t SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 29 Ljubljana, ponedeljek 25. decembra 1978 Cena 16 dinarjev Leto XXXV 1659. Na podlagi tretjega odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 38. in 39. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, St. 23/76) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na 10. seji dne 27. novembra 1978 sprejelo ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov 1. Dolžnosti člana sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se razrešita: — J a s n i č Ljubo, — Korbar Slavko. 2. Za člana sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se imenujeta; — B a u d e k Boris, predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, — Japelj Janez, predsednik republiškega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. St. 0214-1/78 Ljubljana, dne 27. novembra 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1660. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb samoupravnih splošnih aktov DO Viator Ljubljana in TOZD »Hoteli Bled«, na seji dne 12. 12. 1978 odločilo: 1) Določbi .23. in 24. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji Viator z dne 7. 5. 1976 s spremembami in dopolnitvami z dne 6. 5. 1977 ter določba 7. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v TOZD Hoteli Bled z dne 18. 5. 1976 s spremembami in dopolnitvami z dne 29. 7. 1977 niso bile v skladu z ustavo in zakonom. 2) Določba 8. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v TOZD Hoteli Bled z dne 18. 5. 1976 s spremembami in dopolnitvami z dne 29. 7. 1977 ni bila v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Kranju je s svojim Predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb samoupravnih splošnih aktov. V 23. in 24. členu samoupravnega sporazuma delovne organizacije je bilo določeno zmanjše- vanje osebnega dohodka delavca zaradi nedoseganja strokovne izobrazbe oziroma strokovne prakse. S 7. členom samoupravnega sporazuma temeljne organizacije so delavci osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določili tako, da so napotili na uporabo določenih členov samoupravnega sporazuma delovne organizacije. Po določbi 8. člena samoupravnega sporazuma temeljne organizacije pa je bilo določeno, da nihče ni pooblaščen uporabljati drugačnih osnov in meril za nagrajevanje delavcev, kot sta jih določala obravnavana samoupravna splošna akta in samoupravni sporazum dejavnosti. Oba v izreku navedena samoupravna splošna akta sta v celoti prenehala veljati dne 31. 12. 1977, ker so delavci sprejeli nove samoupravne splošne akte. Po ustavi in zakonu določajo osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke, delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Z osnovami m merili za delitev teh sredstev zagotavljajo delavci, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija. Samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delitev sredstev za osebne dohodke sprejmejo delavci na način, ki ga določa zakon. Ustavno sodišče je na podlagi dokumentacije, ki mu jo je delovna organizacija »Viator« oziroma SOZD »SAP Viator« predložila v februarju in dopolnila v novembru 1978, ugotovilo, da sta določbi 23. in 24. člena samoupravnega sporazuma delovne organizacije delavcu, ki ni izpolnjeval pogoje zahtevane strokovne izobrazbe oziroma strokovne prakse, določali zmanjševanje osebnega dohodka vnaprej in avtomatično. Določbi sta bili v neskladju z ustavo in zakonom, saj nista omogočali niti sami niti v povezavi z drugimi določbami samoupravnega splošnega akta, da bi se osebni dohodek delavca določal odvisno od uspešnosti opravljanja nalog, tj. od dejanskega rezultata dela in ustvarjanja delavca ter njegovega prispevka k skupnim rezultatom dela (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 129. člen zakona o združenem delu, 42. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu). V neskladju z ustavo in zakonom pa je bila tudi določba 7. člena samoupravnega sporazuma temeljne organizacije združenega dela. Glede na to, da so o ureditvi osnov in meril v samoupravnem sporazumu delovne organizacije razpravljali in odločali tudi delavci v temeljni organizaciji združenega dela Hoteli Bled, bi se lahko štelo, da so osnove in merila določili v tej temeljni organizaciji, če bi jih določili po postopku, ki ga je določal 5. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73). Ker pa delavci v temeljni organizaciji glede teh osnov in meril niso podajali pismenih izjav, ni mogoče šteti, da so osnove in merila bile določene v temeljni organizaciji združenega dela. Zato je bila ureditev v 7. členu v neskladju s 23. členom ustave SRS in 129. členom zakona o združenem delu. bila pa je že tudi v nasprotju s 4. in 42. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Določba 8. člena samoupravnega sporazuma temeljne organizacije pa ni bila v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem’ delu, saj je izražala le načelo zakonitosti, kakršnega opredeljuje tudi 268. člen ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče je na podlagi 422. člena ustave SR Slovenije ter 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobi in Olga Vrabič. St. U I 118/77-11 Ljubljana, dne 12. decembra 1978. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1661. Na podlagi 3., 4., 5., 6., 7., 8., 15., 18. in 20. člena zakona o temeljih sistema zvez (Uradni list SFRJ, št. 24/74), 1., 4., 7., 8. in 10. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije in samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 ter stališč za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-171/77) in njihovih ukrepov, imetniki sistemov zvez: Radio Televizija Ljubljana, Ljubljana, Združena cestna podjetja Slovenije, Ljubljana, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor, Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana, Železniško gospodarstvo Ljubljana, ter Samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije, Ljubljana, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci sklenejo sporazum o usklajevanju planiranja, izgradnje, eksploatacije in vzdrževanja skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez z namenom, da bi: — uresničili družbenoekonomske cilje razvoja na področju telekomunikacijskih sistemov zvez, — dolgoročno uskladili svoje medsebojne interese in zagotovili skladen razvoj prenosnih sistemov zvez za splošne in posebne potrebe, — zagotovili enotnost tehničnih rešitev in s tem pospešili realizacijo splošnega načrta zvez Jugoslavije, — preprečili nepotrebno množitev relacij in tras, povečali izkoriščenost že zgrajenih relacij in zmanjšali prezasičenost frekvenčnega prostora, — pocenili gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih sistemov zvez, — povečali obratovalno sigurnost prenosnih sistemov zvez. 2. člen Da bi uresničili cilje iz 1. člena sporazuma, udeleženci s tem sporazumom določajo in urejajo zlasti: — usklajeno planiranje prenosnih sistemov zvez na vseh prometnih nivojih, — izgradnjo skupnih prenosnih sistemov zvez, — zakup posameznih delov skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez enega udeleženca za potrebe drugega udeleženca, — vzdrževanje skupno zgrajenih kapacitet in medsebojno pomoč pri vzdrževanju drugih kapacitet, — organe za spremljanje in izvajanje sporazuma, — postopek za sprejem in spremembo sporazuma. Udeleženci s posebnim samoupravnim sporazumom podrobneje določijo za vsak objekt posebej: — združevanje finančnih sredstev za skupno izgradnjo in vzdrževanje, izkoriščanje skupno zgrajenih kapacitet in druge medsebojne odnose s področja prenosnih sistemov zvez. 3. člen S posebnim samoupravnim sporazumom iz 2. odstavka 2. člena se določi tudi nosilca 'skupne investicije, k- izdela tudi skupni investicijski program. II. PLANIRANJE PRENOSNIH SISTEMOV ZVEZ 4. člen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo, da se bodo zaradi enotnosti tehničnih rešitev in preprečevanja nepotrebne pomnožitve prenosnih sistemov na istih relacijah, predvsem pa zaradi splošnega načrta Jugoslavije, obvezno medsebojno obveščali o potrebah po novih zvezah in usklajevali planiranje in izgradnjo potrebnih zmogljivosti. V vsakem primeru mora biti medsebojno obveščanje izvršeno pred sestavo in sprejemom planov ter pred izdelavo investicijske dokumentacije za naslednje plansko razdobje. 5. člen Interesi za izgradnjo skupnih prenosnih sistemov zvez med "imetniki prenosnih sistemov zvez se usklajujejo v Samoupravni interesni skupnosti PTT prometa Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SIS). V ta namen se pri skupnosti formira poseben strokovni odbor, ki je paritetno sestavljen. III. IZGRADNJA IN VZDRŽEVANJE 6. člen Udeleženci so sporazumni, da brez medsebojnega usklajevanja ne bodo planirali ločenih prenosnih sistemov zvez, zlasti ne v primeru, ko ustrezni prenosni sistemi zvez že obstojajo in jih je mogoče zaradi boljše izkoriščenosti in prihranitve družbenih sredstev skupno uporabljati. 7. člen Udeleženci tega sporazuma bodo v skladu s 4. členom tega sporazuma in v okviru tehničnih možnosti gradili na istih relacijah skupne prenosne sisteme zvez. V primeru načrtovanja kabelskih povezav se, kolikor se ne bi polagal skupen kabel, izkoristi izkop za sočasno polaganje več kablov za posamezne uporabnike. Ravno tako bodo udeleženci tega sporazuma svoje že zgrajene prenosne sisteme zvez, ki potekajo na istih relacijah, naknadno in sporazumno vključili v skupni prenosni sistem zvez v vseh primerih, ko bo to tehnično možno in gospodarno. 8. člen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo, da je predmet skupne izgradnje predvsem prenosno omrežje. Znotraj skupnega prenosnega omrežja ostanejo posamezni funkcionalni sistemi samostojno delujoče celote z omejitvijo, da jih imetniki lahko uporabljajo izključno z namenom, za katerega so bili grajeni v smislu 3. in 4. člena zakona o temeljih sistema zvez. 9. člen Skupen sistem se zgradi z združenimi sredstvi udeležencev tega sporazuma. Strokovni odbor SIS sporazumno določi nosilca skupne investicije, ki izdela skupni investicijski program. Sporazumno se določi tudi izvajalca del in nadzorni organ, kakor tudi medsebojne pravice in dolžnosti iz naslova eksploatacije in vzdrževanja. 10. člen Udeleženci so sporazumni, da skupno financirajo, grade in vzdržujejo tudi druge objekte (kot so zgradbe, antenski stolpi, rezervno napajanje, itd.), ki bodo služili za posamezne prenosne sisteme, kar bodo uredili s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 11. člen V primeru, če imetnik prenosnega sistema zvez brezplačno odstopi kot osnovno sredstvo svoj del skupno zgrajenih kapacitet drugemu udeležencu tega sporazuma, se medsebojne pravice in obveznosti urejajo s posebno pogodbo. 12. člen PTT organizacije dajejo drugim imetnikom sistema zvez v zakup svoje kapacitete ali naprave v krajevnem, medkrajevnem ter mednarodnem prometu, kar se ureja z internimi akti PTT organizacij in s posebnimi pogodbami. PTT organizacije se obvezujejo, da bodo uporabnikom skupno zgrajenih kapacitet ali imetnikom sistemov, ki imajo zakupljene vode v PTT sistemu zvez, v primeru potrebe dajale v svojem sistemu rezervnih zvez najnujnejše vode. 13. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo zaradi racionalizacije vzdrževalne službe in enotnosti tehničnega sistema pristopili k enotnemu vzdrževanju skupnega prenosnega sistema zvez. 14. člen V primeru, da ima eden od udeležencev na skupnih točkah prenosnega sistema zvez vzdrževalno posadko, se udeleženci dogovorijo, da lahko posadka, ki je tam locirana, prevzame nadzor nad delovanjem naprav drugih imetnikov, tako da odpravlja grobe napake na napravah in obvešča uporabnike o stanju njihovih naprav. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — imetniki prenosnih sistemov zvez — se obvezujejo, da ne bodo v kapacitete svojih sistemov zvez vključevali drugih uporabnikov ali lastnikov drugih prenosnih sistemov zvez. Prav tako ne bodo nenamensko uporabljali svojega prenosnega sistema zvez. IV. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE SPORAZUMA 16. člen Izvajanje sporazuma spremlja strokovni odbor SIS, v katerega vsak udeležnec imenuje svojega predstavnika in njegovega namestnika. Mandatna doba traja 4 leta. Odbor izvoli iz svoje sredine predsednika, in njegovega namestnika. Predsednik in namestnik sta vsako mandatno dobo iz druge organizacije udeležencev sporazuma. 17. člen Strokovni odbor za spremljanje in izvajanje sporazuma se sestaja najmanj dvakrat letno. O svojih ugotovitvah in sklepih sproti seznanja organe upravljanja udeležencev sporazuma. Strokovni odbor mora vsako leto obvezno obravnavati vse potrebe po novih zvezan in to še pred sestavo in sprejemom planov za naslednje plansko leto in zavzeti stališča o načinu reševanja teh potreb. 18. člen Strokovni odbor ima svoj poslovnik. V. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE 19. člen K temu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi imetniki sistemov zvez pod pogojem, da sprejmejo vsa določila tega sporazuma, o čemer s pismeno izjavo obvestijo vse udeležence. 20. člen . \7sak udeleženec sporazuma predlaga spremembe ali dopolnitve tega sporazuma s tem, da za sprejetje sprememb ali dopolnil velja isti postopek, kot za sprejetje sporazuma. 21. člen Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme v enakem besedilu večina delavcev na zborih v temeljnih orga-nizac’jah združenega dela oziroma delovnih organizacijah udeležencev in ko ga podpišejo pooblaščeni delavci. Sprejem samoupravnega sporazuma ugotovi in razglasi skupščina SIS na podlagi zapisnikov o zborih delavcev in ko ga podpišejo pooblaščeni delavci. Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 22. člen Spore, ki izvirajo iz tega sporazuma, rešuje sodišče združenega dela pri SIS. Do njegove ustanovitve rešuje spore arbitraža. Za ustanovitev in delo arbitraže veljajo določila statuta SIS. 23. člen Po sklenitvi družbenega dogovora na osnovi 19. člena zakona o temeljih sistema zvez je treba ta spo- razum uskladiti s pogoji in določili splošnega1 2 načrta zvez Jugoslavije. St. 36/78 Ljubljana, dne 12. oktobra 197». Podpisniki: Radio televizija Ljubljana, Ljubljana, Združena cestna podjetja Slovenije, Ljubljana, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor, Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije Ljubljana 1662. Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije je skupščina Samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije na svoji seji 4. decembra 1978 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez sklenjen Skupščina Samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih organizacijah udeležencev sporazuma. Sporazum so podpisali pooblaščeni delavci 12. 10. 1978 v Ljubljani. St. 190/78 Ljubljana, dne 4. decembra 1978. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije Predsednik Jakob Berie 1. r. 1663. Na podlagi zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) in odloka o ukrepih družbeni kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SKS, št. 6/73 in 21/73) so predstavniki proizvajalcev in predstavni! -i porabnikov sklenili SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki porabnikov so sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo, s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela lahko uporabljajo cene iz cenika, ki je sestavni del sporazuma in se nahaja na Gospodarski zbornici SRS — Združenju TOZD gozdarstva, Ljubljana, Miklošičeva 38/III. 2. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 38-017/78 Pr z dne 11. XII. 1978 za bukovo hlodovino, hlodovino bora, drogove iglavcev za napeljavo, jamski les iglavcev, hrasta in drugih trdih listavcev. 3. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 11. XII. 1978 dalje. Predstavniki proizvajalcev: 17 proizvajalcev, podpisnikov sporazuma Predstavniki porabnikov: 91 porabnikov, podpisnikov sporazuma REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1664. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinskih zdravstvenih skupnosti Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Sl. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec so izvršilni odbori skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti: Brežice na seji dne 15. novembra 1978, Celje na seji dne 5. decembra 1978, Laško na seji dne 13. novembra 1978, Sevnica na seji dne 14. novembra 1978, Slovenske Konjice na seji dne 13. novembra 1978, Šentjur na seji dne 13. novembra 1978, Šmarje pri Jelšah na seji dne 13. novembra 1978 in Žalec na seji dne 16. hovembra 1978 sprejeli Dopolnitev ugotovitvenega sklepa o povečanju nadomestila osebnega dohodka za čas od 1. 1. do 30. 6. 1978 1. člen Po objavljenih podatkih Zavoda zn statistiko SRS se ugotavlja, da so življenjski stroški v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1978 porastli za več kot 5 °/o 2. člen Po ugotovitvenem sklepu z dne 27. 6. 1978 se je nadomestilo povečalo za 14.6 odstotka tistim delavcem, ki so bili na dan 1. 5. 1978 dalj kot šest mesecev v bolniškem staležu. 3. člen Delavci, ki so nastopili bolniški stalež 1. 1. 1978 in dalje in so bili v bolniškem staležu na dan 1. 7. 1978 in dalje dalj kot šest mesečev, se jim nadomestilo poveča za 6,3 %>. 4. člen Z dnem objave dopolnitve ugotovitvenega sklepa preneha veljati ugotovitveni sklep, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/78 pod 1085. 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se določilo 2. člena od 1. 5. 1978 dalje, določilo 3. člena pa od 1. 7. 1978 dalje. Št. 022-1/1-78-39 Celje, dne 12. decembra 1978. Predsednik izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti: Brežice — dr. Branko Barlič 1. r. Celje — Alojz Potočnik 1. r. Laško — inž. Avgust Vinter 1. r. Sevnica — Breda Drenek-Sotošck 1. r. Slov. Konjice — dipl. inž. Milena Zidanšek 1. r. Šentjur — Edo Bohorč 1. r. Šmarje — Marjan Nečimer 1. r. Žaleč — Franc Matek 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1665. Na podlagi 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 159. in 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 72. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 14. decembra 1978 in na 8. seji zbora občin dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o snremembi in dopolnitvi odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 1. člen V odloku o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/77) se v predzadnji vrsti prvega odstavka 1. člena pred besedo »in« vstavita vejica in besedilo: »navodila o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč (Uradni list SRS, št. 1/78)«. 2. člen V drugem odstavku 2. člena se besedi: »rovna zaklonišča« nadomestita z besedama »rovni zaklonilniki«. 3. člen Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zasebni graditelji stanovanjskih, poslovnih in počitniških stavb morajo s svojimi sredstvi zgraditi skupno zaklonišče pri skiipinskih gradnjah, kjer je predvideno število prebivalcev večje kot 50. V primeru, ko gre za posamezne gradnje ali za manjše število prebivalcev, pa je investitor dolžan plačati prispevek po 26. členu tega odloka. Organizacija, ki komunalno ureja zemljišče, mora zagotoviti pogoje za graditev skupnega zaklonišča. Zasebni graditelji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po- soglasju, pridobljenem po tem odloku, pa je upravni organ ugotovil, da zaklonišče ni grajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, so dolžni plačati prispevek kot je to določeno v 26. členu tega odloka. Višina prispevka se odmeri po določbah odloka Skupščine mesta Ljubljane o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 6 mesecev. Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje zasebnemu graditelju le s soglasjem pristojnega upravnega organa za ljudsko obrambo«. 4. člen V drugem in četrtem odstavku 27. člena odloka se višina prispevka »0.03 “/o« nadomesti z »0,05 "/o«. 5. člen Ta od'ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-1/77 Ljubljana, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Liubljane Marjan Rožič 1. r. BREZICE 1666. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOlfc o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Besedilo 10. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-516/78) se spremeni in pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978, razen določb 2. člena tega odloka, ki se uporablja od 1. aprila 1978 dalje.« St. 422-9/78 Brežice, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1667. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 152. in 158. člen statuta , občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Brežice 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Brežice. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine na področju občine Brežice je 5760 dinarjev. 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Brežice so: — za ožji gradbeni rajon mesta Brežice z okolico, ki je opredeljen z urbanističnimi dokumenti, so povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč 15 % od vrednosti povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske hiše; — za ostale kraje v občini Brežice, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih urbanističnih dokumentih stavbna zemljišča, so povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč 20 %> od povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske površine. 4. člen Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,5 °/i> od vrednosti zgradbe. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o povprečnih gradbenih cenah in povrečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so osnova za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 2/78). St. 28-9/78-4 Brežice, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1668. , Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 14/78) in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76). 12. člena zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in št. 10/77), 9. člena zakona o skupnostih Otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in št. 14/77), zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74), zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni listSRS, št. 39/74) so skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Brežice dne 27. novembra 1978, skupščina zdravstvene skupnosti dne 6. decembra 1978, skupščina izobraževalne skupnosti Brežice, skupščina kulturne skupnosti in skupščina tclesnokulturne skupnosti ter Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za financiranje programov zdravstvene skupnosti Brežice, izobraževalne skupnosti Brežice, kulturne in tclesnokulturne skupnosti Brežice, skupnosti socialnega skrbstva Brežice, skupnosti otroškega varstva Brežice, skupnosti za zaposlovanje Brežice in družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980 1. člen Stopnja prispevka za financiranje programa zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1979 v znesku 80,400.000 dinarjev se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 7,55 °/o od bruto osebnih dohodkov in 1,85 % iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek. 2. člen Stopnja prispevka za financiranje programa izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1979 v znesku 51,880.000 din se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 6,10 %> od bruto osebnih dohodkov. 3 * * 3. člen Stopnja prispevka za financiranje programa kul- turne skupnosti Brežice za leto 1979 v znesku 8,420.000 dinarjev se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 0,99 % od bruto osebnih dohodkov 4. člen Stopnja prispevka za financiranje programa teles-nokulturne skupnosti Brežice za leto 1979 v znesku 3,999.000 din se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 0,47 % od bruto osebnih dohodkov. 5. člen Stopnja prispevka za financiranje programa skupnosti socialnega skrbstva Brežice v višini 11,355.000 din se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 1,33 °/o od bruto osebnih dohodkov. 6. člen Stopnja prispevkov za financiranje programa skupnosti otroškega varstva Brežice v višini 8,935.000 se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 1,05 % od bruto osebnih dohodkov. 7. člen Prispevna stopnja za financiranje programa druž-nenega varstva otrok v SR Sloveniji v višini 17,590.000 dinarjev se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 2,20 %> od bruto osebnih dohodkov.' e 8. člen Prispevna stopnja za financiranje programa skupnosti za zaposlovanje Brežice v višini 2,253.000 din za obdobje 1. 1. do 31. 12. 1979 določi v višini 0,28 °/o iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek. 9. člen Presežki, ki bi nastali nad dogovorjenimi zneski od določenih prispevnih stopenj se vrnejo v sklad skupnih rezerv občine Brežice. Skupščina sklada s sklepom porazdeli ta sredstva in njihovo namembnost glede na odločitev združenega dela v občini Brežice. 10. člen Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o osnovah planov navedenih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979—1980. Prispevek se obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977, 1978 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 10/77 m 6/78). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 1. 1979 pri izpla-Čilu osebnih dohodkov za januar 1979 in dalje. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. i Predsednik zdravstvene skupnosti Brežice Maks TopUšek 1. r. Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Brežice mg. Vinko Zagmajster 1. r. Predsednik skupščine kulturne skupnosti Brežice Marjan Vizjak I. r. Predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Brežice Vlado Pucko 1. r. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega var*' ’a Brežic6 Janez Volčanšek 1. r. 1669. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti v občini Brežice za leto 1979 1. člen _ Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom na območju občine Brežice. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti -in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospo-sko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki. 3. člen Prispevna stopnja za obračun in plačilo od bruto osebnega dohodka znaša 0,30 %>. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo pripevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja davčna uprava Skupščine občine Brežice. 5. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 430-15/78-1 Brežice, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CELJE 1670. Občinska skupščina Celje je na podlagi 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pro- metu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 7/77) in 146. člena statuta občine Celje na sejah zborov dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 25-1157/76 in 24-1554/77), se v tarifi posebnega občinskega prometnega davka pri opombi k tarif. št. 1 doda nova 6. točka, ki se glasi: Davek po tej tarif. št. se ne plačuje od določenih proizvodov, ki se prodajajo na sejmih in razstavah. Prireditve, ki se štejejo za sejme in razstave po tej tarif. št. in proizvode od katerih se ne plačuje prometni davek, določi izvršni svet občinske skupščine. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-24/75 Celje, dne 12. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1671. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupftosti Skupščine občine Celje sta po 91. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73, 24/75 in 23/77) in ugotovitvah, da se z nameravanim posegom strinjajo kmetje, ki imajo več kot polovico površin na predlaganem območju ter po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOK o izvedbi hidromelioracijskih del v Višnji vasi 1. člen S tem odlokom se predpisuje izvedba hidromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih na določenem območju katastrske občine Višnja vas in način rabe teh zemljišč po izvedeni hidromelioraciji. Hidromelioracija se izvede po projektu, ki ga je sprejela kmetijska zemljiška skupnost občine Celje, izdelalo podjetje za urejanje voda NIVO Celje pod št. 15/76 v mesecu juliju 1976. 2. člen Hidromelioracija obsega naslednja kmetijska zemljišča: Pohaj ač Lastnik Matilda VI. št. Pare. št. Kultura Površina ha a m* Globoče Gorišek 14/a Karel in Ana 328 619/2 travnik 6 30 Globoče 1 57 594 travnik 73 87 Lastnik VI. št. Pare. št. Kultura Površina ha a m’ 563/1 travnik 53 89 595 njiva 19 39 758 njiva 10 97 759 travnik 10 43 788 travnik 11 94 787 njiva 9 17 565 njiva 7 73 233 818 njiva 14 3 817 travnik 50 19 816 njiva 6 11 Kmetijski kombinat Žalec 333 92 njiva 19 39 Kotnik Pavla Globoče 10 173 598 - njiva 56 76 613/2 travnik 6 20 ' . ■ 613/1 travnik 1 40 612 njiva 1 20 750 , njiva 16 1 749 travnik 20 18 577 njiva 10 11 578 travnik 6 73 579 njiva 32 69 580 pašnik 10 57 Korošec Bernard, Globoče 4 211 615 travnik 6 66 611 travnik 17 88 399 993 travnik 1 9 41 994 njiva 18 17 Dobrotinšek Milan in Veronika, Globoče 4 26 610/1 njiva 4 61 600 njiva 21 33 731 “ travnik 18 59 754 njiva 18 88 790 travnik 20 18 827 njiva 4 32 567/2 travnik 3 24 599/1 travnik 31 22 • 568 njiva 10 93 599/2 njiva 5 29 574 njiva 2 16 575 njiva 14 71 755 travnik 21 83 826 njiva 24 00 729 njiva 15 11 730 njiva 35 00 Korošec Janez in solastniki, Globoče 61 739 njiva 36 07 738/1 travnik 15 50 1 772 travnik 20 68 773 njiva 37 84 768/1 travnik 16 63 582 njiva 39 71 583 travnik 12 77 Žlavs Marija in Jožefa, Globoče 8 110 741 njiva 35 86 742/1 travnik 19 53 751 njiva 5 4 752/1 travnik 19 46 Korošec Anton ml., Stražica 25 389 738/2 njiva 35 54 Ošlak Aleš in Jožefa, Ilovca 7 378 752/2 travnik 10 97 606 pašnik 7 91 753 travnik 12 95 Ravnak Janez, Ilovca 88 760 travnik 1 80 761 njiva 12 95 762/2 travnik 11 73 762/1 travnik 35 5 Lastnik vi. st. Pare. št. Kultura Površina ha a m' Gorišek Konrad in Ana, Globoče 16 313 791 njiva 16 64 792 travnik 1 98 822 travnik 2 19 823 njiva 22 14 324 828 travnik 8 11 829 njiva 11 11 327 564 travnik, njiva 25 10 563/2 travnik 4 3 Falnoga Karel in Terezija Ivenca 22 292 794/2 pašnik 8 24 Skamen Alojz in Frančiška, Ivenca 9 3 800/1 travnik 4 57 803/3 travnik 5 30 803/2 njiva ' 8 99 805 travnik 10 7 890/1 travnik 43 90 891 njiva 6 11 892/1 njiva, travnik 7 67 868 travnik 21 22 804 travnik 5 43 8Q8 njiva 48 91 801 njiva 10 og Semečnlk Majda. A reli n 13 348 996 travnik * 50 995 travnik 31 90 Videnšek Frančiška, Globoče 298 992 travnik 5 7 844/2 njiva 15 12 844/1 travnik 1 19 52 991 travnik 22 30 Zdolšek Justina, Speglič Silvo, Ivenca 3 8 983 njiva 90 984 njiva 24 31 985 njiva 10 39 Družbena lastnina 443 979/2 cesta 7 16 Dokler Marija, Ivenca 13 251 1009 njiva 9 53 1012 travnik 98 48 1011 njiva 20 46 980/1 travnik 17 48 981 travnik 24 74 982 travnik 1 8 Zlavs Marija, Ivenca 20 54 1019 njiva 13 85 1021 njiva 23 92 1022 močvirje 17 3 986 travnik 29 34 989 travnik 4 50 990/1 njiva 21 85 990/2 travnik 7 70 987 travnik . 15 16 1020/1 travnik 73 93 Adamič Marjan, Ivenca 14 56 875 travnik 40 64 843 travnik 23 70 848 travnik 50 56 881/1 travnik 18 93 884/9 travnik 33 52 842 travnik 68 69 879/2 cesta 7 16 867 travnik 89 92 841 travnik 8 49 Vrisk Matilda, Ivenca 11 171 844/3 travnik 49 48 793/2 travnik 14 24 793/1 travnik 35 71 Bevc Miroslav, Ivenca 9 167 876 travnik 24 82 Lastnik vi. št. Pare. št. Kultura Površina ha a m* Lipičnik Pavla, Ivenca 814 travnik 1 40 815/1 njiva 31 61 815/2 travnik 1 4 Žerovnik Ivan, Ivenca 13 300 858 travnik 1 62 159 845 travnik 1 28 845/1 travnik 48 20 846 travnik 9 89 847 njiva 5 97 Skamen Fanika in Cecilija, Ivenca 19 477 836 travnik 82 5 837 travnik 14 10 838 ' travnik 13 74 Rebernik Karel, Globoče 1 343 833/1 travnik 17 33 833/2 pašnik 20 92 Bobik Franc in Marija, Globoče 1 127 833/3 sadovnjak 20 92 834/2 njiva 33 24 833/4 travnik 10 21 njiva 4 50 840/3 travnik 34 59 205 560/2 njiva ' 21 4 560/3 njiva 12 16 561 travnik >64 77 562 njiva 17 33 Guček Alojz, Jurklošter 301 820 njiva 48 68 821 travnik 4 86 Občina Celje 353 1539 pot 25 72 354 1541/2 pot 2 60 Žerovnik Katarina, Ivenca 18 370 557/1 njiva 41 10 557/4 pašnik 13 10 840/1 travnik 14 42 Grilc Friderik in Jožefa, Ivenca 13 118 557/2 njiva 29 27 840/2 travnik 76 47 Ravnak Anton, Ivenca 7 236 557/3 gozd 4 98 840/3 travnik 43 54 Cestno podjetje Celje 367 1536 cesta 1 95 56 Dobrotinšek Pavel, Višnja vas 355 571 travnik 12 21 572 travnik 10 68 570 travnik 2 94 Kotnik Amalija, Globoče 11 396 604 njiva 12 7 605 njiva 1 12 603 njiva 13 92 Očko Marija, Globoče 7 109 606 travnik 8 53 Sodin Vinko in Draga, Verpete 6 140 811 travnik 38 98 813 njiva 24 00 Pilih Ciril 370 840/1 njiva 14 42 Lastniki oz. imetniki pravice uporabe v prejšnjem odstavku naštetih zemljišč so na svojih zemljiščih dolžni dopustiti vse posege, ki so potrebni za izvedbo hidromelioracije. 3. člen Investitor hidromelioracije je KK Hmezad — TOZD Kooperacija v Žalcu oziroma v primeru prenehanja te organizacije združenega dela, njen pravni naslednik, ki bo ustanovljen za območje, kjer se hidromelioracija opravlja. 4. člen Po podatkih investitorja je ugotovljeno, da bo financiranje investicije potekalo takole: Predvidena vrednost investicije znaša po cenah iz leta 1978 2,720.000 din, od tega odpade na odvodnik 1,260.000 dinarjev in na melioracijo 1,460.000 dinarjev. Odvodnik bo v celoti financirala območna vodna skupnost Savinja Sotla. Melioracijo financira Zveza vodnih skupnosti Slovenije v višini 30%>, 70"/o pa prispevajo lastniki oziroma imetniki pravice uporabe melioriranih zemljišč, glede na površino zemljišč. Za udeležbo lastnikov oziroma imetnikov uporabe zemljišč bo najet kredit, ki ga bodo odplačevali v letnih anuitetah. Kredit bo odobren za dobo 16 let, po 3,5 %> obrestni meri, odplačilo pa se začne dve leti po izvršeni hidromelioraciji. 5. člen Za kmete, ki ne bi sklenili pogodbe za kritje stroškov hidromelioracije, določi višino prispevka za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, upoštevajoč način financiranja, ki je naveden v 4. členu tega odloka. 6. člen Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe na zemljiščih na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmerni del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišč. Če do sklenitve ne pride, določi obveznosti za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. 7. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji. Dolgoročne in letne proi.tvodne programe sprejema pristojni organ investitorja v soglasju z melioracijsko skupnostjo, če je ta ustanovljena. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so dolžni upoštevati sprejet proizvodni program, čeprav niso sklenili pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju. 8. člen Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi investitor. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-3/78 Celje, dne 12. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1672. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 13. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOČBO o opustitvi bolniškega pokopališča ob Cesti na Dobrovo v Celju I Opusti se bolniško pokopališče v Novi vasi ob Cesti na Dobrovo v Celju. Namembnost zemljišča se spremeni zaradi potreb P° komunalni ureditvi. II Razen za ureditev parkov se sme po pravilniku za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) opuščeno pokopališče uporabljati za druge harnene po preteku 20 let, če gre za suho zemljišče in P° poteku 30 let, če gre za mokro zemljišče. III Zadnji pokop na bolniškem pokopališču ob Cesti na Dobrovo je bil, po podatkih iz grobarske knjige, opravljen 16. avgusta 1949 leta s pokopom triletnega otroka. IV Občani, ki želijo prepeljati posmrtne ostanke svojcev, pokopanih na tem pokopališču, lahko to storijo do 1. februarja 1979 leta v skladu s pravilnikom o prevozu mrličev (Uradni list LRS, št. 55/48) in pravilnikom za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56). V Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-112/76-6 Celje, dne 12. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. GROSUPLJE 1673. Na podlagi 4. odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/ 74), 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1978 sprejela ODLOK * zakloniščih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine graditi zaklonišča. Graditev zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), zakon o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ta odlok. Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni gradijo po načrtu za zaklanjan j e prebivalstva se ne uporabljajo določbe tega odloka. 2. Sen Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred Vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena. 3. člen Zaklonišča se 'gradijo v naseljih: Mali vrh, Veliki vrh, Šmarje-Sap, Cikava, Brvace, Grosuplje, Višnja gora, Stari trg, Ivančna gorica — Studenec, Šentvid pri Stični in drugih naseljih, če bo tako predvideno z zazidalnimi načrti, po načrtu graditve zaklonišč in v skladu z navodilom o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč (Uradni list SRS, št. 1/78). Načrt graditve zaklonišč sprejme svet skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa- f mozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so izven naselij iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Zaklonišča se grade v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/78). Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 5. člen Zaklonišča se. kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok. Za gradnjo javnih zaklonišč skrbi občina. Zaklonišča se gradijo kot samostojni objekti ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom graditve zaklonišč. Hišna in blokovna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji zgradb. 6. člen Svet skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacije združenega* dela. 7. člen Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča v vsakem stanovanjskem objektu. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov. 8. člen Zaradi izvršitve obveznosti po lem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravljajo člani občinskega štaba za civilno zaščito, odgovorni za zaklonišča, organizacija združenega dela, oseba ali komisija, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč. Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja. Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi občinske gradbene inšpekcije. 9. člen Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilogoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstruk- cij sl«; in tehnične pogoje pristojni občinski upravni organ, ki se pri tem ravna po tozadevnih veljavnih predpisih in normativih. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 10. člen Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje organizacija, ki jo pooblasti skupščina občine. Zaklonišča organizacij združenega dola vzdržujejo te organizacije. Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljale! stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, št. 44/73) glede vzdrževanja skupnih delov in naprav. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov. Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta, izvod tega navodila pa mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 11. člen Z zaklonišči upravlja organ organizacije, ki jo ustanovi ali pooblasti skupščina občine. Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. V hišah z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Pri morebitni odtujitvi objekta, zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena. Osnovni namen se lahko spremeni samo v primeru, ko je prosilec za spremembo namena že zgradil nadomestno zaklonišče. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 12. člen Prispevek za zaklonišča se plačuje v naseljih, navedenih v 3. členu. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2°/o od skupne cene gradbenega dela stavbe. Organizacije in skupnosti za gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2°/o od skupne stanarine oziroma najemnine. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v druž,-beni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,05 °/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,04°/o od vrednosti stavbe oziroma prostora. Prispevek iz 3., 4. in 5. odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče, ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz 2. odstavka tega Člena. Za gradbeni del stavbe iz 2. odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi instalacijami (električna, vodovodna, kanalizacijska, ipd.) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okrog stavbe. 13. člen Prispevek iz 2. odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij. Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišča iz 3., 4. in 5. odstavka prejšnjega člena plačujejo: 1. zavezanci iz 3. odstavka prejšnjega člena do konca meseca za tekoči mesec; 2. zavezanci iz 4. odstavka prejšnjega člena enkrat letno do 30. junija za tekoče leto; 3. zavezanci iz 5. odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. 14. člen Zavezanci prispevka iz 3. in 4. odstavka 12. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji 2 o/o (od skupne stanarine oziroma najemnine) ali po stopnji 0,05 »/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. Zavezanci prispevka za zaklonišča iz 5. odstavka 12. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri občinskem upravnem organu, pristojnem za davke občanov. Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Spremembe je prijaviti do 31. januarja vsakega leta. Kolikor se spremeni vrednost stavb zaradi povečanja vrednosti točke, se spremeni tudi osnova prispevka za zaklonišča. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinski upravni organ, pristojen za davke občanov. Kadar znaša prispevek manj kot 40 dinarjev se postopek ustavi. Merila in način za ugotovitev vrednosti stavb oziroma prostorov iz 5. odstavka 12. člena se določijo z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Grosuple (Uradni list SRS, št. 24/73 in 8/77). 15. člen Prispevki za zaklonišča iz 12. člena tega odloka se 'plačujejo na poseben račun proračuna občine. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet skupščine 'občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Svet skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito najmanj enkrat letno Poroča o delu, združevanju in porabi sredstev za graditev, spremljanje in vzdrževanje zaklonišč, izvršnemu svetu in občinski skupščini. Po potrebi poroča tudi večkrat. 16. člen Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča. Graditev, adaptacijo in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki. V. UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU 17. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega, dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji: — v zaklonišču se ne uporablja prostor, ki je namenjen za skladiščenje opreme in* prostor s filtroven-tilacijskimi napravami; — v zaklonišču je prepovedano shranjevati eksplozivne, strupene in vnetljive snovi. 18. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče. Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča. Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje, je sestavni del te pogodbe. V primer neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi voj nege stanja, pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v talcih primerih odškodnine. Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik. VI. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Za kršitev določb tega odloka veljajo sankcije, predpisane v 13. poglavju zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI 20. člen Urbanistični program, urbanistične načrte in zazidalne načrte je vzporedno z njihovo izdelavo, usklajevati v smislu navodila o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč. 21. člen Če je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred dnevom uveljavitve tega odloka, se plača prispevek po določilih 4. in 5. odstavka 12. člena odloka, rok za pričetek plačevanja prispevka pa se določi od dneva izdaje uporabnega dovoljenja oziroma od dneva vselitve, če je bila ta opravljena pred, izdajo uporabnega dovoljenja. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 22-1096/75). 23. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1979 St. 8-2/78 Grosuplje, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r. v 1674. Na podlagi 3. odstavka 13. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 12/68, 14/69, 31/72, 9/74, 18/74, 29/76, 6/77 in 5/78) in določil 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1978 sprejela SKLEP o potrditvi statutov temeljnih organizacij na področju vzgoje in izobraževanja I Potrdi se statut: Osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje Osnovne šole Stična Osnovne šole »Ferdo Vesel« Šentvid pri Stični Osnovne šole »I. SPUB Toneta Tomšiča« Dobrepolje Gimnazije »Josipa Jurčiča« Stična. II Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-8/78 Grosuplje, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. LJUBLJANA CENTER 1675. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 8. seji zbora združenega dela dne 12. decembra 1978 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1978 znašajo od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekoče proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/77 Ljubljana, dne 12. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. Opomba: 1. Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati v roku 15 dni po končani prireditvi. 3. Davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) ter kinematografske prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni upravni organ občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.« 3. člen Normativno pravna komisija se pooblasti za izdajo prečiščenega besedila odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1979. St. 1-421-02/78 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1682. Na podlagi 189. in 203. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Siska na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1978 sprejela POSLOVNIK Skupščine občine Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delo in organizacijo Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu skupščina).ureja poslovnik • skupščine. Zbori, komisije, odbori in druga delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po določbah tega poslovnika. 2. člen Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih jz pristojnosti skupščine v skladu s statutom občine, in s tem poslovnikom. 3. člen Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim -vetom in skupščino, se uresničujejo na način, ki ga določajo statut občine, odlok o organizaciji in nalogah izvršnega sveta in ta poslovnik. 4. člen Skupščina in njeni zbori sodelujejo s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi v zadevah skupnega pomena, z republiško skupščino in njenimi organi in skupščinami drugih občin zaradi urejanja skupnih interesov, predlogov in stališč in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja na način kot to določajo: akti teh organov, statut občine in ta poslovnik. 5. člen Skupščina in njena telesa delajo tako. da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine. Skupščina opravlja zadeve iz svojih pristojnosti na sejah zborov, na skupnih zasedanjih, na skupni seji zborov in na sejah komisij, odborov in drugih delovnih teles. 6. člen Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, z raziskovalnimi in znanstvenimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci ter z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi na območju občine. 7. člen Skupščina dela na osnovi delovnega programa, ki ga sprejme za določeno obdobje. Pri sprejemanju programa je potrebno upoštevati program dela Skupščine SFRJ, Skupščine SRS, skupnosti občin ljubljanske regije in Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti Jugoslavije. Govori v jeziku drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti se prevedejo v slovenski jezik. 9. člen Delo skupščine je javno. Javnost dela skupščine se zagotavlja na način, kot je to določeno v statutu, odlokih in s tem poslovnikom. 10. člen Skupščino predstavlja njen predsednik. 11. člen Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine traja praviloma vsako leto od 1. avgusta do 10. septembra. 12. člen - Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, v zunanjem krogu besedilo: Socialistična republika Slovenija, v notranjem krogu besedilo: skupščina občine pod grbom pa besedilo: Ljubljana Šiška. Skupščinski pečat hrani sekretar skupščine. Skupščina ima tudi kovinski žig iste oblike in vsebine, ki ga hrani predsednik skupščine in se ga uporablja samo v posebnih primerih. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 1. Pogoj za delo 13. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča: — da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s samoupravljanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na tn način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine; — da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč skupine in splošne družbene interese in potrebe ter da medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov 'možnih rešitev za delo delegatov na skupščini; — da občinska konferenca SZDL v občini lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zbopu in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov; — da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konference delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah; — da lahko družbenopolitične organizacije zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagdtavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. 14. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu, o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je obravnavala in o delu njenih delovnih teles in teles zborov. 15. člen Delegacije morajo biti seznanjene zlasti: — z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; — s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih načrtih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine; — s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine; — s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, in samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne interese in potrebe; — z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in organizacij. 16. člen Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni o pomembnejših stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ravno tako o predlogih in stališčih delovnih teles skupščine ter o razlogih za predlagane rešitve. > 17. člen Besedilo aktov in drugih gradiv in 'povzetki le-teh morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo deldvnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijah določanje smernic in zavzemanje stališč za delo delegatov v skupščini. Besedilo aktov in drugih gradiv, ki še obravnavajo v zborih skupščine in povzetke pripravlja predlagatelj. Predlagatelj mora zagotoviti, da bo gradivo pregledno in razumljivo. Obrazložitev mora vsebovati zlasti načela in cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledicami, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev ter finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve teh sredstev in kakšne nove naloge bodo naložene občinskim upravnim organom, kakor tudi druge pomembne okolnosti, ki se nanašajo na predlagani akt. Kadar gradivo vsebuje finančne pokazatelje, je le-te potrebno dopolniti s primerjavo. Povzetki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja in se pošiljajo vsem delegatom zborov skupščine, individualnim poslovodnim organom in temeljnim organizacijam združenega dela in delovni skupnosti, ki nima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih skupščine, sc pošilja skupno z vabilom na sejo: vodjem delegacij in predsednikom konferenc za delegate, ki bodo delegirani na seje zborov, delegatom družbenopolitičnega zbora, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, članom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov ter družbenopolitičnim organizacijam v občini. Celotno besedilo se lahko pošilja tudi drugim zainte- resiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, kadar te določi predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum, se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Ne glede na določila tega člena pa lahko predsednik skupščine oziroma predsednik zbora določi, da dobijo vsi delegati oziroma delegati zainteresiranega območja ali pa delegati zainteresiranega področja dela, celotno gradivo. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine, so vedno na razpolago vsem delegatom in drugim zainteresiranim občanom v sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Šiška. 18. člen Predsedniki konferenc delegacij, vodje delegacij in delegati v zboru ter člani delovnih teles skupščine in zborov imajo pravico zahtevati od strokovnih služb skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so. na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni. 2. Pravice in dolžnosti 19. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opraviti določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži občinska skupščina ali njihov zbor. 20. člen Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v teh organizacijah in skupnostih. Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjapje in sprejemanje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini. 21. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji oz. konferenci delegacij materialne, strokovno-administrativne in druge ppgoje za delo na način, kot je določeno z njihovimi samoupravnimi akti v skladu z zakonom in odlokom skupščine 22. člen Delegat, ki je poslan, oziroma izvoljen v zbor skupščine ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakon, statut in ta poslovnik. Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti, za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru. 23. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnpsti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri tem opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo, oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne skupnosti in organizacije, oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Delegacija je o svojem delu dolžna poročati tudi na zboru delovnih ljudi in občanov, kadar je to potrebno, oziroma če se to zahteva. 24. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov oziroma skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Delegat se lahko glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega, zbora in njegovih delovnih teles; lahko sodeluje pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati. 25. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora, in predsednika zbora. Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa oziroma sekretariat občinske skupščine. 26. člen Če delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor Ce delegat brez opravičila ne pride na sejo zbora, obvesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konferenco delegacij ter občinsko konferenco SZDL oziroma občinski sindikalni svet. 27. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa skupščine, oziroma zbora sme le iz opravičenih razlogov odkloniti funkcijo ali nalogo, ki mu jo v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina zbor, telo skupščine oziroma zbora. 28. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlože neposredno pred začetkom seje ali preden se začnejo obravnava*! zadeve, glede katerih jih je delegacija delegirala, komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije ozirom:', konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat poobla- ščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda sej zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti. Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru. 29. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — predlagati izdajo odloka ali drugega splošnega akta z delovnega področja zbora in amandmaja k predlogu odloka ali drugega splošnega akta; — predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacijo, združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine; — predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, na delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, če sodijo te zadeve v delovno področje zbora, v katerega je poslan ali izvoljen, ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti; — predlagati naj zbor v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora; — predlaga zboru, v katerega je poslan in izvoljen, da obravnava osnutek oziroma predlog zakona oziroma odloka ali drugega akta ali drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o odloku oziroma zadevi : !i amandma k predlogu zakona oziroma odloka, če ima zakon, odlok oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti; — predlagati anketo o zadevah z delovnega področja zbora; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora; — predlagati uvrstitev določenih zadev v programe dela zborov oziroma skupščine; — postavljati delegatska vprašanja; — predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo IS, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov in na delo upravnih organov in strokovnih služb skupščine; — predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles, ki se voli na seji njegovega zbora, ali skupnem zasedanju zbora, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj, ali večje število delegatov; — predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno pred sejo zbora ali na sami seji. 3. Vprašanja delegatov 30. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov. Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na'njihovo delo v skupščini ali na delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno. Vprašanj i delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora, vloži pismeno. Sekretariat skupščine zbira vsa delegatska vprašanja, ki jih glede na vsebino posreduje posameznim odgovornim institucijam, da podajo odgovore. Izvršni svet prejme prek sekretariata skupščine tista vprašanja, Ifi se nanašajo na zadeve,.ki pomenijo izvrševanje sprejete občinske politike. Kadar gre za vprašanje oziroma zadeve, ki jih rešujejo republiški upravni organi, gredo ta vprašanja prek izvršnega sveta občinske skupščine na te organe. Sekretariat skupščine vodi evidenco o vseh došlih delegatskih vprašanjih, skrbi, da prejmejo odgovorni organi ta vprašanja pravočasno, zbira vse odgovore na vprašanja in skrbi za objavo odgovorov oziroma za dostavo odgovorov na delegatska vprašanja predsednikom konferenc delegacij in vodjem delegacij. Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega organa oziroma predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, zlasti kadar jo treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat je upravičen zahteyati pismen odgovor, četudi je bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji. 31. člen Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem, ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava; zbor odloči, ali bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega, reda na tej ali na eni izmed prihodnjih sej. Ce zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 4. Pravica zahtevati obvestila in pojasnila 32. člen Delegat ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru ali delovnem telesu od predstojnika upravnega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, od predsednikov zborov, odborov, komisij in drugih delovnih teles ter od sekretarja skupščine. Pristojni organ oziroma pristojna oseba je dolžna dati pojasnilo ustno ali pismeno. 33. člen Delegat v zboru ima pravico, da v mejah delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij zdru- ženega dela, samoupravnih interesnih skpunosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila« o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih, splošnih aktov skupščinč in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena 34. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine in predsedniki zborov določijo takrat, ko sc gradivo pošlje delegatom, katero gradivo velja za uradno tajnost. x Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno tajnost, ureja poseben pravilnik, ki ga v skladu s predpisi izda predsednik skupščine. 5. Imunitetna pravica 35. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda sekretariat skupščine. 36. člen Državni organ, ki namerava pripreti delegata, ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma začetek kazenskega postopka zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto. , 37. člen Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj sc dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in priporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki sc ni skliceval na imuniteto komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo ’ in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora. 38. člen O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma, ali naj odločba državnega organa o Priporu obvelja ali pa neha veljati. Ob poročilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imuniteto pravico, če je to potrebno z.a opravljanje njegove funkcije. Ce zbor sklene, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Ce zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi. 39. člen Ce zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije. 40. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. 6. Prenehanje mandata in način ter postopek izvajanja politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev 41. člen Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani in imajo pravico odstopiti. Zakon določa, v katerih primerih preneha mandat v delegaciji oziroma družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen. Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. Ce delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov. 42. člen Za ugotovitev politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev skupščine imajo pravico podati pobudo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in delegacije ter delegati. Pobuda za ugotovitev politične odgovornosti delegata oziroma funkcionarja mora biti pismena ali argumentirana. Pobuda se dostavi krajevni konferenci SZDL oziroma osnovni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji združenega dela, za funkcionarja in delegata družbenopolitičnega zbora pa predsedstvo občinske konference SZDL, v vednost pa predsedniku občinske skupščine oziroma predsedniku zbora. Prodno se pobuda obravnava na seji zbora, je predsednik skupščine ali predsednik zbora dolžan o tem preskrbeti stališča občinske konference SZDL. Predsedstvo občinske konference SZDL je dolžno obravnavati gradivo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje. Nato o tem obvesti predsednika skupščine oziroma predsednika zbora, ki na podlagi predloga predsedstva občinske konference SZDL ukrepa. Skupščina oziroma pristojni zbor s sklepom odloči o tem, ali se nadaljuje postopek o ugotovitvi politične odgovornosti delegata oziroma funkcionarja, ali se postopek ustavi. O prejetem sklepu zbor obvesti občinsko konferenco SZDL in pristojno delegacijo oziroma konferenco delegacij, kakor tudi pobudnika za ugotovitev politične odgovornosti in pristojne organe, ki so o pobudi razpravljali in dali stališča. Delegat družbenopolitičnega zbora oziroma funkcionar, za katerega je bila dana pobuda za ugotovitev politične odgovornosti, ima pravico zagovora na seji skupščine, zbora in drugih pristojnih organov. Postopek za ugotovitev politične odgovornosti delegata v temeljih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih se odloča s samoupravnimi akti temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti v skladu s 175. členom in 2. odstavkom 171. člena ustave. 7. Pravice do povračil in nadomestil 43. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in v drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalogah po odločitvah skupščine ali njenih organov je častno. Pravica delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini in do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina na zahtevo delegata v skladu s svojim aktom. III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE Splošne določbe 44. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: zbor združenega dela in zbor krajevnih »skupnosti enakopravno in zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji oziroma skupnem zasedanju. Določene zadeve opravljata zbor združenega dela In zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno. Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča o zadevah, določenih s statutom občine. O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih ena kopravno odločajo na podlagi veljavnih predpisov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti! 45. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: — sprejema odloke in druge splošne akte: - obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; — zavzema stališča, sprejema sldepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in dib-gih splošnih aktov skupščine; — obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; — razpravlja in daje stališča k zadevam, ki jih določa 92. člen statuta SML in sicer k: srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta; srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu; prostorskega plana ljubljanske regije; urbanističnem programu mesta in urbanističnim načrtom; predpisom o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; — obravnava in zavzema stališča do zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SRS; — spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; — postavi vprašanje zaupnice v zvezi z delom izvršnega sveta na predlog najmanj 10 delegatov; — opravlja družbeno nadzorstvo; — opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; — zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja; — zahteva poročila In pojasnila od predstojnikov upravnih organov; — obravnava stanje in potrebe po kadrih; — obravnava druge zadeve, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakoni, statut in ta poslovnik. 46. člen Delovno področje zborov je opredeljeno v statutu občine Ljubljana Šiška, in sicer v členih 187. do 202. IV. ENAKOPRAVNO ODLOČANJE SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE S PRISTOJNIMI ZBORI SKUPŠČINE 47. člen Skupščina izobraževalne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja; — sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti: — obravnava letni plan razvoja občinske izobraževalne skupnosti: — sklepa o drugih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občinske skupščine. 48. člen Skupščina raziskovalne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — oblikuje raziskovalno politiko v občini; — sprejema razvojne in letne programe; — sklepe o drugih vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odlokom in z drugimi akti občinske skupščine. 49. člen Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti občinske skpuščine: — odloča o splošni politiki na področju kulturne skupnosti; — odloča o politiki razvoja in pospeševanju kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja; — obravnava letni plan razvoja kulturne skupnosti; — odloča o drugih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine. 50. člen • Skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva; — odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja; — odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva; — obravnava letni plan razvoja občinske zdravstvene skupnosti; — odloča o drugih vprašanjih s področja zdravst- venega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine. k 51. člen Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o politiki socialnega varstva; — odloča o razvojnem programu socialnega varstva; — obravnava letni plan razvoja občinske skupnosti socialnega varstva; — odloča o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti. Skupščino občinske skupnosti socialnega varstva sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine občin-ske samoupravne interesne skupnosti: socialnega skrb-stva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega 7-avarovanja, zaposlovanja in stanovanjske skupnosti. 52. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne s°delujejo v postopku dajanja soglasij oziroma potrje-Vania samoupravnih in drugih aktov samoupravnih °r8anizacij in skupnosti na sejah pristojnih zborov. V. MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV SKUPSClN 1. Medsebojno sodelovanje zborov 53. člen Zbori skupščin sodelujejo : led seboj. Predsednik skupščine in predsedniki zborov usklajujejo delo zborov, tako da se dogovarjajo o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo. Predsedniki zborov se skupno sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore. 54. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. , Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje in poročila ali skupaj obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju posameznih aktov ali vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen, lahko na predlog predsednikov zborov sklenejo, da bodo posamezno vprašanje oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju. 55. člen Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njih predsedniki ali predsednik skupščine. Skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine vodi predsednik skupščine, posamezno zasedanje dveh zborov pa vodi eden izmed predsednikov zborov po predhodnem dogovoru. 56. člen Če zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje na skupnem zasedanju dveh zborov, se zapiše potek skupnega zasedanja. O skupnem zasedanju vseh treh zborov se vodi en zapisnik. 2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora 57. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. 58. člen Med postopki za izdajo akta lahko pristojni Zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje. Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru. 59. člen Zbor na svoji seji najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen. Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele. ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali. 60. člen ' Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predlog k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika oziroma delegacijo, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora. 61. člen Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih ž glasovanjem zavzema stališča. 62. člen Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe ali dopolnitve predloga akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predloge za spremembe ali dopolnitve, da bodo imeli skupno zasedanje z zainteresiranim zborom ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločijo potem, ko je bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresiranega zbora za sprelnembe in dopolnitve predloga akta. 3. Reševanje vprašanj glede pristojnosti zborov 63. člen Če je vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni Zadevi sporno daje predsedniku skupščine in predsednikom zborov mnenje o tem statutarna komisija. 4. Skupščine samoupravnih interennih skupnosti za območje občine 64. člen Določbe tega poglavja o medsebojnem sodelovanju zborov, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnosti zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. VI. SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov 65. člen Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov. Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku dotedanji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan storiti predsednik skupščine. Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora oziroma delegat zbora, ki ga za to opravilo določi skupščinska komisija za volitve in imenovanja. 66. člen Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost zbora in da na glasovanje dnevni red seje zbora. Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora na predlog predsedujočega svojo 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ki pregleda predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora m pooblastila delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. 67. člen Komisija se takoj sestane in pregleda predložena potrdila oziroma pooblastila ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov. Takoj ko konča komisija svoje delo, predsednik komisije poroča zbdru o ugotovitvah komisije. 68. člen Zbor obravnava poročilo komisije in o njem glasuje. Zbor določi ali se pooblastilo delegata potrdi ali razveljavi. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. 69. člen Če zbor združenega dela ali zbor krajevnih skupnosti ni verificiral pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti konferenco delegacij oziroma delegacijo krajevne skupnosti, ki je delegata delegirala, in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano. 70. člen Mandat članom komisije za verifikacijo pooblastil m imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve delegatov v ta zbor. Mandat članov komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanj,* zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvolijo novi člani komisije. Mandat članov komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki so bili izvoljeni na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, traja do dneva volitev. 71. člen Po verifikaciji pooblastil delegatov nadaljuje zbor z delom in izvoli predsednika zbora in morebitnega namestnika predsednika zbora. 72. člen Takoj po prvih sejah zbora združenega dela. zbora Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsedstva za izvedbo volitev predsednika in podpredsednikov skupščine. Nato predsednik skupščine prevzame vodstvo seje. 73. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov dajo po izvolitvi predsednika in pod- predsednikov skupščine na skupnem zasedanju vseh zborov slovesno izjavo in jo podpišejo. Slovesna izjava se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Ljubljana Šiška ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi sc bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana Šiška, mesta Ljubljane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« 2. Sklicanje seje 74. člen Sojo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru, ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj ena petina delegatov v zboru. Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina ene tretjine delegatov v zboru, ali pa predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, Zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 3. Dnevni red seje 75. člen Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet. občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom. Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora. 76. člen Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic soje morata biti poslana najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbami tega poslovnika. Za dostavo gradiva delegatom skrbi tajnik zbora. Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da- v razpravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način in se pošlje tudi družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnem skupnostim. IS in predstojnikom občinskih upravnih organov. S sklicem sfeje pošlje predsednik zbora tudi skrajšani zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že Prej. Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v prvem odstavku toga člena; razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi. Ce je treba sklicati sejo zbora Iz posebnih razlogov takoj, se seje udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora. Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, kateiiim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom. I 77. člen V nujnih primerih lahko predsednik skupščine, predsednik zbora, komisija 'skupščine, delovno telo zbora, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na sej: zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. 78. člen O dnevnem redu glasujejo delegati na začetku seje, pri čemer upoštevajo zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru. 4. Predsedovanje in udeležba na seji 79. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. Ce je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora morebitni namestnik predsednika zbora. Ce je tudi ta zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bi vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, s katerim se dogovori tajnik zbora in jo vodi do izvolitve delgata, ki bo predsedoval seji. 80. člen Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca. Predsednik zbora ugotovi na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, če je zbor sklepčen. 81. člen Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden mu predsednik ne da besede. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da govornikov nihče ne moti pri govoru in da delegatu ni kršena svoboda govora. 82. člen Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti. kakor so ^e prijavili. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajat' več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju. Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in Je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minuL 83. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ce se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave. 84. člen Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno. Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj 9 delegatov, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora. 85. člen Na seji sodelujejo brez pravice odločanja: — predsednik in člani izvršnega sveta; — člani delovnih teles skupščine oziroma zborov; — predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na sejo samo zato, da pbvedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih; — predsedniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, delovnih in drugih organizacij, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci; — predstavniki upravnih organov. 5. Vzdrževanje reda 86. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora, na skupnem zasedanju vseh zborov oziroma skupni seji pa predsednik skupščine. Za kršitev reda se na seji smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 87. člen Opomin se izreče delegatu v zboru, če govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, če seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede Izreče predsednik zbora. 88. člen Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, če se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, če na drugačen način moti delo na seji, če na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja Izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Odstranitev s seje se Izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika skupščine oziroma pred- sednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj devet delegatov. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 89. člen Predsednik zbora obvesti konferenco delegacije oziroma delegacijo KS in občinsko konferenco SZDL o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 90. člen Če predsednik skupščine oziroma predsednik zbora z rednimi ukrepvne more ohraniti reda na skupnem zasedanju, skupni seji oziroma seji zbora, odredi prekinitev seje. 91. člen Predsednik odredi, da sc odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec ali navzoči, ki krši ,red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 92. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini. 6. Potek seje 93. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vpra-• Sanji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita pred prehodom na dnevni red, na predlog predsednika zbora, 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Pristojnost komisije so določene z 67. in 70. členom poslovnika. 94. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklepčnosti praviloma kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru in predsednik IS ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku in poročilu. O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, sc zapišejo ustrezne spremembe. 95. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 96. člen Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni ve(č govornikov, zaključi obravnavo. 97. člen Predsednik_zbora lahko med sejo prekine sejo zbora in določi kdaj se bo nadaljevala. Predsednik prekine sejo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če to sklene zbor. Ce je seja prekinjena, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi. 98. člen Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali če ne Želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. 7. Odločanje 99. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora med sejo po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov. Kc je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora. 100. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 101. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje. Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s Posamičnim izjavljanjem. 102. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora Pokliče delegate v zboru naj se najprej izjavijo, kdo Je za predlog, nato. kdo Je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. Posamično se Izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker mpni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali Če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še devet delegatov. Posamično se glasuje tako. da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa da »se vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zara- di preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Klicanje delegatov v zboru opravlja tajnik zbora. 103. člen Zbor veljavno sprejme odlok ali splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. „ 8. Zapisnik . 104. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij krajevnih skupnosti oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili, oziroma izostali brez opravičila. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in ostali udeleženci na seji. ki so sodelovali v razpravi in bistvo njihove razprave. Za zapisnik seje zbora skrbi tajnik zbora, za zapisnik o kupnem zasedanju in skupni seji pa sekretar skupščine. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik skupščine oziroma predsednik zbora in sekretar skupščine oziroma tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar skupščine. 105. člen Skrajšani zapisnik je treba dostaviti vsem delegatom. ki so bili na seji. predsednikom konferenc delegacij. vodjem delegacij KS, vodjem delegacij OZD in TOZD in vsem delegatom družbenopolitičnega zbora, članom izvršnega sveta in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij v občini. Zapisnik je treba dostaviti praviloma s sklicem naslednje seje. 106. člen Potek seje se posname na magnetofonski trak: ta je sestavni del skrajšanega zapisnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe. Vsak delegat v zboru lahko pred končno Izdelavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnikov predsednik zbora, oziroma predsednik skupščine 9. Seje skupščin samouprav;.ih inlcrt i .kupno ti za območje občine 107. člen Določbe VI. poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje se uporabljajo luk za ,.:upšči-ne samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. VII. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV IN SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV Z LOČENIM GLASOVANJEM 108. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na -.kupni seji obravnavajo zadeve, ki so navedene v 198 členu statuta občine. Skupno sčjo skliče predsednik skupščine in ji predseduje. Ce jo odsoten, ga .ladom šča ".isti podpredsednik, ki ga je določil predsednik skupščine. 109. člen Kadar zbori odločajo na skupni seji,' veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji. na kateri je navzoča, večina vseh delegatov vsakega zbora. Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje do predhodnih poročilih komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zborov, med sejo pa po potrebi s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora. Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekretar skupščine. 110. čfen Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje vseh zborov, na katerem zbori skupaj obravnavajo in sklepajo o zadevah, ki so skupneea pomena za zbore in o katerih enakopravno odločajo. Na skupnem zasedanju zborov zbori glasujejo ločeno. Zbori veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Na skupnem zasedanju delegati glasujejo v skladu z določili tega poslovnika. 111. člen Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo in skupno / tsedanje, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno. VIII. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI SKUPŠČINE. PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE 112. člen s Skupščina ima predsednika, ki ga Izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo in skupno zasedanje vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela. Predsednik sklicuje tudi sejo zbora in posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki. Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke m druge predpise ter splošne akte skupščine, kvui za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funk-:jc v skupščini; skupno s predsedniki zborov oziroma . kupščin samoupravnih interesnih skupnosti usklajuje ;n programira delo zborov oziroma skupščin sa-nioupravmh interesnih sKupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori skupščine občine, skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije z delegati iz Socialistične republike Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, skupščino skupnosti ljubljanske regije in skupnostjo sioven-skih občin ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, , i jih določa statut občine, ta poslovnik in posebni predpisi. V vojnih razmerah predsednik skupščine sprejema posanv me ukrepe, kadar se ne more sestati predsedstvo skupščine. Predsednik podpisuje odloke in druge akte, določene s tem poslovnikom. 113. člen Skupščina ima enega do tri podpredsednike, ki jih Izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Predsednik skupščin določi enega od podpredsednikov, da ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti, kolikor za 'posamezen primer ne določi drugače. Cc je tudi podpredsednik skupščine, ki je bil od predsednika skupščine določen, da ga nadomešča, odsoten ali zadržan, nadomešča predsednika skupščine eden od ostalih podpredsednikov. 114. člen Vsak zbor ima predsednika zbora, lahko pa zbor izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora. Pred 'cinik zbora opravlja predvsem naslednje naloge: — predstavlja zbor; — sklicuje in vodi seje zbora; — podpisuje odloke, resolucijo, deklaracije, priporočila in sklepe, če jih je sprejel zbor samostojno; — skrbi, da zbor deluje po poslovniku skupščine; — skrbi za Izvajanje odločitev in sklepov zbora; — skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničeva-njo pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, statutu občine in tem poslovniku; — skrbi za izvajanje delovnega programa zbora; — dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom skupščine oziroma zbora; — skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Šiška in drugimi občinskimi organi in organizacijami in društvi, skupščin interesnih skupnosti in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; — sodeluje s skupino'za delegiranje delegatov v pristojni zbor Skupščine SRS, predsednik zbora združenega' dela pa tudi s skupino za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SML; — skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles; — daje tajniku zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora; — opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor. N-amestnik predsednika zbora, kolikor je izvoljen, opravlja vse dolžnosti predsednika, če je ta zadržan, ter dolžnosti, ki mu jih ta določi. 115. člen Predsednik in podpredsedniki, kakor tudi predsednik zbora in namestnik predsednika zbora, kolikor je izvoljen, se volijo za štiri leta. Funkcionar j err navedenim v prejšnjem odstavku, preneha funkcija, če pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, preneha biti delegat. v zboru. 116. člen Zaradi usklajevanja stališč in priprav za delo skupščine in njenih zborov, skliče predsednik skupščine sestanek s podpredsedniki skupščine, s predsedniki zborov, s predsednikom izvršnega sveta in sekretarjem skupščine. Kadar so v pripravah zadeve, o katerih skupščina samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori, sodeluje, na tdm sestanku tudi predsednik samoupravne interesne skupnosti. Kadar predsednik skupščine meni, da je potrebno, lahko povabi za usklajevanje stališč in priprav za delo skupščine poleg predsednikov zborov še druge predstavnike delovnih teles in ostale funkcionarje v občini. 117. člen Predsednik skupščine oziroma predsedniki zborov imajo pravico predlagati delovnim telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja funkcionarji skupščine pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami poslovnika, se lahko predsedniki dogovore, da tako gradivo zadržijo in zahtevajo od predlagatelja, da ga dopolni. 118. člen Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov zborov, skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine SRS in SML, delovnih teles in sestankov, ki jih predsednik skupščine skliče za skladnejše delo skupščine oziroma zborov, ter skrbi za usklajeno delovanje sekretariata. Sekretar skupščine usklajuje delo tajnikov zborov, srbi za objavljanje predpisov in drugih aktov skupščine in njenih teles ter opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom. Sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za delo skupščine in sekretariata. Za svoje delo je sekretar skupščine odgovoren skupščini. 119. člen Vsak zbor ima tajnika zbora, ki ga sam imenuje na predlog komisije za volitve in imenovanja. Tajnik zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, dolžan je poskrbeti za strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in sej odborov, za katere opravlja tajniška opravila, skrbi za ažurnost evidence delegatov zbora, skrbi, da je gradivo s sklicem dostavljeno vsem delegatom zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor, predsednik zbora ali sekretar skupščine v skladu z odlokom o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine. Tajnik zbora opravlja tudi dolžnosti tajnika za mandatno-imunitetno komisijo zbora. IX. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 120. člen Skupščina in njeni zbori oziroma posamezni zbor lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delovno telo) v skladu z določili 214. do 218. člena statuta občine Ljubljana Šiška. Stalna delovna telesa se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s posebnim odlokom skupščine. Občasna delovna telesa se lahko ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev. Dva zbora ali pristojni zbori skupščine in skupščina samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, lahko ustanovijo skupno delčvno telo. Občasna in skupna delovna telesa se ustanovijo s sklepom. Odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnih teles določa naloge, pooblastila in njihovo sestavo. Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo opravila naloge, za katere so bila ustanovljena. Ko občasno delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati. 121. člen Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da proučujejo sistemska vprašanja, ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti in se nanašajo na delo skupščine. Ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja. Proučujejo in obravnavajo osnutke oziroma predloge odlokov in drugih aktov, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih skupnosti samoupravnih organizacij in skupnosti stališča družbenopolitičnih organizacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah; spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina; ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, dajejo pobude, in mnenja IS in, občinskih upravnih organov, ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov. 122. člen V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma sej zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalec izmed članov delovnega telesa. Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah o poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 123. člen če se med obravnavo pojavi vprašanje, katerega ni obravnavalo delovno telo, lahko zbor obravnavo o tem vprašanju odloži, da ga bo obravnavalo delovno telo, lahko pa v takem primeru ustanovi delovno skupino izmed delegatov v zboru. V tej skupini sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni sam predlagatelj. 124. člen Delovno telo ima predsednika in določeno število članov. Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa. Predsednik daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno telo: sodeluje s predsednikom skupščine, s predsedniki zborov in s predsedniki drugih delovnih teles: s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo: pripravlja in sklicuje seje; predlaga dnevni red sej in jim predseduje; usmerja delo strokovne službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa. 125. člen Predsednika in večino članov delovnega telesa skupščine imenuje skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drur.ih organizacij. Predsednik in člani delovnih teles, razen občasnih, sc praviloma imenujejo za štiri leta, razen če ni z aktom o ustanovitvi delovnega telesa določeno, da se imenujejo za krajši čas. Predsednik in vsi ali posamezni člani' delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. 126. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobude delegacij, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora. če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor. Ce oredsednik delovnega ’ telesa ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. 127. člen Delovno telo ima pravico, zahtevati od članov izvršnega sveta, izvršnega odbora samoupravne interes- ne skupnosti, krajevnih skupnosti, predstavnikov občinskih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila, stališča ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo. 128. člen Delovno telo lahko povabi na svojo sejo člane delegacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter tudi znanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji. 129. člen Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja delovno teto ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke ter stališča in mnenja. 130. člen Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in imajo lahko skupne seje. 131. člen Strokovne in administrativno-tehnične zadeve za delovna telesa opravlja praviloma sekretariat skupščine. Strokovni delavec za opravljanje tajniških opravil delovnega telesa, ki ga določi sekretar skupščine oziroma pristojni predstavnik upravnega organa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovne in dokumentirane obdelave vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno teto, njegov predsednik ali sekretar skupščine. X. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE V DELU SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE. SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFRJ 132. člen Občinska skupščina in njeni organi se dejavno in odgovorno vključujejo v vse faze predlaganja, obravnave in sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov ter v obravnave drugih vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane. Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ ter sodelujejo s Skupščino mesta Ljubljane, Skupščino SR Slovenije in Skupščino SFRJ na način, dotočen s tem poslovnikom in poslovnikom Skupščine mesta Ljubljane, poslovnikom Skupščine SR .Slovenije ter njenih zborov in poslovnikom Skupščine SFRJ. 1. Občinska skupščina kot konferenca delegacij za Skupščino mesta Ljubljane In Skupščino SR Slovenije 133. člen Občinska skupščina obravnava kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikuje stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. 134. člen Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu občinske skupščine iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije velja praviloma enak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine. Pristojni zbori občinske skupščine se vključujejo v obravnavo zadev, ki so na -dnevnem redu Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, praviloma že v fazi predloga za izdajo akta z osnutkom akta. 135. člen Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu sej Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije na podlagi, programa dela občinske skupščine in njenih zborov, lahko pa obravnavajo tudi druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije na lastno pobudo, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog družbenopolitičnih organizacij v občini oziroma na predlog Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine SR Slovenije ali .njenih zborov ali na predlog izvršnega sveta. 136. člen Predsednik skupščine s predsedniki zborov usklajuje vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane ali Skupščine SR Slovenije. Predsednik skupščine daje iniciativo za usklajevanje različnih stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih konferenc in družbenopolitičnih organizacij ob obravnavi gradiva iz prejšnjega odstavka. Tako iniciativo lahko dajo tudi zbori, delovna telesa skupščine in njenih zborov oziroma izvršni svet. Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh zadev oziroma, da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju. 137. člen Izvršni svet skupščine sodeluje pri delu pristojnih zborov skupščine, ko ti kot konferenca delegacij obravnavajo zadeve iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije. 138. člen Po končani obravnavi o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije, pristojni zbori skupščine kot konference delegacij določijo- stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pismeno sporočijo pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije. Razen stališč, ki so dobila najširšo podporo, je Potrebno posredovati Skupščini mesta Ljubljane tudi druga stališča, mnenja, pripombe in predloge, kadar delegacija temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihove konference delegacij oziroma temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije to zahtevajo. Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom posameznih aktov, se posredujejo pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije prek delegata, lahko pa jih predloži skupščina kot pooblaščeni predlagatelj. 2. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 139. člen Zbori občinske skupščine lahko obravnavajo in oblikujejo stališča, predloge in mnenja kot konferenca delegacij k vsem zadevam, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane. V skladu s 189. členom statuta občine pa morajo vsi trije zbori razpravljati in dajati stališča: — k srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta; — k srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu; — k regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije; — k urbanističnemu programu in urbanističnim načrtom. Zaradi usklajevanja stališč posameznih zborov o gornjih zadevah razpravljajo vsi trije zbori enakopravno na skupnem zasedanju. Sprejeta stališča, in predloge je sekretariat skupščine dolžan takoj pismeno dostaviti tistim delegatom, ki so delegirani na sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane, in sekretarju Skupščine mesta Ljubljane. 140. člen Kadar posamezno gradivo Skupščine mesta Ljubljane ni obravnavano na seji občinske skupščine, se pismene pripombe, mnenja in stališča delegacij in konferenc delegacij neposredno posredujejo Skupščini mesta Ljubljane. Ob točki dnevnega reda: »obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo Skupščine mesta Ljubljane« pa imajo delegati pravico ustno posredovati pripombe, »mnenja in stališča Svojih delegacij oziroma konferenc delegacij, in so jih delegirani delegati dolžni povedati na seji zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. Delegirani delegat lahko zahteva od delegata, ki je posredoval stališča, mnenja oziroma pripombe ustno, da le-te posredujejo pismeno še pred sejo Skupščine mesta Ljubljane. 141. člen Občinska skupščina pošilja delegate v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. Način delegiranja delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane se določa na osnovi statuta Skupščine mesta Ljubljane z odlokom o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Šiška v zbor občin. 142. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnbsti enakopravno določata stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v zbor občin Skup- ščine mesta Ljubljane, predvsem k osnutkom oziroma predlogom: — predpisov o urejanju In oddajanju stavbnega zemljišča — predpisov o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti ter občani mesta Ljubljane — predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih saihoupravnih organizacij in skupnosti. O ostalih vprašanjih, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, določa smernice in daje stališča delegatom zbor krajevnih skupnosti samostojno. 143. člen Delegati, ki so delegirani na sejo zbora občin oziroma združenega dela Skupščine mesta Ljubljane so dolžni na tej seji posredovati smernice in stališča občinske skupščine oziroma delegacij ter konferenc delegacij. O svojem delu ter o sprejetih stališčih in sklepih zbora občin in zbora združenega dela so delegati dolžni poročati zborom občinske skupščine in svojim delegacijam oziroma konferencam delegacij. 144. člen Kadar občinska skupščina oziroma zbor krajevnih skupnosti ne obravnava zadev, ki so na dnevnem redu zbora občin in ne določi delegate, se delegatom, ki so že bili določeni za sejo zbora občin, podaljša mandat. V tem primeru ti delegati na seji zbora občin posredujejo stališča svojih delegacij oziroma konferenc delegacij. 145. člen Zbor združenega dela lahko vnaprej z odlokom določi izmed delegatov zbora združenega dela skupino delegatov, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane v skladu s statutom SML, in sicer zA: — področje gospodarstva — področje prosvete in kulture — področje zdravstva in sociale Za področje obrti opravlja funkcijo skupine delegatov delegacija za področje obrti. Za področje kmetijstva, državnih organov in oboroženih sil pa imenuje zbor združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom določeno število delegatov kot člane skupin, ki so organizirane v skladu z odlokom Skupščine mesta Ljubljane za območje več občin na območju Skupščine mesta Ljubljane. 146. člen Kadar zbor združenega dela kot konferenca delegacij ne razpravlja o gradivu za sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in ne sprejme tozadevnih stališč do posameznih zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela .Skupščine mesta Ljubljane in tudi ne določi delegacij, se sestanejo v prejšnjem členu citirane skupine in obravnavajo gradivo za sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in oblikujejo stališča k posameznim zadevam. Člani skupine so se dolžni predhodno seznaniti s stališči temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s temeljnimi stališči konferenc delegacij in r smernicami družbenopolitičnih organizacij. Na osnovi dobljenih smernic in stališč skupina oblikuje stališča in dele,.:,ra delegate v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. 147. člen Skupina sprejme poslovnik o svojem delu s katerim podrobneje dolovi način dela skupine, način povezovanja skupine in opredelitve medsebojnih odnosov, pravic in dolžnosti delegatov skupine, način delegiranja delegatov, način informiranja in podobno. 3. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 148. člen Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije obravnava in sprejema 'stališča, mnenja in predloge k osnutkom oziroma predlogom družbenega plana sistemskih zakonov, za katere se na podlogi programa dela predhodno sani odloči, k osnutkom oziroma predlogom predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma k predpisom. ki urejajo obveznosti občinskih sktipščin. Zbor združenega dela pošilja na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku, delegate, glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora. Ti delegati so dolžni poročati na zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije o sprejetih stališčih in predlogih na zboru združenega dela občinske skupščine 149. člen Zbor združenega dela lahko obliku!" izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih ormo1’zeij in skupnosti skupino delegatov, za delegiranje de'eeatov na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za nndročle gospodarstva nn do'očilib zakona. Za področje: kulture "-ocinino-zdravstveno področje. kmetijske dejavnosti, obrti in podobnih dejavnosti in dciovr skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se občina Ljubljana Šiška za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije po zakonu združuje v okoliš z drugimi občinami. Zbor združenega dela zato imenuje le delegate, Izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot člane teh skupin. 150. člen Tista vprašanja s področja gospodarstva, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, o katerih pa zbor združenega dela ni razpravljal, obravnava. In oblikuje stališča, predloge in mnenja skupina delegatov citirana v prvem odstavku prejšnjega člena. Za ostala področja sc sestajajo in oblikujejo stališča in predloge skupine, ki združujejo okoliš" z drugimi občinami. 151. člen Člani skupine delegatov se morajo glede nn vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizncii in skupnosti, s temeljnimi stališči konferenc delegacij in političnimi stališči sindikata in socialistične zveze delovnega ljudstva. Na osnovi teh smernic oziroma stališč, skupina delegatov usklajuje oziroma sprejema stališča in jih posreduje na seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. 152. člen Skupina lahko povabi k sodelovanju pri oblikovanju in odločanju o stališčih k posamezni zadevi, ki jo ima zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na dnevnem redu, tudi druge dolegate-strokovnjake s tega področja Skupina se za strokovno mnenje lahko obrača na Člane izvršnega sveta občinske skupščine, na predstojnike in na strokovne delavce občinske uprave oziroma sekretarja skupščine. 153. člen Delegati, ki so delegirani v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, so dolžni poročati o svojem delu v tem zboru, zboru združenega dela skupščine oziroma skupini delegatov, če jih je ta delegirala. Skupine delegatov so dolžne poročati o svojem delu zboru, oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin. 154. člen Zbor združenega dela skupščine se sporazume z-zbori združenega dela tistih občinskih skupščin s katerimi skupno pošiljajo delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, o načinu usklajevanja, stališč in pošiljanju delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. 155. člen Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določa način dela skupine. ♦ 4. Oblikovanje stališč in pošiljanje dclenratov v zbor občin Skupščine SR Slovenije 156. člen Zbori občinske skupščine kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavajo in zavzemajo stališča oziroma predloge glede zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora občin Skupščine SR Slovenije, predvsem pa obravnavajo in sprejemajo stališča k osnutkom oziroma predlogom sistemskih zakonov oziroma predpisov, ki neposredno posegajo v pra-, vice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov oziroma ki urejajo obveznosti občine. 157. člen , Zbori občinske skupščine pošiljajo delegata na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, izmed članov delegacij temelinih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. 158. člen ■ Zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu skupina delegatov) izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ter Izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. 159. člen Skupina delegatov obravnavi. in sprejema stališča in predloge do vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora občin Skupščine SR Slovenije in jih zbori občinskih skupščin niso obravnavali, delegira delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije, poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin in opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska skupščina. Za delo skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije, se smiselno uporablja določbe tega poslovnika, ki veljajo za skupino delegatov zbora združenega dela občinske skupščine za delegiranje delegatov v zbor združepega dela Skupščine SR Slovenije. 160. člen Tajniška opravila za delo skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije in za delo skupine, ki delegira delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije opravlja sekretariat občinske skupščine. 5. Predlaganje predlogov zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije 161. člen Občinska skupščina daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in njihovih delegacijah ter po lastni iniciativi Skupščine SR Slovenije predloge za obravnavani posameznih - zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga Skupščini SR Slovenije sprejem zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov. Za oblikovanje predlogov za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev velja v celoti postopek, kot za obravnavo zadev iz pristojnosti zborov občinske Skupščine. 162. člen Predloge za obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije oziroma osnutkov zakonpv in drugih splošnih aktov in amandmajev. ki iih predlaga občinska skupščina, pošlje predsednik občinske skupščine predsedniku Skupščine SR Slovenije. Pri pripravi predlogov za izdajo zakonov, osnutkom in predlogov zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, se upoštevajo ustrezne določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije. 163. člen Kadar se v Skupščini SR Slovenije na pobudo občinske skupščine obravnava določeno vprašanje, predlog zakona oziroma drugega splošnega akta ali amandma, določi občinska skupščina svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih telbs Skupščine SR Slovenije. 6. Sodelovanje skupščine občine v delu zvočnega zbora Skupščine SFRJ 164. člen Pristojni zbori občinske skupščine sodelujejo v delu zveznega zbora Skupščine SFRJ s tem, da ob- ravnava j o kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu zveznega zbora Skupščine SFRJ. Pristojni zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skupine delegatov za proučevanje in spremljanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje in spremljanje posameznih zadev iz pristojnosti zveznega zbora Skupščine SFRJ. • Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena lahko pristojni zbori občinske skupščine poverijo skupini delegatov za proučevanje in spremljanje sistemskih vprašanj oziroma za proučevanje posameznih zadev iz pristojnosti zvezriega zbora Skupščine SFRJ. Občinska skupščina in njeni zbori oblikujejo svoja stališča, mnenja, pripombe in predloge k delovnemu programu zveznega zbora Skupščine SFRJ ter usklajujejo svoje delovne programe z delovnimi programi zveznega zbora Skupščine SFRJ, tako, da v svoje delovne programe vključujejo vse pomembnejše zadeve iz programa zveznega zbora Skupščine SFRJ, od katerih je odvisen družbenoekonomski in družbenopolitični položaj delovnih ljudi in občanov v občini, urejanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti ter njihovih življenjskih in delovnih pogojev. 165. člen Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo vprašanja iz pristojnosti zveznega zbora Skupščine SFRJ na podlagi programa dela zborov občinske skupščine, lahko pa vključujejo v dnevne rede tudi druga vprašanja iz pristojnosti zveznega zbora Skupščine SFRJ na lastno pobudo, na predlog predsednika občinske skupščine, izvršnega sveta, delegata v zveznem zboru Skupščine SFRJ in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 166. člen Stališča, mnenja in predlogi za obravnavanje določenega vprašanja in delegatskega vprašanja, ki so oblikovana v pristojnih zborih občinske skupščine, se posredujejo zveznemu zboru Skupščine SFRJ po delegatih iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu sej zveznega zbora Skupščine SFRJ, velja enak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine. 167. člen V delu pristojnih zborov občinske skupščine kot konference delegacij za zvezni zbor Skupščine SFRJ sodelujejo delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ po dogovoru med njimi in občinsko skupščino. 168. člen Predsednik občinske skupščine oziroma tisti, ki ga on zadolži skrbi, da je zagotovljeno sodelovanje občinske skupščine z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ in da so tem delegatom zagotovljeni pogoji za opravljanje njihove delegatske funkcije. Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti zveznega zbora Skupščine SFRJ dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh vprašanj oziroma, da pripravijo potrebno informacijo o stanju v občini na določenih področjih. 7. Sodelovanje občinske skupščine v delu zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ 169. člen Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo vprašanja, osnutke zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ na podlagi soglasja Skupščine SR Slovenije po enakem postopku kakor vprašanja, zakone in splošne akte iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. XI. VKLJUČEVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V DELO SKUPŠČINE 1. Izvršni svet a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine 170. člen Z namenom, da se zagotovi čim popolnejše sodelovanje izvršnega sveta z občinsko skupščino, njenimi zbori in delovnimi telesi je dolžan sekretariat skupščine obveščati predsednika in člane IS o sejah, predsedniki zborov in delovnih teles pa o sprejetih sklepih ter jim pošiljati sklice z gradivom. Izvršni svet je dolžan obveščati predsednika skupščine in predsednike zborov ter sekretariat skupščine o svojih sejah tako, da mu dostavlja vabila za seje in s tem omogoča navedenim funkcionarjem in delovnim telesom občinske skupščine, sodelovati že v pripravah za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov kakor tudi ob pripravah za sestavo poročil, analiz in podobno. 171. člen r Izvršni svet občinske skupščine sodeluje po svojem predstavniku pri delu komisij in odborov skupščine in drugih delovnih teles skupščine in njenih zborov, kadar ti obravnavajo osnutek oziroma pred-lok odloka ali drugega splošnega akta ali vprašanje, ki je na dnevnem redu zborov skupščine, pa bi delovno telo želelo imeti podrobnejšo razlago o tem. Predstavnik izvršnega sveta se je dolžan vabilu odzvati in na seji delovnega telesa skupščine pojasniti stališča izvršnega sveta. 172. člen Pri izvrševanju svojih z ustavo in statutom občine določenih funkcij izvršni svet: — predlaga skupščini določanje politike in izdajo odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti občinske skupščine; — daje skupščini mnenje k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji; —1 predlaga skupščini ozirqma pristojnim zborom obravnavanje poročil, o stanju pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov; — ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščine, zborov in delovnih teles ter prek svojih predstavnikov pojasnjevati svoja stališča do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu sej; — daje odgovore na delegatska vprašanja in pojasnila na druga vprašanja iz svoje pristojnosti, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa skupščine in zborov ter delegati zborov; — lahko zahteva, da skupščina oziroma zbor prouči določena vprašanja in glede njih sprejme stališča. 173. člen Izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja oblikuje komisija, sestavljena iz delegatov pristojnih zborov skupščine, na katerih bi izvršni svet razložil svoje stališče. 174. člen Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja predpisov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti. b) Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini 175. člen Na sejah skupščine in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah skupščine in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in strokovne sodelavce občinskih upravnih organov. 176. člen Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predloži skupščini, tudi imena svojih predstavnikov, ki jih je določil za sejo skupščine oziroma posameznega zbora in za sejo delovnega telesa. 177. člen Pred obravnavo posamezne zadeve na seji ali zasedanju skupščine ali na sejah zborov skupščine lahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni vsebino predlagane zadeve in stališča izvršnega sveta do obravnavEmih vprašanj. c) Poročanje izvršnega sveta v skupščini 178. člen Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov skupščine o svojem delu, o izvajanju politike, o stanju, razvoju in o družbenoekonomskih odnosih na posameznih področjih družbenega življenja, o izvrševanju odlokov in drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal, ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil. Predsednik skupščjne oziroma predsednik posameznega zbora lahko zahteva, naj izvršni svet poroča na zasedanju skupščine oziroma seji zbora o vseh ali posameznih zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena. Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu na skupnem zasedanlu ali na seji zbora, v čigar delovno področje zadeva sodi. Po obravnavi poročila zavzemajo pristojni zbori stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so .jih obravnavali ter mu določijo obveznosti za izvajanje politike, izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter daje smernice za nadaljnje delo. č) Odgovornost izvršnega sveta 179. člen Izvršni svet je odgovoren skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta. Razprava o teh vprašanjih se lahko začne pri obravnavanju osnutkov ali predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlaganje interpelacije in tudi pri obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor. 180. člen Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti IS in mu dajo smernice v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, odlokov in družbenih dogovorov, določi s sklepi obveznosti IS za sprejem določenih ukrepov in za predložitev poročil, nadalje razveljavi ali odpravi svoj odlok ali drugi splošni akt, če je le-ta v nasprotju z ustavo, zakoni in statutom občine. 181. člen Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov in navede v obvestilu razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 182. člen Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. 183. člen O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupš'čine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red skupnega zasedanja vseh zborov. 184. člen Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov Izvršnega sveta obravnavajo zbori na skupnem zasedanju- Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. če izvršni svet kolektivno odstopi, ali mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. d) Postopek obravnave interpelacije 185. člen Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj sc obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili. Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine. 186. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo. Interpelacijo in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda. Ce izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na 'dnevni red prve seje po poseku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 187. člen Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico in dolžnost na seji zbora obrazložiti interpelacijo. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži stališče izvršnega sveta oziroma lahko da na Seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo. 188. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ter druge naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklona iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 189. člen Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Občinski upravni organi 190. člen Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij: — da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo; — da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja; — da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles; — da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in o posamez-nili vprašanjih s svojega delovnega področja; — da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo, ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo skupščine oziroma zborov in njihovih delovnih teles. 191. člen Predstojniki občinskih upravnih organov imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine oziroma njenega zbora, kakor tudi na seji delovnega telesa skupščine oziroma zbora, kadar ta razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na seji skupščine oziroma njenega zbora in na seji delovnega telesa skupščine dajejo predstojniki občinskih upravnih organov obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Ce se predstojnik upravnega organa seje ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži strokovni sodelavec iz tega upravnega organa. 192. člen Predstojniki občinskih upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine in njenih zborov oziroma delovnih teles skupščine ali na lastno pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, o delu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja. Na zahtevo skupščine in njenega zbora so dolžni dati poročila iz prejšnjega odstavka tudi pismeno. XII. PROGRAM DELA ZBOROV SKUPSClNE 193. člen Zbori skupščine sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja program dela za obdobje enega koledarskega leta. S programom dela zbori določijo naloge in zadeve, ki jih bodo obravnavali ter roke obravnav. Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, so sestavni del programov občinske skupščine, kakor tudi skupščin samoupravne interesne skupnosti. Komisije, odbori in druga delovna telesa sprejemajo programe dela s svojega delovnega področja na osnovi programa dela zborov skupščine. V svoj program pa lahko vključijo tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora. Delovna telesa obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednike zborov m predsednika skupščine. 194. člen Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti, delegacij krajevnih skupnosti, konferenc delegacij, skupin, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije program dela SML, program dela Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ, članov delegacije Skupščine SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ, članov delegacije Skupščine SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ, predlogi predsednika občinske skupščine in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih teles občinske skupščine in predlogi samoupravnih organov in skupnosti. 195. člen Predlog programa dela zbora pripravi sekretariat skupščine na osnovi predlogov, ki jih sekretariatu do-1 stavijo delegacije in drugi dejavniki, navedeni v 194. členu. O predlogu programa dela skupščine razpravlja predsednik skupščine s predsedniki zborov,, s predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodji skupin za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SRS in za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SRS, z vodjo skupine za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, predsednikom IS ter člani IS, ki jih ta določi. 196. člen Delovni program sprejemajo zbori praviloma v enofaznem postopku. Pred začetkom obravnave predloga programa dela zborov, morajo biti zbori seznanjeni z izvršitvijo programa prejšnjega obdobja. Zbori sprejmejo program dela praviloma v mesecu decembru za prihodnje leto. Program dela zborov skupščine se objavi v občinskem glasilu. XIII. AKTI SKUPŠČINE ' 1. Splošne določbe o aktih 197. člen Skupščina oziroma zbori sprejmejo odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, odločbe, priporočila, sklope in stališča in dajejo obvezne razlage odlokov. Proračun in zaključni račun se sprejemata z odlokom. Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 198. člen . Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejme stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejmejo akte, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije in zakonov določi statut občine. 199. člen S priporočilom opozarja skupščina oziroma zbor na Pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom sc izraža stališče skupščine oziroma zbora glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporoči- lom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katera se priporočilo nanaša. 200. člen Sklepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po zakonu, statutu ali odloku. Sklepe oziroma odloke, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svojem delu sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine in zborov. Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. 201. člen , S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine. 202. člen. Priporočila, sklepe in stališča sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samostojno. 203. člen Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine. Izvršni svet občinske skupščine lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 204. člen Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine. Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles. 205. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag hrani sekretariat skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine. Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drugih aktov skupščine lahko skupščina pooblasti normativ-nopravno komisijo. 206. člen Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne razlage odlokov kot tudi popravki morebitnih napak v objavljenih besedilih le-teh se objavljajo v Uradnem listu SRS. Za objavo je dolžan skrbeti sekretar skupščine. Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage odloka. Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih. 2. Splošne določbe v postopku za izdajo odloka 207. člen Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. V dvofaznem postopku sprejema skupščina odloke in druge akte, kadar le-ti neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti. 208. člen Pobudo za sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko dajo: vsak delegat ali delegacija oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnoti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in delovna telesa skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka tudi o zadevah delovnega področja drugega zbora. 209. člen Pobuda za sprejem osnutka odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine in predsednikom pristojnih zborov. Pobudo za sprejem osnutka odloka oziroma predloge odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se pobuda za sprejem odloka. osnutek oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov. Če se pobuda, osnutek oziroma predlog odloka nanašajo tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Predsednik oziroma predsedniki pristojnih zborov, ki prejmejo te pobude za izdajo akta, jo predlože zboru na prvi naslednji seji v odločitev, če je pobuda tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zadevi odločati. Sicer pa jo pošljejo pristojnemu odboru in normativno-pravni komisiji, da jo predhodno proučita in pripravita ustrezen osnutek oziroma predlog pristojnim zborom oziroma pristojnemu zboru. Tako zbori oziroma zbor, kakor tudi delovno telo občinske skupščine, ki razpravlja o pobudi za izdajo odloka, povabi na sejo predlagatelja, da da svojo obrazložitev k osnutku oziroma predlogu. r Če pristojni zbori oziroma zbor sprejme pobudo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te pobude izdela osnutek odloka. Sestavljalec osnutka odloka se v nadaljnjem postopku šteje kot predlagatelj odloka. Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja pobude za sprejem odloka o stališču, ki ga je sprejel v zvezi s pobudo. Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora. Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru. 210. člen Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo komisije in delovna telesa skupščine in zborov, ki so pristojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma predlog odloka. Ko delovna telesa skupščine ugotovijo na podlagi vseh pripomb, kako so usklajena različna stališča glede osnutka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe oziroma amandmaje. Predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi normativno-pravna komisija. Pisniena poročila delovnih teles skupščine oziroma zborov se pošiljajo predpednikom zborov in predlagatelju osnutka oziroma predloga odloka pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnutek oziroma predlog odloka. 211. člen Predlagatelj osnutka oziroma predloga oaioica mora biti povabljen na sejo zbora. Za to skrbi sekretar skupščine. Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo osnutka oziroma predloga odloka, čeprav izvršni svet ni predlagatelj odloka. 3. Zahteva za Izdajo odloka 212. člen Samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja. 213. člen . Zahteva za izdajo odloka se pošlje neposredno predsednikom pristojnih zborov. Določila tega poslovnika o postopku potem, ko sprejme predsednik zbora pobudo za sprejem odloka, se primerno uporabljajo tudi za postopek pri zahtevi za izdajo zakona. 4. Osnutek odloka 214. člen Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnutkom odloka. Osnutek odloka se lahko predlaga v obliki členov odloka ali tez. Osnutek mora biti obrazložen. ’ Obrazložitev praviloma vsebuje oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občni; druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok. Osnutku odloka mora biti priložen tudi povzetek obrazložitve. 215. člen Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij ter družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnemu zboru k osnutku odloka, odločijo pristojni zbori skupščine, da je odlok potreben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu. Ce pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo praviloma na splošno obravnavo odloka, nato pa na obravnavo posameznih členov ali tez. 216. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati lahko zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti posebno delovno telo zbora in rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo. 5. Predlog odloka , 217. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter -vire in način zagotovitve teh sredstev. Predlog odloka obravnava tudi normativno-prav-na komisija in pristojni odbor skupščine. • 6. Obravnava predloga odloka v zboru 218. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Predno zbor preide na načelno obravnavo, predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih tedes skupščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje. Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 219. člen Po končani načelni obravnavi zbor odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti. 220. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu oaioua oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka; zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. Če zbor sklene, da sc predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi predlog odloka ter določi rok za njegovo obravnavo. ' 221. člen Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje oziroma stališča ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče. 7. Amandmaji 222. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok. 223. člen če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. 224. člen Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in normativno-pravni komisiji. Le-ti poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje. Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo, organov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povabljen na sejo zbora. Delegat, ki njegov, predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amapd-ma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka. Izvršni svet lahko daje amadmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. Ce amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem. določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka, se šteje, da je bil dan na seji zbora. 225. člen Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka. 22G. člen Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih stališč, lahko zbor imenuje posebno skupino za proučitev amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka. če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju stališča družbenopolitični zbor. 227. člen O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga predpisa, na katere se nanašajo. Če je h kakšnemu členu predloga predpisa danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve. Ce je ta amandma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih po vrstnem redu, določenem po istem kriteriju. Če je dan amandma k amandmaju, sc najprej glasuje o poznejšem amandmaju. Če ni noben od amandmajev sprejet, se šteje, kot bi ne bilo nobenega amandmaja. 8. Odločanje pri sprejemanju odlokov 228. člen Vsak zbor lahko odloča o osnutku oziroma predlogu odloka le, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. O tem. kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine in zborov, jzvršni svet ali tretjina navzočih delegatov v zboru. Cc sc predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 229. člen Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati' lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje. Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 230. člen Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh delegatov v zhoru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 9. Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka 231: člen Na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ali zbora ali na pobudo predsednika skupščine oziroma predsednika zbora zbor lahko skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnava in dokončno odloča o odloku, tako da združi obe fazi sprejemanja odloka, razen v primerih, ko statut občine določa, da mora biti odlok sprejet v dvofaznem postopku. 10. Hitri postopek za izdajo odloka 232. člen Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo ta- • krat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. 233. člen Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku. Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo. 234. člen Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu naj bo odlok izdan po hitrem postopku; zbor pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od normativno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje. Ce predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 235 člen K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku. ic mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. Ce zbor ne sprejme predloga, naj se odloka izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe lega poslovnika o postopku, o razpravi, o pobudi za sprejem odloka oziroma o sprejemanju osnutka oziroma predloga odloka. 11. Sprejem odloka 236. člen Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma pristojna zbora ah zbora in _ skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejel če so ga zbori oziroma zbora ali zbora In skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Predlog odloka je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora. 237. člen Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu. 238. člen Če predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil predlog odloka izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je družbenopolitični zbor takšna stališča po statutu dolžan dati obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. . 239. člen Ce predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v .katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati. obvestijo o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih. 240. člen Ponovna obravnava se prične po možnosti že na isti, sicer pa na prihodnji seji zborov po obvestilu predsednika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu, kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati točno formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto drugače od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih se je zbor odločil drugače. Ponovno obravnavo po sprejetem obvestilu prične drugi pristojni zbor (ali oba zbora oz. skupščina SIS) z namero, da se ugotovi, če je možno spremeniti prvotno odločitev in sprejeti odlok v takem besedilu, kot je vsebovano v obvestilu po prejšnjem odstavku. O tem, kako se je zbor ponovno odločil, predsednik zbora z navedbo razlogov obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov. Če predsednik zbora iz prvega odstavka tega člena prejme obvestilo, da drugi pristojni zbori niso sprejeli spremembe besedila v smislu njegovega obvestila, obravnava tudi ta zbor zadevo ponovno z namero, da ugotovi, če je možno spremeniti njegovo prvotno odločitev in s tem doseči izglasovanje v enakem besedilu z drugimi pristojnimi zbori. Po sprejetju odločitve predsednik zbora o tem obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov. 241. člen Ce se zbori ali zbori in skupščina SIS po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina SIS enako število članov. 242. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti ali če zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine SIS ali izvršnega sveta. 12. Postopek za sprejem drugih aktov 243. člen Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo ža obravnavo predloga za sprejem odloka. Po istem postopku se obravnavajo akti, ki jih enakopravno sprejemata pristojna zbora skupščine in skpuščina samoupravne interesne skupnosti. Pristojni zbori Uihko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali najprej kot osnutek nato pa kot predlog. 13. Postopek za obvezno razlago odloka 244. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom. Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 245. člen Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava normativno-pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja. Ce normativno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Ce normativno-pravna komisija ugotovi, da pobuda oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da ga ne sprejme ter obvesti tistega, ki ga je dal. 246. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprejmejo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odloka. 14. Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom 247. člen Samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrebuje oziroma, da da k njim svoje soglasje skupščina, pregleda normativno-pravna komisija in pristojni odbori. Normativno-pravna komisija pripravi o tem poročilo in predlog sklepa, da se da soglasje k samoupravnemu aktu, oziroma da se ga potrdi. 248. člen Delegacijam in delegatom pristojnega zbora se z vabilom za sejo dostavi samo poročilo normativno-pravne komisije in predlog sklepa. Delegati lahko, če želijo pregledajo predloženi samoupravni akt v sekretariatu skupščine, kar mora biti V vabilu na sejo izrecno navedeno. 249. člen Pristojna zbora razpravljata o poročilu, ki ga je zborom dostavila normativno-pravna komisija, kakor tudi o pripombah pristojnih odborov in morebitnih pripombah, ki bi jih podali delegati, ki so samoupravni akt, o katerem teče razprava, pregledali, nato pa sklepata o soglasju oziroma potrditvi tega akta. O določitvi zborov predsednik skupščine obvesti samoupravno organizacijo oziroma skupnost. če sta pristojna zbora zavrnila samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditve. Tudi če zbor da soglasje k aktu oziroma ga potrdi, lahko sklene, da je samoupravna organizacija ali skupnost dolžna v določenem roku akt uskladiti, dopolniti oziroma spremeniti. 15. Javna obravnava odloka 160. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek oziroma predlog odloka v javno obravnavo. Če zbor da odlok v javno obravnavo, s sklepom ■ določi: — besedilo odloka, ki se da v javno obravnavo; — delovno telo, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi; — rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo. Delovno telo poroča zboru o rezultatiti javne obravnave. Poročilo vsebuje mnenje in predloge iz javne obravnave in stališča delovnega telesa o teh mnenjih in predlogih. Ko sprejme poročilo delovnega telesa o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave. XIV. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH. RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU 1. Splošne določbe 251. člen Glasovanje pri volitvah in imenovanjih ali razrešitvah oziroma odpoklicu funkcionarjev, ki se volijo ali imenujejo na skupnem zasedanju vseh zborov, na skupni seji vseh zborov oziroma na seji posameznega zbora, je praviloma javno. Tajno se glasuje, če to določa zakon ali statut, če to sklenejo zbori ali posamezen zbor ali na zahtevo enega delegata v zboru, ki ga podpre še najmanj devet delegatov. Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. 252. člen Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Glasovanje vodi predsedstvo, ki je izvoljeno na seji. Sestavljajo ga predsedujoči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe. 253. člen Delegat glasuje za predlaganega kandidata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata, proti pa tako, da prečrta ime in priimek kandidata. Pri volitvah glede kandidatne liste delegat glasuje tako, da obkroži besedi' »glasujem za« oziroma »glasujem proti«. Proti lahko glasuje tudi tako, da prečrta vso kandidatno listo. Neveljavno je glasovnica, iz katere se odločitev delegata ne da ugotoviti. 254. člen Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedu-ječi objavi, da je glasovanje končano. Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih, glasovnic. Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ob pomoči obeh članov predsedstva za izvedbo volitev in sekretarja ali tajnika zbora, ter objavi za vsak zbor skupščine posebej število vseh delegatov v zboru, koliko je bilo delegatov navzočih, koliko delegatov je glasovnice oddalo, koliko jih je glasovalo za kandidata, koliko jih je glasovalo proti in koliko glasovnic je neveljavnih. Glasovnice, ki niso bile oddane, veljajo kot neveljavne. 255. «en Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primemo uporabljajo tudi v postopku za razrešitev oziroma za odpoklic. Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nadomesto-vala funkcionarje do izvolitve novih. 256. člen Ce noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek, potem ko se predloži nov predlog kandidature. 2. Posebne določbe o postopku pri volitvah a) Volitve predsednika in podpredsednika skupščine 257. člen Kandidata za predsednika skupščine predlaga občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidat mora biti delegat enega izmed zborov občinske skupščine. Predlog kandidature predsednika skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka. Predlog kandidature se javno objavi. Predlog kandidature se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, ki pošljejo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora hkrati s sklicem seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti. 258. člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 259. člen Volitve predsednika in podpredsednika skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve sc lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. Volitve predsednika in podpredsednika so tajne in se izvedejo z glasovnicami po posameznih zborih. Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. 260. člen /oiitve se izvedejo z glasovnicami. Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga pa za izvolitev podpredsednikov skupščine. Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomaga sekretar skupščine in trije na seji izvoljeni delegati. 261. člen Izid glasovanja se ugotovi po vrstnem redu: 1. število delegatov vsakega izmed zborov skupščine; 2. koliko je bilo delegatov vsakega zbora navzočih; 3. kolikim delegatom vsakega zbora skupščine so bile izročene glasovnice; 4. koliko delegatov vsakega zbora skupščine je glasovnice oddalo; 5. koliko od delegatov vsakega zbora skupščine je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je neveljavnih. Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih, ki so jim bile glasovnice vročene, in med številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah. 262. člen Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 263. člen Ce niso bili izvoljeni kandidati za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom. b) Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora skupščine 264. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika, lahko pa tudi namestnika predsednika zbora. 265. člen Kandidata za predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora se izvoli izmed delegatov zbora. Kandidata za namestnika predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL ali najmanj 10 delegatov ustreznega zbora. Predlog kandidature mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek onra vij enega kandidacijskega postopka. 266. člen Volitve za predsednika zbora in namestnika predsednika so javne, če zbor ne sklene, da so tajne. Predsednik oziroma namestnik je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru. c) Imenovanje delovnih teles skupščine 267. člen Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno. Imenovanje se opravi na skupnem zasedanju vseh treh zborov, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles se imenuje s sklepom. 268. člen Kandidatno listo s kandidati za predsednika in člane komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine predlaga komisija za volitve in imenovanja. Predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj petih delegatov v zboru. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja, kakor tudi predstavnik skupine, ki je predlagala kandidata, imata pravico obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste oziroma predlogi posameznih kandidatur se izročijo predsedniku skupščine. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj tri dni pred sejo, na kateri naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka seje. K predlogom za imenovanje predsednika in članov stalnih delovnih teles skupščine da svoje mnenje občinska konferenca SZDL. č) Imenovanje sekretarja skupščine 269. člen Sekretarja skupščine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupnem zasedanju, na predlog komisije za volitve in imenovanja. K predlogu da mnenje občinska konferenca SZDL. Sekretarja skupščine se imenuje za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. 3. Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor Skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic Predsedstva SR Slovenije 270. člen Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije v zvezni zbor Skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic Predsedstva SR Slovenije se izvedejo na skupni seji vseh zborov na način, ki ga določa zakon. 4. Volitve izvršnega sveta 271. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL po poprejšnjem kandidacijskem postopku. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 272. člen Glasovanje za kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine se opravi na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. To glasovanje je praviloma javno. Glasovanje se lahko opravi, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. 273. člen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti, nato delegati družbenopolitičnega zbora. Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsedujoči, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj devet delegatov. 274. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej. Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vsakega zbora. 275. člen Listo kandidatov za podpredsednike in člane izvršnega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL. Kandidati so izvoljeni, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. Volitve so praviloma javne. Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta pred predsednikom skupščine slovesno izjavo. 276. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednika in posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. O predlogu za razrešitev predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine občinsko konferenco SZDL. 5. Volitve in imenovanja pravosodnih organov 277. člen Volitve in imenovanja predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, sodnikov sodišča združenega dela, imenovanje javnega tožilca in njegovih namestnikov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovih namestnikov, volitve sodnikov organa za kaznovanje prekrškov in drugih funkcionarjev se opravijo skladno z zakoni, statutom občine in tem poslovnikom. Ce v navedenih predpisih ni določen predlagatelj, se volitve in imenovanja opravijo po izvedenem razpisnem postopku, če je la predpisan na predlog komisije za volitve in imenovanja po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL. 6. Imenovanje predstavnikov širše družbene skupnosti v organe upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti 278. člen Ce ustava, zakon ali akt občinske skupščine predpisuje, da se imenujejo kot delegati v organ upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti predstavniki družbene skupnosti, se tl delegati imenujejo na predlog komisije za volitve in imenovanja v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Delegati organov upravljanja, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini In ji poročajo o svojem delu. XV. SODELOVANJE -SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 279. člen Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo skupščina in njena delovna telesa z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles, pri strokovni pripravi predlogov odlokov in drugih aktov oziroma gradiv, s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. XVI. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 280. člen Skupščina lahko razvija pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delovnih teles, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov in javnih razprav ter z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. XVII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 281. člen Skmp.ščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost. 282. člen Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupnem zasedanju, na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 283. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov, na skupnih zasedanjih, na skupni seji zborov in na sejah delovnih teles in obveščati javnost o njihovem delu. Sekretariat skupščine je dolžan poskrbeti, da sklice z gradivom leti pravočasno prejmejo. Na seji zbora, na skupni seji zborov, na skupnih zasedanjih oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O ta- kem vprašanju pa smejo dajati za1 javnost le tista obvestila, za katera tako sklene skupščina oziroma delovno telo ali zbor. Le-ti lahko sklenejo, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. Skupščina oziroma zbori in delovna telesa lahko tudi sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja. 284. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila ter stenografski in magnetofonski zapisi o delu skupščine in zborov, delovnih teles in izvršnega sveta. 285. člen O delu občinske skupščine oziroma zborov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa predstojniki teh organov. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti. XVIII. SEKRETARIAT SKUPŠČINE ' 286. člen Sekretariat skupščine sestavljajo službe, ki opravljajo strokovna, administrativna, organizacijsko tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov in delovnih teles, skupin, skupine dele-gotov, ki delegirajo delegate v zbore Skupščine SRS in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in za sodelovanje s konferencami delegacij, delegacij OZD in delegacij KS ter delegati. 287. člen Skupščina, zbori in delovna telesa lahko dajejo sekretariatu skupščine posamezne naloge in navodila. 288. člen Delo sekretariata skupščine vodi sekretar skupščine. Sekretar izdaja navodila delavcem sekretariata skupščine. Sekretar ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v službah skupščine pravico in dolžnost, kot jih imajo predstojniki upravnih organov 289. člen Sekretar skupščine v slučaju svoje odsotnosti imenuje strokovnega delavca v sekretariatu, da ga v času njegove odsotnosti nadomešča. XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 290. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine po enofaznem postopku, kadar gre za usklajevanje poslovnika z zakoni in drugimi predpisi. 291. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati odlok o začasnem poslovniku o delu Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 28. 1. 1975. 292. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-011-08/78 Ljubljana, dne 4. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1683. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 15. novembra 1978 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik I 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pri- stojbine. a) za kamionske vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive dln oerutnine do 10 ton 200 — za vsako nadaljnjo tono 20 b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved od kom 25 — telet od kom 15 — prašičev in drobnice od kom 5 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 4 — za vsako čebeljo družino 5 c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,085 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,085 — za divjačino od kg 0,085 — za perutninsko meso od kg 0,085 — za drobovino od kg 0,085 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0,085 — za mast od kg 0,085 — za mleko od litra 0,018 — za mlečne izdelke 0,015 — za jajca — cela od kom 0,012 — za jajčne izdelke od kg 0,085 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,40 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, pla- čati zamudnino v višini 180 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. II Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: a) za veterinarsko sanitarne preglede klavni živali in mesa: din — za odraslo govedo in kopitarje od kom 38 — za teleta od kom 23 — za prašiče od kom 26 — za pujske do 50 kg od kom 20 — za drobnico od kom 20 — za perutnino od kom 0,22 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem slučaju se plačujejo poleg pristojbine še polni stroški in zamudnina. din b) Za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelane- ga jajca 0,0035 c) Za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 180 d) Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 25 — za divje prašiče s trihinoskopskim pre- ■ gledom po kom 35 — za medvede s trihinoskopskimi pregledi 50 — za zajce po kom 6 — za divjo perjad po kom 3,50 e) Za veterinarsko sanitarne preglede div- jadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa 180 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 80 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. IV Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi j a v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50 din. V Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazum- no določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni predgledi opravljajo in Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine. . VI Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50°/». VII Pristojbine po tej odredbi se obračunajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50101-637-58202, najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. VIII Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-6/78 Ljubljana, dne 12. decembra 1978. Predsednik N Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. MOZIRJE 1684. Na podlagi 4. točke 1. in 11. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 1. odstavka 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 168. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje dne 11. decembra 1978 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1 2 1. člen Da bi se preprečila, zatrla in izkoreninila steklina na neposredno ogroženem območju občine Mozirje, se sprejmejo naslednji ukrepi: 1. obvezen je kontumac (osamitev oziroma omejitev gibanja) psov in mačk na celotnem območju občine. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 2. Prepovedan je lov s psi. 3. Obvezno je zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 3 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščitno cepljeni. 4. Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarske postaje Mozirje na stroške imetnika živali. 5. Na območju občine Mozirje je treba pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — potepuške pse in mačke, — vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca. 6. Odredi se po koča vanj e zveri in pižmovk. 7. Pokonča vanj e zveri, pižmovk, psov in mačk organizirajo in opravljajo lovske organizacije. 8. Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk ter jemati lovske trofeje te divjadi. 9. Trupla pokončanih zveri in pižmovk, ter na steklino sumljivih psov in mačk, morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno plastično vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati Veterinarski postaji Mozirje, ki mora poskrbeti za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. 10. Vsakdo, ki je bil ugrizen, opraskan ali izpostavljen kaki drugi neposredni nevarnosti okužbe s steklino, mora na zdravniški pregled. Psa ali mačko, ki je povzročil ugriz ali poškodbo človeka, je treba 15 dni veterinarsko nadzorovati, ne glede na to, ali je bil proti steklini cepljen ali ne. 2. člen Ce se pojavi steklina ali se pojavijo znaki po katerih se sumi, da so živali zbolele za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, zveri pa pridejo v bližiflo naselja, čred in hiš), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec in drugi), to takoj sporočiti občinskemu organu veterinarske inšpekcije, veterinarju ali pooblaščeni veterinarski orsanizaciji. 3. člen Po 53. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) se v primeru prekrška te odredbe kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 2000 do 30.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 55. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 50 In 54 citiranega zakona. 4. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-23/78-8 Mozirje, dne 1,1. decembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r. RIBNICA 1685. Na podlagi 99. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 187. člena ustave SRS, 18., 61., 62., 64., 65., 69., 72., 188. člena, skladno z določili 51. 53., 66., 87., 211., 224., 242., 245. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1978 sprejela ODLOK o obvezni pripravi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ribnica sočasno, dogovorno in uskiajeno s skupščinami občin osrednje slovenske regije in skupščinami drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju: Cerknica, Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica, Vrhnika in Skupščina, mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: občinami, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju) ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: medobčinski plan). Medobčinski plan se izdela za obdobje od leta 1981 do leta 2000 z vsemi etapami 1981—1985, 1986— 1995, oziroma za določena področja do leta 2000. * 2. člen Medobčinski plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja ter na podlagi skupnih vprašanj pomembnih za dolgoročni razvoj na območju medobčinskega sodelovanja. Priprava in sprejem medobčinskega plana poteka sočasno, usklajeno in dogovorno z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«. K pripravam za izdelavo in sprejem medobčinskega plana se pristopi takoj. 3 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, po potrebi tudi krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejmejo sklepe o pripravi elementov o temeljih medobčinskega plana v skladu z načeli 'sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja. Organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev, poslovne skupnosti, samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena in druge organizacije in skupnosti, ki delujejo na območju medobčinskega sodelovanja, sprejmejo sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov. Organizacije in skupnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi Izvršni svet Skupščine občine Ribnica na osnovi kriterijev, ki jih dogovorno določijo izvršni sveti občin, ki so se dogovorile za medobčinsko sodelovanje. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ribnica je z izvršnimi sveti občin iz prvega člena tega odloka odgovoren ‘za pripravo medobčinskega plana, za usklajevanje v občini ter med občinami, ki so se dogovorile za medobčinsko sodelovanje. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Ribnica usklajeno z izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile za medobčinsko sodelovanje, določi delovni program za izdelavo dokumentov iz tega odloka. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ribnica usklajeno in dogovorno z izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile za medobčinsko sodelovanje, po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodologije m minimalnih kazalcev, ki so za izdelavo medobčinskega plana posebej pomembni. 7. člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane« nosilec izdelave strokovnih gradiv za pripravo ' medobčinskega plana. Zavod bo za pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter pristojne upravne organe in službe. 8. člen Sredstva za izdelavo1 medobčinskega plana se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov Ljubljana 2000. Delovni program in finančni načrt sta sestavni del tega sporazuma. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev bodo podpisniki sklenili naknadno, ko bo dogovorjena višina sredstev posameznega udeleženca. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Ribnica predloži: — skupščini občine osnutek smernic medobčinskega plana najkasneje do 20. decembra 1979, — udeležencem dogdvora o temeljih medobčinskega plana osnutek dogovora o temeljih medobčinskega plana najkasneje do 20. maja 1980. leta in — skupščini občine osnutek medobčinskega plana , do 20. maja 1980. leta. Roki iz prvega odstavka tega člena bodo po potrebi usklajeni s programom priprav srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana SR Slovenije 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-3.78.01 Ribnica, dne 6. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stanc Kromar 1. r. SEVNICA 1686. POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 10. decembra 1978 v krajevni skupnosti Zabukovje V krajevni skupnosti Zabukovje je 669 glasovalnih upravičencev. Za uvedbo referenduma je glasovalo 501 glasovalcev, proti je glasovalo 149 glasovalcev, 8 glasovnic je bilo neveljavnih, 11 upravičencev ni glasovalo. Na podlagi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka sprejet, ker se je zanj na referendumu izreklo 76,1 °/n glasovalnih upravičencev. Referendum je razpisala krajevna skupnost Zabukovje s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 22/78) za modernizacijo cest v krajevni skupnosti Zabukovje. Predsednik sveta KS Zabukovje Drago Vrtačnik 1. r. 1687. , Na podlagi 2. člena zakona o samnnrispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 9., 10.. in 11. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) ter 20. člena statuta KS Zabukovje je svet krajevne skupnosti Zabukovje na svoji seji dne 12. decembra 1978 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje za modernizacijo ceste v krajevni skupnosti Zabukovje 1 2 3 1. člen V krajevni skuphosti Zabukovje se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje ceste Zabukovj e—Pod vrh. Samoprispevek se uvede za dobo pet let in Sicer od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1983. 2. člen \ Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za modernizacijo ceste Zabukovje— Podvrh. Po cenah iz novembra 1978. leta bo z uvedenim samoprispevkom zbranih na območju krajevne skupnosti Zabukovje 1,012.600 dinarjev. 3. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani,, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Zabukovje po stopnji 1,5”/o od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine. 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti pot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki. 4. člen Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji, 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 5. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Zabukovje. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, nadzor nad zbiranjem pa krajevna skupnost sama. 6. člen Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. točke 4. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz, 3. in 4. točke 4. člena obračunava in odteguje občinska davčna uprava. 7. člen Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe predpisov o izterjavi davkov. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Zabukovje, dne 12. decembra 1978. Predsednik sveta KS Zabukovje Drago Vrtačnik L r. SLOVENSKE KONJICE 1688. V skladu z 11. in 13. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 je skupščina Izobraževalne skupnosti Slo v. __ Konjice na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 13. decembra 1978 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o združevanju sredstev in prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za občinsko izobraževalno skupnost Slov. Konjice v letu 1979 1. člen Dodatek k samoupravnem sporazumu o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 s katerim udeleženci podrobneje določajo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja za njihovo uresničitev je bil poslan v obravnavo 97 temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim občine Slov. Konjice, ki zaposlujejo 6304 delavcev. Iz pristopnih izjav o sprejemu dodatka iz 1. odstavka tega člena, ki so jih poslale temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in delovne skupnosti do 13. 12. 1978, ugotavljata oba zbora skupščine Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice, da je dodatek sprejelo 4853 delavcev in drugih delovnih ljudi, kar je več kot dve tretjini delavcev, udeleženih v sporazumevanju. 2. člen Na podlagi 1. člena tega sklepa ugotavlja zbor izvajalcev in uporabnikov Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980 sklenjen. 3. člen V skladu z 11. in 13. členom dodatka k samoupravnem sporazumu iz 1. člena tega sklepa bodo delavci in drugi delovni ljudje v občini Slov. Konjice v letu 1979 združevali za programe občinske izobraže- valne skupnosti naslednja sredstva: din — za zajamčeni program 41,340.000 — za dopolnilni program 15,230.000 — za program skupnih nalog 1,222.000 — za program vzajemnosti 503.000 Skupaj j 58,295.000 Od navedenih sredstev se odštejejo planirani viški v letu 1978 in sicer pri dopolnilnem programu za 1,460.000 din in pri programu vzajemnosti za 40.000 din, iz česar izhaja, da znašajo potrebna sredstva za zdru- ževanje v letu 1979: din — za zajamčeni program 41,340.000 — za dopolnilni program 13,770.000 — za program skupnih nalog 1,222.000 — za program vzajemnosti 463.000 Skupaj 56,795.000 4. člen Prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za združevanje sredstev iz 2. odstavka 3. člena tega sklepa v letu 1979 znašajo: — za zajamčeni program 5,38 — za dopolnilni program 1,79 — za program skupnih nalog 0,16 — za program vzajemnosti 0,06 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega do- hodka za Izobraževalno skupnost Slov. Konjice v letu 1979 znaša 7,39 °/o. 5. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice Viktor Jager 1. r. 1689. V skladu z 10. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. decembra 1978 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o združevanju sredstev in prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za Skupnost otroškega varstva Slov-Konjice v letu 1979 1. člen Dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega .varstva Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 s katerim udeleženci podrobneje določajo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja za njihovo uresničitev je bil poslan v obravnavo 97 temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim občine Slov. Konjice, ki zaposlujejo 6304 delavcev. Iz pristopnih izjav o sprejemu dodatka iz 1. odstavka tega člena, ki so jih poslale temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in delovne skupnosti do 6. 12. 1978, ugotavljata oba zbora skupščine Skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice, da je dodatek sprejelo 4805 delavcev in drugih delovnih ljudi, kar je več kot dve tretjini delavcev, udeleženih v sporazumevanj u. 2. člen ‘ Na podlagi 1. člena tega sklepa ugotavlja zbor izvajalcev in zbor uporabnikov Skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976—1980 sklenjen. 3. člen V skladu z 10. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu iz 1. člena tega sklepa bodo delavci in drugi delovni ljudje v občini Slov. Konjice v letu 1979 združevali za programe Skupnosti otroškega varstva naslednja sredstva: din — za program skupnih nalog pri SZOV 16,779.000 — za enotni in dopolnilni Stfogram v občini 8,006.000 Skupaj 24,785.000 Od navedenih sredstev se odštejejo planirani viški v letu 1978 in sicer pri programu skupnih nalog pri Zveri skupnosti otroškega varstva SRS 889.000 din in pri občinskem programu 426.000 iz česar izhaja, da znašajo potrebna sredstva za združevanje v letu 1979: din — za program skupnih nalog pri ZSOV 15,890.000 — za občinski program 7,580.000 Skupaj 23,470.000 4. člen Prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za združevanje sredstev iz 2. odstavka 3. člena sklepa v letu 1979 znašajo: •/. — za program skupnih nalog 2,20 — za občinski program 0,99 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v letu 1979 bo 3,19 %>. 5. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenske Konjice Zlata Koprivnik' 1. r. 1690. dodatek sprejelo 4853 delavcev in drugi delovnih ljudi, kar je več kot dve tretjini delavcev, udeleženih v sporazumevanj u. 2. člen Na podlagi 1, člena tega sklepa ugotavlja zbor izvajalcev in zbor uporabnikov telesnokulturne skupnosti Slov. Konjice, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980 sklenjen. 3. člen V skladu z 10. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu iz 1. člena tega sklepa bodo delavci in drugi delovni ljudje v občini Slov. Konjice v letu 1979 združevali za programe telesnokulturne skupnosti naslednja sredstva: , din — za skupni program v SRS 428.000 — za program v občini 2,184.000 Skupaj 2,576.000 Od navedenih sredstev se odštejejo planirani viški v letu 1978 in sicer pri skupnem programu v SRS 24.000 din in pri občinskem programu 112.000 din iz česar izhaja, da znašajo potrebna sredstva za združevanje v letu 1979: din — za skupni program v SRS 404.000 — za občinski program 2,036.000 Skupaj 2,440.000 4. člen Prispevne stopnje iz bruto osebnega dehodka za združevanje sredstev iz 2. odstavka 3. člena tega sklepa v letu 1979 znašajo: •/o — skupni program v SRS 0,05 — za občinski program 0,27 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega do- hodka v letu 1979 bo 0,32 °/o. V skladu z 10. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 je skupščina teies-nokulturne skupnosti Slov. Konjice na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 11. decembra 1978 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o združevanju sredstev in prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za telesnokulturno skupnost Slov. Konjice v letu 1979 1. člen Dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Slov Konjice za obdobje 1976—1980 s katerim udeleženci podrobneje določajo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja za njihovo uresničitev je bi! poslan v obravnavo 97 temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim občine Slov. Konjice, ki zaposlujejo 6304 delavcev. Iz pristopnih izjav o sprejemu dodatka iz 1. odstavka tega člena, ki so jih poslale temeljne organizacije združenega delg delovne organizacije in delovne skupnosti do 11. 12. 1978. ugotavljata oba zbora skupščine telesnokulturne skupnosti Slov. Konjice, da je 5. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenske Konjice Tone Obrul 1. r. 1691. V skladu z 9., 10. in 12. členom aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Konjice na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 11. decembra 1978 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o združevanju sredstev In prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Slov. Konjice v letu 1979 1. člen Aneks k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Slo- veni j i za obdobje 1976—1980 s katerim udeleženci podrobneje določajo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja za njihovo uresničitev je bil poslan v obravnavo 97. temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim občine Slov. Konjice, ki zaposlujejo 6304 delavcev. Iz pristopnih izjav o sprejemu aneksa iz 1. odstavka tega člena, ki so jih poslale temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in delovne skupnosti do 11. 12. 1978, ugotavljata oba zbora skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Konjice, da je aneks sprejelo 4853 delavcev in drugih delovnih ljudi, kar je več kot dve tretjini delavcev udeleženih v sporazumevanju. 2. člen Na podlagi 1. člena tega sklepa ugotavlja zbor izvajalcev in zbor uporabnikov Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Konjice, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980 sklenjen 3. člen V skladu z 9. in 10. členom aneksa k samoupravnemu sporazumu iz 1. člena tega sklepa bodo delavci' in drugi delovni ljudje v občini Slov. Konjice v letu 1979 združevali za programe občinske skupnosti socialnega skrbstva naslednja sredstva: din — za enotni in dopolnilni program občinske skupnosti 7,412.000 — za skupni program v SRS 294.000 . Skupaj 7,706.000 Od sredstev navedenih v 1. odstavku tega člena se odštejejo planirani viški v letu 1978 in sicer pri enotnem in dopolnilnem programu občinske skupnosti za 365.000 din, iz česar izhaja, da znašajo potrebna sredstva za združevanje v letu 1979: din — za enotni in dopolnilni program občinske skupnosti 7,047.000 — za skupni program v SRS 294.000 Skupaj 7,341.000 4. člen Prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za združevanje sredstev iz 2. odstavka 3. člena tega sklepa v letu 1979 znašajo: •/. — za enotni in dopolnilni program občinske skupnosti 0,92 — za skupni program v SRS 0.04 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka ka občinsko skupnost socialnega skrbstva Slov. Konjice v letu 1979 znaša 0,96 “/» 5. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice Jože Hlačar 1. r. 1692. V skladu s 7. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 je skupščina kulturne skupnosti Slov. Konjice na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. decembra 1978 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o združevanju sredstev in prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za kulturno dejavnost v letu 1979 1. člen Dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije in kulturne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980, s katerim udeleženci podrobneje določajo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja za njihovo uresničitev je bil poslan v obravnavo 97. temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim občine Slov. Kkonjice, ki zaposlujejo 6304 delavcev. Iz pristopnih izjav o sprejemu dodatka iz 1. odstavka tega člena, ki so jih poslale temeljne' organizacije združenega dela, delovne organizacije in delovne skupnosti do 14 12. 1978, ugotavljata oba zbora skupščine Kulturne skupnosti Slov. Konjice, da je dodatek sprejelo 4853 delavcev in drugih delovnih ljudi, kar je več kot dve tretjini delavcev, udeleženih v sporazumevanju. 2. člen Na podlagi 1. člena tega sklepa ugotavljata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine kulturne skupnosti Slov. Konjice, da je dodatek k, samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije in kulturne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 sklenjen. 3. člen V skladu s 7. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu iz 1 Žlena tega sklepa bodo delavci in drugi delovni ljudje v občini Slov. Konjice v letu 197i) združevali za programe kulturne skupnosti naslednja sredstva: din — za program skupnih nalog 3,982.000 — za občinski program 2.313.000 Skupaj 6,295.000 Od navedenih sredstev sc odštejejo planirani viški v letu 1978 in sicer pri občipskvm programu za 329 000 dinarjev, iz česar izhaja, da znašajo potrebna sredstva za združevanje v letu 1979: din — za program skupnih nalog 3.982.000 — za občinski program 1.984 000 Skupaj 5,96^.000 4 člen Prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za združevanje sredstev iz 2. odstavka J. členu tega sklepa v letu 1979 znašajo. •/. — za program skupnih nalog 0,52 — za občinski program •, 0,26 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za kulturno dejavnost v letu 1979 znaša 0,78 "/o. 5. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 02-80/1-78 Slov. Konjice, dne 14. decembra 1978. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenske Konjice Bogomil Vogelsang 1. r. VRHNIKA 1693. Na podlagi 160. člena statuta občine Vrhnika, 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti m področju družbenih dejavnosti v letih 1975—19 stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka delavcev, ki združujejo delo v njih in njihovih poslovnih ter drugih delovnih enotah. 5. člen Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, združujejo sredstva po tem samoupravnem sporazumu v obliki prispevka iz dohodka po 1 u/o stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka in v rokih, ki veljajo za plačevanje davkov občanov. 6. člen Po tem samoupravnem sporazumu dogovorjena sredstva se vplačujejo redno mesečno ob obračunu osebnih dohodkov na zbirne račune pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec. 7. člen Sredstva, združena po tem samoupravnem sporazumu se namenijo za realizacijo dogovorjenega obsega vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev na področju občine Žalec. Krajevne skupnosti in Samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec se dogovorijo za merila in uporabo sredstev glede na njihove programe in prednostne naloge. 8. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti sprejme ugotovitveni sklep, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Žalec, dne 2. oktobra 1978. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za območje zazidalnih otokov Gunclje, Vfžmarje, Brod in Zalog (Uradni list SRS, št. 17/78) je bilo na koncu 1. člena pomotoma izpuščeno naslednje besedilo: »3. točka 3. člena se dopolni s tem, da se uvede novo semaforizirano križišče na Celovški cesti med križiščem s Kosmačevo cesto in križiščem s cestama, ki vodita k Metalki in gramoznici.« Iz sekretariata Skupščine mesta Ljubljane POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti, za območje zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje, Brod in Zalog (Uradni list SRS, št. 17/78), a) so bile v 1. členu izpuščene oznake naslednjih zazidalnih otokov: (za oznako SS 110 — 1 Vižmarje nad klancem) SS 110 — 3 Vižmarje nad klancem, SS 111 — 1 Vižmarje pod klancem; (za oznako SS 111 — 3 Vižmarje pod klancem): SS 112 — 1 Brod, SS 112 — 3 Brod; b) je bilo na koncu 1. člena izpuščeno naslednje besedilo: »Črtajo se oznake naslednjih zazidalnih otokov: SS 109, SS 110 — 2, SS 111, . SS 112.« Iz sekretariata Skupščine mesta Ljubljane VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE Stran 1659. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov 2193 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1660. Odločba o ugotovitvi, da nekatere določbe samoupravnega sporazuma o osnovali in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji Viator in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v TOZD Hoteli Bled niso bile v skladu z ustavo in zakonom 2193 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1661. Samoupravni sporazum o planiranju, izgradnji, eks- ploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih zvez 2194 1662. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez sklenjen 2196 1663. Sporazum «• spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemična lesno predelavo ter neposredno uporabo 2196 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1664. Sklep o dopolnitvi ugotovitvenega sklepa o povečanju nadomestila osebnega dohodka za čas od 1. 1. do 30. 6. 1978 (Celje) 2196 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1665. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 2197 1666. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Brežice) 2197 1667. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro- ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Brežice 2197 Stran 1668. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programov zdravstvene skupnosti Brežice, Izobraževalne skupnosti Brežice, kulturne in telcsnokulturne skupnosti Brežice, skupnosti socialnega skrbstva Brežice, skupnosti otroškega varstva Brežice, Skupnosti za zaposlovanje Brežice in družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980 Za leto 1979 in 1980 (Brežice) 2198 1669. Odlok o obveznem prispevku za financiranje temelj- nih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti v občini Brežice za leto 1979 2199 1670. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje) 2199 1671. Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del v Višnji vasi (Celje) 2199 1672. Odločba o opustitvi bolniškega pokopališča ob Cesti na Dobravo v Celju 2203 1673. Odlok o zakloniščih (Grosuplje) 2203 1674. Sklep o potrditvi statutov temeljnih organizacij na področju vzgoje in izobraževanja (Grosuplje) 2206 1675. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 2206 1676. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1979 2207 1677. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za sto- ritve (Ljubljana Center) 2207 1678. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine r. Ljubljana Šiška za leto 1978 2207 1679. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška za I trimesečje 1979 2208 1680. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 2208 1681. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana šiška) 2208 1682. Poslovnik Skupščine občine Ljubljana Šiška 2209 1683. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2238 1684. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Mozirje) 2241 1685. Odlok o obvezni pripravi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja (Ribnica) 2240 1686. Poročilo o izidu glasovanja in referenduma dne 10. decembra 1978 v krajevni skupnosti Zabukovje (Sevnica) 2241 1687. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi- nanciranje za modernizacijo ceste v krajevni skupnosti Zabukovje (Sevnica) 2241 1688. Ugotovitveni sklep o združevanju sredstev in pri- spevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za občinsko izobraževalno skupnost Slovenske Konjice v letur1979 2242 1689. Ugotovitveni sklep o združevanju sredstev in pri- spevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za Skupnost otroškega varstva Slov. Konjice v letu 1979 2242 1690. Ugotovitveni sklep o združevanju sredstev in pri- spevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za teles-nokulturno skupnost Slov Konjice v letu 1979 2243 1691. Ugotovitveni sklep o združevanju sredstev in prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Slov. Konjice v letu 1979 2243 1692. Ugotovitveni sklep o združevanju sredstev in pri- spevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za kulturno dejavnost v letu 1978 (Slov Konjice) «•* 2244 1693. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnost* n* področju družbenih dejavnosti v občini Vrhnika 2245 1694. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika 2245 169.>. Sklep o ugotovitvi, daje samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Žalec sklenjen 2246 1696. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Žalec 2246 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za območje zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje, Brod in Zalog 2247 — Popravek odloka o spremembah In dopolnitvah od- loka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti, za območje zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje, Brod in Zalog (Ljubljana) 2247 OPOZORILO Izšla je knjiga i v Obligacijska razmerja V tej knjigi je objavljen ZVEZNI ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJjH, S KOMENTARJEM prof. dr. Stojana Cigoja k posameznim členom, stvarno kazalo, ki obsega pojme in izraze ter prikaz literature. Delo je sicer v prvi vrsti namenjeno praktikom, po knjigi pa bo segel tudi tisti, ki se prava šele uči. Knjiga prikazuje pri komentarju posameznega člena tudi smernice, ki so sestavljalce zakona vodile; osvetljuje nove zamisli in skuša razložiti vzroke za te zamisli na katerih je zakon izoblikoval načela, ki so vtkana v celotno besedilo. Avtor želi ob tem komentarju tudi nakazati, kje v praksi lahko pride do vprašanj, kako naj se nova pravila uporabljajo oziroma razlagajo. ČZ »Uradni list SRS« sprejema naročila Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSiC, vsi v L J utajam — Naročnina za leto 1978 2G0 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni do izidu vsake Številke — Uredništvo