega zastopnika občinskega ljudskega odbora niti sekretarja organizacije ZKS Gomilsko, medtem ko se zastopniki ostalih množičnih or- ganizacij ne samo udeležujejo vseh proslav, ampak tudi prevzemajo precejšen delež pri •rganizaciji le-teh. ODBOJKA V ŠEMPETRU Preteklo nedeljo so mladi odbojkarji iz Šem- petra imeli v gosteh Partizana iz lloč. Po za- nimivi in težki borbi so zmagali domačini z rezultatom 3:1. _ S a h__ BRZOTURNIR CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA Na brzoturnirju za prvenstvo v mesecu maju je sodelovalo 12 igralcev. Prvo in drugo mesto si delita Oder in Snajder, sledijo iTimožič, Hojnik, Ratajc, Pišorn, Gabrovšek, Golob, Glo- bočiiik in Marinšek. Pred dnevi je bil končan nagradni turnir, ki je bil prirejen v čast 10. obletnice osvoboditve in 35-letnice ustanovitve kluba. Na tem turnirju je sodelovalo 28 igralcev. V finalu je bil izid naslednji: 1. Planine, 2. Rojs, 3.—4. Modic in Snajder, 5.-6. Primožič in Ratajc, 7. Kovačič. Celjski okraj mora poravnati dolg do republike ^^ gospodarstvo v soboto je bila seja Sveta za Gospo- darstvo OLO Celje. Glavna točka dnev- nega reda je bila razprava o letošnjem proračunu. Svet za Gospodarstvo je kaj lahko ugotovil, da je letošnji prora- čun med vsemi proračuni po osvobo- ditvi najbolj stisnjen. Poleg tega, da so okraju ustavljene vse gospodarske investicije, bo celjski okraj s težavo poravnal tudi dolg, ki ga ima do re- publike. Ta dolg je nastal vsled spre- menjenih lestvic za dohodke, hkrati, pa tudi povečane obveznosti iz sred- stev za imobilizacijo. Lani Okrajni ljudski odbor ni posegal po sredst^h za prosto razpolaganje. Podjetja pa so to postavko prekoračila za desetkrat in s tem v zvezi je nastal večji davek za republiko kot ga je Okraj pričakoval. Zato je Okrajni ljudski odbor sklenil, da bodo davek od nadplanskega dohod- ka vplačala podjetja sama in kljub temu bo podjetjem ostalo za sklad za samostojno razpolaganje prav toliko sredstev kolikor so jih planirali. Svet za gospodarstvo je sklenil na- peti vse sile in podvzeti vse mere da bi nastali dolg v redu plačali. Zatega- delj je tudi sklenil za«ikrat blokirati vse fonde za prosto razpolaganje. To sicer ne bo trajalo dolgo. Podjetja, ki bodo predvideni davek plačala, bodo v dstem času smela spet koriistiti fond za pnosto razpolaganje. Vsekakor letošnja proračunska situ- acija ni rožnata. Zato bo treba najti vse mogoče vire, da bi čimprej spra- vili to vprašanje z dnevnega reda. Dav- koplačevalci v vseh vejah našega go- spodarstva bodo morali letos svoje ob- veznosti izpolnjevati dosledno i!n hitreje. V našem interesu je, da trenutno tež- ko stanje v našem proračunu čimprej prebrodimo. Seveda bo treba vse to pametno vsklajevati, da bi zaradi pre- velike štednje ne trpelo naže gospo- darstvo, predvsem pa proizvodnja. To sicer ne bo lahko, kajti skok iz časa, ko je bila štednja premajhna v seda- njo siJtuacijo ni tako enostaven. IZ SMARTNA OB FAKI V nedeljp bo uprizorila dramatska sekcija KUD Zagarjevo igro Vrtinec. Upamo, da se 'bodo igraJci tudi tokrat postavili. Prihodnjo nedeljo, dne 12. junija pa nastopi v Smartnem ob Paki dijaški pevski zbor nižije gimnazije iz Žalca. Zbor, ki šteje čez 100 pevcev, vodi to- variš Predan Drago, profesor na žalski gimnaziji. Brez dvoma bodo poslušalci prišli na svoj račun, kajti Ce še po- vemo, da je polovica njihovega pro- grama že posneta na magnetofon, potem smo povedali vse. OBJAVA Odjemalce električne energije obveščamo, da bo v nedeljo, 5. 6. 1955 prekinitev električnega toka v krajih: Osenca, Zagrad, Pečovnik, Tovst, Polule, Ko«nica in Tremarje od 7. do 13. are zaradi vzdrževalnih del. Elektro-Celje. Bazč.-- Griška lovska družina bo odprla svoj lovski dom Redke so lovske družine na Sloven- skem, Id premorejo svoje lovske koče in domove. V predaprilski Jugoslaviji so jih gradili kapitalistični lovski za- kupniki, vendar jih je le malo ostalo, kajti v narodnoosvobodilni vojni so boli večidel vsi požgani. Griška lovska dmžina je bdla med prvima, ki se je pred štirimi leti lotila te naloge. Nemara je k temu nekaj pripomogla tudi tradicija, zakaj prav na Gozdniku, v tem idealnem lovskem revirju je bilo pred vojno kar četvero lovskih koč in domov. Glede na to, da sta bili dve požgani, da je ena prešla v last gozdnega gospodarstva, ena pa je pripadla laški lovski družini, je dru- žina sprejela sklep, da obnovi vsaj eno. V nedeljo, 5. jvuiija bodo svoj dom svečano odprli. V ta namen so pripra- vili lep program. Začetek bo ob pol desetih predpoldne. Vsako uro bo pre- važal udeležence izpred žalske želez- niške postaje do vznožja Gozdnika ka- mion. Potem je le dobre pol ure hoda I>o lepvo markiran: poti do lovskega doma. Lovci in planinci ter ljubitelji narave, ki je zlasti na Gozdniku izred- no pestra in lepa, udeležite se i>raznika griških lovcev! OBJAVE IN OGLASI ZAHVALA Vsem pripadnikom »Partizana«, vsem delovnim kolektivom, organizacijam, podjetjent, druši- voni in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri deln in organizaciji Po- krajinskega zleta Partizana ▼ Celju, se tovo- riško in iskreno zahvaljujemo. Neugodno vreme je žal preprečilo, da nismo mogli izvesti celotnega programa in prikazati naši javnosti vsega našega dela in truda. To pa ni zmanjšalo veličine pohoda Partizanov po Celju in množičnosti naše organizacije. Tudi v bodoče pričakujemo od vseh tesnega sode- lovanja s Partizanom. Zletni odbor. POZIV Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v rokn 8 dni po objavi tega poziva prijavijo zletnemn odboru »Partizana« v Celju vse terjatve in dol- gove v zvezi z izvedbo Pokrajinskega zleta. Vse po tem roka zakasnele terjatve bomo zavračali. Zletni odbor RAZDELITEV SPRIČEVAL BO 25. JUNIJA OB 8 ZJUTRAJ V TELOVADNICI Vpisovanje za I. razred gimnazije za šolsko leto 1955-56 bo na I. osnovni šoli dne 20. junija. Zamudniki se bodo vpisali na 1. gimnaziji v pisarni ravnateljstva dne 26. jnnija od 8. do 12. ure. Vpisovanje v ostale razrede bodo iz- vršili razredniki dne 9. in 10. junija. Za zamud- nike in druge bo vpisovanje dne 26. jnnija v pisarni ravnateljstva. Natančen razpored vseh izpitov je na oglasni deski v veži gimnazije. Ravnateljstvo I. gimnazije. OPOZORILO LASTNIKOM PSOV Prosto tekajoči psi so povzročili v zadnjem času občutno škodo na javnih nasadih, prav tako pa so pokončali precejšnje število div- jačine. Da bi to v bodoče preprečili, je sprejel konjač najstrožji nalog, da polovi vse prosto tekajoče pse. Vse polovljene pse bo konjač čuval tri dni. V kolikor se lastniki v treh dneh ne bodo zglasili pri konjaču, bo pse pokončal. Konjačn bo treba plačati stroške za vzdrževanje psa, lastniki psov pa bodo kaznovani. Zaradi tega opozarjamo vse lastnike psov, da morajo biti psi čuvaji priklenjeni na verigah, luksuzne pse pa se mora voditi na vrvici. Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje PROPAGANDNI TABOR CELJSKIH TABORNIKOV bo v počastitev 10. obletnice osvoboditve v so- boto, 4. 6. ob 20,15 na travniku ob Ipavčevi ulici nasproti tovarne »Metka«. Vabljenil Rodova nnrava RAZPIS HMELJARSKA ŠOLA V VRBJU PRI ZALCtf razpisuj« natečaj za sprejem gojencev in fo- jenk v šolskem letu 1955-56. Pogoji sprejema so naslednji: 1. Kandidat mora imeti vsaj 2 razreda gima. ali 6. razredov osnovne šole, kar dokazuje s priloženim zadnjim šolskim spričevalom. Pred- nost imajo tisti, ki so končali kmetijsko gospo- darsko šolo. 2. Ne sme|o biti mlajši od 16 let, kar doka- zujejo z rojstnim listom. 3. Kandidat oziroma njegovi starši se moraj* obvezati, da bodo redno plačevali predpisa«« vzdrževalnino. Vzdrževalnina znaša od 3500 do 4000 din me- sečno ter se določi z ozirom na imovinska stanje. Ta znesek lahko v celoti ali delno krije kmetijska zadruga. Sklep KZ o višini prispev- ka mora biti prošnji priložen. 4. Kandidat mora biti telesno in dnševae zdrav, kar dokazuje s priloženim zdravniškim spričevalom. Šolanje traja eno leto. Lastnoročno napisano in pravilno kolekovaM prošnjo z f^ornjimi prilogami je poslati na slov: Hmeljarska šolo Vrbje, p. Žalec, najka- sneje do 30. junija 1955. Kandidati bodo o sprejemu in pričetkn poukik pismeno obveščeni. Uprava soIe ZAPORA LESKOŠKOVE ULICE Uprava za ceste in kanalizacije Celje obveši!«^ da DO zaradi rekonstrukcije Leskoškova alica od 3. jnnija 1955 do nadaljnjega zaprta za ves- promet. PRODAM sušilnico za hmelj. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM stavbišče z vodovodom im urejeno kanalizacijo ob Dečkovi cesti v Ce- lju v izmeri 681 kv. metrov. Naslov v upravi lista. PRODAM mladiče, pse ovčarje. Krajnc Karel,. Delavska 23. MIZARSKO DELAVNICO vzamem v najenk. Kupim eventualno hišo v Celju ali v okolici. Ponudbe poslati: Bušeča vas 8, Cerklje ok- Krki, Dolenjsko. NAGRADO NUDIM tistemu, ki mi preskrbi kakršenkoli obrtni prostor v Žalcu, PetroT- čah, Štorah ali v bližnji okolici. Ponudbe na oglasni oddelek. SAMOSTOJNO GOSPODINJO, starejšo k dvo- članski družini sprejemem takoj. Naslov t upravi lista. PREKLICUJEM osebno izkaznico reg. šteT. 12946 na ime Pinter Greta, Žalec, Novi bloki. OI.EP AI.IŽ43E_ MESTNO GLEDALIŠČE CELJl Petek. 3. jnnija 1955 ob 20 — Miloš Mikelnr DEŽ V POMLADNI NOCI - 1. in H. šolski abonma Sobota, 4. jnnija 1955 ob 20 — Jože Javoršehj KRIMINALNA ZGODBA - abonma red sobota (delavski) in izven Nedelja, 5. junija 1955 ob 15,30 — Jože J»- voršek: KRIMINALNA ZGODBA - abonma red nedelja in izven Ponedeljek, 6. junija 1955 ob 10,30 — Foerstetr SIVEC — Zaključena predstava za učiteljstva Četrtek, 9. jnnija 1955 ob 15,30 — Shakespearet HAMLET — zaključena predstava za I. gim- nazijo iz Maribora Petek, 10. junija 1955 ob 19,30 — Miloš Mikeli»r DEŽ V POMLADNI NOCI - gostovanje v Žalen. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 5. 6. 1955: dr. Cerin Jože, Celje, Cankai- jeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežura« služba traja od sobote od 18. ure dalje do pa- nedeljka do 8. ure zjutraj. KI O_ KINO UNION, CELJE Od 4. do 7. 5. 1955: sLILV«, ameriški barvni filafc. Od 8. do 12. 6. 1955: »ESALON DR. M.«, ja- goslovanski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob neda- Ijah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 3. do 7. 6. 1955: »IIOBSON V ŠKRIPCIH«,. angleški film Od 8. do 13. 6. 1955: »NI MALIH GREHOV«, ameriški film Predstave dnevno ob 16,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. 10. ledono. (Po radijskem tečaju Toneta Logarja prireja Ivan Jazbec.) Bonan tagon! Ni estis en la restoracio. Bili smo v restavraciji. Ni estis je oblika esti — biti, v pre- teklem času. Sedanji čas tvorimo tako, da korenu besede dodamo končnico -as. Preteklemu času i>a dodamo kcmčnlco -is. Pravilo: Pretekli čas tvorimo tako, da korenu dodamo končnico -IS, ki je ena- ka za vse osebe in števila. Spregajmo stavek: IVli estis en la restoracio, Vi estis en la restoracio, li, ši, gi estis en la restoracio, ni estis en la restoracio, vi estis en la restoracio, ili estis en la restoracio. Kion vi mantis en la restoracio? Kaj ste jedli v restavraciji? En la restora- cio mi mantis sup>on kun pastajoj, rizo- ton kaj salaton. Vi ankau trinkis en la restoracio. Kion vi trinkis. Mi tiinkis frambajon. (V 9. lekciji je bila napaka frambag^o, pravilno frambajo.) Cu mi ankau trinkis frambajon? Ne. vi ne trinkis frambajon, sed vi triniks bie- rcn. Cu vi estas sata? Ali ste siti? Jes, mi estas sat?.. Namesto pridevniške oblike SATA, lahko uporabimo tudi glagolsko obliko: mi sa-tigis — nasitil sem se. Imamo novo pripono -ig:-, ki pomeni postati. Torej: mi satitis — p^tal sem sit, nasitil sem se. Cu vi satitis? Jes, m-i satigiis. Bone — dobro. S končnico -e tvorimo prislov. Bela — lep, -a, -o, bele — lepo, tago — dan, tage — podnevi, nokto — noč, nokte — ponoči. Vrnimo se k priponki -i?. Pazimo, da jo ne zamenjamo s pripono -ig, ki po- meni: napraviti, povzročiti. Torej -ig postati- ig — napraviti, povzročiti. Satigi — nasititi se, satigi — nasititi (nekoga), plena — poln, pleniti — na- polniti se, plenigi — napolniti. Tvorite sami malplena! Kusi — ležati, kušiti — vleči se, ku- šigi — poleči (nekoga), pendi — viseti, penditi obesiti se. pendigi — obesiti. Pojdimo na pot. ter se odpeljimo z vlakom. Do postaje je daleč, zato se bomo peljali s cestno železnico. Ker pa imamo še čas, pa: novajn vortojn: Tramo — cestna železnica, tramvaj, tramstacio — postaja cestne želez., Konduktoro — sprevodnik, bileto — listek, stacidomo — postaja, postajno poslop. halo — postajna veža, giceto — okence pri blagajni. veturbileto — vozni listek, proksima — bližnji, rapida — hiter, halti — ustaviti se. veni — priti, peti — prositi, veturi — peljati, ačeti — kupiti, tis — do, baldau — kmalu, poste — potem. Tramo alproksimitas. — Tramvaj se približuje. Beseda »alproksimitas« je setavljena iz predloga AL- korena proksim-, ,pri- pone -it. ter končnice -as, Alproksimi- tas — približuje se. Ce la tramstacio tramo haltas. Pri tramvajski postaji se tramvaj ustavi. Ni eniras en la tramon. Venas la kon- duktoro. Mi petas bileton tis la staci- domo. Prosim listek do postaje. La tra- mo veturas rapide (hitro). Baldau ni alveturas al stacidomo. Kmalu se pri- peljemo k postaji. En la halo ni iras al la gičeto. V postajni veži gremo k okencu. Tie (tam) ni ačetas veturbile- to j n. Poste ni iras sur la i)eronon (pe- ron). Počakajmo na peronu do prihodnjega tedna, ko bomo stopili v vlak. Do tedaj pa: Gis la revido! MEDNARODNI JEZIK MORA BITI NEVTRALEN, DOCiM STOJE ZA DRU- GIMI JEZIKI GOSPODARSKI, KULTURNI ALI CELO IMPERIALISTIČNI INTERESI DOLOČENIH NARODOV. ZAHVALA Ob prekopu in pokopu telesnih ostankov borca, polit, delegata Tomšičevega bataljona FRECE ViKTORJA-DJURE padlega v jeseni leta 1942 pod zločinskimi streli belogardistov v Velikih Laščah, smo prejeli toliko pomoči od političnih in množičnih organizacij, da se na ta način za njo zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni tovarišu S a m s a Jošku ter ostalim članom ZB Velike Lašče, Mestnemu odboru ZB Celje, ki je izvedel tako časten pokop. Mestnemu komiteju ZKS in SZDL Celje, govorniku tov. Godlerju, godbi SKUD France Prešeren, JLA, vsem darovalcem vencev in cvetja ter komunistom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani. Vsem najiskrenejša hvalal Družina Frecetova Ob težki izgubi našega dragega Confideiiiti Frica nam je bila v uteho zavest, da so prijatelji počastili njegov spomin na tako ganljiv način. Iskrena zahvala vsem, ki so izrazUi sožalje; vsem, ki so darovali vence in cvetje, vsem, ki so ga spremili na posl^nje bivališče. Prisrčna zahvala gimnazijskemu ravnatelju Mravljaku za tople besede slovesa in vsem lovskim tovarišem, s kateiimi ga je vedno družila plemenita ljubezen do narave. Žalujoča žena, otroci in sorodniki Nedeljo, 5. junija 10,00 Poročila, reklame in objave 10,10 Radijska igra. Prežihov Voranc: Kristina. Sodelujejo člani in čla- nice Mestnega gledališča iz Celja 10,40 Glasbena medigra: Madžarska plesa št. 5 in 6 10,45 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli 11,45 Zabavna in plesna glasba Ponedeljek, 6. jnnija 19,30 Poročila 19,40 Športni tednik 20,30 Prenos iz Ljabljone Torek. 7. junija 19,30 Poročila, pregled »Večera« 19,40 »Vi vprašujete — mi odgovar- jamo« 19,45 Operna glasba Olfenbacha 20,00 Prenos iz Ljubljane Sreda, 8. jnnija 19,30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo aavrteli 20,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 9. jnnija 19,30 Gospodarska in kulturna kronika, pregled »Večera« 19,45 Melodije zo razvedrilo 20,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 10. junija 19,30 Pregled jubilejne številke Celjskega tednika, ob 1». ob- letnici izhajanja 19,40 Ob tangn po Južni Ameriki 20,00 Prenos iz Ljubljane Sobota, 11. junija 19,30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo zavrteli 20,00 Prenos iz Ljubljane