Poštnina plačana т gofovlnf.
Letalka miss Earhartor* '
Tedenska revija
Štev. 26e	Ljubljana, dne 29. junija 1928. Leto П,
Knjiga X
Slavo Grum.
Portret dečka s cvetlico v roki
To tukaj čitam, »Smešna ljubimca«, »Nesramna ljubezen starke«, in mislim vse različno. Ne vem, kaj bi sodil o stvari, ne maram si prikrivati sodbe nad tem, marsikaj se pač takole pripeti v mestu, pravim, marsikaj. Sicer je pa res nekoliko drzno od te žene; dva in petdeset in šestnajst! Mogoče je celo imela kake odnošaje, kakršnekoli obveznosti pač do svoje okolice, recimo kakega starega prijatelja, ki mu je imela biti zvesta, kakega psa. pa se je izpo-zabila s tem dečkom. Morebiti je bilo komu hudo zanjo. Ne, tega res ne bi smela storiti, premagati bi se morala! Saj ne rečem, saj vstane večkrat v človeku kaka želja, stvari so — toda — premagati se mora človek, žrtvovati mora marsikai svojim obveznostim. Da, vsega obsojanja vredna je ta žena. pohotna starka je. Krvoskrunstvo je bilo njeno početje, nesramno krvoskrunstvo!
Ne vem. čemu se razburjam! Kupil sem svoj časopis kot običajno ter ga ponesel domov; najprijetneiši čas mojega dneva je vedno ta ura po kosilu. Zleknem se v fotelj, položim noge predse na pručico ter čitam. Nič več se mi ne godijo stvari, star sem že. pa rad čitam, in nikdar ne delam nikomur očitkov, nikdar, počnite kar hočete! Allez! Jaz čitam.
Vedno znova jemljem tole stvar v roke, čeprav sem že zdavnai vse prebral in me ne zanima Časnikarska na-rejenost je! Opravičuje se, da sploh piše. S sladostrastjem kroži krog plena, komaj čaka, da ga popade, pa si obliva nežne časnikarske prste z rožno vodo: oprostite, saj se mi upira, toda moram, treba je! Težak posel to. novinarstvo!
Smešna ljubimca.
Nesramna ljubezen starke do šestnajstletnega dečka. — Brezvestna žena, bivša ari-stokratka. — Deček izvršil samomor.
Dogodijo se tu in tam stvari, da se nam upira pero, ko jih kot vestni kronisti moramo beležiti, veliko mesto ima pač blodišča. iz katerih od časa do časa plašne zelen plamen in za hio razsvetli neslutene globine življenja. Toda kakor so ti dogodki večkrat izraz nezaslišane
propalosti človeka, kakršnikoli zverinski zločini se tudi zgodijo, vedno so nam te stvari nekako razumljive, opredeliti jih moremo po dednih in vzgojnih čini-teljih, vživljati in včustvovati se moremo vanje. So pa stvari, kjer naša zmožnost vživljanja popolnoma odpove, kjer se naš duh zdrzne in ne more dalje. Kakor smo najdlje od vsakega moraliziranja in pridigovanja, reči so, o katerih ni mogoče pisati, kot z rdečico na obrazu. Ni to nkš sram. pridobljen v cerkvi in šoli. je prasram človeka, ki se zboji za svoj obstanek. Poleg sramu privzgojenega s kulturo biva v nas še nek drugi, globoko zapisani v človeški naturi: javlja se kot obrambni mehanizem in ščiti pravilnost fiziološkega dogajanja. Ta, ta sram nas obhaja, ko moramo poročati o dogodkih, katerih posledica je bila samomor šestnajstletnega dečka, izvršen danes ob šestih na Fa-briškem prekopu.
Marija Zofija D. je bivša aristokrat-ka, kvišku stoječ lev in zvezda ie v njenem rodbinskem amblemu. Vdova po nekem oficirju — med vojno ponovno poročena in ločena — ie bivša visoka dama in lepotica v povojni mizeriji popolnoma propadla, po nekih vplivnih zvezah se ji je s težavo posrečilo, da je dobila v zakup — tobakarno. kiosk pred Baltikom. Tam je sedela nlava. še vedno lepa gospa, z rokavicami na ro. kah z odrezanimi prstniki in: deset egiptovskih? dve kratki? izvolite! Vžigalnik je tam na levo! Hvala, prosim!
Stanovala ie v tako zvani »fabriki« ob istoimenskem prekopu, star. črn zaboj, kjer domuje na stotine polueksi-stenc: ljudje, ki so kedai kai bili. na niso več, in taki, ki niso nikdar nič bili, pa bi radi postali V petem ie imela dve sobi, do koder se mora boli po lestvi kot po stopnicah. Sobi prelepljeni z izrezki iz ilustriranih revij, pred polomljenim divanom še edini ostanek bogastva, od katerega se ni mogla ločiti, čudovito lepa angorska mačka. In na preoerelih zastorih — kvišku stoječ lev.
Pred nekaj časom so opazili obiskovalci tobakarne, da je dobila gospa po-magača, petnajstletnega dečka, in zgodila se je še druga zabavnejša stvar; gospa si je dala ostrici lase. na nienih' ustnih se je pojavil ruž, jela se je liera — sploh, storila je vse, da je postala iz
ljubeznive, prijetne stare dame smešna matrona.
Dečka je vzela na stanovanje in kmalu ni bilo dvojbe, da sta ljubezenski par. Povsem brezstidno ga je vlačila s seboj po lokalih ter vzbujala ž njim ve-' selo pozornost. V »fabriki« se je izjavila svojim sostanovalcem, da ga je po-sinovila, izrazila pa se je tudi ponovno, da mora biti mati svojemu otroku tudi vedno prva ljubica, »kajti pozneje ga itak nihče ne bo imel več rad«!
Danes so našli dečka v njenem stanovanju mrtvega. Obesil se ie na gardi-no. med tem ko je ona v. drugi sobi igrala na klavir. Sostanovalci so začuli ob šestih zjutraj v njeni sobi krik in jok ter so vdrli pogledat.
Vzrok dečkovega samomora je iskati vsekakor v njegovi duševni propalosti vsled prezgodnjega seksualnega razvrata ter brezposelnosti. Deček je bil namreč zelo ponosen in se baie ponovno izrazil v svoji okolici, da takega življenja »od njene milosti« ne prenaša več. Vsako jutro se je hodil ob štirih, petih nastavljat pred brezposelski urad v Strojarsko ulico, pa vedno zaman. Tudi kritičnega iutra je bil, kakor se je ugotovilo, že preje na cesti in pred »okenčkom« ter se moral kot sicer brez uspeha vrniti. Vrnivši se v stanovanje je gospo nemo pozdravil ter odšel v spalnico. Med tem ko je ona igrala, je v drugi sobi stopil na stol in se obesil.
Našli so staro in uvelo matrono v prosojni jutranjki, pestujoč mrtvega dečka v rokah.
Vedno znova jemljem list v roke ter si ne morem prikriti razburjenja. Priletela je že tudi Oaljotovka iz »fabrike«, njena soseda, ter mi izpovedala na vso sapo: Gospod oberst, gospod oberst, fanté se je obesil!
Ne vem kaj bi sodil o stvari, marsikaj se pač takole pripeti.
Marija Zofija je prav za prav moja dobra znanka, stara tovariša sva. Bila je. sedaj nisva več.
Vdova mojega prijatelja ie.
Vse različne stvari sva se mogla včasih meniti — ha! Spomnim se, da sva se nekoč pogovarjala o čričkih; rekla sva. da črički in žabe prav za prav pojo zelo slično, samo da so črički uglašeni nekoliko višje. Sicer pa so bile to le take zabavne besede — tovariša sva bila pač.
Ze koi takrat v početku, ko se je tisti deček ponesrečil na cesti pred kioskom ter je, imela toliko besed o njem, sem nekaj slutil. Vedel sem, da bo prišlo kaj.
Prišetam tako nekoč po svoji navadi na večer do kioska — vsa leta sem jo hodil iskat v tobakarno, da sva skupaj hodila k »Jelenu« — ona vsa ogenj in kri od nekega dogodka, ki se je ravnokar pripetil: na cesïj pred tobakarno so povozili dečka in ker je kiosk tam najbližje, zanesli fanta tja, da so ga obvezali. Ko so ga tako na hitro roko oskrbeli ter ga hoteli odnesti proč, tedaj — skrajno brezmiselno se mi je zdelo, da je izgubljala Marija toliko besed o tem ter pripisovala dogodku toliko važnosti — ko so ga torej hoteli odnesti proč, no, — ne vem, iz kakršnega koli vzroka, neumen fanté je pač bil — ločil se je nerad od tam, »objel« jo je baje krog nog in se »zagrizel« vanje! Marija uporablja večkrat take pretirane izraze, tako lahko ji vse imponira, povsod vidi doživljaj! Ne vem, kaj je bilo pač — neumen fanté, kot sem že rekel — »pomiril« se je baje šele, ko mu je svečano obljubila, da ga obišče v bolnici
Hlastno mi je izpovedala nato, da dečka prav za prav že dalie časa pozna, natanko da se spominja, kako je pred kakimi štirinajstimi dnevi kupil v tobakarni pri nji pet svalčic. Naslednje dni da je opazovala tudi kako ie postopal in oprezal krog kioska. Mislim, da je bil kolporter. je dejala, šon listov je imel v rokah, izklicaval pa ni. — Nekoč so mi pripeljali novega blaga in ko sem potiskala sama zaboje v lopo, se je nenadoma vsedel pred me in zaprosil, da mi pomaga. Z ganljivo vnemo je zrinil zaboje v trafiko, nato oa obstal in me gledal. In, pomislite, Marija je bila zmožna reči k temu, pripomnila je: »Gledal me je kot ljubimec!« Kot ljubimec! Nedoleten fantalin s ceste in ljubimec! Kolpolter, tako rekoč —< potepuh! Vse kar je prav, toda — uko-ril sem jo, ostro sem jo pokaral. Marija sem dejal, vaša mladostnost mi je sicer prav všeč, toda —
Ni me poslušala, v eni sapi je nadaljevala: Prihodnje dni sem ga videla venomer postopati tu okoli in ker ni našel nobene prilike, da, ker ni našel nobene prilike, da bi mi še kai pomagal, se je zaradi tega vrgel pod voz.
Mili bog! Vrgel — vrgel — zaradi nje se je vrgel pod voz! Ste že čuli kaj sličnega! Prileti vam tu nek potepušček, na vrat na nos se zaljubi v plavo gospo
In — ne, kar je preveč, je preveč! Da se je vrgel — ? No pa se je vrgel! Prosim, kar naj se je vrgel, izvoli naj! Ničesar nimam proti temu. Kaj me zanima prav za prav? Zastran mene naj je vozila preko njega »zaradi vas« cela tren-ska kolona! O kar! Toda neumno je potem, da me silite, naj vas spremljam k njemu v bolnico. Ali naj oblečem še morebiti svoj gala? D kar ukazujte, samo izvolite!
Menite, da se je dala kaj pogovoriti?. Priredila mu je cel velik obisk s cvetjem, bonboni, oranžami. Fantalin je že oprezal na dvorišču pri vhodu, za smrt je bil prepričan, da pride. Srdilo me je, da je bil tako prepričan. Ranjen ni bil bog ve kaj, odnesel je le nekai prask in podpludb. Marija me je po vseh pravilih tona predstavila: Oberst Sand, je rekla. Kmalu si ne bi mogel kaj. da ne bi sklo-pil peta in strumno odsalutiral.
Sedeli smo nato tam na bolniškem vrtu pod cvetočo magnolijo in je pravil svoje mladoste sentimaje. Oče krojač, mati perica, vse diši v hiši doma po milu, Vse, vse, krtih, kava. Od nekdaj že da si je tako zelo želel matere, dobre, lepe martere, ki bi mu položila roko na čelo. Njegova mati da ima vedno mokre roke ter se krega. Sprva se je učil krojaštva, potem bil vse mogoče, v zadnjih dneh pobegnil zdoma ter bil raznašalec.
Vse take stvari ie pravil in moja navzočnost ga ni motila, da né bi buljil vanjo. Ta stari gospod mi je všeč, je dejal in pokazal name.	i
Po tem obisku je prišlo kmalu tisto, vzela ga je k sebi kot pomagača. Dokler sem hodil še k nji, se je sramovala sprejeti ga k sebi tudi na stanovanje, ko pa si ie dala ostrici lase ter sem se zaradi tega spri ž njo, ga je takoj naslednji dan, kot mi je prišla sporočit GnHotovka, nonolnoma vzela k sebi.-
Ženske v hiši so se norčevale iz nje, smešna l jubica so ji rekale, paglavci po stopnicah so kazali osle za njo.
Zelo sem se jezil nanjo — toda končno — kaj me zanima! Uredi naj si življenje kot sama izvoli! Nekajkrat sem krenil na večer na izprehod mimo »fabrike« in je gori v njenem oknu gorela luč. Sicer pa je to itak moja običajna pot in radi nje vendar ne bom na stara leta izpreminjal sprehodov! Gori je bila luč in če sem šel nekajkrat mimo, je končno ugasnila. Gorela je, potem ugasnila. Strela božja, naj gori ali gasne, vrag bodi ž ndoj
-Г" 'Ali bi šel sedaj k njf, ko ga je izgubila? Nesrečna je, morebiti bi me potrebovala.
Ne grem, ne grem, bog ve kako bi si tolmačila! Morebiti bi celo mislila — ne, ne nikakor ne morem iti.
Nekoliko samoten sem zadnje dni, družbe potrebujem. Pogovarjal bi se rad.
Neumni izgovori so to proti samemu sebi! Povsem zadovoljen sem, prav dobro se mi celo godi. Nikogar ne potrebujem, ne, nikar ne mislite, prav nikogar mi ni treba. Če se želim meniti, lahko nagovorim koga v parku. O, dobro mj je. Povsem rad sem taltffc s-am.
Srečen sem.
Danes sem srečal tako prijaznega človeka. — Nekam samoten sem, popolnoma zapuščen, vesel vsakogar, ki se meni z menoj. Nikdar ne govorim z nikomur, v parku se marsikdo obregne, če poizkusim pogovor ž njim.
Ploha je udarila, stisnil sem se ob" zid, da bi počakal tramvaja; ob zidu je že nekdo vedril. Čakam, je dejal brez vsake okolnosti. dežja nimam rad, če je solnce je pa popolnoma prijetno.
Hm — mi je bil takoj všeč, ali ste tu-kai iz tovarne?
O ne, kar tako sem. Vodo nosim po stopnicah. Z očetom sva na stanovanju.
Kaj pa je oče?
Vozičke dela pa konje za otroke. Pre'e smo imeli tudi mamo, pa je umrla. Škoda jo je. Zelo kratkočasna ženska ie bila.
Kdo vnm pa kuha ?
Oče. Pa je slabo. Kar ženiti se bo spet treba!	_
Kdo? Vi ali oče? —^л—-r
O. jaz ne. oče. Jaz nimam veselja do Žensk. Potem pa tudi. če se ženi oče, imnva hkrati tudi mamo. __________„
Koliko ste pa stari?
Kaj mislite? Uganite! me Je nlosknii prv rami. Ali sern že osemnajst?
O. dvajset!
Mhm. dvaicet. — Koliko ste pa vi?
Šest in petdeset. _
Hm.
Kdaj dp vam je umrla mati? __ ___
Kdaj? Čakajte — pred — pred--
Osemnajst let je bila stara, ali ne? Pa sem šel tudi jaz za pogrebom, vsi smo bili. Zelo zabavno .ie bilo.
Na ovinku • je škrtnil v tračnicah' tramvaj. Adijo, sedaj pa grem, sem dejal.
Adijo, no! je pozdravil. Privozil je voz in sem hotel vstopit!, ko znanec izpod kapa obupno zaviče za menoj:
Gospod, gospod, ali veste, kako vozi ta vlak? Kaj ga pa žene?
Elektrika, elektrika, prijatelj, odvr-. nem čez ramo.	.j
Všečno je prikimal: Elektrika, da, povedal toi je oče. Sem mislil, da ne veste.
>«fc*
t ■ ;
izvlekel je robec in mahal za menoj, Zelo prijazen človek je bil. In onemi takq prijetno dé kak razgovor,
Z Marijo šetava po Prekopu, na klop sedeva.
Berite tole, prav!, izvleče pismaj Vedno sva bila skupaj, pa mi je vendaj še tolikrat pisai.
g-
S4'
sa
S* a.
os
»
o
<3*
o«,
J J»
s?? s
n S. ^ £ » ^
o «-,
t4
N'
fcS
o- O 4 £ >3 o« X
J* ^
& N
o
p s
Si
SO
л*:
8J N< «4
S.'
.5
Vzamem v roke list; da ji izkažem sočutje, vzamem v roke njegovo pismo.
»V parku sedim in je vse tako prijazno z menoj. Rdeče listje leži in troh-ni, podlesek je iz tal. Ničesar ni treba misliti, rdeče listje je, podlesek.
Izprehajalci hodijo mimo. Ob potu leži od delavca pozabljen bat. Obtipu-jejo ga, tleskajo z rokami. Smehljajo se mu. Že dolgo riiso videli ti mestni izprehajalci predmeta, s katerim se tlači prst in se mu smehljajo-.
Temni se. Z drevesa se spreleti kos in zakliče. V hipu vse vtihne in je večer.
Stojim sredi večera, vsa zemlja je krog_inene. Pokorno sklonim glavo.«
Povesim roko--
Ali ste hudi, Tom?
Branim se, razsrdim: ne, ne, — bog! Različne stvari se pač zgodijo!
Pripovedoval je vedno, da si je tako želel matere, samo mati in hladni prsti čez njegovo čelo. Saj veste, njegova mati je vedno dišala po milu. Vse je dišalo po milu.
Ko je odšel tja — v ono sobo, menim — bi prav lahko preprečila. Natanko sem vedela, kaj se bo zgodilo. Prav lahko bi šla za njim, pa nisem hotela. Razbijala sem z vso silo po tipkah, da ne bi slišala česa iz one sobe. Njegova smrt je bila moja samovoljna kazen ...
Ne, ne! se požene kvišku. Bala sem se zanj, tako neznosno bala, nisem mogla prenašati več, želela sem že, da je nekoč konec in ta silna bojazen jenia-Pomislite: šestnajst in dva in petdeseti Vsak dan je imel oditi, vsak dan je imel srečati ono mlajšo, ki, bi mi ga vzela. Zato, zato, sem ga pustila, da je odšel Sediva nekje in na;ju žre tema. Moker veter je potegnil. Žalostno je in mraz.
Pavel Strânsky
Amerika z vesele strani
«Keep smiling!» (Smej se!)
Ameriško narodno geslo.
Da, humor je v Ameriki doma. Du» ri so mu povsod na stežaj odprte: v prezidentovi hiši, v milijonarjevi pala» či, v delavnici vseučiliškega profesor» ja, v laboratoriju industrijskega podjet» ja, pri sodišču, v uradu, v družbi, v gledališču, v tisku, celo v bajti najrev« nejšega delavca. Humor osvežuje vsak» danje življenje, vzdržuje med ljud» stvom dobro voljo, povečava veselje do dela, odpravlja razne ovire in zbli» žuje najrazličnejše družabne vrste, ta» ko da je hrbtenica ameriške demokra» cije — veselost, šala.
Zakaj pri nas ne uspeva demokraci» ja, prava demokracija? Zato, ker na» šemu ljudstvu nedostaja zdravega, pri» jetnega, naravnega humorja. Ne vem, kaj je temu krivo, — morda to, da je pri nas drugačno podnebje, ali dolgo» leten političen jarem, ali skromne živ» ljenske razmere širokih ljudskih pla» sti, trd boj za vsakdanji kruh in vsa iz njega izvirajoča sebična sovražnost. A razloček je tako močan, da nas uprav sili k primerjavi.
Vsi se preveč resno držimo, smo preozkosrčni in v malenkostih prena» tančni. Namestu da bi šli z lahkoto
preko malenkosti, iščemo problemov tam, kjer jih ni, stavimo si na pot umetne ovire, ne drznemo si priznati, da smo storili kako napako, četudi se je zavedamo, nekaj zbog ozkosrčne domišljavosti, iz zmotnega mnenja, da bi izgubili značaj resnobnosti, nekaj pa iz bojazni, da se ne bi osmešili. Ni» česar se tako ne bojimo, kakor da se ne bi pri čem ušteli. Le preradi iščemo dlako v jajcu in mislimo, da so svetlo» gledni ljudje (optimisti) malce pri» smojeni.
Kako včasi ena sama dovtipna bese» da smehljaje reši situacijo! Kako lah» ko humor na pravem mestu in ob pra» vem času zlomi ostrino, premosti na» sprotja in zbliža ljudi. «Blagodejni in včasi prav koristni so dovtipi in šale,» pravi Cicero v svojem spisu «O go» vorniški umetnosti». Kdo ni že opazil, da najslavnejši anglosaški državniki vpletajo v svoje resne politične govo» rc dovtipe in vesele zgodbe? Če Ame» ričani sedanjemu prezidentu Zedinjet nih držav kaj očitajo, je to v prvi vr» sti očitek, da ima — premalo humor» ja (po ameriškem merilu). Nasproti temu pa si je pridobil podprezident general Dawcs veliko popularnost s svo»
jo veselo naturo, nasmehljanim obra» zom in z — zabavno pipo.
Če pri nas ne tituliraš vsakogar po njegovem pravilnem naslovu, te še po» gledal ne bo. Američan naziva svojega prezidenta Calvina Coolidgea «Cal», včasi tudi «molčeči Cal» (ker preži» dent Coolidge malo govori.) Enemu prejšnjih prezidentov Rooseveltu so vsi pravili «Teddy». Človeka z doktor» skim naslovom pozdravljajo Američa» ni «Hallo Doc», često ga tudi kdo mi» mogrede potreplje po ramenu in se oba zadovoljno smejita...
Na oglu 16. ulice v Washingtonu stoji lepa starejša hiša, pred katero je majhen neograjen vrt, prav za prav travnik, kakor jih je mnogo pred hi» sami. V anglosaških deželah so ljudje navajeni, da hodijo prosto po parku, ne oziraje se na steze (kakšna kazni» va neolikanost pri nasl), zato je po» sestnik ondi postavil napis, da mu ne bi trave poteptali. Pri nas bi bil tak napis n. pr. v tej obliki: Svarilo!
Hoditi po tej travi je najstrožje za» hranjeno. Prestopki se kaznujejo z globo 50 Din.
Američani imajo drugačen okus. Pred to hišo v eni najlepših washing» tonskih ulic so zabili v zemljo majhen kol in pričvrstili nanj ploščo z napi» som:
Please g/Ve the grass a chance (Prosim, dajte tej travi priložnost, da raste.)
Če ni v tem humorja, pa je vsaj ve» liko človeškosti. Nobenih ukazov, pre» povedi, pretenj — le prijazna beseda, ki apelira naravnost na človeško srce. Tudi najporednejši deček mora po» misliti, kako slab gentleman bi bil, če ne bi dal tej drobni travici prilike, da raste sama, brez tuje pomoči, če jo le pustimo pri miru.
Sploh Američani veliko dosezajo z napisi. In vsi očitujejo značilna zna» menja humorja, prijaznosti, vesele mi» sli in pobude h koristnim dejanjem. Nikjer ne opaziš profesorske strogo» sti in uradniške resnobe, ne ukazu» jejo in ne zabranjujejo, niso sentimen» talno pesniški, ne boje se, da bi s ša» ljivim svarilom škodovali resnemu značaju kakega urada.
Znan je napis, ki ga vidite na pultu vsakega branjevca, v uradih in na jay» nih mestih, — poziva ljudi, da naj se ne jezijo, naj bodo veseli tudi tedaj,
ko bi se radi raztogotili: «Keep smi« ling!» (smej se), zakaj — čemu bi se človek zaradi tega jezil? «Don't wor» ry» (ne huduj se). Jeza kvari ljudem zdravje, pije žolč, gre jim na živce, tako da postanejo nervozni in nedo» stopni — posledica je, da se prezgodaj postarajo. In navsezadnje — z jezo nihče nič ne popravi! «Don't worry about things which can be changed or which can't be changed.» (Ne jezi se iaradi reči, ki se dajo aJi ne dajo iz« premeniti.)
So ljudje, ki v uradu ali kjerkoli, ka» mor že pridejo, toliko besedujejo, da se jih človek ne more zlahka otresti. У obrambo pred njimi vidiš pri nas ponekod napis: «V razgovoru z urad» niki bodite kolikor moči kratki.» Člo» veka obhaja mraz, ko to prebere; v taki pisarni se ne upa niti sesti, stiska klobuk v roki in venomer misli, kako bi prej ko mogoče zapustil to sobo. V Ameriki dosezajo isti učinek na boljši in veselejši način. Videl sem marsikje napis: «If you have nothing to do, dont do it here.» (Če nimaš kaj delati, ne delaj tega tukaj.) Obenem pravi drugi napis, da se bo vsem že* ljam ugodilo, če bo le količkaj mogo» če. Taki vzpodbudni napisi so hkrati geslo uradniku za pisalno mizo, dočim nadaljnji napisi vzpodbujajo obe stran» ki: «It con be done!» (Pojde, mora iti.) ,Vse na svetu gre, če le imamo zadosti dobre volje.
Avtomobilistom, ki divjajo po uli* cah in cestah, veljajo napisi, kakor sem jih videl n. pr. v Virginiji: «This road is not toolproof» (Ta cesta za norce ni varna); na washingtonskih križiščih pa so postavljene vratom podobne plošče z napisom: «Bolj brzdajte in manj trobite!» Pred vstopom v majh* no mesto sem opazil ta»le ogromni na»
Pis:	.a,
Go slow and see our town, go fast and see our judge (Vozi počasi, pa boš videl naše mesto, vozi hitro, pa uzreš našega sodnika!)
Posebno poglavje bi zaslužil humor v gledališčih in v novinah. Odlični ko» miki, katerih iznajdljivost in umetnost se nam včasi zdi neprekosljiva, vas umejo zgrabiti s tako neprisiljenim in zdravim humorjem, da tudi najstrož» ja guvernantka ne more nič ugovar« jati. Kako klavrni so v primeri z ame» riškimi komiki nekateri naši «komiki» in «humoristi», ki po večini ne umejo
povedati šale, ne da bi se dotaknili najnižjih človeških instinktov. Humor se širi tudi po radiju. Tako n. pr. ose» be, ki napovedujejo program, često ljudi bolj zabavajo in uživajo večjo popularnost nego mnogi odlični pcvci in godbeniki.
Tudi v novinah je šaljivost vsakda» nja in neizogibna sol in zabela. Pri nas mislijo časnikarji, da mora biti vsaka reč hudo resna, hladna, brezosebna. Ne tako v Ameriki. Nekateri listi, n. pr. «The Washington Post», izpol» njujejo cele stolpce na prvi strani z dovtipnimi aforizmi in šaljivimi opaž» kami o dogodkih, ki jih beležijo neko» liko dalje. Nihče ni dovolj svet, ne»
dotakljiv fn vzvišen, da mu ne bi list kakšno «zasolil». Toda zbog tega se v Ameriki živ krst ne vznemirja in ne jezi. Američan pozna zdravo, človeško satiro in ironijo; noče smešiti, temveč le nasmejati; nima zahrbtnih namenov in ni nikdar zagrizen in srborit. Ljudje se smejejo in zabavajo, a ne iz škodo» željnosti, temveč iz veselosti. Tudi prizadeta oseba se smeje z njimi — zakaj Amerika ve, da čmeren in siten obraz ne reši nobenega življenskega vprašanja in da nevolje in trdote vsak» danjega življenja najlažje zmaguje ve» sela misel...
Amerika se smeje, Evropa se mrači in sitnari..,	(Po «Pritomnosti»)
Ћ. W. Loori
Izumitelji in njih nasledniki
Ko je commander Byrd po svojem poletu čez Ocean pristal v solnčni Franciji, so ga prosili, naj pove kako besedo. Ustregel je želji in je dejal v svojem govoru med drugim: «Čez 20 ali 30 let bo mogoče redno letati iz Evrope v Ameriko in nazaj. Veseli l-.as, da se štejemo k pijonirjem tega velikega dela mednarodnega zbližanja in prijateljstva. Vsi smo sli miru in bratstva. Ko se bodo vsi narodi zblU žali po mednarodnih zračnih cestah, ne bo več mogoča vojna iti stoprav te» daj se utegne uresničiti tudi bratstvo človeškega rodu.»
Ta govor so po kablu takoj sporočili v Ameriko. Naslednjega dne zjutraj so že prinesli ondotni listi interviewe z vojaškimi strokovnjaki, ki so opo* zarjali na novo nevarnost, grozečo ameriškemu narodnemu obstoju zara» di uspelih poletov čez Ocean. Pozivali so kongres, da dovoli več milijard do» larjev kredita, da se Amerika zavaru» 'je pred zračnimi napadi.
Večina učenih profesorjev, ki so proučevali poslednjo vojno, se ujema v tem, da ne bi bilo te vojne, če ne bi bilo brzojavk. Pred sto leti, — v času kurirjev — bi n. pr. v Petrogradu izvedeli za sarajevski atentat šele čez dva ali tri tedne. Minilo bi mesec dni, preden bi v Berlinu ali Londonu izve» deli, kaj mislijo v Stockholmu ali Ma» dridu o morebitnih posledicah tega atentata. Tako pa so bili vsi brzojavni vodi sirom Evrope uprav nabiti s krU
čečimi, razburljivimi vestmi. Nekatere so prihajale tako hitro, da so prehite* le druge, zbog česar so si nasprotovat le; tako je nastajala negotovost in pre* jemniki so si jih razlagali tako, kakor jim je samim bolj prijalo. Čez noč se je nabralo tisto napeto ozračje, ki naj» bolj pospešuje prenagljene, nepremi* šljene ukrepe. Zmedo je povečaval še drugi činitelj, namreč prevajanje iz te* ga jezika v onega. Če ne bi bilo brzo* java in telefona, bi se po nekaj tednih mirnega razmišljanja našla druga pot, ki bi sigurno vodila k mirni rešitvi. Zanimivo je citati v stolpcih starih časnikov, kako sta si kraljica Vik to* rija in prezident Lincoln vzajemno če* stitala k položitvi prvega podmorske* ga kabla, ki «bo njih dežele in svet sploh za vedno spojil s čudežno elek* trično iskro.»
Nobelovo ime pozna vsak po velikem fondu, ki ga je zapustil, da se obresti razdele vsako leto med ljudi, ki pospe» šujejo napredek človeštva. Manj lju* dem je znano, da je bil Nobel dobro* srčen mož, ki je izumil dinamit in je mislil, da je storil s to iznajdbo člove» štvu veliko uslugo. Dinamit bi imel biti blagoslov poljedelcu, ki mu stoji na po* ti kamenje; rudar pod zemljo bi si ž njim olajšal delo in bolj zaščitil življe* rije; vsa industrija bi imela od njega veliko korist. Toda — iznajdbe so se brž polastili neizogibni vojaški strokov* njaki. Takoj so uporabili dinamit za to, da bi lažje in obilne je pošiljali ljudi v
večnost. Človekoljubni Nobel je zapw stil vsaj svoje premoženje v mirovne namene, da bi tako malo odškodoval človeštvo za zlo, ki mu ga je prinesel njegov nesrečni izum.
In koliko čudežev so pričakovali od smodnika! Imel je biti velik zaveznik demokracije, ki naj bi zatiranega kme* ta.-tlačana os\'obodil iz nasilja Njegove milosti roparskega plemiča. Nu, kdor je preživel poslednjo vojno, ve dobro, kako «človekoljuben» je bil smodnik..
Ne pozabimo starejšega brata aero* plana — balona. Ko so se prvi trije popotniki (kozel, goska in petelin) sreč* no vrnili iz zračnih višin, je ves svet vzklikal od navdušenja. Kar so lahko storile te živali, utegnejo storiti tudi ljudje! In kmalu potem so res plavali ljudje po zraku. «Zrak», so pravili človekoljubi, «je široka cesta, ki je last
vseh. Kmalu ne bo nobenih mej in dr> žavne zračne ladje bodo plule od tega pristanišča k onemu, prinašajoč povsod oznanenje miru in človeške dobre vo» lje.»
Spominjamo se, kako je danes in kakšno mirovno oznanenje so nosili zeppelini še pred desetimi leti nad Pa* riz, London, itd.
Lahko bi naštevali v neskončnost. Kar se je količkaj dalo izviti iz prvof' nih blagodejnih namenov, vse so ljudi je prej ali slej izpremenili v orodje smr* ti ali v sredstvo okrutnosti in neprai vičnosti. In zdaj, ko je nadaljnji znam stveni razvoj le še stvar potrpežljivosti in denarja, naj se nas Bog usmili, sicer se bodo kemiki lotili izdelovanja kaki šne nove vrste plina, tako da bo naš majhni veseli planet vzel zlodi!.,,
Kitajski zid - čudež daljnega vzhoda
Van-Li-Čaing-Ceng — 10.000 milj dolge utrdbe imenujejo Kitajci ono čudovito obzidje, ki so ga v davnih dneh izgradili njihovi praočetje v obrambo severne meje svojega nebeškega cesarstva. Dva tisoč let je znašalo deset in deset tisoč pridnih rok kamenje, prst in ilovico, iz katerih so zgradili ta orjaški zid. ki po svoji obsežnosti nima primere na zemlji.
Od blizu pogledan, se vidi uprav orjaško velik, a v primeri s svojo- dolžino izgleda kot pajčevinasto drobna nitka, ki se vleče zdaj po strmih gorskih grebenih, raz katerih se spušča v doline, izdaj preskakuje potoke din reke ter teče vse dailje in dalje v nedogled, dok'er se njegova sled ne izguoi v megli na obzorju.
Egiptske piramide, umetno Moriško jezero, viseči vrtovi kraljice Semirami.de, Hadrijanov obrambni zrl in vodovodi starih Rimljanov — to so morda najbo'i ilustrativni primeri stavbarske umetnosti starih narodov. Ti so bili zgrajeni gotovo trdnejše, a vsekakor lepše cd kitajskega zidu, ki pa po velikosti za mjiim daleč zaostajajo.
Kitajski »lii« sicer ni ena milja, ampak 5e okrog pol kilometra, tudi številka »van« f 10.000) je precej navzgor zaokrožena, vendar pa cenijo dolžino kitajskega zidu še vedno na kakšnih 3000 kilometrov, kair bi odgovarjalo razda-
lji med Ljubljano in Bagdadom. Kitajski Z'iid torej po pravici imenujen» osmo čudo sveta. Na južni strani zidu leži Kitajska, na severni strani se razprostira Mongolija; to sita dve zagonetni deželi, ki smo jih začeli spoznavati na-itančneije šele v novejšem času. Kakor, stari pergaimemti iz pradavnih dni, govorita ti dve diržavi o tisti dobi, ko se je jel človeški rod deliti v nomade in poljedelce. Že dva tisoč let pred Kristusom je bila Kitajska značilna poljedelska dežela. Marljivo ljudstvo je pridno obdelovalo svojo rodno zemljo in leto za letom izžemalo iz nje bogate žetve.
A da si je bila kitajska zemlja vse prej kot rodovitna, vendar so jo z umnimi poljedelstvom kaj kmalu spremenili v cvetoč vrit, ki je bil v starem veku edinstven na svetu. Po vodovodih, kanalili dn žlebovdih so speljali vodo iiz daljnih poigodj iiz rek na vsak košček zem®e, pri čemer, so se posluževali črpataih naprav, ki se jiim še danes čudimo. Prav za prav ne občudujemo toliko njihove dovršenosti, ki je v resnici jako primitivna, marveč pridnosti in samo Kitajcem lastne poitnpežljivosti. ki sq jo morali imeti ljudje, črpajoč vodo iiz teh' prilmitiivniih naprav. Mliimo izdaitnega namakanja so Kitajci zemljo tudi stnotre-ino gniojli. V gnojenju so se tako temeljito spoznali, da jih je veliki nemški kemik Liebig stavil Eviropcem za zgled.
Vedeli! so že, da presajanje setve pomnoži donos žetve in uvideli so tudi pomen soôivja za smotreoo izkoriščanje zemlje. Bili so torej že v tlisti dobi na visoki stopnji kulture, ki je bila tedaj gotovo največja na -svetu.
In na dragi strani zidu — tam leži prostrana Mongolija, ki morda v tisti
zopet nazaj v bedo iri revščino. Potemtakem se ni čuditi, če so si do vsaki taki katastrofi mongolski nomadi vselej zaželeli na jug v kitajski Kanaan, kjer je bilo vsega v izobilju in da so na drugi »tirani Kitajci hoteli z obzidjem zaščititi svoje imetje pred sestradanimi roparji s severa.
DEL ZNAMENITEGA KITAJSKEGA ZIDA
dobi še nI bila v toMkšinl meri puščava, kakor je dandanes, bila pa je vsekakor obsežna stepa, domovanje lovcev in pastorjev. Dežela, ki so jo tedaj kalkor še danes neprestano puisitošil.i ledeni cikloni, prihajajoči s severa in strahovite živinske kuge, ki so <uibogo ljudstvo vselej, ko si je količkaj opomoglo, treščile
Tako so začeli graditi zgodovinski zid. Spočetka v posameznih odlomkih na posebno izpostavljenih mestih. Posebno so .pregradah doline im prelaze, s čimer pa niso mogli preprečiti, da skozi preostale vrzeli Mongoli ne bi še nadalje vdirali v deželo. Kitajcem ud preostalo drugega, kot da postavijo zid
ob celi severni meji. In to delo je traja-	Na vrhu zidu so ma obeh sitiraineh nizki
to čez 2000 let. Kjer je nehal oče, tam	zidani zakloni s strelnimi linami. Stolpi
je poprijel sin in tako je tekla robota od	so tu prav na gosto posejani, v pretežni'
jroda do roda, dokler zid ni bil dograjen.	večini so štirioglati ponekod pa tudi
TJoda kaj je koristilo Kitajcem trdino	okrog1!!. Zadnji način zidanja je najmilaj-
obzàdje, ko pa ob potrebi navadno »a	ši in datira iz let 1368 do 1644. Prvi in
njem ni bilo branilcev. Na Kitajskem se	dragi način zidanja sta bolj poredkoma
že od pamtiveka ponavlja vedno ista	zastopana. V splošnem prevladuje ilov-
pesem: en mogotec se dvigne proti dru-	nati zid, ki se vleče od kraaa Kainsu na
gemu, dokler obeh ne premaga tretji,	zapadu do reke Hoangho.
ki se spre s četrtim in tako naprej. Pre-	Najstarejši del zidu so zgradili že v
često je biila Kitajska v notranjosti po-	četrtem stoletju pr. Kr. za vladanja di-
polnoma razdvojena in tako oslabljena,	nastije Cou, ko so Mongoli prvikrat v
da se ni mogla zoperstâvliati miti no-	večji meri začeli vpadati v poedine ki-
tranjim rovarjam, kaj še, da bi se mo-	tajske province. Cesar Si-koang-ti, ki
gla ubraniti grabežljivih sosedov, ki so	je vladal od 246 do 209 pr. Kr. in ki ga
večkrat zasedli obsežne province in ne-	imenujemo tudi »Napoleona vzhoda«, je
kajkrat ustrahovali celo državo. Tako	prvi združil vse kitajske province pod
so od 1. 1280. do 1368. vïadàli Kitajcem	svojim žezlom. Da bi pa imel za vedno
Mongoli in od 1. 1643. do 1912. je bila	mir pred vpadajočimi mongolskimi tol-
cela Kitajska pod tujo dinastijo Man-	parni, se je lotil velikanskega načrta, da
džu. V takih časih se za zid ni nihče	zgradi obzidje od Kaosuja do zaliva
zmenil in kar so s trdim delom zgradili	Uaotung. Ta ogromni zid je bil ves iiz
v par stoletjih, je v nekaj desetletjih	ilovice iin se je držal dobrih 500 let.
propadlo. A kadar je bila država v no-	Potem so ga zanemarili, zato je
tranjosti močna, tedaj so se spomnili	naglo razpadel. Pozneje so zgradili dru-
tudi zidu, ki je takrat res služil svojemu	gega. ki stoji še dandanes, a se le na
oiamenu: kot obramba proti sovražni-	nekaterih krajih krije s starim od ka-
kovim napadom in kot oporišče kitajski	terega pa se je le tu pa tam ohranila
vojski.	kakšna sled. Poznejše d'inastiilje se za
Kitajskemu zidu se vidi, da je bil v	varnost zapadnih provinc niso več bri-
glavnem zgrajen v štirih jako različnih	gale v tolikšni meri in so utrjevale bolj
dobah, ki se jasno izražajo v načinu	vzhodne pokrajine mod reko Hoangho
gradnje. Prvi in najstarejši del je eno-	in med morsko obalo. V teh predelih so
staven ilovnat nasip, ki se od temelja	posebno dobro gradili za vladanja di-
ptoti vrhu zožuje in je visok 4—5 m.	nastije Mingov in so se zidovi prav do-
Tu pa tam je zid prekinjen z 9 m viso-	bro ohranili do današnjih dni. Tukaj' je kirni štirioglaitimi obrambnimi stolpi, ki' na vežah mestih zid izvršen dvojno in
so nekateri zidani, drugi pa iz ilovice.	utrjen z nebrojimimii stolpi, ki se ponos-
V drugi dobi gradnje je bil zid iz ka-	no dvigajo nad golo pusto pokrajino kot
menja. Kamne so polagali drug na dru-	priče miiniule veličine kitajskega cesar-
gega, ne da bi jšh zvezali med seboj s	sitva.
kakšno malto. Obrambni stolpi, ki so	Da je kitajski ztid res dobro služil nastali v tej dobi, so vsi zidamiJ^^i^itji	svojemu namenu menda ni treba še podobi so gradili zid in obrambne »tolpe	sebej dokazovati. Osamil je Kitajce ta-iz granita in porfirja. Četrti odlomek	ko dobro napram zunanjemu svetu in zidu se je najbolj ohranil, ker je naHgj njega vplivom, da so še danes sikoiro na trdnejše postavljen. Na 6 m širokih ka-	isti stopnji civilizacije in kulture, kot so meniitih kvadratih so sezidali 6 do 8 m	bili pred 3000 leti, ko se je prvič oklenil visoki opečni steni in presledek med	krog njih prosluli obroč iz ila in kamna, njima zadelali z ilovico in zbito opeko.
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Zrak v višini 2000 stop ne vsebuje več mikrobov.
Plima in oseka se bosta ppčasi izenačili, prenehati pa morate čez 5 bilijonov let, zakaj njuna brzina se vsakih 167.000 let zmanjša za eno sekundo.
Čebele morajo za funt meda obiskati 60.000 cvetov deteljice in drugih cvetlic. Da pa spravijo toliko meda, je treba 3 in % milijona obiskov na teh cvetovih.
Najmočnejše Roentgenove žarke, ki lahko prebijejo tudi 10 cm debele jeklene plošče, proizvajajo tako zvane >Coolidgeove cevi«,
ki mu žrtvujemo zdravje
Ô tobaku in njegovem vplivu na člo-■f^eški organizem se je že mnogo pisalo, ^vendar se mi zdi umestno o tem vprašanju, (ki je s historičnega, tehnično kemičnega, farmakološkega in strogo me-Iddcinsko-lpgijemčnega oizixa, kakor tudi-
drugem Kolumbovem potovanju ostal na Haitiju, kjer je natančneje spoznaval tobačno rastlino in proučeval njeno kultivacijo. Španci so kasneje naleteli na obsežne tobačne plantaže na nekem otoku, ki so ga nato imenovali Tobago. Prvo seme te rastline je prinesel Fer-nandez de Toledo v Španijo in pričel tu z nasajamjem. Cvet in ostri okus rastline je vzbujal splošno pozornost in zdravniki so ji pripisovali zdravilno moč. V letu 1560. je poslal francoski poslanik na Portugalskem dvoru Jean Ni-cot čudovito rastlino v Pariz, kjer jo je kultiviral ter poslal nekaj rastlin Francu II. in Katarini de Medici kot izvrstno novo zdravilo. Katarina de Medici }e dovolila tobak kot zdravilo, ki' se je uporabljalo za različne bolezni zlasti proti glavobolu. Botanik Delanchamp, po dragi verziji slavni prirodoslovec Linné, je imenoval rastlino Nicotiana, odnosno »Nicotiana tabacum«, po Jeanu Nicot-u. Do vladanja Ludvika XIII, (1610—1643) se je tobak uporabljal kol zdravilo; šele za njegovega vladanja
fOBAKOVA RASTLINA
■ :	''."'. , '; ' ' - '	. '•- ' * 'v;
« TcBturnO' socialnega in gospodarskega letališča velezanimivo, spregovoriti ne« :feaj besed.
Ko je Kolumb 1. 1492. pristal r »Za-
padni Indiji«, se je na obrežju zbrala [množica prebivalcev, na katerih so [Kolumb in njegovi spremljevalci opazili, :da jim v ustih žari neko zelišče v obli« Ш paličice, ovito s koruznim listom. Ev» ;iropci so mislili, da se poslužujejo domači ni tega čudnega sredstva za varilstvo pred ubadamjem moskitov. Kolumba. &o podučili o tem za Evropce nad jvse čudovitim in dosedaj še neznanim Običajem z besedami: »Veliki duh iz .Solinca nam je dal tobačno nastlano, ona je sveta in njo žrtvujemo bogovom.« Pri slovesnostih kroži iz ust v usta pipa miru. Listje, ki je bilo ovito s ko-Tutznim lisltom, so imenovali tobacco ali tobaigo. V Kolumbovem spRcmstvu M peki pate ; po inne.iu Раиц, M«je M
so poskušali posnemati indijanski običaj {kajenja. Vsled svoje čudovite posebnosti je ta običaj dobil kmalu mnogo 'posnemovalcev in ni trajalo dolgo, ko je vlada sklenila, da obdavči tobak. Prinos te nove davčne odredbe je bil tako velik, da je Ludvik XIV. jzapove-dal, da mora vsak vojak imeti pri sebi tobak in kadilne potrebščine. S tem je seveda le hotel povečati dohodke za državno blagajno. Boljši ljudje so polagali zlasti veliko pažnjo na lepo in lino izdelane pipe. Bilo pa je tudi mnogo javnih lokalov, imenovanih tabagies, kjer so se shajali vnoti pristaši novega
drugič dobili pri tem pregrešnem poslu, je bil kadilec pozvan v Sibirijo. Končno je bila 1. 1655. uvedena na kajenje smrtna kazen. Ko je bil Peter Veliki v Holandiji in Angliji, so mu tamošnji trgovci ponudili 300.000 MK, ako odpravi prepoved kajenja. V resnici je Peter Veliki prepovedal duhovščini proglašati kajenje tobaka za smrtni greh. Papež Urban II. je kaznoval vsakega vernika, ki bi ga dobili, da noslja v cerkvi, z. izobčenjem. To bulo je kasneje papež Benedikt XIII., ki je bil sam strasten nosljač, razveljavil. Tudi v Perziji so smatrali in proglašali duhovniki kajenja
SUŠENJE TOBAKA
zanimivega običaja. " Ludvik XIV. je upeljal no-sljanje pri gospodih in damah. Kmalu se je pušenje razpaslo po Holandiji in Nemčiji. Friderik I. in Friderik "Vilhelm I. Pruski, sta bila strastna kadilca, Friderik Vel. je ljubil zlasti no-sljanje tobaka.
V Rusiji je bilo kajenje 1. 1630. od carja proglašeno za smrtni greh, štiri leta kasneje pa je car zapovedal, da se mora vsakomur, kogar zalote pri kajenje; odrezati nos, kot kazen za pre-grefio. L. 1641. so dobili obsojeni kadilci 25 udarcev;, s km to in, ako so ga
S— -
za smrtni greh. V Turčiji je sultan Murât IV. pod smrtno kaznijo prepovedal kajenje. Vse te drakonične odredbe, ki so imele namen preprečiti uživanje to* baka, so se izkazale kot brezuspešne.
Izdelovanje tobaka
Izdelovanje tobaka se vrši tako, da se zbrano listje tobaka osuši, zloži na kupe, kjer se vname (fermentacija), pri kateri se deloma vsled gotovih bacilov, deloma vsled encimov, kar še ni popolnoma jasno, razstvarja škrob preko dekstrina, maltoze in glukoze v nižja
amidospoiine: piridin, pirimidinske baze. Pyrrol. množina nikotina se pri tem zmanjša. Okus in vonj tobaka se s temi procesi spremeni. Tako prepariran tobak se ponovno osuši; boljši lističi se zravnajo drug nad drugim, ogrodje listov se odstrani in porabi za izdelavo tobačnega prahu za nosljanje. Zravnano iin osnaženo listje se vloži 1 do 3 dni v tekočino, ki- da tobaku primeren okus. Teh tekočin je zelo veliko. V različnih tovarnah so raznovrstne ter sestoje iz žefrana, galuna, solitra, meda, cimeta, žganja, boraksa, vanilije, čaja, sladkorja, sladkornega vina, aloa itd. Potem se listje iztisne, osuši in razreže. S pomočjo različnih procedur, se more procentualna vsebina nikotina do gotovih mej regulirati. Z zmanjšanjem nikotina v tobaku se sicer, kar se tiče škodljivosti, ne doseže mnogo, ker so druge substance dovolj kvarne, če ne še bolj od samega nikotina.
Teh kvarnih spojin je v tobaku zelo mnogo. Naj zadostuje sledeča tabela substanc tobaka. Amonijak 0.60%, klor 10%, ekstraktivne snovi (v vodi topne) 45%, maščobe in smole 3%, kaliuma 3.50%, kalcija 5.6%, magnezija 1%, mineralnih snovi 20—25%, nikotin 1 do 1.5%, fosfor 0.7%, surovih niti 8—12%, soliterne kisline 0.50% itd. Vse № substance so več ali manj škodljive za organizem. V splošnem je reči o kemičnih faktorjih, ki vplivajo na kvaliteto tobaka, da imajo tobačne vrste, kojih petroleterni ekstrakti vsebujejo veliko množino rastlinskega voska in hkrati eteričnih ter maščobnih olj slab in ne-jiak aroma; dočim izkazujejo tobačni produkti za pipe veliko množino snovi, ki so topne v petroleteru, so cigare zelo revne. Vegetabilični vosek, eterična olja in naliahko vezani nikotin (pri tobaku z mnogo kalcija, je nikotin trdno zvezan z njim) so vzrok čestega okusa tobaka. Najboljši aroma izkazujejo rastline, ki so bile gnojene z različnimi množinami kislih fosfatov. Neodvisno od različnih gnojišč dajejo peščena in ilovnata tla. ki so za žito neprimerna, najboljši cigaren tobak, ki ima najprijet-nejši okus in aroma. Poleg vseh teh faktorjev, pa vplivajo na kvaliteto tobaka, odnosno njegovo kvarnost z ozi-rom na človeški organizem, še različnost specifične teže tobaka in večja ali manjša njegova vlažnost. V tem oziru je zanimivo, da mi, kar se tiče cigar, razlikujemo tkzv. težke in lahke cigare.
Na čem sloni ta označba, še nj čisto jasno. Eni pravijo da so težke cigare tisti izdelki, kojih vsebina nikotina je velika, in obratno. To ne drži in je pravilneje, da se v tem- oziru držimo izkustev. Kljub temu, da prav za prav delovanje tobaka na organizem ne zavisi popolnoma od mere nikotina, vendar obstoji gotovo razmerje med njegovim delovanjem in procentualno vsebino nikotina. O tem priča dejstvo, da pri tkzv. «nikotina prostih cigarah» znaša vsebina tobaka 0.4—0.8 %. pri lahkih cigarah 0.9—2.3 %, pri srednje težkih cigarah 1—2%, pri jakih 1.2-^.9%. Vsebina nikotina v tobaku za pipe 0.8 do 2.2 %, pri žvečilnem tobaku 2.1—2.4 % in v cigaretah 1.3—2 %. Zanimivo je, da pride 95 % celokupnega nikotina v cigarah^v dim (Lehmann). Faktično pa pride v usta kadilca le Vs dima in s tem tudi toliko manje nikotina. Nekaj ga re-sorbira ustna sluznica. Važno je tudi, da se v tobačnem dimu nahajajoči pyrrol formaldehyd, H C N (pruska kislina), kakor tudi C O (1—6 % ) ne resor-birajo v ustih, temveč dalje v pljučah; relativno se torej teh substanc več re-sorbira ko nikotina. Kot omenjeno, visoka specifična teža in velika vlažnost tobaka povzroča po mnenju drugih, da so gotove cigare odnosno slični izdelki težje prenosljivi. Misli se, da je vzrok slabemu podnašanju tkzv. težkih cigar iskati v tem, da se vsled večje vlažnosti in visoke specifične teže vrši nezadostno gorenje in se pri nedovoljnem dovajanju zraka stvarja več drugih škodljivih snovi, kot sicer (O. Spitta).
Če se vprašamo, kako se je uživanje tobaka od tedaj, ko se je prinesel v Evropo, ta-k o brzo razpaslo v vse njene predele, moramo iskati vzroka v tem, da tobak vpliva blagodejno na subjektivno počutje človeka, da pospešuje prebavo in miselno delo navidezno olajša; pri nervoznih draženjih vpliva celo pomirjevalno (O. Spitta). Na čem temelji blagodejno vplivanje tobaka na kadilce.^pa se znanstveno ne da ugotoviti. Če je nikotin oni agens, je še vprašanje. Nekateri celo mislijo, da gre pri kajenju v glavnem za delovanje su* gestije, potom katere nastane užitek, radi opazovanja slik, ki se oblikujejo iz dima. Seveda je to mnenje subjektivno. Nekateri trdijo, da ima tobak vpliv tudi na motorične dele telesa, toda poizkusi na ergografu (pripravi, ki kaže gibanje mišic v obliki določenih krivulj) so do-
kazali, da užitek tobaka sicer sprva pospešuje lahko telesno delo, da pa kasneje zmanjšuje delovni defekt, zlasti, če so mišice vsled dela utrujene.
Bolezni, ki jih povzroča tobak.
Nas zanima vprašanje, ali je tobak škodljiv, v koliko je škodljiv in v katerih posledicah se njegova kvarnost za človeški organizem opaža. To so stvari, ki so v glavnem znane. Vemo namreč za nešteto primerov akutnih zastrupljeni, kroničnih obolenj itd., ki se najčešče pojavljajo in ki se kažejo v pataloško-anatomskih spremembah notranjih organov: srca, krvnega ožilja, živčnega sistema, prebavilnega trakta, in stopajo na dan* kot popolnoma lastne bolezni, kot n. pr. Myodegeneratio cor-dis, angina pectoris (tobakova angina), arterioscleroza (zlasti perifernih žil), nervoziteta, kronični želodčni katar itd. pri čemer ima uživanje tobaka morda prav toliko zaslug kot dejstvo, da gre v večini primerov za istodobno prekomerno uživanje alkohola. Navedene bolezni so jako občutne, da, smrtonosne. Interesantno je vprašanje, v kakšni zvezi je tobak s tuberkulozo pljuč. Vemo da je pljučna tuberkuloza infekci-jozna bolezen, t. j. povzročena od Kochovega bacila, a znamo tudi, da se ne inficira vsakdo, vsaj ne tako, da bi se razvila infekcija v popolno sliko tuberkuloze. Tu igrajo še različni momenti veliko vlogo. Med take indirekt-ne vzroke, ki ustvarjajo dispozicijo (sprejemljivost) za tuberkulozo, moremo poleg dedičnosti, nehigijenskih življen-skih in drugih socijalnih prilik oziroma neprilik, ki znižujejo življensko odpornost organizma in s tem povzročajo večjo dovzetnost za pljučno tuberkulozo. prištevati tudi tobak.
Po večini gre tu za tkzv. tabakosis pulmonum t. j. kronično obolenje pljuč, povzročeno po dolgotrajnem vdihavanju tobačnega prahu, kar se redno dogaja pri delavcih v tobačnih tovarnah. Vsak prah, bodisi anorganski ali organski, ki se vdihava, prihaja preko sapnika, bronhijev (pljučne cevi) ter bron-hiiolov (pljučne cevčice) v alveole (pljučni mešički), povzročajoč vseskozi preko dihalnega ocevja- povečano izločevanje sluzi, katarja, potom katerega se večji del vdihanega prahu z izkašlja-niem izloči; nekaj prahu pa kljub temu, zlasti pri dolgotrajnem vdihavanju, pride v pljučne mešičke, kjer ga levkociti
(krvna telesca), absorbirajo in z njim obložene potujejo v limfne cevčice, odkoder dospe en del v peribronhialne limfne žlezice (mezgovnice), kjer levkociti zamro, odloženi prah pa povzroča kronično vnetje bronhialnih mezgov-nic, vsled česar nastopi induracija istih (naplašča se vezivna tkanina). Vsled tega procesa se tako rekoč mezgovnice, ki so umesna štacija in v limfnem sistemu, začepijo in s tem se normalni prevoz limfe ovira, odnosno popolnoma prekine. Posledica je, da se s tem oviranjem pretoka limfe preprečuje odvajanje bakterij, o katerih je znano, da lahko pasirajo pfljuča, in, da se v tem slučaju uničujejo pod ugodnimi prilikami v limfnih žlezah odnosno v mezgov-nicah. Jasno je, da pljuča, ki so oropana tega važnega čistilnega limfnega sistema, izgube eno izmed najboljših orožij, samoobrane proti tuberkulozni infekciji. Poleg tega pospešujejo isto kronični katarji bronhijev, kakor tudi vsled neprestanega draženja nastajajoče kronično indirativno vnetje pljuč. V tem zmislu ni vsak prah enako nevaren. Čim ostrejši je, (prah iz kremena, stekla) tem opasneijši je, dalje je pa važna tudi kemična sestava prahu. V tem oziru je tobačni prah silno nevaren, ker vsebuje poleg nikotina, ki je priznano eden naj-jačih strupov, tudi druge organske strupene spojine, kakor n. pr. piridinske in pirimidinske baze, ki iako dražijo organizem, odnosno more celice te in one vrste. Pa tudi kajenje mogoče ni nič manj opasnejše, zlasti, ako se vrši v neomejeni meri. Kot je znano, uživamo tobak na več načinov. Najbolj je razširjeno uživanje potom kajenja, t. j. inha-laciie dima cigar, cigaret in tobaka v pipah dalje v obliki žvečenja tobaka in nošljanja tobačnega prahu. Pri gorenju se stvarja: vodna para, C O2, C O in nekaj C. V vodni pari so otopljene spojine nikotin, piridin, pirimidin, pyrol itd. ter s temi prehaja potom povleka preko cigarete v usta in dalje v pljuča. Dim je sestavina navedenih produktov gorenja, predvsem katranskih par, ki se na zraku ohlajene, zgoste v male kapljice in dajejo rumen dim, ki zadobi z izpadom nekaj ogljika plavkasto nijan-so. Naravno je, da imamo v dimu ne-broi drobcev, ki so v tobačnem dimu na prvi pogled tgko neznatni, da komaj zbujajo našo pozornost; vendar pa dražijo stanice dihalnega trakta, zlasti vsled svoje kemične sestave. Kadilci jako često bolehajo na boleznih grla:
na vnetju grla, — laryngitis, na raku grla — carcinoma laryngis, na vnetju žrela — pharyngitis, na vnetju sapnice •— tracheitis in na vnetju pljučnih cevi — bronchitis; pa tudi akutnih pljučnih vnetij ni malo, povzročenih od nezmernega uživanja tobaka. Interesira nas, kakšna je nadaljnja usoda tobaka, predvsem nikotina, v organizmu.
Proces tobaka v organizmu.
r Nikotin, piridin itd. se resorbirajo. * Pridejo v kri in s tem v vse organe. Po poizkusih Paul-a Noether-ja na morskih prašičkih, katerim je subkutano vcepil nikotin, so dognali, da se po šestih urah izlloči večina nikotina v seči, manji del v tenko črevo in še manj preko jeter in pljuč. Tudi v človeški seči se more po kajenju tobaka čez eno uro |in pol dokazati nikotin. Izločevanje pa traja približno osem ur. Dalje je dokazano, da ostane pri absti- -nenci kajenja skozi 12 ur seč in najbrže tudi telo brez nikotina. Da bi se nikotin -v organizmu nakopičeval ali zastajal, : je komaj verjetno. Poizkusi na živalih, so nadalje dokazali, da je nikotin predvsem oni strup, ki ima afiniteto (napadalno silo) do takozv. sinapsov t. j. živčnih stanic, ki vežejo animalni (zavedni) živčni sistem z vegetativnim (podzavednim) živčnim sistemom: sym-jpathicom, oziroma parasymphaticom. Vsi človeški organi, zlasti srce, žile, dalje organi prebavilnega organa (želodec, čreva, jetra), ledvice, znojne žleze itd. so v svojem življenju popolnoma avtonomni, delujejo samostojno, a vendar jih regulira centralni živčni sistem, s katerim so v zvezi po prej imenovanih vmesnih živčnih postajah, ganglijah. Baš v ^teh postajališčih deluje nikotin, povzročujoč najprej ekscitacijo (vzdra-ženje), nato paralizo (otrpnjenje) celic: s tem je prekinjena zveza s centralnimi ognjišči; posledice tega so razilične. Ravnajo se po tem, kateri organ, oziroma živčni ustroj organa je prizadet. Predvsem nas zanima vpliv tobaka na srce in črevo; dokazalo se je. da povzroči nikotin najpreje bradykardijo (počasno utripanje srca) nato pa tachy-kardijo (ubrzano akcijo srca).
Srce regulirajo živčno simpatične nitke (nervus vagus), katerih draženje povzroča počasnejšo srčno akcijo in parasimpatične nitke (nervi accelleran-tes), katerih draženje ima za posledico hitrejšo akcijo srca. Nikotin vzdraži va- Ji
gusove srčne ganglije. S tem začne srca počasneje biti, čez nekaj časa pride vsled jačjega delovanja nikotina do paralize ganglijevih celic, in s tem do hitrejšega srčnega ritma. Pri črevesju je vpliv obraten. Sprva nastopi vsled draženja vagusa delovanje s krčevitimi bolečinami in drisko, nato pa otrpne. Akutno zastrupljenje z nikotinom, oziroma tobakom, ki se izvrši tako z uži-tim tobakovim sokom, kakor potom kli-stirja, povzroča povečano izločevanje slin, neprijetno ščegetanje v žrelu, bruhanje in drisko. Spremlja jo omotica, bledost in hladni znoj; srce utripa počasi, čez nekaj časa začne biti jako brzo in nepravilno. Nadalje se pojavi občutek tesnobe pri srcu. nepravilnosti vida in sluha, črevesni krči,-tresenje rok, težko dihanje, nezavest, krči v končinah in nato otrpnjenje vsega organizma. Pri kroničnem zastrupljenju, pod katerim razumevamo uživanje tobaka v toliki meri, da se organizem strupu tako privadi, da pri prekinjenju kajenja nastopajo abstinenčni znaki kot: splošen občutek nemoči, salivacija, težave vida (zoženje vidnega polja, nepravilnosti v zaznavi barv), tresenje rok, pojačano bitje srca, glavobol, duševna potrtost in neprijeten okus itd., pa se opažajo že kvarni vplivi nikotina. Taki bolniki hirajo, bodisi vsled tega, ker jim odpove apetit, (kronični katar želodca), bodisi, da je organizem vsled arterio-sklerotič-nih sprememb na krvnih žilah, zlasti perifernih, slabo preskrbovan s krvjo. Kadilci postanejo nervozni, peša jim vid, in ta proces se lahko stopnjuje do ©slepljenja. Dalje trpe na tobačni angini pectoris, ki temelji deloma na sklerozi (povapnjenju) srčnih žil, deloma vsled nervoznih sprememb v delovanju istih. Spremljajo ga krčevite bolečine pri srcu, težko dihanje in nepravilno bitje srca. Istotako more nastati ohromelost okončin: v takih slučajih so našli krvavitve v hrbtnem mozgu. Srce je skrajno utrudljivo vsled fibrozne degenera-cije srčnega mišičevja, ki je deloma vzrok nepravilnemu aritmičnemu delovanju.
Kaj sledi iz tega?
Če premotrimo vse te kvarne vplive tobaka, nehote nastane vprašanje, kako to, da toliko in toliko ljudi živi leta ir. leta dolgo, kljub močnemu kajenju in učaka pri tem še morda visoko starost. Odgovor je enostaven: zmerno uživanje tobaka ne dovede do tako iakih ca»
taloških sprememb notranjih organov. Predvsem jc važno tudi to, da so razlike v občutljivosti, odnosno odpornosti proti temu strupu individualne. Vemo tudi, da niso vsi tobaki enako močni, da imamo ne le mnogo vrst tobačnih rastlin (okrog 41), kakor tudi, da je potom preparacije tobačnega listja, dalje s pomočjo primesi (črešnjevo listje, listje lapuha, listje vrtnic, listje višen, opijuma itd.) mogoče doseči najrazličnejše modifikacije tobaka.
Če resumiramo vse, vidimo, da so se meje uživanja tobaka zelo razširile tako, da se dandanes ni več čuditi, da se kadi tako en masse z »velikim užitkom«. Z najrazličnejšimi, pa tudi naravnost drakoničnimi uredbami se dosedaj uporaba tobaka nikakor ni mogla zmanjšati. Zato se dotaknem takoj vprašanja, kaj ukreniti, da se konsum nikotina, ki se ga ne da preprečiti, vsaj smeji in s katerimi merami se more njegov škodljiv vpliv omejiti. ,
Pobijanje nikotinizma
Če pogledamo različne države, vidimo, da v pobijanju kajenja prednjači Norveška, nekatere države Unije, Angleška, kjer imajo zakon, da mladina pod 16. letom ne sme kaditi, niti nakupovati tobačnih izdelkov za svojo uporabo. Pri nas je nekaj sličnih odredb s
strani šolskih in policijskih oblasti, ki se sicer nanašajo samo na določen del prebivalstva. Zanimivo s splošno-higi-jenskega stališča je, da je bivša deželna finančna direkcija na Dunaju izdala sledečo uredbo: »Kupci cigaret in sličnih proizvodov ne smejo sami jemati cigaret itd., prodajalci pa imajo pravo, da izbiranje cigar itd. zabranijo onim osebam, ki so na zunaj vidno bolni.« Dalje so različni predpisi deloma še v veljavi, kar se tiče tobačnih tvornic, zaščite delavcev v tvornicah, kar se tudi mora z zadoščenjem omeniti. Kar se tiče direktne škodljivosti tobaka, se more omejiti njegova škodljivost z do-davaniem prej imenovanega listja, dalje po Thomsu z udevanjem kosmičev vate, napojene s citronsko kislim železom (Ferrum citricum oxydatum) ali pa z železnim kloridom (Wendtova patentirana cigara). Dalje se v najnovejši dobi priporoča tekočina protinikotin »Bonikot«, s katero se more uničiti okrog 63—65% nikotina, odnosno drugih škodljivih substanc v tobaku. Naj-bolje pa je, da se popolnoma odrečemo uživanju tobaka. S tem si ne prihranimo samo precejšnjih zneskov denarja, ampak ustvarimo sebi in ohranimo potomcem zdrav organizem, ki je vsekakor več vreden za državo kot še tako veliki dohodki, ki jih ona dobi pri raz« pečavanju tobaka. , , ,	/
Beli medved - kralj polarnih dežel
Polarno ekspedicijo generala Nov bila in tovarišev so baje napadli beli medvedje. O tem slovečem, a malo znanem kralju skrajnih severnih po» krajin naše zemlje posnemamo iz Brehma nekoliko zanimivih podatkov:
Beli medved je izmed vseh medve» 'dov najmanj dovzeten za vegetarijan» sko hrano. Pod vplivom sveta, v kate» rem živi in ki ima kaj malo rastlin» stva, je postal največji mesojedec v medvedjem rodu. Zrase do 1 in četrt metra visoko, dolg je več ko 2 in pol metra, težak pa do 6 metrskih stotov ali celo še več. Kako koristen je pre» bivalcem severnih pokrajin, pričuje to, da utegne rejen beli medved osrečiti človeka s 180 kg masti.
Razlikuje se v marsičem od drugih medvedjih vrst; njegovo telo se je dobro prilagodilo krutim življenskim pogojem polarnih dežela, življenju y:
vodi in na kopnem, v hudem mrazu, y večni belini enoličnega leda in snega. Ima debelo kožo z gosto, dolgo in ko» casto dlako, ki obstoji iz kratke volne in mehkih, skoraj volnatih res. Razen temnega obočja, golih nozdrvi in vna» njega roba čeljusti ter krempljev je po vsem telesu bel in ostane takšen vse leto.
Beli medved biva najvišje na severu, v polarnih pokrajinah, kjer ga ne ogra» ža nobena druga žival; tu kraljuje svo* bodno in neomejeno. Brumno kljubu» je polarnemu mrazu in strahotnim ne» vihtam ter se klati križem — kražem po kopnem in po morju; na ledu je prav tako doma kakor v valovih; če ni drugače, mu nude snežni zameti varno zavetje. Najdemo ga na vzhodni obali severne Amerike, na Gronlandiji in na Labradorju, да Spitzbergih in na osta*
lih' otokih; ob azijski obali je zlasti doma na otoku Novaja Zemlja, pa tu» di v skrajni Sibiriji se rad potepa; vča» si se pojavi na Laponskem in zablodi eclo v Islandijo. Zgodi se, da ga lede» ne plošče zanesejo še dalje na jug, vendar pa je tako potovanje zmerom neprostovoljno. Največ belih medve» dov je na neobljudcnem otoku Sv. Ma» tcja v Beringovom morju.
Beli medved je dober plavalec; neki raziskovalec sodi, da preplava v eni uri 4 do 5 km, plava pa udobno, lahko in enakomerno. Tolščoba mu v vodi samo koristi, ker se prav ž njo lažje drži nad vodo. Dober je tudi pod vo» do. Na kopnem ni tako neokreten, ka» kor bi kdo mislil; sicer hodi počasi in oprezno, ako pa se mora spustiti v dir, se celo na neravnem ledu pomika pre» senetljivo naglo in ume ubrati najbolj» ša in zanj najugodnejša pota. Čutila so mu izredno ostra: prav posebno ga odlikujeta vid in voh. Kadar gre po velikih ledenih poljanah, se rad po» vzpne na kakšno pripravno ledeno go» ro in gleda, kje bi bila žrtev. Iz never» jetne daljave vam zavoha mrtvega kita.
Beli medved se hrani z vsemi žival» mi, ki jih ima arktično morje ali pa revno obrežje celine. Plen najde do» kaj lahko, zakaj videli smo že, da je od sile močan in da ume izborno pla» vati. Prednost daje morskim psom ali tjulcnjom. Če ugleda iz daleč kakega tjulenja, ki leži na suhem, se potiho» ma vrže v morje, splava proti vetru k svoji žrtvi in se nenadoma pojavi pred nič hudega slutečo zverjo, ki sko» raj vedno postane njegov plen. Tju» lenji namreč najrajši leže tik lukenj ali odprtin v ledu, tako da so hitro v vodi. Premeteni beli medved računa s to navad©, zato obstoji njegova tak» tika v tem, da jih preseneti. Čeprav plava pod vodo, najde vedno pravo luknjo, se nenadoma požene kvišku , in tjulenja zgrabi za glavo. Ribe lovi tako. da plava za njimi pod vodo ali pa jih spodi med razpokline v ledu ter jih ondi polovi. Pred njim niso varni niti severni jeleni, polarne lisice in pti» či. Kaj rad obiskuje težko dostopna gnezda morskih ptic, da se omasti s ptiči.in jajci. Mrhovina mu tekne ena» ko kot presno meso; pravijo, da po potrebi žre tudi mrhovino drugega bc» lega medveda. Vzlic temu, da je tedaj v glavnem mesojedec, se nikakor ne brani rastlinske hrane, če le pride kje
do jagod, trave in mahu. Dognano je, da so mnogi beli medvedje, ki so za» šli v kraj z obilnejšim rastlinstvom, uživali pretežno rastlinsko hrano, ali pa so bili popolni vegetarijanci.
Ondi, kjer se beli medvedje čutijo sigurne, uživajo najrazličnejše stvari, ter delajo raziskovalcem polarnih kra» jev hude preglavice. Znano je, da si ljudje, ki potujejo po teh deželah, radi skrijejo tu in tam zalogo živil, da ima» jo hrano za povratek. Beli medved ta» ke zaloge kmalu zavoha in se jih prav po medvedje polasti. Zato si razisko» valci pomagajo tako, da zakopljejo zalogo v pesek in ga polijejo z vodo, tako da peščena plast dodobra zmrzne. Ta polarni kosmatinec meni nič tebi nič vlomi v lesene bajte; kupi kame» nja, sodi, zaboji so mu igračka, kadar ga kje mika zaloga človeških živil. Ka» ne pripoveduje, da so mu medvedi po» žrli razen mesa in prepečenca tudi kavo, jadra in ameriško zastavo, škrat» ka vse — razen železa. Tobiesenu so izpraznili dva sodčka slanih rib, ki jih je bil pustil v prezimovališču. Beli medved, k so ga ustrelili člani rešilne ekspedicije Mac Cluresa, iščoči izgub» ljenega Franklina in tovarišev, je imel poln želodec rozin, usoljenega mesa, tobaka in dobršno množino obliža, ostanke pojedine, ki si jo je tatinski privoščil na nekem zavetišču razisko» valne ekspedicije. Članom nemške ekspedicije so beli medvedje raznesli merilne aparate in dereze, jim požrli sladkor in sveče, da, celo gumijeve stcklcnice in zavojčke, tobaka; iz stek» lenice s špiritom so potegnili plutovi» nast zamašek. Pravkar se je bil eden izmed njih lotil dnevnika, ko so jih zasačili in srečno pregnali.
Beli medvedje v splošnem ne po» znajo zimskega spanja, marveč se vso zimo klatijo po svetu. Izjema velja zgolj za breje medvedinje, ki se prav pozimi umaknejo na varno mesto in imajo mladiče v najbolj mrzlih mese» cih. V ta namen si medvedinja pri» pravi ležišče pod pečinami ali ledeni» mi ploščami; včasi pa si izgrebe dup» Ijino kar v sneg. Ker ondi pogosto in obilno sneži, jo kmalu pokrije sneže» ' na odeja, ki jo varuje pred hudim mrazom. Preden se medvedinja vleže, se tako založi z maščobo, da živi od nje vso zimo, zakaj ležišča ne bo za» pustila, dokler ne bo pomladno soin» ce že dokai visoko. Med tem je že skotila mladiče. Doba nosnosti znaša
pri tej živali kakih osem mesecev; ima pa 1 do 3, po navadi pa 2 mladi» ča. Pri porodu niso večji od podgane, saj tehtajo le okrog tri četrt kg in ostanejo prve 4 tedne slepi. Neki raz» iskovalec pravi, da krulijo kakor mladi prašiči; ko pa dosežejo 6 mesecev, so že veliki kakor jazbec. Že zgodaj morajo z materjo na lov, drugače pa rodnica prav po materinsko skrbi za nje, jih neguje, hrani in brani. Tudi takrat, ko so že dovolj močni in sa» mostojni, deli mati z njimi vse nevar» nosti in tegobe. Prav zgodaj jih uva» ja v njih medvedji obrt: uči j;h nam» reč plavati in zalezovati ribe. Majhni vajenci se brž upeljejo v skrivnosti svojega življenskega poklica ter si sku» šajo urediti to svoje delo kolikor mo» či udobno; že so veliki dečki, ko še vedno najraje počivajo na hrbtu svo» je matere. Dve leti ostanejo z mater» jo, zato se medvedinja zabreji le vsa» ki dve leti.
Raziskovalci in polarni ribiči nam pripovedujejo mikavne zgodbe o po» žrtvovalnosti in zvestobi mater pri be» lih medvedih. Scoresby poroča: Med» vedinjo, ki je bila z dvema mladiče» ma, je zalezoval oborožen pomorščak. Najprej je skušala svoja mladiča ta» ko vzpodbuditi k hitrejšemu teku, da je venomer tekla pred njima in se če» šče ozirala. Pa tudi s posebnimi kret» njami 'n svojevrstnim, svarečim tonom v glasu ju je vabila k begu. Ko pa je videla, da se ji zalezovalcc bliža, se je potrudila, da bi mladiča pognala na» prej, zato ju je neprestano suvala in porivala. In res se je srečno umakni» la in izginila z mladičema med ledeni» mi gorami.»
Ali so beli medvedje divji in člove» ku nevarni? O tem se je njega dni ve» liko pisalo in govorilo. Zdi se, da je z njimi tako kot z vsemi drugimi ro» parskimi zverinami. Samo sestradana ali silno razdražena zver napade tudi človeka. Ljudje, ki so veliko opazovali življenje belega medveda, soglasno pravijo, da ni človeku nevaren. Nor» denskyôld je strnil svoje dolgoletne izkušnje v to»le mnenje: »Če sreča be» lega medveda neoborožen človek, za» dostuje, da močno krili z rokami in vpije, pa bc kosmatinca preplašil; kdor bi jel bežati pred njim, je lahko siguren, da ga bo imel kmalu za peta» mi. Če pa jo medved ranjen, se večino sam umakne.« PechneLLocsche misli, da bi bilo napak, če bi radi tega videli
v belih medvedih strahopetce; bolj se mu zde previdni, oprezni in plašljivi, hkrati pa od sile zvedavi. »Tudi med njimi najdeš včasi kakega vročekrvne» ga pobalina in če je beli medved zelo sestradan, se ne bo predolgo obotav» Ijal, da napade človeka, vendar so zgodbe, ki krožijo o njegovi krvoloč» nosti, po večini izmišljene in pretira» ne. Medvedje ao radovedni in požreš» ni; če opazijo na pusti, enolični lede» no»snežni ravnici kaj živega, jim žilica ne da miru, da ne bi tega spoznali in preiskali. Tako se češče približajo tudi ljudem. Ker dirjajo zelo naglo, se mar» sikdo prestraši in se takisto spusti v beg, kar bele kosmatince še bolj vzpodbuja, vendar pa resne nevarnosti ni -t- izmed sto primerov je nemara le eden, kjfr bi bila ta beseda primerna.«
O takem napadu pripovedujejo tade dogodek: Na Spitzbergih je lovila po» sebna ekspedicija bele medvede. Po» bili so jih 18 in ulovili 2 mladiča. Ko je nekaj lovcev opazilo v bližini ladje velikega medveda, so se brž razdelili in so eli z vseh strani korakati proti zveri, hoteč jo — kakor po navadi — prisiliti, da skoči v vodo, kjer bi jo brez posebnega truda ubili. Medved se je zdajci ustavil, vohal okrog sabe in se pripravil, da se vrže na enega iz» med lovcev. Le»ta je brž skočil iz mehkega snega na trdo ledeno ploščo in je sprejel zajetnega kosmatinca, ki mu je molel jezik iz ust, s krepkim udarcem. Medved je skočil nekaj ko» rakov nazaj, nato pa je znova navalil. Kljub temu, da je dobil par vročih udarcev po glavi, ni popustil in se je tako približal lovcu, da je moral le=ta uporabiti sekiro za led. V tem kritič» nem trenutku je tovariš ust. "lil iz re» volverj:. Krogla je medveda ranila, vendar pa tudi zdaj ni maral popustiti, šele drugi strel ga je vrgel na tla in ubil. Ko so žival raztelesili, so opazili, da je imela popolnoma prazen želodec in da je izginila tudi nekaj prstov de» bela slanina pod kožo. Torej je tega medveda le skrajni glad pripravil do takega napada.«
Beli medved ima največjega sovraž» nika v človeku, ki ga zaradi njegovega mesa, slanine in kože preganja, kjer le more. Lov na medvede (s puškami, su» licami in pastmi) ni nevaren, vendar pa zahteva nekaj izkušenj in spretno» sti. Pasti se medved spretno izogiblje in je to sredstvo v splošnem najmaijf usDešno
; Mladi medvediči se dado vkrotiti in Ho neke meje dresirati. V zooloških vrtovih se kaj kmalu udomačijo; tudi ižlcde prehrane nimajo posebnih za«
htev, čeprav jim morajo nuditi obilno hrano (meso, ribe, kruh). Če ravnajo z njimi vešče in skrbno, lahko prežive 4 ujetništvu 30 let ali še več.
E. Justin: Beli medved (lesorez p,0 sXiki E. FrisejaJ.
......................................
Ravnotežje in plavaška smrt
- Pri kopanju vtone vsako leto silno minogo ljudi; med njimi tudi mladi krepki športniki, izvrstni plavači, ki jim kaj takšnega človek ne bi nikoli prisodil. Nekam čudno se sliši, ko govore^ ljudje, do so utonili ali pa da jih je v vodi zadela srčna kap. V resnici umre večina teh ljudi na nečem povsem drugem: namreč na posledicah nenadnih motenj čuta ravnovesja.
Učenjaki so dolgo časa raziskavah', kje neki je sedež tega zagonetnega čuta, ki nam pravi: sedajle stojiš, sedaj'e si nagnjen nekoliko po strani, sedajle pa ležiš itd. Šele natančno opazovanje gluhonemih jih je napotilo v pravo smer. Pri gluhonemih so namreč opaža, da popolnoma izgube orijentacijo, če
zapro oči, dočim se normalnemu človeku kaj takega nikoli ne primeri. Celo slepec se natanko zaveda svojega položaja. Zanimivo je tudi da gluhonemi na gugalnicah, na vrtiljaku ali pa na vožnji po razburkanem morju skoraj nikoli na postanejo vrtoglavi, dočim se pri normalnem človeku v teh primerih skoraj redno pojavi omotičnost.
Iz fekušnje vemo, da organ ravnovesnega čuta ni itaiko strogo na vez an sam mase, kot m. ipr. vid na oko. Če izgubite oči, ne vidite ničesar več, dočim se čuit za ravnovesje oforami v neki maj-hin/i meri tudi še tedaij, če je organ, ki ga dojmuje, pohabljen ali pa če sploh manjka. V tem primeru pomaga nekoliko itïiP ter sploh čut za pritisk. Če se dr-
Zle malo postrani, tedaj so mekaiter® mišice bold napete kot diriuige. To zadostuje, da se človek zaveda svojega položaja. Ce človek leži, ne bo dvomil o item četudi mu čut za ravnovesje popolnoma mainjika, ker čuti vso svojo težo v hrbtu. Težki) pa je v vodi, kjer je človek zaradi vzgona tako rekoč brez teže, ne čuti nobenega pritiska iin Če ima pokvarjen ravnovesni organ, tako da se more zanesti le še na svoj vid.
Natančnejša raziskavama na ljudeh in živalih so pokazala, da je sedež ravnovesnega organa v glavi in sicer v mekam delu notranjega ušesa, o katerem so do zadnjega domnevali, da pripada ušesu. V mislih imamo preddvor. Sluha z ravnovesnimi kamenčki ali sta-fboliti in labirint. Poglavitni so ravnovesni komenčki, ki jih upravičeno tako imenujemo, iker niso nič drugega, kot emoistavini kamenčki, ki se tirkljajo v nekaki kožnati vrečici, ki je od znotraj vsa preprežena z občutljivimi živčnimi Sftanieamii.
*. Pred dobrimi 30. leti je naravoslovec Kreidls napravil zanimiv poskus, ki je mesipadibiitino dokazal, da je ta domneva povsem pravilna; poskuse je napravil na rakih. Te živali se večkrat leve pri čemer odviržejo oklepe iz trde roževi-naste kože. Primeri pa se, da nekatere (vrste rakov izgube pri tem iz ušes tudi ravnovesne kamenčke, kair ni nič ôud^ inaga, iker imajo oimemijeine vrečice po* polnoima odprite. Kakor hitro pa se ra< tkam oklep obnovi, si mesto dizigubljemiih is t a to lit ov vtaknejo'v ušesa nekaj čisto enostavnih drobnih kamenčkov .im izgleda, da jim ti prav dobro sHužijo. Kreidls je s sivioljiim poskusom rake ulka-nil na ita naiči/n: Osamil (jih je v baizeinilh, kjer mii bilo mobaniih kamenčkov, a me«, sto teh je v vodo natrosil želazmilh opilV kov. Ker ni bilo drugega mia razpolago,' so si morali ralki hočeš nočeš natakniti; v ušesa opiilke, iker sicer ne bi mogli plavati. Tedaj pa je KreidUs vzeli ma-» igneit in se z injim približal živalicaim. Ralki so se začeli premetavati po vodi kakor pijani in Kreidls jilh je lahko z magnetom spravi v takšno lego kot je ihotel. Izgledalo je. koit da bi bili iralki vsi iz železa in jih magnet oale privlači.
Pri višje razvitih živalih, n. pr. pri ^vretenčarjilh je orgain za ravnovesje že mnogo popolnejši kot n. pr. pri rakih in obsega še tako zvani labirint v ušesih Tega tvorijo trije cevaisti ohlolki, ki zav-szamajo tri poglavitne lege v prostoru^ У o blokih je - nešit^ .irci-i'.'il} cm-k najs
polnljenâh z neko tekočino, ki se pri pre* mikanjiu telesa pretaka sam in tja, s če« irner vpliva na živčevje in na ta način registrira, v kakšni legi se nahaja telo.
Pri vretenčarjih, med katere spada i Človek, so glavni organi ravnovesnega čuta labirint iln pa že omenjeni statoliiti, ki jim pomaga še otko in različni refleksi ma pritisk, ki smo jih tudi že omenili. Vsi ti dokaj zamotamo ustrojeni organ® skupaj pomagajo človeku obvladati telo. Primerjamo jih lahko z nekakšnim navznoter obrnjenimi očesom, ki skrbno čuva nad vsemi gibi in legami našega [telesa v prostoru.
Nekateri naravoslovci so dognali, da je labirint posebno visoko razvit pri nekaterih živalih in s tem si tudi razlagajo- izredno visoko razvit čut za ori-jentaoijo, ki se opaža pri nekaterih vrstah ptic. Kako bi sicer mogli tolmačiti čudovite sposobnosti poštnih golobov, ki jih v kletkah, po železnici prepeljejo desetine in desetine kilometrov daleč od rodnega gnezda, odkoder se ptice same povrnejo nazaj. Naravoslovci, ki so se s tem podrobneje pečali, si te sposobnosti predstavljajo tako, da se ptici vsa pot, vse različne smeri in položaj, ki jih je med potjo zavzemala, vtisnejo y spomin n. pr. slika kake dolga poti,
& .$>1КАШ4.: STARA ШЛТЛ
ki smo jo skozi natanko opazovali. Za takšno razlago je seveda treba predpostavljati izredno občutljiv ravnovesni organ in goloba lahko smatramo, da ima med vsemi živimi bitji najpopolnejšega. Človeški labirint je več ali manj degeneriran in izpostavljen tudi vsakovrstnim motnjam. Te motnje se najpogostejše javljajo pri obolenju notranjega ušesa, a povzročajo jih tudi različna druga draženja kot n. pr. električni tok, prenaglo vrtenje, sprememba zračnega pritiska, a pred vsem hitro izmenjavanje temperature, ki ima včasih usode-polne posledice. Učenjaki so prišli na to; da labirint povzroča vse tiste motnje, ki jih s skupnim izrazom imenujemo omotičnost, ki ni nič drugega kot izguba čuta za orijentacijo. To se najče-ščeje primeri pri plesu, skakanju in plavanju ter pred vsem pri onih ljudeh, ki imajo ušesni bobnič ranjen ali pa so ga pri kaki bolezni ali drugi nezgodi sploh izgubili. Posebno pri plavanju vdre v tem primeru kaj rada voda v notranje uho in s tem moti labirint, ki zapelje človeka k napačnim gibom rok in s tem spravi celo telo v napačno lego. Temu se navadno pridruži še tako zvana reak-
cija padanja, ki človeka končno pogubi. Ulovek se začne vrteti v vodi kakor pijanec, ki ne čuti pod nogami trdnih tal in se motovili toliko časa z glavo navzdol, dokler ne pride čisto na dno. odkoder ni več poti nazaj.
Ta pojav imenujemo plavaško smrt, ki se jo navadno zamenjava s srčno kapjo. Prvi jo je spoznal in opisal naravoslovec Gtittich, ki pravi, da se morajo ljudje, ki imajo kakorkoli poškodovana notranja ušesa, skrbno izogibati skakanja na glavo in potapljanja v vodi, kajti pri tem edino še zanesljivo sred» stvo — človeško oko ne more pomagati proti orijentaciji. Navadno plavanje, pri katerem je glava z ravnovesnimi organi vred nad vodno gladino samo po sebi ni nevarno. Pri tem se človek lahko orijentira z očmi, ker ima vedno pred seboj tisto mejo, ki loči oba medija, vodo in zrak, in četudi bi se v tem primeru pojavile motnje ravnovesnega organa, bo še vedno lahko razsodil, kaj leži zgoraj in kaj spodaj. Vsekakor bi bilo priporočati tistim ljudem, ki so kakorkoli nagnjenj k omotičnosti, naj si pr! kopanju zamaše ušesa z vato, katero so prej namočili v olju.
Vidov dan 1.1914, v Sarajevu
(Ob Hletnici)
Nedelja 28. junija 1914. Vreme je krasno: nebo je brez oblačka in docela višnjeve barve, kakor je zmerom v gorah ob jasnih dneh. Vidi se, kakor da bi bilo Sarajevo z okolico posuto z zlatim prahom. Gore se zde v junij« skem solncu nekam prozorne. Majhna reka, ki teče skozi Sarajevo, je čista, ko da bi tekle solze. Sence so globoke, kakor da bi hotele obvarovati pred solncem še zadnje ostanke nočne tc» me. V zraku se čuti nekaj prazničnem ga; gorko solnce je opijanilo tudi ptiče in je dalo vsej prirodi po tednu nepre» stanih neviht prekrasen blesk.
Ulice so v zastavah. Množica, ki je z vseh koncev obeh dežel prihitela v Sarajevo, nestrpno vrvi sem in tja. Že so zavzeli svoja mesta orožniki in agenti tajne policije. Muslimani, ka» toličani in Žid je odhajajo z doma in iz oči jim sije radovednost in veselje, med tem ko so se pravoslavni zatekli v cerkev, da molijo za vse mrtve od Kosovega do danes. Saj je vidovdanski
praznik, dan, ko narod žaluje.
Po taktičnem načrtu Danila Iliča so sc imeli atentatorji razvrstiti takode: Čabrinovic na prostoru med obema mostoma na obrežju, nekoliko dalje od njega Gavrilo Princip, ki naj bi bil oborožen z revolverjem in z bombo; pred magistratom bi imel stati Gra» bež. Izmed skupine Danila Iliča, ki so se ji priključili iz Srbije došli atenta» torji, se je imel mladi Popovič posta» viti pred muzejem, Vasa Čubrilovic pred liccjem in Mehmedbačič na mest» nem korzu. Da ne bi vzbujali pozor« nosti, so se domenili, da se mora vsak pomešati med množico ondi, kjer je najbolj gosta, govoriti prav glasno in ne se skrivati pred agenti.
... Princip je že na poti na usodno mesto. Ne mudi se mu: še ima dovolj časa. Slovesen prihod Franca Ferdi» nanda je določen točno na deseto uro. Ko hodi tako po ulicah, se slučajno
ustavi pred izložnim oknom neke trs govine in vidi v steklu svojo podobo: bil je bled v obraz in oči so mu vro» čično plamtele.
—	Ali se nemara bojim?... je vpra» šal vznemirjeno in si je s tresočo ro» ko popravil ovratnik. Bil je osupnjen nad samim seboj, ko se je videl tako jzpremenjenega.
—	Ah, saj bo minilo, — si je dejal in je s pospešenimi koraki stopal dalje. V bližini je bila majhna kavar» na Semiz, kamor je po navadi zahajal. Krenil je tja in je vstopil. Od tu je nervozno zrl na ulico. Kdaj pa kdaj ga je streslo po životu. Vročica. Mno» žica je vrvela po ulici. Videl je mno» go dragih mu oseb; spomin na to ali ono mu je šinil po možganih tako naglo, kakor je šinila po tleh senca oblaka, ki ga je bil veter pognal mimo solnca. Zdelo se mu je, da vse dobiva sanjsko podobo. Iz sanjarenja so ga vzbudila znana dekleta, ki so prišla v bližino kavarne. Brž jih je povabil k sebi, jim ponudil limonade in kolačev, se smejal z njimi. Čutil je, da se iz» gubljajo temne, negotove misli; le na dnu duše je čemel moreč občutek.
čabrinovič je že čakal na svojem mestu. V njegovi neposredni bližini
sta bila samo dva človeka: orožnik in neki bebec, ki ga je poznal vsak člo» vek v Sarajevu. Medtem ko so v pra» voslavnih cerkvah molili za mrtve, se je oglasilo ob pol enajsti uri nekje v ozadju bučanje človeških glasov; iz tisočev grl so prihajali «živio» klici in se izgubljali kakor grom nekje pod gorami.
Že se je pojavila povorka na začet» ku ulice. Opazil je vrsto avtomobilov. Segel je v žep in je odvil bomLo.
—	V katerem vozu je njegova ce» sarska Visokost? — je vprašal orož» nika.
—	V prvem, — mu je odvrnil mož postave, ki se je skrbno oziral na vse strani, le Čabrinoviča ni pogledal.
Avtomobili so se približali: počasi in veselo. Ob šoferjevi strani je plapo« lal avstrijski prapor črnožolte barve. Tik šoferja je sedel adjutant. V vozu sta bila Franc Ferdinand in soproga, njima nasproti pa je sedel vojaški gu» verner Bosne in Hercegovine general Potiorek.
V trenutku, ko je bil avto tik pred njim, je Čabrinovič z naglo kretnjo vrgel bombo na rob nabrežja. Začulo se je prasketanje. Nekaka majhna, grozeča stvar je letela nasproti nad»
; унњ U^JU. f\fo fy JK+A	fr
^а^Ч fi^u. ty-њ ПелГу«^*. J.	J^^J,
y^f A. A^АМ^ p Gftn&f, p- сЛо-њсмг« л^ /с. сГиЈ^ " jWWà-	/ћАЈП^ t^fUsun	От	p tučut^
/Du к, tySûsric^afyy'a UT*	(^оу^	, *>y
t^u-f. tfrÏMZfi ^ cf^-ô^/^* h^Mw^ђ es. ftfl^-yk 'f^oM^uToijyy JL. y fâypnsSy Jturfu. Ay /«г-Љл | ^.OUMMZuuta. ^a^ySp^


X

ZADNJE PISMO GAVRILE PRINCIPA.
jvojvodi in se ustavila na "desni strani avtomobilove karoserije. Nadvojvoda ^Ferdinand je mirno sunil bombo, ki je padla pred sosedni avto. Začul se je stra» Jiovit pok. Bomba je izkopala veliko luknjo v tlak in vrgla na vse strani kamenje in prst. Med njim so leteli po ;zraku drobci železa . — K sreči ni bil nihče ubit. Ranila je samo nekega pol*
— Kaj, — je zavpil Ferdinand to« rgotno — prišel sem v Sarajevo in sto me pozdravili z bombami?
Začel je vpiti in se je videlo, kakor da bo vsak hip zgrabil koga za vrat. Tedajci stopi k njemu kneginja Ho« henberg in mu šepne nekaj besed, Ferdinand se sovražno ustavi in za* ypi.ie;
■SARAJEVO: Mestna h
Кб^ЂТка Iz -n a dvôjvo (3 o ve spremstva' jter več oseb iz množice. ' Vsi so bili lahko ranjeni. Čudež. Šipe na okoliških oknih so se razbile in steklo se je žvenketaje vsulo na tlak, celo železna vrata okoliških trgovin so se preluks njala kakor da bi bila iz kartona.
Avtomobili so nadaljèvali vožnjo. Treba je, da se izvrši program. Med» tem je Čabrinovič urno skočil v .bliža njo vodo. Ljudje so se spustili za njim; vlovila sta ga orožnik in neki Nemec. Odvedli so ga na policijsko ravnateljstvo, ki je bilo prav blizu. Orožniki so ga morali braniti preti razjarjeno množico, ki ga je napadala s pestmi.
Povorka se je ustavila pred mestno hišo, vso okrašeno z ogromnimi za« stavami. V veliki sprejemni dvorani je pričakoval gosta občinski svet. Možje so že izvedeli novico. Župano» ve roke so se tresle. Začel je govoriti jecljaje in medlo.
Ferdinand je bil ves rdeč od jeze. Oči so mu zlohotno bliskale. Občinski možje so osupli ostrmeli, 4 — Nu, govorite zdaj!, '
Župaft jame govoriti. Ves se trese. Izraža veselje Sarajeva, da ga je viso« ka dvojica počastila s svojim obiskom. Ali nihče ne veruje tem besedam —. še sam ne. V ozračje je leglo nekaj težkega, kakor slutnja bližajočih se strahot. Medtem ko mu je župan pred» stavljal posamezne občinske svetnike, je Ferdinand mislil, kako bi najuspeš« neje kaznoval Sarajevo.
Ko so odhajali iz mestne hiše, je re# Kel generalu Potioreku:
—	Slutil sem, da se mi bo v vašem Sarajevu pripetilo kaj takega!
Potiorek je bil ves rdeč od sramote in ni vedel, kaj bi.odgovoril.
—	Ali se bo tako nadaljevalo? —> 3e vprašal Ferdinand generala skora prezirljivo.
—	Visokost, — je zajecljal Po« tiorek, — ne verjamem, da bi se utegnilo kaj takega ponoviti... Tre» ba pa je kaznovati mesto Sarajevo za» radi te sramote, zato naj Vaša cesar» ska Visokost odredi, da se razveljavi slavnostni program in da se odpeljemo naprej po. obrežju, ne pa po tej»ltf cesti.
Ferdinand je sprejel generalov preda log; tako je zapečatil svojo usodo. Če ne bi storil tako, ga ne bi bila zadela Principova krogla. Nevarnost je nam» reč medtem že minila. Grabež ni mo» gel uporabiti svoje bombe, ker je bil krog in krog obdan s policijskimi agenti. Mlademu Popoviču je na mah zmanjkalo poguma, dasi je stal na ne» zastraženem prostoru. Vaso Cubrilovič in Mehmedbačič sta takisto odrekla.
Na začetku ulice Franca Jožefa je Potiorek opazil, da je avto, ki je imel voziti pred nadvojvodovim, krenil v pr» votno določeno smer. Naročil je šo» ferju, da mu ne sledi. Уог se je usta» yil.
Nesreča je bila neizogibna,'
vzplamtelo sovraštvo. V hipu ni videl nič drugega ko voz pred seboj.
Naglo, silno naglo je položil bombe na tla, da bi jo bil sprožil po atentatu in se tako ubil. Nato je urno pograbil revolver in izprožil roko. Avto je vo» zil počasi, ker se je obračal na ulič» nem vogalu. Samo en hip — v pogledu Franca Ferdinanda je zasijal blazen-strah, ko je opazil vanj naperjeni re*i volver — tudi orožnik blizu Principa se je zganil, opazivši gesto mladega^ človeka, — tedaj pa je udaril prvi strel. Vojvodinja se je pogumno dvig» nila, da bi skrila Ferdinanda s svojim: telesom, a je bilo že prepozno, zakaj: krogla je že, zadela. Hip „nato, j e počUa
SARAJEVO: 'Motf, pri J
Ko Je Princrp zaslišal pok Čabrino? Vičeve bombe, je brž pustil svoje toJ varišice in je krenil na ulico. Podvizal se je na prostor, ki mu je bil dolo» čen; ko je stopil na ogel ulice Franca Jožefa, je prestolonaslednikov šofer pravkar obračal avto po Potiorekovem1 ukazu.
Avto Franca Ferdinanda je bil ko* maj tri korake pred Principom. Spoznal je nadvojvodo in Potioreka, ki je se» del nasproti vojvodinji. Ko je ugledal toliko zasovraženega zatiralca bosen» ekega ljudstva, mu je x srcu znova;
se Џ i&rršil zteniab
'drugič: krogla; îci Je bila nartiehjcna" Potioreku, je šla v trebuh vojvodinje.*;
tVse to se je zgodilo tako naglo, ka» kor da bi se nenadoma zabliskalo na: ulici. Avto je še vedno počasi vozil. • Tcdajci se je masa zganila. Princij?! je zaman skušal sprožiti bombo pod' sabo. Že so segle neštete roke pof P jem. Z drugega avtomobila so urno( skočili na tla častniki iz Ferdinando* vega spremstva in izdrli sablje, pla«j nivši v smer proti atentatorju. Sto udarcev je padlo po Principu. Tepli so| ga orožniki, častniki, muslimani ia:
židje, ki so zmerom pogumni, kadar je treba napasti človeka, ki se ne more braniti.
Usoda je bila zapečatena. Usoda nadvojvode in njegove soproge. In usoda Principova. Po José Almiri.
Iz življenja pr
Najbolj divje plese prirodnih narodov nahajamo pri zamorcih centralne Afrike, v osrčju težko prodirnih in obsežnih pragozdov. Ti plesi so pri vsakem plemenu popolnoma določeni in se večinoma dele v plese za moške in plese za ženske. Oboji nekako posnemajo opravila prvih in drugih. Možje črnci navadno ne poznajo nobenega dela. Lenarijo ves dan, (če jih k delu seveda ne priganja belokožec), in se udejstvujejo le v vojni. Zato posnemajo tudi njihovi plesi večinoma le boj. Dva črnca, ki sta v plemenu znana kot posebno »talentirana« za ples, tvorita centrum plesa. Opremljena s popolno bojno opremo, to je z živobarvnimi maskami na glavi, z mogočnimi perjanicami, odeta v kože zveri in opasana od najrazličnejših kovinskih obroče v, okroglih plošč in zapestnic, z dolgim okrašenim kopjem v desnici in podolgovatim ščitom, bodisi lesenim ali spletenim, v levici — tako opremljena plešeta ta dva predplesalca v središču kakega večjega prostora ples, ki sliči dvoboju ali borbi petelinov. Vsi drugi možje ali vojščaki, ki pa so brez opreme, ju obkrožajo v velikem loku ter v strnjeni vrsti izvajajo komplicirane plesne figure, in to vsi s čudovito enakostjo. Pri tem pride predvsem v pošiev udarjanje nog ob poteptano in bobnečo zemljo, vihtenje rok in zvijanje telesa, posebno v bokih. (Iz tega so nastale moderne »girls«.)
Ker pa se morajo ti plesi popolnoma držati takta, spremlja plesalce posebna godba. Vsako pleme ima izbrance, ki opravljajo to »godbo«. Godbo tvorijo bobni, narejeni iz izdolbenih lesenih kosov, prepetih z živalskimi kožami, kovinske palice, ki tvorijo, udarjajoče druga ob drugo zvonke glasove, primitivne piščalke in tudi kosti. — Intere-santen je postanek teh plesov, ki se pa ne da lahko ugotoviti. Ena možnost bi bila posnemanje boja, druga pa — posnemanje opic. Dognano je namreč, da opice, živeče v pragozdovih vedno v velikih skupinah, vprizarjajo v nočeh ob luninem svitu na kaki jasi v gozdu čud-
litivnih narodov
ne plese v dolgih vrstah. Pri tem tolčejo nekatere opice takt s primitivnimi bobni, to je z velikimi odpadlimi vejami ali z gorjačami udrihajo po vlažni in steptani bobneči zemlji. Tako bobnenje večkrat čujejo v pragozdovih raziskovalne ekspedicije, ki si sprva niso znale razlagati teh čudnih pojavov, dokler ni bila nekaterim dana redka prilika, da so si ogledali te opičje plesne večere iz zatišja. Dognati se sedaj samo ne da, ali posnemajo primitivni zamorski rodovi s svojim plesom boj ali pa opice...
Moški in ženske
Vsakdanje opravilo, skrb za dom in prehrano, pripada zamorski ženi, kakor sploh pri vseh primitivnih prirodnih plemenih, kjer postane žena, čim dobi moža, njegova sužnja. In tako plesi zamork večinoma posnemajo nekatera domača opravila, tako n. pr. kretnje pri ka-menitem ročnem mlinu, ali pa kretnje pri tolčenju z dolgimi lesenimi bati, s katerimi obdelujejo nekatere poljske pridelke ali sadeže v pokončnih sodih, kar nekako sliči tirolskim kmečkim pripravam za obdelovanje mleka v maslo itd. Radi tega temelje plesi zamork, ki se plešejo istotako v dolgih vrstah ali krogih, na ritmičnem tresenju, cepetanju z nogami in hitrem vihtenju rok, pri čemer je telo nagnjeno naprej. To so nekako prvi postanki »charlestona«. — Ne smemo pa si domišljati, da je življenje zamork, ki morajo opravljati vsa dela, posebno suženjsko ali bedno. Nasprotno — dasiravno pripada njim vse delo in imajo možje nad njimi skoro neomejeno oblast — ne zaostajajo zamorske žene mnogo za evropskimi, v svojih navadah in običajih seveda. Lepotič-je in sploh skrb za to, da bi »ugajale«, nima pri njih skoro nobenih meja. Kovinski okraski, ki si jih nadenejo do skrajnosti, kratki lasje z raznim dekorjem in vitka postava' — to je njihov ponos. In ta ponos je časih tako velik, da se ne ozrejo za nobenim moškim, če ni y svojem življenju ubil vsaj enega riva-
la ali če ni njegov vrat okrašen z dolgo vrvico nanizanih zob divjih zveri. Raziskovalci pripovedujejo celo, da pri njih ni nepoznano koketiranje in da polagajo veliko važnost na — barvo svoje kože. Mnogokrat se namreč najdejo zamorke, katerih polt ni črna, temveč lepe svetle barve, in mnogokrat se najdejo zamorke, ki potožijo belokožcu ali tudi črncu, kako so nesrečne nad tem, da je solnce preveč ožgalo njih lepo kožo ...
Abeceda primitivnih narodov
V veliko začudenje je bilo nekaterim raziskovalcem prirodnih rodov v njih odljudnih krajih, večinoma pragozdovih, da so različna plemena vedela že preje za njihov prihod, preden so se jim še približali, in da jih je plemenski kralj pričakoval s svojimi oboroženimi vojščaki, bodisi prijazno ali neprijazno. Od plemena do plemena vodi namreč skozi pragozdove ena sama pot, tako da ne bi mogel nikak sel biti predčasno pri onem plemenu, h kateremu so se namenili raziskovalci. Čudno je bilo torej, kako so zvedela ta plemena za njihov prihod, a kmalu se je tudi ta zagonetka razjasnila — zamorska plemena v pragozdovih imajo svojo — brzojavno pošto. Ta brzojavna pošta pa funkcionira samo ponoči, ko zavlada nad pragozdovi splošna tišina, motena le redko kdaj z glasovi lovečih zveri. Če hoče namreč kako pleme hitro sporočiti novico drugemu plemenu, se posluži bobnanja ob zemljo, čigar zamolkli glasovi se razlegajo v tihih nočeh neverjetno daleč. Plemena imajo med seboj popolnoma določeno nekakšno »abecedo«, katero si potem »brzojavljajo« s pomočjo vdarja-tija s kovinskimi ali sličnimi drogovi ob zemljo. Tako se to bobnenje razlega skozi pragozdove in pride do ušes sosednih plemen, ki tako neverjetno hitro zvedo novico. — Plemena pa imajo še drugo medsebojno pošto, Nočno bobna-nje slišijo namreč vsa okoliška plemena in tako si n. pr. dvoje plemen ne more sporočiti nič zaupnega. V ta namen se poslužijo sla, ki nese od enega plemenskega kralja do drugega — pisnio. To pismo sestoji iz večje ali manjše lesene palice, v katero so vrezana različna znamenja — pisava. Vsak kralj ima svojega moža, ki pozna take pisave raznih plemen in tako se ti kralji lahko med seboj šoorazumejo v primeru vojne ali kaj sličneea.
Umetnost
Poleg vseh teh koristnih »iznajdb« pa naletimo pri prirodnih narodih še na marsikatere druge posebnosti, h katerim spada predvsem njihova — umetnost. Ta umetnost je seveda samo likovna in temelji na upodabljanju in posnemanju narave. Obstojajo še druge 'umetnosti« prirodnih narodov, tako n. pr. pesmi, ki pa so razvite le redko pri nekaterih rodovih. Upodabljanje ljudi in narave zavzema važno mesto posebno pri domačih rodovih Amerike, pri Indijancih.
Pri primitivnih narodih sploh igrajo veliko vlogo hrabrost in vrline vsakega posameznika, ki se trudi, kolikor se da, da bi dosegel med svojimi sopleme-njaki ugled in dostojanstvo. Radi tega se mora uriti v vsem, kar mu pripomore do teh »časti«, in ker nima nobenega drugega učitelja, se uči — od narave. V neposreden stik z naravo samo pa ne pride nihče drug izmed prirodnih rodov, kakor baš Indijanci. Pri tem niso mišljeni seveda tisti Indijanci, ki žive pod vplivom kulture in civilizacije v državah Amerike v večnem stiku z belo raso, temveč tisti, ki še žive v težko dostopnih krajih ogromnega ameriškega kontinenta, skriti daleč za visokimi gorami in ločeni od sveta. Obsežno hribovje, nedogledne stepe in rodovitne prerije, pa bujni pragozdovi — to je domovina indijanskih prirodnih rodov. In dognano je, da se n. pr. afriški pri-rodni rodovi ne zatekajo toliko k naravi po pouk, kakor ameriški. Dočim žive prvi v velikih plemenskih skupinah v svojih kolibah, zavarovanih z močnimi in zverem težko prestopnimi lesenimi ogradami, in iščejo stika z naravo le v toliko, kolikor jim je to potrebno za vsakdanje življenje, — toliko bolj žive indijanski prirodni rodovi v večnem stiku z naravo, seveda tudi združeni in bivajoči v skupnih taboriščih, drugače pa živeči večinoma posamezno. Junaštvo in množica izvršenih težko izvedljivih činov ima pri njih ne glede na starost največji pomen, in ugled pri svojem bratu ali plemenu si more priboriti kdo le na ta način in se tako dvigniti do višjega mesta, n. pr. postati glavar.
Čudno je baš to, da se pripadniki teh" primitivnih prirodnih rodov, ki z naših vidikov žive na tako nizki stopnji kulture in v tako nizkem duševnem razvoju, da se ti zatekajo k pouku k naj-
popolnejšemu in do potankosti boljšemu od vseh strojev, ki si jih je izumil človek — k naravi. Oni vedo, kje morajo iskati kulturo za svoj um in srce.
Narava — večni učitelj
Da pridobi na hrabrosti, junaštvih in vrlinah, se gre prirodni Indijanec učit v naravo, a ne kar na slepo, temveč si izbere svoj vzor, navadno kako žival, katere lastnosti hoče posnemati. Če s svojo vztrajno in dolgotrajno vežbo doseže lastnosti dotične živali (n. pr. hrabrost, zvitost ali druge zmožnosti), mu njegov rod dovoli nositi ime dotične živali in tako dobiti svoj — totem. Ta totem je baš tisto, kar nas posebno zanima in s čimer se hočemo seznaniti.
,TOTEMI
Totem bi pomenil po naše prapor, ali ime ali monogram dotičnika z znaki njegove hrabrosti in njegovih vrlin. Tako je na totemu upodobljena navadno žival, pri večjih totemih pa tudi vsa dela in junaški čini po vrsti. Ti totemi so iz lesa, izrezljani in poslikani z živimi barvami. Umetnost njih izdelave dosega izredno visoko stopnjo. Med indijanskimi plemeni žive namreč »umetniki«, katerih edino opravilo je izdelava totemov. Ker si torej vsak posameznik ne zna sam narediti svoj totem in ga mora tako dati izvršiti takemu »umetniku,« ga stane to seveda veliko denarja in si tako svojega totema ne more vsakdo omisliti. Radi tega se zgodi, da imajo največje in najlepše toteme pač le glavarji plemen in drugi imenitniki.
Kadar si ti hočejo nabaviti svoj totem, skličejo »umetnike« z vseh strani. Ti določijo in pripravijo poseben les ter ga grobo obdelajo, nato pa prvi izmed njih izdela na njem provizorno obliko, katero potem pod njegovim vodstvom drugi izvrše do potankosti. Taka dela trajajo navadno precej dolgo, ker so izdelani okraski do najmanjših podrobnosti. Kadar je totem gotov, priredi lastnik veliko slavnost, pri kateri totem postavijo na odkazano mu mesto, navadno pred vhod, včasih pa tudi ob stebre vhoda. Posebno bogati glavarji si nabavijo toteme, ki tvorijo vhod v njih bivališče. Predstavljajo namreč glavo kake zveri z na stežaj odprtim žrelom.
Totemov pa nimajo samo posamezniki, temveč tudi rodovi in plemena. Te seveda čuvajo in branijo pred sovražniki. Totem jim je namreč nekaj svetega, ker smatrajo, da je nji usoda v tesni zvezi z njim. Zato ga čuvajo in v teku svojega življenja izpopolnjujejo in krase z znaki junaštev, večinoma z zobmi zveri, z rogovi in repi prerijskih živali. Totem in lastnik nosita seveda skupno ime, tako n. pr. Velika kača, Medvedje srce, Hitra antilopa. Rdeči panter itd.
To so nekatere posebnosti in zanimivosti primitivnih rodov, ki žive danes v razmerah, kot so živeli ljudje v naših krajih za časa stavb na koleh. Nebroj je še teh narodov in preden jih bo bela rasa »osrečila« in dvignila na svojo stopnjo, bo imela še precej dela...
Kultura in civilizacija bele rase, ki se je tekom par tisočletij in zadnjih stoletij dvignila na današnjo visoko stopnjo, je ž a od.nekdaj začela siliti čez meje sve-
le prvotne domovine. Iz Evrope, ki je sedež bele rase in njenega napredka, so se začele po spoznanju in odkritju vse naše zemlje odpirati poti v obširne dežele, kjer sta kultura in civilizacija pričeli svoje delo in z neskrhljivo sekiro izsekavali divje pragozdove zaostalega sveta.	i Belopolti mož je prodrl v kraje teh še pristnih prirodnih narodov le toliko, da jih je spoznal in ugotovil njih obstoj, ne pa, da bi že nanje vplival. In zanimivo
fcOJščAK
je življenje teli prirodnih" narodov, k? žive v znamenju svoje lastne kulture. Mnogo je teh rodov, ki žive tu in tam skriti za gorami, med pragozdovi ali obdani od večnega snega, bodisi v Ameriki, v Afriki ali v obsežnih pokrajinah večno s snegom pokrite severne Sibirije ali v drugih polarnih pokrajinah, od koder prihajajo vedno poročila o odkrit j u kakega plemena, do katerega še ni stopila naša noga. Zanimivo je njih življenje v boju s prirodnirni silami, a še zanimivejše je njih zasebno življenje, predvsem stopnja umetnosti, njih posebnosti in navade, medsebojni odno-šaji raznih plemen, predvsem pa — njihova iznajdljivost na polju olajšave in ole-pšave vsakdanjega življenja ter kutt nadnaravnih sil. Ogledati si hočemo nekatere navade in posebnosti teh prirodnih narodov, ki so posebno zanimive in malo znane.
Kakor so druge rase prevzeie oo oeiei rase kulturo in civilizacijo, tako je obratno prevzela bela rasa v modernem času od rodov in ras proste pri-rode — ples. Eksotični plesi, ki so v povojnih letih zagospodovali nad vsemi drugimi plesi, ki pa so v zadnjem času žj nekoliko porinjeni v ozadje, izvirajo iz narodnih plesov primitivnih narodov. Seveda so bili ti plesi potvorjeni in tako spremenjeni, da niso nikakor več »ličili onim prvotnim riarodmim plesom,-katerih izvajanje poznajo le oni, ki so jih vajeni skozi vse svoje življenje.
K običajem in navadam slehernega naroda spada brez izjeme tudi — narodni ples. Znani so kozaški plesi, slovanski plesi sploh, škotski, španski in drugi plesi.	'<-
Čim bolj so narodi oddaljeni od centra civilizacije in kulture, tem resnejši, Je psi in tehnično na višji stopnji so ti plesi, in Čim bolj so narodi nastanjeni od severa proti jugu, tem bolj se njih plesi izpremiinjajo iz mirnih v vročekrvne. Doeirn igra pri prvem veliko vlogo tudi stopnja narodove lastne kulture,-velja drugo — dosledno — narodni plesi rodov v polarnih krajih obstoje le iz mirnega, a hitrega in po taktu določenega prestopanja z ene noge na drugo, narodni plesi rodov ob ekvatorialnih pokrajinah pa so divji, s popolnoma razgibanim telesom. Pri teh plesih ne sme manjkati ropota in rožljanja s kovinskimi in drugimi predmeti, kar se je v kulturnem svatu preobrazilo v jazz,
Pisava in i
У začetku tega meseca je zboroval v Parizu II. mednarodni kongres gra» fologov, na katerem so podali razni udeleženci s svojimi poročili izčrpen pregled čez stremljenja in izkustva svojega zanimivega znanstvenega po» dročja. Dočim smatra širša javnost in del znanstvenega sveta grafologijo (pi» savoznanstvo) še vedno za nekakšno okultistično zadevo, ki ji z naravnimi zakoni in s treznim proučevanjem ne moreš do živega, a jo mnogi sodijo ce» lo kot domeno bedakov in pustolov» cev, je pokazal pariški kongres, da jo jemljo resni učenjaki popolnoma dru» gače, da jo bazirajo na ugotovitvah, ki niso nič manj trdne,in preizkušene ne» go ugotovitve vsake druge realne vede. Znani raziskovalec dr. Robert Saudek je v kratkih potezah navedel činjenice in zakone, ki določajo tako osebni ka» kor splošni značaj vsake pisave in ki so plod dolgotrajnega proučevanja po laboratorijih vsega sveta z eksaktnimi znanstvenimi metodami. Največjo ulo» go med temi metodami igra kinemato» grafsko snemanje.
Činjenice, ki določajo osebno pisavo.
Pisava vsakega človeka zavisi po Saudekovih izvajanjih od 12 okoliščin, a iz tega, kako neke okoliščine prevla» dajo druge in jih izločajo, se poraja njena končna podoba. Te okoliščine so sledeče:
1.	Mehanične (pero, črnilo, papir itd.) Znano je, da ni n. pr. vsako pero za vsakega človeka «dobro» in kako se pisava spreminja, če pišeš z dvema različnima peresoma'. Notranjo meha» nično strukturo (zloženost, sestavo) pi» save raziskujejo ponajveč z drobno» 'gledom.
2.	Stopnja pisne zrelosti. Popolnoma dozorela je pisava tedaj, če nas pri pi» sanju ne motijo dvomi n. pr. o obliki črk in o pravopisju kakšne besede. V tem zmislu dozorel pisec se lahko po» stavi z nerazvitim pisanjem, nerazvit pisec pa samovoljno nikoli s polno pis» no zrelostjo.
3.	Okultno (trenutno) fizijološko stanje pisca med pisanjem. Če primer» ja'no pisavo istega človeka iz različ» nih časov, opazimo na prvi pogled, ka»
jeni zakoni
ko vpliva različno stanje na značaj njegove pisave.
4.	Kronične (trajne) fizijologične ovire. Takšne ovire nastanejo n. pr., če izgubi oseba ud ali čut, ki je sode» loval pri pisanju in tudi to daje pisavi posebno lice. Vendar je dokazano, da se naš osrednji živčni sistem sčasoma prilagodi tudi takšnim novim razme» iam.
5.	Hitrostna stopnja pri pisanju. Ta činjenica je jasna na prvi pogbd. Z lieštevilnimi eksperimenti so določili grafologi tabelarično vrsto znakov, ki kažejo naglico, s katero je kakšen člo» vek pisal.
6.	Značaj pisave, ki so jo učili v šoli: n. pr. pokončna,. ležeča, okrogla itd.
7.	Narodnost pisčeva. Razni narodi pišejo isto črko v različni obliki, pri» seljenci se med novim narodom sčaso» ma naučijo njegovih oblik, kakor da so jim prirojene.
8.	Osebna stopnja vizualne (gledne) občutljivosti. Pisave vojnih slepcev so n. pr. nekoliko drugačne nego njih pi» save, ko še niso bili slepi.
9.	Grafična izrazljivost. Tu je upo» števati v prvi vrsti osebno estetsko kultiviranost pisca.
10.	Stopnja nečimernosti, poze in po» snemanja po eni strani, stopnja na» ravnosti po drugi. Pisavi se prav do» bro pozna, če se je hotel človek ž njo «postavljati» in če se sploh rad «po» stavlja» ali ne.
11.	Stopnja olike, poznanje tujih je» zikov, pisnih slogov itd.
12 Položaj črke v besedi ali stavku. Podoba črke je dosti odvisna od tega, če stoji sama zase, na začetku, v sredi ali na koncu besede.
Zakoni pisalnih gibov
S pomočjo kinematografije so od» krili znanstveniki celo vrsto zakonov, po katerih se vrši pisanje in ki so ve» Ijavni za vse. Teh zakonov je 11, 4 nadaljnje pa so ugotovili z drugačnimi eksperimentalnimi načini.
1.	Nihče ne more napisati oglate oblike, ne da bi se pred prehodom iz ene smeri pisanja v drugo ustavil za odlomek sekunde.
2.	Z rastočo naglico pisanja se pi» sava nagne za približno 10°.
3.	Vsak človek piše tako, da napra» vi preprosto ravno črto z različnimi hi»
trostnimi stopnjami. Hitrost najprvo narašča, doseže neki višek in se proti koncu črte spet zmanjša.
4.	Mehanične ovire (n. pr. košček papirja v peresu) zmanjšujejo hitrost pisanja samo zaradi vizualnega (gled» nega) dražljaja. Pisava slepcev takšnih ovir ne pozna.
5.	Močnejši pritisk zmanjša hitrost pisanja, a ne zaradi trenja, temveč ker se prsti prilagodevajo temu pritisku.
6.	Vsak človek piše daljše poteze hi» treje nego manjše.
7.	Vsaka sprememba pisalne smeri povzroča zmanjšanje hitrosti.
8.	Oblika prejšnje ali naslednje črke ali obeh skupaj povzroča zmanjšanje hitrosti pri prehodu iz ene smeri v drugo.
9.	Vsak nov nastavek peresa povzro» či najprvo kratek premor, preden zač» ne sploh pisati. Zato se pri hitrem pi»
sanju prekinjevanja po možnosti iz» ogibamo.
10.	Pisanje pik je daljše nego pisa» nje kratke črte, n. pr. vejice.
11.	Črte, ki pokrivajo poteze zmanj» šujejo hitrost pisanja, ker ustavljajo smer pisanja proti desni.
12.	Pisanje pisave v ostrem kotu je lažje in hitrejše nego pisanje v topem kotu.
13.	Podaljški črk navzdol gredo laž» je od rok nego podaljški navzgor.
14.	Ritmična izmenjava različic med tenkimi in debelimi črtami je posledi» ca fizijologično neoviranega pisanja.
15.	Vsak človek s polno pisno zre» lostjo kaže neki pisni pritisk, ki mu je popolnoma izviren in ki se spreminja v krogu njegovih osebnih možnosti s stopnjo pisalne hitrosti. ■
Toliko za uvod k strokovnemu član» ku, ki ga objavimo prihodnjič.
»Francoščina za samouke«
V	lanskem letniku «Življenja in sveta» je izhajal tečaj francoskega je= zika za samouke. Iz pisem, ki jih je prejelo uredništvo, je posneti razveš seljivo dejstvo, da se je s tem tečajem zaneslo zanimanje za francoski jezik v kroge, kamor ne sega niti šola niti delovanje francoskih krožkov. Tako so se na tej podlagi lotili učenja učiš telji, železničarji, rudarji, celo intelis gentnejši kmečki sinovi.
Tistim, ki so hoteli imeti ta tečaj Izpopolnjen in dovršen, se je želja izs polnila. Namestu da prinašamo nas daljevanje v našem časopisu, se je *Jutro» odločilo, da ga izda v posebni knjigi. Ta knjiga je pred dnevi izšla z naslovom: «Francoščina za samos uke». Metoda jezikovnega poduka na praktični podlagi. Sestavil prof. doktor Pavel V. Breznik.»
V	knjigi, ki obsega 80 strani formata našega časopisa, so ponatisnjene jas» no. razločno in s skrbno korekturo v «Življenju in svetu» že objavljene ra» loge, velik dèl pa je izšel prvič, tako da bodo lahko začetniki, ki so že upo> rahljali to metodo, po knjigi nadaljes vali učenje. Pomembna pa bo knjiga predvsem za številne samouke, ki iščeš jo lahko in praktično nodlago za učes n je francoščine. Z Brežnikovo «Francos ščino» smo torej dobili za ta jezik slos venskega Mertnerja, kar bo brez dvo>
ma koristilo spoznavanju francoske bet sede med našim harodom.
Knjiga obsega 70 nalog, vmes pa se vrste slovniške razlage in pregledne tas bele; pisec je upošteval samoukovo psihologijo in je vzel iz slovnice le najt nujnejše, čemur se ne more nobeh uče> nec izogniti. Besedilo osvežujejo ilu> stracije. O sami metodi ne bomo g o» vorili, saj je po objavah v «Življenju in svetu» dovolj znana. Je praktična in lahka; res pa je, da si z njo pridobi učenec zgolj pasivno znanje, tako da lahko čita novine in lažje knjige. A marsikomur to zadostuje, čeprav bo kdo govoril o «polovičarstvu». Pa das našnji svet je čedalje bolj «pragmatis čen», to se pravi: praktičen in o pra> ksi vemo, da često ne zahteva vsega znanja, temveč le toliko, kolikor je v danem primeru uporabljivo in korist) no.
Če bo za knjigo dovolj zanimanja, bo avtor priredil 11. del, ki je za nadas Ijevanje potreben in ki ga bo marsikak samouk željno nričakoval. Vsekakor priporočamo vsakomur, ki se zanima za predmet, da si knjigo nabavi. Stane vezana 40 Din in se naroča pri upravi <-Jutra» v Ljubljeni.
POPRAVEK
V članek «Prekmurje, ki izumira» v 24. številki «Življenja in sveta» se je vrinila tiskovna pomota. V Prek» murju živi 67.000 katoličanov, ne pa 6700, kakor čitamo na str. 751.
čitateljem !
Z današnjo številko zaključujemo tretjo knjigo «Življenja in sveta». S prihodnjo številko, ki izide kakor po navadi, se bodo štele strani izpočetka, tako da bodo naročniki, ki nameravajo «Življenje in svet» uvrstiti v svojo knjižnico, imeli cel letnik v dveh povsem zaključenih knjigah.
Prihodnji teden se bo dobilo pri upravi «Življenja in sveta» proti ma* lenkostnemu plačilu kazalo za 3. knjigo. Naročnike tudi opozarjamo na krasne izvirne platnice, ki jih je izdala naša uprava. Zaenkrat se dobe za 1. in 11. knjigo «Življenja in sveta», na razpolago pa je tudi še zaloga prvih dveh knjig v originalni vezavi in na boljšem papirju. Na nje opozarjamo tiste prijatelje «Življenja in sveta», ki naše revije kot «Jutrove» priloge niso dali vezati in ki bi hoteli imeti časopis v celoti.
Ob zaključku 3. knjige se nudi prilika za nabiranje novih naročnikov. Čitatelje, ki jim časopis ugaja, prosimo, da opozore svoje znance nanj. Za borih 30 Din bodo dobivali novi naročniki vso drugo polovico leta vsak te> den številko «Življenja in sveta» na 32 straneh z. zanimivo in pestro vse* bino in z barvnimi ilustracijami v tekstu. — Vsaki številki bo priložena še umetniška priloga. Na koncu leta bodo imeli 26 številk na več kot 800 str a* neh, ki jih lahko dajo vezati v knjigotrajne vrednosti. Taka knjiga stane tedaj komaj toliko kot dva litra vina — nizka cena, ki ji ni primere na našem knjižnem in časopisnem trgu.
Oklenite se edine slovenske ljudske revije za pouk in zabavo ter ji ostat hite zvesti naročniki in dobri prijateljil
slika 'na naslovni strani	v PRIHODNJI ŠTEVILKI:
predstavlja pogumno letalko miss Ear*	Novela K. PrzsenvesTetmarjcrja «Orlice».
hartovo, ki je ondan preletela Atlant>	Brno, središče Moravske.
ski ocean v 22 urah. O tem so obširno	, ,.,»..
poročali dnevniki; mi za sedaj beleži»	fvljenje v moskovskl
mo to zgodovinsko dejanje le z ob j a*	Sežiganje mrličev v Indiji.
■.» ki—., vo letalkinega portreta,	! Potovanje v Južno Ameriko itd.
Današnja umetniška priloga
Današnji številki smo priložili reprodukcijo fotografije Silvana, ki kaže ko* tiček iz Kamnika. Na sliki je lepo zajeta intimnost naših malih mest, ki st pridobivajo vedno večji pomen v tujskem prometu in postajajo letovišča. Kamnik je v tem pogledu idealen kra j, a še premalo znan kot letoviščet Savinjske planine vabijo turiste, njih okolica pa letoviščarje, ki iščejo v* veličastni prirodi oddiha, razvedrila in zdravja. _,«.,„
«ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletne 15 Din, mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji j samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54.
'Naročnina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri, četrtletno 6 lir, polletna 12 lir, celoletno 24 lir. — FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo inoi zemstvo 1 in pol dolarja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaj'a za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za «Narodnq tiskamo d d.» kot tiskarnarja Fran Jezeri; ek, —« Vsi v Ljubljani
Foto Silvar
Kamnik
Priloga „Življenju in svetu'
Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani