Št. 12 54. leto Kamnik, 17. julij 2015 
Ustavno sodišče o

Bliža se Kamfest 
Meščanski korporaciji 
Ustavno sodišče RS je nedavno razveljavilo sodbi

Poletja si v Kamniku že vrsto let ne znamo več predstavljati brez priljubljenega festivala Kamfest, ki upravnega sodišča v zvezi z Meščansko
se bo letos odvil med petkom, 7. avgusta, in nedeljo, 16. avgusta. Vse bolj pa kakovosten program korporacijo Kamnik in zadevi vrnilo v ponovno
privablja tudi obiskovalce od drugod in tudi letos jih na več kot osemdesetih dogodkih organizatorji odločanje.
pričakujejo okoli 30 tisoč. 
Tone Stele,  Stele in Milan Deisinger, Jasna Paladin člani MKK vidijo kot zgodo­vinsko. Kot pravi predsednik Kamnik – Ustavno sodišče je MKK Milan Deisinger, so 
10. junija v postopku odloča­člani na vseh stopnjah sod­nja o ustavni pritožbi članov nega odločanja zahtevali le Meščanske korporacije resnico in lastnino, ki jim je Kamnik (MKK) soglasno bila z zakonom o agrarni odločilo, da sta vrhovno in reformi brez odškodnine upravno sodišče v izdanih odvzeta v letih 1946/47. sodbah kršila temeljno člo­»Odločitev ustavnega sodiš­vekovo pravico po 33. členu ča pomeni, da so člani MKK Ustave RS, ker je bila pritož­identična skupnost in tako nikom onemogočena uvelja­tudi legitimni za vlaganje vitev pravice do vrnitve od­zahtevka, ki so ga vložili že v vzetih premoženjskih pra­letu 1994 za vračanje sedaj vic. Ustavno sodišče je izpo­državne in lokalne lastnine, dbijane sodne odločbe raz­ki je bila nacionalizirana, veljavilo in zadevo vrnilo česar vrhovno sodišče leta upravnemu sodišču v novo 2005 ni upoštevalo,« pravi odločanje. S to odločbo je Deisinger in dodaja: »S to odpravljena še zadnja pre­odločbo je nastopil trenutek preka, da se nacionalizirano resnice za vse udeležence v premoženje (največ ga je v tem postopku, ki jo bodo zemljiščih v Kamniku in v morali odgovorno prenesti, gozdovih Kamniške Bistri­predvsem tisti, ki so si prila­ce) vrne 164 upravičencem, stili nacionalizirano lastni­pretežni del čistih prihod­no misleč, da je sedaj njiho­kov pa ponovno nameni za va. Prihodnost MKK je po­pomoč pri oživljanju starega stala realnost in mi kot prav­mestnega jedra. ni nasledniki bomo morali Ustavno odločbo, ki je bila prevzeti odgovornost za traj­izdana dve leti po datumu nostni razvoj MKK in razvoj vloge, ki sta jo vložila Tone mestnega jedra Kamnika.« 

Kamfest se bo v središču Kamnika letos odvil med 7. in 16. avgustom. / Foto: Primož Pičulin 
Priloga na straneh od 9 do 16:

Jasna Paladin številnimi soproducenti festivalom, torej 6. avgus­kretno prizorišče Večernega 
(MC Kotlovnica, Dom kul­ta,« nam je povedal Juš Mil­odra, ki se je minula leta Kamnik – Kamfest, festival z ture Kamnik, Medobčinski činski, eden od članov stal­selil po mestu, se bo ustalil razgledom, kot se je prijelo muzej Kamnik, Knjižnica ne ekipe organizatorjev, ki letos na parkirišču pri ime tega osrednjega polet­Franceta Balantiča Kamnik letos sicer združuje približ­Kavarni Veronika z alterna­nega dogodka v Kamniku in Mestni kino Domžale), no 45 sodelavcev, od tega tivno, a precej izkušeno zaradi glavnega odra na idi­so program torej sestavili, a jih je več kot pol mladih glasbeno sceno. Sejem lični lokaciji na Malem gra­usklajena ekipa je znana prostovoljcev, med njimi Diversity ­ express yourself du nad mestom, se bo letos tudi po tem, da pljune v tudi petnajst iz tujine (iz bo letos še večji in program­avgusta odvil že dvanajsto roke in za izvedbo festivala Nemčije, Španije, Italije, sko bogatejši, v največjem leto zapored. poskrbi tudi v fizičnem Bolgarije, Srbije, Francije, obsegu doslej pa bodo letos 

MARKETVeronika 

Kdaj točno bo in le koga smislu. »Terensko delo se Ukrajine, Poljske, Turčije delovale tudi Kamfestovske bomo lahko poslušali in bo začelo 1. avgusta, parkiri­in Rusije). šole. 
Kranjska cesta 3c, Kamnik 

gledali letos, se med Kam­šča, na katerih bodo postav­Festival se bo odvijal na šte­Obiskovalci Kamfesta zad­
ničani šušlja že nekaj časa, odgovore na ta vprašanja pa si lahko preberete v današ­nji prilogi, ki jo najdete v sredini časopisa. Glavni organizatorji, člani Kultur­nega društva Priden možic, ki so tudi letos strnili vrste s 
OBČINSKE NOVICE 

ljeni odri, pa bodo zaprta od 
4. avgusta naprej. Odre bomo začeli postavljati dan za tem, parkirišče pri Glav­nem trgu, kjer bo s sejmom Diversity vhod na glavno festivalsko območje, pa bomo zaprli en dan pred 
AKTUALNO 

vilnih obiskovalcem Kamfe­sta že znanih lokacijah po vsem mestu. Pa so letos pri­pravili tudi kaj novosti? Kar nekaj. Med največje štejejo stalni koncertni program na gradu Zaprice za zahtevnej­še glasbeno občinstvo, kon­
KULTURA 

nja leta prihajajo iz širše okolice – od Štajerke, Ljub­ljane pa vse do Gorenjske –  in tudi letos bo program za vse generacije takšen, da organizatorji obljubljajo odlično druženje; če boste sami ali pa v družbi. 
ŠPORT 
Politex d.o.o., Cesta borcev 1, Radomlje Papež Potokar Nina s.p., Avtoličarstvo - avtokleparstvo Papež, Podjelše 2, Kamnik 

Spremenili proračun  Kamniški maturanti  Industrija-nostalgija  Calcitu šest naslovov  30 LET DELOVANJA  
Občinski svetniki so na junij­ znova tudi zlati  V Medobčinskem muzeju  Člani Calcit Bike Teama so  
ski seji med drugim potrdili prvi rebalans proračuna za 2015 in odlok o javno-zaseb­nem partnerstvu za izvedbo energetske sanacije javnih objektov ter dali soglasje k sodni poravnavi s podjetjem  Poklicno maturo je v prvem roku uspešno opravilo 95 odstotkov, splošno maturo pa kar 96,88 odstotka maturantov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Mais­tra Kamnik.  Kamnik nadaljujejo zgodbo o kamniških fabrikah, a tokrat skozi oči umetnikov. Do kon­ca oktobra je na Zapricah na ogled razstava likovnih del z naslovom Industrija-nostal­gija ali Kamniška industrija v  minulo nedeljo v Kamniku gostili državno prvenstvo gorskih kolesarjev v olimpij­skem krosu, kjer sta v članski konkurenci slavila Tanja Žakelj in Kamničan Luka Mezgec.  
ZIL Inženiring.  likovnih upodobitvah.  
stran 2  stran 5  stran 7  stran 18  




Občinske novice 

Ob dnevu državnosti 

Jasna Paladin 
Kamnik – Občina Kamnik je tudi letos pripravila prazno­vanje dneva državnosti. Na dogodku so sodelovali pra­porščaki Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB 
Kamnik, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Policij­skega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze slo­venskih častnikov območne­ga združenja Kamnik – Komenda. Zbrane je najprej nagovoril predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda mag. Zvonko Cvek, slavnostni govornik pa je bil župan Marjan Šarec, ki je poudaril, da se danes premalo zaveda­mo teže dogodkov izpred štiriindvajsetih let in da se še vedno ubadamo s težava­mi tranzicije in ideološkimi spori. »Zavedajmo se, kdo in kaj smo, počastimo uspe­he, priznajmo napake, pus­
timo za seboj obtoževanje in Slovenija bo postala bolj pri­jazna do vseh,« je med dru­gim povedal in dodal, da je občinska proslava posveče­na mladostni neobremenje­nosti. V kulturnem progra­mu so sodelovali Mestna godba Kamnik, harmonikar Janez Dovč, pevka Mateja Starič in recitator Gregor Gruden. 

Osma seja Občinskega sveta Občine Kamnik 




Spremenili proračun 
Občinski svetniki so na junijski seji med drugim potrdili prvi rebalans letošnjega proračuna in odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo energetske sanacije javnih objektov ter dali soglasje k sodni 
poravnavi s podjetjem Zil inženiring. 

Ana Šubic 
Kamnik – Na junijski seji so občinski svetniki sprejeli prvi rebalans proračuna. Ta je bil po besedah vodje oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Marti­ne Bajde potreben zaradi uskladitve prihodkov s preje­tim izračunom primerne porabe, dohodnine in finan­čne izravnave, poleg tega pa so zagotovili sredstva za sklenitev sodne poravnave s podjetjem ZIL Inženirnig (predstavljeno v nadaljevan­ju) in omogočili najem pre­mostitvenega kredita do viši­ne 650 tisoč evrov za nemo­teno financiranje dokončan­ja kanalizacije v Tunjicah. Občina za omenjeni projekt pričakuje kohezijska sreds­tva, odločbo s strani ministr­stva pa do konca septembra. Za najem posojila se bodo odločili le, če nepovratnih sredstev ne bodo prejeli v tekočem koledarskem letu. Poleg tega so z rebalansom občini omogočili izvedbo reprograma obstoječih poso­jil, katerih glavnici sta 31. 
vsem od soglasjedajalcev. Če do sprememb prostor­skega akta ne bo prišlo, ima ZIL Inženiring v dobrem plačani komunalni prispe­vek za 9500 kvadratnih met­rov površin, kar je približno 350 tisoč evrov. Ta znesek bo lahko od občine iztožil šele po preteku treh let od sklenitve sodne poravnave. Občina je sicer pridobila dve pravni mnenji, ki podpirata sklenitev poravnave. 
Za snago predvidena tridesetletna koncesija 
Svetniki so v prvi obravnavi potrdili odlok, s katerim bodo po vzpostavitvi ljub­ljanskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCE­RO) koncesijo za gospodar­sko javno službo obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov za 30 let neposre­dno podelili Snagi. Ker se je mnogim zdelo to predolga doba, še vedno pa ni znana niti cena ravnanja z odpad­ki, je bil dan tudi predlog, naj občina preveri, kako zavezujoča je sploh pogodba 
o pristopu k RCERO. Kot pravi Mihaela Brnot Veter­nik, svetovalka za gospodar­ske dejavnosti in gospodar­ske javne službe, je zahteva občine Kamnik in tudi dru­gih občin, da mora biti cena storitve ravnanja z odpadki znana in usklajena do druge obravnave odloka. Dokler se izvajanje koncesije ne bo uveljavilo, bo javno službo preko svojih izvajalcev opra­maja znašali 5,36 milijona evrov. V rebalansu so skupni izdatki ocenjeni na 39,7 milijona evrov in so 5,8 odstotka višji od sprejetega proračuna. Dohodnina se je znižala za 622 tisoč evrov, zato pa po več letih zopet pri­čakujejo sredstva za finanč­no izravnavo – skoraj 325 tisoč evrov. Povečali so se tudi prihodki od udeležbe na dobičku z 226 tisoč na dva milijona evrov. Gre za dobi­ček Centralne čistilne napra­ve Domžale - Kamnik, ki ga bodo namenili nadgradnji čistilne naprave in kanaliza­cijskim sistemom. V razpra­vi je bilo slišati tudi kritike, ker letos ne bodo namenili sredstev v proračunske skla­de za šole in bazen, v katerih postopoma zbirajo sredstva za večje investicije. 

soglasje k poravnavi 
Svetniki so dali soglasje k sodni poravnavi v gospodar­ski zadevi med tožnikom ZIL Inženiringom in toženo stranko Občino Kamnik. V letu 2004 je bilo namreč dogovorjeno, da ZIL Inženi­ring kot investitor gradnje soseske Mali grad v Kamni­ku namesto plačila komu­nalnega prispevka zgradi most čez Kamniško Bistri­co, kar je na koncu skupaj z vodovodom stalo 550 tisoč evrov. V medsebojni pogod­bi je bilo tudi dogovorjeno, da se bo ta znesek obračunal pri kasnejši odločbi o plačilu komunalnega prispevka, ki pa je občina ni nikdar izda­la, ker je ZIL Inženiring vmes večkrat spremenil pro­jekte za pridobitev gradbe­nega dovoljenja, vzporedno pa so potekali tudi pogovori za spremembo zazidalnega načrta za drugo fazo projek­ta, ki bi investitorju namesto načrtovanega hotela omogo­čil gradnjo stanovanj. ZIL Inženiring je nazadnje vlo­žil tožbo za vračilo vloženih sredstev v novi most v višini 550 tisoč evrov z zamudni­mi obrestmi od leta 2005. V zadevi sta nazadnje sprti strani sklenili sodno porav­navo, ki je postala veljavna šele s soglasjem občinskega sveta. Poravnava med dru­gim določa, da je občina podjetju ZIL Inženiring dol­žna poravnati 200 tisoč evrov razlike med vplačili investitorja in njegovimi dolžnostmi iz komunalnega prispevka. Občina se je tudi zavezala, da si bo prizadeva­la prostorski akt spremeniti na način, da bo podjetju ZIL Inženiring omogočena gra­dnja približno sto stanovanj, a je postopek odvisen pred­vljal sedanji koncesionar Publicus, ki ima v skladu z veljavno pogodbo za zbiran­je odpadkov desetletno kon­cesijo, za obdelavo in odla­ganje pa za obdobje do pri­četka delovanja RCERO Ljubljana. Pomočnik direk­torja Publicusa Željko Šorc je svetnike seznanil, da ima­jo interes ohraniti celovito koncesijo, kar omogoča nor­malno ekonomsko preživet­je. Po njegovih besedah lah­ko njihovo podjetje Ekogor na deponiji Mala Mežakla občini ponudi konkurenčno ceno ali še manjšo od tiste, ki bo na tržišču. 
energetska sanacija javnih objektov 

Svetniki so po hitrem posto­pku sprejeli odlok o jav­no-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbe­nega zagotavljanja prihran­kov rabe energije z name­nom energetske sanacije javnih objektov v lasti obči­ne Kamnik. Kot je pojasnil Domen Zorko iz razvojnega centra energetike ZEL-EN, se bo na podlagi odloka lah­ko zagotovila sanacija večje­ga števila energetskih siste­mov v javnih objektih, s čimer bodo zmanjšali pora­bo energije in negativne vplive na okolje. Z vključitvi­jo zasebnih investitorjev bodo energetsko sanacijo javnih objektov lahko izvedli brez dodatnega javnofinan­čnega zadolževanja. V skla­du s sprejetim odlokom bodo zasebnemu investitor­ju, ki bo v celoti pokril stro­ške energetske sanacije, podelili največ petnajstletno koncesijo. Stroški sanacije energetskih sistemov bodo kriti iz prihrankov, ki bodo s sanacijo doseženi, po prete­ku koncesijskega obdobja pa vsi izvedeni ukrepi, infras­truktura in naprave preidejo v last občine. 
Za nekategorizirane ceste skrbi lastnik 

Zaradi uskladitve z novim 
zakonom o cestah so po skrajšanem postopku potr­dili nov odlok o občinskih cestah. V njem so med dru­gim sledili zakonski oprede­litvi, da za nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, skrbi lastnik oz. uporabnik, med­tem ko je bila to doslej dolž­nost krajevne skupnosti. V odloku so pri posegih v občinske ceste zaradi kvali­tetne izvedbe del določili tudi širino prečnega in vzdolžnega prekopa. Sandi Borec, višji svetovalec za gospodarske javne službe in projektno delo, je pojasnil, da so ceste po posegih več­krat ostajale poškodovane, investitorji pa so se izogibali sanaciji. Večkrat so bile teža­ve tudi pri oblikovanju pogo­jev za izvedbo posegov, saj nekateri niso bili opredelje­ni, sprejete dopolnitve odlo­ka pa bodo sedaj občini olaj­šale zahteve o preplastitvi vozišč, pločnikov in kolesar­skih stez, če bo to potrebno. 
Prodali bodo zemljišča na duplici 
Svetniki so dali soglasje k ponovnemu imenovanju Francija Kramarja za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, in sicer za obdobje do zaključka izvedbe ponov­nega razpisa za delovno mesto direktorja oz. najdlje za leto dni. Poleg tega so po odstopu Marije Mošnik za člana odbora za podjetništvo in turizem imenovali Miha­ela Resnika, za predstavnika občine v svetu kamniške območne izpostave Javnega 
sklada RS za kulturne dejav­nosti pa Branka Vrankarja. Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi Odlok o ustano­vitvi javnega vzgojno-izobra­ževalnega zavoda Glasbena šola Kamnik, na podlagi katerega bo na Jezerskem začel delovati njen dislocira­ni oddelek. Vse stroške nje­govega delovanja bo prevze­la Občina Jezersko. Občina predvideva prodajo kompleksa zemljišč za Qlandio na Duplici, zato so potrdili dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem. Na zemljišču so sicer nameravali zgraditi večnamenski objekt za pot­rebe gasilcev in gorskih reševalcev, a so oboji ocenili, da lokacija ni najbolj pri­merna. Pred prodajo zem­ljišč bo občina naročila nji­hovo cenitev, kar bo podlaga za izklicno ceno, ki pa na prvem javnem razpisu v nobenem primeru ne bo nižja od 80 evrov na kvadra­tni meter, kolikor je za zem­ljišča plačala občina. Potrdili so še predlog spre­memb sklepa o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki Vrtca Antona Med­veda, saj se je izkazalo, da bo sanacija enote Pestrna namesto 200 stala 165 tisoč evrov, razliko pa bodo pora­bili za nakup osnovnih sred­stev, vzdrževanje otroških igrišč in drugo investicijsko vzdrževanje. Presežek iz preteklih let v višini 70 tisoč evrov so namenili sanaciji enote Tinkara. 

Foto: Mitja Ličen 


Urednica: OglasnO trženje: 
Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 

OdgOvOrna Urednica: Zahvale, Osmrtnice: 
Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 
K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tokratna številka je izšla v nakladi 30.000 izvodov. 
Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, 
d. o. o., Maribor. 

Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. 
Naslednji Kamniški občan bo izšel 14. avgusta, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 6. avgusta 2015. 
Občinske novice 



Leon Keder ostaja na čelu Velike planine 
Dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja družbe Velika planina Leona Kedra je nadzorni odbor družbe soglasno imenoval za direktorja s štiriletnim mandatom. 

Jasna Paladin 
Kamniška Bistrica – Na nedavni javni razpis za dire­ktorja družbe Velika planina je prispelo dvajset prijav. Kot pravi predsednik nad­zornega sveta družbe Tomaž Besek, je dobra polovica kandidatov izpolnjevala pogoje, štiri pa so nato pova­bili tudi na razgovor. Čeprav so se vsi pokazali kot dobri no reorganiziral družbo, optimiziral delovne procese, občutno znižal stroške pos­lovanja ter pokazal veliko mero samoiniciativnosti in podjetnosti, pri tem pa vse­skozi deloval tvorno in pove­zovalno z ostalimi deležniki v okolju. V razgovoru je nad­zornikom predložil tudi dvajset pisem podpor lokal­ne skupnosti – med drugim ga kot direktorja podpirajo 
Jasna Paladin 
Kamnik – Oddelek je bil ustanovljen junija, in sicer z namenom večje racionaliza­cije porabe javnega denarja, bolj pospešene priprave pro­jektov, ki so delno sofinanci­rani z državnim ali evrop­skim denarjem, ter vključe­vanja v večje projekte na regijski in državni ravni. Gre za dela, ki so jih doslej že izvajali po posameznih oddelkih, odločitev o združi­tvi sodelavcev, ki bodo delali zgolj na tem, pa se je že pokazala za prednost. »Prve prednosti so se res že pokazale, in sicer pri bolj enotnem in učinkovitem vodenju javno-naročniških postopkov in pri skupnih javnih naročilih, pri katerih bomo lahko dosegali še nižje cene. Na oddelku skr­bimo tudi za prijavo različ­nih investicijskih projektov, svetujemo in pomagamo občinskim zavodom in društvom pri izvajanju pos­topkov javnega naročanja, izvajamo nadzor nad naroči­li, ki jih izvajajo drugi oddel­ki, organiziramo in koordi­niramo delo v zvezi s sode­lovanjem občine na razpisih za pridobivanje finančnih sredstev iz raznih fundacij, sodelujemo z Ljubljansko urbano regijo, črpamo sred­stva LEADER  ,« našteje vodja oddelka Boris Ravbar, ki je na Občini Kamnik zaposlen že štiri leta in je v tem času vodil vse večje jav­nonaročniške postopke, zdaj pa vodi skupino petih sodelavcev, ki so jih razpore­dili z drugih oddelkov. Kot poudari, je največja skrb oddelka namenjena organizaciji in koordinaciji dela v zvezi s pridobivanjem sredstev iz skladov EU, kar je v teh časih še toliko bolj pomembno. »Zbiramo ide­je, proučujemo potrebe ter se pripravljamo na prijave za posamezne projekte. Kažejo se predvsem možno­sti za prijavo t. i. mehkih projektov, torej projektov, ki ne vključujejo večjih infras­trukturnih investicij, tem­več predvsem iskanje in raz­vijanje človeških potencia­lov. V ta namen je znotraj oddelka organizirana pro­jektna skupina, ki bo ta mesec začela z intenzivnim gostinstvu znižali stroške in povečali prihodek. Kot pravi Keder, si bo tudi v prihodnje prizadeval za pozitivno pos­lovanje družbe, Veliko pla­nino pa si želi razviti v cen­ter gorskega turizma in dru­žinam prijazno destinacijo tako poleti kot pozimi. Pri­zadeval si bo tudi za uredi­tev prenočitvenih kapacitet in oskrbe s pitno vodo. 

razvijanjem idej na zalogo, da bomo ob koncu letošnje­ga leta pripravljeni na napo­vedane razpise s strani EU in ministrstev. Ampak, če želimo biti uspešni, se bomo morali prijaviti na več zelo različnih razpisov, kajti uspešnost prijav je le od 2–5-odstotn a. Projekti morajo biti inovativni in morajo imeti veliko dodano vrednost – to so nove smer­nice Evropske unije, ki jim bomo morali slediti,« še pravi Ravbar in poudarja, da v oddelku ne pomagajo le društvom in javnim zavo­dom, pač pa so odprti tudi za vse občane. Kljub poletju se v oddelku za razvoj in investicije v teh tednih veliko dogaja, saj skupaj z ostalimi oddelki izvajajo več postopkov jav­nih naročil, med drugim denimo za ureditev več avto­busnih postajališč, ureditev atletskih površin na stadio­nu v Mekinjah, rekonstruk­cijo lokalne ceste v Podgor­ju, izvedbo ukrepov za zma­njšanje poplavne ogroženo­sti na območju Titan-Svit, ureditev mansardnih pros­torov na OŠ 27. julij, pripra­vo dodatnih arhivskih pros­torov za potrebe Občine Kamnik in mnogo drugega. 

Spominska slovesnost na Menini planini 
Jasna Paladin 

Menina planina – V soboto, 4. julija, je na Menini plani­ni potekala slovesnost ob 
70. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 
70. obletnici osvoboditve, ki se je je udeležilo blizu dva tisoč ljudi. Zbrane sta uvo­doma nagovorila podžupan Igor Žavbi in župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, slavnostni govornik pa je bil nekdanji komandant parti­zanov Franc Sever - Franta. Pod njegovim vodstvom se je takratnim borkam in bor­cem po čudežu v gosti megli in visokem snegu marca 1945 uspelo rešiti iz obroča sovražnikov. »Danes smo se zbrali na tej legendarni pla­nini, da bi počastili 70. oble­tnico zmage nad nacifašiz­mom, da bi se spomnili tež­ko priborjenega miru, da bi jasno še enkrat povedali, da smo v narodnoosvobodilni vojni zmagali, da smo bili na koncu 2. svetovne vojne Slovenci, mi, partizani, med zmagovalci in ne poraženci. Zato revizije in retuširanja tega zgodovinskega dejanja ne bo,« je med drugim dejal Franc Sever - Franta in v nadaljevanju obudil številne spomine na tedanje dni. 
kandidati, se je tričlanski Zavod za turizem in šport v 
nadzorni odbor soglasno občini Kamnik, Pašna sku­
odločil za Leona Kedra, ki je pnost Mala planina, nekate­
od lanskega julija družbo že ri gostinski in turistični vodil kot vršilec dolžnosti ponudniki v dolini Kamniš­
direktorja. Predstavil naj bi ke Bistrice skupaj s Turistič-
Foto: Gorazd Kavčič
Urejanje nasada 


starih sadnih sort 

Dvosedežnica bo znova 
pognana prav v teh dneh 
Obnova dvosedežnice Šim­
novec, ki je potekala od leto­
šnje pomladi, je pri koncu 

Jasna Paladin zasaditev. Spomladi letos so
Leon Keder, direktor družbe in je potekala brez večjih
jim namreč najboljšo vizijo nim društvom Kamniška nato posadili 125 dreves raz-
Velike planine, ki odraža Bistrica, Planinsko društvo Velika planina zapletov. Pri obnovi so 
Tunjice – Občina Kamnik 
ličnih sort jablan, hrušk inrealno stanje družbe in Domžale, PD Bajtar in tudi zamenjali vse varnostne ele­skupaj s Sadjarsko-vrtnar-češenj ter nasad zaščitili z 

skim društvom Tunjice izva-ograjo. Zapuščeno zemljišče 
ja projekt Urejanje nasada ob nasadu so uredili v zasil­
starih sadnih sort v Tunji-no parkirišče, pustili pa so 
cah, ki je sofinanciran s stra-dvanajst starih dreves, da 
ni programa dynAlp Natura bodo lahko primerjali stare 
in se počasi že zaključuje. in nove metode nege dreves. 
Nasad, namenjen starim Kot nam je povedal predse­
sadnim sortam, ki se razpro-dnik Sadjarsko-vrtnarskega omogoča njen nadaljnji raz-zaposleni v družbi. zelo vpliva na število potni-mente z novimi, sanirali 
voj, prepričal pa naj bi jih Prvi pokazatelj njegovega kov, ni delovala. Še posebej nosilne stebre, zamenjali 
tudi s svojim minulim dobrega dosedanjega dela je naj bi se izkazal prav pri motor in elektro krmiljenje, 
delom ter sodelovanjem z že prva polovica letošnjega obnovi sedežnice Šimnovec, zamenjali sedeže  Kljub 
lokalnim okoljem. Kot so v leta, ko je družba zabeležila izpeljal pa je tudi projekt bojazni, da bo obnova dražja 
svojem sporočilu zapisali več bruto prihodkov kot v prenove Gostilne Pod žični-od načrtovane, finančni 
nadzorniki, je Keder od pri-letih 2012, 2013, 2014 ter co ter vpeljal računalniško okvir ni bil presežen; nekaj 
hoda v družbo sredi julija več prepeljanih potnikov, vodenje in naročanje hrane denarja na ta račun so celo 
lani pa do konca leta uspeš-kljub temu da sedežnica, ki in pijače, s katerimi so v privarčevali. 

Z javnim denarjem še skrbneje 

stira na zemljišču, velikem 1,5 hektara, so člani društva začeli urejati že lansko leto. Najprej so pripravili zemlji­šče, posekali in odstranili društva Tunjice, bo nasad, ki predstavlja zgolj prvo fazo razvoja sadjarskega centra, namenjenega izobraževanju in razvoju avtohtonih vrst 
več kot sto starih dreves, sadja, uradno odprt in javno­izkopali štore in 125 jam za sti predstavljen septembra. 
Občinska uprava je bogatejša za nov oddelek za razvoj in investicije. Koncesija Komunalnemu podjetju Kamnik 
Kamnik – Občina Kamnik je v petek, 10. julija, s Komunal­nim podjetjem Kamnik sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje izbirne gospodarske javne službe Urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem ter pogrebne storitve v Občini Kamnik. Občina je s tem podelila posebno in izključno pravico za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe za dobo petih let. Kot sporočajo z občinske uprave, bo koncesionar opravljal deja­vnost vzdrževanja in urejanja pokopališč ter oddajanja pro­storov za grobove v najem in dejavnost opravljanja pogre­bnih storitev na pokopališčih Žale, Mekinje, Stranje in Pod­gorje. Postopek izbire koncesionarja je sicer vodila šestčlan­ska komisija, ki jo je imenoval župan Marjan Šarec, na javni razpis pa so prejeli le eno ponudbo. J. P. 
Oskrunili kapelico na Kopiščih 
Kamniška Bistrica – Na večer dneva državnosti so neznanci oskrunili kapelico na Kopiščih v Kamniški Bistrici, posvečeno žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja, ki so jo blagoslovi­li 13. junija. Neznanci so k napisu »vsem žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja«, kar je citat iz zakona o vojnih gro­biščih, pripisali »Sramotna laž bega SDS«, pod njim pa je še manj čitljiv napis. »Storilec je to dejanje očitno načrtoval dlje časa, saj je za napise uporabil šablone. Žal mu je tehnologija izvedbe napisne plošče preprečila, da bi bili napisi v celoti vidni. Tako je viden zgolj prvi napis, ki jasno usmerja in kaže, da je v ozadju politični motiv za skrunitev,« je obsodbe vre­dno akcijo komentiral predsednik Društva Demos na Kamni­škem Igor Podbrežnik. Napis so že odstranili. J. P. 
Kamniški vrtec zdaj vodi Renata Semprimožnik 
Kamnik – Konec junija se je izteklo sedemletno obdobje, v katerem je Vrtec Antona Medveda vodila ravnateljica Renata Hojs, ki se ob koncu mandata ni odločila za novo kandida­turo. Ker na javnem razpisu za novega ravnatelja oz. ravna­teljico njen naslednik ni bil izbran, novega razpisa pa vsaj do jeseni še ne bo, vrtec od 1. julija vodi vršilka dolžnosti ravnateljice, in sicer Renata Semprimožnik. J. P. 

Mnenja, aktualno 

Iz poslanskih klopi 



Kaj nas lahko nauči Grčija? 
V Grčiji se v zadnjih dneh odvija prava drama. Omejitev dvigovanja denarja, resna grožnja z bankrotom in zaus­tavitev plačevanja pokojnin in plač. Grška prihodnost je negotova. Grkom se ne obeta nič lepega. Kaj se je zgodilo, da so se Grki znašli v tako tež­kih okoliščinah? Odvisno od 

tega, koga sprašujete za mne-pokojnine pa so bile visoke 
nje. okrog 900 evrov, danes so 700 
Grčija je v evroobmočje vstopi-evrov. Navdušenja nad varče­
la leta 2002. Že takrat so jim valnimi ukrepi seveda ni bilo. 
evropski voditelji pogledali Težko je pričakovati, da ti bo 
Skrb za ljudi na  Za enakomeren  
robu družbe  razvoj podeželja  
Mojca Jončeska Malovrh, svetnica Desus  Jože Korošec, svetnik SLS  

Jasna Paladin 
Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? 
»Stara sem 58 let, diplomi­rana ekonomistka v pokoju. Poročena, mati dveh otrok in srečna babica enega vnu­ka in dveh vnukinj.« 
Kakšne so vaše izkušnje v 
politiki in zakaj ste se odlo­
čili, da se boste potegovali za 

mesto v občinskem svetu? 
Foto: Gorazd Kavčič 

Jasna Paladin 

Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? 
»Star sem 49 let, poročen, imam tri otroke, po poklicu kmetovalec, zaposlen na domači kmetiji v Hruševki.« 

Kakšne so vaše izkušnje v 
politiki in zakaj ste se odlo­
čili, da se boste potegovali za 

mesto v občinskem svetu? 

»Moja prva izkušnja sega že v 


leto 1989 z ustanovitvijo in 


je na 8. redni seji sprejel reba-smo zagotovili možnost naje­
lans občinskega proračuna ma kredita 0,65 mio za finan­
2015. V to smo bili primorani ciranje dokončanja kanalizaci­
katerem so podelili tudi 

zaradi odločitve vlade, da bo je v Tunjicah, če država v letu 
je je s strani koncerna preje­
gimi evropskimi državami upokojevali hitro, najnižje 

»Razen delovanja na lokalni
skozi prste, saj niso v celoti nekdo neprestano posojal 
včlanitvijo v Kmečko zvezo, ki Jože Korošec / Foto: Gorazd Kavčič
ravni, v okviru stranke, dru-Mojca Jončeska Malovrh
izpolnjevali pogojev za spre-denar, če svojega trošenja nisi 
gih izkušenj nimam, me je 
se je kasneje preimenovala v 
pa politika vedno zanimala »Propad kamniške industrije 
Slovensko ljudsko stranko. in vzdrževanja, kot je veljal v 
Sem predsednik SLS Kam-80. letih, je propadel in s tem
in le vprašanje časa je bilo, in posledično prostorska neu­
jem evra. Evropski voditelji so pripravljen prilagoditi svojim 
verjeli, da se bodo Grki spre-zmožnostim. Ko v zadnjem 
menili in da jim bodo nizke času poslušam analize, kako 
kdaj se bom vanjo tudi aktiv-rejenost propadlih tovarn, 
nik, predsednik Sveta zavoda propadajo tudi ceste. Prob­
obrestne mere evroobmočja varčevalni ukrepi ne delujejo, 
no vključila.« predvsem prostor bivšega 
za turizem in predsednik TD lem je tudi kanalizacija, za
pomagale k hitrejšemu razvo-vedno pogrešam, da bi analiti-
Utoka, Alprema in Mesne 

Gora sv. Miklavž. Za mesto v katero upam, da bo končno 
industrije Kamnik. Je pa še 

občinskem svetu sem se pote-prišla odločba z ministrstva
ju. Grki se seveda niso spreme-ki povedali tudi drugi del zgo-

Katere cilje boste v tem
nili. Vsako leto jim je v prora-dbe. To je, da so varčevalni 
mandatu skušali uresničiti ena stvar, ki me vedno znova 
goval v prejšnjem in sedan-in s katero se bo začela izva­
čunu zmanjkalo nekaj mili-ukrepi posledica prekomerne­

kot občinska svetnica? 
jezi – kamniško pokopališče, 

jem mandatu, kar mi je tudi jati tudi v Tuhinjski dolini.
jard. Za manjkajoče milijarde ga trošenja države. Parole 
»Ohranitev dostojanstva za ki je gotovo na eni najlepših 
obakrat uspelo, tokrat celo z Desetletno sprejemanje
so se zadolževali. Vedno bolj »varčevanje ne deluje« niso 
vse ljudi, predvsem tistih, ki lokacij in je lepo urejeno, ima 
največ preferenčnimi glasovi OPN-ja je nesprejemljivo, žal 
izmed vseh kandidatov.« ministrstva v naši državi ne
so tako ali drugače potisnjeni pa mrliške vežice, ki so že
in bolj, dokler jim nihče več ni točne. Točna izjava je, da pre-
hotel posoditi denarja. Grška vlada je takrat zaprosila Evro­po za pomoč. S strani evrop­skih institucij so Grki pomoč tudi dobili, vendar pod določe­nimi pogoji. Evropske institu­cije zahtevajo boljše pobiranje davkov, saj se po podatkih OECD v Grčiji kar 90 odstot­kov poslov opravi brez raču­nov. Zahtevali so višje obdav­čenje ladjarjev, ki služijo mili­jarde evrov in so praktično neobdavčeni. Zahtevali so, da se ukinejo trinajsta in štiri­najsta plača v javnem sektor­ju. Zahtevali so, da se zviša upokojitvena starost. Grki so se namreč v primerjavi z dru­komerno trošenje ne deluje. Fiskalno pravilo, ki smo ga sprejeli, razumem kot meha­nizem, s katerim lahko prepre­čimo grški scenarij. Slovenija je danes zadolžena za več kot 30 milijard evrov. Vsako leto zgolj za obresti plačamo več kot milijardo evrov. Za obresti vsako leto namenimo desetino proračuna. Si predstavljate, kaj bi lahko s to desetino pro­računa naredili? Lahko bi zgradili drugi tir, lahko bi popravili številne razpadajoče ceste, lahko bi izboljšali javno šolstvo in zdravstvo. 
Matej Tonin, poslanec 


Rebalans je dober kompromis 
Vendar pa smo se potrudili, da bi v rebalansu zagotovili kar največ sredstev za razvojne projekte in tekoče investicije. Tako smo bili primorani pre­razporediti za letos predvide­na vplačila v sklada za gradnjo OŠ Frana Albrehta in pokrite­ga bazena, saj si za te name-ne letos z njimi ne moremo pomagati. Tako smo zadolže­vanje omejili na najpomem­bnejše investicije: posebej 


na rob družbe. V Kamniku imamo Cirius, ki daje zača­sen dom hendikepiranim otrokom, kako jih vključuje­mo v svoje vsakdanje življe­nje. Kako vključujemo dru­ge, ki domske oskrbe niso več deležni in živijo med nami. Dostojno starost upo­kojencev, možnosti zaposlit­ve za vse aktivne Kamničane. Za dijake in učence šolo brez diferenciacije, ki je posledica neenakega finančnega statu­sa družine ter obšolske deja­vnosti za vse ter vrtec za vse male princeske in prince.« 
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? 
zdavnaj preživete in komaj še služijo namenu.« 
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? 
»Težko vprašanje. Kar nekaj stvari je v redu od daleč. Kamnik je lepo, urejeno mesto, ima dušo in ljudje to znajo ceniti. Od nekdaj sem lokalpatriotka in ne bi živela nikjer drugje.« 
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? 
»Družina, šport, prijatelji  « 


Življenjsko vodilo? 
»Bodi to, kar si, in delaj lju­dem dobro, tako kot bi želel, da drugi delajo tebi.« 




Priznanje za prometno varnost v prave roke 
Jasna Paladin 
Kamnik – Župan Marjan Šarec je pred dnevi Heleni Sterle izročil zlati znak Jav­ne agencije RS za varnost prometa. »Helena Sterle je zagotovo ena najaktivnejših 
Kamničank praktično na 
vseh področjih, še posebej 
pa pri delu z otroki in mladi­
no. Njeno delo na preventi­
vi, tako v cestnem prometu 
Foto: Občina Kamnik 


Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? 
»Kot svetnik se stalno zavze­mam za enakomeren razvoj podeželja kot tudi našega mesta. Panoge, kot so kme­tijstvo, turizem in podjetniš­tvo, morajo delati z roko v roki za dobro vseh, čeprav je včasih težko zaradi različnih interesov. Pri tem pa jim mora občina stati ob strani, zagotavljati infrastrukturo za njihovo delovanje in raz­voj. Glede na to, da sem v tem mandatu v opoziciji, upam, da bo koalicija z županom le upoštevala kak­šen moj predlog pri sestavi proračuna občine Kamnik.« 
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? 
»V prihodnjih letih bo to vzdrževanje in obnova lokal­nih cest. Denarja za ceste praktično ni, sistem obnove štejejo časa v mesecih, tem­več v letih in desetletjih. Zad­nje čase so pogoste tudi kraje premoženja na podeželju, predvsem kmetijskih strojev.« 
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? 
»Občina je zadnja leta veliko vlagala v izgradnjo, koncesi­jo vrtcev, menim, da je to trenutno dobro urejeno, je pa res, da to vzame dobršen del proračuna in se potem vidi na drugih postavkah.« 
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? 
»Prostega časa mi ne ostane veliko. Vseeno pa se najde čas za pevske vaje in obiske na Gori, kjer se člani TD družimo in pozabimo na vsakdanje skrbi.« 
Življenjsko vodilo? 
»Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredi­mo za druge.« 


Donacije podjetja Jungheinrich 
Jasna Paladin no pripravili dogodek, na 
Kamnik – V poslovno cono nekaj donacij. »Naše podjet­
na Korenovi cesti se je 
nedavno preselilo podjetje lo nagrado za najboljši pro­
znižala povprečnino, kar je 2015 ne bo izdala odločbe o 
kot pri splošnem ozavešča­
zmanjšalo prihodke za okoli sof inanciranju kohezijs kih 
Jungheinrich, ki deluje na dajni tim izmed 33 držav, v 
nju, je neprecenljivo, kvali-Helena Sterle 
0,3 mio, poleg tega pa smo projektov. Več sredstev pa 
področju skladiščne tehnolo-katerih koncert deluje. V
tetno in, kar je še posebej 
morali zagotoviti še 0,2 mio smo zagotovili tudi podpori 
pomembno, za seboj pušča varnosti in Teden mobilno­
gije in je doslej poslovalo v sklopu nagrade smo prejeli 
sredstev za sodno poravnavo podjetništvu, zagonska sreds­
naslednike,« so ob izročitvi sti. Idej ji ne manjka, volje 
Trzinu. Gre za podjetje, ki je tudi denar za dobrodelne 
v pravnem sporu med podjet-tva pa je dobil tudi novousta­
priznanja zapisali na Obči-tudi ne, saj ima – kot hvalež­
del nemškega koncerna in namene in po posvetovanju 
jem ZIL inženiring in Občino novljeni oddelek za razvoj in 
ni, Helena pa nam je zaupa-na ugotavlja, v občini podpo­
zaposluje 44 delavcev. Za z županom Marjanom Šar­
Kamnik, ki je posledica tvega-investicije. Rebalans je torej 
la, da so jo s tem močno pre-ro, kar ji daje spodbudo za 
selitev so se odločili, ker so cem smo se odločili za tri 
nega načina obračunavanja dober kompromis v slabih raz­
senetili. Kot dolgoletna pro-naprej. In čeprav je sama 
bili v Trzinu locirani na dveh kamniška društva,« je pove­
komunalnega prispevka v pre-merah. 
lokacijah, v Kamniku pa so dal direktor podjetja Branko
stovoljka in članica sveta za mnenja, da bi si priznanje 
teklosti, z dogovorom med 

preventivo in vzgojo v cest-zaslužili vsi člani sveta za 
za vse našli prostor pod eno Švegelj. Po tisoč evrov so
Matej Slapar, podžupan
občino in večjimi nepremič­

nem prometu je zaslužna za preventivo in vzgojo v cest­
streho. Uradno odprtje nove podarili Društvu Sožitje 
ninskimi investitorji, da bodo v 


številne projekte, s katerimi nem prometu, smo mnogi 
poslovne stavbe načrtujejo Kamnik, tisoč Društvu star­
spomladi, pred dnevi pa so šev otrok s posebnimi potre­
njeno korist za občino gradili 

v občini osveščajo mladino, prepričani, da se je zlati 
na primer Teden prometne znak znašel v pravih rokah. 
ob prihodu v kamniško obči-bami in tisoč PGD Kamnik.
še komunalno infrastrukturo. 

Nova Slovenija (NSi), Občinski odbor Kamnik, Cankarjeva cesta 11, Ljubljana 
Aktualno 

Kamniški maturanti znova tudi zlati 
Poklicno maturo je v prvem roku uspešno opravilo 95 odstotkov, splošno maturo pa kar 96,88 odstotka maturantov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Med zlate maturante se jih je skupaj vpisalo petnajst, med njimi je prvič tudi zlata maturantka iz vrst izobraževanja odraslih. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Nestrpnega priča­kovanja rezultatov letošnje mature je konec; Državni izpitni center je najprej 6. julija objavil rezultate poklic­ne mature, teden dni kasneje pa še splošne, in maturanti Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so tudi letos dokazali, da sodijo med najboljše v državi. Maturanta s prav vsemi dose­ženimi točkami letos sicer ni bilo, so pa zato našteli kar petnajst zlatih maturantov. Krepko nadpovprečne rezul­tate so dijaki dosegli že na poklicni maturi, kjer so se najbolj veselile zlate matu­rantke Manca Frontini in Špela Hribar (ekonomski tehnik), Sabina Burkeljca, Špela Hribar, Klara Resnik, Natalija Špehonja in Katja Uršič (predšolska vzgoja) ter prvič v času izvajanja poklic­ne mature tudi udeleženka izobraževanja odraslih Eva Hrovat. Poklicno maturo je na kamniški šoli sicer oprav­ljalo šestdeset dijakov in dija­kinj, uspešni niso bili le trije. Minuli ponedeljek je bilo na šoli znova veselo, vsaj za 124 gimnazijcev, ki so maturo opravili. Državno povprečje so znova krepko presegli, letos za skoraj sedem odstot­kov. Med zlate maturante med gimnazijci so se letos vpisali: Danijel Erdani, Sara Klarič, Leon Lombergar, Kri­štof Špenko, Neža Vavpetič, David Zorko in Špela Šlaj­mer Urankar. Z rezultati obeh matur je zelo zadovoljen tudi ravnatelj Šemso Mujanovič, ki se je mladim v imenu šole zahva­lil in jim zaželel brezskrbne počitnice in nadaljnjo uspeš­no pot v življenju. 



S pesnikom preseči delitve 
V kamniški knjižnici so pripravili pogovorni večer, ki so ga posvetili pesniku Francetu Balantiču. Iztočnica je bila nedavno poimenovanje knjižnice po njem, kar je pri nekaterih naletelo na buren odziv. 
Mateja Rant 
Kamnik – Pogovorni večer sta organizirala Časnik.si in društvo Demos na Kamniš­kem. Vsak s svojega zornega kota so pogled na Balantiča poskušali osvetliti poznava­lec Balantiča France Piber­nik, arheologinja in muzeo­loginja Verena Vidrih Per­ko, kulturni producent Tone Ftičar in publicistka Alenka Puhar. 
France Pibernik je uvodoma predstavil, kaj vse so doslej literarni zgodovinarji od Tineta Debeljaka do Franceta Zadravca zapisali o pesniku, pa tudi okoliščine, ki so mla­dega pesnika pripeljale v domobransko vojsko. Pojas­nil je, da so ga zaradi simpati­ziranja z Osvobodilno fronto odpeljali v taborišče Gonars, po vrnitvi domov pa se je na prigovarjanje prijatelja Fran­ceta Kremžarja pridružil domobrancem na Grahovem. »K temu ga je navedla osebna stiska; Balantič nikoli ni nosil uniforme,« je poudaril Piber­nik. Tone Ftičar je opozoril, da pri polemiki o imenu knji­žnice v ospredje stopajo teme, ki s pesniško zapuščino Fran­ceta Balantiča nimajo nobene povezave. »Ob imenu Balan­tič se razplamtijo tudi ideolo­ške in politične strasti, saj ga očitno še vedno premalo poz­namo in premalo vemo o nje­govem pesniškem delu.« Alenka Puhar je opozorila, da bi si morale znane oseb­nosti bolj pravično razdeliti javni prostor, Verena Vidrih Perko pa je pozvala k premi­sleku, ali bomo vztrajali v pričkanju ali bomo veliko­dušno izbrali, kar je dobro; ali se bomo poklonili geniju ali vztrajali v svoji majhnos­ti. Ta narod in državo, je poudarila, sta ustvarila kul­tura in kulturniki. 

Pisma 

Še o slovenskih knjigah med drugo svetovno vojno 

Prvega junija letos je na med­mrežju g. Iztok Čebašek objavil daljše besedilo pod naslovom Domobranska knjižnica Kam­nik, v katerem je med drugim tudi zapisal: » poimenovanje knjižnice po (Francetu Balanti­ču p. p.) častniku kolaborant­skih domobranskih enot, ki je aktivno sodeloval z okupacijsko vojsko naci-fašističnega zavez­ništva, ki je v času okupacije načrtno uničila okrog dva mili­jona in pol slovenskih knjig, je politična perverzija  « Ko sem prebral gornje hude besede, sem se spomnil na dejanska dogajanja med 2. sve­tovno vojno. Nekaterim teh sem bil priča tudi sam: Neke nedelje po maši smo odha­jali iz, kot takrat običajno, nabi­to polne cerkve na Šutni. Med vojno so bile namreč maše v Kamniku in okolici edinole na Šutni in še pri teh je maševal nemški duhovnik. Vsi slovenski duhovniki so bili izgnani. Tiste nedelje pa nas je zunaj blizu zvonika čakalo prijetno presene­čenje. Na stojnici so dva, trije domobranci prodajali za mali denar prave slovenske knjige! To so bile predvsem broširane lepo­slovne knjige iz zbirke t. i. Slo­venčeve knjižnice, tiskane med vojno v Ljubljani v tiskarni pred­vojne krščanske Slovenske ljud­ske stranke. To zbirko je zasno­val konzorcij dnevnika Slovenec kot ljudsko, družinsko knjižni­co. Od prvotnih ponatisov iz naših dnevnikov so zbirko razši­rili z izvirnimi slovenskimi bese­dili oz. s primernimi prevodi iz tuje literature, najpogosteje na zgodovinske romane s krščansko motiviko in poljudno pripoved­na dela. Knjige, ki smo jih takrat kupili na stojnici v Kamniku ali tudi kasneje iz še pestrejše zaloge pri domobrancih v Mengšu, imamo še danes v marsikateri kamniški ali okoliški družini. Radi se spominjamo štorij iz knjig z naslovi kot: Jalnovi Ovčar Marko, Vozarji, Trop brez zvoncev, trilogija Bobri z znamenitimi Goršetovimi ilus­tracijami, dalje Martin Krpan z ilustracijami Lojzeta Perka, Rimljani I in II, Naš Bučko, Na srebrni obli, Božene Nemcove Babica pripoveduje, Veselja dom in še in še. Kar 114 naslovov je izšlo v skupno kar nepredstav­ljivi, skoraj milijonski nakladi (po prof F. Piberniku v Sloven­skem času, april 2015). 
Kdaj je bila ta prodaja na sto­jnici ob cerkvi? Zagotovo po septembru 1943, po kapitulaciji Italije, ko so se nato tudi pri nas in na Gorenjskem pričele usta­navljati domobranske izposta­ve. Vojake je ob prodaji na Šut­ni močno zeblo, lahko bi to bilo nekje pred božičem 1943 ali prve mesece 1944. Zakaj je bilo naše veselje nad tisto prodajo slovenskih knjig tako veliko? Morda zanimivo predvsem za naš mlajši rod?! Do takrat smo bili v Kamniku in po vsej Gorenjski (tudi Šta­jerski) že skoraj tri leta pod nemško okupacijo. Javno se ni dalo izposoditi, kaj šele kupiti nobene slovenske knjige. Vsi jav­ni napisi nad trgovinami, gostil­nami, v kinu, v uradih  so bili izključno v nemščini. V šolah smo imeli kot učni jezik edinole nemščino. Poučevali so nas izključno nemški učitelji, ki niso znali slovensko. Imeli nismo niti enega slovenskega dnevni­ka-časopisa. Samo štirinajst­dnevnik Karawanken Bote (Karavanški sel) je izhajal v slovenskem jeziku, a tudi ta je bil večkrat že na pol nemški. Imeli nismo niti ene slovenske radiopostaje, le dva-trikrat dnevno kratke, okrog četrturne informativne oddaje v slovenšči­ni na radiu Glas Amerike ali na BBC London. Slednji sta bili od Nemcev radijsko močno moteni in zato zelo težko razu­mljivi. Poslušanje teh oddaj pa so Nemci tudi prepovedovali in strogo kaznovali, celo s koncen­tracijskim taboriščem. Zaradi vsega tega nam je bil stik s slovensko knjigo med voj­no pravi blagoslov. Tako zelo verjetno tudi po Gorenjskem in še prej po Dolenjskem in Not­ranjskem, kjer je bila tovrstna prodaja knjig Slovenčeve knjiž­nice še posebej uspešna. Seveda so prodajo teh knjig domobran­ci preko svojih postojank samo­zaščite pred revolucionarnim nasiljem ponesli tudi na Pri­morsko in Kras, kjer so bile Slo­venčeve knjige sprejete še z več­jim veseljem. Tam so slovensko knjigo pogrešali že desetletja, malone od konca prve svetovne vojne. Skratka, Slovenčeva knjižnica je v letih 1941–1945 odigrala ne samo izjemno kul­turno, temveč tudi narodno ohranitveno vlogo. Meni osebno in najbrž tudi mnogim drugim dijakom z nemškega zasedbenega območja je branje teh knjig pomenilo tudi pomembno učenje izraža­nja v maternem jeziku. Posle­dično je bilo ob koncu vojne leta 1945 tudi precej lažje narediti nostrifikacijske izpite in se lažje vključevati v povojno, zopet slo­vensko šolo. 
Milan Windschnurer, Kamnik 

Urgenca v Kamniku ostaja 
Kamnik – Ministrstvo za zdravje je zaradi številnih pritiskov zoper predlagano reorganizacijo urgentne službe – najglas­nejši so prihajali prav iz občin Kamnik in Komenda – za zdaj opustilo misel na satelitske urgentne centre. Kot pravijo, bodo počakali na nove številke in pravilnik skušali dopolniti. Dežurnih služb v zdravstvenih domovih tako ne bodo spre­minjali in urgenca v ZD Kamnik za zdaj ostaja. J. P. 
iz naših krajev 

Razgiban balinarski junij 
V letošnjem juniju je bilo na igrišču Balinarskega kluba Duplica, ki ga vodi Branko Velkavrh, zelo živahno. Poleg zaključka ligaških tekmovanj prve ekipe in ekipe veteranov sta na štirih stezah potekala dva velika turnirja. 
Franc Svetelj 
Duplica – V soboto, 20. juni­ja, se je na športnem igrišču Balinarskega kluba Duplica odvil turnir v prstometu, ki so ga dupliški balinarji na Kam­niškem začeli znova oživljati. Na njem je sodelovalo šest­najst dvočlanskih ekip iz Komende, Ljubljane, Domžal, Jesenic, Prevoj, Mengša in Duplice. Med najboljše tri eki­pe so se uvrstili: 1. Planinski dom Komenda (Rojko, Kor­bar), 2. Bunkež (Stojc, Kovače­vič) in 3. Planinski dom Komenda (Bosnič, Poreber). 
Pri bližanju v krog je največ točk zbral domači igralec Janez Jurač iz Balinarskega kluba Duplica. 
Naslednjo soboto, 27. junija, pa je Balinarski klub Duplica pripravil velik balinarski tur­nir z udeležbo okrog 70 bali­narjev. Pred začetkom turnir­ja sta šestnajst štiričlanskih ekip iz Rogaške Slatine, Žal­ca, Škofje Loke, Brezovice, Ljubljane, Domžal, Lukovice, Jevnice, Komende in Duplice pozdravila Franci Kramar, v. 
d. direktorja Zavoda za turi­zem in šport v občini Kam­nik, in Branko Velkavrh, predsednik organizatorja, Balinarskega kluba Duplica. Po več kot deseturnem tek­movanju, ki ga na koncu ni mogla zmotiti niti nevihta (vmes so organizatorji poskr­beli za izdatno malico), se je na prvo mesto uvrstila preka­ljena ekipa balinarjev Balinar­skega kluba Budničarja s Količevega v postavi Cveto Lanišek, Brane Magerl in Stanko Žavbi. Na drugo mesto so se uvrstili balinarji Balinarskega kluba Tehnik iz Lukovice, na tretje mesto ekipa Wisky Team iz Ljubljane Šiške, četrti pa so bili balinarji Planinskega doma Komenda. Pri bližanju v krog je največ točk zbral domači igralec Janez Jurač (Balinarski klub Duplica), pri zbijanju balina pa je bil najboljši Brane Magerl (Balinarski klub Bud­ničar). Vsi udeleženci tega velikega turnirja so bili z organizacijo in potekom prireditve zelo zadovoljni in so izrazili prip­ravljenost za sodelovanje na podobnih turnirjih na Dupli­ci tudi v prihodnje. 


Zaključek šolskega 
leta na Vranji Peči 

V soboto, 20. junija, smo s kulturno prireditvijo zaključili šolsko leto v Podružnični šoli Vranja Peč. 
Maja Jesenik Štefin 
Vranja Peč – Najprej so na­stopili učenci Podružnične šole Vranja Peč s scenarijem in dramskim besedilom avtorice Sare Lužovec z nas­lovom Kdor išče, ta najde. Mali igralci so mojstrsko predstavili duhovito zgodbo, napisano zanje, da so lahko pokazali vse svoje igralske sposobnosti. Ob komičnih prizorih so spravili v smeh navdušene gledalce, ki so jim z glasnim odobravan­jem pokazali svojo naklonje­nost. In teh ni bilo malo. Zbralo se jih je okoli osem­deset in ni jim bilo žal, da so skupaj doživeli lep kulturni večer na dvorišču Kotnikove domačije, ki je blizu šolske­ga poslopja. Bilo je tako kot nekoč, ko so se zbrali fantje in dekleta z vasi in na kmeč­kih dvoriščih s svojimi nas­topi oživljali pristno sloven­sko kulturo, ki je danes na deželi, žal, že izumrla. Po nastopu odraslih igral­cev, ki so s simpatičnimi in duhovitimi skeči vsaj za tre­nutek pregnali skrbi in raz­vedrili ljudi, utrujene, nave­ličane nemirnega, skrbi pol­nega vsakdana, da so zado­voljni, ker imajo šolo, sposo­bno združevanja, srečni s svojimi otroki zaključili šol­sko leto. In to še ni vse. Pri­dne gospodinje so sposobne pričarati s svojimi sladkimi dobrotami posebno ozračje, ki na koncu dopolni prijet­nost praznovanja. Piko na i so pa zaključku šolskega leta na Vranji Peči prispevali župan Marjan Šarec in pod­župan Igor Žavbi in ne nazadnje ravnatelj matične šole Frana Albrehta Kamnik Rafko Lah ter župnik Štefan Stele, ki sta na vranjepeških prireditvah stalna gosta. Da ima šola v kraju, majhnem, kot je Vranja Peč, pomem­bno vlogo, je dokazal tudi ta večer. S sodelovanjem vseh krajanov, povezanih v skup­nost, pripravljeno sodelovati in ji pomagati, lahko šola uspešno deluje kot vzgoj­no­izobraževalna ustanova. Ker mi starši zaupajo, že petindvajset let spremljam njihove otroke, moje učence do odhoda v »mestno« šolo z veseljem in hvaležna sem vsem, ki me podpirajo pri prizadevanjih za dobro mla­dega rodu. 

Na predvečer dneva državnosti 

Turistično društvo Gora sv. Miklavž vsako leto na predvečer dneva državnosti pripravi praznovanje 
s kulturnim programom, ki se prične s sv. mašo. 
Štefka Legedič nosti. Praznovanja se je ude­
ležilo veliko število obisko­Šmartno v Tuhinju – Žup­valcev. Veseli smo bili števil­nik mag. Simon Lorber je v nih udeležencev pohoda, ki pridigi povedal, da so letos ga organizira KD Srednja pomembne obletnice, in vas. Pohod je bil organiziran sicer: 100­letnica začetka v okviru Pohodniškega festi­prve svetovne vojne in vala Kamnik. Na cilju je 
70­letnica konca druge sve­tovne vojne, od katere so še vedno odprte rane. Na kres­ni dan Janeza Krstnika Slo­venci praznujemo dan drža­vnosti. Janez Krstnik je imel dar modrosti in preroškega duha, da je videl prihodnost, takega duha nam Sloven­cem manjka, manjka nam modrosti in duha povezoval­vsak dobil lično oblikovano medaljo. Kulturni program je povezo­vala Maja Korošec. Po Zdra­vljici, ki so jo zapeli pevci MePZ Mavrica Srednja vas je predsednik turističnega društva Jože Korošec v svo­jem govoru izrazil veselje, da lahko v miru praznujemo in da imamo svojo državo. 
Mnogi narodi si jo želijo in nimajo te sreče, da bi imeli lastno državo, mnogi so izg­nani in so begunci, ki iščejo zatočišče po celem svetu. Zaradi velike brezposelnosti se naša mladina izseljuje in išče zaposlitev v tujini. Pre­več smo razdeljeni in pre­malo cenimo dobrine in lepote svoje dežele. Delovna mesta in zaposlitev mladine v naših krajih vidi v turiz­mu. MePZ Mavrica iz Srednje vasi nam je pod taktirko Primoža Leskovca zapel pesmi Čej so tiste stezice in Na planine. Prvič pa se nam je predstavil nov moški pev­ski zbor Šmartinci; pod tak­tirko Mitja Žiberta je zapel pesem Oj, Triglav, moj dom in Po jezeru bliz Tri­glava. Pesem Moja domovi­na je recitirala Tatjana Drolc. Kulturni program 
nam vsako leto popestri domači ansambel Ofirači, ki s svojim šaljivim nasto­pom požanje precej smeha obiskovalcev. Ker je bilo lepo in toplo vre­me, se je praznovanje ob zakurjenem kresu, pijači, čevapčičih in druženje s pri­jatelji nadaljevalo pozno v noč. 

Praznik s kresom in pohodom 

Jernej Ftičar 
Mekinje – V Mekinjah že od osamosvojitve dalje v poklon domovini na njen praznik prirej amo tra dici ona lni kres. Zaradi slabega vreme­na je bil letos iz kresne noči prestavljen na sam praznik, a Mekinjčanov to ni zmotilo. Ob 21. uri smo prižgali kres in s tem zaznamovali praz­nik skupaj s slavnostnim govorcem, poslancem mag. Matejem Toninom. Poleg njega so tudi pevci MePZ Mekinje zaželeli vsem kraja­nom vesel praznik s sloven­skimi domoljubnimi pesmi­mi, po uradnem delu dogod­ka pa smo se krajani v spro­ščenem vzdušju ter ob pri­grizku ter okrepčilu še pod­ružili. Omeniti pa moramo tudi, da sta KS Mekinje ter Športno­kulturno društvo Mekinje ta dan organizirala že deveti tradicionalni pohod na Vovar, ki se ga je udeležilo kar nekaj kraja­nov. Ob 8. uri smo se zbrali pred društvenim domom ter bili ob vrnitvi navzoči pri sveti maši za domovino. 

Kultura 

Urbani portreti 
»Že kot mulc sem se igral z očetovimi Zenithi,« se svojih prvih fotografskih korakov spominja Kamničan Klemen Udovč. Večina ga pozna v dveh vlogah. Kot policista in fotografa. Ta druga mu je vsekakor ljubša in bolj pisana na kožo. 
Bojana Klemenc 
Kamnik – Klemnovo poigra­vanje s fotografijo je postalo bolj resno med študijem medijske produkcije, kjer je, kot sam pravi, imel odlične mentorje. Na Akademiji in inštitutu za multimedije je svoje tehnično znanje studij­ske in portretne fotografije ter izraz v avtorski fotografiji kalil pod mentorstvom profe­sorjev Rajka Bizjaka in Lada Jakše, svoje fotografsko zna­nje pa zadnja tri leta posredu­je ljubiteljem fotografije na različnih delavnicah kot ambasador njegove najljubše fotografske blagovne znam­ke. »Pri dobri fotografiji opazu­jem različne stvari. Pri repor­tažni fotografiji me bo impre­sionirala predstavljena zgod­ba, ne toliko tehnična dovrše­nost, pri pokrajinski nov in 

Klemen Udovč na eni od svojih fotografskih 
delavnic / Foto: Marko Alpner 
originalen pogled na motiv. Zadnje čase me navdušuje konceptualna, a tudi nenavad­na modna fotografija. Nevsak­danji pogledi. Zgodbe, ki se ne ponavljajo,« pojasnjuje Kle­men, ki sebe ne vidi kot tipič­nega fotografa, veliko pa mu pomeni iskrena kritika ali pohvala njegovih fotografij. Najbolj poznan in ustvarjalen je s studijsko, portretno in koncertno fotografijo, s katero svojo veliko ljubezen do glasbe še dodatno potrjuje skozi obje­ktiv. »Koncertna fotografija zaustavi čas, preteklost ter čut­ne trenutke glasbenikov in publike premakne v prihod­nost, zato so ti motivi zagotovo eni mojih najljubših,« pripo­veduje in dodaja: »Pri nas je težko živeti samo od fotografi­je, saj jo žal ljudje vedno manj cenijo, nenazadnje je z digita­lizacijo fotografije ta postala dostopna vsem.« S koncertno fotografijo je sodeloval s števil­nimi glasbeniki – Neisho, sku­pinami Panda, Elevators, Muff, Arche, Eroika, poleg fotografije pa se ukvarja tudi z video produkcijo in je kot reži­ser in producent podpisan pod glasbenimi video izrezi glasbenice Neishe in skupine MojcArt. 
Na lovu za motivi po kamniški občini 
Na brezplačnih mesečnih fotografskih delavnicah s Klemenom so predstavljene raznovrstne fotografske tematike in gosti. Zadnja na temo pokrajine v Kamniški Bistrici je konec junija pri­vabila kar nekaj domačinov, 
ki so si želeli izostriti svoje oko s pomočjo nasvetov strokov­njaka. Klemen je prepričan, da najboljši fotoaparat še ne nare­di dobre fotografije. »Fotograf s predstavljeno zgodbo je tisti, ki da pečat odlični fotki,« poja­snjuje. Za trenutni Klemnov projekt Urbani ulični portreti ga je navdihnil ameriški foto­graf Brandon Stanton, ki foto­grafira na ulicah New Yorka. Kamniški fotograf se je v zad­njem letu osredotočil na zani­mive obraze in zgodbe iz kam­niške občine, a njegovo oko seže tudi izven kamniških meja. Klemen na svoji spletni strani ob predstavljenem por­tretu v enem stavku opiše človeka, ko pa bo prišel čas, bo portrete tudi razstavil. 


Hiša keramike na Šutni med počitnicami 
Kamnik – Hiša keramike, zakaj pa ne majolka bo čez poletje v svojih prostorih na Šutni gostila keramike, lončarje in druge umetnike, ki se bodo predstavljali ob sobotah. Jutri, 18. julija, med 10. in 13. uro bo svoja dela (bela uporabna keramika in kamenina) in prikaz dekoriranja predstavila kamniška kerami­čarka Nives Ratkajec Wenigerl. V soboto, 25. julija, prav tako med 10. in 13. uro pa bo izdelovanje drobnih stvari iz gline predstavila keramičarka Tatjana Gomboc Jerman iz Rado­melj. Od konca julija do prve polovice avgusta se bodo v Hiši keramike odvijale tudi počitniške delavnice za otroke, in sicer od ponedeljka do petka med od 10.30 do 12. ure. Razstava Od vrča do majolke je še vedno na ogled. J. P. 
Industrija-nostalgija 

V Medobčinskem muzeju Kamnik nadaljujejo zgodbo o kamniških fabrikah, a tokrat skozi oči umetnikov. Do konca oktobra je na Zapricah na ogled razstava likovnih del z naslovom 
Industrija-nostalgija ali Kamniška industrija v likovnih upodobitvah. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Razstavo so odprli ob letošnji Muzejski poletni noči, ideja zanjo pa se je porodila njenemu soavtorju Marku Kumru ob zbiranju gradiva za lanskoletni pro­jekt Kam so šle vse fabrike?. »Kamnik je nekoč pomenil veliko ime v smislu industrije. V njem so delovale številne tovarne, ki so svoje proizvode prodajale tako na slovensko kot širše jugoslovansko tržiš­če. V času postindustrijske dobe so ta podjetja začela pro­padati in le nekaterim je uspe­lo obdržati nekdanjo velikost in pomen in delujejo še danes. Stol, KIK, Alprem, Utok so se počasi, a vztrajno sesuvali in sesuli v prah; marsikje so pro­padli objekti, nekateri še kaže­jo zobe času, a slej ko prej bodo tudi ti potonili v pozabo in kdo drug, če ne umetniki, ki so navadno prejemali naro­čila za upodobitve posamez­nih tovarn, bodo tisti, katerih dela bodo govorila o nekem drugem času in prezentirala že izginulo dediščino. Prav zato je nastala razstava, ki nas vodi po kamniški industriji oz. po objektih le-te skozi likovna dela umetnikov,« pravi Marko Kumer, ki je razstavo, na kate­ri je na ogled dvanajst likovnih del, dve diaprojekciji ter video, pripravil skupaj s kustosinjo Medobčinskega muzeja Kam­nik Sašo Bučan. Nekaj del so že hranili v muzeju, druge pa sta si avtor­ja za razstavo izposodila od zasebnikov, slikarjev ali direk­torjev – ponekod, kot denimo v Eti, likovne upodobitve tovarn namreč še vedno kra­sijo pisarne vodilnih, kot je bilo to nekdaj v navadi. Med razstavljenimi deli so med drugim na ogled portret Sta­neta Cudermana, kamniške­ga slikarja, ki je upodobil prvega lastnika Utoka Toneta Knafliča, upodobitev širitve Utoka, kot jo je naslikal Lojze Perko, pa Utok in Eta, kot ju je upodobil mariborski slikar, ki je vrsto let preživel in ustvarjal v Kamniku, Ferdo Mayer. Utok je naslikal tudi Maks Koželj, slikar iz zname­nite kamniške umetniške družine. Tovarno Titan zasto­pa upodobitev delavca v livar­ni, ki ga je naslikal Bogdan Potnik. Na ogled so še posli­kana kamniška majolika, kakršne so izdelovali v nekoč izjemni fabriki keramike Svit, in nekaj drugih likovnih del. 
Umetnost tovarnam – tovarne umetnosti 
Razstavo spremlja katalog, v katerem med drugim lahko preberemo nekaj zanimivih zapisov Marka Kumra o kamniških tovarnah. O Utoku tako piše tudi tole: »Lastnik kamniške usnjarne Tone Knaflič je v sredini tride­setih let prejšnjega stoletja pri takrat najboljšem kamniškem portretistu – slikarju Stanetu Cudermanu naročil portrete svojih staršev in soproge v narodni noši in seveda najbolj uspelega – svoj portret. Stane Cuderman ga je upodobil v tipičnem usnjarskem predpa­sniku. Takole je zapisal leta 1992 umetnostni zgodovinar Marko Lesar: © Portret Toneta Knafliča, lastnika kamniške usnjarne, ki ga tako po učinko­viti postavitvi kot realistični izdelavi vsekakor ne moremo prišteti k salonskim portre­tom, pred katerimi ga svari France Stele v svoji kritiki. Gospoda Knafliča je namreč učinkovito postavil, kako sedi pred svojimi tovarniškimi obrati, z zavihanimi rokavi in težkim usnjenim predpasni­kom, tako rekoč bolj delavca kakor predstavnika meščan­skega sloja, ki se je samo za kratek čas lahko odtegnil delu in poziral slikarju. Portret nje­gove žene je dosti bolj roman-tično zamišljen, saj je upodob­ljenka oblečena v slovensko narodno nošo, postavljena pred kamniško romantično naslikano pokrajino, podobno kot bi jo naslikal že v prejš­njem stoletju naš romantik Matevž Langus.© Ugledni umetnik Lojze Perko je leta 1954 po naročilu tovarniške uprave naslikal tovarniško dvorišče z usnjarji v Utoku in tudi usnjarja pri delu med roč­nim odmaščevanjem kože. Slikar Perko se je za obe sliki odpravil prav v osrčje tovarne in je slikal po modelu – usnjar je bil po pripovedovanju neki delavec, ki so ga klicali Male­zij. Sliki sta krasili upravne prostore tovarne vse do njene­ga bridkega konca. Stečajni upravitelj v njih ni videl komercialnega potenciala, a obenem muzejskim delavcem ni dovolil, da bi jih ohranili. Tako smo leta 1997 tako rekoč ilegalno vstopili v prostore tovarne in že medtem, ko so orjaške krogle rušile zidove, v naglici odnesli dve Perkovi in eno Mayerjevo upodobitev tovarne ter še nekaj predme­tov, ki so se nam zdeli zanimi­


vi. Vse je potekalo v kaotičnem vzdušju, saj je tovarna izginja­la tako rekoč pod našimi noga­mi.« 


Mladi 


S KulKuro okol© Kamnika 
Na kamniški Špici pohodnikom delijo ledeno limonado, na Plaži Alprem prirejajo nedeljsko Zloženko, se na Kamfestu lovijo Okol Kamnika. 
Jih poznate? 
Bojana Klemenc 
Kamnik – Druščina sedmih kamniških fantov z raznoli­kimi interesi je pred do-brim letom ustanovila Društvo KulKura, danes pa skupino skupaj s sekcijo Thin Slackline sestavlja že petindvajset posameznikov, 
ki jih povezuje veselje do kulture, športa in zabave. Zelo zanimivi in elana pol­ni ustanovitelji KulKure svoja druženja opisujejo kot skupnost, kjer se posa­mezniki povezujejo z namenom razvijanja neiz­koriščenih potencialov in talentov. Ali kot po domače v smehu povesta Matic in Jure: »Včasih smo se sku­paj zabavali, sedaj pa ob druženju le še debatiramo o društvenih projektih in dogodkih.« Teh se je v enem letu nabralo veliko, vsi pa imajo skupno točko 
– so kreativni, zabavni in vsekakor ne dolgočasni. 
Okol Kamnika na Kamfest 
V prostorih kompleksa Alprem so si KulKurovci pred časom uredili svoj pro­stor, v katerem tkejo in povezujejo svoje kreativne ideje. KulKurin kotiček je namenjen tudi produkciji vizualnih vsebin, med dru­gim so na dogodku Mesto mladih 2015 pripravili pro­fesionalni fotošuting za obi­skovalce, kot tudi izobraže­valni dejavnosti za svoje čla­ne. Prvi društveni večji odmevni dogodek so v soor­ganizaciji ŠKK in KUD Kufr priredili na lanskoletnem Kamfestu, letos ga zaradi izvrstnega odziva tekmoval­cev v okviru kamniškega poletnega festivala priprav­ljajo znova. Najbolj priljub­ljena urbana igra, kot dogo­dek Okol Kamnika na Kam­fest poimenujejo KulKurov­ci, sodelujoče tekmovalce spremeni v prijazne ravbar­je-iskalce, ki iščejo skrite kontrolne točke po Kamni­ku, vmes rešujejo različne naloge za izboljšan rezultat, hkrati pa oprezajo za žan­darji-lovilci, ki jih želijo ujeti 
in izločiti iz tekme. Tek pred zombiji, kot nekateri tudi poimenujejo to zanimivo igro, je lansko leto navdušil Kamničane, saj se je prijavi­lo kar 98 tekmovalcev, zato Kulkurovci upravičeno pri­čakujejo še boljšo letošnjo izvedbo, ki bo potekala v pe­tek, 14. avgusta. 
KulKura izobražuje in se hkrati zabava 
Člani društva so bili v prvem letu svojega obstoja zelo dejavni. O kamniških dogodkih so sproducirali kar nekaj video reportaž, med drugim tudi o Street workout Kamnik, Slack d© parkcu, Mestovanju in Mes­tu mladih 2014. Na razpisu lokalne akcijske skupine na temo boja proti drogam so s svojo idejo animiranega fil­ma Droga ne more zmagat dosegli največ točk, s pred­stavljenim videom pa se že povezujejo s kamniškimi šolami. V začetku maja so na Zapricah izpeljali izkus­tveno delavnico meditacije, na kateri so se udeleženci naučili, kako s pomočjo meditacije izboljšati lastno kreativnost in učinkovitost. Že od junija spontano delijo obiskovalcem Špice ledeno limonado, vsake dva tedna pripravljajo Zloženko na Plaži Alprem, našim bral­cem pa obljubljajo, da jim tudi za v prihodnje ne bo zmanjkalo zanimivih, prese­netljivih in navdihujočih dogodkov. 

Počitnice brez dolgčasa 

Za večino šolarjev je konec junija napočil najlepši del leta. Šolsko leto je večini otrok, marsikje pa tudi staršev, najverjetneje ostalo v spominu po številnih domačih in seminarskih nalogah, predvsem pa po napornem učenju in preverjanju znanja. Počitnice so zato ne le dobrodošle, pač pa tudi nujno potrebne. 
Bojana Klemenc 
Kamnik – Mnogi starši se sprašujejo, ali so dolge pole­tne počitnice res namenjene zgolj počitku oziroma kako kar najbolj kakovostno pre­živeti ta dva meseca. Skrb, da bi malim nadebudnežem med poletnimi počitnicami v kamniški občini bilo kakorkoli dolgčas, je pov­sem odveč. Za dejavnosti otrok med prostimi dnevi je namreč dobro poskrbljeno, saj so na voljo številne dejav­nosti za popestritev prostih počitniških trenutkov. 
Počitniško varstvo sofinancira Občina Kamnik 
Društvo Počitniško varstvo Kamnik s pomočjo Občine Kamnik že vrsto let organizi­ra poletno počitniško varstvo na OŠ 27. julij. Povpraševanja po počitniškem varstvu je čedalje več, opažata Gordana Kotnik in Boštjan Košir, ki skupaj z mentorji vodita deja­vnosti počitniškega varstva. Prednost organiziranega kamniškega počitniškega var­stva je, da staršem ni preveč v finančno breme, saj zaradi finančne pomoči s strani Občine Kamnik dan varstva znese le osem evrov. Poleg raznolikih vsakodnevnih ustvarjalnih delavnic in špor­tnih aktivnosti gredo otroci vsak dan na bazen, v varstvo pa je vključeno tudi kosilo. Počitniško varstvo je namen­jeno otrokom od 1. do 5. raz­reda, glede na odzive staršev pa izvajalci razmišljajo, da bi v prihodnje morda medse sprejeli tudi starejše šolarje. 
Športne aktivnosti so zakon 
Zadnja leta kamniški bazen doživlja pravi razcvet, čeprav zagotovo ne zagotavlja vseh pogojev, ki si jih plavalci tako želijo. V Plavalnem klubu Kamnik opažajo, da še vedno vlada veliko zanimanje za plavalne tečaje v času polet­nih počitnic, pa čeprav kam­niški otroci lahko redno obi­skujejo plavalne tečaje tudi med šolskim letom. Ponov­no so razpisani trije 10-dnev­ni termini, v katerih se otroci v več skupinah pod budnim nadzorom plavalnih učiteljev naučijo veščin plavanja. Poletni počitniški tabor letos organizira tudi Vaterpolo društvo Kamnik, ki poleg čofotanja v vodi in boljšega spoznavanja z igro vaterpola ponuja še vrsto drugih šport­nih aktivnosti, ki jih povežejo z izleti po kamniški občini. Na bazenu in v njegovi okoli­ci so preko poletja aktivni tudi otroci v Poletni šoli triatlona Trisport Kamnik, kjer se otro­ci na zabaven način spozna­vajo s triatlonom. Poletno šolo triatlona za otroke letos prvič organizira tudi Trialon­ski klub Utrip. Rdeča nit nogometnega tabora NK Virtus na Duplici so bile seveda nogometne veščine, povezane z drugimi športnimi in družabnimi igrami in aktivnostmi, na odbojkarskem igrišču Pod skalo je znova potekal odboj­karski tabor, na teniških igri­ščih zraven pa so v poletni šoli otroci izpopolnjevali tehniko tenisa. Avgusta v Kocjanovem hlevu pripravljajo Konjičkov tabor, na katerem Janja Ristovski, ki skrbi za bodoče jahače, otroke uči pristnega stika in skrbne­ga ravnanja z živalmi, kamni­ški otroci pa med poletnimi počitnicami spoznavajo živ­ljenje v naravi tudi s taborni­škim društvom Rod bistriških gamsov Kamnik in kamniški­mi skavti iz Mamutovega ste­ga, tradicionalno pa že mladi člani gasilskih društev celot­ne kamniške občine lahko letujejo na Debelem rtiču. V Termah Snovik vsak dan na bazenu potekajo otroške ani­macije, ob zadostnem številu prijav pa lahko organizirajo tudi počitniško varstvo. V kamniški občini je zares na voljo kar precej otroških igrišč, če že ne prostranost narave, kjer se lahko otroci neomeje­no igrajo. Kakorkoli, pustimo otroku, da je poleti lahko akti­ven v različnih dejavnostih, ki ga zanimajo in zanje med šol­skim letom nima časa, kot tudi, da naravnost © zabija čas v tri krasne© . V Kamniku in oko­lici je za vse to dovolj možno­sti. In to je tisti pravi čar dob­rih, nepozabnih poletnih počitnic. 



Med mlajšimi je poleti najbolj priljubljen bazen. Počitniško varstvo na igralih v Keršmančevem parku 
Priprave na Mali planini 
Tudi letos smo se tekači Kluba gorskih tekačev Papež udeležil tekaških priprav. Tokrat smo se odločili 
za spremembo, zato smo odšli na tekaške priprave na Malo planino. 
Iza Škrtič 
Mala planina – Trenerji so se dogovorili, da bo prvi trening kar pohod izpred Calcita čez Pasje pečine do Črnuškega doma na Mali planini, kjer smo tudi spali in prebivali. Najhitrejša skupina je do vrha porabila eno uro in pol, počasnejša skupina pa je do vrha porabila malo manj kot dve uri in pol. Četudi je bila pot strma in zahtevna, je bila za nas zabavna. Z nami so bili trenerji: Miran in Matevž Škrtič, Sebastjan Zarnik in Ivan Urh. Za orga­nizacijo pa je poskrbela Špe­la Papež Zamljen. Ko smo prispeli v Črnuški dom, so nas trenerji razdeli­li v sobe. Zasedli smo šest sob, saj je bilo nas, tekačev, kar enaindvajset. Zaradi raz­ličnih alergij, ki so jih imeli tekači, so nam trenerji pob­rali sladkarije, ki niso bile dovoljene. Imeli smo zelo dobro in okusno hrano. Spa­nje naj bi bilo ob deseti uri, bujenje pa ob sedmih. Na Mali planini je bil zrak težji za dihanje. Sledili so trije zelo težki treningi. V petek dopoldne smo, name­sto da bi sedeli v šolskih klo­peh in službah, tekli tempo tek. Popoldne smo na tre­ningu tekli 10-krat 50-metr­ske hitre teke rahlo strmega klanca. Po in med treningi smo bili kar zelo utrujeni. Nikoli pa nismo bili tako utrujeni, da ne bi prostega časa zapravili za igro. Naj­bolj nam je bilo všeč, ko je trener Miran s seboj pripel­jal kolo, ki se imenuje Mountain Skywir. To kolo ima spredaj in zadaj vzmeti in zavore, nima pa sedeža in pedal. Igrali pa smo se tudi igre roparji in policaji, morilce in se lovili. V soboto zjutraj je sledil še zadnji izmed treh težkih tre­ningov, saj smo delali en kilometer hitre teke, podob­ni bodo tudi na tekmah. Popoldanski trening pa je bil šest kilometrov dolg pohod do Zelenega roba in nazaj. V gostišču na Zele­nem robu smo se posladkali s sladoledom. Ob vrnitvi smo si ogledali tudi podze­mne jame Vetrnice, kjer smo videli tudi sneg, ki ga pri nas v dolini v tem času ni več. Srečali smo tudi planšarja. Nekatere izmed otrok so na pripravah na Mali planini obiskali tudi starši. V nedeljo zjutraj je kot dopoldanski trening sledil iztek. Po kosilu smo se spet peš odpravili z Male planine v dolino. Pred Calcit, kjer so nas počakali domači, smo prispeli okoli druge ure popoldne. Priprave so bile zahtevne, a tudi zabavne. Upam, da nam bo Klub gorskih teka­čev Papež še kdaj omogočil priprave na Mali planini. 


Kamfestovanje 
Ko smo postavili prvi Kamfest, se je pisalo leto 2004. Svet gre prehitro, da bi se spomnili vsega, kar se je dogajalo takrat, pa vendarle – Kamničani smo z drugimi sodržavljani vstopili v Evropsko unijo in, recimo, odkrili Facebook. In še, da lahko nekaj narediš, če le lahko dovolj dolgo hodiš v hrib. Pastirji in krave na planino, tekači na Grintovec, upokojenci na Primoža, kulturniki pa na Mali grad. 

Od takrat se ta ni veliko spremenil. Kup kamenja, brunarica, kapela, ne ena, tri, Stražni stolp z luknjo nekam proti Vero­nikinemu zakladu in palacij, kjer se bo tudi letos za deset dni dvignil Glavni oder. In z njim še družinsko prizorišče v Keršmančevem parku, Večerni oder in prizorišče v Samče­vem predoru. Mladina si bo naredila svoj program v Parku Evropa, komedijo o naši (vedno manj) bogati industrijski dediščini bo lokaciji primerno predstavljal gledališki oder v Katzenbergu, na drugem koncu Kamnika, na Zapricah pa bodo zatočišče našli večno nergajoči glasbeni sladokusci. Med vsem tem vas bomo presenečali z umetniškimi inštala­cijami, razstavami, predavanji, festivalsko šolo plesa, muzi­ke in pripovedovanja, dalo se bo kaj pojesti in popiti, s pou­darkom na posebnem kulinaričnem dogodku, Festivalu piva in Okusov Kamnika. 
Osnovni namen festivalov skozi zgodovino je bilo druženje prebivalcev nekega kraja, preko nastopajočih spoznavanje drugih šeg, navajanje na drugo barvo kože, drugačne navade in poslušanje drug drugega in sveta okoli sebe. Če verjamete ali ne, Kamfest delamo vsi skupaj. Ne samo producenti in soproducenti, ki jih lahko najdete na zadnji strani, ne le če­tica mednarodnih in domačih prostovoljcev, med katerimi se jih nekaj znova in znova vrača. Predvsem vi, ki boste na teh osmih straneh letošnjega festivalskega časopisa, pred­vsem pa v dneh festivala na raznih prizoriščih, ki jih boste obiskali, našli zanimive in lepe trenutke. 
In ... naj bo mir. 
Goran Završnik, 
programski direktor Kamfesta 2015 

aplikacija kamfest 

Lani je Festival Kamfest prvič lansiral tudi mobilno aplikacijo Kamfest za vaše pametne telefone, s katero boste vedno na tekočem s festivalskim dogajanjem in vsemi pomembnimi novicami. Aplikacija vas bo vodila po programu festivala Kam­fest ter vam predstavila vse letošnje izvajalce in prizorišča. Opomnila vas bo na dogodke, ki jih boste označili kot prilju­bljene, v pomoč pa vam bo tudi, ko boste v Kamniku v času festivala iskali lokale za pogasitev žeje in lakote, bankomat, parkirišča, prevoz ali prenočišče. 
Z aplikacijo boste lahko zabeležili tudi fotoutrinke s Kamfesta in jih delili z drugimi uporabniki aplikacije. Aplikacijo si na svoj pametni telefon lahko brezplačno prenesete s spletne strani kamfest.org (za operacijska sistema Android in iOS). 
Aplikacijo Kamfest so razvili prostovoljci – mladi programerji, oblikovalci in tržniki – v okviru projekta Kamfest Appfest, ki je v letu 2014 potekal v okviru Mladinskega centra Kotlovnica v sodelovanju s podjetjem Morftec. 

programski časopis 12. poletnega kulturnega festivala kamfest™  producent: Kulturno društvo Priden možic,  direktor festivala: Rok Kosec  programsko vodstvo gradu zaprice: Marko Kumer,  
Podlimbarskega pot 4,  programski direktor festivala:  Medobčinski muzej Kamnik  



1241 Kamnik  Goran Završnik  programsko vodstvo kina kamfest:  
urejanje besedil:  tehnični direktor festivala:  Jure Matičič, Mestni kino Domžale  
Juš Milčinski in Goran Završnik  Primož Jeras  programsko vodstvo parka mladih:  
celostna grafična podoba festivala in oblikovanje:  vodja tehnične izvedbe: Blaž Flerin  KulKura, KUD Kufr in Študentski klub Kamnik  fotografije: Albert Šabotić, Aleš Romaniuk, Jan David Kljenak, Simon Podgoršek, arhiv Kamfesta in  
Matevž Sterle in Katarina Goltez  vodja marketinga:  nastopajočih  
naklada:  Matjaž Jug  telefon: 01 839 76 06 / 041 360 399  
30.000 izvodov, priloga Kamniškemu  odnosi z javnostmi:  elektronska pošta: info@kdpm.org  Organizator festivala si pridružuje pravico do spremembe programa. Vstop na vse  
občanu in Gorenjskemu glasu  Juš Milčinski  spleta stran: www.kamfest.org  dogodke je, če ni napisano drugače, brezplačen.  



Keršmančev park in otroški oder 
Otroški oder Kamfesta 2015 bo že četrto leto zapored postavljen pod krošnje dreves v Keršmančevem parku. Če namreč pri večernih prizoriščih radi zamenjamo lokacije in poiščemo kak še neodkrit kotiček Kamnika, pri programu za naše najmlajše ne eksperimentiramo radi. Zakaj bi? 
vsak dan ob 18.00 v keršmančevem parku 

petek, 7. 8. / Lutkovno gledališče Fru-Fru: Zaljubljeni žabec sobota, 8. 8. / Fourklor in Priden možic: Cirkus na mesec nedelja, 9. 8. / Čupakabra: Kufrband ponedeljek, 10. 8. / Branko Potočan: Območje za pešce torek, 11. 8. / Sam Sebastian: Odiseja sreda, 12. 8. / Lutkovno gledališče Fru-Fru: Petelin, gospodar sveta četrtek, 13. 8. / Andreja Zupančič: Zaljubljena predstava petek, 14. 8. / Pripovedovalski variete: Zgodbe iz Keršmanca sobota, 15. 8. / Fourklor in Priden možic: Cirkus na mesec nedelja, 16. 8. / Teater Cizamo: Glumači 
Keršmančev park je namreč pravi raj za male nožice in nji­hove starše: veliko zelenih površin, veliko sence ter voda za ohladitev in čiščenje napacanih obrazov. Kamničani so ga v zadnjih letih bolje spoznavali predvsem preko Kamfesta. Po ureditvi plaže, igral in zunanjega fitnesa pa tja zaide mar­sikateri rekreativec, sprehajalec, vrtci in družine. Seveda v času festivala park pridobi še dodatno infrastrukturo – ob­vodno kavarnico, stojnico s cesarskim pražencem in sladole­dom ter seveda Otroški oder z lutkovnimi in igranimi pred­stavami, primernimi za otroke od drugega leta starosti naprej. 
Z dogajanjem v parku sicer vsak dan pričenjamo ob 17. uri. Letos bomo brali s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, se podili naokoli z nogometaši, odigrali kakšno partijo odbojke ali badmintona ter seveda plezali po plezalni steni – nedvo­mno najbolj popularni športni atrakciji Kamfesta. 
Ob 18. uri pa bodo na oder prihiteli junaki lutkovnih in igra­nih predstav za otroke! Izvedeli bomo vse o zaljubljenih žab­cih, spoznali cirkusante in žonglerje, gibalce, čarovnike, zgodbe iz Keršmančevega parka in klovne ter se čisto zares zaljubili tudi sami! 

vsak dan festivala 17.00 – 21.00 
Park mladih Društvo Kufr, KulKura in Študentski klub Kamnik letos v Parku Evropa vsak dan Kamfesta od 17. ure naprej pripra­vljajo poseben program, prost invazij globokih misli in tež­kih src ... Glasba izpod prstov studia Sezam in Zavod Kru, preostali program pa najdete na naših spletnih platformah. 

vsak dan ob 19.30 

petek, 7. 8. / Otvoritvena povorka Kamfesta 2015 sobota, 8. 8. / Ala Kart: Trio Šardone nedelja, 9. 8. / Street workout Kamnik ponedeljek, 10. 8. / Tek na Mali grad s feršterkerjem, torek, 11. 8. / Plezalni klub Kamnik: Kamklajmb sreda, 12. 8. / Divji mož prihaja na ulice Kamnika! četrtek, 13. 8. / Thin slackline petek, 14. 8. / EUccordion, ulični harmonikarski koncert sobota, 15. 8. / Plesni klub Šinšin: Hip hop show, nedelja, 16. 8. / Cirkus Kamfest, zatvoritveni cirkuški dogodek 
Samčev predor 
Program z dodano vrednostjo v Samčevem predoru že leta predstavlja srčiko Kamfesta. Čeprav morda povprečnemu obiskovalcu ne pade v oči na prvi pogled, je vendarle izjemno pomemben, saj je njegovo prvo poslanstvo druženje. 

Kamfest namreč ni le umetniški festival, ampak tudi po­memben socialni katalizator kamniške družbene mreže. Če smo čez leto preveč zaposleni, da bi se dobili z bivšimi sošol­ci ali prijatelji iz nekdanje soseske, jih bomo prav gotovo srečali avgusta na enem od dogodkov. In ponavadi je takšnih srečevanj (če nimate otrok in ste vse frende srečali že v Ker­šmančevem parku) največ prav v »Samcu«. 
Letos bo velik poudarek na športnih veščinah – od vedno bolj popularnega Teka s feršterkerjem na Mali grad do vragolij na slacklinih. Spretnosti kamniških društev pa bodo dopol­nile ulične intervencije – od Tria Šardone, ki vedno pritisne na prave note, do dueta EUccordion, ki ga sestavljata evfo­nist Luka Einfalt in akordeonist Primož Kranjc. 
Po dogajanju v Samčevem predoru pa sledi še ogled sejma unikatnih izdelkov Diversity ter vzpon na koncerte na Ma­lem gradu! 
kamfestovske šole 

Kamfestovske šole vam dajejo priložnost, da tudi sami postanete aktivni ustvarjalci lepšega vsakdana. Na voljo so vam delavnice s treh področij: 
Pripovedovalski variete: Pripovedovalska delavnica
8. – 16. 8. | dom kulture kamnik 
Pripovedovalsko delavnico bo vodila priznana pripovedo­valka Ana Duša. Delavnico sestavljata dva sklopa: Evrop­ska pravljica in Odrsko pripovedovanje, slušatelji pa se lah­ko udeležijo enega ali obeh sklopov. 
cena: 60 eur za en sklop, 90 eur za oba sklopa prijave in informacije: info@pripovedovalskivariete.si 
Glasbena točka Veronika 2015 poletna delavnica jazz in popularne glasbe
10. – 15. 8. | v prostorih nad kavarno veronika 
Jazz in pop delavnica bo potekala v popoldanskih urah in je namenjena tistim, ki želijo izpopolniti svoje glasbeno znanje na kitari, klavirju, basu, bobnih ter petju. Mentorji: Irena Vidic (vokal), Gregor Ftičar (klavir), Jan Gregorka(bas), Jaka Zaletelj (kitara), Anže Žurbi (bobni) in gostujo­ča mentorica Tina Marinšek (nastopanje). 
cena: 120 eur prijave in informacije: glasbenatocka@gmail.com 
2. Mednarodna poletna plesna šola
17. – 22. 8. | dom kulture kamnik in v dvoranahplesnega kluba Šinšin 
Plesni mentorici Ana Trojnar in Ana Medvešček letos že drugo leto zapored organizirata plesno šolo s priznanimi plesnimi mentorji: Claudio Toggweiler (balet), Rosano Hri­bar (modern), Sylvio Valentine (indijski plesi) ter Maticem Zadravcem (hip hop). 
cena: od 25 do 130 eur prijave in informacije: plesna.sola.kamnik@gmail.com 

otroški oder 


vsak dan ob 18.00 v Keršmančevem parku 

petek, 7. 8. 

Lutkovno gledališče Fru--Fru: Zaljubljeni žabec 
igrana predstava 

Kaj vse se zgodi, ko se zaljubimo? In kako je videti, če se žabec zaljubi v raco? Vse bomo izvedeli v krat­kih zgodbah Maxa Velthuijsa! 
sobota, 8. 8. 

Fourklor in Priden možic: Cirkus na mesec 
cirkuška predstava 

Zračne akrobacije na svili, vrveh in obročih se pre­pletajo s klovnovskimi in glasbenimi elementi klov­na Rose in vodje cirkusa Maestra Gorskega. 
nedelja, 9. 8. 
Čupakabra: Kufrband 
žonglerska predstava 

Čarobna predstava z živo glasbo, zvočili in gibom popelje gledalce na rob gravitacije. Žongliranje, hu­mor in akrobacije za vse generacije. 
ponedeljek, 10. 8. 

Branko Potočan: Območje za pešce 
gibalna predstava 

Območje za pešce je plesna predstava, prirejena za otroško publiko, kjer se plesalec Branko ukvarja s premikanjem po različnih prostorih – po tleh, po stenah in po zraku. Odličen uvod v plesne delavnice Kamfesta 2015! 
torek, 11. 8. 
Sam Sebastian: Odiseja 

interaktivna čarovniška predstava 
S čarovnikom Sam Sebastianom se bomo odpravili na potovanje po čarobnem domišljijskem svetu, polnem neverjetnih čarovnij in komičnih zapletov. 
samčev predor 

vsak dan ob 19.30 
petek, 7. 8. 
Otvoritvena povorka Kamfesta 2015 

Povorka, ki krene od Keršmančevega parka do cen­tra mesta, je pisan prikaz vsega, kar se bo dogajalo na festivalu. Ker je ena od tem letošnjega festivala cirkus, bo letos povorka še posebej atraktivna! 

sobota, 8. 8. 
Ala Kart: Trio Šardone 

pohodna impro glasbena predstava 
Sedite in uživajte v glasbi po svojem okusu. Šef strežbe in njegova pomočnika vam servirajo sveže skladbe, sproti in pred vašimi očmi. Okusite še niko­li slišano, po vašem naročilu! Po vaših notah igrajo: Luka Korenčič, Igor Bračič in Peter Frankl. 
nedelja, 9. 8. 
Street workout Kamnik 
kvihtanje na prostem 

Street workout Kamnik je druščina mladeničev in mladenk, ki prosti čas namenjajo gibanju in krepitvi telesa in duha. Pri tem se ne zapirajo v telovadnice, pač pa srečanja organizirajo na »ulicah”. Takšen workout so nam pripravili tudi za Kamfest. Seveda dogodek ne bo le paša za oči – tudi sami se boste lahko poprijeli za ogrodje in "napumpali" nekaj de-set vzgibov. Ali pa kakega manj … 
ponedeljek, 10. 8. 

Tek na Mali grad s feršterkerjem, 
na pol resno tekmovanje pokrovitelj dogodka je Frutabela 

Avtohtona kamfestovska športna panoga, verjetno edina na svetu. Nekateri mečejo telefone v daljino, nekateri opeko v višino, tretji kolesarijo, mi pa nosi­mo feršterker (kitarski ojačevalec) po poti na Mali grad in nazaj. Organizirano tekmovanje dvojic je eden najatraktivnejših dogodkov na Kamfestu, pri organizaciji pa izdatno pomaga Klub gorskih teka­čev Papež. Če ste hitri in pogumni, se lahko prijavi­te tudi vi! 
sreda, 12. 8. 

Lutkovno gledališče Fru--Fru: Petelin, gospodar sveta 
lutkovna predstava 
Če bi hotel biti vladar sveta, bi bil petelin. Z jutra­njim klicem bi dvignil sonce in ko bi zaspal, bi se zemlja pogreznila v mrak. Kaj pa vmes? 
četrtek, 13. 8. 
Andreja Zupančič: Zaljubljena predstava 
glasbena animacija 
Tokrat se bosta zaljubljala Kaja in Jaka, lutki, ki tudi lepo pojeta. Ljubezen bosta razložila skozi pe­smi, na koncu pa bomo vsi skupaj tudi zaplesali. 
petek, 14. 8. 

Pripovedovalski variete: Zgodbe iz Keršmanca 
pripovedovalska predstava 
Pripovedovanje pravljic in drugih zgodb je v Kamni­ku v zadnjih letih zaživelo s polno paro. Tokratni nastop pripovedovalcev ob zaključku Pripovedoval­ske delavnice bo obiskovalcem parka prinesel kup zgodb iz naših koncev. 
sobota, 15. 8. 

Fourklor in Priden možic: Cirkus na mesec 
cirkuška predstava 
nedelja, 16. 8. 
Teater Cizamo: Glumači 
klovnovska predstava 
Popotno gledališče Cizamo bo prikazalo posebne spretnosti in neverjetne atrakcije – vse v stilu sre­dnjeveških glumaških burkaških domislic! 
torek, 11. 8. 

Plezalni klub Kamnik: Kamklajmb 
plezalsko tekmovanje 
Samčev predor bo zopet zavzela plezalna stena in vratolomni plezalci, ki bodo ob glasnih glasbenih ritmih skušali čim prej doseči vrh. 
sreda, 12. 8. 

Divji mož prihaja na ulice Kamnika! 
odprtje mobilne galerije 
Čeprav brez zgradbe in dragega kataloga bo tudi cestna galerija Divjega moža deležna spodobnega odprtja z govori različnih (ne)pomembnežev, orga­niziranim vodenjem po razstavi in bogatim kultur­nim programom. 
četrtek, 13. 8. 
Thin slackline 

vragolije po prožnih vrveh 
Čeprav večina mimoidočih misli, da je v mesto pri­šel cirkus vrvohodcev, gre za pogumne mladce in mladenke, ki se po ozki "gurtni", slacklinu, spreha­jajo od ene do druge strani Samčevega prehoda. Priporočamo, da jih zgolj navdušeno opazujete! 
petek, 14. 8. 

EUccordion, ulični harmonikarski koncert 
Duo EUccordion sestavljata evfonist Luka Einfalt ter akordeonist Primož Kranjc. Glasbenika, ki sta znanje nabirala doma in v tujini, sta moči združila z namenom, da svoji glasbili predstavita javnosti na drugačen način. 
sobota, 15. 8. 

Plesni klub Šinšin: Hip hop show, 
plesni dogodek 
Plesni klub Šinšin je največja kamniška plesna šola, ki se loteva številnih plesnih žanrov. Tudi letos jih z največjim veseljem gostimo na Kamfestu, tokrat s hip hop obarvanim showom. 
nedelja, 16. 8. 
Cirkus Kamfest, zatvoritveni cirkuški dogodek 
Zaključni dan nastopov in dogodkov v Samčevem predoru se bo končal v slogu otvoritvene povorke – s cirkusom. Povabili bomo vse, ki bodo prej deset dni z vami v Keršmančevem parku zganjali različne cirkuške vragolije in vse skupaj spremenili v Cirkus Kamfest. Če vas ne bo tam, boste zamudili vse! 
glavni oder 


vsak dan ob 20.15 na Malem gradu 


petek, 7. 8. 
Lačni Franz / rock 
pokrovitelj koncerta: Elektrina 

Zoran Predin je lani zopet obudil legendarno zased­bo. Svoji izjemni rockovski personi je dodal nabor izvrstnih mladih glasbenikov in Lačni Franz je zopet zadonel kot v starih časih – predvsem z željo igrati pesmi, ki jih po radiu ni več mogoče slišati, a so še vedno odlične in vsekakor tudi aktualne. 
sobota, 8. 8. 
Čompe / etno 

pokrovitelj koncerta: Gorenjski glas 
Vrnitev Čomp na Glavni oder Kamfesta je bila ena bolj gorečih želja organizatorjev v zadnjih letih. A vedno se je nekaj sfižilo – ali je zasedba bila po dopustih ali pa v programu za njih nikakor ni bilo moč najti pravega prostora. Letos je dogovor uspel 
– poezija Daneta Zajca, Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana – Roze in ‘šefa bande’ Janeza Škofa bo zadonela v etno ritmih Čomp. 
nedelja, 9. 8. 
TBF / hip hop / Hrvaška 
pokrovitelj koncerta: Qlandia 

The Beat Fleet ali na kratko TBF letos praznuje že 
25. leto obstoja. Splitski sekstet je pot začel kot stan­dardni hip hop kolektiv, kasneje pa je razvil samo­svoj glasbeni karakter – predvsem z dodatki rocka in funka. TBF bodo po Kamniku pokali le dober mesec po izidu njihovega sedmega ploščka »Danas, sutra«. 

ponedeljek, 10. 8. 
Noctiferia / metal 

pokrovitelj koncerta: Pivovarna Union 
Ljubljanska black/death/industrial metal zasedba Noctiferia predstavlja eno najbolj »hardkor« sku-pin, ki jih je v svoji zgodovini gostil Glavni oder Kamfesta. No, ali pa vsaj najglasnejšo. Prvo ploščo so posneli že davnega leta 1997, zadnjo, Pax, pa lani. Ta ponedeljek nadenite nase svoja najljubša črna oblačila in v zrak pomolite palec, kazalec in mezinec! 
torek, 11. 8. 

Big Band GveriLLaz / big band jazz 
Big Band GveriLLaz sestavlja (zaenkrat) 20 fantov. Pod vodstvom dirigenta Petra Ugrina izvajajo dela zahtevnejših komponistov in veljajo za enega naj­boljših slovenskih big band sestavov. Na Kamfestu se bodo predstavili z glasbo Franka Zappe – v big­bandovskih aranžmajih, ki jih v Sloveniji še nismo slišali. 
sreda, 12. 8. 

Rambo Amadeus / satirični jazz elektro rock / Črna gora 
pokrovitelj koncerta: Nevtrin 
Antonije Pušić alias Rambo Amadeus je človek digi­talnega uma in analogne duše. Predstavlja se kot glasbenik, pesnik in medijski manipulator. Vedno je na strani pravičnosti in stalnega razvoja, analitičen, natančen in dosleden v vsem, kar počne. Najresnej­ši je, kadar poje – je kot da se šali. Takrat postane Rambo Amadeus, virtuozni kitarist v odličnem ben­du in frontman lastnih revolucionarnih idej. Ena najsvetlejših zvezd letošnjega Kamfesta! 

četrtek, 13. 8. 
Rudi Bučar / etno rock 
V Sloveniji praktično ni več glasbenega tekmovanja, kjer ne bi eno izmed glavnih vlog zasedal Rudi Bu­čar. Lani je uspešno nastopil na Emi, zmagal tako na Melodijah morja in sonca kot tudi na Slovenski popevki, letos je na MMS do zmage s kitarsko in vokalno spremljavo pomagal Iztoku Novaku – Ea­syju, ob vseh nastopih pa je izdal še zgoščenko. Le vprašanje časa je torej bilo, kdaj bo istrski etno roc­ker zavzel tudi Mali grad nad Kamnikom. 
petek, 14. 8. 

Mladi levi / rock, r'n'b, soul, funk 
pokrovitelj koncerta: Trival antene 
Mladi levi so slovensko občinstvo osvajali že v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Leta 1973 so kitare postavi­li v kot ... no, pravzaprav so odšli vsak po svoje in se po štiridesetih letih odločili, da se zopet snidejo in zaigrajo stare uspešnice, kot so »Poljubi me in poj­di«, »Zaznamovan«, »Oda Ireni« in druge legen­darne hite. Stari mački razprodajajo koncerte po Sloveniji in ne dvomimo v to, da bo tudi na Kamfe­stu gneča! 
sobota, 15. 8. 
Demolition group / rock 
pokrovitelj koncerta: Kam-bus 
Ko smo ravno pri starih mačkih ... tukaj so brežiški rockerji Demolition group! Skoraj natančno pet let po njihovem zadnjem nastopu na Kamfestu se vra­čajo v pomlajeni zasedbi (od ustanovnih članov kraljujejo le še vokalist Goran Šalamon ter brata Pegam s saksofonom oziroma zvočno podobo) in s čisto svežim albumom Zlagano sonce. Naj vas ne bo sram migati z glavo, pa čeprav ste morda že plešasti! 
nedelja, 16. 8. 
Artan Lili / noise-pop / Srbija 
Artan Lili so bend, ki te enostavno okuži. Poslušaš njihove pesmi na YouTubu (priporočamo recimo Ako stanemo tu) in si ne moreš pomagati, da ne bi pritisnil »repeat«. Glasba je nežna, a ne patetična. Angažirana, a ne predrzna. Razumljiva, a ne povr­šna in banalna. Srbski noise pop v delux izvedbi! 



elektrinin oder katzenberg petek in sobota, 8. in 9. 8 | 15.00 – 21.00 trg talcev 
ob 21.00 v atriju nekdanje upravne stavbe KIK 
Na Kamfest prihaja edinstvena paleta pivov in okusov – v okviru 
sobota, 8. 8. 	sreda, 12. 8. 
Festival piva festivala se nam bo s svojimi pivski mojstrovinami namreč predsta-
Kino Kamfest: Mama je ena sama 	Kino Kamfest: Vrh 
vilo več kot deset slovenskih pivovarjev z več kot šestdesetimi raz­
komični dokumentarni film / Slovenija, Hrvaška, 	gorniški film/Irska in Okusov 
ličnimi vrstami piva. Ob dobrem pivu pa se seveda prileže tudi 
Avstrija 

Film poskuša pojasniti neverjetne dogodke izginotja dobra hrana. Kamniški gostinci nam bomo predstavili Okuse Ka-
Tatjana Knežević išče primernega slovenskega mo-	štiriindvajsetih plezalcev, ki so se združili v najvišjem Kamnika mnika – od trniča do kamniške gorčice. 
škega, s katerim bi ustvarila družino, a naloga je višinskem taboru na gori K2. Zgodba razkriva skriv­precej težja, kot bi si mislili. Delno animirani ko-nostnega možaka po imenu Ger McDonnel, ki se je Organizacija in izvedba: mični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu tisti čas soočal s srce parajočo dilemo. Na poti je Festival Kamfest in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinč-namreč naletel na tri plezalce, ki so se zapletli v vrvi kih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najzna-in ostali na milost in nemilost prepuščeni gori in menitejših Slovencev. njemu. grad zaprice 
nedelja, 9. 8. 	četrtek, 13. 8. ob 22.00 pod arkadami v Medobčinskem muzeju Kamnik 
Folklorna skupina Tine Rožanc: Zeleni Jurij* 	Kino Kamfest: Pot v raj 
nedelja, 9. 8.

muzikal po ljudskih motivih 	romantično-komična drama/Slovenija avtorskih vokalno-plesnih projektov ter sodelovala 
Ajda Stina Turek Trio 

z mnogimi režiserji in koreografi doma in v tujini. 
Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski 	Žak, študent fizike, se po smrti svojih staršev odpra-
Ajda Stina Turek – glas, Vid Jamnik – vibrafon, 
Na svojem prvem kamniškem nastopu bo predsta­
pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene po-	vi na očetovo jadrnico, da bi v miru poiskal smisel 
Jan Gregorka – kontrabas 

vila izbor iz vseh obdobij svojega ustvarjanja. 
ustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni 	življenja. Pot mu prekriža Lučka, ki ga pregovori, da Ena najbolj nadarjenih slovenskih pevk, sicer štu­
poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega 	jo vzame s sabo na jadrnico do otoka Olib. Na ja­dentka Berklee College of Music v Bostonu, združu­
raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. 	dranju po Jadranu se izkaže, da sta drug drugemu je moči z najboljšim slovenskim vibrafonistom 
S sožitjem izvirnih virov in sodobnih idej želi skupi-	najboljše zdravilo za usodi, ki ju prestajata. 
in odličnim kamniškim basistom. 
na z gosti širšemu občinstvu predstaviti ljudsko izro­čilo v srčni in prisrčni obliki. 
ponedeljek, 10. 8.
petek, 14. 8. 
Aleš Hadalin in Petra Trobec 

ponedeljek, 10. 8. 	Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko 
Aleš Hadalin – glas, Petra Trobec – harmonika 
Staro za novo** 	smo živeli** 
stand up komedija z Borisom Kobalom in Tinom drama absurda/glamur šov Aleš Hadalin je eden naših najizvirnejših raziskoval-Vodopivcem cev človeškega glasu in petja. V zadnjem času se 
Predstava izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje tre­posveča predvsem slovenski ljudski glasbi, ki jo bo 
Boris Kobal in Tin Vodopivec. Skupaj na odru. 	nutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez na Zapricah predstavil v duetu s harmonikarico 
O staranju. O mladosti. O tehnologiji. O ljubezni. 	razloga razvija francoski dramatik Eugene Ionesco. 
Petro Zobec. 

Zajebancija. 	Drzen glamur in vrhunski šov; veličastne stavbe in čas, ko je vse mogoče; so to le sanje, ki pripadajo 
torek, 11. 8.

torek, 11. 8. 	preteklosti? 
petek, 14. 8.
Bratko Bibič solo 
Kino Kamfest: Gemma Bovery Litošt 
Bratko Bibič – harmonika 

romantična komedija/Francija 	sobota, 15. 8. 
Vitja Balžalorsky – kitara, elektronika; Boštjan 
Stand up večer z Denisom Avdićem in gosti** Bratko Bibič je mednarodno uveljavljen skladatelj, 
Filmska adaptacija romana angleške striparke in 	Simon – saksofon, elektronika; Bojan Krhlanko 
večer stand up komedije 	harmonikar in vokalist z obsežno diskografijo in 
ilustratorke Posy Simmonds o zgodbi mlade žen-	– bobni, Matic Sterle – vizualije 
koncertno bilanco, ki velja za enega pionirjev t. i. 
ske, ki podleže hlastanju za lastnimi fantazijami, 	Skorajda je nemogoče najti Slovenca, ki ne bi po-Glasba zasedbe Litošt je zvočna zmes, ki dopušča emancipacije harmonike od njenih stereotipov. 
preveč idealiziranimi, da bi jih lahko kdaj zares ude-	znal Denisa Avdića – radijskega in TV voditelja ter glasbenim idejam, da se brez predpisanega pravila V Kamniku ga bomo slišali na enem redkih solistič­
janjila. Hkrati pa je Gemma Bovery tudi prefinjena 	stand up komika, ki skoraj vsak teden zabava števil­neobremenjeno prelivajo med sabo. Nesmiselno 
nih nastopov. 

satira s poudarkom na angleškem srednjem sloju in 	ne oboževalce. Tokrat se bo pred domačim občin­jim je postavljati žanrske okvire, saj je njihova glas­
kulturnih razlikah med Angleži in Francozi. 	stvom predstavil z večerom stand up komedije bena gmota organska in ves čas spreminjajoča. Nji­
sreda, 12. 8.

v družbi Marine Orsag (Hrvaška), Gašperja Ber­hov koncept je prej konstruktivno rušenje kot graje-
Tjaša Fabjančič trio 

ganta in Eve Virc. 
nje žanrskega okolja. 
Tjaša Fabjančič – glas, Michael Lagger – klavir, Robert Jukič – kontrabas 
sobota, 15. 8.
* vstopnina:	Vsestranska in izjemno aktivna vokalistka Tjaša Faj-
V primeru slabega vremena bodo predstave in projek-	Lazar – Kaučič hibrid duo 5 eur v predprodaji / 7 eur na dan dogodka 
cije odpovedane, kupnina za že kupljene vstopnice pa bančič se tokrat predstavlja s svojo zadnjo ploščo 
Milko Lazar – klaviature, Zlatko Kaučič – tolkala 
** vstopnina: 	bo obiskovalcem vrnjena na prodajnih mestih, kjer so Pripovedi v družbi s pianistom Michaelom Lagger­
10 eur v predprodaji / 15 eur na dan dogodka 	Priznana glasbena ustvarjalca, znana po neizmerni 
vstopnice kupili. 	jem in basistom Robertom Jukičem. 
prodaja vstopnic: inventivnosti, multiinstrumentalist Milko Lazar in TIC Kamnik, bencinski servisi Petrol in OMV s siste-Ogled vseh projekcij Kina Kamfest je brezplačen. Izbor bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič spremljata ustvar­
četrtek, 13. 8.

mom mojekarte.si, www.mojekarte.si, prodajna mesta programa in izvedbo Kina Kamfest je pripravil Mestni 	janje drug drugega že vse življenje. Leta 2011 ju je 
Irena Tomažin solo 

mojekarte.si ter uro pred koncertom na kraju dogodka. 	kino Domžale. po dolgih letih prijateljevanja naključje združilo. 
Irena Tomažin – glas 

Zasnovala sta eksperimentalno glasbeno dogodi-Plesalka, koreografinja, vokalistka in glasbena pu­vščino, ki jo boste lahko zaužili tudi na Zapricah. 
blicistka Irena Tomažin je doslej ustvarila sedem 
večerni oder vsak dan ob 22.00 na parkirišču pri Kavarni Veronika grad zaprice | ostalo 

petek, 7. 8. 	torek, 11. 8. 
sobota, 8. 8. | 19.00 – 21.00 	sobota, 15. 8. | 19.00 – 21.00
Karmakoma / elektro rock 	Plezalni klub Kamnik: Kamklajmb 
Muzejska delavnica: Življenje v srednjem veku 	Muzejska delavnica: Pletenje kit iz slame in iz­
pokrovitelj koncerta: Nektar Natura 	sreda, 12. 8. 
vratolomni plezalci, ki bodo ob glasnih glasbenih 
glasbo iz osemdesetih let. 	Samčev predor bo zopet zavzela plezalna stena in 
Kaklajmb bo potekal v Samčevem predoru 
sobota, 8. 8. 	ritmih skušali čim prej doseči vrh. 
elektronike, na trenutke spominja na New Wave 
Zasedba iz Krškega, ki združuje elemente rocka in 	delovanje zapestnic 


Kostumirani člani Druščine Zlate ostroge in Celjski 
vitezi Reda zmaja vas popeljejo v utrip srednjeveške 	Otroci bodo s pomočjo predstavnikov Slamnikar­
družbe in življenja. 	skega muzeja Domžale in pletilj pletli kite in zape­
stnice iz slame. 
sobota, 8. 8. | 19.00 – 21.00

Marko Brecelj / kantavtorski koncert 
Javno vodstvo po razstavi Odsevi kamniških ti-	sobota, 15. 8. | 19.00 – 21.00 
sočletij s poudarkom na srednjeveškem Kamni-	Predstavitev Slamnikarskega muzeja Domžale Dežurni krivci / grunt rock 
Starosta slovenske alternativne glasbene scene, nek-	ku Muzej bo predstavila kustosinja 
pokrovitelj koncerta: Trgovina nakup 
daj prvi glas kultne jugoslovanske zasedbe Buldožer, 
Po razstavi vodi kustosinja arheologinja 	Katarina Rus Krušelj. 
v novem tisočletju pa predvsem družbeno kritičen 	Zasedba iz Prlekije je v skoraj dvajsetih letih delova-Janja Železnikar. 
umetnik in politično angažirani performer nja izdala štiri studijske plošče ter zgoščenko s kon­certom iz oddaje Izštekani na Valu 202, fantje pa nedelja, 9. 8. imajo pod pasom že preko 200 nastopov. Pripravite 
sobota, 8. 8. | 20.30 

Koala Voice / indie rock 	se na težkorockovske rife! 
cerkev sv. benedikta v stranjah 
Štiričlanska zasedba iz Zasavja, včasih zaletavo 
četrtek, 13. 8.
razbijaška, spet drugič nesramno popoidna. Mnogi Kamfest seveda ne predstavlja edinega dogajanja v občini Kamnik poznate njihovo skladbo Go Disco iz oglasa za slo-Kamniški swing večer: Dixie Shock Band / swing Koncert ruskega v poletnih dneh. Tako bo v avgustu v Stranjah gostoval tudi med­
pokrovitelj koncerta: Amicus 
venskega mobilnega operaterja. 	narodno priznani festival stare glasbe Seviqc Brežice, v okviru ka-
Ansambla Svetilen 
Že tretje leto zapored se bo v okviru Kamfesta zgo-terega se bo v cerkvi Sv. Benedikta odvil koncert ruskega ansambla ponedeljek, 10. 8. dil tudi Kamniški swing večer. Tokrat bodo lahko v okviru festivala duhovne ljudske glasbe Svetilen. Ansambel je bil ustanovljen leta Kalaia / hard rock izkušeni plesalci in tudi popolni začetniki zaplesali seviqc brežice 1989 z namenom ohranjanja stare ruske tradicije petja, predsta­pokrovitelj koncerta: Qlandia po taktih Dixie Shock Banda! vljajo pa tudi glasbo iz drugih pravoslavnih dežel – Grčije, Bolgari­
je, Ukrajine, Moldavije in Gruzije. V Sloveniji se bodo ustavili Kamniški kvintet, ki je glasbeno pot začel leta 2009. 
petek, 14. 8. 	v Jeruzalemu, Olimjah in, kot rečeno, v Kamniku. 
Združujejo težke zvoke kitar, funky bas, energične 
Miki Solus / kantavtorski koncert / Hrvaška 
bobne in vokal, ki vedno išče izvirno linijo. Jeseni 
Izvedba in organizacija: 

bodo izdali svoj albumski prvenec! 	Miki Solus je zagrebški kantavtor, ki se na duhovit 
Festival Seviqc Brežice 

način loteva modernih tematik. Igra ob spremljavi 
Franeta Viskovića na kontrabasu in Andreja Tačigi­na na cajonu. 

sobota, 15. 8. 

Matter / hip hop 
pokrovitelj koncerta: E-študentski servis 
Razposajen producentsko-lirični trio kamniških 
mladeničev, ki ga sestavljajo Dacho, Levanael in 
Tunja. Kljub čedalje večji prisotnosti na elektro sceni 
ostajajo zvesti hip hop koreninam. 





Čeprav je »troganje« opreme in glasbenikov (ponavadi sicer nosijo sami sebe) naporno, sta razgled in akustika vredna vsakega koraka, ki ga naredi festivalska ekipa – na čelu z našimi mednarodnimi prostovoljci, ki prvi kulturni šok ponavadi doživijo ravno ob postavljanju Glavnega odra. Brez Malega gradu Kamfest enostavno ne bi bil isti, zato upamo, da nam bodo duhovi palacija še dolgo naklonjeni. 
Letos jih bomo (duhove namreč) sicer zbujali predvsem s slovensko glasbo ter z muziko glasbenikov naše bivše sku­pne države. Odprli bomo z legendarnim Lačnim Franzem, nadaljevali z ljubljenci kamfestovske ekipe Čompami, nede­lja bo v znamenju hrvaških rock raperjev The Beat Fleat (oz. krajše TBF), v ponedeljek pa se bo nebo stemnilo z Noctife­rio. Sledi novogoriški Big Band GveriLLaz, ki bo svoja pihala in trobila uglasil po notah Franka Zappe, v sredo pa bo oder zavzel verjetno največji zvezdnik letošnjega Kamfesta – čr­nogorski »posebnež« (posebnež v dobrem smislu, seveda) Rambo Amadeus. Naslednje tri dneve bo zavzel slovenski rockovski venček v postavi Rudi Bučar, Mladi levi in Demo­lition group, od Kamfesta 2015 pa se bomo poslovili s srbski­mi noise-popovci Artan Lili. Program torej, ki se ga izredno veselimo. 
Vsi koncerti Glavnega odra bodo tudi letos, kljub velikim imenom, brezplačni! 

vsak dan ob 20.15 na malem gradu 

petek, 7. 8. / Lačni Franz sobota, 8. 8. / Čompe nedelja, 9. 8. / TBF ponedeljek, 10. 8. / Noctiferia torek, 11. 8. / Big Band GveriLLaz sreda, 12. 8. / Rambo Amadeus četrtek, 13. 8. / Rudi Bučar petek, 14. 8. / Mladi levi sobota, 15. 8. / Demolition group nedelja, 16. 8. / Artan Lili 
Glavni oder 

Glavni oder, creme de la creme kamniškega festivala, je očak odrov Kamfesta. Nekoč so se hlodi (hlodi, ja, prav ste prebrali) zanj nosili na ramenih, kasneje smo se modernizirali in nekaj časa deske nakladali na mobilni žerjav, dandanes pa praktikable v »luft« pošilja električna lestev s Trga svobode. 

Letošnji program Večernega odra je zelo konkreten s kon­kretno lokacijo – na parkirišču pred Kavarno Veronika, torej tik pod vznožjem Malega gradu. Namen tega je, da obisko­valci, ki so se povzpeli do Glavnega odra, ne zaključijo svoje­ga večera takoj, ko so odposlušali zadnje note velikih glasbe­nih zvezd, pač pa prisluhnejo tudi malo bolj alternativnim glasbenim izrazom. Verjetno bo »alternativa« kar prava oznaka za izvajalce – v nasprotju s prejšnjimi leti namreč ne gre za relativno neuveljavljene skupine, pač pa za sestave s konkretnim renomejem. 
Začeli bomo z vzpenjajočo se Karmakomo, nadaljevali z le­gendarnim Markom Brecljem. Nadaljuje duet mlajših ben­dov – kisovški Koala Voice in kamniška Kalaia, ki mu sledi eden bolj izkušenih glasbenih kolektivov Večernega odra – iz Prlekije namreč prihajajo Dežurni krivci. Dan kasneje bomo zaswingali z Dixie Shock Bandom, za razposajeno na­daljevanje pa bosta poskrbela hrvaški kantavtor Miki Solus in domači hiphoperji Matter. 
Vmes pa seveda še malo plezanja, kot se za Kamnik spodobi 
– umetna stenca v Samčevem predoru in štoparica. Pa po­glejmo, kdo pride najhitreje na vrh! 
vsak dan ob 22.00 na parkirišču pri kavarni veronika 
petek, 7. 8. / Karmakoma sobota, 8. 8. / Marko Brecelj nedelja, 9. 8. / Koala Voice ponedeljek, 10. 8. / Kalaia torek, 11. 8. / Plezalni klub Kamnik: Kamklajmb sreda, 12. 8. / Dežurni krivci četrtek, 13. 8. / Dixie Shock band petek, 14. 8. / Miki Solus sobota, 15. 8. / Matter 
Večerni oder 

Večerni oder Kamfesta še vedno išče svoj pravi prostor pod kamniškim nebom – tako v programskem kot tudi v urbanističnem smislu. Zadnja leta namreč nenehno menjava lokacije – od Samčevega predora do kamniških dvorišč, kakšen del programa je zašel celo v Park Evropa in na grad Zaprice. V okviru večernega kafmestovskega programa pa so se odvijale različne umetniške in družabne zvrsti – od koncertov manj uveljavljenih bendov do stand up komedije in športnih tekmovanj. 

ob 22.00 pod arkadami v medobčinskem muzeju kamnik 
sobota, 8. 8. / Kino Kamfest: Mama je ena sama nedelja, 9. 8. / Folklorna skupina Tine Rožanc: Zeleni Jurij ponedeljek, 10. 8. / Staro za novo torek, 11. 8. / Kino Kamfest: Gemma Bovery sreda, 12. 8. / Kino Kamfest: Vrh četrtek, 13. 8. / Kino Kamfest: Pot v raj petek, 14. 8. / Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli sobota, 15. 8. / Stand up večer z Denisom Avdićem in gosti 
Elektrinin oder Katzenberg 
Katzenberg ali »mačji hrib« je lani v okviru Kamfesta doživel svoj ognjeni krst. Nahaja se v atriju nekdanje upravne stavbe KIK – v prostoru z izjemno akustiko in zelenjem. Območje bivše smodnišnice v Kamniku spremljajo številni miti in legende, a dejstvo je, da prostor, kljub izgledu zanemarjenosti, živi. Na območju namreč delujejo številna podjetja, prav v dvorcu Katzenberg pa se počasi razvija novo ustvarjalno kamniško središče. 

Tako bomo prav z namenom razkrivanja zmožnosti podro­čja s pomočjo moči gledališča in filma skušali odpreti pro­stor radovednim očem obiskovalcev od tod in ondod. Za to bodo poskrbeli štirje gledališki in štirje filmski večeri. 
Teater bo predstavljala zanimiva mešanica folklore, stand up komedije in absurdnega obračanja k preteklosti. Tako nas bo v spevoples Zeleni Jurij pod taktirko Folklorne skupine Tine Rožanc popeljalo več kot 100 nastopajočih. Sledi duhovit medgeneracijski konflikt med dvema izvrstnima stand up komikoma – Borisom Kobalom, ki bo zastopal »ta stare«, ter Tinom Vodopivcem, ki bo predstavljal glas mlade generaci­je. Sledi absurdna drama in vrhunski šov Beton Ltd. z naslo­vom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli. Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar se sprehodijo skozi čas od njihovega rojstva do prihodnosti in se sprašuje­jo, ali nam sedanja ureditev zares prinaša to, kar nam oblju­blja. Gledališke deske pa bo zadnji zasedel eden najpopular­nejših stand up komikov pri nas Denis Avdić. Skupaj z Ma­rino Orsag (Hrvaška), Gašperjem Bergantom in Evo Virc nas bo nasmejal do solz in zaključil letošnje dogajanje v Katzenbergu. 
Med predstavami pa se bodo odvile štiri projekcije Kina Kamfest, ki so ga tudi letos programsko in organizacijsko pripravili kolegi iz Mestnega kina Domžale. Na velikem pla­tnu Katzenberga si boste lahko ogledali komični dokumen­tarni film Mama je ena sama, francosko romantično kome­dijo Gemma Bovery v režiji Anne Fontaine, irski gorniški film Vrh, ki govori o izginotju štiriindvajsetih plezalcev, ki so želeli doseči vrh gore K2, ter slovensko romantično-ko­mično dramo Pot v raj, ki nas bo popeljala na romantično jadranje z Žakom in Lučko. 
Oder v Katzenbergu je s svojim ambientom nedvomno po­stal ena največjih atrakcij Kamfesta in zato se ne čudi, da je že v drugem letu obstoja dobil tudi svojega lastnega pokrovi­telja – podjetje Elektrina. Letos ga boste tako prepoznali po imenu Elektrinin oder Katzenberg. 
Za uporabo prostorov dvorca Katzenberg se zahvaljujemo podjetju Iskra Mehanizmi. 


ob 22.00 pod arkadami v medobčinskem muzeju kamnik 
nedelja, 9. 8. / Ajda Stina Turek Trio ponedeljek, 10. 8. / Aleš Hadalin in Petra Trobec torek, 11. 8. / Bratko Bibič solo sreda, 12. 8. / Tjaša Fabjančič trio četrtek, 13. 8. / Irena Tomažin solo petek, 14. 8. / Litošt sobota, 15. 8. / Lazar – Kaučič hibrid duo 
Grad Zaprice 

Medobčinski muzej Kamnik s festivalom Kamfest tesneje sodeluje že tretje leto. Najprej smo na njihovem dvorišču postavljali kino in gledališki program, lani so se tam odvili manjši koncerti in ad hoc večer stand up komedije. Letos pa je prizorišče ubralo čisto svojo smer in festival je dobil nov programski sklop, namenjen predvsem zahtevnejšim glasbenim sladokuscem – ljubiteljem jazza, improvizacije in intimnejših glasbenih izrazov. 

Program na Zapricah je pripravil strokovnjak s področja jaz­zovske glasbe Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Ka­mnik, na meni pa je postavil glasbene mojstre, kot so: Ajda Stina Turek s svojim triom, Aleš Hadalin in Petra Trobec, Bratko Bibič, Tjaša Fabjančič v družbi Michaela Laggerja in Roberta Jukiča, Irena Tomažin, kvartet Litošt ter Milka La­zar in Zlatko Kaučič. 
Ob koncertih pa vas na Zaprice vabimo tudi v okviru muzej­skih delavnic in vodenj po zbirkah. V okviru obeh festival­skih sobot se boste lahko premestili v srednji vek, pletli kite iz slame in izdelovali zapestnice, se prepustili javnemu vod­stvu po razstavi Odsevi kamniških tisočletij s poudarkom na srednjeveškem Kamniku ali pa prisluhnili predstavitvi Sla­mnikarskega muzeja Domžale. 
inštalacije in provokacije 

V času Kamfesta bodo obiskovalcem na ogled postavlje­ne tudi naslednje, bolj »statične« vsebine: 
Nina Koželj: Flow job 
kiparska postavitev 

Tokratna umetniška intervencija Nine Koželj je zasnovana prav za Kamfest. Umetnica je na ulico postavila objekt, ki ne bo deloval kot tujek, temveč človeško … le v nadnaravni velikosti. Velikanska glava šobi ustnice, ustvarja prepih in služi ljudstvu v vročih dnevih. 
Kolektiv »Tretja roka«: Omare stare šare 
interaktivna prostorska inštalacija 
»Omare stare šare« so majhni svetovi, ki v javnem prosto­ru čakajo svojega raziskovalca. Za škripajočimi vrati se skri­vajo intimne atmosfere otroških spominov, lokalnih zgodb, mitoloških bitij in prostorske poezije, ki razburkajo domišlji­jo, angažirajo vse vaše čute in vas dobesedno potegnejo vase. 
Če imate doma večjo staro omaro, lahko pomagate Kolek­tivu »Tretja roka« – pokličite 031 533 979 in zagotovite svo­ji omari umetniško kariero. 
Priden možic in KUD Ljud: Pocestnica 
galerija na prostem 

Pustite našim »umetniškim ekspertom«, da vam osebno razkažejo novoodprto galerijo. Korita za rože, razbrzdane fasade hiš, prometni znaki in nenavadni razgledi se spremi­njajo v vrhunska dela sodobne umetnosti. 
Divji mož prihaja na ulice Kamnika! 
mobilna galerija 

Dela Divjega moža (alterega Matevža Sterleta) so aktual­na, satirična, humorna in nas s kritičnim pogledom poziva­jo k razmisleku o dejanjih posameznika in delovanju druž­be. Za vas je tokrat pripravil ulični performans v obliki mo­bilne cestne galerije. 
Prevoz in parkiranje 

Kamfest je mestni festival, kar hkrati pomeni, da boste nanj najlažje prišli s kolesom ali peš. Če ne gre drugače, se sicer v bližino prizorišč pripeljete tudi z avtomobilom, a potem vam predlagamo, da pridete nekoliko prej, da boste lahko  v miru našli prostor za parkiranje in se peš odpravili do za­želenega odra. Parkirišč je sicer kar nekaj, njihove natančne lokacije pa najdete na zemljevidu prizorišč (zadnja stran). 
Obstaja pa še ena zelo udobna opcija – tudi letos bomo  v sodelovanju s podjetjem Kam-bus organizirali festivalski avtobus. V času festivala se boste lahko brezplačno vozili na naslednjih relacijah: 
nedelje  
pon – tor  sobote  in prazniki  relacija  
16.00  16.00 18.00  16.00 18.00  Ljubljana–Trzin–Domžale–Mengeš–Homec–Kamnik  
18.00  Ljubljana–Trzin–Domžale–Radomlje–Volčji potok  
20.30  20.00  Kamnik–Homec–Radomlje–Domžale–Trzin–Ljubljana  
22.10  22.00  19.00 21.00  Kamnik–Homec–Mengeš–Domžale–Trzin–Ljubljana  
22.20  Kamnik–Motnik (za Snovik – postaja Potok v Tuhinju)  

Za obiskovalce Kamfesta pa bodo na voljo tudi prevozi na relacijah Kamnik busa. Brezplačno se boste lahko s Kamnik busom vozili vsak dan festivala od 17. ure naprej. 
Producent festivala: 

Soproducenti: 
Generalni pokrovitelj: 
Festival so omogočili: 
Zlati pokrovitelji: 
Srebrni pokrovitelji: 

Bronasta pokrovitelja: 
Kamniški pokrovitelji in donatorji: 
Medijski pokrovitelji: 

Zanimivosti 

Ironman opravila z nasmehom 
Konec junija in začetek julija letošnjega poletja je bil za kamniški triatlon zelo pomemben čas. Poleg tega, da smo v Triatlon klubu Trisport že šestič zapored organizirali Ambrož triatlon Kamnik 2015 – triatlon z razgledom, smo dobili prvo Kamničanko, ki je opravila s kraljevsko triatlonsko razdaljo ironmana – Romano Capuder, in prve točke na evropski elite lestvici, ki jih je pridobil mladinec 
Matevž Planko. 
Nataša Planko 
Kamnik – Ambrož triatlon Kamnik 2015 je bil po mne­nju tekmovalcev in gledal­cev ponovno odlično organi­ziran. Pod vodstvom Mira Kregarja in ob pomoči šte­vilnih staršev otrok, ki treni­rajo v šoli triatlona Trisport, in ostalih privržencev kluba so se na prizorišču bazena Pod skalo in v smeri Godiča in Olševka odvila tekmova­nja v cici triatlonu, v super šprint triatlonu in v šprint triatlonu. Domači tekmoval­ci so kar 26-krat stopili na stopničke, najlepše pa je bilo videti našega triatlonca na odru absolutne razvrstit­ve v sprint triatlonu. Klemen Bojanc je zasedel 3. mesto za Juretom Majdičem (TK Inles Riko Ribnica) in Urhom Klenovškom (TK Telemach Ljubljana). Med ženskami je slavila Nataša Nakrst (TK Telemach Ljub­ljana) pred Nino Mandl (ŠD Team Turbo Tropovci) in Katjo Hočevar (TK Tele­mach Ljubljana). Ponovno je razdaljo super sprinta uspešno premagal slepi Kamničan Aleš Dragar 

ob spremstvu Aleša Rodeta. Prvi konec tedna v juliju je veliko naših članov odvihra­lo v avstrijski Celovec, saj smo z navdušenjem navijali za štiri svoje člane, ki so se odločili, da se prvič preizku­sijo v ironmanu (3,8 km pla­

vanja, 180 km kolesarjenja, 42 km teka). V našem malem mestu je tradicijo začel prav predsednik kluba Miro Kregar, sledil mu je Matic Romšak (še vedno sta najbolj vztrajna), kasneje pa še Tomaž Planko, Marko Rajh, Pero Mandič, Aleš Podgoršek, Grega Zore, Ivan Maradin, Domen Hribar (nekateri niso več naši obča­ni). Letos pa se jim je pridru­žila prva ženska Romana Capuder. »Moja mlajša hči Tinkara je triatlonka že devet let. Ker nekaj let rekre­ativno uživam v vseh treh športih; kolesarim že dlje časa, s plavanjem in tekom sem pričela pred šestimi leti. Odločitev, da se pripravim na ironman, je bila nekako logična. Plane treningov, ki mi jih je sestavil Grega Zore, sem večinoma opravila, saj sem disciplinirana. Ob dru­žini, službi in drugih obvez­nostih sem morala urnik vestno splanirati. Odločila sem se, da v Celovec ne grem tekmovat, ampak grem ironmana naredit. Na jutranjem startu sem bila sproščena, brez velikih pri­čakovanj, psihično in fizično 
Reka poje mi ... 
»Muharjenje je način ribolova z umetno muho,« mi razlaga Matej Godec, strastni ribič, učitelj muharjenja in vodič, ki je v okviru Pohodniškega festivala s prijateljem Alešem Blažičem v soboto in nedeljo, 27. in 28. junija, v Keršmančevem parku predstavljal muharjenje na Kamniški Bistrici. 
Bojana Klemenc 
Kamnik – »Moji začetki ribarjenja segajo v zgodnje otroštvo, ko me je oče prvič odpeljal na ribolov. Spomin na otroške norčije in trnek, navezan na leskovo vejo, je že skoraj zbledel, želja po muharjenju in preživljanju prostega časa v naravi je dozorela kasneje, danes pa je to preraslo v neustavljivo ribiško strast,« se med prip­ravo ribiške opreme predsta­vi Matej, član ribiške družine Bistrica Domžale. Ob pogle­du na obiskovalce – same ribiče – domnevam, da ga vsi, razen mene, razumejo. Mateju priznam, da se mi žal ribolov nikoli ni zdel dovolj zanimiv. V Sloveniji se zelo malo žensk ukvarja z muharjenjem, za kar pravza­prav ni nobenega razloga ali opravičila, pove Matej, ki redko vidi tečajnice. »Za muharjenje ni treba neke posebne moči, ki je dame ne bi imele, a vendarle je za zdaj muharjenje pri nas v večini primerov še vedno moška domena.« Matej se nasmeji in obljubi, da lahko vsak doživi posebno izkuš­njo, ki ostane v spominu celo pripravljena. Ob veliki spod­budi domačih in prijateljev, ki so me ob progi ves čas spremljali, sem brez težav in z nasmehom na obrazu opravila z ironmanom. Edi­no vprašanje, ki sem si ga pred preizkušnjo zastavljala 


– ali moje telo res zmore toliko ur napora – je dobilo odgovor. Zmore. Celo uživa­la sem.« Videla sem že tudi veliko triatloncev v cilju te nore tekme. Z gotovostjo lahko zatrdim, da je bila odlično pripravljena, saj tako »spočitega« tekmovalca oz. tekmovalke še nisem videla. Resnično je ironmana opra­vila z nasmehom in ne le, da ga je naredila, tudi odtekmo­vala ga je, saj je njen čas zavidanja vreden: 11;30:15. Poleg Romane so novi iron­mani postali še člani kluba TK Trisport: Boštjan Posedi, Miha Pančur in Aleš Šuster. Isti dan se je v turškem Cari­gradu odvijala tekma za evropski pokal v triatlonu. Med fanti točk v elite tekmo­vanju do sedaj ni dosegel še noben Kamničan. Tokrat pa je to s 14. mestom uspelo še ne sedemnajstletnemu Matevžu Planku. 
ričljivo opisuje Matej, zakaj vsak prosti trenutek poskuša preživeti na Kamniški Bistri­ci ali kateri drugi reki. Matej in Aleš sta prepričana, da muharjenje nudi popol­no doživetje že od trenutka priprave na prvi stik z vodo. Predvsem Matej, ki velja za izvrstnega strokovnjaka na tem področju, je obiskoval­cem najprej predstavil naj­primernejšo muharsko opremo in pribor. A zanju bistvo muharjenja ni v ulo­vu, temveč v celovitem doži­vetju. »Sem zagovornik ribolova na način ujemi in spusti,« pojasnjuje Matej. Za ribiča je izziv, kako z dobrim posnetkom umetne muhe pretentati ribo, pomembni vrlini za uspeh pa sta vztrajnost in potrpež­ljivost. Matej je zbranim predstavil osnove muharje­nja, denimo osnovni muhar­ski met, posebnosti ribiških revirjev Kamniške Bistrice, potem pa so se zbrani lahko tudi sami poskusili s trn­kom. »Ko greš proti domu in imaš v mislih celovito doživetje, veš, da je vse to – to,« razla­ga Matej. Priznam, da me je skorajda prepričal. 

Kolesarim, da pomagam 
Bojana Klemenc 

Snovik – Pred Termami Snovik je bil v petek, 3. juli­ja, v organizaciji Lions kluba Kamnik start prve dobrodel­ne prireditve Kolesarim, da pomagam. Vsi zbrani denar­ni prispevki od štartnin in srečelova ter z izdatno pomočjo sponzorjev so bili preko akcije Botrstvo Zveze prijateljev mladine Ljublja­na Moste-Polje namenjeni socialno ogroženi družini s štirimi otroki iz kamniške občine. Na koncu prireditve so organizatorji družini pre­dali tudi dve otroški kolesi in šolske potrebščine. V izredno vročem popoldne­vu so organizatorji pripravili dve kolesarski trasi netek­movalnega značaja – dru­žinsko v dolžini deset kilo­metrov in športno z dvain­dvajsetimi kilometri. Kole­sarji se niso ustrašili vročine in se vsi podali na daljšo progo, dobrodelnemu dogodku pa se je pridružilo tudi nekaj znanih sloven­skih športnikov. Kolesarska pot je udeležence vodila od Term Snovik preko vasi Potok, Vaseno, Sidol, Pšaj­novica, Laseno, Veliki Raki­tovec, Liplje, Cirkuše, Laze, Šmartno, Buč, Potok do cilja v Termah Snovik. Pred odhodom na pot je vse zbra­ne kolesarje pozdravil župan Marjan Šarec in nova pred­sednica Lions kluba Kamnik Andreja Eržen Firšt, vsi pri­sotni pa so plemenito dobro­delno prireditev zaključili z dobro voljo in zabavnim programom z glasbeno sku­pino Wow. 

Teden vseživljenjskega 

učenja 

Nina Gostič Pungertar 
Kamnik – V letošnjem šol­skem letu se je naša šola vključila v nacionalni pro­jekt Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki je potekal med 22. majem in 30. juni­jem. Organizirali smo razli­čne delavnice. Večji del jih je bil namenjen učencem, staršem in učiteljem, neka­tere pa tudi širši javnosti. Učenci posebnega progra­ma so se na delavnici Preveč sladkorja prelevili v razisko­valce in pod vodstvom speci­alnih pedagoginj Anje Pan­čur Kosirnik in Maruše Sitar odkrivali, koliko sladkorja vsebujejo različne pijače. Pod vodstvom Nine Gostič Pungertar pa so izdelali domačo "nutelo", ki vsebuje mnogo manjšo količino sladkorja kot kupljena. Spo­znali so zdrave recepte za pripravo večerje, zajtrka ali kosila. V četrtek, 11. junija, pa je na naši šoli potekala kuharska delavnica Okusi Kamnika, ki jo je vodil Primož Repnik. Delavnice se je udeležilo osem tečajnic. Skuhali smo ravijole s skuto in čemažem ter omako iz pregrete sme­tane, posladkali smo se s kloštrsko kremšnito. Pod budnim nadzorom kuhar­skega mojstra in z njegovi­mi napotki smo pripravili zelo okusne jedi, ki smo jih z velikim veseljem pojedli. 

življenje. »Preživete ure ob vodi mojemu telesu poma­gajo do potrebnega ravnove­sja. V naravi si odpočijem od napornega delovnega dne in otresem se vseh skrbi. Med muharjenjem ne želim le ujeti ribe, ampak preizku­šam svojo vztrajnost in voljo, ki mi še kako prav pride v vsakodnevnih izzivih,« prep­
Šport 


Košarkarski maraton 

V soboto, 20. junija, se je na igrišču Vila na Duplici ponovno igrala košarka. Člani Košarkarskega kluba Kamnik so organizirali tradicionalni košarkarski maraton. Letos se je igralo natančno 786 minut. 
Robert Prosen 
Duplica – Maraton se je začel že ob 8. uri zjutraj, nasproti pa sta si stali ekipi Calcit Basketball ter ekipe iz okolice. Ekipo Calcit Basket­ball so sestavljale tri ekipe iz njihovih vrst (veterani, čla­ni, kadeti in mladinci sku­paj). Nasproti so jim stale združene ekipe domačinov iz Duplice, ekipa iz Kamni­ka ter ekipa enega naših sponzorjev Sport Caffe. Zanimivi in napeti boji so potekali ves dan, v popol­danskem času pa so svoje košarkarske veščine prika­zali tudi najmlajši igralci Calcit Basketball. Tako so se med seboj udarili pionirji U-11, U-13 in U-15. Res je bilo lepo opazovati, kako zagrizeno so se fantje borili za vsako žogo. Žal jih je pri tem ovirala nevihta, ki je tekmo za dobro uro tudi prekinila. Nato se nas je vre­me nekoliko usmililo in napeti boji pod obema koše­ma so se nadaljevali. V zadnjih letih se je izkazalo, da se maraton odloči v zadnji uri igranja, ko na sceno stopi članska ekipa in izniči zaos­tanek prejšnjih ekip. Letos pa temu ni bilo tako. Ekipe Duplice, Sport Caffeja in Kamnika so si pred tem zagotovile 45 točk prednosti in tekma je bila že odločena. Sicer se članska ekipa ni pre­dala že vnaprej, zmanjšala je zaostanek na štiriindvajset točk, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Končni rezultat je bil 635:611. Ko je sonce že zašlo, so udeleženci prijetno utrujeni in zadovolj­ni še nekoliko posedeli, se okrepčali s hrano in pijačo, na plan pa so prišle marsika­tere zanimive košarkarske zgodbe. Košarkarji Calcit Basketball so tako zaključili tekmovalno sezono, vendar počitka ne bo veliko. Ob koncu avgusta naše najmlajše čaka košarkar­ski tabor v Kočevju, nato pa vse ekipe že pričnejo s pripra­vami na prihajajočo sezono. Ob koncu se vodstvo kluba iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem ter še posebej fantom in nji­hovim soprogam, ki so za to lepo prireditev namenili veliko svojega prostega časa in pozitivne energije. Hvala še enkrat! 


Zmaga ekipi iz Stranj 
V soboto, 13. junija, se je na športnem igrišču na Vrhpolju odvijala tradicionalna, 12-urna košarkarska tekma med ekipama Vrhpolj in Stranj. Tekma se je odvijala že dvajsetič, kar je zagotovo lepa številka za tovrstne dogodke. 
Janez Balantič 
Vrhpolje – V prijetnem, a vročem vremenu smo videli zanimivo srečanje ekip, ki so se medsebojno merile v košarki. Takoj so v vodstvo prešli igralci iz Stranj ter iz ure v uro povečevali pred­nost. Ko je že kazalo, da se jim bliža zanesljiva zmaga, so igralci iz Vrhpolj izboljša­li svojo igro in se jim začeli približevati. Ob petih popol­dne je bila na vrsti veteran­ska tekma. Veterani iz Vrh­polj so poskrbeli, da je sreča­nje zopet postalo zanimivo, saj so prvič v celem dnevu prinesli vodstvo domači eki­pi! Žal njihova borbenost ni bila dovolj, saj sta zadnji dve uri zopet prinesli vodstvo gostujočim igralcem in nji­hovo končno zmago z rezul­tatom 703:619. Med odmori se je odvijalo več aktivnosti, med drugim so nastopile članice plesne skupine Šinšin iz Kamnika, ter srečelov z zanimivimi nagradami. Sledila je himna in podelitev priznanja za najbolj koristnega igralca tekme, ki ga je prejel Jan Cvijanovič. Sledila je zabava in prijateljsko druženje do poznih nočnih ur! Na koncu gre posebna zahvala vsem sodelujočim in dolgoletnim pokrovitel­jem za podporo pri organi­zaciji prireditve. Nasvidenje naslednje leto! 

Med najmlajšimi prvak postal Urban Urankar 
Loke v Tuhinju – Prvi konec tedna v juliju so se na klubskem tekmovanju pomerili najmlajši igralci Tenis kluba Tuhinj, ki vadijo v teniški šoli. Tekmovali so v petih disciplinah, poka­zati pa so morali zanesljivost in natančnost pri forhendu, bekendu, servisu in voleju ter hitrost in spretnost pri t. i. zvezda teku. Zmagal je Urban Urankar, drugo mesto sta si razdelila Žiga Korošec in Neli Zavasnik, četrta pa je bila Tina Viriant. D. K. 
Calcitu šest naslovov 
Člani Calcit Bike Teama so minulo nedeljo v Kamniku gostili državno prvenstvo gorskih kolesarjev v olimpijskem krosu, kjer sta v članski konkurenci slavila Tanja Žakelj in Kamničan Luka Mezgec. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Organizatorji so še zadnje finese proge letoš­njega že 18. Kamniškega krosa, ki se je začela in zak­ljučila na Glavnem trgu, začeli urejati že v zgodnjih nedeljskih urah, zares pa se je začelo ob 10. uri, ko so se v boj za naslove državnih prvakov najprej podali kole­sarji kategorij U15 in U17, za njimi veterani in veteranke ter amaterji in amaterke. Malo pred 12. so se med seboj pomerili najmlajši v kategoriji U7, za njimi pa še kolesarji in kolesarke v kate­gorijah U11 in U13. Med kolesarji do 15 let sta slavila člana domačega klu­ba Jaka Starman in Nika Dečman, ki je bila v obraču­nu za prvo mesto boljša od Calcitovke Ane Janežič. Po zaslugi Žana Lopatiča in Mete Janežič sta v Kamniku ostali dve drugi mesti v kate­goriji do devet let, povsem v znamenju domačih kolesar­jev pa je bila kategorija deč­kov do enajst let; prvi je bil Žan Pahor, drugi Jan Boltar, tretji pa Ambrož Vovk. Med deklicami do enajst let je bila najboljša Hana Kranjec Žagar. Naslov prvaka med amaterji je osvojil Mohor Vrhovnik, med veterankami Mira Kranjec Žagar, Uroš Mikelj je bil drugi med vete­rani 1, Jure Kukovič med veterani 2, Bojan Kemprl pa je dirko med veterani 3 kon­čal na tretjem mestu. Calcit Bike Team se je tako v raz­ličnih kategorijah razveselil kar šestih naslovov državnih prvakov in prvakinj. 
Mezgec še vedno obvlada tudi gorsko kolo 
Vrhunec tekme, ki je pote­kala v sončnem in vročem vremenu, a ob nekoliko manjšem številu navijačev, kot je bilo – vsaj v središču mesta – morda pričakovati, se je začel ob 14. uri s star-tom moških in žensk v kate­goriji elite, mlajših članov ter mladink in mladincev. Tekme se je udeležilo nekaj najboljših slovenskih kole­sarjev, največ pozornosti pa je pričakovano pritegnil Kamničan, sicer cestni kole­sar Luka Mezgec, ki pa je dokazal, da se na gorskem kolesu, na katerem je pred leti sicer začel tekmovati, še vedno odlično znajde. Čep­rav je, kot je dejal, dirko vzel zgolj kot trening pred nada­ljevanjem sezone, je na čelo kolesarjev potegnil že takoj s starta, razliko do zasledoval­cev pa povečeval vseh sedem krogov vse do cilja, kjer je slavil s 27 sekundami nas­koka pred drugouvrščenim Gregorjem Dimicem, ki je osvojil naslov prvaka do 23 let. V cilju je priznal, da je bila tekma težka: »Pred tek­mo sem le dvakrat sedel na gorsko kolo, med dirko pa sem imel krče, tako da sem se za ta naslov moral res potruditi. Nisem pa šel pov­sem na polno, saj nisem smel tvegati padca,« je med drugim povedal v cilju. S tretjim mestom se je izka­zal Luka Tavčar, ki je za zmagovalcem zaostal dve minuti in 36 sekund. Neko­liko bolj zadržano je začel domači favorit in lanski zmagovalec Boštjan Hribov­šek, ki pa se je na koncu le prebil do končnega tretjega mesta in drugega v kategori­ji elite. Veliko smole je imel Peter Zupančič, ki je že po nekaj metrih strgal verigo in tekme ni končal. Me d ženskami je dirka minila v znamenju boja velikih tekmic – Blaže Kle­menčič in Tanje Žakelj. Čeprav je prva začela prep­ričljivo boljše, je v nadalje­vanju padla in naslova drža­vne prvakinje se je razvese­lila Žakljeva. Calcitovka Tina Perše je bila na koncu tretja. Med mladinkami je tretje mesto osvojila Eva Jagodič, tik za njo sta kon­čali Tamara Sitar in Katja Kranjec. 

Lokostrelci odlični v Bakuju 

Na nedavnih evropskih igrah v Bakuju sta nastopila tudi dva člana Lokostrelskega kluba Kamnik – 
Den Habjan in Jaka Komočar. 
Blanka Štrajhar  
Kamnik – Baku, glavno mes­ 
to Azerbajdžana, države, ki  
leži ob velikem Kaspijskem  
jezeru, se bo za vedno zapi­ 
salo v športno zgodovino kot  
organizator prvih evropskih  
iger, ki so potekale od 12. do  
28. junija. Na igrah je nasto­ 
pilo več kot 6000 športnikov  
iz 49 držav. Tekmovali so v  
31 športnih disciplinah, in  
sicer v 25 olimpijskih in šest­ 
ih neolimpijskih. Država je v  
organizacijo teh iger vložila  
veliko denarja, s katerim so  
zgradili nove športne površi­ 
ne in objekte, in s tem pripo­ 
mogla k izredni urejenosti  
mesta in dobremu počutju  Na lanskem evropskem  
vseh športnikov, ki so se iger  prvenstvu v lokostrelstvu, ki  
udeležili. Igre so po pripove­ je potekalo v Armeniji, so  
dovanju udeležencev poteka­ naši fantje in dekleta z odlič­ 
le na visokem nivoju in slo­ nimi rezultati pristreljali  
venski reprezentanci prines­ eno moško ekipno in eno  
le pet medalj.  žensko posamično kvoto za  


nastop na teh igrah. Po leto­šnjem pregledu rezultatov sta v Baku odpotovala tudi dva člana Lokostrelskega kluba Kamnik, in sicer Den Habjan in Jaka Komočar skupaj z Rokom Bizjakom iz LK Mins Postojna in Ano Umer iz LK Ankaran. Po končanih posamičnih dvobojih smo se veselili veli­kega uspeha našega člana Dena Habjana, ki je z odlič­nim streljanjem v dvobojih za uvrstitev med 32 najbolj­ših gladko premagal Beloru­sa Dalidovicha, za šestnajst­erico je izločil Španca Rodri­gueza, potem pa je za uvrsti­tev med osem najboljših moral priznati poraz proti Francozu Danielu. Den je osvojil končno 9. mesto, kar je bilo zanj, za LK Kamnik in Slovenijo velik uspeh. Jaka Komočar in Rok Bizjak sta izgubila prvi dvoboj, prav tako tudi Ana Umer. Vsi trije so končali tekmova­nje na 33. mestu. Našim lokostrelcem se bodo igre zapisale v spomin kot uspešne, polne doživetij in spoznavanja novega. 
Šport 


Veronika spet rekordna 

Na že 14. mednarodnem plavalnem mitingu Veronika je minulo soboto nastopilo rekordno število 
plavalcev, kar 476, tudi 37 iz domačega Plavalnega kluba Kamnik. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Lepšega vremena si organizatorji, člani Plaval­nega kluba Kamnik, obisko­valci in tekmovalci – ti so pri­šli iz 23 slovenskih klubov, 26 pa tudi iz štirih tujih držav, na letošnjem plaval­nem mitingu Veronika, ki se je odvil 11. julija, res niso mogli zaželeti, odlični pogoji pa so bili razlog tudi za odlič­ne rezultate. Kamniški miting je že vrsto let ena od plavalnih tekem z najbolj množično udeležbo, termin pa tekmovalcem in trenerjem omogoča še zadnje preverja­nje form pred bližajočimi se državnimi prvenstvi. Plavalci so se na kamniškem bazenu pomerili v 50- in 100-metrskih disciplinah, najbolj glasne podpore pa so bili deležni domačini. »Barve domačega kluba je zastopalo 37 plavalcev, ki so se veselili osebnih rekordov in uvrstitev v popoldanska finala 50-metr­skih disciplin. V najmlajši kategoriji se je izkazala Iza Videc, ki je kar štirikrat stopi­la na stopničke. Na najvišjo v disciplini 50 m prsno, na 100 m prosto in 100 m prsno je osvojila srebrno medaljo, tre­tje mesto pa je zasedla na 50 m prosto. Med mlajšimi deč­ki se je brona na 100 m hrb­tno veselil Bor Slana. Med finaliste so se uvrstili Živa Dobrovoljc in Hana Perko na 50 m prsno, Jernej Prebil na 50 m prosto, kjer je zasedel 4. mesto, ter Marja Sitar Maček, ki si je priborila kar tri finala na 50 m prosto, prsno in hrb­tno, kjer se je uvrstila na 4. mesto,« je uspehe domačih plavalcev povzela Helena Končar iz PK Kamnik. Eden od vrhuncev mitinga je bilo finale discipline 50 metrov prsno, v kateri sta se pomerila prijatelja, dolgolet­na tekmeca in nekdaj vrhun­ska plavalca Matjaž Markič in Emil Tahirović – slednji je bil kot trener kamniških plavalcev s strani svojih mla­dih varovancev deležen buč­ne podpore, a se je na koncu moral zadovoljiti s tretjim mestom. Na mitingu so se pomerili tudi najboljši slo­venski plavalci in reprezen­tanti, vsi pa so dokazali, da so na letošnjo sezono in bli­žajoča državna prvenstva dobro pripravljeni. 


Tekli na gorskem maratonu 

Mira Papež 
Kamnik – Gorski maraton štirih občin (GM4O) je bil v znamenju zmag tekačev KGT Papež. Dvainštirideset­kilometrski maraton v dežju in blatu, na spolzkih planin­skih poteh je rekordno pre­tekel naš znanec grintovških strmin Eritrejec Teklay s časom 4;00:48. V hudi kon­kurenci in ob rekordnem številu maratoncev (244) je bil Marjan Zupančič državni prvak (4;14:15) in Rok Brati­na p odprvak (4;19 :27), Metod Bregar je bil deseti, Franci Teraž petnajsti, med ženskami je bila Urša Tro­bec tretja. Tudi na Graparskem tri­mčku, sicer dolgem dvanajst kilometrov, je zmaga odšla v KGT Papež, saj sta bila sko­raj z ramo ob rami na cilju Sebastjan Zarnik (52:57) in Gašper Bregar (53:11). Na Ultra Pušeljc trail (100 km) je Jure Grmšek s časom 16;18:08 dosegel odlično 14. mesto. Na mini GM4O pa sta v dežju pritekla do zma­ge v kategoriji mlajše dekli­ce/dečki Maša Viriant in Izak Poljanšek, 4.–5. mesto sta zasedli Lana Poličnik in Viktorija Dolinšek, Klara Zlatnar osmo, Maj Križnar četrto, šesto mesto Žan Grčar, 14. pa Luka Udovč. V kategoriji dečki/deklice sta zmagovalne stopničke zase­dla prvouvrščeni Aleš Prelo­všek in tretji Miha Podbre­gar, brat Rok je bil peti, dru­go mesto je bilo tudi za Hano Dobovšek in tretje za Tjašo Uršič. Med starejšimi dečki je zmaga za las ušla Roku Sušniku, Nejc Uršič je bil četrti. 

Vaterpolski mladinci prvaki 

Kamniški mladinci so v finalu Pokala Slovenije premagali AVK Triglav iz Kranja. 
Dare Homar 
Kamnik – Pred polnimi tribu­nami kamniškega bazena so fantje prikazali svojo najbolj­šo igro v tej sezoni. Triglav in Kamnik sta v mlajših katego­rijah nasprotnika, ki vedno postrežeta z napetimi tekma­mi. Tokrat so Kamničani vla­dali na svojem bazenu in se niso pustili presenetiti. Za uspeh si zaslužijo pohvale: Martin Stele, Jaka Zorman, Luka Jeretina, Tadej Debevec, Blaž Briški, Rok Bergant, Žan Komatar, Kristijan Bur-gar, Tim Ostrež, Martin Mihelič, Luka Sokler in David Lukič, trener Elvir Bečič in pomočnik Primož Romšak. 


Težka skupina 
za Kamničanke 

Miha Štamcar 

Kamnik – V središču Dunaja je na začetku julija potekal žreb v najbolj elitnem evrop­skem odbojkarskem klub­skem tekmovanju. Prvič so na njem prisostvovale odboj­karice Calcit Volleyballa, ki jim je žreb namenil skupino B, njihove nasprotnice pa bodo ekipe VakifBank iz Carigrada, poljski Atom Trefl Sopot in italijanska Igor Gorgonzola Novara. Med 24 ekipami, kolikor jih igra v ligi prvakinj, zagotovo ni slabih ekip, vseeno pa so si v kamniškem taboru nade­jali nekoliko lažjega žreba. Pred njim je Gašper Ribič, trener Kamničank, dejal, da bi se rad izognil ruskim eki­pam, saj so potovanja tja dra­ga, za nameček pa gre še za izredno kakovostne ekipe, ki jih je težko premagati. Nje­gova želja je bila sicer ures­ničena, vendar ne v popolno­sti, kajti prav vse tri ekipe, s katerimi bodo njegove varo­vanke igrale v ligi prvakinj, sodijo v sam vrh evropske klubske odbojke. »Igrali bomo proti samim vrhun­skim ekipam. Najbolj znano ime je zagotovo VakifBank, ki v zadnjih letih redno igra na zaključnih turnirjih lige prvakinj, dvakrat pa je bil tudi prvi. Dobra stran žreba pa je, da ne bomo imeli težav z logistiko potovanj,« je žreb na Dunaju komentiral Ribič. Kamničanke še niso v popol­nosti sestavile ekipe za novo sezono. Za zdaj je znano le, da sta novinki Tina Grudina in Kaja Turk, zagotovo pa zanje ne bodo več igrale Lana Ščuka, Tamara Borko in Mekana Barnes. V ligi prvakinj se bodo domačim navijačem predstavile med 
27. in 29. oktobrom, ko bodo v ljubljanski dvorani Tivoli gostile Trefl Sopot. VakifBank Carigrad se bo kamniškim navijačem pred­stavil v tretjem krogu, ki bo med 24. in 26. novembrom, medtem ko bo Novara v Ljubljani gostovala med 19. in 21. januarjem. 

Uspehi najmlajših kegljačev 
Naši najmlajši kegljači in kegljačice v poletnih mesecih ne počivajo, ampak vneto trenirajo in dosegajo najboljša mesta na državnih prvenstvih. 
Peter Jantol 

Kamnik – Za zelo uspešne nastope so tokrat poskrbele Taja Žagar, Anja Grilj, Rebeka Čibej in Tija Žagar. Na drža vnem prvenstvu dečkov in deklic – dvojice sta Taja Žagar in Anja Grilj v konkurenci deklic 2. kate­gorije (letnik 2004 in 2005) zasedli odlično 2. mesto. V konkurenci deklic 3. katego­rije (letnik 2002 in 2003) sta Rebeka Čibej in Tija Žagar osvojili 3. mesto. Matej Repnik in Miha Uršič sta si prikegljala 10., Teja Repnik in Janja Zupančič pa 
7. mesto. Konec maja je potekalo zak­ljučno tekmovanje ekip iz ljubljanske lige za uvrstitev v 3. slovensko državno ligo. Kamniški kegljači 3. ekipe so bili prvaki ljubljanske lige že po rednem delu, a so se vseeno morali boriti za preboj v 3. ligo in to nalogo tudi uspešno opravili. Rezul­tatsko so popolnoma nadi­grali ostale ekipe in tako samo še enkrat potrdili rezultate rednega dela tek­movanja. Kegljaški klub Cal­cit Kamnik bo imel v novi sezoni v moški konkurenci tri članske ekipe (1. A liga, 2. liga zahod in 3. liga zahod) in v ženski konkurenci eno člansko ekipo v 1. A ligi. Tekmovanja državne lige 2015/2016 se pričnejo 12. septembra. 
Kamničani zlati 

Željko Đurić 

Kamnik – Kamniški igralci namiznega tenisa so sklenili izredno uspešno tekmovalno sezono na močnem mladin­skem turnirju v Preboldu v nedeljo, 21. junija. Blesteli so predvsem Žan Planinc, Tilen Klopčič in Luka Jokič. Žan je osvojil prvo mesto v kategori­ji od 12 do 15 let. V finalu je premagal državno kadetsko reprezentantko Leno Potr­bin, kar je njegov najodmev­nejši dosežek. Tilen je v isti kategoriji osvojil tretje mes­to. Navdušen je bil nad svojo vrhunsko igro, najboljšo dos­lej. Luka se je srčno boril s starejšimi igralci in na koncu zmagal v tolažilni skupini do 12 let. S primernim veden­jem in kvalitetnimi dvoboji smo lepo predstavili svojo občino. 
Turizem 

Dan kamniških planin 
Pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu se je v nedeljo, 21. junija, odvijala prireditev Planinskega društva Kamnik – Dan kamniških planin. 

Irena Mušič Habjan 
Kamniška Bistrica – Tradici­onalno srečanje, namenjeno kamniškim in vsem ostalim planincem, ki radi zahajajo v gore nad Kamnikom, je bilo tokrat triintrideseto po vrsti. Spremenljivo in precej hla­dno vreme ni odvrnilo neka­terih planincev, da so se povzpeli še na Grintovec, ki je bil tokrat pokrit z deset­centimetrsko belo kapo. Navzoče in prijatelje iz pob­ratenega Trofaiacha v Avs­triji so na prireditvenem mestu ob koči pozdravili podpredsednik Planinskega društva Kamnik Zdravko Bodlaj, podžupan občine Kamnik Igor Žavbi in pred­stavnik iz Trofaiacha. V nagovoru je podpredsednik Bodlaj izpostavil potrebo po spoštovanju in varovanju narave ter poudaril, da v PD Kamnik »skrbimo, da mak­simalno izkoriščamo narav­ne danosti v smislu izkoriš­čanja energije, tako sončne kot vetrne. Zato smo na obeh svojih visokogorskih kočah namestili nove vetrne agregate, za kar gre velika zahvala Občini Kamnik za izdatno finančno pomoč.« Med govori so za pesem in glasbo poskrbeli: Prvo slo­vensko pevsko društvo Lira pod vodstvom Primoža Krta, harmonikar Denis Kregar in priložnostni kvartet v sestavi Nuša Fujan, Vladka Vrem­šak, Primož Krt in Tone Rakar. Da je prireditev glad­ko tekla, je skrbela Vladka Vremšak. Druženje je kot vedno prehitro minilo in lahko se samo še zahvalimo marljivemu osebju v koči in vsem, ki so pomagali, da je prireditev lepo uspela. 

Poletje na Kamniškem 

Pogosto se zgodi, da nas najlepši dopust doleti tam, kjer smo najmanj pričakovali. To pa je lahko tudi v domačih krajih in občina Kamnik je z dogodki, znamenitostmi in privlačnimi kotički bogata kot le 
redke pri nas. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Paradni konj kamniškega turizma je že vrsto let Velika planina. Pastirji so se na visokogor­ske pašnike s svojimi krava­mi odpravili že v prvi polo­vici junija. Sprehodite se med pastirskimi bajtami in začutite utrip pastirskega življenja, ki se v marsičem ni spremenil že stoletja. Poskusite lahko tudi sire, kislo mleko z žganci, si ogledate pastirski muzej, urejen v Preskarjevi bajti, ali pa se okrepčate v Gosti­šču na Zelenem robu ali v kateri od treh planinskih koč. Najlepši je sicer vzpon na planino iz doline, če pa ne utegnete, se zapeljite z gondolo, povsem na vrh pa z dvosedežnico, ki bo po nekajmesečni obnovi spet v pogonu prav v teh dneh. Osvežitev v vročih dneh si lahko poiščete tudi v baze­nih Term Snovik, kjer redno pripravljajo številne dogod­ke, v senci parka Arboretum Volčji Potok, kjer so aktual­ne različne cvetoče zasaditve trajnic in enoletnic, dinozav­ri in živahni tropski metulji ali pa v dolini Kamniške Bis­trice, ki je še posebej vablji­va za kolesarje. Kljub obnovi ceste vas bodo tudi poleti prijazno sprejeli v Zdravil­nem gaju Tunjice. Odprtih rok vas čakajo v obeh kam­

Sup dan v Termah Snovik 
Snovik – V soboto, 27. junija, so v Termah Snovik kljub ne najlepšemu vremenu izpeljali Sup dan in tako svoji ponudbi dodali še eno zanimivo rekreacijo. Kot je povedal Bernard Jarc iz Term Snovik, so se obiskovalci lahko preizkusili v supanju in sup jogi. »Kljub začetni zadržanosti se je sčaso­ma opogumilo vedno več obiskovalcev. Ker so se gostje v supanju preizkusili prvič, padcev v vodo ter smeha ni manj­kalo. Na koncu je bil ves trud poplačan, ko so uživali na supih,« je še povedal Jarc. Nov Sup dan s supanjem in sup jogo bodo v Terman Snovik znova pripravili že jutri, 18. juli­ja, med 18. in 20. uro. J. P. 
niških planinskih kočah – 
na Kamniškem in na Kokr­
skem sedlu. Ne pozabite 
poskusiti katerega od dobrih 
Okusov Kamnika, ki jih pri­
pravljajo številni kamniški 
gostinci. 
Posebnega ogleda je vred­
no staro mestno jedro 

Kamnika, ki ga lahko razi­ščete peš ali s kolesom, do večjih znamenitosti po občini pa vas zapelje tudi Kamnikbus. V pomoč pri kovanju nepozabnih izletov ali kar počitnic pa vam bodo v kamniškem TIC­u na Glavnem trgu. 



V termah Snovik prikazali ročno košnjo 
Snovik – V petek, 10. julija, so pri apartmajskem naselju v termah Snovik prikazali tradicionalno košnjo s koso in s tem znova dokazali, kako sodelujejo z društvi in posamezniki v Tuhinjski dolini, ki z veseljem ohranjajo takšno in drugačno dediščino naših prednikov. Mimoidoči, predvsem turisti, so spretne kosce, ki so travo v strmem bregu kosili tri ure, z veseljem opazovali, na terasi pa so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo, kjer ni manjkalo grabelj, kose, košev, vil ter naprave za klepanje kose. V Termah Snovik pa napo­vedujejo že naslednji dogodek, povezan z ohranjanjem dediščine. Med 21. in 23. avgustom pripravljajo dramsko predstavo, etnološko prireditev s prikazom kmečkih opravil in predstavitev desetletnice delovanja Turističnega društva Tuhinjska dolina. J. P. 

Turizem 

Obujena zgodba 

o Firštovi mizi 

V Kamniški Bistrici so 25. junija svečano proslavili postavitev replike Firštove mize. 
Sabina Romšak  lovišč prihajali tudi avstrijski cesarji. Prav poseben spomin  Firštov divjačinski golaž lahko danes dobite v  
Kamniška Bistrica – Firštova  se je ohranil na lov nadvojvo- Gostilni Pri planinskem orlu, na Kraljevem  
miza je bil ovalni kamen, 34 palcev dolg, 25 palcev širok in 16 palcev debel in nosil napis:  de Karla II., sina rimsko-nem­škega cesarja Ferdinanda I.: v bližini Predaslja je bila nam­ hribu, v planinskem domu pri izviru Kamniške Bistrice in v Gostilni Repnik.  
Ao 1564, die 29. aprilis Carol  reč kamnita miza z latinskim  
Archidux Austriae hic pransit  napisom, ki je sporočal, da je  ce, zato so jo skrivači in voja­ dišalo po Firštovem divjačin­ 
(Leta 1564, dne 29. aprila, je  leta 1564 avstrijski nadvojvo­ ški ubežniki leta 1826 vrgli v  skem golažu, ki so ga z lju­ 
avstrijski nadvojvoda Karl tu  da Karl tam obedoval. Miza,  Kamniško Bistrico, kraj, kjer  beznijo do tradicije in pome­ 
obedoval).  imenovana Firštova miza, ni  je stala, pa je ohranil ime Pri  na lova v zaledju Kamnika  
Ponovna postavitev mize  zaznamovala samo tega  Firštovi mizi.  pripravili v Gostilni Pri pla­ 
oživlja spomin na znamenito  pomembnega lovskega poho- Zbrane je nagovorila predse­ ninskem orlu.  
kamnito mizo v bližini narav­nega mostu, imenovanega  da, temveč je označevala tudi pomen samega obeda. Pri  dnica TD Kamniška Bistrica Maja Žagar in povedala,  Replika kamnite mize, ki so jo postavili in ponovno oživi- 
Prédaselj. Obširni bistriški  Firštovi mizi so namreč na  kako pomembna je ponovna  li člani Turističnega društva  
gozdovi so bili stoletja  svojih lovskih pohodih obe­ oživitev Firštove mize v turi- Kamniška Bistrica v sodelo­ 
pomembno lovišče deželnih  dovali tudi drugi člani cesar­ stični ponudbi Kamniške  vanju z Zavodom za turizem  
knezov, firštov (iz. nem. der  ske rodbine. Kot posebna  Bistrice, obenem pa povabila  in šport v občini Kamnik, je  
Fürst – knez, vladar), po ljud­ znamenitost je miza privab­ vse obiskovalce na obed k  delo domačina Srečka Žagar­ 
skem izročilu pa so na obisk  ljala številne visoke obiskoval­ mizi, na kateri je prijetno  ja.  




Koželjeva pot do nadaljnjega zaprta 
Kamniška Bistrica – Planinsko društvo Kamnik obvešča pohodnike, da je zaradi podrtega drevja in podorov Koželje­va planinska pot od Iverja oz. kamnoloma Calcit do Ribje peči oz. spodnje postaje nihalke na Veliko planino do nadalj­njega zaprta. J. P. 
V Arboretumu razstavljajo študentje kiparstva 
Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok so v soboto, 11. julija, odprli razstavo del študentov 1. stopnje kiparstva Aka­demije za likovno umetnost in oblikovanje, ki so nastala v minulem študijskem letu. Dela so na ogled v prostorih stare uprave parka vse do 16. avgusta. J. P. 

denarja. A. B. 

Foto: AB 
Zanimivosti 

Prireditve v juliju in avgustu 

Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si 

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUFR 
Sobota, 25. julija, park Evropa, od 8. do 13. ure 
Garažna razprodaja – Festna Vesna 
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK 
Sobota, 25. julija, Glavni trg, od 8. do 13. ure 
Tržnica Okusi Kamnik – Podeželje in Eko 
DOM KULTURE KAMNIK 

Od petka, 7. avgusta, do nedelje, 16. avgusta 
Kamfest 2015 
Poletni kulturni festival 

Program na www.kamfest.org in v programski prilogi Kamniškega občana 
Kamničani v ligi ulične košarke 
Bled – Bled je gostil zaključni turnir pete sezone lige ulične košarke 3na3. Med osmimi ekipami, ki so se nanj uvrstile preko turnirjev, ki so potekali v osmih mestih, je bila tudi ekipa Legende iz Kamnika. Prebili so se do polfinala, kjer pa jim ni uspelo zmagati in osvojili so četrto mesto. Bili so v povprečju daleč najstarejša ekipa. Njen vodja je Dejan Pod­jed, ki je v košarki že 31 let. Po koncu turnirja je povedal: »Naša pričakovanja so bila večja, a po poškodbi igralca smo lahko zadovoljni. Uvrstitev v polfinale je lep uspeh. Večina nas bo prihodnje leto starih štirideset let in še vedno se enakovredno kosamo s precej mlajšimi.« M. B. 


Planinski kotiček 

Bojan Pollak 
Obisk bosanskih planincev 
13. in 14. junija je skupina štiridesetih planincev iz PD Zefir Gračanica, GSS Goraž­de, PD Bjelašnica, PD Viso­čica Sarajevo, Avantur, PD Borašnica, PD Igman, HPD Bjelašnica 1923 in sarajev­skega PSD Ljilijan, ki je pod vodstvom Huseina Šabića organiziralo vse skupaj, obi­skala Kamniške Alpe. Preko PZS (Matjaža Šerkezija) so se povezali s PD Kamnik, ki je dalo svoje vodnike (Lojze Jerman, Andrej Slak, Katja Tabernik in Miha Pavšek iz POD Onger). Ker so bili v skupini planinci različnih usposobljenosti in izkušenj, so se razdelili v dve skupini. Ena je šla iz Kamniške Bis­trice čez Kalca in Kalško goro na Kokrsko sedlo, dru­ga pa po normalni poti. Nas­lednji dan se je izkušenejša skupina povzpela na Grinto­vec čez Velike pode, Mlinar­sko sedlo in Mali Jezerski Grintovec, druga skupina pa čez Streho. Zaključek ture je bil nato Pri Jurju v Kamniš­ki Bistrici, kjer so se pridru­žili še planinci iz PD Podna­nos. Sarajevski planinci so izrazili veliko hvaležnost pomoči kamniških planin­cev in jih povabili, da obišče­jo planine v okolici Sarajeva, kjer jim bodo lahko razkaza­li njihovo lepoto. 
Tabor Pipa miru 
Od srede, 24., pa do nedelje, 
28. junija, je bil na Petkovi njivi pod Korošico alpinisti­čni tabor Pipa miru, ki je bil posvečen tudi spominu na Mateja Mošnika, ki je leta 2004 preminul v perujskih Andih. Tudi tokrat je bilo največ časa posvečenega ple­zanju, predvsem v okoliških stenah Vršičev, Lučkega Dedca in drugod, druženju in podobnemu. Udeležilo se ga je več kot deset članov AO Kamnik. Pripravniki in tečajniki so tudi pridno »nabirali« vzpone in se »kalili« tudi v taborniških veščinah. Tabor je potekal v okviru pohodniškega festivala in je bil tako odprt po predhodni prijavi za vse druge obisko­valce, nealpiniste, ki pa jih ni bilo ravno veliko. Zato so pa prišli na obisk člani Zgor­njesavinjskega alpinistične­ga kluba (ZSAK) Rinka iz Luč, s katerimi so odigrali tudi nogometno tekmo. Zmagali so gostje z rezulta­tom 5 : 1, zato je napovedan »revanš« prvo nedeljo v oktobru, ko bo tudi na Koro­šici nogometna tekma na najvišji ravni. 


Druženje jim veliko pomeni 
V soboto, 27. junija, se je v prijetnem okolju na kmetiji Trebušak na Ravnah v Tuhinjski dolini zbralo kakih štirideset članov kamniško-zasavske podružnice Združenja multiple skleroze, ki povezuje člane 
DMS v trinajstih občinah, od Radeč preko Zasavja, Domžal do Kamnika. 
Franc Svetelj 
Ravne pri Šmartnem – V brunarici sredi širnih tuhinj­skih gozdov na nadmorski višini okrog 800 metrov je zbrane člane in njihove svoj­ce prisrčno pozdravila pred­sednica podružnice Antonija Zvonka Zupančič iz Hrast­nika. Poudarila je pomen takih druženj, še posebej za težje gibljive člane in člani­ce, ki se takih srečanj še posebej razveselijo. Povabila je vse tudi na prihodnje sre­čanje, ki bo jeseni na kosta­njevem pikniku pri plan­skem domu na Kalu v občini Hrastnik. Dogovorili so se namreč, da bodo zaradi obsežnosti območja, ki ga pokriva podružnica, ta sreča­nja izmenoma pripravljali na zasavskem in kamniš­kem koncu. Tokrat je imela še posebej odgovorno nalogo pri organizaciji kamniška poverjenica Zdenka Dacar iz Zgornjega Tuhinja. V prijetnem pogovoru, pri­družila se jim je tudi Andreja iz Domžal, ki skrbi za člane in članice, ki se udeležujejo telovadbe v Zdravstvenem domu Domžale, in ogledu lepe okolice je sobotno popoldne hitro minevalo. Za lačne želodce so z domačimi dobrotami poskrbeli Trebu­šakovi, mama Olga in ata Marko s tremi otroki, ki skr­bijo za pred dobrimi tremi leti postavljene apartmaje in »veliko hišo«, kot imenujejo lesno brunarico. »Samo tisti, ki doživljamo tegobe naše bolezni, vemo, koliko nam pomenijo taka druženja,« pravi Nada Prašnikar iz Trbovelj in vsem obolelim za multiplo sklerozo svetuje: »Ne obupajte, poslušajte in opazujte svoje telo, delajte zase, bolezen pa sprejmite kot svojo, čeprav težavno sopotnico  « Tej misli so na tuhinjskem druženju, ki bo vsem ostalo v lepem spomi­nu, pritrdili tudi drugi udele­ženci srečanja. Prijetnega razpoloženja pa ni zmotilo niti nekaj dežnih kapelj, ki so že proti koncu srečanja oro­sile prostrane gozdove nad Šmartnim. Ob slovesu so si zaželeli: »Na svidenje jeseni na Kalu v Zasavju!« 
Državno prvenstvo v muharjenju 

Bojana Klemenc 
Kamnik – Ribiči pravijo, da je muharjenje najžlahtnejši način ribarjenja in najbolj povezan z naravo. To je v Kamniku doživljalo deset ribiških ekip z 48 tekmovalci iz celotne Slovenije, ki so se v nedeljo, 5. julija, pomerili na četrti članski tekmi v muhar­jenju, ki šteje za državno prvenstvo. Nad idealnimi vodnimi razmerami na Kam­niški Bistrici so bili vsi ribiči navdušeni, tekmovalci pa so potočne postrvi, šarenke in lipane lovili po principu uje­mi in spusti v treh revirjih od Kemostika do Titanove brvi. Prvo mesto in pokal je z dva­inštiridesetimi ulovljenimi ribami prejela ekipa Ribiške družine Novo mesto pred ekipo iz Mozirja in Bleda. Med posamezniki je zmagal David Župevec iz Novega mesta, drugo in tretje mesto pa sta osvojila Matjaž Tirovič in Matej Zlodej z Bleda. Tekma za DP je v odlični organizaciji RD Domžale Bistrica na reki Kamniška Bistrica potekala brez zaple­tov. Tekmovanje določa evropski pravilnik, ki je pri­lagojen slovenskim razme­ram. Predsednik Pododbora Kamnik RD Domžale Bistri­ca pojasnjuje: »Ribiči imajo na tekmi na voljo tri revirje, v katerih lovijo po uro in pol. Po prijavni listi se dolo­či, kdo bo tekmo začel kot tekmovalec in kdo kot sod­nik, saj si tekmovalci sodijo izmenjaje med seboj. Na tekmah za DP se sme upo­rabljati samo ena navezana muha.« Da panoga živi in se razvija, priča podatek o državnem prvenstvu za mladince, ki je potekalo junija tudi v Kam­niku. Mladinci morajo svoje znanje in srečo – brez te pri ribičiji ne gre – v sezoni pokazati na štirih tekmah, v članskem državnem prvens­tvu pa tekmujejo posamez­niki in ekipe na devetih tek­mah, deseta pa je namenje­na le eliti – tam nastopi naj­boljših 25. 
Zahvale 

Delimo znanje v kamniški knjižnici 
Milena Glušič 
Kamnik – V okviru Točke vseživljenjskega učenja smo v Knjižnici Franceta Balanti­ča Kamnik organizirali pro­jekt Delimo znanje. S proje­ktom skušamo pomagati pri oblikovanju socialnih vezi, druženju, praktičnemu zna­nju in vsemu dobremu, kar nam prinese druženje z uče­njem. Prvo delavnico smo organi­zirali aprila letos. Mateja Keber je predstavila osnove kvačkanja. V uri in pol, pet dni zaporedoma, so tečajni­ce osvojile veliko več kot le osnove. Domov so odnesle dokončan izdelek, druženje pa je potekalo v sproščenem vzdušju. V maju sta potekali dve delavnici, ki ju je izvedla Barbara Božič. Na prvi delavnici je prikazala izdela­vo naravnega čistila, na dru­gi pa izdelavo naravne kre­me za obraz in telo. Obisk je bil množičen, novo znanje pa brez dvoma udeleženke koristno uporabljajo. Udele­ženke delavnic so bile zado­voljne tako s predavateljica­ma kot tudi s pridobljenim znanjem in vzdušjem na delavnicah. Z novim znan­jem in veščinami se je se­znanilo že 28 udeleženk, od osnovnošolk do upokojenk. Seveda si v prihodnje želi­mo, da se delavnic udeležijo tudi moški. Udeleženke delavnic so zapisale, da jih tudi v prihodnje zanima izdelovanje naravnih izdel­kov, ročne spretnosti in raz­ne ustvarjalne delavnice. Zato bo predvidoma jeseni organiziran nadaljevalni tečaj kvačkanja. V knjižnici imamo prostor, žal pa ne dovolj virov, da bi pomagali pri deljenju znan­ja, spretnosti, modrosti in dobre prakse vsem, ki bi si to želeli, in sicer brezplačno. Ali ste pripravljeni brezplač­no deliti svoje znanje s kom, ki bi ga potreboval? Poznate koga, ki bi bil pravi človek za to? Če imate idejo ali če ste pripravljeni sodelovati, nam to sporočite na elektronski naslov: milena.glusic@ kam.sik.si. 

Vabilo na slovesnost pri Titanovi brvi 
Kamnik – Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kam­nik vabijo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na tradicionalno, vsakoletno srečanje s krajšim kulturnim programom ob spomeniku pri Titanovi brvi v spomin na ustreljena aktivi­sta Dominika Miklavčiča in Antona Mlakarja, ki se ju spo­minjamo kot prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniš­kem, in dogodke, ki so se na tem koncu odvijali 27. julija 1941. leta. Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju, kamniška skupina aktivistov pa je dobila nalo­go, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova pre­ko Kamniške Bistrice na Perovem in uniči še nekatere dru­ge objekte, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Zbrane bo letos kot slavnostni govornik nagovoril podžupan obči­ne Kamnik Igor Žavbi. J. P. 
POGREBNIK d. o. o. 
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje 
T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com 


PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev – po Sloveniji in tujini) 



PRODAJA POGREBNE OPREME 



SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA 



NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE 

POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA 


FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA 



OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH 



IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM 



UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV 



VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC 



PREKOPI 




NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK 





OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI 

UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) 




Foto: Domen Lisec in Frane Kranjec
Foto: Domen Lisec in Frane Kranjec Foto: Domen Lisec in Frane Kranjec Foto: Klemen Brumec 
Kolesarski praznik okoli Alp 

Kljub visokim temperaturam se je 9. Maratona Alpe Scott udeležilo več kot 630 kolesarjev. Naporno, a atraktivno pot okoli Alp sta najhitreje premagala Matej Lovše s časom 3;37 in Tanja Elsner s časom 4;18. 
Jasna Paladin,  skih dirk, na katero je povab­ dolga trasa, na kateri kole­ izvedba. Boris iz Celja je  
Nika Vrhovnik  ljenih le devetnajst najbolj­ sarji premagajo 2000 me­ eden izmed tistih, ki se je  
ših ekip na svetu, poteka že  trov višinske razlike, precej­ udeležil vseh maratonov.  
Kamnik – Kamnik se je prvi  vse od leta 1988. V Kamniku  šen zalogaj. Tako za najhi­ »Pridem, ker je to zame naj­ 
julijski konec tedna prelevil  se je zbralo skoraj 150 kole­ trejše kolesarje, za katere je  lepši maraton. Spomnim se,  
v pravo kolesarsko mesto v  sark, na pot pa jih je s stre­ dosežen čas eden od vrhun­ ko sem prvi maraton končal  
rožnato-modri barvi, ki je že  lom iz startne pištole poslala  cev kolesarske sezone, kot  med dvajseterico. Danes je  
na daleč oznanjala dve veliki  legendarna kamniška kole­ za bolj izletniško naravnane  konkurenca veliko večja,  
kolesarski dirki – etapo  sarka Vida Uršič (ta je le  udeležence, ki vidijo malce  fantje so res hitri, ampak to  
mednarodne ženske dirke  nekaj trenutkov pred tem  več idilične kulise alpskih  ni pomembno. Maraton je  
Giro Rosa in že 9. Maraton  prejela tudi priznanje za  dolin in gora. Letos so jih na  in ostaja zame izziv, tako da  
Alpe. Kolesarsko druženje  posebne dosežke iz rok  poti čakale še visoke tempe­ se vidimo spet drugo leto,«  
se je ta konec tedna sicer  župana). Kolesarke je sprva  rature, kljub temu pa je bilo  je povedal v cilju. Na startu  
začelo že dan prej z dobro­ čakal promocijski krog po  v cilju čutiti zadovoljstvo.  so organizatorji pozdravili  
delno prireditvijo Lions klu­ mestu, s čimer so razveseli- Matej Drinovec, član kamni­ tudi nekdanjega veslaškega  
ba Kamnik Kolesarim, da  le številne gledalce, nato pa  škega KD Alpe, je bil tisti  šampiona Iztoka Čopa. Kot Vida Uršič je iz rok župana prejela posebno priznanje.  
pomagam v Snoviku, 4. juli­ prava dirka v nasprotni sme­ kolesar, ki je od prvega  je povedal v cilju, je na  
ja pa so obiskovalci od blizu  ri malega Maratona Franje.  pobega pa do konca ostal v  maratonu užival. Malce ga  
in daleč lahko občudovali  ubežni dvojici. V Logarski  je presenetil le Črnivec, ki je  
najboljše kolesarke sveta. Prvič v 26-letni zgodovini se je izven italijanskih meja – v središču Kamnika – odvil  Maraton Alpe postaja eden najprestižnejših v tem delu Evrope  dolini sta si dobri dve minu­ti prednosti privozila z Matejem Lovšetom, o zma­govalcu pa je odločal ciljni  na papirju videti lažje kot potem, ko imaš za seboj 100 km. Med kolesarskimi prire­ditvami je bil njegova dose- 
start etape mednarodne  »Alpe«, kot se je ime mara­ obračun, kjer je bil slednji  danja stalnica vzpon na  
ženske dirke Giro Rosa. Ena  tona zasidralo v srca kolesar­ močnejši.  Mangart, temu pa zdaj  
najprestižnejših in najzah­ skih navdušencev, je izziv  Maraton Alpe Scott čaka  dodaja še »Alpe«.  
tevnejših ženskih kolesar­ sam po sebi, saj je 130 km  drugo leto deseta, jubilejna  
Del trase prevozil tudi  
Tone Iskra  
Udeleženci maratona so si  
bili enotni glede vzdušja ob Kamnik se je spremenil v pravo kolesarsko mesto.  
progi, saj je bilo navijačev še  
več kot leta poprej. Tri naj­ 
bolj izvirne navijaške skupi­ 
ne so organizatorji letos  
prvikrat tudi nagradili. Kole­ 
sarje so tudi letos na pot  
pospremili kamniški staro­ 
dobni kolesarji, v znak pod- 
pore športa invalidov pa je  
del trase prevozil tudi Tone  
Iskra. V ciljnem prostoru so  
ga gledalci pozdravili z veli­ 
kim aplavzom, s strani orga­ 
nizatorjev pa je prejel pose­ 
bno zahvalo za njegovo  
aktivno udejstvovanje v pro- 
Na Maraton Alpe se je iz središča mesta podalo več kot 630 kolesarjev. mocijo športa invalidov.  Navijači so se izkazali predvsem na vzponih.  


Tek na Grintovec 

Letošnji gorski tek na Grintovec, že 17. po vrsti, bo v nedeljo, 26. julija. 
Jasna Paladin 

Kamniška Bistrica – Člani 
KGT Papež bodo v nedeljo, 

26. julija, organizirali tradi­cionalni, že 17. gorski tek na Grintovec, ki velja za eno najtežjih tovrstnih preizku­šenj v Evropi, a kljub vsemu tudi letos pričakujejo mno­žično udeležbo domačih in tujih gorskih tekačev. »Tek je četrta tekma za Pokal Slo­venije, državno prvenstvo za otroške kategorije in pod okriljem svetovne zveze za gorske teke tretja tekma za svetovni pokal,« pravi Mira Papež in dodaja, da bo start vseh štirinajstih kategorij na Piknik centru pri Jurju (start na Grintovec ob 9. uri), in sicer na nekoliko spremenje­ni progi. »Teče se mimo dvorca proti spominskemu parku, čez leseni most po makadamski cesti naprej do tovorne žičnice, kjer pot zavi­je na planinsko pot do vrha Grintovca. Proga bo kot vsa leta doslej zelo skrbno trasi­rana in označena z nepreki­njenim rumenim trakom do vrha Grintovca. Zaradi zah­tevnosti in težavnosti proge (višinska razlika 1959 m, dolžina proge 9,8 km) je proga za otroške kategorije in mladince krajša,« še pra­vijo organizatorji, ki bodo na progi poskrbeli tudi na okre­pčevalnice. Limitni čas teka je dve uri in pol. Nujne so predprijave do 24. julija preko spletne strani prijavim.se. Slovesna razgla­sitev rezultatov bo pri Jurju ob 15. uri.