Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč- Leto izhajanja: XIV Št. 5 glasilo delavcev tosame Praznujemo pomembne delovne zmage ko otvarjamo nove proizvod-11 e jn skladiščne prostore ter novo proizvodnjo, kar se vključuje v jubilejno proslavo 55. obletnice ustanovitve naše delovne organizacije. Večletno delo in napori vseh delavcev TOSAME so kronani z uspe-hom kar kaže na veliko zavzetost in samoupravljalsko zavest delavcev na s svojim delom prispevamo k razvoju naše držbene skupnosti. Doseženi uspehi v izgradnji delovnih prostorov in skladišča, modernizaciji strojne opreme, razvoju nove tehnologije in tehnike ter objektov za družbeni standard delavcev, nam dajejo nove moči in polet, da bomo v bodoče še bolj ustvarjalni, da se bo še bolj okrepil sa-moupravni položaj naših delavcev. Pri tem spoznavamo, da so napredek, razvoj in blagostanje odvisni od našega skupnega dela in rezultatov tega dela. kratka zgodovina razvoja tosame TOSAMA praznuje tudi svoj jubilej, 55. obletnico obstoja, dela, prizadevanja in samoodrekanja. L marca 1923. leta je bila pro-tokolirana tvrdka Franc & KOCJANČIČ in začela s tremi delavkami izdelovati obveze in vato. Iz majhne in nepomembne delavnice je zrasla do danes v moderno delovno organizacijo za proizvodnjo sanitetnega materiala bolniške, ženske in otroške higiene ter proizvodnjo filtrov za cigarete. TOSAMA je zrastla samorastniško iz dela in rezultatov tega dela. Po svojem obsegu poslovanja, moderniziranega tehnološkega postopka in strojnega parka, se primerja z največjimi tovrstnimi podjetji v Evropi. Njena samorastniška pot, katero v zadnjem času zelo radi poudarjamo in na katero smo tudi ponosni, se je razvijala in napredovala v različnih krajših in daljših obdobjih, ki so bili za njen obstoj in nadaljnji razvoj odločujočega pomena. — POMEMBNO OBDOBJE OD LETA 1959 — 1971. Vsekakor moramo omeniti leto TOSAMA 1959 kot najpomembnejše za celotno delovno organizacijo in njen takratni 370-članski kolektiv, ko je bila izvršena prva rekonstrukcija. Ta je predstavljala preporod TOSAME, ustvarjeni so bili pogoji za nadaljnji, še hitrejši razvoj. Do leta 1970 smo proizvodnjo nadalje modernizirali, izboljšali tehnološke postopke, med katerimi je bila najpomembnejša modernizacija belilnice, avtomatske tkalnice, kotlarne, itd. Veliko pozornosti smo posvetili povečanju proizvodnje, novemu asortimanu in večjemu številu novih izdelkov. Že leta 1960 smo pričeli izdelovati filtre za cigarete in bili s tem prvi proizvajalci v Jugoslaviji. Drugi, zelo pomembni dogodek v razvoju TOSAME je druga rekonstrukcija, ki je bila končana leta 1971. Naredili smo moderno proizvodno dvorano: mikalnico vlak-novin in sedanje skladišče gotovih izdelkov. Kupili smo večje število novih strojev in s tem občutno povečali proizvodnjo v mikalnici, tkalnici ovojev in tkanin in filtrov za cigarete. Pri tem moramo vsekakor poudariti novo proizvodnjo Molny plenic za enkratno uporabo, Molny hlačk za dojenčke in Mimo-sept higienskih vložkov. Druga rekonstrukcija je bila po svojem obsegu, vrednosti in pomembnosti še večja od prve. Občutno smo povečali obseg proizvodnje, dali na trg večje število novih izdelkov s katerimi si je TOSAMA še bolj utrdi- Slavnostni govor generalnega direktorja tov. Slavka Bajca Delavka za tkalskim strojem la pot na domačem in inozemskem trgu. Dodatno je dobilo zaposlitev še 300 delavcev in ob koncu leta 1971 se je število povečalo na 720 »tosamovcev«. TOSAMA je tako postala močna delovna organizacija s čvrstimi temelji in pripravljena na še hitrejši nadaljnji razvoj. Nova tehnologija proizvodnje sanitetnega materiala kakor tudi potrebe trga so od nas zahtevali nadaljnjo razširitev v povečanje proizvodnih kapacitet in razširitev obsega asortimana naših izdelkov. Pazljivo smo spremljali tehnični in tehnološki razvoj inozemskega trga, sorazmerno z našimi možnostmi pa hitro osvajali proizvodnjo in s povečanim asorti-manom izdelkov pridobivali domače in inozemske kupce. — TOSAMA NAČRTUJE NADALJNJI RAZVOJ, SLAVI NOVE DOSEŽKE Glede na tako hiter razvoj proizvodnje in prodaje naših izdelkov od leta 1971 — 1975 smo 3,9 krat-no povečali vrednostni obseg proizvodnje in prodaje naših izdelkov — so obstoječi prostori postali pre-utesnjeni za kakršenkoli nadaljnji razvoj. Skrbno smo pripravili srednjeročni plan razvoja TOSAME za obdobje 1976 — 1980 z usmeritvijo poslovne politike. Začrtali smo si pot nadaljnjega razvoja in pristopili k akciji realizacije sprejetih programov. V začrtanem programu smo analizirali mesto in vlogo TOSAME na domačem in inozemskem trgu v tehnično-tehnolo-škem in marketinškem pogledu. Izdelali smo zazidalni načrt, vrstni red prioritetnih del in program izvajanja poslovne politike. Po dve in pol letnem delu danes slovesno otvarjamo: — novo skladišče surovin in pomožnega materiala — 4.000 m2 — novo proizvodno dvorano — 7.000 m2 — preuredili smo skladišče surovin v skladišče gotovih izdelkov — kupili 36 trakotkalskih avtomatov — kupili 32 dvoširinskih tkalskih avtomatov — kupili belilni aparat za tkanine in sušilni stroj za vato — kupili še en stroj za higienske vložke in plenice — kupili smo kompletno postrojenje za proizvodnjo netkanega blaga — izdelali smo novo trafo postajo in kupili kotel za proizvodnjo pare in kupili še več drugih strojev za proizvodnjo, konfek-cioniranje in pakiranje sanitetnega materiala — uredili smo novo menzo in s tem dokončno rešili problem toplega obroka in družbene prehrane — vse izpraznjene prostore prejšnje tkalnice ovojev in tkanin smo preuredili ali so v preurejanju za sanitetno in ostalo konfekcijo ter netkano blago. Vrednost celotne investicije znaša približno 15 milijard starih dinarjev. Od Ljubljanske banke — podružnica Domžale smo dobili 4,5 milijarde starih dinarjev kredita, vse drugo pa so lastna sredstva. — ZA TOSAMO NE SME BITI »RDEČEGA SEMAFORJA« Fizični obseg proizvodnje bomo povečali: v letu 1978 za 36^ v letu 1979 za 50% v primerjavi z letom 1977. Celotni prihodek se bo povečal: v letu 1978 za 32% v letu 1979 za 43% v primerjavi z letom 1977. Sorazmerno celotnemu prihodku se bo povečal tudi dohodek in čisti dohodek ter akumulacija delovne organizacije. Zmanjšali bomo uvoz in povečali izvoz, dani bodo vsi pogoji za izravnavo devizne bilance TOSAME in večja možnost vključitve v mednarodno delitev dela in kooperacije. Tehnične in tehnološke spremembe, nova prostorska razporeditev nam dajejo možnost bolj organiziranega dela, boljšo izrabo delovnega časa, boljšo izkoriščenost strojnih kapacitet, kvalitetnejše vzdrževanje strojev in s tem dvig produktivnosti. Z zaključkom III. faze rekonstrukcije bodo dani vsi pogoji za še hitrejši nadaljnji razvoj, za še večjo intenzivnost v usmerjanju poslovne politike, kajti za TOSAMO ne sme biti »rdečega femafor-ja« niti ležernosti pri delu, hitro nas bi povozil čas napredka in razvoja, ki bi drvel v prepad brez cilja. Od vseh investicij največ pričakujemo od linije netkanega blaga. Letna proizvodnja 40.000.000 m2 in vrednosti proizvodnje 70 milijo- Iz oddelka netkanega blaga Skladišče gotovih izdelkov noy din, predstavlja za TOSAMO najbolj trdno podlago nadaljnjega razvoja večjega števila izdelkov za enkratno uporabo za bolniško, žen-v i5 ‘n otroško higieno ter ostalih izdelkov široke potrošnje. V TOSAMI danes združujejo de-1° 950 delavcev, pričakujemo 650 milijonov din obsega proizvodnje, preraščamo iz srednje velike v veliko delovno organizacijo, zato je naša naslednja naloga nadaljnja samoupravna in tehnična organiziranost celotne delovne organizacije, rudi na tem področju nam je dala Uh faza rekonstrukcije možnost nadaljnje samoupravne organiziranosti, kajti tehnološki procesi so Postali zaokrožene delovne celote, k' sc dajo samostojno izraziti kot vrednosti v delovni organizaciji ali na trgu in delavci bodo uresničevali svoje družbeno ekonomske in nruge samoupravne pravice mnogo oolj uspešno kot doslej. Ena od pridobitev... težko pričakovan lastni obrat družbene prehrane ^ — POZABITI NE SMEMO NA ČLOVEKA Druga važna naloga, ki jo moramo imeti pred očmi, je skrb za delovnega človeka. Že do sedaj smo temu pomembnemu vprašanju posvetili veliko pozornost, vendar se vedno premalo. Res je, da nimamo perečih stanovanjskih prob-lemov, da imamo tudi dovolj počitniških kapacitet za rekreacijo in oddih, da smo si organizirali družbeno prehrano, nismo se pa še dovolj posvetili zdravstveni zaščiti naših delavcev. Nujno potrebujemo lastno ambulanto v delovni organizaciji, kjer bi dali največ pozornosti preventivnemu zdravstvenemu varstvu naših delavcev. Delavci TOSAME moramo biti tudi v bodoče zelo ozko povezani s Krajevno skupnostjo kjer živimo Predsednik SDS tov. Ivan Cerar prejema čestitke učenke OŠ »Martin Koželj« iz Doba S posebno pozornostjo smo delavci Tosame prisluhnili besedam tov. Vinka HAFNERJA, predsednika Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Tov. Hafner je izrekel delavcem visoko priznanje za dosežene rezultate dela, ki so, kot je dejal, odraz velike delovne zavzetosti in samo-upravljalske zavesti delavcev. Nastop učencev OŠ »Martin Koželj« iz Doba pod vodstvom tov. Lahove in delamo, kajti naše življenje ni osredotočeno samo na osemurni delovni dan v delovni organizaciji, temveč poteka življenje tudi izven tovarniške ograje, tam kjer delavec živi v svojem prostem času in preživlja glavnino svojega življenja. POZDRAVNI TELEGRAM PREDSEDNIKU REPUBLIKE TOV. JOSIPU BROZU TITU Dragi tovariš predsednik, naš dragi tovariš Tito, delavci TOSAME ti pošiljamo iskrene tovariške pozdrave. Sporočamo ti, tovariš Tito, da delavci TOSAME slavimo danes novo delovno zmago z otvoritvijo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov, obenem pa praznujemo 55. letnico obstoja naše delovne organizacije. Delavci TOSAME bomo letošnji 1. maj — praznik delavcev vsega sveta praznovali še s posebnim po nosom, kajti naša delovna zmaga je prispevek k izgradnji samoupravne socialistične Jugoslavije, ki jo vodiš ti, tovariš Tito, in dokaz da uresničujemo in podpiramo začrtano politiko Zveze komunistov in da od nje ne bomo odstopili. Želja vseh nas, prisotnih na tej svečanosti je, da bi še dolgo ostal na čelu naše domovine in Zveze komunistov Jugoslavije. Vir, 29. 4. 1978 Delavci TOSAME ★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★■A Občinska odlikovanja Občinska priznanja je podelil predsednik SOb Domžale tov. Jernej Lenič — Viktor Gaberšek prejema priznanje Tudi Vidi Hrovatovi občinsko priznanje Janez Rode prejema občinsko priznanje Tov. Lenič Jernej, preedsednik Skupščine občine Domžale, je na koncu svojega pozdravnega govora podelil sedmim članom našega kolektiva o-bčinska priznanja 1. Viktoriju Gaberšku 2. Francu Peterlinu 3. Urški Kersnikovi 4. Vidi Hrovatovi 5. Mariji Starbkovi 6. Viljemu Dolencu 7. Janezu Rodetu za zasluženo delo pri opravljanju delovnih nalog in aktivnost pri samoupravnih organih, družbeno političnih organizacijah in društvih v okviru delovne organizacije in kra-javne skupnosti. Vsem odlikovancem naše iskrene čestitke! Na predvečer praznovanja-svečana seja Kako prijeten občutek že ob prejemu vabila, da si med udeleženci, ki bodo prejeli jubilejno priznanje. V petek, 28. 4. ob 19. uri se nas je v kulturnem domu na Viru zbralo veliko število jubilantov za trideset, dvajset in deset let delovne dobe, prav tako tudi športniki, da bi prejeli priznanja za dosežke športnega tekmovanja, ki so bila organizirana v okviru praznovanja 55-letnice TOSAME. Zbrali so se tudi sodelavci, da prejmejo priznanja za požrtvovalno delo ob času premeščanja strojev v nove proizvodne prostore in za dela, ki so bila s tem povezana. Dvorana je bila dobro ozvočena in prijetno o-krašena. Čeprav je bil to delovni dan so prišle, še posebno jubilant-ke, razpoložene, urejene in praznično oblečene. Prav zares, ob takih posebnih proslavah vedno znova priznavamo kako so naše sodelavke lepe. Najprej je pozdravil vse navzoče predsednik SDS, Cerar Ivan ter izrekel čestitke jubilantom, športnikom ter ostalim povabljencem. Kdo ne bi z navdušenjem zaploskal našemu oktetu, ki tako ubrano zapoje pesmi. Zelo so se potrudile tudi učenke osnovne šole Dob s svojimi recitacijami in za hip so se misli povrnile na šolska leta, na tisto brezskrbno mladost in na to, kako smo se učili prav teh pesmi. Govor generalnega direktorja nas je povedel v preteklost, v čas, ko je bila TOSAMA še majhen ob- * Priznanje za dolgoletno delo prejema Ivan Drolc rat z nekaj zaposlenimi, sedaj pa se je številka povzpela skoraj do tisoč zaposlenih, obenem z novimi proizvodnimi prostori in izdelki. O-menil je med drugim tudi dolgoletno željo, da bi imeli svoj obrat družbene prehrane. In ne samo meni, verjetno se je še marsikateremu jubilantu utrnila misel na čas, ko smo nosili od doma košček kruha in jabolko, sedaj pa imamo vsak dan topli obrok. O mnogih nalogah, ki so še pred nami, je govoril generalni direktor, o težavah, ki so in bodo spremljevalci v nadaljnjem razvoju Tosame. Čestital je vsem jubilantom in poudaril, da smo prva delovna organizacija združenega dela, ki podeljuje denarne nagrade tudi tistim, ki niso bili vsa leta zaposleni v TOSAMI. Nato je odmevalo ploskanje ves čas, ko so prihajali jubilanti, športniki, nagrajenci na oder. Na poziv tajnice generalnega direktorja smo zapuščali svoja mesta v dvorani, stopali na oder, prejeli priznanje od predsednika tov. Cerarja in čestitko generalnega direktorja. Da nas je spremljala tudi trema, smo opazili šele pri podpisovanju za denarno nagrado, saj je roka kar nekam poplesovala in je nastal nič kaj lep podpis. Odhajali smo iz dvorane in se pomenkovali, da nas čaka prihodnji dan lepa svečanost ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov, zvečer pa se vidimo v hali na zabavi. Želeli pa smo si tudi, da bi še praznovali živi in zdravi čez leta spet svoj jubilej. Vida Vodlan Novosti v proizvodnji 1973-1977 Ob katerikoli obletnici se zelo radi zamislimo in pregledamo naše rezultate. Tudi 55-letnica obstoja naše delovne organizacije je obdobje, o katerem se lahko vsak zamisli in skuša položiti račune. V tem sestavku se bom omejil samo na obdobje od leta 1973 do vključno leta 1977. V tem času je proizvodnja dosegla na nekaterih področjih zavidljive rezultate, ki pa so na eni strani rezultat povečanega obsega dela in vključenih novih investicij, na drugi strani pa tudi povečane produktivnosti na obstoječih delovnih mestih. Iz prikazanih podatkov, ki so preskopi, da bi iz njih lahko delali določene zaključke, je razvidno, da je v posameznih oddelkih proizvodnja vidno naraščala. V obdobju od 1973 do 1977 smo dosegli sledeče rezultate, ki so merjeni količinsko. bombažni leto tkanine vata t ovoji t 000 m2 1973 8.760,6 1.352,7 77,9 1974 10.179 1.368,5 95,9 1975 10.569,5 1.343,0 102,9 1976 11.292 1.394,8 114,4 1977 11.241 1.559 111 index 1977 : 1973 128,3 »/o 115,2 o/0 142,4 o/0 nadaljevanje na 8. in 9. strani 30 let dela so vložili v razvoj JOSAME" Jelka Obradovič Franc Belcijan Ivanka Ogorevc Mimi Vrenj ak Štefka Lenček in Rafaela Florjančič Marija Gaberšek Alojz Judež Marija Sušnik Tone Teran Ivanka Urankar JUBILANTI — 30 DELOVNE DOBE LET SKUPNE 1. Bunič Kristina 2. Bajec Slavko, oec. 3. Cerar Rozalija 4. Drolc Ivan st. 5. Florjančič Rafaela 6. Gaberšek Viktor 7. Gaberšek Marija 8. Hribar Ivan 9. Judež Alojz 10. Jovičič Bogoljub 11. Juvan Marija 12. Kern Danica 13. Križnar Vida 14. Lenček Štefka 15. Ogorevc Ivanka 16. Obradovič Jela 17. Pevec Draga 18. Pojbič Alojzija 19. Sankovič Zdravka 20. Sušnik Marija 21. Teran Anton 22. Toman Dana 23. Ulčar Ani 24. Urankar Ivanka 25. Vulkan Jurij 26. Vrenjak Marija 27. Žigraji Jovan 28. Belcijan Franc 29. Kersnik Urška 30. Brodar Nežka JUBILANTI — 20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE 1. Andrejka Anton 2. Avbelj Kristina 3. Brodar Ivanka 4. Burja Julka 5. Borštnar Dušan 6. Cedilnik Ani 7. Cerar rFaneka 8. Cimbola Ana 9. Cvjetinovič Joži 10. Djafič Edhem 11. Demšar Terezija 12. Deisinger Štefka 13. Djuraševič Rajko 14. Florjančič Matevž 15. Gaberšek Alojz 16. Gostič Angelca 17. Grilj Antonija 18. Grad Francka 18. Gregorin Danica 20. Gregorin Milena 21. Hribar Angela 22. Hribar Pavla 23. Hriberšek Joži 24. Horvat Vika 25. Hrovat Franc 26. Ivanetič Marija 27. Jamšek Franc 28. Jeretina Franc 29. Jerin Miha 30. Juhant Vera 31. Klakočer Marija 32. Klopčič Feliks 33. Klopčič Ivanka 34. Kočar Angelca 35. Kočar Ljudmila 36. Koderman Ivanka 37. Korant Jakob 38. Kos Ivan 39. Kos Ana 30. Kotnik Metka 41. Kovič Ivanka 42. Kralj Alojzija 43. Kremič Joži 44. Krulc Feliks 45. Kump Ciril 46. Kušar Nežka 47. Kovačič Jožefa 48. Kosirnik Ivanka 49. Lavrič Ivan 50. Limovšek Milena 51. Marinček Daniela 52. Miš Franc 53. Modlic Hinko 54. Miš Albina 55. Narat Jože 56. Novak Ladislava 57. Osolin Marija 58. Pavlič Pepca 59. Pavšek Viktor 60. Penežič Marija 61. Peterka Anton 62. Pevec Ivanka 63. Pivec Frančiška 64. Pivec Peter 65. Pivk Frančiška 66. Podbevšek Anica 67. Poljanšek Joži 68. Breznik Terezija 69. Prelovšek Ivanka 70. Perko Marija 71. Prstec Stjepan 72. Pohorič Monika 73. Ravnikar Ciril 74. Rebolj Milica 35. Rems Ivanka 76. Rode Marija 77. Rojc Olga 78. Rokavec Vera 79. Rožič Stane 80. Rožič Vera 81. Ručigaj Ana 82. Rus Angelca 83. Rozman Štefan 84. Ravnikar Marija 85. Sedušak Ema 86. Sevšek Alojzija 87. Sevšek Jernej 88. Smrekar Francka 89. Sobočan Ani 90. Stele Frančiška 91. Skubi Ferdinand 92. Šošter Ivanka 93. Stifter Franc 94. Štrukelj Marija 95. Trdin Joži 96. Urankar Franc 97. Vrenjak Milena 98. Vodlan Vida 99. Volčini Jelka 100. Vodnik Vencelj 101. Dolenc Justina 102. Kramberger Stane 103. Kersnik Urška 104. Smrekar Vida 105. Miculinič Dušan 106. Jančar Elizabeta 107. Grkman Vida 108. Dimic Janez, dipl. ing. 109. Zupan Rafael 110. Zupan Mihaela 111. Zarnik Anton 112. Kokalj Franc 113. Keršič Kati 114. Bernot Rozalija 115. Cerar Ivanka JUBILANTI — 10 LET V TOSAMI 1. Cirer Joži 2. Črv Ivanka 3. Drčar Marta 4. Furlan Marjeta 5. Jerman Joži 6. Kebert Cvetka 7. Kerč Helena 8. Klopčič Ivanka 9. Koderman Ana 10. Kveder Poldka 11. Luthar Nežka 12. Meri in Danica 13. Narobe Marija 14. Pestotnik Ivan 15. Pervinšek Marija 16. Prelovšek Marija 17. Planinc Marija 18. Podboršek Polona 19. Prašnikar Marija 20. Pejčič Dragiša 21. Pungerčar Marjeta 22. Svetlin Janez 23. Svetlin Marija 24. Urbanija Helena 25. Urbanc Ida 26. Vidergar Adrijana 27. Žebovec Olga 28. Vrbančič Marija 29. Krizmanič Majda nadaljevanje s 6. strani Največja rast proizvodnje je bila zabeležena pri izdelavi ovojev, naj nižja pa pri izdelavi vate. M 0) O P T3 ON On o — Avtom, tk.: — vot. (000) 4.595,4 5.802,4 — tm (000) 5.521,6 6.740,2 Belilnica belj. tkanin: v 000 m 9.383,7 10.537,5 belj. vlak.: 1.406,9 1.524,5 Škrob, osnove t 161,2 210,9 Če primerjamo rezultate, ki so bili doseženi v oddelkih kateri proizvajajo polizdelke, dobimo podobne rezultate. 1975 1976 1977 ; Index 73/77 5.974,8 6.139,2 5.840,7 127 6.605,7 7.501,3 7.301,5 132 10.685,0 11.342,1 12.856,1 137 1.543,7 1,590,1 1.722,6 122 166,6 178,8 193,6 120 V vseh oddelkih je vidna rast proizvodnje. Na tako rast proizvodnje so vplivale nove investicije ter boljše iz-koriščenje strojnih kapacitet, vse skupaj pa je rezultat povečane prodaje naših izdelkov. Boljše izkoriščanje strojnih kapacitet je za to obdobje značilno za vse oddelke. Nove investicije, ki so bistveno vplivale na povečan obseg proizvodnje pa so bile izvršene predvsem v oddelkih: belilnice (beljenje tkanin), mikalnice (nove mi-kalne kapacitete, bebi palčke, ro-lana vata, mdlny plenice), tkalnice ovojev (trakotkalski avtomati), konfekcije (povečan program izdelkov za otroke, sterilizator, izdelava kompres, rolanje ovojev), avtomatska tkalnica (tkalski avtomati z unifil napravo) in pripravljalnice (snovalo ter votkovno navijalni stroj). V zgornjem odstavku je naštetih le nekaj na novo vključenih strojnih kapacitet, vzporedno z njimi pa smo morali investirati tudi v stavbe ter energetske vire saj si brez tega ne moremo zamisliti tako intenzivnega vlaganja v osnovno proizvodnjo. Vsekakor ne smemo biti zadovoljni s sedanjim stanjem, ampak moramo v prihodnosti iz pridobljenih izkušenj iskati notranje rezerve ter skrbeti za to, da bo naša delovna organizacija ena od vodilnih na tem področju. Novi trakotkalski avtomati Jože Podpeskar, dipl. inž. ZA »TOSAMO« SO POVEDALI... PREMednjk KOos TOSAMA rOV. FRANC KERC i.„.^akšna naj bi bila vloga sindikata v prihodnjih letih v naši de-tovni organizaciji? Sindikat je bil prvi, ki je pre-‘ na delegatski sistem. Bistvo no-„• ,°.bl,ke organiziranja je, da je nchkalno delo preneseno iz glav-me na neposredne proizvajalce, snovne organizacije, ki so nosilec divi moraj° zato organizirati sin-• Ka*n<: skupine v neposredni pro-V„v°dnji in te se bodo ukvarjale z o ekonomsko, politično in socialno problematiko. zacij3? na^ b' Pr*nesla ta reorgani- Z reorganizacijo bo omogočeno neposredno uveljavljanje, izvajanje osnovnih nalog z direktnim sodelovanjem delavcev v proizvodnji. Mi imamo pet osnovnih organizacij sindikata po proizvodnih zaključenih celotah. Prav z delom po komisijah bo vključenih v sindikalno delo približno 30 % članov kolektiva. Mnogi člani teh skupin bodo tudi člani samoupravnih organov, s čemer se bo delo sindikata in teh organov še bolj prepletalo in povezovalo. Prepričani pa smo, da bo prav zaradi visokega odstotka aktivnih članov sindikata tudi obveščenost ljudi mnogo boljša. Sindikalne skupine, ki bodo delale na ekonomski problematiki imajo nalogo, da se neposredno u-kvarjajo in nadzorujejo finančno konstrukcijo TOZD ali DO. Za izvajanje takih nalog pa je predpogoj dobro in pravočasno obveščanje in primerno gradivo za seje. Pri socialni problematiki bodo člani skupin sodelovali pri iskanju vzrokov za bolniški stalež, možnostih rekreacije, dopustov, pri stanovanjski problematiki in socialni ter delovni varnosti delavca. Skupina za družbeno politično dejavnost bo morala poskrbeti za neposredno politično delo v osnovni organizaciji in na delovnih mestih in to v naslednjih vprašanjih: — pojem samoupravljanja — naš družbeno politični sitsem — kadrovska politika na nivoju TOZD in delovne organizacije. Predvideva se, da bo v prihodnjem mesecu za vse novoizvoljene sindikalne delegate, delegate za samoupravne organe SIS in temeljne delegacije seminar s splošnimi smernicami za delo. Vsak delegat pa se mora tudi sam izobraževati, saj je gradiva za to dovolj v časopisih, revijah, na televiziji in radiu. Sindikat pa mora biti pobudnik za vsa izobraževanja. Predsednik KOOS — Franc Kerč Vsa ta dejavnost sindikalnih skupin je začetna in bo šele proces pokazal rezultate. Celotni naš družbeni sistem, posebno pa samoupravni sistem, je proces, ki je stalno v gibanju in se ne da vnaprej točno predvideti. Konferenca organizacije sindikata naj bi bila poslej le koordinator dela med osnovnim organizacijami in organizator enotnih akcij na ravni delovne organizacije. PREDSEDNIK OO ZSMS TOSAMA TOV. JANEZ KERČ Kakšen je program dela mladine v bodoče in kako imate razdeljene naloge za izvajanje tega programa? Naš program je kratkoročen, saj ga izdelamo le za eno leto in sicer obsega predvsem naslednje akcije: — sodelovanje pri proslavi 55-letni-ce Tosame — kulturne prireditve in tekmovanja v mesecu mladosti — delovne akcije Pred dvema mesecema smo si razdelili delo po štiričlanskih komisijah. Tako je vseh 25 članov predsedstva zadolženih za naloge na posameznih področjih. Prvi u-speh smo dosegli z akcijo priprav na volitve delegacij za SIS, kjer nas bo zastopalo primerno število aktivnih mladink in mladincev. Za vse novoizvoljene člane našega predsedstva bomo organizirali seminar, kjer se bodo vpoznali s pravilnikom dela naše OO ZSMS ter dobili smernice za nadaljnje delo. V podjetju je približno 220 mladink in mladincev. V naši organi- zaciji so vsi člani kolektiva do 27. leta starosti, veliko pa je od tega žensk, ki so že poročene in imajo vsled varstva otrok, družinskih obveznosti seveda manj časa za te dejavnosti. Tako sodeluje aktivno le 25 % mladincev in še to pri delovnih akcijah, pri družbenopolitičnem delu pa jih je znatno manj. Najlaže vključujemo v naše delo mladinke in mladince, ki komaj vstopijo v podjetje, saj pokažejo največ pžripravljenosti za delo. DIREKTOR TOZD FILTRI TOV. FRANC CERAR Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj osnovne dejavnosti na domačem in izvoznem tržišču, kaj bo treba storiti za normalno delovanje TOZD in kako obširna naj bi bila stranska dejavnost, da bi TOZD lahko uspešno posloval? Konstituirani smo že drugo leto in v zadnjih osmih mesecih se v proizvodnji kažejo resne težave zaradi neuresničenih izvoznih planov. Zato smo morali zmanjšati proizvodnjo, nekaj artiklov pomožne dejavnosti, ki so v programu TOZD, pa ne rešujejo problema zaposlovanja odvečne delovne sile. Možnosti za izpolnitev dodatnega programa v obliki, ki bi nadomeščala osnovno proizvodnjo, TOZD ni imel niti pri ustanavljanju. Najti pa je ni bilo mogoče niti v zadnjem času kljub malo bolj intenzivnemu iskanju strokovnih služb v Tosami in povezovanju institucij izven nje. Vsi problemi v zvezi z zmanjševanjem plana osnovne proizvodnje so biii nakazani s strani komerciale že v kontinuiranem razvojnem programu 1977/81. Nakazanih je bi- lo tudi nekaj idejnih rešitev za dopolnitev proizvodnje, vendar ni bilo še ničesar realizirano ali pa so bili predlogi nezreli za rešitev. Sem mnenja, da je razvojni program, ki naj bi zamenjal usihajo- čo osnovno proizvodnjo cigaretnih filtrov širok problem, katerega naj bi reševali v TOZD s strokovno pomočjo tehnično razvojnega sektorja in marketinga. V Gospodarskem načrtu za leto 1978 pa pri opisu nalog teh služb ni zaslediti nobene besede o reševanju zgoraj nakazanih problemov. Problem nadalnjega razvoja se je prvič z vso ostrino pojavil ob rebalansu GN za leto 1977, ko smo spoznali, da nam osnovno proizvodnjo kroji konkurenca domačih proizvajalcev in razmere na svetovnem tržišču, na katere pa ne moremo vplivati. To spoznanje nam je narekovalo pristop k intenzivnemu iskanju rešitev. Delavski svet je na treh sejah obravnaval ta problem razvoja. Pri zadnjem, dodatnem zmanjšanju proizvodnje v mesecu marcu, sta OO sindikata in zbor delovnih ljudi zahtevala pojasnilo kako potekajo prizadevanja za iskanje novega proizvodnega programa. Moram reči, da vsa ta prizadevanja niso dala uporabnih rezultatov, prišli pa smo do spoznanja, da samo z lastnimi silami v okviru TOZD in morda s pomočjo strokovnih služb lahko računamo ob intenzivnem delu na primerne rezultate. Trenuten problem nezaposlenosti v TOZD rešujemo z uslugami za TOZD Saniteto, mislim pa, da to ni trajna rešitev. Kdaj naj bi bil razvojni program, ki bi doprinesel TOZD dobre poslovne rezultate, izdelan in v kateri smeri je predviden razvoj? Vsekakor želimo obdržati in razviti osnovno proizvodnjo cigaretnih filtrov z vsemi novostmi, ki bi se pojavile v svetu, ker imamo za to že usposobljene kadre, primerne prostore in opremo. Pri intenzivnih iskanjih in v sodelovanju z zunanjimi institucijami (ITEO) so bile nakazane naslednje razvojne možnosti: — Tosama je velik porabnik embalaže, zato bi naša TOZD prevzela del izdelave embalaže. — Pojavljajo se možnosti v izdelavi artiklov iz PVC folije za lastno uporabo in zunanje kupce. — V zadnjih mesecih marketing pospešeno sodeluje s »Papirnico« Količevo in Tosamo za osvojitev novih izdelkov iz celulozne vate. V razvojnem planu za obdobje 1978-1982 naj bi bili ti nakazani razvojni programi sprejeti in obdelani ali pa dodani novi, če bi jih pripravili v strokovnih službah. Vsi ti programi pa zahtevajo za realizacijo nove proizvodne prostore in določena sredstva. Postopek prostorske obdelave Tosame je že zaključen in tako je naš razvojni program povezan še z vsemi problemi novogradnje, ker v obstoječih prostorih poleg osnovne proizvodnje ni moč zaradi utesnjenosti uvajati nove tehnologije. Novi samoupravni organi SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD 4. Stare Tone SANITETA 5. Štrukelj Marjan Skupni odbor samoupravne delavske kontrole Delavski svet 1- Dimič Peter 2. Dolinar Franc 3. Dragar Vinko 4. Gorjup Tončka 5- Gornik Franc 6. Grintal Joži 7. Lenček Štefka 8. Marenk Benjamin 9. Oražem Jože JO. Pevnek Betka JI. Piliček Olga J2. Pirc Marinka J3. Ručigaj Ani J4. Tomažič Vida 15. Urbanija Ana Odbor samoupravne delavske kontrole L Peternel Greti 2. Pirc Štefka 3. Pirnat Ivanka 4. Pungerčar Marjeta 5. Vrenjak Mimi samoupravni organi v tozd filtri Delavski svet 1- Cirar Joži 2. Hrovat Vida Jarc Mojca 4- Kosmač Francka ^ Kveder Milena o- Podboršek Polona 7. Požar Anton o. Smolnikar Jelka L Volmajer Marinka Odbor samoupravne delavske kontrole L Bandelj Helena 2. Bernot Rozka 3. Kramar Joži 4. Murič Ivo 5- Prvinšek Tone SAMOUPRAVNI organi v dsss Delavski svet L Capuder Albert 2- Juteršek Vida 3. Mavrin Slavica i' J^ovak Franc N Pižmoht Janez 6- Rožič Lojzka '■ Strmšek Tonka o- Svetlin Marija Ves Viktor Odbor samoupravne delavske kontrole J- Juteršek Bogdan 2- Pišek Nada 3- Ristič Stanka SAMOUPRAVNI ORGANI ZA CELOTNO DO TOSAMA Skupni delavski svet 1. Bizilj Franc 2. Cerar Franc 3. Gotar Sonja 4. Hribar Mimi 5. Ivanetič Majda 6. Kovič Janez 7. Pavli Ivi 8. Potočnik Avgust 9. Cerar Fani 10. Pavlič Zofka 11. Zarnik Anton 12. Breznik Helena 13. Rozman Janez 14. Štrukelj Zdravko 15. Volkar Ivan 1. Andrej ka Marinka 2. Grošelj Angela 3. Merkužič Stane 4. Urbanija Marinka 5. Andrejka Miha 6. Krizmanič Majda 7. Drolc Ivan (ml.) 8. Gaberšek Viktor 9. Merlin Danica Disciplinska komisija 1. Borštnar Dušan (predsednik) 2. Cvetko Albin 3. Počivalšek Lidija 4. Vulkan Jurij 5. Zupan Rafko 6. Pavlič Andrej 7. Volčini Jelka 8. Prelovšek Marija 9. Slapar Marjan Poslovni rezultati v I. trome seč ju TOZD Saniteta V tem letu pričakujemo dobre poslovne rezultate, ker bi se morali pokazati sadovi investicij, ki smo jih z velikimi napori skoraj dokončali. Predvidevamo, da se bo učinek pokazal nekoliko kasneje, vendar pa so že vidni prvi rezultati. Prehodni plan Pomemben uspeh smo dosegli pri povečanju proizvodnje, saj smo proizvedli za 14 % več kot v enaki dobi leta 1977. Za količinami, ki so bile planirane smo sicer zaostali za 12,5 %, kar pa uspeha ne zmanjšuje. Plan in s tem večja proizvodnja ni bil dosežen, ker ni bilo zaposlenih vseh planiranih delavcev in zaradi pomanjkanja ter nekvalitetnih surovin in nepredvidenih težav pri uvajanju novih proizvodov, ki pa so že v planu. Prav tako pa je nekaj slabosti tudi pri sami proizvodnji. Izboljšati moramo organizacijo dela, red in disciplino ter vzdrževanje strojev. Začetne težave so vplivale na manjši dvig produktivnosti kot smo pričakovali. V celoti je produktivnost za 4 % višja, največji porast pa smo zabeležili v tkalnici ovojev (21 %), belilnici (9 %), konfekciji (7 %) 'n v mikalnici (3 %). Manjšo produktivnost smo zabeležili v tkalnici širokih tkanin (6 %) zaradi iztrošenosti »Kovo« statev. Skupna ocena gibanja produktivnosti je le zadovoljiva, ker še nismo v zadostni meri izkoristili danih produkcijskih faktorjev, predvsem delovni čas, kapacitete in inventivnost delavcev. Finančni uspeh Zaradi istih vzrokov kot pri planu proizvodnje smo zaostali tudi pri planu finančnega uspeha. Celotni prihodek v znesku 89,6 milijona din je za 8,4