fteu. 59.
v Ljubljani, u ponedeljek, dne 13. marca 1905.
Leto mm.
po	^^^ mm m mm	M mm ma ^^^
ara:-t:*:	ff I 9 H	ml HB i9|
is	■ V V ■ ■	MB Hr^
■ ■ ■ B aH	HNH| ^^b m
^	■ . ■ ■ mm	I« ■
na dom 20 h	^^^^HV	^^ ^H	H^^^
samezne Stev. 10 h.	^^^^^	^^ ^^^^^^	^^	^nafiap*^
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enosiop. petitvrsta (72 mm); za enkrat . . , . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
padla odločitev za Mukden. Izpregovoriti j hočemo kratko o tem delu terena z ozirom ; na njegovo lego in obliko.	j
Med Saho (desnem pritoku reke Hunho) j in med Hunho se pričenjajo panoge gorovja | Dalin, ki segajo tja do ceste Ljaojan-Muk j den.
1.	V prostoru med gorenjim Šahovim tokom in Kutulinskim prelazom ter med Fušunom in Mukdenom južno od reke Hun je mnogo potov, ki vodijo od reke Sa v severni smeri proti Hunhu. Vsled tega na tem prostoru, na katerem je mnogo vasi, četam ni posebno otežkočeno gibanje.
2.	Na vzhodni strani ceste Kutulinski prelaz-Fušun je gorovje že bolj nedostopno. Tu se nahajata le dve cesti. Ena vodi od Cinhenčena preko Mahuntana in prelaza Cunpalin; pri Mahuntanu se cesta cepi ter pelje en del preko prelaza Fušilin v Kud-jaro, kjer preide na drugo cesto, ki vodi preko prelazov Dalin in Fušilin v Inpan. Vsled tega je pa tukaj gibanje čet že mnogo bolj težavno, ko na zahodu, ker so tu navezane le na ti dve komunikaciji; tudi se nahaja tu te malo vasi, in še te so le ob rekah. Pota zahodno od črte Kutulinski prelaz in Fušun vodijo naravnost preko gorovja, medtem ko se pota na vzhodu vijo vedno le ob rekah. Vsled tega so ta pota tudi mnogo težavnejša, posebno višje gori v go-ovju.
3 Na prostoru severno od reke Hun se vleče težko dostopno in strmo gorovje V-'malin, ki ima jako malo potov. Preko tega ozemlja vodita te dve glavni cesti, in sicer ena iz Inpana v Tjelin (dolga okrog j 60 km.), ena pa iz Fušuna preko Tunjou- | luže proti prelazu Vangadalin v Tjelin. Ta f pot je dolga 50 km. Ta del terena, na ka terem se umika ruska armada, ako ji niso Japonci zastavili pot, je za vojaško premikanje najtežji; artiljerija in kavalerija sta navezani izključno le na pota.
4. Ozemlje zahodno od velike ceste Ljaojan Mukden Tjelin med rekama Hun in Ljao je izključno le ravan, preko katere teče mnogo manjših rek in vodi mnogo potov na vse strani.
V bitki pri Mukdenu so zmagali Japonci vsled svoje strategiške spretnosti. Znali so poslati svoje obkoljevalne kolone v pravem času na pravo mesto. (Glej 57. številko »Slovenca" z dne 10. t. m.)
Leva armada pod N< gijem je lahko prišla po železnici do Ljaojana ali morda še bližje. Ozrimo se le nazaj na boje pri Sandepu in južno odtod. Ali se niso teh bojev udeleževale skoro gotovo tudi vsaj Nogijeve prednje čete? Sicer se pa ozrimo še na dejstvo, da so se pri Sinmintinu pojavile močne japonske kavalerijske mase, ki so vrgle nazaj rusko konjenico pri Jen-
katu. Ni neverjetno, da je ta konjenica imela nalogo varovati ozemlje zahodno od reke Ljao pri Sinmintinu, ker nikakor ni izključeno, da so se prepeljale Nogijeve čete po železnici iz Njučvana preko Konpančs v Sinminti«, odkoder so imele prehoditi le 60—70 km, da so dospele do ceste Mukden-Tjelin.
Kako pa je dospela na svoje mesto desna obkoljevalna kolona (KaVamura ?) Iz Njučvana so se baje čete pripeljale do Jantaja po železnici; odtod so pa šle v dveh kolonah. Ena kolona je marširala preko Pen-zikua, Lačujči ter nadalje preko Cinhečena, Dalinskega prelaza Fučilina, Kudjace proti Inpanu, druga pa preko Tapljasanči, Lačujči in Mahuntana v Inpan. Obe koloni sta lahko prehodili pot od Jantaja de Fučilna v 10 do 12 dneh, vštevši odmore. Ta čas (10—12 dni) odgovarja času, v katerem so se vršili ljuti boji ob Šahu, predno sta posegli v boje obkoljevalni armadi.
Seveda so to le kombinacije, ki pa niso nemogoče
Kakšna bi bila situvacija danes, ko bi bil Kuropatkin v že omenjenih bojih pri Sandepu poslal Grippenbergu na pomoč svoje reserve, oziroma, ko bi bil pustil Grippenbergu prosto roko? Morda bi ne bilo prišlo do poraza pri Mukdenu.
Položaj na bojišču.
Ojama je izvršil za Mukden usodni udarec proti Rusom na točki, na kateri je natančno vedel za sovražnikovo moč
Kar ni o ruski moči na zahodnem krilu izvedel po ogleduhih izvedel je iz klepeta-vosti Grippenbergove, ki je natančno povedal, da je imel pri svojem napadu 62 bataljonov in da je Kuropatkin imel reserve 60 bataljonov severno od Hunha, katerih mu pa ni poslal. Ta neprevidni izrek Grippenber-gov je brzojav sporočil po celem svetu. Ali je potreboval Ojama še kaj več ? Ali se kedaj kaj čuje o izjavah japonskih poveljnikov, ali ti kedaj razkrinkavajo svoje načrte javnosti.
Rusko umikanje je silno težavno. — Vzhodni oddelki so baje zaostali, na muk densko cesto so pa baje prišle že japonske prednje čete. Tako so se glasile včeraj zjutraj brzojavke, seve iz londonskih virov. — Vsekakor morajo Rusi odločno braniti na zahodu umikanje armade, ker če se jim to ne posreči, tedaj se uresničijo vesti o zavzetju velikega dela ruske armade. Japonski baron Snyematon se je v Londonu že bahal, da Kuropatkin ne bo mogel prodreti kor-dona, ki ga obdaja. To se pa vsaj za tretjo rusko armado ne zgodi, kakor nam javlja najnovejše, danes zjutraj nam došlo poročilo.
Peterburški „Rustt trdi, da je železnica
v sovražnikovih rokah. „Novosti* pravijo,
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Državni zbor.
Dunaj, 11. marca.
Obrtna novela.
Danes je zborn ca dovršila prvo branje vladnega načrta, ki „spopolnjuje" razne prejšnje določbe obrtnega zakona, ki so .membra disjeeta" po zakonih iz raznih let. Vladni načrti se navadno izročajo takoj do-tičnim odsekom. V tem slučaju pa so »soc demokratje zahtevali razpravo že pri prvem branju. Govorili so zastopniki raznih strank in nar. gospodarskih načel. Razprava torej ne bode brez uspeha, ako bodo strokovnjaki v obrtnem odseku proučili vse stvarne razloge, ki smo jih čuli v razpravi. Obrtni stan je danes v istini jako na slabem. To priznajo vsi. Razlika je le v tem : Nekateri trdijo, da obrtnemu stanu ni več mogoče pomagati, ker ga bode strla tovarniška industrija. Drugi pa opravičeno naglašajo in dokazujejo, da si more obrtni stan še opolnoči potom zadružništva in ako vlada izdatno podpira obrtno šolstvo in zadružništvo s podporami v denarju, stroji in zakoni, ki omejujejo industrijsko, kapitalistično nadmoč.
Zavarovanje zasebnih uradnikov.
Soc. pol odsek se že mnogo časa bavi z načrtom za zavarovarje zasebnih uradnikov. Sinoči se je v odseku vršila daljša razprava o načelno važnem § 37. Vladni aačrt namreč določa skupno zavarovalnico za vso državo s sedežem na Dunaju. Poročevalec dr F o f t pa nasvetuje teritorialno ali avtonomno načelo, po katerem naj si vsaka posamezna dežela ali pa dve in tri skupaj osnujejo tako zavarovalnico. Predlog dr. Foftov je v odseku obveljal s 15 proti 13 glasovom S tem pa je načrt skoraj gotovo pokopan. Mi Slovenci se ne moremo ogrevati za Foftov predlog. Na Kranjskem dobimo k večjemu 2000 do 2500 takih zasebnih uradnikov, za katere bi veljal ta zakon. Všteti bi pa morali razne občinske tajnike, organiste, sploh vse zasebne uslužbence, ki nimajo zagotovljene pokojnine. In za teh 2500 oseb se pač ne splača poseben zavod. Priklopiti bi se morali najbrže Primorcem, in večino v upravi bi imeli skoraj gotovo Italijani. Prišli bi z dežja pod kap, kakor pri zavarovanju zoper nezgode. Da se Cehi in. Poljaki potegujejo za teritori-jalni sistem, je naravno. Ti vedno zagovarjajo deželno avtonomijo, dočim je za nas v tem vprašanju merodajna le narodna avtonomija. Slovenska dva zastopnika v odseku (dr. Ploj in dr. Žitnik) sta imela jako težavno stališče. Stvarni razlogi govorč bolj za vladni načrt, dočim politični oziri ve-
LISTEK.
čipkarstvo.
Izmed domačih obrtov je čipkarstvo jako imenitno ter donaša bednemn ljudstvu na Kranjskem in Primorskem znaten dobiček. Ta domači obrt je tudi razširjen na Češkem, Šieskem, Tirolskem in Gališkem. Vsako leto izdela okoli 40.000 čipkaric raznovrstnih čipk za štiri milijone kron. Na Kranjskem se ceni vrednost na leto izdelanih čipk nad 600.000 kron, največ seveda v Idriji, odkoder se je čipkarstvo razširilo do Sorice in Vrhnike in daleč na Goriško. Čipke se edino v Idriji leto in dan izdelujejo, drugod največ po zimi, kadar delo na polji počiva. Ne more se tajiti, da je čipkarstvo kot domači obrt za naše kraje važnega pomena in velike narodno gospodarske vrednosti. Vsaj veže ono ljudi na domači kraj, akoravno morajo pusto zemljo obdelavati z velikim trudom in znojem, da obrodi. Ta obrt pa tudi vtrdi vez v družini
žejo Jugoslovane na Cehe in Poljake. Dobro bi bilo, ko bi se interesovani krogi na Slovenskem oglasili in jasno povedali svoje mnenje.	*
Trgovinske pogodbe z VtttSijo in Balkanom.
Carinski odsek je imel minule dni več sej, v katerih se je posvetoval o novih trgovinskih pogodbah z Rusije, Rumunijo, Bolgarijo, Srbijo in Turčijo. — Kakor je znano iz dotičnih strokovnjaških poročil g. Povšeta, je nova trgovinska pogodba med Nemčijo in našo državo za naše poljedelstvo mnogo neugodnejša od prejšnje. Osobito nove določbe glede uvoza naše živine v Nemčijo so ostrejše in neugodnejše. Z ozirom na razne kužne bolezni more Nemčija vsak čas zapreti svoje meje izvozu naše živiue. To bi bil hud udarec za avstrijske živinorejce. Te kužne bolezni pa zanese k nam večinoma živina iz Rusije in z Balkana. Zato zahtevajo osobito nemški agrarci, da naša država povsem zaprč mejo ruski in balkanski živini. Z izključno agrarskega stališča jim moramo pritrditi. Cim manj pride čez mejo k nam tuje živine, tem višje so cene domače živine. Toda politični oziri, pa tudi oziri na konsumente govorč proti predlogu poslanca Peške, ki hoče našo državo obdati s kitajskim zidom. Tako bi tudi naši industriji zaprli vsako pot na Balkan, osobito v ar bijo. Po daljši razpravi je bil z 20 proti 5 glasovom odklonjen predlog poslanca Peške, ki zahteva, naj naša država z Ru sijo in balkanskimi državami sploh ne sklene nobe se pogodbe glede živinske kuge ; z drugimi besedami: Imenovane države ne smejo k nam uvažati živine.
Obveljal pa je z 18 proti 7 glasovom predlog poročevalca Garapicha, ki se glasi:
Vlada naj pri obravnavi o novih trgovinskih pogodbah z Rustjo in balkanskimi državami strogo varuje domače poljedelstvo, osobito glede živinske kuge ; zato se tudi v bodoče iz Rusije, Rumunije, Bolgarije in Turčije ne sme uvažati živina. S Srbijo pa naj vlada sklene le tako pogodbo, ki more vsak čas zapreti mejo srbski živini v slučaju kuge. Tudi gledč žita, vina in sadja naj vlada ne dovoli prejšnjih olajšav.
Rusho-lnponsRn vojsko.
Bitka za Mukden.
Danes se pomudimo ob kratkem pregledu onega dela rusko - japonskega vojnega pozorišča, na katerem so se od konca februarja pa de 10. t. m. vršili neprestani, krvavi boji, in na katerem je tudi
in občini, kar je v nravnostnem in gospodarskem oziru veliko vredno.
Ljudje so se v nekaterih krajih kaj radi poprijeli čipkarstva, tako da zdaj vse dela : mladi in stari, ženske in celo moški. Ker se je le nekaj vzorcev izdelavalo, je bilo za gotove vrste toliko čipk, da je na posled cena tako padla, da so usmiljenja vredne čipkarice prav malo zaslužile, akoravno so nekatere delale po 16 ur na dan. Zato hoče država sama čipkaricam pomagati s tem, da bo napravila potovalne te čaje. Tako se bode deloma delo samo izboljšalo in novi vzorci s primerno ceno — bodo vpeljani. Pa tudi cene drugim čipkam se bodo vredile in nemogoče bode, da bi se čipke na Češkem in Gališkem ceneje ponujale kakor na Kranjskem. Zato postanejo vse državne čipkarske šole pridobitne šole in bodo podrejene c. kr. osrednjemu čipkarskemu tečaju na Dunaju, ki bode vodil čipkarstvo. Tako se hoče skrbeti, za pošteno delo, primerno plačilo in našim čipkam vpliv na svetovnem trgu.
Na Dunaju se je ustanovilo „ D r u -š t v o za povzdigo čipkarstva v Avstriji" pod pokroviteljstvom Njene cesarske visokosti gospe nadvojvodine Marije Terezije. Najplemenitejše gospe vseh kronovin Avstrije hočejo domače čipkarstvo podpirati in našim čipkam priboriti ugled v inozemstvu. Do sedaj se je pač precej čipk prodalo v inozemstvo, posebno na Saksonsko, od tam pa naprej kot saksonske čipke. Ako se pomisli, da mora trgovec na Saksonskem plačati carine več kakor sedem kron od enega kilograma čipk, potem se lahko ume, koliko bi se cene dvignile, ako se bodo čipke naravnost tistim prodajale, ki naše izvrstne čipke od Saksoncev kupujejo. Zato je imenovano društvo osnovalo lastno prodajalno na Dunaju, ki bode čipke tudi na debelo razpečavala v inozemstvo. Človekoljubni namen društva je toraj našim čipkaricam pomagati in jim gmotni stan izboljšati.
Poleg tega društva, ki je v kratkem času, kar obstoji, že veliko dobrega storilo,
pospešuje ta blagi namen tudi učna uprava, ki skrbi s hvale vredno marljivostjo za nove potovalne tečaje, ki jim ne bode samo tam obstanek zagotovljen, kjer bodo razmere pokazale, da so res potrebni in koristni. Tako bode nastala mreža potovalnih tečajev po vseh kronovinah, kjer je čipkarstvo.
Naučna uprava je popelnila c. kr. osrednji čipkarski tečaj na Dunaju. Do sedaj so se vežbale obiskovalke tega tečaja v ročnosti pri izdelovanju raznovrstnih čipk, sedaj se učijo tudi drugih predmetov, kakor obitno spisje, knjigovodstvo, risanje, prva pomoč v nezgodah in gospodinjstvo.
Marljive sposobne obiskovalke c. kr osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju bodo nastavljene kot učiteljice potovalnih tečajev, kjer bodo imele imenitno nalogo pospeševati in dvigniti čipkarstvo pa tudi svetovati v gospodinjskih in domačih zadevah.
da je umikanje pe desetdnevnem boju — poraz in da pomenja izgubo vojske, ker če bi se vojsko nadaljevalo, bi bilo trtba 400.000 nevih vojakov, a te v najkrajšem času spraviti v Mandžurijo, je nemogoče. Kuropatkin gre nazaj na svojo „bazou ? Kje pa je ta slavna „bazi" ? Najprej je Ljaojan, potem Mukden, sedaj Tjen-lin. Z vsako nevo .bazo", se pa izpreminjajo tudi mirovni pogoji. Da se Kuropatkin prvotno ni nameraval umakniti iz Mukdena bi dokazovala tudi njegova brzojavka na prijatelje v Moskvi v kateri pravi, naj molijo za srečen izid bitke.
Zadnjič smo poročali, da so Japonci zasedli Tito. En tak kraj je tudi zahodno od Fušuna ob cesti ki vodi v Fušun in je morda to oni zasedeni kraj, kar za rusko umikanje pomenja ravno tako nevarnost, kakor zasedanje Fušuna.
Londonski „Standard" z vse gotovostjo trdi, da je več ruskih armadnih vojev severno in vzhodno od Mukdena ed Japoncev popolnoma obkoljenih. Rusi povsed zaži gajo svoje zaloge. Isti list trdi, da se ruske izgube vštevši vjetnike 200000 mož. To pa ne bo resnično. Danes zjutraj smo dobili brzojavko o Kuropatkinovem najnovejšem poročilu na carja. V tem poročilu pravi Kuropatkin, da je bilo od 28. februarja do 11. marca 1190 ruskih častnikev in 46.391 mož ranjeni h.i O mrtvecih v tej Kuropatkinovi brzojavki n govora.
Londonski listi demnevajo, da se je Japoncem posrečilo velik del ruske armade odtisniti od ceste proti Tielinu, proti Ka-malin gorovju V Tokio je prišlo ponoči 10. t. m. uradno poročilo maršala Ojame, ki potrjuje, da je v smeri proti Sinkiangu neki japonski oddelek napadel po številu močnejšega sevražnika, ki je imel zasedene višine nad Fušunom. Od Šaha so pregnali Japonci sovražnika na desni breg reke Hunho, ga ondi obkolili ter ga pričeli napadati na vzhodu in severu Mukdena. Od 10. t. m. se razločijo velike ruske čete, ki se umikajo v neredu proti mukdenski cesti na železnici. (Tu se spominjamo dogodka iz rusko - turSke vojske. Neki turški general, ki je bil obkoljen, je dejal svojim četam, če sedaj napadamo, ne zmagamo, ločimo se drug od druzega, na gotovem mestu se zepet debimo. Male čete ali posamezni Turki so se tako ložje rešili in na določenem mestu se jih je zbralo še znatno število na veliko začudenje sovražnikovo. Ur.) Maršal Ojama poroča, da se ti oddelki razprše v okolici Mukdena do Šanve, sedem milj severno od Mukdena, japonska artiljerija pa strelja nanje. Drugi oddelek Japoncev je dosegel 10. t. m. zvečer Puko, 13 milj severno od Mukdena ter je zadal umikajočemu se sovražniku velikih izgub.
Poročevatec Reuterjevega urada pri Okuovi armadi poroča z dne 10. t. mes.: V pretekli noči je Okuova armada prišla skoro do železn ce in je kljub odločnemu uporu Rusov zasedla postajo Sujatun, južno od Mukdena, z glavnim ruskim skladiščem. Zaplenila je velikanske zaloge, med a j i m i šest milijonov pa t r o n. Tu so se skoro gotovo borili obkoljeni ruski oddelki. Dalje poroča brzojavka iz Tokia, da se Rusi z velikim naporom poizkušajo rešiti iz objemalnega obroča.
Iz Tokia 11. t. mes. opoldne datovana brzojavka se glasi: Zagozda, kalero so Ja ponci zabili skozi rasko središče ob Hunhu, se pomika dalje proti severu in je že došla doHampu studenca, severovzhodno od Mukdena. Rusi se baje unnkajo brez reda ob železnici proti severu, pri tem pa jih vedno bolj oklepa japensko središče in skrajno japonsko levo krile.
V soboto ob 2. uri popoldne je prišla v Tokio brzojavka: Rusi se umikajo severne od Mukdena. Japonci jim slede za petami.
Posebne pozornost je v sobeto zvečer vzbudila brzojavka londonskega .Dailr Te legrapha" iz Tokia. Glasi se: Japonci stoje 24 klm. pred Tjelinom. Gesta med Fušunom in Tjelinom je od Japoncev zaprta. Kuropatkin bo med gorami, ki leže vmes, težko ušel. Japonci smatrajo, da sta rusko središče in levo rusko krilo ebkoljeni.
Ti japonski oddelki, ki so došli tja, so skoro gotovo prodirali iz Dašičava do Paho in so približno pri Cinsutaju, po brbtu go rovja so prišli do Wangdalin prelaza, kjer se cesta od Fušuna zavije v cesto Inpan-Tjelin. Ondotnim ruskim oddelkom bi bilo tako mogoče umakniti se le proti Kirinu. Ce je to res, da so cesta in železnica Mukden-Tienlin in cesta Fušun-Wagdalin prelaz Tjenlm od Japoncev zaprti, tedaj bi bilo Rusom od Hunha severno mogoče umikanje le v smeri proti Kirinu, seve le pod po gojem. če ni že Inpana zasedlo skrajno desno krilo Kurokijevo ali Kavamurovo. Ce so te komunikacije proti Tjelinu zaprte, tedaj je umikanje za Linjeviča, Bilderlinga in Kaul-barsa silno težavno, če niso že prej sedaj •d Japencev zasedenih točk dosegli. Rennen-
kampfu, ki je stal na skrajnem vzhodnem krilu, se je skoro gotovo posrečilo doseč umikovalno cesto proti Kirinu iz Tjelina prej nego so Japonci prišli tja.
V zgoraj opisanem položaju se bo ostala situacija razklinila v manjše boje, brez pravega poveljstva. Izključeno pa seve ni, da so deli ruske armade, spoznaje nevarnost, ki jim je na skrsjnem desnem krilu grozila od Nogija, ob pravem času se začeli umikati in da so že pred Japonci prišli skozi Cinšutan.
Japonski list .Kokumin" pravi, da so Japonci razdrli železnico severno od Mukdena približno 37 angleških milj od Tjelina. Japonska armada je korakala naravnost po mukdenski cesti, prekoračila Hunho ter je preganjala sovražnika. Na zahodu Mukdena ležita dve ruski diviziji, katerima je nemogoče prodreti skozi japonske vrst. „Berolinski Lokalanzeiger" pa poroča iz Peterburga: Kurepatkin v svojih poročilih priznava, da se njegove umikajoče čete niso ustavljale Japoncem in da so imele velike izgube. Večina se v redu umika. V umikovalno spretnest Kuropatkinovo v Peterburgu zelo upajo.
Neka londonska brzojavka zatrjuje, da je prišlo v soboto ob 2 uri popoldne v Peterburg poročilo da bo Kuropatkin svoje glavno taborišče premestil v H a r b i n in se v Tjelinu sploh ne bo ustavil. Njegova zadnja brzojavka je iz Harbina.
Pariški listi zatrjujejo, da je v japonski zahodni armadi sodelovalo najmanj 60 000 v japonske vojake preoblečenih Kitajcev Ruska vlada bo baje protestirala.
Depisnik lista „Eche de Pariš" trdi, da je Kurepatkin edbil japonski napad na svoje umikanje. Umikanje se vrši v redu. Ruske izgube so velikanske, skoro 60.000 mož, a veliko topov Rusi nise izgubili. Tajne brzojavke poročaje. da se umikanje vrši v posameznih oddelkih. Ogenj Japoncev napravlja Rusom velike izgube, a njihovih formacij ni na nobeni točki predrl. General L i nevič krije umikanje, g e n e -ralKaulbars koraka eb železnici, paralelno zjaponci, da jim prepreči obiti zadnje čete ruskih armad. Večina armade se po mika po mandarinski cesti in na cesti Fu šan proti Tjenlinu, kjer se že nahaja ruski tren in zalege. Armada bo debila na severu tega mesta utrjena stališča, kjer se bo lahko vzdržala in rekonstruirala. Stališče v Tjenlinu je močnejše, nego ono v Mukdenu. Dopisnik upa, da po 14dnevnih bojih utrujeni Japonoi ne bodo Ruse resno nadlegovali Kuropatkin je prepreviden, da bi si pustil umikanje prestriči. Dopisnik trdi, da ima v Tjenlinu Kuropatkin 60 000 mož nevih čet.
„Berolinski Tageblatt* trdi, da so se Rusi pričeli prej umikati, nego se je to deslei mislilo. Levo rusko krilo se je pričelo umikati v noči ed 6 na 7 marca. Vse čete na fronti pri Šahu so sledile v noči od 7. na 8 marca. Japonci so mogli le počasi prodirati, tako da so še-le 9. marca zvečer prišli v Fušun. Japonska fronta se je baje že prej pri Hunhu ustavila. Nogi zasleduje Ruse proti Tjelinu. Umikanje Rusov olajšujejo elementi. Najprvo je bilo oblačno, potem so bili peščeni viharji, ki so onemogočili japonski artiljeriji, da bi natančno videla.
Druge vesti pa zopet trdijo, da je peta japonska armada pod poveljstvom Kava mure zaprla Rusem edino prosto pot od Fušuna proti Tjelinu. Morda se bo vršila ondi še kaka bitka. Peto armado so Japonci na skrivnem sestavili iz 6 divizij.
Predno so Japonci pretrgali železniško zvezo je bilo po poročilu „Novega Vremena" Rusom mogoče na dan odpraviti 40 vlakov s trenom proti severu.
Danes opoldne smo debili brzojavko iz Tokia, da so Japonci v soboto vjeli pri P u h o ruski oddelek ki se je umikal. Iz tega skoro sledi, da se bo Japoncem posrečilo zajeti le manjše ruske oddelke. Kuropatkinova poročila.
Peterburg, 11. marca. Kuropatkin poroča včeraj ob 6 zvečer: Popoldne je bilo umikanje naših armad silno nevarno, po sebno za voje, ki so daleč ed maadarinske ceste. — Japonci groze našim četam, a p o silnih naporih sosedajnaše armade izven nevarnosti. Sovražnik je obstreljeval našo umikalno črto od vzhoda in zahoda Mandarinsko cesto so obstreljavali od vzhoda z dveh točk, pri Tavi in Puhe. — Naše čete se jako hrabro drže. Japonci so vsled tega tako lahko pro dirali od juga, ker je reka Hunho, ki je krila naše umikanje, zamrznila. General Cer-pickij je ranjen, a je ostal na fronti.
Peterburg, 12. marca. (S. urad.) Kuropatkin je brzojavil carju 11. t. meseca: Umikanje se je izvršilo na prej določenih s t a 1 i š č i h. Zad nje čete tretje armade so zasedle pozicije na mandarinski cesti 25 vrsti od Tjenlina, od sovražnika so le malo nadlegovane.
Poročilo iz Tjelina.
Tjelin, 12 marca. (Poročilo peter-burške brzojavne agenture.) Od 7. t. m.
6 ure zjutraj de 9. t m. so napadali Japonci rusko levo krilo in ruska stališča ob Sahu. Na tej fronti so imeli velike izgube. Japonci so obšli pod trdovratnimi boji rusko desno krilo in so se približali cesarskim grobovom Dne 9. t. m. se Japonci vstrajno napadali železnico. Z velikim trudom se je posrečilo Rusom kraj Ungentun vzdržati. Japonske kreglje so padale na železniški tir.
Da vrže obkoljevalni oddelek Japoncev od svojega desnega krila, zbral je Kuropatkin velike bojne čete proti Cenitunu ob strani Siaguse ter je napadel Japonce. K u -ropat k in je bil sredi ognja. Silen veter je oviral operacije. Vas Cenitun so vzeli Rusi, vendar se Japonoi vnovič napadli od krila sem in so poravnali delni ruski uspeh. Na ta dan so prodrli Japonci južna stališča Rusov pri Kinšanu, med tem, k<j so od vzhoda in zahoda prodirali do železnice. Bati se je bilo, da Japonci Mukden obkelijo, zato ' e b i 1 o v n o č i 1 0. t. m. d a n o p o -v e 1 j e umakniti se v Tjelin. Dne 10. in 11. t. m. se je vršilo umikanje.
Dae 10. t. m. so Japonci nadaljevali z napadi na ruske pozicije pri postaji Chu-čitai. Kuropatkin je kencentriral južne od Chučitai artiljerijo proti Sesintunu, ki leži severno od Cenituna. Artiljerijski boj je trajal celo noč. Japonci so obstreljavali 13 km severovzhodno od Mukdena ležeči kraj Tsneztun. Istočasno so odkar so Japonoi prodrli pri Kinšanu rusko črto, mali ja ponski oddelki nadlegovali ruski krili. Mir?
Berolin, 11. marca. Wolffov urad piše, da ruska vlada ne misli na mir, ampak da hoče vojsko nadaljevati in na bojišče odposlati novo armado. Vse druge vesti so neresnične.
Peterburg, 11. marca. Ruska brzojavna agentura dementira vest o miru Washington, 11. marca. Ruski poslanik grof Cassini je dejal, da je car Nikolaj odločen vojsko toliko časa nadaljevati, dokler Rusija zmaga in sicer brez ozira nato, koliko časa bo to trajalo.
Peterburg, 12. marca. Vesti, da se v kratkem izda mirovni manifest, so vedno bolj določne. Mir se bo predlagal z izrecnim povdarkom sedanjih notranjih zmešnjav. Liberalci in re-velucijonarci bodo iz te nevarne situvacije izvajali konsekvence. Prebivalstvo je silno razburjene.
Bitka v tajfuna.
Peterburg, 11 marca. Tajfun, ki je že 8. t. m. divjal okrog Mukdena, je 9. t. m. zdivjal z nove silo. Od peska rumeno nebo in rumenosiva zemlja sta se strnila v ene. V ogromnih stolpih je gnal vrtinec fin prah, ki je napolnil vse luknjice. Gibanje je bilo komaj možno in več ko na pet korakov se ni videlo ničesar. Celo že več dni trajajoče gromenje iz tisoč topov je glušila ta atmosfera Pod temi za napadalca in brani-telja enako težkimi razmerami se je vršil zadnji odločilni boj za Mukden.
Baltiško brodovje.
Pariz, 11. marca. „Echo de Pariš"
pravi, da v Peterburgu o odplovbi baltiškega brodovja iz Madagaskarja niso poučeni. Skoro gotovo je hotel Roždestvenski pluti nasproti brodovju generala Nebogateva. Drugi listi zopet poročajo, da je rusko brodovje še vedno v Nassi Be.
Neverjetne vesti.
Pariz, 11. marca Listi poročajo, da je ruski vojni svet sklenil, da odstavi Ku-ropatkina. Dragomirov z ozirom na prijateljstvo do Kurepatkina ni glasoval.
London, 12. marca. Danes je tu cirkulirala vest, da je Kuropatkin vjet pri Fulinu in sicer, da se ga vjeli J a p onci s kupno z generalom Ivanom in vzhodno sibirskim strelskim kerom (?).
Izgube.
Tokio, 11. marca. Rusi so izgubili 90 poljskih topov in 51 težkih topov.
Tokio, 13. marca. Po uradnih cenitvah je število vjetih Rusev 4 0.00 0. Rusi so na stališčih ob Sahu izgubili 90.000 mož. Japonske izgube tu cenijo na
4	1.0 0 0 mož.
Cena za novo rusko armado reforme ?
Peterburg, 12. marca. Vlada razglaša, da je bilo sklenjeno že pred bitko pri Mukdenu, poslati na bojišče novih 300.000 moz. Vlada si je pri tem svesta naklonjenosti vseh patrijotičnih krogev, ki so pripravljeni storiti vse, da zmaga Rusija. Glasi se, da vlada sedaj resno namerava vpeljati reforme.
Kolin, 12. marca. .Kolnische Ztg." poroča iz Peterburga: Vojno ministrstvo je dobilo obvestilo, da je promet na črti
5	a m a r a - Z 1 a t o u s t t r a ns s i b irske železnice popolnoma z a -s t a 1. 2000 odprtih in zaprtih voz s po-šiljatvami za bojišče stoji na umikališčih. Povelje iz Peterburga je ustavilo sedaj vse pošiljatve blaga, da bo tir prost le za trans-
port 500.000 mož. T« se je zgodilo na car-jevo voljo. Doslej je sibirska železnica vsak dan prevozila 15 000 ton v Vzhsdno Azijo Vprašanje je, če bo nrngla železnica čete I dovolj hitro prevažati. Vlada je sklenila, da ' bo, kaker hitro se be na rekah raztopil led, pošiljala blago na bojišča po ladjah.
Govorioe v Peterbargu.
V Peterburgu se bile te dni razširjeno govorice, da je večina Kaulbarsove armade zajeta, da se ne more upirati i. t. d. Neki višji ruski častnik je dejal: Vse naše reserve so v beju, da branijo umikanje. Svežih čet imamo samo 26 000 mož, ki se ravnokar došli v Harbin. Ali bo to dovolj Kuropatkin« baje nedostaje živil in municije. Nogi je tako hitro pritisnil na železnice, da je onemogočil izvoz velikih ruskih zalog iz Mukdena, ki so sedaj japonski plen. KuropatkU ni hotel zažgati Mukdena, ker bi se vsled pežara Mukdena vnelo po celi Kitajski. Oi kraja, kjer se sedaj nahaja Kuropatkin, brzojavna zveza ni pretrgana, ker je Kuropatkin poslal več brzojavk, čuje se pa, da je radi resnega položaja dolečil nad estalimi brzojavkami jake ostro cenzuro.
L i p s k o , 12. marca. „Leipziger Ne«-este Nachrichten" perečajo iz Peterburga: V Carskem selu so vedeli ed četrtka popoldne, da je Kuropatkin izgubil bitko. Kolik ebseg pa ima poraz, tega še danes ne vedo natančno. Peterburški listi kar ed-krite pišej« o porazu ter pravije, da tem« niso krive posamezne osebe, ampak c.l zistem. Zistem je zločin, in se mora izpre-meniti.
Rennenkampfove čete v boja.
Mukden, 8. marca. Ko je Rennen-kampf ravno mislil iti zopet na konjeniški pohod, mu je došlo povelje, naj hiti na skrajne levo krilo, da prevzame poveljstvo nad svojim starim vojem, ki so ga Japonci srdito napadli: Sledil sem mu; položaj je bil tak, da so stali Japonci 2 vrsti zahedno od umikalne ceste. Umikanje pa se je pe-srečilo, ker Japonci niso mogli vsled sneženega meteža ničesar videti. Odtedaj smo se borili esem dni in noči pri Matzindjanu, ki zapira umikalno črto preti Fušunu. Bila je to silno zanimiva gorska vojska, v kateri sta se oba nasprotnika bila z veliko bravuro. Hrabre ruske čete so stale v najhujšem šrapnelskem ognju ko zid. Japonai nise prišli naprej niti za eno ped ter so 6 t. m. izgubili tri strojne puške. Rennen-kampf je bil odločen, vkljub težkim izgubam, držati se do zadnjega, a ob 7. zvečer je dobil povelje, naj se umakne.
L o n d e n , 10 marca. V Rim je da- \ nes iz Ojamovega glavnega stana došla brzojavka, ki pravi, da je general Rennen-kampf, ki ima na razpolago najboljše čete, napravil obupen protinapad, da predre japonsko črto; a je bil odbit z izgubo 9000 mož.
Rusko brodovje.
Hamburg, 10. marca. Črta Hamburg Amerika je prodala neki peterburški tvrdki dva parnika „Palatia" in „Phonicia". Ista družba se je pogajala o prodaji drugih ladij tudi v Londonu in Havru. Sedaj se še ne ve, katera ponudba bo imela prednost Hamburg, 10. marca. Ruski konzulat je že drugič sistiral nabiranje posadk za ruske ladje črte Hamburg-Amerika.
Črnomorsko brodovje se združi z baltiškim brodovjem?
Peterburg, 12. maja. Na tukajšnjem kompetentnem mestu izjavljajo, da so vse vesti tujih listov, ki pravijo, da bo Roždestvenski odpoklican neutemeljene. Ravno nasprotno je res, da Roždestvenski neprestano debiva ojačenj. V zadnjem času je bilo izdano povelje, najsetudi vojno brodovje v Crnem m orju pri pra v i za odhod v Tihi ocean.
Peterburg, 12. marca. V zunanjem uradu pripravljajo izjavo ruske vlade, naslovljeno na vse vlade velevlasti, v kateri se Rusija odpoveduje d a r d a -nelski klavzuli ter zahtevi z a s v o j e č r n o m o r s k o bredovje prostega prehoda skozi Dar-danele, z ozirom na izvan-redni položaj, ki je nastal vsled vojske.
Rusko-kitajska banka ople-njena ?
Peterburg, 12 marca „Novoje Vremja" peroča z bojišča: Ko so zadnji ruski vojaki zapustili Mukden, je planile več sto kitajskih težakov na skladišča in zaloge rusko-kitajske banke ter jih oplenili, v kolikor jih že niso prej izpraznili Rusi. Ker so Japonci takoj sledili umikajočim se Rusom, se jim je posrečilo prijeti mnogo plenilcev, ki so bili takoj usmrčeni.
Ruska poročila.
Mukden, 8. marca ob 10. uri ponoči. Zvečer je boj utihnil. Obe stranki sta fizično in moralno utrujeni. Negotovost, kaj bo jutri, dela vojake vse nervozne in nemirne. Ves dan je divjalo take peklensko streljanje, da ni bilo mogoče ničesa drugega
misliti, kakor kako bi se rešili iz tega groznega položaja. Dozdaj je uspeh boja tak. Naši zapadni oddelki so odbili vse napade, a so se morali precej umakniti, vsled česar nam izkuša sovražnik odrezati umikanje. Ob koncu današnjega boja so imeli Japonci sledeči položaj: Na zapadu od železnice ob reki Hunhe, do vasi Suetun (15 vrst od železnice, na severu vas Livujantun devet vrst od postaje Mukden, dalje vas Tašičao ob cesti na Sinmintin. Odtod se vrača sovražna črta na severovzhodu po reki Puhe de vasi Taudjatun 10 vrst zapadno od železnice Sovražnik zasleduje naše umikajoče se vrste. Nocoj dobivajo naši vojaki gorko hrano. Vojaki so vedrega duha, dasi mora velik del prenočevati pod milim nebom. Danes smo se cel dan umikali Ubita sta bila knez M a k a j e v in polkovnik Z a p o 1 j s k i, dva vrla častnika.
Mukden, 9 marca opoldne. Severno od Mukdena so celo noč čakali boja. Okoli 3. ure zjutraj se Japonci napadli Za-rajci so jih pustili blizu na 200 korakov in potem ustrelili. Vse napade so odbili z velikanskimi izgubami za sovražnika. Japonci so se skrivali za svojimi mrliči. Ko so ob 8. uri zjutraj Japonci odstopili, smo šli mi na bojišče pokopavat ubite. Bil je grozen pogled na množico mrličev. Naše izgube niso posebne. Zarajci so si danes zaslužili slavo s svojo hrabrostjo. Pri mostu čez Hunhe pri Fulinu so Japonci zjutraj začeli topniški boj, a čez eno uro sta pa že obe strani prenehali streljati. Veter je pihal s silo viharja; vojaki v zakopih so bili zasuti s peskom in prahom; ljudje so bili tako blatni na obrazih, da se niso več poznali med seboj. Tačas je Kuropatkin s svojim štabom ©bjabal pozicije. Veter je jezdece zavijal v oblake peska in jim je jemal sapo; videlo se ni včasih po pet korakov daleč. Japonski streli so večkrat pretrgali brzojav, a železničarji so ga hitro zopet popravili. Sredi ognja so plezali po drogih in napeljevali žice po izolatorjih.
Mukden, 9. marca. Med japonskimi jetniki je tudi nekaj nižjih činov nanovo osnovane japonske reservne divizije. Vero-jetno je, da se izkrcuje druga divizija na severni Koreji, da pojde proti Vladivostoku.
Na levem krilu.
Madzjadan, 6. marca. Proti Ube-nopuzi je včeraj grmel topniški boj od desete ure dopoldne. Ob 11. uri so se Japonci dvignili. Cez 25 minut so že udarili na našo srednjo postojanko, da jo predrti. Ta je kakor klin rezala naprej. Napad se je ob njej odbil, in zdaj so Japonci naskočili od strani, vsled česar se je moral ta oddelek umakniti v eno vrsto z drugimi. Japonci so takoj zasedli zapuščeno višino, a od vseh strani osredotočeni ruski ogenj jih je pregnal. Ob 1. uri so Japorci zopet napadli. Hoteli so prodreti med oddelkoma Danilova in Lju-bavina, da pridejo na cesto pri Fušunu in nam odrežejo zvez«. Danilov je vrgel sovražnika nazaj.
Madzjadan, 6. mat ca. Noč je prešla mirno. Ob ranem jutru so se oglasili topovi. Takoj je sledil naskok na celi črti. Ob 2. uri so prišle nove japonske čete. Nov naskok. Prišlo je do bajonetov; sovražnik je bil edbit. Ob 3. uri nov napad, a le na središče. Medtem so obsipavali naše vrste s šrapnelnim ognjem. Kakor bi se tajale, so ginile pod streli ruske vrste, a so obstale in odbile še tri naskoke.
Mazjadan, 9. marca, opolnoči. Molče, brez običajnega krika, stisnivši zobe, so se vrgli naši v boj, da vzamejo izgubljene postojanke pri Ubenopuzi. Luna je svetila in nekaj čarobnega je bilo v tem nočnem napadu. Vojaki s« hiteli mimo generala Rennenkampfa, ki je opazoval napad. Rusi so prodirali nevzdržno. Ob poldvanajsti uri so že zopet imeli v rokah prejšnje postojanke, pokrite s sovražnimi trupli.
Madzjadan, 9. marca, ob pol osmih zjutraj. („N. Vr.") Ob pol ene ponoči se je začel zopet boj — 17. dan bitke. Naši so pregnali sovražnika in mu vzeli dva topa. Nato je začel boj utihovati, ker so bili vsi preveč utrujeni. Ob polpetih zjutraj je začel sovražnik zopet napadati z vso trdo-vratnostjo naUbenopuzo. Ne čakaje povelja so se jim vrgli Rusi nasproti. Dvakrat so vzeli Japonci postojanke in jih zopet izgubili. Rusi so dobili pri tem še en top. Od 10. do 2. ure podnevu so bili odbiti vsi japonski napadi.
V središču.
Mukden, 7. marca. Danes so Japonci velikokrat napadli oddelka generala Cerpickega in Topornina, a so bili odbiti ob 10. uri dopoldne. Ob poltreh popoldne je bil zopet odbit napad pri Banjapudci. Rusi so vzeli Japoncem 3 topove. Ljaobej-ski konjeniški oddelek je bil dne 2. marca od sovražnika odrezan, a se je prebil skozi in pripeljal še jetnikov seboj.
Mukden, 8. marca. Včeraj smo zajeli okoli 500 japonskih jetnikov. Pripovedujejo, da so skrajno utrujeni in da so se nekatere divizije skrčile na polovico. Pri-
tisk od severa gre proti železnici in je prisilil naše čete, da so se umaknile. Pri re-servah igra godba. Rusi so na več krajih vrgli Japonce iz njih postojank, a položaj se menjuje z veliko naglico. Zjutraj so faponci že pretrgali našo brzojavno zvezo s Harbinom, a smo jo takoj zopet popravili. Naši odhajajo s prednjih postojank v središču in ob zapadni črti v popolnem redu, a zažigajo zaloge. Izgubili sme včeraj na zapadni fronti okoli 7000 mož
Pariz, 9. marca. Min. predsednik Rouvier dementira, da bi bil on pisal kako pismo glede ruskega posojila. V Anverpi so bili naročili več parnikov, ki naj v Tihem oceanu čakajo brodovja admirala Rožde-stvenskega s konservami. Zdaj je prišlo na-ročilo, d a n o b e n p a r n i k ne pojde vTihi ocean.
Mukden 8. marca. Na južnih postojankah niso Japoci vkljub vsem naporom dosegli nobenega uspeha. Prestavili so potem svoje sile na zapad. O junaštvu generala Cerpickega pripovedujejo prava čudesa. Rusi so med vjetimi Japonci našli tudi Hinda, ki je bil izprva v Port Arturju, a so ga Japonci sprejeli v svojo armado. Okoli Mukdena mrgoli japonskih ogleduhov. Vsak dan jih Rusi nekaj vjamejo, Kitajcev in Japoncev. Pri Jerafantunu so o belem dnevu zasačili japonskega častnika, ki je risal stališče naših baterij. Gromenje topov je strašno, kakor bi tolklo na desettisoč bobnov. Vkljub velikanski bojni črti je dostavljanje streliva pri Japoncih vzorno. Na jugu se dviga dim gorečih ruskih skladišč, iz katerih doslej niso vzeli niti drva niti zrna.
Ruski diplomat o Kuropatkino-vem porazu.
Pariz, 10. marca. „La Patrie" poroča o razgovoru z odličnim članom ruskega poslaništva v Parizu. Diplomat se je sledeče izrazil o Kuropatkinovem porazu: „Mi v ruski eficijelni javnosti sploh nikdar nismo pričakovali neposredne zmage našega orožja. Toda gotovi smo, da slednjič zmagamo — Sovražnik mora biti izmučen, njegov človeški materijal porabljen. Zato je treba časa. Japonci so pred Mukdenom imeli armado 500.000 mož, Rusi le 350.000 mož. Ko se je Kuropatkin po bitki pri Ljaojanu umaknil v Mukden, je vedel, da bo imel sedaj tri mesece mir, in da, ako bodo Japonci napadli, jih bo to stalo 100 000 mož. Mukden je torej le druga umi-kalna. črta, tretja je Tjenlin, četrta bo Har-bin. Čim dalje se razprostira japonsko operacijsko polje, ter se Japonci oddaljujejo od svoje operacijske baze, tem bolj se bodo množile težkoče Ti kraji ne dovoljujejo živeti tako veliki armadi od pridelkov dežele. Nekaj časa po začetku vojske so mogli Japonci poklicati pod orožje 800.000 mož; a od teh so že v raznih bitkah in pod Port Arturjem izgubili 300.000 mož. Napad na tretjo umikalno črto, na Tjelin, bo stal Japonce novih 100 000 mož, in ko bi se Kuropatkin i potem moral umakniti v Harbin, bi rusko armadno vodstvo prisililo Japonce porabiti 300 000 mož za varstvo svojih zvez z bazo. Ko bo prišel pravi trenutek boja, najbrže v avgustu, bo ruska armada, ojačena s svežimi silami, pričela ofenzivo ter si priborila zmago Toda dotlej moramo imeti potrpljenje, dokler se ne izvrši Kuropatkinov načrt, ki obstoji v tem, da se vedno umika ter pri tem zadaja sovražniku velike izgube. Ako se Kuropatkinu posreči umikanje, in ako ga Ojamova armada ne bo mogla ob koliti, potem so bitke pri Ljaojanu in ob Šahu le strašni boji, ki naj zadržujejo sovražnika, Rusiji pridobe časa ter utrudijo nasprotnika.
Tako ruski diplomat. Resni načrti se ne izklepetajo tako. Japonci dobro vedo za take namere in pač ne bodo dali Rusom časa, da bi jih izvršili. Tudi praška „Politik" da nes priznava, da bi Rusija potrebovala celo leto, predno bi mogla na bojišču zbrati dovolj novih moči.
Politik je mnenja, da sedaj še ne bo miru Spominja se carjevih besedij, da bo ta vojska odločila o vzhodnoazijskem vprašanju in zato Rusija ne sme nazaj. Pripraviti se mora na večletno vojsko.
Ojamov nadaljnji načrt.
Washington, 11. marca. Iz To-k i a so prišla poročila, ki pravijo, da je Ojama sklenil z velikim delom svoje armade predirati dalje v smeri proti Harbinu, da izvrši svojo nalogo in izrabi Kuropatkinov poraz. Vojni minister je Ojami brzojavno poslal čestitke na zmagi. Ojama v odgovoru pripisuje zaslugo za uspeh cesarju, hrabrosti in nevstra-šenosti častnikov in moštva.
Naša priloga. O situaciji na bojišču, o kateri govori naš članek „Bitka za Mukden" in o kateri smo tudi v prejšnjih listih priobčili jasna poročila, bomo jutri priložili posebno prilogo, ker nam danes tega radi tehniških ovir ni bil« mogoče.
Dnevne novice.
Javni obrtni shod v Novem mestu se je jako sijajno obnesel. Predsedoval je g. župan pl. S 1 a d o v i č. Gosp. primarij dr. V. G r e g o r i č je govoril o potrebi skupnega in enotnega narodnogospodarskega delovanja, g. Iv. K r e g a r je obširno razpravljal o obrtni noveli. Govorili so še gg. M a 1 o v i č, S 1 a d o v i č, dr. G r e g o r i č inFrančič o potrebi obrtnega kreditnega društva. Sklenili so, da se ustanovi tako društvo, ako pristopi najmanj 100 članov, ki vplačajo deleže po 100 K. Izvolili so pripravljalni odbor, v katerem so gg.: pl. S 1 a -dovič, Frančič, Malovič, Štefan o v i č in Agnitsch. Natančneje poročilo objavimo jutri, novomeškim obrtnikom pa želimo obilo uspeha pri njih trudu za organizacijo svojega stanu!
Kako se dr. Tavčar v svojem listu povzdiguje! V „Slov.Narodu" beremo: Ako bi imeli še več takih mož, kakor je dr. Tavčar, bi bilo gotovo boljše za nas; zato mu Bog daj še mnogo let!" Ko bi kak klerikalec o sebi kaj takega objavil! Privoščimo dr. Tavčarju to nedolžno veselje, ki je značilno za vrednost cele liberalne stranke!
Zahtevajmo povsod enakopravnost. Iz Mirne na Dolenjskem. Na zahtevo tukajšnjega katoliško - narodnega županstva izvršilo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu plane in stroškovnik za novo šolo v slovenskem jeziku. Vigilantibus jura! Vsa čast vrlemu g. županu Mihaelu Strahu, ki nastopa brez strahu za pravice slovenskega jezika! Posnemajte ga. Seveda ne moremo iskati pravilne slovenščine pri uradnikih, ki so prešinjeni z nemškim duhom, vendar je že to velik korak naprej, da smo prišli iz nemškega Reicha na domača slovenska tla!
—	35letna službena doba.
Vest, da se bo uradnikom že po 35letni službeni dobi uračunala v kratkem cela pokojnina, se sedaj še ne potrjuje, pač pa to stvar »študirajo".
—	Uboj po naboru. Po vojaškem naboru v Kamniku je bil 2. t. mes. v Vodicah ubit kočarjev sin Martin Pavlin iz Bu-kovice. Aretirani so vsled tega fantje Franc Bališ. Andrej Križnar, Florijan Hafner, Jernej Kuhar, vsi iz Vodic.
—	Umrla je v Ljubljani knjigovod-jeva soproga gospa Terezija T h o -m i t s c h , stara 68 let.
—	Silovit mutec. Dne 11. t mes. je napadel neki mutec, ki ga je imel posestnik Ivan Pezdir iz Vnanjih Goric št. 13 za hlapca, v hlevu Pezdirjevega pastirja, ga vrgel na tla in tako močno davil, da je ti ščal pene. Ko je Pezdirjev sin to videl, je poklical očeta, ki je mutcu namignil, da tega ne sme delati. To pa je mutca tako razkačilo, da je počakal gospodarja pred vratmi, in ko je ta prišel, ga je mutec udaril po glavi z vago od voza tako močno, da mu je prizadjal 5 eol dolgo in široko rano nad očesom
—	Nasledki zakonske nezvestobe. V ljubljanski okolici živi precej imovit posestnik in mesar, ki ima lepo, mlado in brhko ženo. Mož, ki je še mlad in tudi lepe unanjosti, je ljubil svojo ženo, kakor se spodobi zakonskemu možu. Vkljub temu je pa ona začela znanje z mladim premožnim uradnikom Ivanom Okornem v papirnici v Medvodah Nezvesta žena je kradla svojemu možu denar in ga dajala ljubimcu, ki ga je nalagal v „Kmet-ski posojilnici". Vabila ga je večkrat k sebi, posebno ob odsotnosti moža, ki ga je večkrat nagovarjala, naj gre ta in ta dan kupovat vole. To bi bilo trajalo bogve še kako dolgo, ko bi ji ne bila mešala štrene gospodarjeva služkinja. Ta je namreč že dalj časa opazovala, da v hiši ni vse v pravem redu. Vso stvar je izdala svojemu gospodarju, kojemu je na to žena pobegnila. V četrtek popoldne je prišel Okorn v go spodarjevo gostilno, kjer je pretil, da bode dotičnega ubil, kdor ga je izdal. Za vso stvar je izvedelo medvoško oroz-ništvo, ki je zaradi hudodelstva nevarnega pretenja Franca Okorna aretovala. Mesar, kojemu je vedno primanjkovalo denarja, je sedaj slutil, da mu je žena kradla denar in ga najbrže dajala Okornu. V petek se je mesar pripeljal v Ljubljano in stvar naznanil stražmojstru Lovru Brezniku, ki je takoj obvestil tukajšne hranilnice, naj se dotičnega prime, ki bi na tako ali tako ime prišel po denar. Kmalu nato je „Kmet-ska nosoiilnica" obvestila telefonično policijo, da je sedaj dotičnik tam. Stražmojster
Breznik se je takoj podal v posojilnico in predstavil k uradu Okornovega brata Antona Okorna, ki je trgovski pomočnikov Ljubljani. Leta je izpovedal, da mu je dal hranilnično knjižico njegov drugi brat Ivan, ki je tukaj pri vojaškem naboru. Ker se je izprevidilo, da Anton Okorn nima pri tem nikake zveze, so ga izpustili, brata Ivana so pa pri vojaškem naboru aretovali. Knjižica se je glasila na Franca Okorna in je bilo v nji naloženih 2000 kron. Brat Ivan je potem izpovedal, da mu je knjižico dala žena mesarjeva pred odhodom na nabor, in da naj denar dvigne, zato mu je pa obljubila 20 kron. Ker je gospodar izpovedal, da je tudi ta grozil doma, da bode dotičnega, ki je njegovega brata izdal, ustrelil, so ga obdržali v zaporu in potem izročili c. kr. deželnemu sodišču. Stražmojster Breznik se je peljal potem v petek popoldne v Medvode, kjer je z orožniško asistenco izvršil pri Okornu hišno preiskavo. Našli so več ljubavnih pisem v peči, ki so bili napol sežgani in iz katerih je bilo razvideti, da je nezvesta žena kradla možu denar, da bi bila potem s svojim ljubimcem pobegnila. Dobili so tudi ženo v neki drugi hiši v neki čum-nati zaklenjeno, kjer je najbrže čakala, da se povrne Ivan Okorn z denarjem. Toliko ogoljufani mož pa ni pustil aretovati nezveste in tatinske žene, ampak je samo rekel, da jo bode spodil. — Taka so pota zakonske nezvestobe.
—	Admiral baron Spaun se je vrnil iz Pariza v Gorico.
—	Umrl je v Nabrežini krojaški mojster g. Vekoslav G r b e c. — V Gorici je umrl sedmošolec Bogomir C o -U č, sin sestre pokojnega dež. poslanca dr. Žigona vdove veleposestnikove.
—	Sodišče brez sodnikov. V Poreču so oboleli vsi uradniki okrajnega sodišča. V Poreč je delegiran neki sodnijski tajnik.
—	Prememba posesti. Golar-jevo hišo v Kranju je kupil g. Janez Novak, pekovski mojster v Ribnici
—	Novo avstrijsko vojno ladjo »Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan" bodo spustili v Trstu v morje dne 21. t m.
—	Imenovan je za nadučitelja v Tolminu gosp. Fran Bogotaj, sedaj v Kobaridu.
—	Iz litijske okolice. Novo šole bodo na Savi letošnjo pomlad pričeli graditi. Opeko in drugi materijal že privažajo. — Umrla je na porodu Neža Pavliha, kočarjeva žena Zapušča več malih otročičev. —■ Na Slemškem pri podružni cerkvi sv. Križa, bo vsaki petek v postu ob 9. uri postna pridiga in sv. maša.
—	Savske novice. Bratovščina svete družine se bo na praznik sv. Jožefa ustanovila na Savi. - Influenca in pljučnica, ki je precej močno nadlegovala ljudi je sedaj prenehala. — Tukaj nameravajo razširiti pokopališče — Vreme je tu prav toplo metulji že letajo in tudi podlesek že cvete.
—	Na Sveti gori pri Litiji je padlo snega pred pustno nedeljo nad 1 meter.
—	Iz Sk. Loke se nam piše: Ni res, kar se je pisalo, da bi bil g. Železnikar meni ali mojim staršem prepovedal hoditi ali sodelovati v katoliškem izobraževalnem društvu; tudi je on vedno volil na katoliško-narodno stran ter se potegoval za to stranko. Jernej Tavčar, klobučar.
Llubllnnske novice.
lj Dva nevarna ognja. V sobote zvečer je nastal ogenj v hiši Ferdinanda Si-monettija na Mestnem trgu št. 6. V stanovanju mestnega učitelja g. Pavla Gorjupa pelje iz peči v dimnik neka lončena cev, ki je prekratka in je tako prišel ogenj do nekega tramu, ki je ozidan v bližini peči. — Oddelek „Reševalnega in gasilnega društva" je ogenj pogasil. Pohvaliti je pri tem požrtvovalnost vežbalca g. Dachsa, ki je bil s svojim oddelkom v najkrajšem času na licu mesta, škode je 250 kron. Ce bi bil ogenj nastal ponoči nastala bi bila lahko velika katastrofa. Dim je bil tolik, da so ognje-gasci komaj prišli do ognja. Načelnik ognje-gasnega društva g. Stricelj je še v pozni uri opetovano inspiciral pogorišče ter odredil vse varnostne naprave. — Včeraj popoldne je nastal ogenj v tivolskem gozdu. Gorelo je v okrožju kakih 500 metrov. Gorelo je na dveh krajih zahodno od Koslerjevega gradu in pri reservoarju mestnega vodovoda. Ker je bila silna sapa, je bila nevarnost precejšnja Ogenj so pogasili redarji, vojaki in ostalo občinstvo, tako, da došlo ognjegasno društvo ni imelo opravka.
lj Trgovska in obrtniška zbornica ima v torek, dne 14. marca 1905. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, prov. predsednika in treh računskih pregle-I dovalcev. 5. Osnova stalnega odseka. 6. Vo-! litev dveh zborničnih zastopnikov pri ko-misijonelnih obravnavah radi zagotovitve vo-
jaških naturalnih potrebščin. 7. Podelitev ustanov učencem in učenkam c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani. 8. Obda-čenje družb z omejenim jamstvom 9. Program za reformo in izpopolnitev delavskega zavarovanja. 10. Poročilo o pripravah osrednjega mesta združenih zbornic z ozirom na morebitno carinsko ločitev od Ogrske. 11. Prošnja za zvišanje prispevka za vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole v Šmartnem pri Litiji. 12. Poročilo o nabavi razkaznic, sestavljenih po statistični centralni komisiji na podlagi zadnje obratne štetve.
lj Vojaški begun. Bivši kadet Edvard Rieder je zopet dne 2. t. m. dezer-tiral od svojega sedanjega pešpolka št. 87 v Pulju.
lj Tavina. V noči od 9. na 10. t. m. je dosedaj še neznan tat ukradel zasebnici Ivani Gregarinevi škaf perila, ki ga je bila popustila čez noč pred hišo št. 6 v Trnovskih ulicah. V škafu so bile moške in ženske nogavice vredne 21 K 60 v.
lj Izpred dež. sodišča. ?rizivu urednika „Slov. Štajerca", g. Križmanu, je dež. sodišče ugodilo in ga oprostilo tudi od kazni 10 kron. G. Bavdek se ni pritožil in sedi še na zadnjič mu odmerjenih 4 tednih. — Prizivu jurista g. S v e t k a je deželno sodišče ugodilo, ker so prizadete stranke prosile zanj ter mu kazen 14dnevnega zapora znižalo v globo 30 K.
lj Slovensko gledališče. Jutri „M o č tem č", drama v 5 dejanjih, spisal Lev Tolstoj.
lj Izkaz posredovalnega od-seka ,,Slov. trgovskega društva Merkur". Iščejo se: 4 pomočniki galanterijske stroke in dva pomočnika špe cerijske in želez, stroke za Ljubljano; 1 po močnik galanterijske stroke za Ptuj; 7 pomočnikov mešane stroke za deželo; 1 kon-torist za Celje; 1 kentorist za deželo; 1 praktikant za Kranj; 3 učenci za Ljubljano; 1 blagajničarka za Celje; 1 blagajničarka za Ljubljano. — Službe iščejo: 4 pomočniki manufakturne stroke; 1 pomočnik špecer. stroke; 1 pomočnik galanterijske stroke; 4 pomočniki špecerijske in želez, stroke; ' 16 pomočnikov mešane stroke; 3 kontoristi; 1 kontoristinja; 1 prodajalka oz blagajničarka; 1 učenka.
lj Umrl je v Trstu grof A i c h e 1 -b u r g. Pripeljali ga bodo v Ljubljano ter jutri popoldan ob 4. pokopali pri sv. Krištofu.
lj Deputaciji ljubljanskega ,,Sokola", ki je prišla v Gorico k pogrebu Osk. Terglava, na tumošnji policiji niso dovolili iti peš za krsto, marveč deputacija se je morala peljati v kočiji, sicer odprti, za pogrebom.
Dr. Stransky o položaju.
Praga, 12. marca. Na volilnem shodu je dr. S t r a n s k y izjavil o položaju: Ce se je dosedaj reklo, da se ne da v Avstriji vladati proti Nemcem, je dokazala doba Koerberjeva, da je še težje vladati samo ž njimi. Češka politična moč raste. S sedanjo vlado, katere nastop pomeni obrat na bolje, niso Cehi sklenili miru ampak le primirje! Ni izključeno, da si Gautsch pridruži za ministre 2 Ceha, 2 Poljaka in 4 Nemce. Cehi naj sprejmejo tak® ponudbo, a klub si mora ohraniti svobodo
Dr. Kramar o položaju na Ruskem.
Mladočeški voditelj dr. Kramaf se je o porožaju na Ruskem izjavil nekemu ruskemu časnikarju: Jaz se čudim, da zdaj, ko stetisoči ruskih vojakov z neobičajnim junaštvom branijo del svoje domovine, v Rusiji njihovi bratje tako brezskrbno sede doma, se razveseljujejo, hodijo v gledaRšča in koncerte in nimajo niti toliko vesti, da bi se v tem skrajno kritičnem času resno bavili s potrebnimi reformami. Ce bi se sklical „Zemskij odbor", ne bi smel imeti preveč članov, kvečjemu 400 do 500 poslancev, kajti čim več je poslancev, tem manj se dela. Poslovnik bi moral biti silno strog, da bi bila obstrukcija nemogoča. Za splošno in enako voliino pravico Rusija še ni zrela. z,enska volilna pravica ne bi bila nikakor na mestu. Najbolj bi moral biti zastopan kmečki stan, kateri najbolj potrebuje reform. V njem je moč in bodočnost Rusije. Mestni poslanci ne bi smeli biti nikakor v večini proti kmečkim. Voliti se ne bi smeli ljudje, mlajši kakor 35 let. Tudi gosposka zbornica bi bila potrebna, da se Rusija ne strmoglav v še večie zmešnjave.
Slike turških posadk v Makedoniji.
Neki avstrijski reservni častnik, ki sedaj po opravkih potuje po Makedoniji in Stari Srbiji piše svojemu prijatelju : Vsled denarnih stisk turška vlada jako neredno izplačuje plačo svojim častnikom in vojakom ;er jako nezadostno skrbi za oskrbovanje in >blačilo čet. Čete so slabo hranjene in tako »blečene, da reveži silno trpe vsled mraza, [er država ne skrbi niti za najprimitivnejše
potrebe varuhov svojega dostojanstva je razumljivo, da se častniki in vojaki poslužujejo zelo primitivnih sredstev, da dobe kaj denarja. V nekaterih krajih se ponujajo častniki po prodajalnicah, ki so bolj podobne luknjam, ljudem ki ne znajo pisati, za spi-sovanje raznih pisem. Nekako posebnost v teh zakotnih pisarnah je sestavljanje peticij katere potem razkričavajo evropski listi k t važne politične izjave. Sam sem videl take luknje, ki so imele napis: „Tu se sestavljajo najizdatnejše peticije. V francoskem jeziku dva pijastra, turške za 20 parov." Med prodajalci po bazarjih najdeš mnogo turških častnikov, ki ondi prodajajo vsake vrste stvari, tudi orožje, za jako nizke cene, da brez posredovalca tem več izkupijo za svoj i metek. Take slike iz turških garnizij dovolj jasno slikajo, položaj čet. Poleg tega pa to gotovo tako vpliva na prebivalstvo, da ugled armade gotovo ni najboljši. Dunajski listi pravijo, naj se ozira tudi na armado, ko se bodo razpravljale finančne reforme.
Vstaško gibanje na Balkanu.
Med makedonskimi vstaškimi odbori tako v Sredcu kakor tudi na deželi se je pričelo živahno delovanje. Vrše se shodi in mala posvetovanja. Mnogo brezposelnih oseb je pripravljenih, da odrinejo na makedonske gore. Makedonska organizacija žal ni složna m je razdeljena v dve stranki. Če vzruhne vstaja, bo ta nesloga vplivala jako negodno. Za spomlad je vse pripravljeno in obmejne straže ne bodo močne dovolj, da bi zabra nile vstaškim četam v Makedonijo. Četam so, razmere v Makedoniji jako dobro znane Nekaj jih je že v Makedoniji in delujejo z dobrim uspehom osobito ob reki Struma Neko četo so v vasi Vavkliš obkolili turški vojaki, a vkljub temu, da je hitelo na pomoč vojakom turško prebivalstvo, so vstaši pobegnili. Turki so bili zato tako razjarjeni, da so požgali pol vasi in umorili 15 kmetov in 25 žensk. Turki so izgubili v bojih 50 vojakov in so zaprli mnogo sumljivih Bolgarov.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Poročilo Briandovo o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države bo razdeljeno v Francoski zbornici v približno osmih dneh. Poročilo obsega 220 strani in prinaša tudi zgodovino o razmerah cerkve do države. Tudi razmerje protestanške in judovske vere do države je opisano. Tretji del poročila obsega cerkveno zakonodajo v inozemstvu: v Ameriki, na Angleškem, v Nemčiji, Švici itd. Poročilo obsega tudi vsebino več važnih listin, tako galikansko izjavo iz 1. 1862., konkordat iz 1. 1801. in silabus.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 11. marca. Pretekli teden so bih v kurskem in orelskem guber-niju kmečki nemiri. Vojaštvo je pomirilo kmete. Sedaj so še nemiri v sjevskem okrožju.
Peterburg, 11. marca. Vlada je izdala razglas, v katerem se zagrozi vsakemu, kdor bi hujskal kmete proti obstoječim zakonom, z denarno kaznijo 300 rub Ijev.
Varšava, 11. marca. Položaj je ttf jako opasen. Hišni posestniki dobivajo grozilna pisma, da naj znižajo najemnino za stanovanja.
Varšava, 11. marca. Izboljšalo se je zdravstveno stanje policijskega komisarja Rastegejuva, ki je bil ranjen. Napadalca, ki je streljal nanj, še niso izsledili.
. P e t e r b u r g , 12. aprila. Ruska br zojavna posredovalnica izjavlja, da so bila poročila o kmečkih nemirih v saratovskem okraju pretirana. Balahovski kmetje so sekali v gozdu posestnika Lvvoffa drevesa sklicevali so se, da imajo pravico, a pristnosti listin na katere so se sklicevali, niso dokazali. Ubogati niso hoteli oblasti, ki so jim prepovedale sekanje. Ko je došlo vojaštvo, so je kmetje napadli s kamni. Več ka zakov in vojakov je bilo ranjenih.
Pariz, 12. marca. Voditelji vseh naprednih strank so imeli tu shod. Sklenili so skupno nadaljevati boj proti samodržtvu
H a m b u r g , 12 marca. Lastniki ladij so dobili iz Bakua poročila, da so v mestu napadi in plenjenje na dnevnem redu. Obesili so 22 oseb, ki jih je vojaštvo zasačilo pn plenjenju. — Tudi kmetje na Ukrajini plenijo.	1
Orel, 12 marca. Iz orelske in kur-ske gubernije so došla poročila o velikih delavskih nemirih. Od 2 t. m. nadalje napadajo kmetje posestva. Uničili s o ž e popolnoma 15 velikih posestev. Prebivalstvo je prosilo vojno ministrstvo za vojaško pomoč. Ob leki Dnieni je bil boj med vojaki in kmeti, v katerem so poraženi kmetje.
Kolin, 12. marca. „Kdlnische Zei tung" iz Peterburga poroča : da se je raz počila bomba v hotelu, kjer je stanoval Anglež Lincoln. Raztrganje bil na drobne kosce. Težko ranjeni
sta tudi dve ženski, ki sta stanoval v sosednih sobah. Našli so v Lincolnovem kovčegu še dve bombi. „Voss. Ztg." poroča: Lincoln je stanoval 17 dni v hotelu „Bristol\ Danes ob 4. zjutraj je spravljal svoje stvari, ker je hotel odpotovati in pri tej priliki je razpočila bomba. Sumijo, da je bil Lincoln japonski agent.
Peterburg, 11. marca. Dognali so, daje b i 1 a L i n oo 1 n o v a soba zaloga za razstrelilne snovi prekucijskestranke. Policija noče o izidu preiskave ničesar objaviti. Bomba je_bila baje namenjena Trepovu.
Razne stvari. Najnovejše.
Sedem vojakov je vrgel v morje. Iz Melille se poroča, da je Regis zašil sedem sultanovih vojakov, ki so izvršili neki zločin, v žaklje ter jih vrgel v morje. — Srbska skupščina bo skoro gotovo razpuščena, ker neodvisni ra-dikalci hočejo glasovati za posojilo le pod pogojem, če se isto rabi za voj. namene. — U m r 1 je slikar Rudolf Alt, star 93 let - Dr, Lueger bo tekoči teden pri sv. očetu v avdijenci. — Stavka newyor-skih uslužbencev cestne želez, je končana — Saški kralj toži 16 listov radi razža-ljenja veličanstva, ker so pisali ugodno za grofico Montignozo. — Boj dragoncev. V Dunajskem Novem mestu so se sprli dragonci radi narodnosti ter se pobili s sabljami. Več hudo ranjenih so prepeljali v bolnišnico.
Telefonska In brzojavna poročila.
Pariz, 13. marca. Iz Peterburga po ročajo nekateri listi, da je Kuropatkin brzojavno prosil carja, naj ga odstavi od vrhovnega poveljstva, ker je sedaj duševno in telesno preutrujen, da bi mogel ostati na tem mestu. General Suhomlinov, učenec Dragomirov, je izjavil, da je pripravljen prevzeti to mesto, če veliki knez Nikolaj Nikolajevič sprejme mesto genera-lisima.
Tokio, 13. marca. Maršal Ojama poroča: Rusi so pustili na bojišču 26.500 mož. Zaplenili smo dve zastavi, 60 topov, 6000 pušk, 150 municijskih voz, 220.000 artilerijskih krogelj, 25 milijonov krogelj za puške, veliko Kohu žita, 2000 konj, 1000 vagonov z obleko, en milijon kosov kruha, 16 ton sena itd.
London, 13. marca. Reuterjev dopisnik v Kurokijevem glavnem taborišču poroča preko Fušuna: Vidi se, kakor da bi Kuropatkin zadržaval Japonce ob železnici proč od sebe. Rusko umikanje se še precej ugodno vrši, holmi so za Ruse obramba, za katero varno korakajo. Vsi Rusi so še severno od Hunhu. Kuropatkin bo z glavno armado skoro gotovo ušel obkoljenju, rešil je tudi večino topov, vender se je Japoncem posrečilo ujeti nekaj Rusov. Vse japonske čete so šle preko Hunha za Rusi. V soboto so japonske čete 10 milj vzhodno Mukdena prodrle skozi ruske čete in jih razločile v dva dela. En del prodira severno - vzhodno od Fušuna, na jugu pa se vzdržujejo Rusi nedaleč od tira železnice. Edina pot za Ruse je med železnico in cesto, ki sta od Japoncev zasedeni.
London, 13. marca. Listi poročajo : 60 odstotkov vojne moči, katero je Kuropatkin zbiral okolu Mukdena eno leto, je uničene. 30.000 mrtvih Rusov leži ob železnici. Število ranjenih je trikrat tako veliko. Japoncem so se udale cele ruske brigade. Japonci so zaplenili 500 (?) topov in eno polno rusko vojno blagajno. Ruski odpor v Mandžuriji je sedaj popolnoma zlomljen.
Pariz, 13. marca. V Carskem selu je baje vojni svet v principu že sklenil, da odpokliče Kuropatkina in da bo generalisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Peterburg, 13. marca. V kratkem bodeta mobilizirana dva voja 21. in 23.
Peterburg, 13. marca. Rusi imajo sedaj svoja stališča pri Tjelinu, deloma se pa bližajo temu kraju Japonci gredo v posameznih oddelkih počasi za njimi.
London, 13 marca. Ruski poslanik vPekinu je pri kitajski vladi protestiral, da so se kitajski vojaki pri Sinmintinu z Japonci borili proti Rusom.
London, 13. marca. Rusi s* kitaj-! skega generalnega guvernerja s silo odpe-| ljali seboj iz Mukdena, ker ga dolže, da je podpiral Japonce. Od japonskih armad je imela največ izgub Okuova armada, 15.000
mož. Med temi ranjeni so trije japonski generalni majorji.
Pariz, 13. marca. V sobe4 popoldne so bili veliki knezi nenadoma pozvani k carju. V seji se je soglasno sklenilo, d a se vojska nadaljuje.
Pariz, 13. marca. Dohajajo poročila, da kitajski general M a koraka proti Mukdenu pod predtvezo, da bo ščitil grobove kitajskih cesarjev.
Tokio, 13. marca. Rusi izgubili 150000 mož, 50.000 Rusov je vjetib, 100 ruskih topov zaplenjenih.
Tokio, 13. marca. Ojama poroča: Poraz Rusov je popoln. Vsak trenutek se udajajo novi ruski oddelki.
Pulj, 13. marca. Da se vhod v pristanišče popolnoma zavaruje, bodo zgradili v morje nov nasip, ki bo stal šest milijonov kron.
Budimpešta, 13. marca. Košut je priobčil članek, v katerem grozi, da Ogri ne bodo dovolili ne vojaških novincev in tudi ne davkov, če ne bodo dobili v armadi mažarskega poveljnega jezika.
Praga, 13. marca. Glede na vesti, da namerava baron Gautsch ponuditi Cehom nekaj ministrskih sedežev, izjavljajo »Narodni listy«, da se ne bo našel noben češki politik, ki bi sprejel to ponudbo, dokler se ne zagotovi Cehom izpolnitev njihovih zahtev.
Carigrad, 13. marca. Turčija ne skliče samo preteklo leto nesklicanih rezerv-nikov tretjega armadnega kora, ampak tudi letošnje vojaške novince in novince iz četrtega voja, tako, da bo imela v Makedoniji 280.000 mož in še več.
u J!!ar°čai*® se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil »n več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte^ slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejemi družbin založnik 8 H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Gospodične
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema
i Franja Jesih, Ljubljana \
Stari trg ftev.28. 20-14$ «(ar

Večja, dobro vpeljana
prodajalna
s Špecerijskim blagom in žeieznino
na glavnem trgu v Rudolfovem
W se proda.
Pojasnila pri lastniku A. PAUSER v
nI f_____
Rudolfovem.
467 3-1
VALENTIN MOZETIČ
zidarski mojster v Litiji
se priporoča sl. občinstvu tu In v 449 3-1 okolici za razna
zidarska podjetja in popravila.
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton Jeglič, knez in Skof ljubljanski.
Prvi zvezek stran 1 do 372, broS. 1 K 60 h elegant. v platno vezan 2 » 60 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broS 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 60 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 20 » elegant. v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bclj
omikanimJSlovencem.
Slovensko Notico.
37. odbo.';bva seja, v ponedeljek, dne 5. sušca 1905.
avzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik);
Bartel, J. Dimnik, Fr. Finžgar, P. Gras-elli T Kostanjevec, dr J. Lesar, Fr. Oro en, M. Pajk, R. Perušek L. Pintar, M. Ple-eršnik. dr L. Požar, A. Senekovič, dr. J. ■tarč. I- Sušnik, I. Subic, dr. I. Tavčar, dr. V Ušeničnik, Fr. Wiesthaler, dr. Fr. Zbaš-,ik in A. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 23. Predsednik proglasi sklepčnost, po-idravi navzočne, ©tvori sejo in da besedo tajn ku, da poroča iz predsedstva.
Dne 4. kimovca lani so razkrili v Zgornjem Tuhinju bratoma L a d. in Flor. H r o v a t u spominsko ploščo in je dru-itvo slavitelje brzojavno pozdravilo.
Dne 26. kimovca lani je Matica 1 u -g i š k e Sorbe, slaveče v Budjšinu otvoritev lastnega doma, brzojavno po zdravila.
Bivši odbornik, pesnik S. Gregorčič, je dne 15 vinotoka lani v Gorici praznoval svojo šestdesetletnico in ga je Matica ob tej priliki pismeno pozdravila.
Na znanje se vzame, da se za dr. Stre kljevo zbirko slovenskih narodnih pesmi zanimajo častno tudi Nemci (dr. Nehring Vratislavi in dr. Boeckl v Michendorfu
pri Potsdamu).
Častno in dostojno se je odzvala Ma tica ob smrti dveh zaslužnih matičarjev; dne 5 prosinca t. 1. v Ljubliani umrlega I v. R e s m a n a , in dne 25 prosinca t. 1. v Ljubljani umrlega profesorja Ivana Vav-ruta. Prvi je bil med utemeljitelji Jurčičeve ustanove, drugi pa Matični odbornik od društvenega pričetka in njen ustanovnik. Tudi ji je volil v oporoki 200 K. Vdovi pr vega je izrazila pismeno sožaljenje in bila pri pogrebu častno zastopana; ob smrti drugega je obesila črno zastavo, izdala posebno smrtno naznanilo, položila na krsto venec s trakovi in bila pri pogrebu zelo častno zastopana! Opiraje se na to poročilo pozove predsednik odbornike, naj v znak sožalja vstanejo in naj se to zabeleži v zapisniku.
Z uredništvom „Srpskega Književnega Glasnika" se sklene knjižna zveza z ^Narodopisnim
museom češkoslovanskim" se pa ista ponovi
Ob smrti dr. Milivoja Srepla (f 23. svečana v Zagrebu) je izrazila Matica zagrebškemu poverjeništvu in »Jugoslaven ski akademiji" pismeno sožalje in prejela od zadnje pismeno zahvalo.
Iz predsedništva se je poslala odbor niku, c. kr. vseučiliškemu prof. dr. Matiji M u r k u častitka ob imenovanju za pravega uda „Srpske kr. akademije v Bel
gradu."	. .....
Zapisnik o 136. odborovi seji, ki sta ga potrdila overovatelja, ravnatelj dr. Lesar in prof. R. Perušek, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja nadučitelj J. D i m n i k in prof. dr. Ušeničnik
Na ogled sta tudi zapisnika gospodarskega odseka z dne 12. prosinca in knjižnega odseka z dne 4. sušca 1905.
Na znanje se vzame, da je Matica po svojem zastopniku vložila prošnjo za odpis pristojbinskega namestka od premakljivega premoženja.
Poročilo o delovanju odseka za izda-vanje „Nemško slovenskega tehničnega slovarja* se odobri.
Poročilo knjižnega odseka o založnih cenah in nagradah društvenim knjigam za leto 1904. se brez ugovora potrdi. Matica izda stdmero knjig s 75 tiskovnimi polarni, in sicer: 1. Zbornik. IV. zvezek. Uredil L Pintar. 2. Letopis za leto 1904. Uredil tajnik. 3. Dr. K. Stre-kelj: .Slovenske narodne pesmi 8. snopič. 4. Dr. Fr. Simonič: Slovenska bibliografija. I del. 2 snopič. 5 Zabavne knjižnice XVII. zvezek. Uredil Jos. Kostanjevec 6. Prevodi iz svetovne književnosti. I zvezek: Kralj Lear. Prevel A. Funtek. 7. Knezove knjižnice XI. zvezek. Knjige se začno prav v kratkem razpošiljati in jih prejmo le oni udje, ki so poravnali svojo udnino.
Sklene se zadnji odstavek § 12. opravilnega reda, ki govori o sprejemanju in honoriranju rokopisov, obstoječim razmeram primerno izpremeniti.
Odobri se knjižni program za tekoče leto. Tudi za letos se misli na sedmero knjig, sama nadaljevanja, in sicer:
I.	Zbornik. VII. zvezek. Urednik L, Pint&r. 2. L e t o p i s za 1. 1905. z zgodo vino o IV. desetletju društva. Urednik taj nik. 3 Dr Simonič : Slovenska bibliografija. I. del. 3. snopič. 4. Dr. K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi. 9. snopič. 5. XVIII. zvezek „Z a-bavne knjižice": dr. Vošnjaka „S poni i n i" I. del. Urednik M. Pleteršnik 6.
II.	zvezek „Prevodov iz svetovne književnosti. Shakespearjev: Kupec beneški. Prevel O. Zupančič 7. Knezove knjiž-
nice XII. zvezek. — Vseh knjig bo tiskati po 3600 izvodov in se jim določijo tiskarne.
Na znanje se vzame tajnikovo poročilo
0	poverjeništvih, udih in knjižnici.
Med poverjeništvom se je v zadnji dobi izpremenilo jako veliko. Vsled smrti ali preselitve so dobili nove poverje nike : Kranjska gora, Trbovlie, Devin, Do-stro, goriško semenišče, St. Peter pri Postojni, Trst, Dobrlaves, Velenie, Zagorje ob Savi, Motnik, Radovljica in Planina pri Rakeku Nova poverjeništva so se osnovala za Zgornjo Radgono Črnuče, Kapelo, Lučane, Vodice in Nabrežino. Poživili sta se pover-jeništvi za Rožek in Sežano Oi zadnje seje je pristopilo Matici 205 udov, in sicer: 2 kot ustanovnika. 203 not letiiki. Za leto 1903 je plačalo 2790, za 1. 1904. pa doslej 2660 letnikov.
Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 130 knjig, zvezkov in časopisov, in sicer: 1 kupljena, 7 podarjenih in 122 zamenjanih.
Ko se še določi, kaj se ima zgoditi z nekaterimi došlimi rokopisi, zaključi predsednik sejo ob polšestih popoldne._
Noulce Iz kočevskega okraja.
kč Diamantno poroko sta v
nedeljo teden praznovala v Rifcmci devet-desetletni Jožef Petelin (po domače Naizek) in njegova žena osemdesetletna Uršika. Po-
1	ročena sta bila 1 1842., torej že 63 let nosita svoj jarem. Starček je bil menda celih 55 let cerkveni ribniški pevec in še sedaj rad sliši lepo pesem; tudi sam bi jo še zdaj zakrožil. Počastilo ga je lepo število gostov, sorodnikov in sosedov, ki so mu napravili zab'ven večer. Hvale vredno' Samoposebi se razume, da tudi radovednih gledalcev ni manjkalo. Solze so se starčkoma zasvetile v očeh, ko se je slovesno zapel „Te Deum". Tudi mi jima želimo še mnogo častitljivih let, če si jih sama želita.
kč Ponesrečena stava. Pred nekaj časom smo v „Domoljut>u' brali, da sta dva .odlična" ribniška trška očeta stavila, češ, da snesta en večer sama dobro rejenega purana Purana ni bilo tak« j pri rokah, treba ga je bilo rediti. Med tem je prišla znamenita stava med svet. S daj se ta očeta jezita, češ „ne bova jedla purana, ker je že naprej v cajtengah prežvečen." Nam se pa zdi, da bi ga sedaj vendar še lažje jedla, ker je že prežvečen!
kč Panorama je te dni v Ribnici. Vidijo se Benetke in Sibirija obenem. Po I sredi trga so kupi snega kakor v Sibiriji, in vode kakor v Benetkah. Pogreša se samo še beneških gondol in sibirskih sanij! Tujci, ki prihajajo v Ribnico, zabavljajo na vse pretege. Olepševalni odsek in trški odbor pa se gledata in sta dovolj srrč<i»!
kč Malo trdo se je bil obregnil neki kavalir iz Kočevja ««b knprivniš-kega g. kaplana. Za ta „špas" je moral plačati 20 kronic in druge stroške. Pravijo, da se je sedaj nekoliko ohladil.
pati. — Zvečer se je vdrugo uprizorila Puc cinijeva opera „Bohčme". Predstava je bila boljša, kot v soboto, dasi je tudi sedaj ne moremo imenovati ravno idealne. Glede gospe S k a l o v e velja to, kar smo preje pisali. Ona je resnično izborna, tako da topla pohvala, katera jej gre, nikakor ni pretirana. Prijetni bariton g. O u i" e d n i k a je prišel tokrat do popolne veljave. Pri nekaterih gospodih in damah smo morali čuti distonacije, kar pri drugi uprizoritvi opere ni bilo na mestu Nov je bil tenorist v vlogi pesnika Rudolfa. Nastopil je kot gost gospod C ari o de Rosa. On je pevec laške šole, ime lep, simpatičen tenor, ki sicer ni premočan, ki pa dosega višino, v kateri prav lepo zveni. Z lahkoto je zapel — in to s polnim glasom — visoki „C". G st je tudi dober igralec. Svojo vlogo je pel v prvem dejanju v lepi slovenščini, ostalo v laščini. Tako lepo slovenski ne govore mnogi drugi igralci.
Kovaškega pomočnika
sprejme takoj Josip Smrdelj,
kovaški mojster v Knežaku.
486 2—1
Najslovitejše medic, avtoritete uporabljalo
Rogaški Styria-vrelec Pn % 438a 4"2
kron. katarih v grlu in bronhijih
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre, gospe
Fani Orožnove
roj. Kacjan
doblili smo od vseh strani mnogo dokazov iskrenega sožalja, ki nas tolažijo ob tej nenadomestni izgubi. Prav iskreno zahvaljujemo vse za izraženo sočutje, za mnogoštevilno spremstvo pri sprevodu, za mnogo-brojne prelepe vence in gg. učiteljišč-nike za izbrano petje pred hišo žalosti in na pokopališču.
V Ljubljani, 9. marca 1905
Vabilo
11U
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Vipavi"
registrovane zadruge z neomejenim poroštvo«
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 2. aprila 1905 ob 3. ari pop.
v lastni hiši v Vipavi št. 87.
Žalujoča rodbina.
Odlikovan
Z zlato kolajno In 2astno diplomo
« Parizu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1904.
3.	Volitev a) načelništva, b) računskega pre-
glednika in namestnika.
4.	Slučajnosti.
472 i-i	Načelstvo.
Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vrši se bode isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob 4. uri popoldne drugi občni zbor t smislu § 33 pravil brezpogojno.
479 105
\NT0N PRESKER
Književnost ln umetnost.
» Slovensko gledališče. V pe
tek so peli opero „Bubeme". Ne vemo, kako to, ali nekoliko več smo vseeno pričakovali na častni večer primadone gospe Mar. Skalove. Kar na noben način se niso hoteli ogreti p. n gospodje in dame na odru. Osobito je bila prva polovica prvega dejanja jako dolgočasna. Le prevečkrat je bil orkester glasnej', kot pevci; to se je tudi v poznejših dejanjih močno opažalo. Vidi se, da je bila opera peta v znamenju konca sezone. S tem še ne rečemo, da je bila opera slaba, le konstatiramo, da bi bila lahko boljša. Izborna je bila gospa Skalo v a Ona je distingvirana pevka in ruti nirana igralka; razpolag« s polnodonečim, močnim, a obenem prav simpatičnim glasovnim materijalom. Kar jo diči pred vsemi, je njena marljivost in vsestranska porabnost. Enako v poskočni opereti, kakor v resni dramatični operi je gospa Skalova vedno na svojem mestu. Ne išče in nj prosi hvale zase, ampak za svojo umetnost, ne sili v ospredje, ampak tiho, a zato sigurno vrši svojo dolžnost. A baš ta njena umetniška skromnost je, ki nam jo dela toli priljub ljeno. Naj bo prepričana, da uživa tako naše kakor tudi iskrene simpatije vsega gledali škega občinstva, v kar naj ji bodo priča burni aplavzi. Bila je v resnici izborna v vlogi naivne Mimi Pela in igrala je taka, da je v resnici navdušila poslušalce. Vročen ji je bil velik cvetlični šopek; zaslužila bi bila pa vsekakor več! Dober partner ji je bil gospod O r ž e 1 s k i. Ravnotako pohvala gg. O u f e d n i k u in B e 11 e t u. Mnogo zasluge moramo pa priznati orke stru in marljivemu dirigentu g. Benišku. — Gledališče je bilo polno.
Včeraj — v nedeljo — sta bili dve predstavi. Popoldne se je igrala tretjič kra kovska burka „Rusom na pomoč" po isti šabloni, kot vselej. Siti smo je že do grla! V tem za Ruse tako žalostnem času se igrajo take burke! Gdč. N o s k o v i svetujemo, naj pusti gledališče, če noče boljše nasto-
i lllMri	kroja« v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. t
»e priporoča preč. dubo\it)v v izdelovanja vsakovrstna
auhovnUk* obltbe
tz trpažnegs i» tolldnefi« bl*$. pi »likih oenth
<>pozaija na veliko svoj.; zalogo
-— Izgotovljene otsKr
posebno na haveloke v ti»;
__večji izberi po najnižjih ctiBt>
ufttelj irallorm M»trl)BX»R» 'Irnštu žesejnlBttb orad«!?
• : .■.■■■'rMi

stčsr- Sir
(skuto ali mohant), dalje krompir, zeleno ali belo fižolico, slanino (špeh), prekajeno ali domačo = mast (žmavc), klobase, meso u
šunke), potem tudi jabolka itd. | kupuje v vsaki množini
Peter Alešorec v Zasipa, p. Bled, Gorenj.
(Prosim o tem obvestiti tudi one, ki imajo kaj enakega blaga, a ne ber6 časopisov.)	488
Reprezentacije zmožna oseba, ki more i krepko sodelovati v zavarovalniški stroki, dobi
trajno, dobro mesto;
! ako se njegova delavnost posebno izkaže, se mu : more proti položitvi varščine podeliti eventuelno
glavno zastopstvo. ! Za učitelje, uradnike in obrtnike je priporoč-1 ljiv sprejem zastopstva kot postranski zaslužek, i Pisma na nižj. avstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente na Dunaju, I. US-welstrasse št. 16.	480 3—1
2 pomočnika ! Kuhorico
— r	1	nad 30 let staro, spretno v hišno-gospo-
za veliko delo sprejme takoj proti dobri	darskih delih, ki bi imela veselje z vrtom,
plači Anton Čebulj, krojač in posestnik	Plača po dogovoru. - Naslov pove iz
na Jesenicah, Gorenj. 487 2-1	prijaznosti upravništvo._485
X | v Sostrem se bode zidala.
Dela so cenjena na.....K 17.380 -
katera se bodo oddala posameznim obrtnikom. Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbenega odbora Franc Lipah-u v Dobrunji št. 37 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti naj se pošljejo predsedniku do 20. t. m. z 10* varščino.
Stav. odbor za zgradbo nove sole v Sostrem
Franc Lipah, predsednik
415 S
§00 bom. jopvcev po 4 c|fb.
pcMo&enifi, zadnja moča s škcfumi zo&avi foc* fon&menc*. 1000 deških Mcfi, Ivpeinifi po 5 cjfd, 2000 otzcšfiifi kostumov oŠ 1	višje.
onfMU ofefete.	in	t«(oe»iLi »c dote «Uho f* c
»Člvialv&vM ^fUadiScu ofefeH".
SlajoeSja i*6ero oMct *a ^ in icčfU te, SpottmA Mvtenj * uojftvv^ Uc^itm, tatic tudi	tonfetoija dame po čudomto nUtifv W™Utvfv «na»,
Š&evnatovii, £jxi6(jana, čMcstni tzy 5.
T
475 3-2
Priporočamo
SuicnrsRa mila
za telesno in posteljno perilo kigledeMiostinezaosfaja za ročnim delom. Dobi se v LJubljani samo pri
Antonu Jarcu, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta it. 8.
__42 12-10
m
474 3 2 Službe išče
dobro izurjen in oženjen
cerkovnik.
v Nastopi lahko sredi meseca maja. — Več povč upravništvo »Slovenca*.
Napise in slikanje gr bov
obrtnih ln trgovaklh znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuie v lastni delavnici Ivrdka BRATA EBEBL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	524 18 11-11 Vnanja naročila proti povzetju.
o o tehtnico
declmnlKa za 50 kiloiramoo i
se kupi.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".	3_3
Kot. bukvama v Ljubljani
-*1 —-i—V m i iiH^-fU^
želi kupiti:
Morn, Jezičnih.
Leto: I, II, 111,01, VII, IX,XXV In XXVII.
Kdor je voljan prodati enega ali več teh letnikov (četudi nad kupno ceno) naj nam bia-ta govoli nemudoma naznaniti, o ©
»Kat. bukvama" v Ljubljani
priporoča sledeče novosti:
Kralik, Dr. Richard von, Jesu Leben und Werk. Vezano K 7-20. — To je velezanimiva knjiga posebne vrste, ki se razlikuje od drugih tozadevnih del. Učeni pisatelj — laik — popisuje Izveličarjevo življenje svojega stališča, kot zgodovinar in prav poseben izvedenec v zgodovini občne omike.
Pohle, Dr. Joseph, Die Sternenwelten und ihre Bewohner.
Zugleich als erste Einfiihrung in die moderne Astronomie. Vezano K 12—.
Landois, Dr. Hermann, Das Studium der Zoologie mit be-sonderer Riicksicht auf das Zeichnen der Tierformen. Ein Handbuch zur Vorbereitung auf die Lehrbefahigung fur den naturgeschichtlichen Unterricht an hoheren Lehr-anstalten. K 18.—.
Sch6pfung und Entwicklung:
I.	Gander, P. Martin O. S. B„ Die Erde. Ihre Entstehung und ihr Untergang. Vezano K 180.
II.	Isti, Der erste Organismus. Vezano K 1-80.
III.	Isti, Die Abstammungslehre. Vezano K 1-80. Zbirka se bo nadaljevala; namenjena ni špecijalistom,
temveč bo vsakemu olikancu dobro došla.
»Katollika bukvama" u Ljubljani.
Razpis
Pri stolni cerkvi djakovaški se mora čim preje polniti eno mesto
kor alista.
poboji23 p°p0lnitev tega mesta se razP'S"je rok do 15 aprila tega leta, pod sledečimi
1.	letna plača 1200 K,
2.	prosto stanovanje z obširnim vrtom,
3.	šest sežnjev (24 kubičnih metrov drv za kurjavo.
Ponudniki naj naslove svoje ponudbe na preč. stolni kapitol v Diakovu do navedenega roka, ter naj v svojih ponudbah dokažejo, da niso prekoračili 40. leta: da so telesno zdravi da so vešči hrvaškega ali vsaj kakega slovanskega jezika, posebno pa, da so popolnoma vešči orglanju in koralnemu petju.
V ponudbi naj se pa tudi izrečno izjavi, da je ponudnik voljan, ako bi se to od niega zahtevalo, na svoje stroške priti v Djakovo na začasni poizkus. Te stroške bo pa stolni kapitol povrnil onemu, ki si ga bode izbral.
V D j a k o v u , 6 marca 1905.
Stolni kapitol bosansko - dlakouafki.
457 3—3
J Ljudska pesmarica J
za nabožno eno- in dvoglasno
petje v cerkvi, šoli in doma £:
je Izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© q n a I
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. - Po pošti 10 vin. več. S^s^dšs^S
Izšlo je tudi »Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodajalni „KatollSkei»a tokovnega društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! S^SSOsfe^S)
„Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov.
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni t« 25
v soboto 4. marca pričenši	40o 104-5
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damskc pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
Leopold Tratnik i
pasar v LJubljani o o
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih SS posod in orodja. W
Slavnemu občinstvu pa eltk- ^ trična svetila in druge ko vinske izdelke n. pr.: križe, SV. razpela v raznih velikostih, podobe i. t. d. tfj
• Priporoča se za oblla 000 naročila!
18« 20-9
Mkozalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, cs*
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 22
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča:
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Išče se
za sočivje in sa jerejo izurjen, neoženjen
vrtnar.
Vojaki imajo prednosl. Pogoji: vsa oskrb, obleka uniforma in plača po dogovoru. Več se izve ori c. kr. predstoj-ništvu ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem.	456 3_3
Prodajalno (lokal)
444 pripravna za vsak obrt odda se v 3-3 sredini mesta na lepem prostoru. Kje, poizve se v upravništvu „Slovencau.
........1111...................11..........m.................u,.....................
I Ze skozi 19 let |
boleham na želodcu. Po	f
poskušnjah z različnimi	|
zdravili sem začel leta	Š
1896. rabiti Vašo	f
tinkturo f za želodec, f
ki mi je vedno prav	I
dobro služila kot učin-	Š
kujoče zdravilo, pa ne	5
= le meni, ampak tudi	Š
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	§
E daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	Š
I ki trpi na želodčni bolezni. 790 50_44	Š
|	Friderik Repolusk,	i
= »upnik r Št. Vidu nad Valdokom, p. Misalina. i' c	16. den. 1008.	S
1	Resnici čast!	f
1 Vaše „2«leznafO vino" se mi je pri I
=	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	Š'
s	kakor pri drugih obično izborno obneslo Prav	Š
S	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
S	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	2
|	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	5
|	morem Vaše res izborno železnato vino iz	Š
=	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	I
g	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
| r	Anton Žnidaršlč,	=
| topnih pri Beli eerkvi, p. st. Jern*, Dolenjsko I =	1. marca 1904.	=
| Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvrže | 1 odlikovani lekarnar G. PICC0LI, Ljubljana |
| lekorn"1'l?r,1 ■l!Kf'u". Dunajska cesta, dvorni = = znloinlk Njihove Svetosti papeža.	= ..........................................mil ...........................................
Nakup ln prodaja *« vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanja, za izgube pri Irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje.
Kulantna izvršitev naročil
na borzi
Menjarična delniška družba
»MEK C UR"
I., WollzeilelO in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh goapodaraklh in flnandnlh
SLI* V P.u kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev m veatnl n.avetl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	18 150—28