Štev. 25
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
24. junija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Komi naj verjemo?
Predsednik vlade Nikola Pašič je pred celim parlamentom to je pred celov našov državov dao izjavo, da on je zato podpisao ženevsko pogodbo, ka je nebo držao. V toj pogodbi so Slovenci i Horvatje pristali, ka ščejo z Srbi vküp živeti, a po tistoj formi, kak oni določijo. To je Pašič podpisao, a držao ne je. Zato je proti zahtevam Slovencov i Horvatov dao zglasati ustav centralistički i je dao izjavo, „ka toga zdaj nešče spremeniti, čeravno on ne je vedni zakon." — Vnogi Srbijanci —gospoda (iz starih srbskih pokrajin) so bili z tem govorom zadovoljni i ešče Srbi iz prečanskih krajov. Slovence, Horvate i trezno misleče Srbe posebno kmete je pa te govor ne-zadovolo. Neistina, človeka ki šče prava pota, ne more zadovoliti. Pogodbo podpisati z tem namenom, da jo ne drži, je pri nas nedopüstno. Tak nas vči krsčanska jakost. Toga postopanja mi ne odobravamo i ga ne odobravájo tüdi sami srbski kmetje i pravico Ijübeča srbska gospoda, a tista gospoda, štera ma hasek z centralizma, tista, šteroj te puni Žepe, Zida palače, tista se smeje i ploska tem djanjom. Mi z fun-damenta krščanske jakosti dol stopiti ne moremo i nepravilnosti odobravati ne smemo i ne bomo, od kogakoli i z kakšega koli mesta se glasi.
A nekaj drügo -tüdi se včimo z toga dogodke. To, ka Pašiči vervati ne moremo i ka nam on naših pravic nikdar ne bode dao. A ka ne Čakamo od Pašiča, Čakamo od Srbskoga ljüdstva. To je ravnotak oblečeno kak naše. To Ljüdstvo, prle ali sledkar se zdrüži z Horvackim i Slovenskim ljüdstvom i sporazumno ž njim si naredi tak to državo, kak samo žele. Za velika dela trebe, dosta časa, za velko državo Jugoslavije, ka se v red postavi, trebe tüdi vnogo časa. Mi Potrpljivo Čakamo na té čas, gotovo bo prišo. 1 gda pride, si veselo i zadovoljno dajo roké v popolnoj ednakopravnosti trije bratski narodi: Srbski, horvacki i slovenski.
Priselüvanje v Ameriko.
Generalni Izseljeniški komisarijat v Zagrebi naznanja: V Chicagi ishajajoče Horvacke novine „Hrvatski Glasnik“ pišejo, kak nevarno je, či skuša jo naši lüdje priti v Ameriko prek sosidni držav kak je Menjka i Kanada. Vnogi naši lüdje so ne mogli dobiti potnoga lista, ar jih je telko že odišlo v Ameriko, kelko amerikanska vláda na leto dovoli. Zato so prosili i so tüdi dobili potni list za Mehiko ali za Kanado. Tak so šteli priti v Zedinjene države v Ameriko. Ali tej lüdje postanejo le aldovi ostri amerikanski zakonov.
Ne dugo toga, ka je bilo v županijski vozi v Laredi, ki leži na jüžni meji Zedinjeni držav v Ameriki poleg Mehike, zaprti okolik 40 Bolgarov, štere je zgrabila straža Zedinjeni držav, ki so mogli nato vsi iti
nazaj v Bolgarijo. Ravno v toj vozi je tüdi več lüdi iz naši krajov, šteri so šteli vujti prek sosidni držav v Ameriko.
Naznaniti pa šče moremo, da se morejo takši, ki tak vujdejo v Ameriko, aretirali i se te pošlejo nazaj, Odked so prišli. Zavolo toga opominjamo naše lüdi, da naj se ne dajo zapelati i naj nejdejo po sili v Ameriko, ar je to jako nevarno i na nikoj spravi človeka.
Organizacija.
Štera organizacija nam je potrebna?
Či smo mi kristjanje, nam je potrebna krsčanska organizacija. Ar pa edna organizacija nemre skrbeti za vse, so potrebne večféle krščanske organizacije.
V prvoj vrsti nam je potrebna kulturna organizacija, štera ma namen, cio, da člane izobrazüje, vči, napravi vučene. Dnesden Človik telko vaíá, kelko zna. Kak velko vrednost ma to, či Človik zna, kak so kaj države na sveti, či zna iz krščanske vöre zajemati navuke za svoje domače živlenje, za kak Slavnoga človeka mamo tistoga, Šteri zna kaj od politike itd. Samo tisto lüstvo bo živelo v sreči i zadovolnosti, štero je izobražene, kulturno. Takši namen majo krščanske organizacije; njüv cio je, da izobrazüjejo, včijo lüstvo. Takša so posebno krsčanska izobraževalna drüžtva. Vsakši mesec se zberejo kotriga i poslüšajo poučna predavanja, gojijo plemenito zabavo: igre, petje, šale itd. Takše izobraževalno drüštvo bi mogli meti v vsakšoj vesi. Moškom ne bi trbelo hoditi v krčmo, da se najdejo i si pogučavlejo, nego bi se najšli i shajali v drüštvenoj hiži. Ne je žmetno vstanoviti takše izobraževalno drüštvo : naj se zglasi v vesi le eden, šteri je vnet za to i naznani našemi vredništvi. Vredništvo njemi bo rado pomagalo pri tom. V vesi je trebej najti samo edno sobo, kde bi se kotrige shajale na tjeden ednok v nedelah i svetki!). Tü bi meli svoja predavanja, tű bi meli knižnico i vsefelé novine. Takše drüštvo je sréča i zadovolstvo za celo ves.
V drügoj vrsti nam je potrebna gospodarska organizacija. Za kmete so potrebne pred vsem hranilnice i posojilnice, šteri njemi dajo po fal procentih posojilo i v štere On lejko varno polaga svoje s krvavimi žüli zaslüžene' peneze. Takše hranilnice i posojilnice bi oslobodila našega kmeta od vsefelé pijaic, od me-šetarov i bank, štere samo gülijo kmeta s svojimi visikimi intereši. Potem trebej, da se naš kmet oslobodi od nešterni trgovcov. Vstanoviti bi se mogle naküpovalne i prodajalne zadruge, štere bi onemogoči^ masne dobičke, štere majo dnesdén na račun našega kmeta i delavca nekrščeni i krščeni Židovje. Milijoni, šteri se zbirajo dnesdén v Prekmurji le v rokah nešternih, bi bili lejko kmečka last, last kmečki zádrug. Iz Prekmurja se izvaža živina, mleko, bilice, — vse to bi lejko delale kmečke zadruge, od žülov prekmurskoga lüstva živi neštete židovov, vse to bi kmetom lejko odavale zadruge po Vnogi bole niski cenah, kak delajo to nekrščeni i krščeni Židovje. — Ali samo organizirati, drüžbi se je trebe. Najprvo v vsakšo ves izobraževalno drüštvo, potem v vsakšo faro posojilnico, nato pa v vsakšo ves trgovino, štero bodo meli kmetje v rokah s pomočjov hranilnice, nazadnje pa napravimo zadruge za izvoz mleka, bilic, živine, sadja i silja. Ali ne bi to lepo bilo? Milijone i milijone bi meli več dohodkov i dobičkov mi sirmaški kmetje, pa tüdi milijone menje izdatkov.
NEDELA.
Po Risalah V. Evang. sv. Mataja V. Od farizeuške pravičnosti. Ta pravičnost je skažljivost, štero je g. Jezuš popolnoma Obsodo kak grešno. Vednaki, Odkriti moremo biti pred Bogom i svetom. Nikdar ne smem zato kaj delati, naj se ljüdem dopadnem, nego samo Bogi. Ki zato moli ali dela dobro, ka bi se ljüdem dopadno je skažljivec. Kaže se za dobroga, a popravici je hüdoben tat, ar kradne Bogi dužno čast i jo na sebe naklada. Kakši smo pred Bogom, teliko valamo, več niti pičice nej, čeravno bi nas svet do nebe podigavao.
Trpljenje Gospodovo.
„Moje lüstvo“ (tak te spitava z rečmi svojoga lüblenoga Bernarda), „zakaj slüžiš mojemi i tvojemi sovražniki raj kak meni?“ No pa, povejte mi, moji najdragši verniki, pravi Kristuš. Kakši zrok mate, mojemi i svojemi sovražniki raj slüžiti kak meni? Je lejko on vas z ničesa stvoro i ne sam vas jaz stvoro? Vam je lejko on zdržavo živlenje, i ne sam jaz vas zdršavao? Vam je mogoče on živež delio i ne jaz?
In če se vam to nezahvalni šče malo vidi, te vas je gotovo ne on, nego sem vas jaz Odküpo. O, gučte bar, gučte; što je za vas celo svoje življenje aldüvo, jaz ali šatan? Šatan ali jaz? „Ne on, ne on. nego jaz sam vas odrešo.,. Bar dobro znam, kelko so me koštale vaše düše, znam, kelko sam delo, kelko pretrpo, kakši aldov sem doprineso s same lübezni do vas ?
Se vam to ešče premalo vidi ? Dobro, naj pa pomeni malo, pripoznano Pa moj sovražnik — je li je pa on dozdáj ravno telko včino za vas? Če je, te me lejko zapüstite i njega nasledüjete če pa je on noč ino den iskao samo le vaše skvarjenje, zakaj, „zakaj slüžite i mojemi 1 svojemi sovražniki ráj kak meni ?“ Naj le pove, kelko dugih, težkih poti je napravo za vaš hasek, kelko noči je veristüvo na vaše včenje, kelko znoja je pretočo v tolažbo Vašo, štero sramoto je v vaše zveličanje na se naložo — naj vam tüdi on pokaže prebodjeno glavo, razdrobljene kotrige tela svojega, prevrtane roki, za vas Odprto stran, kak jo na meni Vidite. .Oh, ne On, ne on, nego jaz sam, ki vas je odrešo."
Samo v enem deli spoznani, ka sam mogoče Predaleč šo; medtem, ka drügi najprle pitajo, če ščete biti njuvi slüžabnicke i je samo te z rok tistih odküpijo, šteri bi jim zadali smrt, sem vas pa jas najprle Odküpo, pa šče potom toga pitam vas, ali ščete biti moji slüžbeniki: „Povrni se pa nazaj k meni; ar jas sam te od-rešo.“ (Is. 44, 22.) Krščenike, ali vam ne sega v globočino srca, gda čüjete od vašega Zveličara tak strašno vočimetanje? Zaslüžili bi, ka bi se on v svetom srdi od vas obrno, ka bi vas zapüsto, ka bi vam odpovedo odpüščenje tistih razžalenj, štere ste njemi brez bojazni šče te včinoli, kda ste ga vidli celo že visiti na križi. Pa to je slednjič popuna mera njegove nejnasi-čene lübavi, ka vam rad odpüsti vsa razžalenja, najsi bodo že preminoča ali zdajšnja. »Odpüsti njimi" Tak je proso brez, ka bi tüdi le koga vö žeo.
Naročte si „Novine!“
2
NOVINE
24. junija 1923.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za pogorelca v Čentibi i za 2 Siroti edno z Türnišča, drügo z M. Sobote so poslanec Klekl intervenirali, da dobijo podporo. Obljübljena njim je ta potom ka se zglasa proračun. To bo meseca julija ali augusta.
Starši vojakov l. 1899. rojenih če so ešče nej poslali, naj kem hitrej pošljejo svedočanstvo ali komandi ali g. poslanci, v šterom stoji, ka je vojnik obslüžo že v prvejšoj Vogrski 20 mesecov, ka je nabor zvršo leta (šteroga). To kem hitrej.
Veržej. V sredo pred Telovim, so naši črti dijaki meli tak lepi Izlet kak ešče nikdar dozdáj. Znamo, ka so dijaki želni viditi vsikdar kaj novoga, zato smo pa iskali kakši tak prostor. Najšli smo ga. Šli mo, smo djali, v lepo tišinsko faro, prek na Petance in Radence. Kelko veselja in navdüšenja je nastalo ! Že par dni pred izletom nam je nočni inžener narisao našo dugo pot, narodna muza nam je pa obesila na dveri sledečo pesmico:
Prekmurje!
Najmlajši otrok nam matere Slave, pozdravljeno! Mi Štajerci—Kranjci, na svobodo staro ponosni,
Primorci—da—bratje . . . ki sužnji smo, v tugi neznosni . . . Zavedni Hrvatje,
ti danes podajemo róko in kličemo srčno: Pozdravljeno!
Pohod naš junaški ti srečo, ne vojsko, prinaša, saj zemlja ta krasna je itak že naša in naša bo tudi ostala! Na tvoji planjavi med cvetjem dihtečim počivlejo krasne vesnice, kak srebro, še lepše, hižice, pod njihovo slamnato streho pa srca vsa zlata, vsa polna dobrote!
Čteli so jo, znova prečteli, dokeč je ne prišlo srečno jutro. Na glas trobente se postavijo lepo v rendo in veselo korakajo proti Tišini. Tü je prvo bile to, ka sö šli v cerkev k sv. meši. Nato pa naprej v M. Petrovec k nad vse poštenoj in darovitnoj drüžini Martinec. Tü je bilo telko vsega pripravlenoga kak na najvekšem gostüvanji. Dobre düše, posebno pa naše so-trüdnice, so vküp nanesle vsakefelé dobrote, najbole pa sledeče í M. Petrovci — Ciglar Ivan, Kohegger Jožef, Sinkó Matija, Ciglar Nikolaj, Gutman Jožef, Kianfar Ivan, Kocijan Matija, Küronja Eva, Kolman Franca,. Bakan Štefan, Kalar Jožef, Gut Janos, Idijč Helena, Marčič Jožef, Bertalanič Ivan, Serec Janoš, Berden hiža, Görek Marija. — Sodišinci — Domjan Jožef, Dšuban Janoš, Leiko Jožef, Rogač Štefan, Püvar Jožef, Debelak Stefan, Hegedüš Matija. — Tropovci — Rajbar Marija, Štefanec Franca, Vorga Ana, Gider Roza. — Tišina — Horvat Terezija, Horvat Ana, Celec Veronika. — Gradišče — Štefanec Cecilija, Flegar Marija, Bakan Helena, Činč Roza, Klemenčič Eva, Kolmanko Ana, Banfi Jula, Batnik Terezija, Hauko Marija, Ranko Ana, Püčko Cecilija, Marič Marija,
Tudján Franca, Pavlinjek Marija, Vorga Ana, Püčko Marija, Rajbar Bara. — Petanci — Hegedüš Anton, Botjan Marija. — Vsem tem dobrim düšam se srčno zahvalimo najbole pa vlč. g. plivanoši Krainci, ki so nas tak lübeznivo gorvzeli in se z nami Veselili, potem lübeznivo] drüžini Martinčovoj, na štero do se naši dijaki ešče duga leta spominali, kak tüdi na spoštovani) drüžino Sršenovo v Tropovcih. Vsem tem našim dobrotnikom 1 ešče ednok ponavlamo: Bog vam plačaj jezerokrat I
Veliko proščenje se vrši 24. juna, zdaj v nedelo v Razkrži ,na čast sv. Ivani Krstitèli. Povabijo se vsi Prekmurci, goreči častitelje sv. Ivana, da to pröščehje obiščejo i se zročijo v obrambo sv. Ivana Krstitela.
Onim, ki v Ameriko potüjejo. Komisarijat iz Zagreba je prenešen v Belgrad. Tü ma posebno Odelenje na ministerstvi zaSocialno politiko. To ministerstvo reši odsehmao prošnje tistih, ki ščejo iti v Ameriko. Prošnje pa pošlje gor glavarstvo. Za Srbijo se dovoli samo nekaj nad 500 ljüdem potüvanje v Ameriko, ovc spadne (više 5000) na prečanske kraje, to je na Horvacko, Vojvodino, Slovenijo—Bosno— Hercegovine i Dalmacijo. Odsehmao de po odredbi moglo glavarstvo gledati tüdi na to, jeli so Prosilci narodni ali ne. Na glavarstvi bo odsegamao zato vsa Odgovornost, če se potni listi našemi ljüdstvi ne bi delili po pravici. Že naprej oprosimo i Opominamo glavarstvo, nej pred vsem gleda na siromaštvo i sirote podpira, ki so potrebni i prisiljeni iti vö v Ameriko, da si zaslüžijo za življenje potrebni penez.
Tistim, ki majo na carinarnicaj tožbo, naznanjamo, ka naj tečas ne podpišejo nikaj, dokeč neso prečteli za koj se ide. Teško je rešiti potem v Beogradi na ministerstvi ali pri državnom sveti ugodno štero stvar, ar vnogi svojo sodbo že pri carinarnici podpiše. Nikdar nišče ne je dužen podpisati tisto, ka neve ka je notri. Toga zakona nega. Pazite na to vsi. Prečtite prle, ka se pred Vas da i samo potem podpišite.
Podpisani naznanjamo svojim sorodnikom, sofarnikom, prijatelom in znancem, da naš prelübljeni sin oziroma brat Jože! Kerec salezijanski misijonar na Kitajskom je dneva 27. majuša t. 1., prvo nedelo po? Risalaj, darüvo Bogi Vsemogočnomi svojo prvo sveto mešo. Močno smo vsi želeli, da bi te prvi dühovnik fare Svetoga Sebeščana na naše Splošno veselje in düšno tolažbo darüvao svojo prvo sveto mešo v domačoj fari; ali Bog je v svojoj nezapopodijivoj modrosti inači zravno z njim; izvolo si ga je za svojega apoštola med naj bolje zapüščenim in številnim poganskim narodom, kama ga je že pred njegovim posvečen jem poslao, da z drügimi svojimi sobrati in sinovi častitljivoga Don Boska glasi Kristušov evangelij. Ta zvišena miseo nas toláži in napolnjüje z veseljom, če itak se ne smo mogli telovno z drüžiti v tom veselom trenutki s svojim preljubljenim sinom oziroma bratom. V svojem kratkom pismi, kde nam naznanja den svoje prve svete meše, obenom tüdi zagotovlja vse sorodnike, farnike in poznance, da se jih je spomináo pri Bogi v svojoj prvoj svetoj meši. Veseli nas tüdi, da je to prvi salezijanec posvečen v dühovnika na Kitajskom, kde tak obširno polje evangelizacije čaka na mnoge neumorne Don Boskove sinove. Gotovo njegovi ondotni sobrati v obilnoj meri delijo veselje njegove rojstne drüžine in mi pa prosimo Boga, da bi sveta Cerkev dobila po njegovom misijo-narskom delovanji vnogo vernikov in Salezijan-
ska drüžba obilo poklicov med ondotnimi narodil Janoš in Katarina Kerec, stariši; Štefan, Mihael in Franc, bratje; in Fanika sestra.
Blagoslavlanje nove kapele v Lipovcih bo na den sv. Petra i Pavla apoštola jun. 29.
Sv. Save IV. reda križ so podelili naš krao Dr. šrilec MihaIi zdravniki v M. Soboti. Križ so odliküvanomi prekdali dr. Pfeiffer Viljem, podžupan. Čestitamo.
Slüžbo so zgübili uradniki agr. urade v M. Soboti, šteri je razpüščeni ar so spadali k orjuni.
Krog. Dne. 24. junija 1923 ob 2 vüri popoudne Se vrši pri Krošítom brodi v logi lepa lüdska veselica za zastavo izobráževalnoga dru štva. Bratje izKriževske i Kapelske fare se vlüdno zovejo, da se te slavnosti v velkom števili vdeležijo Rihtarje iz Kroga bodo naloviti i spekli lepe domače ribe i podvorili gostom. Za mrzlo jesti i pijačo je bogato preskrbleno.
Noršinci. Dne 31. maja 1923 se je vršo za občine Noršinci, Mlajtinci i Lükašovec zavüpni shod SLS. Na shodi je gučao strankin tajnik Švikaršič od političnoga i gospodarskoga položaja. Tüdi tű se je vstanovila Kmečka zveza za Noršinec: predsednik Vinko Legen, podpredsednik Štefan Donša, tajnik Štefan Džuban, blagajnik Štefan Hidič, i sedemnajset drügi odbornikov. Za Mlajtince i Lükašovec: predsednik Štefan Cipot, podpredsednik Mihael Donša, tajnik Štefan Ovsenjak, blagajnik Štefan Temlin in, trinajst odbornikov.
Nemšavci. Pri nas se je vstanovila Kmečka zveza. Predsednik: Kalman Heklič, župan, podpredsednik Štefan Kühar, tajnik Jožef Gomba, blagajnik Mikloš Andrejc, in 14 odbornikov.
Pozdrave pošilajo naši vojaki iz Ruma-novoga vsem domačim Kalman Üllen i Štefan Nemec z Martjanec, Jenő Donša i Ivan Gabor z Noršinec, Štefan Klement z Moravec, Štefan Horvat z Bükovnice, Jožef Camplin z Filovec, Jožef Zver z Renkovec, Franc Čünk z Odranec, Vendel Gal z Dobrovnika, Ignac Balažek iz Lipe.
Naši vojaki iz Krivepalanke prisrčno pozdravlajo lepo Slov. Krajino, vse svoje starše, brate i sestre. Ivan Bagari z Rakičana, Avgust Maučec z Lipovec, Matija Režonja z Črensovec, Ivan Benko s Hotize, Baltizar Hozjan z Trnja,: Ignac Farkaš z Beltinec.
Iz Strumice so naši podpisani vojaki jako lepo pismo poslali, v šterom pošilajo našemi lepomi kraji i vsem dečkom srčne pozdrave í prosijo našega poslanca, da bi jih bliže k domi spravili. Iz srca bi mi radi meli naše Slovenske dečke bliže domi i se za to tüdi borimo,' ali demokratje i radikalci so toga ne dopüstili. Ali mi se bomo vojsküvali tak dugo, dokeč ne dobimo svoje avtonomije i ž njov bodo tüdi naši dečki prišli bliže k nam slüžit. Zato, dečki, le vrli bojte, vküp držite, bojte hrabri vojaki za domovino, že se bo vse, na bogše obrnolo. Jožef Ropoš, Viktor Ropoš, Vilmoš Kalamar Vilmoš Gašpar, Janoš Gostom, Peter Jakič, vsi iz Čöpinec, Karol Knaus, Mikloš Casar, Lovrenc Bočkor, Štefan Čuk, vsi iz Markovec, Vilmoš Banko z Dankovcov, Janoš Bencik z Vaneča, Štefan Krajcar z Büdinec, Mikloš Herceg, Šandor Županek iz Šalovec, Jenő Dora iz Motvarjavec.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Bila pa je Fabijola telko mehkočütna, da jo je ne štela pitati po prejšnjem njenom živlenji, ar se je bojala, da njoj mogoče zbüdi Žalostne spomine, nego odločila jo je za bouša i lehkejša opravila, ka je drügim sužnjom jako žmetno bilo. Dala njoj je posebno sobico, ka je bilo Siroti deklici v najvekše veselje, i jo mela pri sebi za pisanje i čtenje. Tüdi ta častnejša slüžba je ne pozdignila ali napihnola Sire; vednako ponizna je Ostala i z ravno takšov pridnostjov se je spravila na delo, tüdi či so njoj Zapovedali kaj jako žmetnoga i navadnoga.
Najraj je čtela Fabijola vučene razprave i premišlavanja modrijanov, i zapazila je, kak je njena sužnja ovrgla z malo rečmi najžmetnejše reči i njoj . razodevala resnice i istine, kakše je zobston, iskala pri modrijanih. Toga pa je Sira ne napravila po dugom i küštnom dokazüvati, ali kak či bi že prle premišlavala te spise, ka je vse kazale, da so njoj tej spisi novi i neznani. Fabijoli se je vidilo, da ma Sira nekše Splošno i skrivnostne pravilo i istino za mero. Kaj bi bilo to, toga je Rimlanka ne mogla znati.
Nekše lepo ütro sta sedeli gospodinja i sužnja pri tistom stüdenci. Fabijola je držala v roki knige i je čtela.,»Sira," pravi, »deni to ne-slano Čtenje v korbeo, i dáj mi ono I Novo je ešče i mogoče je lepo i kratkočasno.“ •
Sužnja segne za tistov knigov, prečté naslov (ime knjige) i je postala rdeča. Bila ja edna tisti nesramni i grdi knig, kakših je tüdi v tistom časi ne menkalo. Sužnja jo dene pa nazaj med drüge i pravi: .Draga gospodična, ne ter-jajte, da bi vam Čtela to knigo. Ne spodobi se za mene, da bi Čtela i ne za vas, da poslüšate."
Fabijola za čüdeno gleda. Da bi njoj što velo, to čti, onoga ne, toga je ešče izdane doživela. „Škodilo nama ne bo,“ izpregovori sme-joč. „Popisana je tü ,cela vrsta hüdobiji, to naj pa ne bo zapelajo v ednaka dejanja, vleče nás pa itak, či takše čteiho od drügih.“
„Povejte mi, ali bi vi napravili takša dejanja ?“
„Za ves svet ne!“ odgovori Fabijola.
„Či jih pa čtete, vas začne vleči- i z do-padanjom se pasejó ,na njih vaše misli.“
„To je istina/Kaj potem?“
„Gledajte, to dopadanie je greh!“
„To je nemogoče!. Trebe je dejanja, da lehko imenüjemo kaj' greh.“
„Istina je to; ali kaj je miseo drügoga, kak dejanje düha ali düše, kak jaz pravim? Poželenje, štero želi smrt, je dejanje; — skok v vodo
ali kaj drügoga, ka žene v smrt, je samo zvünanje delo tela, Ali što je to velo, što je poslüšao i bogao? Düh ali telo? Ali ne düh? Ali je zato ne Odgovorna za dejanje düša ali düh?"
Nikak ponižano se čüti -gizdava Rimlanka in odgovori: „Te že razmim; itak ostane ešče edno. pitanje. Po tvoji rečeh smo odgovorni za zvünanje de ja njej pa* tüdi5 za dejanje dühá pa komi ? Či napravimo zvünanji greh, smo odgovorni človeški drüžbi, zakonom! samim sebi — kaj pa je z notranjim dejanjom? Komi smo za nje odgovorni? Što zna, što sodi?
„Bog," odgovori Sira.
Fabijola je pričaküvala kaj drügoga, kakše novo navodno, — ali Sira njoj odgovori samo: Bogi
„Kaj ? Ali resan vörješ v Jupitra ali Junono ali Minervo? Ali resan misliš, da tej bogi resan majo kaj opraviti z našimi opravili?'
„O ne; gnüsijo se mi že sama iména i pripovesti od teh bogov. Jaz ne gučim od bo-gov i boginjah, nego samo od ednoga i edinoga Boga.”
„Kak ga imentlješ ti ?“
„Nema drügoga iména kak samo Bog, i ešče to ime so njemi lüdje samo dali, da ga morejo imenüvati. To ime pa ne pove njegovi lastnosti."
„Štere so njegove lastnosti ?“
24. junija 1923.
NOVINE
3
„Nerazdeliv je on, vseširom eden i tisti, Vseširom je i obsega vse. Njega pa nikaj ne omejüje i ne obsega. On je že bio, gda je ešče nikaj drügoga ne bilo, i On bo tüdi te, gda že nikaj drügoga več ne bo. Mogočnost i modrost dobrotlivost, lübezen i pravičnost so njemi lastne že po njegovom bitji v najvekšoj meri i popu-nosti. Samo On stvarja, On vse ohranjüje, samo On more vse pokončali."
Takše gorečnost)", navdüšenosti i takši plam-teči pogledov je Fabijola ešče ne vidila, kak pri toj sužnji, gda je pravila te reči; samo pri Agneški je včasi zapazila, da se je Širi malo polegeo notranji ogen, njoj na tiho pravi: ..Ali. Sira, kak si moreš misliti, da se tak veličastni Bog, kak ti praviš, kaj briga za dejanja i misli milijonov i milijonov stvari ?“
»Gospodična, za njega je to nikše delo ne. On je kak svetloba; ali se svetloba kaj trüdi, da pride skoz vodo na dna. Le glédajte v vodo, v štero sija sunce. Ta svetloba odkriva vse, ne samo lepo, nego tüdi grdo.
„To je istina i čüdovitno. Itak kak strašna je ta miseo," nadalüje Fabijola i gleda na stü-denček, na vodo, kak da bi štela zvediti, ali je Sira istino gučala od vode, „da je Človik nikdar nikše skrivne želje, da nemre zakriti nikdar nikše niti tak nore misli ne? Strašna miseo! Vsikdar živeti pod bistrimi očmi, šteri vidijo v našem srci vse skrivne dobre i grde misli? Pa itak se mi vidi to istinsko!"	Dale
D. Lendava. V soboto, dne 16. junija je vövdaro ogenj pri novoj hrambi trgovca Toplaka v Lendavi. Zgoro je ves rušt, seno i drüga šker, štero je meo na gümli. Ne ve se, što je vužgao. Cela Lendava je pribežala vküp ogen — gledat, ar gasiti se je ne moglo. Šprickatca je v tak slabom stanji, da bi bogša bila za muzeum, kak za ogen gasi. K sreči je ne bilo nindri okolik s slamov pokrile hiže, ar či bi bila, bi lejko cela Lendava zgorela i se ne bi mogli braniti. Naše Novine so že večkrat pisale od te nemarnosti občinski poglavarov. Zadnji čas je, da si Lendava zmisli malo za sebe skrbeti Zadosta je, da je 2 leti spala. Či vsakša zakötna občina ma svojo šprlckanico v redi i ma svoje gasilsko drüštvo, bodo tüdi bogati lendavski meščani premogli prnesli te aldov, samo močne roke trbej. Bomo vidili, ka se napravi v tom pogledi!
Edno siroto dečkeca brez staršov okoli 14 let staroga vzeme za svoje pobožna krščanska drüžina, šteri bo tüdi krščansko vzgojen i brezplačno na meštrijo včen. Prosimo g. plebanoša, če majo takšo siroto, naj jo naznanijo uredništvi Novin. Drüžina je pri nas doma v Slov. Krajini.
Drž. meščanska šola v M. Soboti. Vpisovanje v mešč. šolo v M. S. se vrši v poletnem roku v dneh 29. 30./VI. in v nedeljo 1. julija t. l. v predpoldanskih urah v ravnateljevi pisarni (I. nadstropje.) Učenci in učenke se lahko priglasijo že prej (tudi pismenim potom) in predložijo zadnje šol. izpričevalo (svedočanstvo) iz krstne knjige. V prvi razred se sprejmejo učenci in deklice, ki so obiskovale osnovno šolo — 5. šol. leto z dobrim uspehom. — Ravnateljstvo drž. mešč. šole v M. Soboti.
Murska Sobota. Od 24. VI. do nedelje 1. julija t. l. je v risalnici drž. meščanske šole v M. Soboti razstava risb in ženskih ročnih del meščansko šolskih učencev in deklic. Opozarjamo posebno na krasna ženska ročna dela, kakor: blazine, prtiče, brisače, perilo, namizne preproge, itd., ki so bila pohvaljena od merodajnih oblasti. Starši in prijatelji mladine oglejte si to razstavo, da se prepričate o uspehih meščanske šole na tem polju. Tüdi bližnje šole v okolici imajo lepo priliko, da si ogledajo razstavo. (izlet.) Odprta bo vsak dan zjutraj od 8 h. do 6 h. zvečer. Vstop k razstavi je prost.
Država.
Radič je na shodi pri Zagrebi pred dvema tjednoma 20 jezero ljüdem izjavo, ka je on nikdar ne pravo, ka ne trbe dače plačati, — Mi to verjemo, ar Čeden človek kaj takšega nemore gučati, a gučali so njegovi bedasti kortešje té reči i vnogo norcov je to vervalo.
Najdebelejši Jugoslovan je krčmár Lalovič v Zaječari, šteri vaga 205 kio. Lani se je šteo pelati v Prago, pa je ne mogeo v vagon. Ponüca 5 metrov platna za edno obleko.
Smrt na gaugah je dobila Neža Janc, od štere smo že ednok pisali, da je s sekirov bujla svojega moža.
Štajercl Slovenci so poslali prošnjo na naše poslance, da bi naj bile šolske
počitnice ne v juliji i avgusti, nego i septembri i oktobri, ar je v jeseni dosta več dela za deco, kak poleti. Ka pravite ví na to, prekmurski Slovenci ?
Aldov domačega kreganja i vina. V Zlatoličji na Štajerskom je prišel trgovec J. P. pijan domo. Začno je biti ženo i deco. Tej so zato odbežali k sosidova tri, kama je bio eden sin Oženjeni. Ali pijance je tüdi ta prišeo za njimi. V kreganji z motikov vdaro sosida po glavi tak, ka de skoro gvüšno mrtev, sin pa je pijanca vdaro tak, ka je včasi mro.
Pisma. Opet se čüjejo glasi, da bomo mogli več plačüvati za pisma i pake na pošti. Bojmo pripravleni na te — Beograjski blagoslov.
V Žabnici v Sloveniji je mrla Marija Logonder, stara 97 let. Njena hči je stara 75 let, vnükinja 52 leti i pravnükinja 25 let.
Pesja besnost se jako širi po Jugoslaviji. Špitao za ogriznjene lüdi v Zagrebi je že preveč pun. Lehko čakamo opet naredbo, da se psi morejo spoklali ali pa ostro zapirati.
V Bosniji je v sredi junija spadno preci globoki sneg.
Svet.
Katekizmuša so se dozdáj ne včili na Italjanskom, ar so bili samo Prostozidarje na vladi, šteri so proti vöri. Zdaj pa' je italjanski naučni minister izjavo, da se bo včio tüdi katekizmuš. .Či Što nemre biti vučiteo, ar nešče včiti katekizmuša, naj.bo kakši mešter; škola je pa katoliška i tű more ravnati italjansko lüstvo, ne par slobodomislecov," tak pravi italjanski minister.	
Dohodki amerikanskoga automobilnoga kralja Forda. V Ameriki je več bogatašov, štere zovejo za kralje. Tak so jo kralji petroleja, kralji premoga itd. Zdaj se je najšeo palik kralj automobilov, šteri se zove Ford. Ma več fabrik za automobile, v šteri se napravi 6000 automobilov na den. Pri vsakšem automobili ma 55 dolarov čistoga dobička. Po takšem ma Ford na leto 99 milijon dolarov dobička. Da pa zvün gotovi automobilov se delajo v njegovih fabrikaj tüdi drüge automobilne potrebščine, od šterih ma palik 19 milijon dolarov dobička, pa ešče drügih dohodkov ma 15 milijon. Vsega vküp ma po takšem Ford 133 milijonov dolarov dohodkov na leto ali 11 milijonov na mesec.
Jugoslavija je dužna Ameriki 50 milijonov 98 jezer 638 dolarov.
Domača politika.
Delo v parlamenti v Beogradi ide naprej. Istina ka pomali, ali itak zato minejo dnevi, tjedni, meseci i leta i naši politiki so tomi veseli. Zadosta jim je, či na ministerski štocah sidijo i masno plačo vlečejo. Či je pa lüstvi; narodi s tem kaj pomagano ali ne, za to se ravno dosta ne brigajo. Telko je vküp parlament, vsi poslanci, da zglasajo kakši zakon, šteri je navadno samo na teher lüstva, potem pa s tem zakonom pntiskajo na nas od njegove slabe strani tak, ka skoro nigdar neimamo nikšega haska od njega, samo njegovo ostrost čütimo. Tü se vidi, da so naši politiki, ne dobri, neso vučeni politiki. Ar vučeni politik je tisti, šteri spozna, gde trebej delati i pomagati, da se sréča i zadovolstvo naroda zdigne. Gda pa to spozna, pa z vsov močjov dela na to, da se resan zdigne sréča naroda. Pa tüdi na zvünaj, proti sosidom ne vodijo naši politiki ali diplomati dobre politike. Ešče nigdar se je ne zgodilo, da bi mi gde na kakšoj konferenci, pri kakši pogajanji ali
pri šterom sosidi kaj dosegnoli, nego vsigdar samo zgüblamo, se osramotimo. Te dneve je celi svet obrnjen! proti našim sosidom Bolgarom. Ali najbole zainterese-rana je naša držáva. Gučalo se je dosta, da bo zdaj naša držáva že pokazala svojo moč. Ali ne se je zgodilo nikaj. Ne trebej, da bi ravno z orožjom Šla proti Bolgarom, nego lejko bi inači ostro nastopala, tak, da bi si pridobila kakše spoštüvanje pri sosidih. Ali ravni zdaj je celi svet posebno pa naši sosidje so vidili, da se z našov državov lejko igrajo, kak se ščejo, ar nejma takši voditelov, šteri bi znali visiko držati zastavo veličine i moči naše države. — Zato se je te dneve tüdi nikaj drügoga ne zgodilo v našem parlamenti, v Beogradi, kak to, da so se kregali, što je kriv tomi, ka si naša držáva nemre pridobiti spoštüvala sosidov i drügi držav. Pa je ravno od toga odvisno vse. Od toga je odvisno, kelko so vredni naši penezi. Ar či svet nema zavüpanja v naše voditele, nede níšče rad küpüvao naši penez. Pa tüdi drüge nam sovražne države se ne bojijo Škodüvati našim penezom, ar nejmamo nikoga, ki bi ostro stopo proti krivicam štere se godijo nam. Tak je nekam vse zaspane pri nas, nega dobre vole, ali pa nega zadosta vučeni lüdi, da bi se resan lejko delalo za napredek, zadovolstvo i srečo naše države. Kak dugo bo to trpelo, što zna ? Mislimo pa, da tak dugo, dokeč bodo ravnali i vodili našo državo stari lüdje iz staroga veka, ki ne razmijo ali neščejo razmiti potrebščin novi časov.
Svetovna politika.
Tüdi v svetovnoj politiki se je zdaj nájveč gučalo i Pisalo od bolgarske revolucije. Pa tüdi Važen, velki dogodek je to zdaj po vojni. Znamo, da je Svetovna Vojna odpravila na Rusoskom care, na Nemškom i Avstrijskem casare, na Vogrskom krala i je stvorila več novi držav, štere so nájveč republike. Istina, da je za lüstvo i za državo ščista vseedno či je kralevine ali casarstvo ali republika, samo to je glavno, ka se lüstvi naj dobro godi. Itak pa so edni, šteri ráj majo republike, ar pravijo, da tű bole lüstvo ma več pravic, drügi pa opet pravijo, da so kralestva ali casarska bogša. Republike ráj majo kmetje i delavci, kralestva i casarstva pa ráj majo gospodje, grdfje, veleposestniki itd. Zato vidimo, da je v vsakoj državi, či je republika, vnogo lüdi, šteri na skrivnom delajo za krala ali casara, či pa je kralestvo ali casarstvo, pa jih je vnogo, šteri delajo za republiko. Tüdi na Bolgarskom se je nekaj takšega zgodilo. Tam so bile ne dugo toga, volitve, pri šteri so kmetje dobili več kak tri frtale vseh poslancov. Njüv voditeo i predsednik vlade Stambolijski je šteo pomali tüdi na Bolgarskom spraviti republiko. Proti so pa rovali tisti, šteri so za kralestvo. Pomagali so jim tüdi iz drügi držav tisti, šteri ráj vidijo krale i casare, posebno iz Madjarskoga i [taljanskoga i Angleškoga. Zdaj so zato nazaj dali velko moč krali Borisi. Ali de se zdaj bogše godilo bolgarskim lüstvi, je žmetno povedati. Gotovo pa je, da se bo boigarsko lüstvo proti postavilo i de se vojsküvalo, dokeč ne pride do svoji pravic, tak kak vsešerom indri. — Velko delo bo tüdi to v svetovnoj politiki, da bodo države Male Antante, to je naša, Češka i Romunija mele konferenco na Slovaškom. Tü si bodo pogučale kak bodo vodile v bodoče svojo politiko, ar so te tri države najmočnejše v Srednjoj Evropi. — Pogajanja med Törki i drügimi državami v Losani šče izda trpijo. Na Belgi-skom je odstopila vláda. Med Rusijov i Japonskov se je sklenola pogodba. — Na Kitajskom je nastanola reberija. — Italija vsigdar bole i bole kaže, da nas sovraži. Ednok bo nastao samo ples med tema državama.
4
NOVINE
24. junija 1923.
Zavüpni sestanek naše stranke v Törnišči.
Dnes tjeden so obdržali narodni poslanec g. Klekl Jožef zavüpni sestanek v Törnišči za občino Törnišče, Gumilica, Nedelica i Lipa. Zbrane kotrige pozdravivši so se najprle zahvalili za velikih uspeh volitev v Törniškoj fari. Ta fara je nepričaküvano lepo volila. Zatem so izvajali sledeči predmet:
1) Kak je prišla radikalna stranka do vlade? Zakaj ne i demokratska ? . . . Naša stranka ne je štela iti vu vlado, ar je ta Vlada z demokrati teliko krivic napravila, ka niti štiri leta ne bi je mogli popraviti, odgovornosti nositi za nje pa nešče i ne more na sebe vzeti. Zdrüžila se je z Radičovov, Muslimanskóv strankov i je napravila tak zvani revizionistički blok (zveza, štera šče revidirati ali popraviti ustavo) da bí nad sto poslancov vekšo moč melo proti centralistično] vladi. Ne smo püstili svojega programa, smo proti Radičovomi programi kak vu vojski so si proti bili Törki, Austrijci, Vögri, Nemci, ar je vsaki meo svojo politiko, a edni so pa bili proy entanti, tak se mi popolnoma ločimo po stranki, a edni smo proti ednomi političnomi sovražniki: centralizmi.
2) Radičova politika, ka je ne prišo v Belgrad, je dosta kvara napravila narodi. Zdaj se dela vojaški zakon, šteri čeravno je dobo po zaslüženi naše stranke nekše male olejšave, naloži vendar veliko bremen na rame naroda, ar Radič ne je prišo, da bi naših več bilo vu voj-
nom odbori i tak mogli krivice zakona preprečiti. Odsegamao de dühovnik tüdi podvržen vojaškomi zakoni, plače do strahovite, tcrhi veliki, (Štere ob priliki, gda se zakon sprejme že objavimo) i za vse to nosi odgovornost nedelavnost Radičove stranke. Vlada zdaj nameni dačp od grünta za 6% podignoti kak i monopol ne pristojbine pa takse (štemplne) na 15 D. mesto 13 na edno vlogo i vse te i drüge krivice ne moremo preprečiti, ar Radičova stranka doma sedi.
3) Razložili so za tem g. poslanec svoje prizadevanje za naš kraj: zahtevali so velike vojaške dopüste na delo z brezplačnov vožnjov, ka je poprek sprejeto v vojaškom odbori: vložili so prošnjo za popravitev ceste Radmožanci —Turnišče; zavzeli se zadelezničo M. Soboto— Ormož, ka se delo ne Stavi; ministra za agr. reformo so prosili, ka se poskrbi za drva za naš kraj, vojnoga ministra ka do naši vojaki leta 1899. rojeni domo püščeni itd.
Nazadnje so se g. poslanec zahvalili navzoči za Prihod i poslüšanje i je oprosili, naj njim naznanijo svoje pritožbe i žele, če kaj majo. Po sprejetji teh se je shod zvršo s splošnom zadovolstvom nad našov strankov, šteroj so zborovalci izrekli popolno zavüpanje, narodnomi poslanci g. Kleklni so se pa toplo zahvalili za Obisk. —
Talige.
Minoli so pa ne samo Vüzemski svetki, nego tüdi risaoski, ali Kankolec šče je ne dao nazaj izposojeni talig. Plive dni je pozabo, sledkar pa se ne več Spomno. Kda pa je primlato svoj mertük pri Camperjakovth i si je mislo, ka bi pelao v mlin žakeo žita, se je zmislo na taíige.
,,Oj, oj, nesam šče meo Časa nazaj dati. Oblübo sem, pa sem ne meo časa. Tüdi pozabliv seni postao, Oj, o j."
Poškrabao se je za vühami. i »Trbej je nazaj dati, zaistino, nazaj dati."
Pripelao je je iz štale i je spucao od pavočino.
,,V mlin šče ódpelam žito, te je pa nazaj
dam."
Zaglédao se je v potač i zamišiti.
,,Pes bi bio, či bi me što takši vido, šteri bi je spoznao. .
Včasi bi pravo, da sem je vkrao."
Naklao je žakeo.
»Samo da ne bi srečao, koga ne" trbej, pa de dobro.
Te je pa nazaj dam. .
Ali zdaj je Šla kaštiga za grešnikom, ki se je spreobračao, pa se ne spreobrno.
Gda “je naime pripelao Kankolec na taligah žakeo žita pred mlin, je stopo iz mlina — ka mislite, što? — Mlinar? Istina, tüdi on je stopo. AH ž njim šče nikak drügi. Kankolec je v svojoj nevoli spoznao — Krompjača, pravoga in istinskoga Caharija Krompjača, istinskoga vérta Kankoičovih »izposojeni* talig.
»Dober den,” je pravo Caharija. ,,Si tüdi pripelao ?*
,,Tüdi,“ je odgovoro Kankolec i videlo se njemi, ka stoji na živoj žerjavim.
Caharija Krompjač je pögledno žakeo z žitom i mimoidoč tüdi talige. Nato pa je — Kankolec je dobro vido — šče ednok pogledao talige, kak či bi na nje vrgeo svoje slvkaste oči.
Tak je vroče postalo Kankolci v tistom megnjeno kak či bi sedo v sami vicah. Pot, šteri njemi je stőpo na čelo, si je mogeo Obrisati z rokavom robače.
»Dobre talige pa maš, hej,“ je pravo Krompjač i se nasmejao. Nato se je obrno k mlinah, njemi pravo „zbogöm,“ i odišeo.
Kankolec je gledao za njim. S micaö ga je tisti smeh Krompjača.
„Šent ga je mogeo ravnozdaj Prinesti na poL“ je mrmrao čemerno. „Pa zdaj, gda sam njemi mislo nazaj dati."
Drügo zajtro po tistom srečali Caharija Krompjač, kak po navadi pogledne po gümli i po taiigah.
Pogledno šče je ednok i Prištec.
»Šest«
Zdigno je zimice, v koti vüstnic še njemi je nasmejalo.
Nato pa se je napravo malo resnoga i stopo v kühinjo.
„Ti, Katá?! Ali je što pripelo talige?'
„Ali si je komi posodo ?“
„Ne. Pet jih je bilo Včera večer, zdaj sam pa šteo i sam našteo šest"
Žena se je nasmejao:
„Ka istina ? . . . Nazaj so prišle ?
Obrisala si je roke s Šumom i Šla sama v kolarnico, ka vidi.
„To so tiste naše?"
. ..Ravno tiste."
Žao njemi je bilo, itd je je vzeo. Düšnavest ga je pekla, pa je nazaj dao.
»Zaistino, dugo ga je mogla péči, ka se je stisno" je pravo Caharija.
»Samo, ka se je strsno/' je pravila Kala.
Či se me bi strsno, je ne bi nazaj dao;
Nato pa je Šla nazaj v kühnjo, ar je zajirk vreč na ognjišči.
Stavila se* je i pravila:
„Či bi ne bio Kankolec, pa nevem, što bi naj bio?”
Krompjač je zmigao s pleči i pravo veselo.
Ne smo vidili, zato ne sodimo. .
„Što bi pa .naj bio," je odvrnola Katá in Odbežala v kühinjo. Pri peči je djala z odpüš-čajočim glasom:
„Pa naj bo, samo da je nazaj dao."
Krompjač je pa ob stao pri taligah i pokimao z glavo.
»Kak ti ženska friško krivi. Pa šče pravoga, ne ka bi si mislila." -
Gospodarstvo.
Cene: pšenica 1740 koron, oves 1200 koron, kukanca 1000 koron, grah 2400 koron, bela mela 2600 koron, otroblje 520 koron.
Penezi: 1 dinar 80—82 vogrski koron 1 dolar 360 koron, 1 talijanska lira 16 naši koron.
Cena na Vogrskom: pšenica 40,000 vogrski koron, žito 25.000 vogrski koron, oves 25.000 vogrski koron, kukorica 23 000 vogrski koron, ječmen 20.000 vogrski koron.
Pošta.
M. Sobočan. Banja Luka. Prosili smo g. ministra za vašo odpüstitev. V Novinah pride njegov odgovor. — Kočar Janoš. Lukačavci. Penezi prišli. Hvala. — Kerec Štefan. Šülinci. Prosimo Vas, naznanite nam na koj ste poslali 55 Din.? — Fartelj Janoš. Moravci št. 19. Dajte nam naznanje, jeli ste vi apelalivali na državni savet i gda priziv odposlali.
Razglas!
Z dovoljenjem lastnika grofa Szápáryja in kompetentnega ministrstva se proda gozd z lepimi drvami in gozd že vsekan v občini Mlajtinci, — travnik v občini Puconci, travnik, njiva in gozd v občini Vaneča. Poizvediti se dá pri podpisanama odvetnika.
Murska Sobota, dne 12. junija 1923.
Dr. LAJOŠ ŠÖMEN in Dr. ŠÁNDOR VÁLYI.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi za mlatiti po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri:
JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Nindri indri
ne najdete tak velke zaloge vsefelé blaga za moške i ženske obleke, štofov, cajgov, platna, drükov, robcov, vsefelé pajtelnov za mlinare itd. i nindri indri so cene tomi blagi ne tak nisike kak v trgovini
F. SERŠENA v LOTMERKI. Poglednite i te vidili!
Vino
lotmerško dobro za kosce i žnjece po 18 K. 1 liter prodaja I. MURSA na KRAPJI onomi, šteri vzeme najmanj en akov.
Alsólendván Fö-ut 125. számú üzlet-ház szabadkézből eladó. Bővebbet a kiadóhivatalban.
Najboljše
staro in novo vino
iz Ljutomerskih goric letnik 1921. in 1922. se dobi küpiti v vsakšoj množini v župnišči (na farofi pri Sv. Križi blüzi Lotmerka).
JOŽEF ŠKERLEC
iz GORNJE RADGONE
má svojo zálogo najbolšega
portland cementa
v Rankovcih pri Maican Leopoldi hšt. 11. gde se tüdi lejko naroči vapno.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava