Leto II., štev. 120 Pn41 »■« y LJiiMjfmf, neflega dne 22. maja. <921 Posamezna žtev. 30 par * 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno. .«.,.. 16 » za zased, ozemlje. 300 , za inozemstvo , . 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Urednlitvos Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon K. 72. Upravnlštvoi Sodna ulica it. 6. Telefon it. Račun ir. po§t.€ek. nrad* Stev..lL848. Ljubljana, 21'. maja. Naša država je dobila svoje definitivno ime. V špecijalni debati o ustavnem projektu je bil v četrtek sprejet kot službeni naziv Jugoslavije: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev,- Za ta naziv so glasovali tudi demokratski poslanci. Reči smemo, da s težkim srcem. Položaj pri glasovanju je bil naravnost paradoksen. Za »SHS* so glasovale stranke z unitarističnim programom, za »Jugoslavijo® pa r-- separatisti. Kakor znano, so vztrajali srbski radikalci pri 6vojem odporu proti »Jugoslaviji*. Radikalna stranka je četudi ne po programu, vendar dejansko plemenska stranka. Izjavila se je odkrito za narodno jedinstvo in sodeluje pošteno pri stvarjanju jednotne države; z mnogo večjim uspehom nego hrvatske plemenske stranke je premagala silne plemenske tradicije v prilog novim državnim potrebam. Kdo bi jo kamenjal, ako ji ni uspelo, jih popolnoma potisniti v kot? Da smo mi Slovenci ali Hrvati stoletja neprestano krvaveli za osvoboditev svojega plemena, da smo imeli svojo državo, ki je igrala v Evropi vedno važno in v usodnih svetov-nozgodovinskih momentih odločilno vlogo, da smo mi pretrpeli ono, kar je morala Srbija pretrpeti, da smo doživeli one moralične triumfe, ki jih je doživela Srbija, da smo mi s svojo krvjo ustvarili narodno ujedinjenje — kdo bi bil pri nas jačji: tisti, ki bi zagovarjal. da izgine iz naziva nove države naše ime, ali oni, ki bi zahteval, da tudi nova država počasti sveto besedo, ki je bila na ustnicah stotisočerih in milijonov naših očetov, bratov, sinov, mater, žen in hčera, ki so umirali v mukah in trpljenju? Pravičnost z ah te va, priznati, da se srbski del našega naroda pri vsej svoji predanosti ideji jedinstvene države težko odloči, žrtvovati one svetle tradicije svoje prošlo-sti, ki mu sicer politično ne dajejo nobenih prednosti v državi, pa mu nudijo vendar nekaj zadoščenja —; povrh brez zapostavljanja ostalih delov ujedinje-nega naroda. V ostalem je značilno za politično cel ost srbskega dela našega naroda, da se stranka, ld ima med njim največ pripadnikov, demokrati odkrito izjavljajo za ime »Jugoslavija*. Glasovali so za naziv »kraljevina SHS*. ker niso radi spora za ime smeli in mogli upro-pastiti to, kar »Jugoslavija* predstavlja: ustavo jedinstvene države. Pod pritiskom plemenskih tradicij so nam reč radikalci odklanjali glede imena vsak kompromis in grozila je izbruhniti kriza vlade, ako se ne bi upoštevalo njihovo stališče. Kriza vlade pa pomenja sredi ustavne debate tudi krizo ustave same. Pa dobro, pravijo nasprotniki. Odšel bi Pašič in prišel bi »modri državnik* Protič, M bi dosegel celo sporazum z zajedničarji in klerikalci. Mogoče. Toda ne sporazum za Jugoslavijo, temveč za razdelitev države v troplemensko federacijo, v kateri M po naravnem razvoju dobilo politično, materijalno in moralično najjačje srbsko pleme — hegemonijo. Protičev intimus posl. Ivanič je pri debati zagovarjal, da se naša država imenuje Srbija. Tem silnejše pa so manifestirali za »Jugoslavijo* naši klerikalci in zajed ničarji. Naravnost ginljivo je moralo biti poslušati, kako so klerikalci ogorčeno obsojali glasovanje demokratov, klicali »Živela Jugoslavija!* ter v »znak protesta* zapuščali dvorano. Toda bili so takoj razkrinkani. Poročevalec dr. Markovič je zbornici priporočal, da naj glasuje za predlog ustavnega odbora aH pa za predlog —» klerikalnega »Jugoslovanskega kluba*. Oba predloga sta namreč enaka! Klerikalni oficijalni ustavni načrt od 9. februarja t. 1. leži tiskan pred nami Na njem so podpisani izvoljenci SLS z drjem. Korošcem na čelu. Tam ni besedice o .-Jugoslaviji*, temveč le o »SHS*. Takrat so namreč klerikalci še računali, da se, bodo vrnili na vlado z gospodom Protičem na čelu in so zato brzdali svoje jugoslovanstvo — za katerega danes gorijo v besedah, v dejanjih pa ga rušijo. „ _ Istotako je z zajednicarp. Tudi oni, ki stojijo programatično na stališču, da mora biti naša država federalistična, so ogorčeni, da se ne zove »Jugoslavija ». menda ker ne morejo kazati ogorčenja, da se ne zove »Hrvatska^. Njihov načrt pa pozna tudi le. SHS. Zemljoradniki so še v ustavnem odboru glasovali za SHS. y plenumu s* Regent odpotoval za tri tedne KRALJEVSKA OBLAST IZROČENA MINISTRSKEMU SVETU. M REGENTA SPREMLJA DRAŠKOVIČ. Beograd, 21. maja. (Izv.) Danes zvečer se je odpeljal z orijent eks-presom regent za nekaj tednov v inozemstvo. Pred odhodom je podpi sal ukaz, da ga za časa odsotnosti zastopa ministrski svet. Regent potuje inkognito. Beograd, 21. maja. Ker je regent ozdravel — imel je lahek prehlad — je danes odpotoval v Pariz, nato pa v London. Na potu se bo regent mudil tri tedne in se bo vrnil, ko bo sprejeta ustava. Z regentom odide iz Beograda tudi notranji minister Draškovič, katerega bo za čas njegove odsotnosti nadomestoval minister Pribičevič. Ne ve se, ali bo minister Draškovič ves čas potoval z regentom, ali pa bo ostal dalje časa v tujini. Spremembe v vladi HADŽIC VOJNI MINISTER. — TRANJEGA Beograd, 21. maja. (Izv.) Danes je pod- I pisan ukaz, s katerim se imenuje ministrom vojne general Hadžič, namestnikom ministra notranjih del pa minister prosvete Svetozar Pribičevič. G. Draškovič gre za nekaj časa na dopust. Beograd. 21. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel ministrski predsednik Pašič sestanek s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidovičem ter ministrom Pribičevičem. Predlagal je, naj PRIBIČEVIČ ZASTOPNIK NO-MINISTRA. minister Pribičevič zastopa začasno ministra, za notranje stvari g. Draškoviča in obdrži portfelj prosvete. G. Draškovič je odpotoval na dvomesečni dopust. — Nato je imel konferenco s Pribičevičem radi novega vojnega ministra. Pašič je imel dva kandidata za to ministrstvo. Dosegel se je sporazum, da postane vojni minister general Hadžič. Nato je ministrski predsednik posetil regenta Aleksandra in ga obvestil o tem sporazumu. Zelezničarski štrajk v Primorju končan VLAKI VOZIJO Ljubljana, 21. maja. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Z današnjim dnem je končana želez-ničarska stavka v Julijski Benečiji. Od jutri naprej vozijo vsi brzovlaki in osebni vlaki kakor pred ukinje-njem. Sprejemanje tovorov je še na- Avstršsa protestira pgroti naši sahtevi p® dramski mali Dunaj, 21. maja. (Izv.) Kakor je bilo pričakovati, avstrijska javnost ogorčeno protestira proti jugoslovanski zahtevi, naj se določi Drava kot meja na Koroškem. Časopisje po-vdarja v očividno inspiriranih člankih, da je Koroško vprašanje za Avstrijo že rešeno, ker določa to sen-žermenska mirovna pogodba sama. Vlada razglaša po svojih organih, da ne priznava nobene paralele med Koroško in Šlezijo in da zato ni misliti na kakašna nova pogajanja glede nekdanjega glasovalnega ozemlja. ZOPET REDNO. dalje ukinjeno zaradi velikega zaostanka za Italijo. Izvzeto je brzo-vozno in ekspresno blago ter živila. Trst, 21. maja. Stavkujoči železničarji v Julijski Benečiji so se sinoči o polnoči povrnili k delu.. Zaprisega ljubl!.de-ieSnega predsednika Beograd, 21. maja. (Izv.) Predsednik ljubljanske deželne vlade g. dr. Baltič je bil danes ob prisotnosti ministra notranjih zadev g. Draškoviča zaprisežen od Nj. Visočanstva prestolonaslednika. Po zaprisegi je bil deželni predsednik sprejet pri regentu v daljši avdijenci, da poroča o razmerah v Sloveniji. Dr. Baltič se je danes zvečer vrnil v Ljubljano. Iz konstituante NadaHevanle razorave o D. oddelka. i Beograd, 21. maja. (Izv.) Na da-1 našnji seji konstituante je prvi govoril posI.Etbin Kristan (soc. demokrat), ki je kritiziral II. del ustave. Zahteval je odpravo redov, odpravo smrtne kazni, ločitev cerkve od države in popolno enakopravnost ženske z moškim. — Zemljoradnik Voja Lazič je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti II. oddelku ustave. — Komunist Kosta Novako-vič je naglašal. da v naši državi ni nobene enakosti in nobene svobode, kar ustvarja upornike. Ko je zahteval odpravo smrtne kazni, je bil prekinjen z medklici: »Kako pa je v Rusiji?* Novakovič je končno izjavil, da je bil najsvetlejši trenotek radikalne stranke takrat, ko je šel Pašič na Bolgarsko in prosil za pomoč proti kralju Milanu. Seja je bila zaključena ob 13. uri. Prihodnja se bo vršila v ponedeljek dopoldne. Iz ustavnega odbora Beograd, 21. maja. (Izv.) Ustavni odbor je imel danes sejo, katero je otvoril Juraj Demetrovič ob 5. popoldne. Odklonjena sta bila izpremiajevalna predloga socialdemokratskega kluba k čl. 22. in 23. Sprejet, je bil amandement pri 61. 25. po predlogu jugoslovanskega kluba, ki se glasi: »Svoboda dogovorov v gospodarskih odnošajih se priznava, v kolikor ne nasprotuje državnim interesom*. Odklonjeni so bih amandementi k čl. 29. in 30., sprejet pa predlog socijalnih demokratov pri ČL 31., da se gospodarsko osigura zavarovanje za slučaj smrti. Pri čl. 32. je sprejet amandement: »Invalidi, vojne sirote, vojne vdove, siromaki, roditelji padlih ali v vojni umrlih uživajo posebno državno zaščito*. Tukaj je bil sprejet tudi predlog ministra za socialno politiko dr. Kukovca, da se doda na koncu dodatka: »znak priznanja*. Pri čL 33. je sprejet predlog socijalnih demokratov, da se z zakonom garantira pravica sindikalnega udruževanja delavcev. Pri čl. 36. je bil sprejet predlog Laze Markoviča, da se prepove odernstvo vsake vrste. Od čl. 36. do 41. so bili vsi izpreminjevalni predlogi odbiti. Seja je končala ob 7. zvečer. Prihodnja seja v: pondeljek ob 4. popoldne. grdili demokrate in gospod Trumbič, ki zna tako energično braniti vsako točko krfske deklaracije, je menda pozabil, da je baš krfska deklaracija prvi sankcijonirala SHS! Q. e. d. Pokazati smo hoteli, kako neiskreno igro je igrala opozicija z dragim imenom, ki tako lepo izraža naše narodno jedinstvo. Gre za stvar in ne za ime. Ustava, ki bo sprejeta od večine, ustavotvorne skupščine, bo zasigurala bodočnost Jugoslavije tudi pod imenom SHS. načrti klerikalcev, zajedničarjev, Radičevcev in podobnih' elementov bi razkrojili drŽavo Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa naj se trikrat zove .Jugoslavija. Službeni naziv v ostalem ne bo ni-kako oviral, da so v narodu pa tudi v mednarodnem občevanju vzdrži hi še bolj utrdi ime -lugoslavija. Kadar govorimo o Angleški, ne razmišljamo mnogo, da se Anglija, službeno imenuje »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske*. Delajmo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, za naše narodno ujedinjenje, za konsolidacijo naše države, pa bo ime Jugoslavija za-temnilo vse tradicije na£e pro?io,-ti ter se svetlo zabliščalo med imeni velikih kulturnih narodov. Italijani prikrivajo izid goriških volitev FAŠISTI HOČEJO OSLEPARrn SLOVENCE. — BODOČA TAKTIKA SLOVENSKIH POSLANCEV. Gorica, 21 .maja. (Izv.) Ob uri. ko vam pošiljam to poročilo, še vedno ni razglašen uradni izid volitev na Goriškem. Igra volilne komisije v Gorici je zelo čudna in postaja tem sumljivejša, ker je italijansko časopisje že začelo objavljati dopise iz Gorice, ki govore o »nepravilnostih* in trde. da je biio teh nepravilnosti toliko, da bo blok vložil pritožbo in zahteval razveljavljenje volitev. Očividno sta naša sijajna zmaga in katastrofalni poraz blokovcev vzrok tako »počasnemu* poslovanju osrednje volilne komisije, in niso neutemeljeni glasovi, ki pravijo, da bi se znalo na Goriškem zgoditi kaj takega, kakor se je zgodilo pri italijanskih volitvah leta 1919. v Turinu, kjer je bila že proglašena popolna zmaga socijalne demokracije, a je čez par dni popolnoma nepričakovano prišla na dan »zmaga* — vladinovcev. Osrednja volilna komisija v Gorici objavlja, da je še nemogoče razglasiti izid volitev, ker niso znani rezultati iz vseh okrajev goriškega vo-lilinega okrožja. Jugoslovanskemu prebivalstvu to zavlačevanje preseda. Povsod s pojavlja nervoznost in ogorčenje nad takim postopanjem italijanskih oblasti. Trst, 21. maja. (Izv.) Današnji »Piccolo* prinaša vest svojega dopisnika iz Gorice, ki je imel prilož-nos tgovoriti z goriškim odvetnikom Medvedščkom. Dr. Medvedšček jc dal dopisniku «Piccoia» zagotovilo, da jugoslovanski poslanci nimajo namena iti v rimsko zbornico z načelno opozicijonalnim programom, ter da nočejo ovirati italijanske vlade pri njenem obnovnem delu. Princi-pijelno bo za jugoslovanske poslance veljalo pravilo sodelovanja z vsako vlado, v kolikor bo pokazala resno voljo, podpreti anektirane Jugoslovane na njihovem gospodarskem, moralnem in političnem polju. V kulturnem oziru bodo Slovenci poleg slovenskega jezika zahtevali občinske in deželne samouprave ter po-množitev sredstev za izobrazbo, kakor tudi ustanovitev novih šol in zavetišč za otroke. Jugoslovanski zastopniki bodo vedno delali na to, da izvojujejo svojemu ljudstvu čimveč pravic, tako, da anektirani Jugoslovani ne bodo nikoli oviram v razvoju. Anglija popušča v šlezij-skem FRANCOSKI PRITISK NA LLOYD GEORGE A. —JTALLIA PONUJA POSREDOVANJE. - NEVTRALNO STALIŠČE AMERI-KE. - SKRAJNO RESEN POLOŽAJ V GLASOVALNEM OZEK- LJU« London, Stf. maja Lord Curzon je poslal danes popoldne francoskemu poslaniku dolgo spomenico o Gorenji Šleziji. V njej izraža angleška vlada svoje nazore. Priznava, da je izza dne 13ega maja prejela obvestila, ki morejo izpre-meniti stališče britanske vlade. Obžaluje tia, da se francoske čete nc kažejo energične, Nauen, 21. maja. Italijanski zunanji minister grof Sforza je poslal zavezniškim vladam noto, v kateri predlaga posredovanje Italije v gornješlerijskcm vprašanju. Pariz, 21. maja. »New Yark Herald* javlja iz Londona: Po poročilih iz zunanjega urada, je sedanje stališče vlade Zedinjenih držav to, da se morajo v gornješlezijskem vprašanju ločiti lokalni spori, ki se tičejo določitve meje, od splošnega vprašanja tega spora. Spor o meji se ne tiče ameriških interesov, pač pa bi mogle posledice tega spora interesirati Ameriko, če bi se v ta konflikt pritegnilo še druge države. List izjavlja, da vlada Zedinjonih držav ne bi mogla ostati pasivna, ako bi rešitev gorenješlezijskega .vprašanja povzročila konflikt, med Anglijo in Francijo, ali pa, če bi gospodarsko J uničila Nemčijo, aii na katerekoB gi način ogrožala interese Amerike. Varšava, 20. maja. V fraocodB parlamentu je rojalist Bautirry odJofl nastopil proti Lloyd Georgeu, ki je odi klonil pravične poljske zalitem Gorenje Šlezije. Margaine je izja* se mora Poljski pomagati s tem, ji dajo gospodarska sredstva, ki so po-trebna za njen razvoj. NavzEc Ltojd Georgejevi izjavi je Gorenja Stafl« poljska. (Odobravanje v podanshgj klopeh.) Varšava, 20. maja. »Tempa* nastopi proti Lloyd Georgeu. Tudi oloženjn v naši državi in ne žali tolikokrat poudarjanega sendmenta Slovencev in Hrvatov. Naziv SHS so sprejeli v demokratski stranki tudi Slovenci in Hrvati, in to ravno oni Slovenci in Hrvati, ki so bili v avstro-, ogrski monarhiji prvoboritelii in muče-nild za idejo Jugoslovanstva. Odločitnv za naziv SHS. jo bila za te Slovence in Hrvato težka in velika žrtev, ali žrtvovali so se, ker so vedeli, da današnje razmere zahtevajo tako žrtev* Sprejeli so ta naziv z željo, da se razmere v naši državi kar najprej vstale; da dobimo ustavo, ki bo najbolji temelj nadaljnemu procesu našega popolnega ujedinjeaja. To je, kar potrebujemo, vse drugo pride, samo po sobi. Kakor hitro bodo urejene notranje razmere v naši državi, ko bo dobilo naše narodno in državno edinstvo zakonito obliko, tedaj bo naš dražvni naziv dobil samo po sebi ono obliko, ki si jo želimo vsi, ki so mu pa nasprotji ravno oni, ki iz dereagoških ozirov danes obsojajo naziv SIIS. '-f- Poslanec Šček in Vatikan. Is zanesljivega cerkvenega vira smo izvedeli, da je bila točna vest o papeškc.u non expedit proti kandidaturi poslanca Virg. Ščeka v goriškem okrožju. No vemo, ali je bil posl. Šček o prepovedi pravočasno t. j. pred volitvami Mužbe-no obveščen. Vsekakor je sedaj izvoljen in kakor kažejo precedcnčui slučaji, laški parlament no bo dopustil, da bi se papež vmešaval v vprašanje kandidatur. Rahel opomin daje mariborska »Straža* ljubljanski »Jugoslaviji*, ker se je zmotila in imenovala enkrat SLS klerikalno stranko. »Straža* priporoča »Jugoslaviji*, da naj bo pametna in naj vedno klerikalce imenuje tako, ka< kor se imenujejo sami! Verujemo, 13697 : 6000 99 13029 : 2000 rt 14693 : 1000 15335 : 2000 n 15189 : 1000 V 15623 : 2000 n 16282 : 1000 U 16008 : 1000 rt 16512 : 1000 99 18630 : 6000 n 18764 : 2000 99 18959 : 4000 n 18048 : 2000 99 19657 : 4000 r> 2032 : 2000 99 20289 : 1000 n 21401 : 4000 99 21046 : 1000 „ 22169 : 1000 99 22313 : 1000 23894 : 1000 99 23869 : 4000 T> 25353 1000 99 25035 : 2000 r> 26973 6000 99 26738 : 1000 r> 28554 : 1000 99 28838 : 1000 n 29419 1000 99 30474 : 1000 97 31469 : 1000 99 31286 :,2000 32277 2000 99 34132 : 1000 n 34596 2000 99 35102 : 1000 T» 37094 1000 99 38680 : 1000 yr 40413 1000 99 42925 : 2000 » 43792 2000 99 46912 : 6000 46167 1000 99 47988 : 2000 47407 4000 99 48158 : 1000 99 49552 1000 99 51401 : 2000 n 51471 2000 99 52206 1000 99 53470 6000 91 54065 : 2000 99 54323 4000 99 55651 2000 91 55948 4000 99 55689 2000 99 56563 1000 99 56607 1000 99 56450 2000 99 57944 4000 99 571.38 1000 99 57100 4000 99 58386 4000 99 58726 •1000 •9 61584 4000 99 61351 1000 99 62039 1000 99 63933 2000 •1 65018 20000 y> 66782 1000 *9 66820 4000 99 66531 4000 99 66969 4000 99 67718 2000 99 67112 2000 99 67451 4000 99 67344 : 6000 V 69642 2000 99 70626 1000 99 71045 4000 99 71325 : 1000 V 74631 4000 r> 74857 : 2000 99 74229 4000 99 78999 : 2000 y» 78942 1000 99 79450 : 2000 v 80630 4000 "1 80318 : 2000 99 80024 1000 99 82566 : 2000 99 84459 1000 99 86338 : 2000 99 86212 1000 99 86454 : 2000 99 87196 : 2000 99 88802 : 4000 99 88584 : 2000 99 88019 : 4000 99 89470 : 4000 99 90315 : 6000 92981 : 4000 M 92118 : 1000 92035 : 2000 99 93722 : 20000 99 94432 : 2000 rt 95974 : 2000 99 96472 : 4000 97838 : 1000 99 97122 : 1000 98197 : 1000 99 98111 : 2000 99 98305 : 10000 98434 : 2000 99 99748 : 6000 91 * Izvoz tobaka ali tobačnih izdelkov I puške skozi levo prsno stran. Zadeti se je hotel v srce, a se mu ni posrečilo (Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. * Premeten kleparski vajenec. Kle-Iparski vajenec, 161etni Karel Z. je zapustil svojega gospodarja na Glincah in začel pohajkovati po mestu. Na pre.-meten način si je preskrboval denar. S ponarejenimi listki kleparske tvrdki Knez & Kramar je hodil v trgovino železa Fritsch & Breznik ter tam jemal pločevino. Prvikrat sc mu je izborno obneslo, tudi v drugič in celo v tretje je šlo dobro izpod rok. Pločevino jc potem prodajal nekemu ljubljanskemu kleparju za zelo malenkostne zneske. Na ta način jo trgovino oškodoval za 4200 K Obrambni vesfnik Za Dravo. Govor ministrskega pred-[ sednika Pašiča glede naše meje na Koroškem in pa zahteva naše delegacije pri razmejitveni komisiji, da naj bode meja na Koroškem reka Drava, je zopet napolnil vse iskrene Jugoslovane z upanjem, da morebiti že kmalu pozdravi mo južne Koroško kot svojo in svobodno zemljo. Na južnem bregu Drave smo dobili pri plebiscitu večino in to kljub temu, da so glasovali tamkaj vsi nekdanji uradniki in ves nemški in nemšku-tarski železničarji, ki so bili le po nekaj mesecev svojčas nameščeni v Rožni dolini in Podjuni. Avstrijski časopisi skušajo to dejstvo omalovaževati, ali izmed I vrstic diha velika skrb. Znano jim je najbrže, da je nemška Avstrija svojčas sama zahtevala od mirovno konfcrence, naj se razdeli koroško glasovalno ozemlje na dve coni, katere naj loči reka Drava. Dne 6. avgusta 1919 je namreč nemška delegacija predložila svoje ob-servacije in protipredloge k mirovnim pogojem. Med drugimi zahtevami je tudi ta, da naj se deli celo glasovalno ozem-' Ije na dva glavna dela, katerih prvi bi ; ležal južno od Drave, drugi pa severno. I Doslovna prestava iz francoščine se gle-j de tega mesta glasi tako-le: »Najpravič-neje bi bilo, da so potegne Drava kot [ meja med cono I, ki leži na jugu in med cono II, ki leži severno od te reke*. To svojo zahtevo je Avstrija utemeljevala I v observacijah in jo ponovila tudi na drugem mestu in sicer v tekstu mirovne | pogodbe. Na to' na smemo pozabiti. Državni praznik sv. Cirila in Metoda I bodo praznovale podružnice »Ciril-Mcto SITUACIJA NA VINSKEM TRGU. Z Dolenjskega poročajo, da je trta dobro prezimila ter zadnji sneg in deževje dobro prestala. Tudi v maribor skem okrožju obeta trta dohro. Delo po vinogradih je v splošnem že kon čano. Vinogradniki tožijo o težkih delavskih razmerah. Pomanjkanje poljedelskih in vinogradniških dclavcev-tira mezde vedno višje. V Vojvodini se je prodalo doelej 60% lanskega pridelka, 40% pa ga j-ostalo še v rokah producentov. Cene so od 800 K naprej za hektoliter. Temno otelo vino 1800—2000 K, 11% vojvodinska bela vina 1200 K za hI. Mnogo vojvodinskega vina se jo izvozilo v Staro Srbijo, v Slovenijo in na Hrvatsko. Izvoz v inozemstvo pa je minimalen, ker ne konvenirajo naše fcene inozemskim kupcem. Radi tega se nahajajo mnoge izvozne vinske tvrdke v Vojvodini v krizi. Nemške se izseljujejo v Avstrijo, ker upajo, da jim bo šlo tam boljše. Znižanja vinskih cen pa zaenkrat ne dovoli nizko stanje domače valute. Avstrija se trudi po možnosti omejiti uvoz inozemskih' vin. Dunajska občina jo nameravala v to svrho uve. sti 15% luksusni davek od inozemskih vin. Zdi se pa, da so ji ne bo posrečila izvedha tega davka, ker tako diferencialno postopanje z domačimi in tujimi vini ni v skladu niti s trgovskimi ugovori niti z mirovnim sklepom. Cene na Dunaju varirajo od 9000 do io.000 avstrijskih kron za hektoliter '.)—10% vina (inkluzive carina pa brez davka). Momentano se uvaža več vina italijanske in francoske provenijcnce, kakor pa madžarska, ker pridobiva avstrijska valuta napram zapadno - evropski na vrednosti, medtem ko madžarska krona, napram avstrijski raste. V Trstu počiva vsa vinska trgovina. Prodajajo se v manjših količinah edino srednjeitalijanska vina po 13 lir za !il za lokalni konzum. Na Južnem Tirolskem not.irajo vina od 180 lir naprej za hektoliter. Val krize v vinski trgovini, ki je začel v Franciji in Španiji, gre sedaj tudi čez celo Italijo. V prvi vrsti so krive temu previsoke cene, ki se gibljejo nad svetovno pariteto. Stagnacija bi mogla izzvati v d oglednem času panično padanje cen. Iz različnih italijanskih poročil jo razvidno, da so se v Italiji producirale lansko jesen velike količine slabega vina, ki ga hočejo vinski producenti in trgovci še pred poletjem prodati. Splošna karakteristika trga: Kriza, v vinski trgovini je na višku v Italiji, Nemčiji in Jugoslaviji, medtem ko so razmero na francoskem in španskem trgu že Stabilizirane. št. 52 potrjuje našo včerajšnjo vest, da je privatnikom izvoz tobaka ali tobačnih izdelkov do 2 kg dovoljen brez pla-, . - . . , ... (Sanja carine, brez plačanja davka na d™nice, nabira]e, v.zname^'1 poslovni obrat in brez zavarovanja Ise,ja nad s,ja-mim zadr7'anjcm valute o zbiralo prispevke in darila za našo prepotrebno družbo. Vsak dan na novo priča, da doživlja le agilen in požrtvovalen narod svoje lepe in srečne dneve. Po roda na Krasu in cb Soči, v znamenje * ii-jH«,, __vi,,,—. i sočut ja za naše Istrane, katerim gorijo Ureditev stanovan skega vnraša- , ■ . , , . __. , nja. Ker je bila v zadn em času izgo- do™vl. S* »l™ kot zrtve tovljena naredba o ureditvi razmer h razbo imskc fkc Poh^e v zname- __,, • _ . , . niu upanja, da zasne končno tudi našim ll^ gospodarjem za RJ P ,bn svobU. ozemlje Srbije m Črno gore, je ministr-1 stvo za socijalno politiko storilo kora-e, da se reši to vprašanje, tudi -:a. ostale pokrajine. V to svrho je sklicalo zastopnike vseh pokrajin, da se doseže spora zum v stanovanjskem vprašanju. V ministrstvu za socijalno politiko se je zadnje dni vršilo več sej, na katerih se jo o tem vprašanju razprav Šport in turistih sv Nogometna tekma. Slavijo: litiji 3:1 (2:1). Za prvo tekmo jc bilo v Ljubljani veliko zanimanje. Zbralo se jc več tisoč občinstva, ki jc češke iiralce ljalo. Bila je projektirana enotna na-|rado.stno Popravljalo Na igrišu sta po- redba za vse pokrajine, a tekom raz- sebe' Plavila Cehe zastopnika ljub prave se je ugotovijo, da je to nemo- p"dsaveza ,ravn- J,IK zastopnik ^^ho ™ I Ihnje dr.Bercc. Ilirija jc nastopila v no- goče. Pokazala se je potreba, da se iz- vi sestavi s par nov>mi silami. V počet- da za vsako pokrauno posebna, stano- , . -■ , . . , , - . i v. • -i t I ku se te razvijala itrra na oneh straneh varilska naredba, ki nai se nnlfigocli , . J , .. , , . ' , , . ' ,„ brez posebne napetosti; zdelo sc je, da lokalnim razmeram posameznih pokra- cl.. , . : . „, _ t- . . Slavija podcenimo svo esa nasprotnika, nn-Končno se je sosrlasno sKlenilo, naj .. . , . . ,., ., .. . - -i- . i-i. i j 'hrija je kmam izrabila situacijo in v se predsedniki pokrajinskih vlad po- ■ - - - - oblaste, da sami izdelajo načrte za rešitev stanovanjskega vprašanja za svo- 1-1. minuti doscprla prvi col. Nato pa so se Čehi razigrali. Toda Ilirija sc jc krepko držala, posebno obramba je bila iz- . , v- . • v .. I ' Ul^nid, \JL'l .11111 /U. iu LMia i*.- je področje, ozirajoč se edmo ra go- borna Tudj d,,Ra vrsta bi bjla 5e spodarske razmere dotične pokrajine. I- dosc da ^ nj Ba;inc na 4csllcm Na podlagi teh načrtov se bo izdala krihj poškodova!> da ni m0KC, po!novrcd. potem naredba, veljavna v glavni načelih za vse pokrajine. * Kopališče Rimske Toplice jo otvor no sodelovati. Tako so mogli Čehi v prvi polovici doseči dva gola. Češka napadalna vrsta jc bila agilna in nevarna. jeno od 15. majnika t. 1. Dosedanji po- pn premoru se jc igra nadaljevala v ži sestnici Jeleni Rački je uprava kopa- Vem tempu. Ilirija jc delala lepe izpade, lišča odvzeta ter izročena izkušenemu kj pa so sc končali v rokah praškega zdravniku balneologu. Kopališče jo po vsem že urejeno. Za restavraterja je postavljen gostilničar g. C o 1 a u d i. Kopališče ima posebno železniško postajo Rimske Toplice* (prva od Zidanega mosta proti Mariboru). Od kolodvora do kopališča je pet minut, hoda, naroči so rudi lahko voz. Prospekti, ceniki in kamni. Tla so Wa nasuta z malimi ka-, vso potrebne poizvedbe so pri ravna- merčki. poškropljenimi z apnom, na to j tc-ljstvu Rimskih Toplic na razpolago, pa je bila položena dolga plošča iz Do 15. junija l'0 % popusta :ia cenah golmana. Čehom sc jc posrečilo doseči samo šc en uspeli, ki ga je naš golman sicer lepo ujel, a jc žoga kljub temu zletela v gol. Sploh jc pokazal ilirijanski golman t"di ta pot ponovno svojo znano bravuro in žel za tiio prizvalno odobravanje občinstva. Občinstvo je po tekmi priredilo nove ovacijc češki:-; gostom. — Tudi nedeljska tekma se začne ob pol C\ uri. = Shod hmeljarjev in drugih davkoplačevalcev iz Savinjske doline v Žalcu. Dne 5. t. m. se jo vršil v Žalcu shod hmeljarjev in drugih davkoplačevalcev katerega je obiskajo nad 400 ljudi. V so glasno sprejeti resoluciji se protestira v glavnem proti sedanjemu sistemu in meri obdavčenja osebnih dohodkov in vojnih dobičkov. Zahteva se jamstvo proti zlorabi zakona od strani davčnih oblasti in takojšnja uvedba davčnih ko misij I. in II. instance, katerih nadpolo vica članov naj bo voljena iz srede pri zadetih panog in stanov. Kontumac-ne določbe zakonov sc naj kar najmilejšo interpretirajo. Cenilne komisije naj pri-rede tudi dohodnino za leto 1920., ker se vsled počasnosti davčne administra ci.ie še vedno ne ve, kaj jc plačati za leto 1919. Nadalje sc protestira proti na meravani odredbi finančnega ministrstva, da se odpišejo do leta 1920. zaostali davki. Končno se zahteva, da sc pri zamudnih davčnih plačilih odpravijo oderuške pristojbine. - Pobiranje doklade za trgovsko in obrtniško zbornico. Deželna vlada za Slovenijo je odobrila proračun trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani za leto 1921. s potrebščino 1 812.352 kron in pokritjem 1,865.050 kron, torej s presežkom 52.698 kron. V pokritje potrel>-čine se bo provizorno za leto 1921. po hirala uoklada SO odstotkov od onih. ki imajo volilno pravico z zbornico, v raz morju občne pridobnine, odnosno pridob-nine pod jot i j, zavezanih javnemu polaganju računov. Vprašanje kavcij pri državnih lici iaciiah. »Jugo.-lovenski Llovds- zahteva, da so mora nujno urediti vprašanje kavcij. ki sa morajo polagati pri državnih licitacijah. Vsled nerednega poslovanja uradov leze kavcije često po celo leto in še dalje čavpra-ševanja iz inoremstva po ovsu sploh ni* ker so dobiva oves zelo poceni iz Amerike. Za moko pridejo v poštev somo mači kupci, ker so tukajšnje cene aa izvoz previsoke. Rom bor: pšenica 98« — 990, oves 400 — 420. Za koruzo je bilo povpraševanje iz Nemčija in Avstrije, vendar do zaataih kupčijskih zaključkov? ni prišlo. = Ležarina za biago ▼ železniških irt carinskih skladišfih povišana. Ležarina: za blago v železniških skladiščih se poviša en dinar Unevno pri 100 kg. v carinskih skladiSSh pa za pol dinarja pri 100 kg. = Komisija sa pcevzetje živine od Nemčije je prispela iz Beograda v petek v Zagreb in odjpotovala že v soboto dalje v Nemčijo. V Zagrebu se ji je pridružil kot. odposlanec vojnega ministrstva artilerijski polkovnik Panta Gjukič. Ministrstvo za poljedelstvo je že ukrenilo vse potrebno glede prehrane živine na potu. = Vinska dražba. VlasteKnstvo Opek« Josipa grofa Bo-mbellesa na Vinici. Hrvatsko. bo prodajalo dne L in 5. junija 1921. dražbenim potem 1000 hI dobrega vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: Spon, beli burgur,-dec, rulandec, tj-aminec, renska graSovina, portugizec in kadarka. Dne 4. junija ob 10. uri zjirtraj bo licitacija v vla-stelinskem vinogj-adu Litmerk, pol uro hoda od železniške postaje Ormož na štajerskem, in dne 5. junija ob 10. uri zjutraj pa v vlastelinskih pivnicah v Ze-lendvoru pri Vireci na Hrvatskem, železniška postaja iVaraždin. Vozovi iz Varaždina v Zelandvor bodo na razpolago. Kupec mora položiti za kupljeno vino na dražbi polovico vsote takoj, ostanek pa pri prevzetju vina, katero se mora izvrSiti tekom treh tednov po licitaciji. Za kupljeno vino ima poslati kupec svojo posodo ter pri prevzemanju vina biti navzoč ali sam ali njegov namestnik. (648t = cDanav*, zavarovalna delniška družba v Zagreba js na podlagi odredbe it. 2055 ministrstva, za industrijo in obrt, začela obratovati tudi v Sloveniji. Družba sprejema zavarovanja na življenje, proti požaru, vlomski tatvini, toči, škodam na transportu, nezgodam in jamstvu. Za Slovenijo se je ustanovila podružnica v Ljubljart in je vodstvo poverjeno J. Wellyju, dosedanjemu 'dolgoletnemu upravitelju družbe »Donave*. (854> Uvedba oUigatoričnega zavarovanja proti toči v zagrebški župani ji. V! zagrebški županiji je! uvedeno obligato-rično zavarovanje pnoti toči. Vsak kmeti bo moral plačevati za to posebno premijo. v slučaju, da mu toča pobijei pridelke, pa dobi primerno odškodnino. < =-- Nova velika papirnica v Zagrebu. V Zagrebu se je osnovala velika trgovina papirja »Drva* z glavnico 1 miKjon» kron. Delnice se glase na 250 kron. Podjetje so ustanovili interesenti pri »Tipografiji* in Mihajlo SeMrov. trgovec s papirjem v Zagrebu. = Delniško odruštvo «Spedit» v Sara-jevn jo povišalo svojo glavnico od 6 nai 12 milijonov kron. = Državne svHaroe v Novem Sadu iti Pančevi imajo na razpolago 13.000 kg izdelane svile. Interesenti naj se obrnejo direktno na imenovane svilarne, od koder dobe cenike in tudi vzorce. = Velik, medern hetel nameravajo zgraditi beograjski domači kapitalisti n.t Aleksandrovem trgu v Beogradu. V hotelu bo okoli 150 sob. = Izvozne odredbe v Poljski. Poljska namerava dovoliti earino prost, izvoz fa-brikatov, a izvoz surovin br> zacarinila po diferenci med prodajno in proizvodno ceno, ako bo znašala ta diferenca nad 30 odstokov. ššersa 21. gnala Beograd, valute: dolar 25.40 25.60, lira 16-1 — 168. leji 55 — 55.50, lovi 40 — 41. marke 42.50 — '43. češke krone 45 — 47. avstr. krone 5.75 — 5.95. Devize: London 123.25- — 123.75, Pariz 268 — 270, Ženeva 560 — 570, Praga 16.75 — 47, Dunaj 5.60 — 5.65, Berlin 52 — 52.50. Milan 171 — 172. Berlin, devize: Italija, 328.55 — 329.35, London 237.50 — 23?. NeTvyork 59.44 — 59.50, Pariz 517.45 — 518.55. Švica 1072.65 — 1074.85. Dunaj 11.33 — 14.37. Praga 88.15 — 88.35, Budimpešta 27.67 — 27.73. Curih, devize: Belin 9.40. Newvork >54, London 2216, Pariz 48.55, Milan 30.30, Praga 8.20. Budimpešta 2.60, Zagreb 4.50, Bukarešta 9.85, Varšava 0.60, Dunaj 1.275, avstr. žig. krone 1.03. Vremensko poročilo Ljobl-ana -os m tja,j morfcr.i Dan •a J „ ; g jJJI^ Vetrovi SlJff« i| Nebo I. 7. nrii 7SS i jUX al. j Tih. t. obl. ii. maj i 14. url 7SS-| >o <; si. j^tp. leC obl. Si. un 740 « j 15.S; brtz velra ''.bbfao 1 " il! i ! Sredn a v^crajloja temperatura iti 6, normalna 14-3 Vrem f» ~ ir rj Najstarejša špse5i«§ijs?ea tvrcSka v Sloveniji- n. Lfubijana špediciji piss-oa Jessniss | Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni ® promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjcnje. Podjetje za prevažanje pohištva, g Skladišče a posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Banzinger. 784 52 Internrban telefon 60. ni 11 novo i Albin Ogris novo; Jf Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 Kf po pošti K i-SO več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londona, Kimu, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagiti, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 12 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. v FARiZU HA HIGUENSČME PREDMETI.! V/ieN.rr" KARM7MERSTRASSE N2*5 ECKE KRUGERSTRflSSE 2 - KATALOGI GRAT15. Dpiašana delniška glavnica B it 10, nasprds »Mestnega doma lEleien tis?. 567. ČikeiBl račuo 12.283. 672 20 Obrestuje najugodneje v!cge na knjižice in v tekočem računu. = Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. |