Li»« ca koristi (Ultv-•k««* l|udat va. DsUv.
ol »o op rov I ¿o nI do vatgt kor produclra|o.
Thia poper io d«vot»d to tho intereete of tho working claaa. Work-oro aro entitled to ali what »hev produce.
CtwrM a* ««oond-ciM* in»ll«r, Dao. «, ItWT. »I l*u»i offlo. ftl Chlcgo 111. uudai ib«- A et otCoa«r«t» ®f M.r.b trd.'H7S.
Offiei: 4008 W. 31. Str., Cbicig«.
Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE1
, i- - .r* ■: V-
na Številko v okUp»|u ki •» nahaja pol«| va« itn« na.lova. prilepile« nega «podat Ali
na ovitku. Ako (393)
|o itevilka
tada| vam a prihodnjo itovllko natega liata potečo naročnina. Proel* mo( ponovite |o tako).
S te v. (No.) 392.
Chicago, III., 16.marca March) 1915.
Leto (Vol.) X.
Apostoli
Med našimi rojaki v Ameriki jih je od dne «do dne več, ki natančno vedo, kaj je socializem. To bi moralo seveda ravno nas najbolj veseliti, ali mi ftmo taki prokleti čudaki, da niti ne za-ukamo zaradi tega.
Po vseh slovenskih listih, večinoma tudi po hrvaških v Ameriki pišejo o socializmu; Se nikdar se ni ta beseda toliko ponavljala po menjenih «časopisih. Tako litino so podkovani v socializmu, da poučujejo nas uboge reveže, ki stojimo seveda brez znanja na stališču kakšne predpotopne utopije in niti ne vemo, da je živel, študiral, delal in pisal neki Karl Marx. Oni pa vedo to.
Če je niso imeli že prej, so si pridobiti v Arne-riki neko praktično lastnost; širokoustni so in oblastni, da bi se jih človek res ustrašil, če bi verjM, da ho res tako učeni, kakor 'se delajo. Ampak bog se usmilil te malo popraskaš, zazija izpod vse nesramne prevzetnosti taka nevednost, da se zopet te ustrašiš.
Pa taki so v vsakem pogledu. To zdaj govo-ranči in pisari in klobasa o narodnem vprašanju, a skoraj nobeden teh jezikavih nacionalnih prerokovane ve, da je tudi narodno vprašanje znanstven problem, o katerem se niso pisali samo članki po časopisih in revijah, ampak neštete knjige, v katerih so šli resničnejši učenjaki in raziskovalci stvari do dna in so se morali v ta namen posluževati vsakovrstnih pomožnih znanosti.	_______
♦ Ampak tako je tukaj: Kdor zna malo kričati in si je nadrgnil nekoliko preperelih fraz, si domišlja, da sme celim narodom diktirati svojo ubogo voljico, določati, kdo je Slovenec in kdo ni, ekskomunicirati ljudi, ki imajo res kaj prepričanja, in potem še na drugih poljih uganjati svoj smešni diletantizem.
Od ljudi, ki imajo o socialnem vprašanju toliko pojma kolikor žaba o logaritmah in krt o kiparstvu, naj se učimo, kaj je socializem. Od njih, ki niso socialisti in ki sovražijo socializem kakor kmet točo — ravno zato, ker ga jje poznajo! ^	_ Pri tem rabijo seveda veliko lepih besed o
svobodi, neodvisnosti, enakopravnosti, in špekulirajo, da bo zvok. velikih besed premotil nerazsodne ljudi. Ali če mislijo, da bodo pri nas in pii naših zavednih sodrugih kaj opravili na ta
način, jih pomilujemo zaradi njihovega otroškega šovinizma.
Mi srno socialisti, ker smo spoznali, da ima vsa velika mizerija naše dobe socialne vzroke. Korenine vse bede, vsega zatiranja, vse odvisnosti in nesvobode moramo iskati
v materijalnih razmerah
In če smo to spoznali, si ne bomo dali od nikogar natveziti, da ima trpljenje človeštva narodne vzroke in da je. nacionalizem rešitev iz bede.
Z ljudmi, ki na debelo sleparijo s svojim šovinizmom, je treba j«.sno govoriti. Povedati jim je treba, da se kratkomalo lažejo, če čenča r i jo tjavendan, da zatirajo Nemci SloVence, Madjari Hrvate, kakor je laž, da zatirajo Rusi Poljake, Angleži Inde i. t. d.
Kje pa je ftušteršič zatiran? V kakšni strašni odvisnosti je Bonaventura Jeglič T Česa strada Hribar! Kaj se ima pritoževati ta ali oni poljski žlaheic in česa manjka kakšnemu indijskemu ma-haradži?
Ali pa ni nemški, madjarski, italijanski delavec zatiran in izkoriščan kakor slovenski, hrvaški, češki, ruski ali kitajski? Ni li pogostoma Slovenec izkoriščevalec slovenskega delavca kakor Nemec nemškega in Anglež angleškega?
In to izkoriščanje je glavno zlo. Družabni sistem,*v katerem je to izkoriščanje mogoče — še več| — ki ne more izhajati brez takega izkoriščanja, je pravi vir zla, skoraj vsega zla, ki tare zemeljsko Človeštvo.
To pa ni vprašanje enega naroda, ampak vprašanje
delavnega ljudstva vsega sveta.
Da se more rešiti to vprašanje, so potrebne združene sile delavstva vseh narodov. Zato je sveta naloga vsakega človeka, ki res dobro misli za Človeštvo in za maso narodov, da deluje z vsemi silami za slogo narodov, pa proti razdoru in narqdttgiwu sovraj^vu. .
Pa narodi v Evropi se vendar bojujejo drug z drugim. Torej se ta račun menda ne vjema.
Kadar sega človeku voda do ust, se oprijema vsake slame. Tako se šovinisti oprijemajo sedanje» vojne zmede.
Ali v konfuzijo se ne podajamo. Ni res, da se bojujejo evropski narodi. Saj bi morali evropskim prišteti še Senegalce, A rabe, Inde, Turkose, Kirgize in celo vrsto A^ijatov, Afričanov, Avstralcev i. t. <1. Kaj vraga imajo Georgijci ali Afgani v ruski vojski opraviti z Nemci ali Avstrijci? Kako bi razlagali, da se Poljaki v ruski armadi bojujejo s Poljaki v nemški in avstrijski vojski? Kako, da streljajo avstro-ogrski Srbi na Srbe iz Srbije?
To laž, da se bojujejo narodi, je treba pred vseii ovreči. Z njo pade cela grmada drugih laži.
Vzroki sedanje vojne se iščejo na vseh koncih in krajih. Gotovo ni vse s tem povedamo, če se citira nesramni avstrijski nitimatum, ali pa če se govori o nemško-augleškem antagonizmu. Vzrokov, ki se bodo sčasoma lahko konstatirali, je nedvomno več. Ali izven vsakega suma je to:
Ta vojna je mogla izbruhniti samo v kapitalistični družbi; vsi sledovi vzrokov vodijo
v kapitalistični sistem.
Recimo, tla je sama Avstrija hotela vojno. Tedaj je vprašanje:
Zaka^ jo je hotela?
Tako naiven ni nihče, da bi smatral sarajevski atentat za resnični povod.
Vemo, da je Avstrija Srbiji gospodarsko nagajal« s trgovinskimi j>ogodbami; vemo, da je auektirala Bosno in Hercegovino — če bi si kmet prilastil le pet j>edi zemlje, bi se reklo, da jo je ukradel. Vemo, da je delala Avstrija Srbiji tekom balkanske vojne vsakovrstne sitnosti in jo je hotela napasti. Vemo, da je naščuvala Btflgar-sk^ proti Srbiji in jo še po bukareškem miru hotela oškodovati.
Ali zakaj vse to?
Zato ker je Avstrija kapitalistična država v razvoju. Niena industrija je začela eksportirati. Anglija, Nemčija, Belgija, Amerika so jo prehitelo. Na kolonije v Afriki in Aziji ne more račun» M Bližnji vzhod ji je pa pred nosom. Srbija ni le dežela, ki jo je mogoče trgovsko izkoriščati; preko nje drži most v Orient. Solun odpira Egejsko morje, in to je važno, ker je ključ Jadranskega morja v rokah Italije.
Ecce kapitalizem!
Ne žlobudrajte o boju med Germanstvom in
Slevanstvom, ko slepec lahko vidi, kje je resnica. Nemško-angleška kapitalistična tekma je 2e desetletja delala svet nervozen. Kusija išče že izdavna prosto luko v toplem morju in zahteva svoboden promet skozi Dardanele: Resnično morejo le revežu na duhu ostati skriti mogočni kapitalistični vzroki in nagibi.
Kapitalistični interesi so vojno povzročili, kapitalistični interesi bodo sedeli «a mizo, kadar se bo sklepal mir. In ta konferenca bo
kapitalistično barantanje.
Tako izgleda svetovna tragedija v luči resnice, v luči socializma.
Nobenemu narodu na svetu ne more ta vojna prinesti svobode. Kajti za tak cilj bi se morala vsa vojna izpremeniti v splošno, soglasno revolucijo vseh zatiranih proti vsem izkoriščevalcem.
Povedali bomo še, zakaj sedaj ne moremo verjeti v možnost take revolucije. Ej, če bi prišla, mi bi jo pozdravili z glavo in s srcem, z besedo in z dejanjem.
Ali vojna, ki danes divja, ne prinaša druge svobode, kakor
svobodo izkoriščanja.
Kapitalizem ne dobi na mirovni konferenci druge duše. Zakoni gospodarske produkcije se ne izpremene. Gonja za profitorn ne izgine.
Torej bo moralo biti izkoriščanje po vojni kakor je bilo pred vojno. In izkoriščani bodo delavci enega naroda tako kakir delavci drugega naroda, svoboda narodov pa bo ogromna laž.
Kajti svoboda je nemogoča bresz materialne podlage, brez gospodarske enakopravnosti.
In tukaj naloga socializma.
Naša dolžnost ni združevanje zatiranih z zatiralci; kajti to pomeni le izkoriščevalcem priznati privilegij izkoriščanja.
Naša dolžnost je združevanje vseh izkoriščanih proti vsem izkoriščevalcem. Le združeni delavski svet se more otresti nadvlade združenih kapitalistov, ki se sicer lahko za nekaj časa spro zaradi plena, ki pa bodo zopet čudovito složni in internacionalni, ko bodo mogli svobodno izkoriščati delavce vseh narodov.
Kadar se delavci, mase narodov, rešijo pijavk, takrat bodo narodi svobodni. To je socializem ; tega poznamo, in ne potrebujemo novega.
Vojni socializem
Angliška zbornica poslancev je pooblastila vlado v Londonu, da sme vzeti pod svojo kontrolo vse tovarne, v katerih je mogoče izdelavati vojni
materijal.	. .
To sc je zgodilo na Angleškem, v domovini
manehesterskega liberalizma, ki je postal politični in gospodarski nauk vse moderne buržva-zije. Med najvažnejšimi zakoni kapitalističnega kodeksa pa je tisti, ki se glasi:
"Privatna lastnina je sveta."
Kdor bi hotel dokazati, da je to geslo vedno veljalo, bi se lotil nemogoče naloge. Ce bi bilo veljalo, ne bi bila mogla družba dobiti kapita listične oblike; kajti velika bogastva so mogla družba dobiti kapitalistične oblike; kajti velika bogastva «o mogla nastati le na ta način, da si je sila krojila pravico in da je močnejši okradel, oropal ali ogoljufal slabejšega. kakor jc mogel in znal.
Ali danes je privatna {«^tnina sveta. In socialistična stranka je nevarna, ker noče priznati tega načela. Socialistično stranko je dovoljeno blatiti brez obzira, kajti njen končni program je "tatvina".
Kadar zahtevajo delavci priznanje svojih strokovnih organizacij, je to nemogoče; kajti to je poseganje v svete pravice privatnega lastnika. Kdo sme v podjetju odločevati razun gospodarja?
Na Angleškem jemlje vlada pod svojo kontrolo vse tovarne, v katerih je mogoče izdelovati vojni materijal. Nota bene: Vse! Ne le tistih, ki so neposredno namenjene fabrikaciji orožja kakor puškarne, livarne topov, tovarne za municijo, ampak vsa podjetja, ki bi mogla služiti vojaškim zahtevam, tudi če jim danes ne služijo.
Anglija ni prva država, ki na ta način varuje svoje interese. Avstrija je pred par leti sprejela zakon o takozvanih vojnih dajatvah. Po tej po-stavi ima država pravico poklicati vse moške do 50 lMa v službo za vojno. Poslati jih sicer ne sme na bojišče, ali lahko jih prisili, da opravljajo dela za vojsko. Kazun tega lahko militarizira cela podjetja, če jih potrebuje za militaristične
namene.	-	•<—
Vendar je angleški zgled važnejši. Bres-načelnost je v Avstriji doma. Politika se je tam včasi menjala kakor aprilsko vreme. Ali Anglija je dežela liberalne tradicije. Nikomur — izvzem-ši seveda socialiste — ne bi bilo pred vojno niti v sanjah prišlo na misel, da bi bil vladi svetoval, naj se s svojo avtoriteto dotakne privatnih pod-
,,t J Ampak "sila kola lomi." Že v svojem zad-njem govoru v Bongoru je Lloyd George nsgls-
šal, da se mora povečati produkcija vojnega materijal«. Bojišča se razširjajo, vojska in mornarica se pomnožuje in vlada spoznava, da se mora zgoditi kaj odločnega, da dobi vojska vse potrebščine.
Svetost privatne lastnine je položena na led. Parlament in vlada pravita, da gredo interesi države pred privatnimi interesi. Če noče tovarna sama izdelavati nabojov, ker ima morda s kakšno drugo produkcijo več profita, jo vlada lahko prisili, da mora izdelovati to, kar zahteva od nje.
V	Ameriki je kongresova manjšina porabila vsa mogoča sredstva proti zakonu o trgovski mornarici, le zato, ker bi bile Zedinjene države nekaj časa same upravljale posle z nakupljeniml ladjami. Denuncirali so predlogo, da je "socialistična" in "neameriška". To kar je sedaj storila Anglija, je veliko radikalnejše dejanje in veliko odločneje posega v pravice privatne lastnine.
Ali demokratični angleški parlament je odobril vladno predlogo, "ker to zahtevajo interesi splošnosti."	. .
V	času vojne veljajo interesi splošnosti. Ali v življenju človeštva je vojna vendar izjema, pravilo pa je mir. Niso li interesi splošnosti v mirnih časih vsaj tako važni kakor v dobi vojne?
Privatna produkcija ne zadovoljuje angleškega vojskovanja. Privatna produkcija tudi ne zadovoljuje gospodarstva in kulture narodov. Privatna produkcija lahko zakrivi, da izgubi Anglija kakšno prasko, morda kakšno bitko, ker ne dobi vojaštvo pravočasno zadostnega streliva. Privatna produkcija je nedvomno kriva, da živ! na miljone ljudi trajno v materijalni in duševni bedi. Ni li splošnost v miru prav tako opravičena, da postavi svoje interese pred privatne kakor v dobi vojne?
Ako je v redu, da kontrolira Anglija sedaj tovarne za vojni materijal in vpeljuje militaristi-čen socializem, so narodi opravičeni kontrolirati vso produkcijo in skrbeti, da bo služila njim, ne pa posameznim kapitalistom.
Nemara je res morala priti vojna, da dejansko dokaže možnost in potrebo socializma.
LiebRrieclitov govor.
Zagotovljen kruh je prvi pogoj vsake svo-
bode.
Newyorška policija pravi, da so atentat v katedrali svetega Patrika pripravljali anarhisti*No, nekj resnice je Že na tem. Saj se je pri sodišču pokazalo, da je pri newyorški policiji anarhije več kakor preveč.
V	pruskem deželnem zboru so se postavili socialistični poslanci na odločno opozicionalno stališče proti vladi. Ameriški časopisi so imeli o tem nekaj vesti takoj ob otvoritvi deželnega zbora. Ker se pa v sedanjem času neznansko veliko telegrafira le zato. da se more drugi dan ali drugi teden preklicati, smo rajši počakali, dokler ne pride kakšna avtentična vest.
Sedaj objavlja Manchester Guardian govor sodruga dr. Liebknechta, ki je gospodujoče stranke tako pogrel, da so konservativci, prosti konservativci, nacionalni liberalci in katoličani demonstrativno zapustili zbornico.
Glavni momenti Liebknechtovega govora so sledeči:
" Najodločneje protestiram prott načinu, po katerem se ravna s pruskimi delavci v primeri z državljani dugih vojskujočih se držav. Vladna izjava glede na predloge za izpremembo volilne pravice pokazuje pravi polom v meščanskih strankah. Ljudstvo, ki se sedaj bojuje po zakopih in ki je pohabljeno po bolnišnicah, zahteva vpliv na zakonodajstvo.	____
Dan 27. januarja je historičen v zgodovini Prusije. Minister ni hotel ničesar obljubiti, niti v najsplošnejši obliki ne. Danes je položaj jasnejši. Mi vidimo stremljenje, da bi se ljud stvu omračile misli z besedami o enotnosti narodovega duha in z drugimi lepo donečimi frazami.
Gola resnica je ta. da je ostalo v Prusiji vso tako kakor pred vojno. V časopisju je ostalo povelieavaanje militarizma, .monarhije in triraz-redne volilne pravice, in sicer ne le v konservativnem, ampak tudi v takozvanem liberalnem časopisju. To pojdo najbrže tako daleč, da se bo tudi zmaga pripisovala pruski trorazredni volilni pravici.
Med ljudstvom se izziva navdušenje s krikom o boju proti carizmu za osvoboditev Evrope, ali izvzemši socialiste zasledujejo vsi sloji brezozbir-no svoje razredno interese. Masa ljudstva naj čaka, da bo vojna končana, medtem pa slavi na Pruskem najčrnejša reakcija največje triumfe v imenu "božjega miru" v narodu.
V	vladi birokracije, v osebnem režimu vidimo enega z neposrednih vzrokov vojne. Tudi naši prijatelji na Francoskem in v Angliji, katerim smo tako blizu kakor kdajkoli, kar jih je pristašev socialistične stranke, zahtevajo demokratično politiko. Naši vojaki v zakopih bodo stiskali pesti, Jtadar bodo čitali poročila o tem zasedanju. Večina izmed njih bo po vojni v slabem razpoloženju. Le v vztrajnem boju je upanje na zboljšanje. Upajmo, da bomo kmalu lahko
ravnali mednarodno. Proč s hinavščino v imenu "božjega miru!"
Berlinski "Vorwärts" je dodal poročilu o tem govoru sledečo opazko:
"Vedno smo mislili, da bi bila demokratizacija države v vsakem oziru, v zakonodajstvu in v upravi ,ter demokratična kontrola ljudstva preprečila vojno. To nam daje pravico, da zahtevamo prav ta trenotek demokratizacijo zunanje politike, ki se more zgraditi in razvijati edino na podlagi demokratizacije vse politike."
"Vorwärts" je centralno glasilo nemške socialne demokracije. Njegove besede imajo torej pomen in nam kažejo, da so v velikanski zmoti tisti, ki proglašajo nemško socialno demokracijo že za nekakšno nacionalistično stranko in govore o smrti Intemacionale.
Po zadnjih vesteh so socialisti v deželnem zboru glasovali proti proračunu, Poljaki in Danci pa so se vzdržali glasovanja. Seveda je večina glasovala za proračun in ga sprejela, Liebknecht, Hirsch in ostali socialisti v pruskem deželnem zboru so pa zopet "izdajalci nemškega naroda".
Ni le pri Slovencih tako, ampak povsod, da je tisti, ki ne trobi v rog narodnih vezirjev in rabinov, "izdajalec". Ali takih "izdajalcev" je človeštvu bolj treba kakor narodnih prerokov, ki trobijo sovraštvo med narodi.
Jugoslavija, katere sicer še nimamo, bo ustanovila "evropsko ravnovesje", pravijo diplomati šovinizma. To frazo so pobrali iz ropotarnice tiste tajne diplomacije, ki je doslej povzročila samo zlo v Evropi. Pod "ravnovesjem" razumemo tak položaj, v katerem ima mir največ garancije.
Nacionalisti si predstavljajo ravnovesje tako, da je vsa Evropa razdeljena v dve utilitaristično
—	diplomatiČni alianci, kakršne so bili dosedanji Dreibundi in Trippelentcnte. Torej bi se morala Jugoslavija prodati eni strani proti drugi. Po mnenju nacionalistov seveda tisti, na kateri bo Kusija.	>
Mi pa vidimo nekoliko jamstva za mir edino v zvezi vseh .evropskih narodov: «Jugoslovanska republika v okvirju Zedinjenih evropskih držav
—	to je pošten cilj. Potem ni treba iskati nobenega izumetničenega ravnovesja.
Preden mu je napovedal vojno, je Viljem tc-legrafiral Nikolaju: Priznal pa boš, da imamo ti in jaz in monarhi «ploh skupne interese ...
Nikolaj priznava to in Viljem ni pozabil tega. Po vojni se bo ta skupnost interesov pokazala.
__, P ROLE
GOSPÔDIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.
"Da bi vsem eu plamen gorel v srcih, t.»;*a ni nikjer. PovmhI hc križajo nazori. Hrat, ti si oduševljen za stvari, ki niso vseskozi izvedljive.
"Pravijo, da sem'nevaren agitator. Moje prepričanje je stalno; voda ga ne izpere, rja ga no izje. Nikdar ne govori Ai samo zato, da bi napravil efekt. Nazori se povsod mešajo, dokler s«' ne izbi strijo, misel in p roti misel se vrtita v glavah, konî-ni uspeh je pa napredek, Glede naše uprave ji moj nazor ta, da se mora., prilagodit i potreben ljudstva vseli slojev. Rokav tako narediti, tla se prilega roki, roke ni mogoče prikrojiti jm» razmerah rokava. ' '	t
Od teh splošnih stvari je prešel na posa»u«*n* slučaje, na konkretnosti. Grajal je vlado, ki ima za vsakega dosti zemlje; kolonisti, samostani, cerkve, vakuf je dobi», kolikor požele, le domači kmet je ne dobi. Oglasil se je e. k. stotnik za zemljo in dobil jo je, ter obdelal s svojo stoti i i jo. Posebno je zabavljal sistemu kolonizovanja. "Kaj pa s» kmetski kolonisti ? To so ljudje, ki so. živeli v svoji domovini ob beraški palici, bodisi da nikdar niso nič imeli ali pa da so pri slabem gospodarstvu zapravili svojo zemljo — pa hajdi v zasedene dežele širit kulturo ! Človek, ki kaj ima v svoji do-moviui, ostane tam in ,ne ponese kar na dobeo srečo svoje kulture v tišino. Ker jim vlada po deli vse mogoč«' dobrote in svoboščine, ter dovoli, da se jK>vsod svojevoljno razprostirajo in odrivajo domačine, se ti kolonisti sčasoma dvignejo, kolonije zacveto. 1 ti čez sto let po njih prihodu v deželo, ako ne poprej, dvignejo glave in se začno ponašati, da so oiii kultivirali deželo in da morajo stati, ako ne na prvem, pa vsaj na odličnem mestu. Tako se vedejo dandanes potomci onih, ki so svoje dni kot kolonisti, to je kot berači in klati-vitezi prišli na Ogrsko, Češko, Rusko in v Ameriko. Ako bi vlada proglasila za domorodno prebival stvo tiste ugodne agrarne zakone, kakor jih uveljavlja za koloniste, onda bi dežela napredovala in se povzdignila z domačo močjo. Mi imamo samo dolžnosti in nobenih pravic. Poprej tudi nismo imeli pravic, a vrag se je menil za turško earstvo."
Vilar je zvesto poslušal svojega razburjenega sopotnika, ki mu je strast razgrela glavo, pognali kri v lice. Nič ponarejenega ni videl v njegovi gorečnosti, "f'ital sem. da osebne varnosti in varnosti imetka poprej ni bilo v vaši deželi," je pripomnil.
"I)a, tako se čita v vaših iiovinah, da naš imetek poprsj ni bil varen, a zduj bo kmalu ves na varnem, namreč v tujih žepih. Poprej je nas,» pest skrbela za varnost. Dasi je bilo kristjanom zabranjeno nositi orožje, smo bili za silo vsi oboroženi. Na turška razbojstva se je odgovarjalo * orožjem. Prigodilo se je, da so kmeta, ki je posamič gnal živinče preko-planine» napadli turški razbojniki. No strah je iznajdljiv: v nevarnih časih in krajih so se napotili kristjani iz ene ah več vasi s handžarji in samopali za pasom skupno na semenj in oboroženim se ni tre ha I o bati sovražnega navala. Naj nam lic hvalijo sedanje varnosti! Ptica v kletki je gotovo na varnem in lev v zverinjaku tudi, toda kakšno je življenje, kjer ni svobodnega gibanja."
Miloševič je globoko vzdihuil, kakor bi bila njegova iznajdljiva in gibčna misel zadela ob mreže in okove živalskih kletk in zaporov.
"Zdi se mi, da pretiravaš in prehitro sodiš, je govoril Vilar. "Vse. kar je temno, slikaš črno in svetlobi nikjer ne pustiš prostora. Ako hočemo spoznati posameznega človeka, pravijo, da treba čakati sedem let; če se v tem času ni pokazal, kaj je in kako, čakaj še sedem let; onda se ti gotovo odkrije, kaj velja in česa smeš pričakovati od njega. Tako treba čakati tudi na upravo, ki pri zamotanih razmerah, kakršne je našla v Bosni, ne more vsega preurediti kar na hitro roko"'
"Lahko bi bila vsaj začela, da je sposobna in poštena. Nekaj je že uvidela, lani je nekaj po H>t*tala 7 uradniki, ali takšmkHO\lu^eli srce za nas. nam še ni poslala. ¿Suoeoj ali	spo-
znal gozdarja Bierkopfif» in tedaj porečeš, da govorim resnico. Obljubila nam je v proklamaeijali široko kulturo.vJ)l/ï»sjKnje m kaj vse, no od besede do dela se mnogo predela in od Isnede do dejanja se človeku mnogo sanja. Ako uradniki ne delajo za nas, kdo naj dela! Morda nune, ki so jih poslali sem in so v mestu otvorile šolo za otroke častnikov in uradnikov? Priredile so pozimi neko božičnieo, ter povabile na slavnost tudi bosanske otroke. Obdarile so jih z manšetami, ovratniki, zavratnicami. ter s hlačicami švabskega kroja, z igračkami in drugo drobnjavo, ki za naše otroke nima prida. Zato so bile pa tudi ]>oti iz samostanske šolo kar nastlane s takšnim blagom, došlim z Dunaja. Z inanšetami kulturo sejati na Balkanu, to je pač smešno."
Miloševič se je trpko posmejal. Tudi Vilar se je smejal.
"(Hej, tvoji ljudje tam v mestu pravijo, da žive patriarhalno življenje na otoku sredi sirovega naroda. Svoje sirovosti, kričeče v nebo. ne vidijo in prisojajo jo nam."
Vilar mu ni odgovoril, a razsodil je sani v se-bi: Ta človek bi s komolcem, ne — s handžarjem bi si delal pot med tirane. In spoštovsti je začel človeka, čigar filozofija si je nadela žalno obleko narodnega gorja. Rad bi ga bil vprašal po njegovi preteklosti, kje je študiral, kako je prišel v samostan, kako iz njegak zakaj nosi roko v obvezi, pa Miloševič je zaostal za njim. Pogreznjen v svoje strastne misli je molče korakal poleg Turka.
Vilar je zagledal pred seboj na levo ob poti ponižno hišico, naslonjeno ob breg nad Oakavo, ki je Šumela desno v globoki strugi. Miloševič
je pospešil korak iu se zravnal z njim. * 'To je Mušičev hau ali lian ob OskoVi. Tukaj se ločita najina pota. Tvoj pelje dalje vedno poleg potoka, jaz seiu tukaj douia,"
"V tem hanuf"
"Moj pravi dom je daleč ml tukaj v Hercegovini, a sedaj bivam v Piliču. To je pravoslavna vas dobre pol ure nad Oskovo. (iori bivam s han-džijo Mušičem pod eno streho. Tukaj si od(>očijeni in |K>tein hajdi v breg."
Tudi Vilar je postal pred hanom. Nameraval je kar na konju popiti čašico kave. ko pa je zagledal pod visokim pristrešjem, stoječim na koncu liana na štirih drogih, ter pokritim s suhim vejevjem in prapretjo, kopo otrok, rajajočih in igra-jočih neko igro, in poleg njih deklico mamljive lepote, je razjahal ter oddal konja Turku. Tedaj je stopil iz liana visok, suhljat, star mož prijaznih, dobrih oči, ki je v pozdrav površin» dvignil rjavo iu koščeno roko h koničasti albanski kučmi, nekoč beli, seda j pa zelo obnošeni in zamazani.
"Pomozi llog, gospodine! Hočeš li kave.'" j«« vprašal starec s tiho, hripavo in ubito besedo.
"Prinesi ,handžija I" In Vilar se je ukrenil proti pristrešju, kjer ji' sedel na konec klopi, ki je stala ob zunanji steni.
."Daj i mejpi. Perol1" j«' zaklical Miloševič iu šel za inženirjem. "Umoril sem se danes, bogme! Dolgo pot sem napravil. Ob treh zjutraj sem bil še v hribih Majeviee-planine," je rekel, ter sedel.
Vilar ga ni poslušal, njegova pozornost se je obrnila k rajajočim otrokom. Kakšnih -petnajst let star deček s fesičem na glavi, nevelik, toda životen, v novih opankah. je držal za povode**, na 'katerem je bil krog vratu privezan mlajši deček, bos. raztrgan in odet čez glavo v staro kožuhovi-no, obrnjeno narobe. Ta kožuhar j«' v krogu po strani stopical z nogama črnima kakor zemlja krog svojega vodnilia. nagibajoč glavo zdaj na desno, zdaj na levo, mrmrajoč, brundajoč in buleč oči. Oni v opankah mu je nasmešljivega obraza s tankim glasom pel: "Igraj, igraj, inedjede! Igraj, i-giaj, inedjede!"—ter eukal s povodcem. 'Medved' smrči, grči kakor razdražen ris. brka. voha. pade na vse štiri, |>otem se postavi na zadnji dve. Smešno. Vodnik mu neprestano poje: "Igraj, igraj, med jede!'' Drugi otroci so stali v krogu ali ležali na trebuhih na tleh ali čepeli na podvrtih nogah in drezali z dolgimi šibami v "medveda", ki je imel jHnlolgovat živalski obraz in je znal strahovito bliskati z očmi. Da bi bila slika popolna, prinese zavaljen deček s krasto na bradici pehar-eek, ter ga pomoli "medvedu", 'ta podaljša če-' ljust, ter ga zagrabi z belimi zobmi, miga z očmi, se reži, ščeperi in pobira, nagibajoč se na stran. In gledalci mečejo v peharček kamenčke, travo, prah. k<lo vrže tudi gumb. Vilar se je vzpel, ter vrgel dvajsetico. Potem je v pohvalo plosknil z rokama, kar je dečke tako preplašilo, da so mahoma prenehali z igriv
'•'Naš narod je podot>en medvedu na povoden, 1 prav tako mora slušati, stopicati, kakor bi bila razbeljena tla pod njim. sicer ga čuka jo. vlečejo sem in tam iu kopo bat in mu naložc na kožuh. Renčati ne sme, da ne bi Nlišala Evropa, ki z vsem svojim razumom in s tisočerimi očmi pazi na balkanske dežele."
Te Milosevičeve besede je prekinil handžija Pero, ki je prinesel kavo. ".le li dosti klaje v Majeviei-planini, .Toviea?" j«' vprašal.
"Detelje ne bodo kosili, ker vsled kuge je popadla živina. Vse pojde v propast," j»' odgovoril agitator, in handžija je skrbno pogledal Vilarja, ki je precej vedel, da govorita o oni živini, ki je bila zaplenjena in predvčeraujim prignana v Tuzlo. "Ta gospod je inženir, potuje pod Konj-pla-nino," je nadaljeval Miloševič. ".Dober, pošten človek," in mešaje kavo je dodal: "On se zavzame za sekače, on ne pripusti, da bi jih odirali in izsesavali. In tudi našo porobo pripozua; kdor pripozna našo bedo, je usmiljen človek in z nami."
Handžija je skomizgnil z ramo, češ: mnogo so □'aiti ooettli takšni dobri in pvwteui ljuij<-pa le niso imeli za nas. Vendar pa se je zasvetil v njegovih milih, skoraj otroških očeh usniev,.ki je veljal inženirju. Podpira je se z žilastiina rokama ob suha boka, je rekel: "Boga mi, pametni in učeni.so ti ljudje, ki so prišli k nam. Nikdar si nisem mislil in nikomur v Bosni se še sanjalo ni, da pojde kdaj vsa Konj-planina po Oskovi v dolino. Za Konjem prideta na vrsto Kravanja in Zeleboj, potem Ozren-planina .ter vsi neprodirni gozdi ob Krivaji in Spreči od Dohoja pa do Klad-nja. To je bogastva! Turek je spal, tiho se je nakopičilo takšno bogastvo krog njega, a oti ga ni videl.
"Zdaj vidimo, ko je prepozno."
4'Modri ljudje so nam zavladali, takšnih ni bilo prej.'' .
Agitator je pljunil.
"Vsak zase. Bog za vse," je rekel Pero. zroč na .lovieo, kakor bi mu očital preveliko iskrenost.
Ko se je Vilar okrenil «hI kave k otrokom, se je njegovo oko ustavilo na deklici, ki je, opirajoč s ob drog pristrešja. zrla nanj. Nekaj toplega ga je i »{preletelo. Le za hip je videl v njene temne oči. ki so se precej umaknile njegovemu pogledu. On sam bi se ne bil upal dalje gledati vanje, ker je vedel, da se Bošnjaku ne zdi vse dopustno, kar je pri nas običajno in spodobno. Grozeče motri tujca, če s»» drzno ozira na njegovo ženstvo.
"No. deca, sedaj nam zapojte srbski» pesem in ti, Danica, mi prinesi sveže vode!" je ukazal Miloševič. Vilar je gledal za deklico, ki je z ba kreno konvico v roki gibčno in hitro korakala pre ko poti k Oskovi. Vse na njej je bilo prijetno na peto. lica in grudi, vsa postava v pravilnih razme-
tarec
rah, ki se ne vidijo vselej na mestni ženski, dasi ji na rafiiiirau način pomaga šivilja. Le tista široka dimlija (žensko krilo), ki se zdolaj ob členkih privezuje k nogi, ne mu je zdela neokretna in smešna. "Kje s«* je vzela v teh gozdih takšna kraso-tieaf" je pomislil Vilar, ko mu je bila izgiAila deklica v strugi Oskove.
Otroci so zapeli srbsko pesem iu Vilar je, kimajoč z glavo, zvesto poslušal. "Kje so se naučili tak»» lepo peti? Imate I i šolo v vasi?" j«' vprašal.
"V Piliču ni bilo nikdar šole, no jaz ¿berem (»o trikrat štirikrat na teden otroke, ter jih učim citati, pisati, računati iu peti. Naši ljudje so nadarjeni in vneti za pouk. šol pa vendar nimamo razen v mestih, samostanih iu večjih središčih pravoslavnega iiansla. Kakor bi ne imel vseh petih čutov, takšen se mi zdi človek, ki ni hodil v šolo."
Vilar mu jo pritrdil in pohvalil njegovo šolo. — Bog ve, ume li ona čitati in pisati — si je mislil, ko ji' sprejel iz Dauičiuc roke čašo z vodo. Iu pijoč, je kradoma dvignil <»či od njenih rok na njeno skoraj gosposko nežno obličje. —; Ni mogoče, da hi takšno dekle ne umelo čitati — je pomislil.
"No, \»azko, prinesi gusle in zapoj nam našo petu ni!" je velel Jovica onemu brhkemu dečku, ki je maloprej vodil "medveda". Deček je prinesel iz liana stare gusle. Pocenil je na tla in brundajoč po struni, je pel dolgo pesem o starem bosen-skem junaku. Njegov zatemneli obraz se je pokril z resnostjo in starčevsko solzivostjo, ko je z otožnim glasom l»olj pripovedoval nego pel o narodnem junaku. Oči je zastrl s trepalnicama, kakor bi bil pravi pravcati slepce-pevec. Njegovi tovariši so počenili pred njim in prekrižali roke na prsih ali polegli po tleh, oprli glave z dlanmi, ter napetih oči zvesto poslušali, ker greh bi bil. ne poslušati. Nihče ni dal glasu tu! sel>e. Danica je slonela ob zidu, nČividito z vso mislijo Vtoplje-' na v junaško pesem, dasi jo je že mnogokrat slišala. Inženir in Jovica sta molče pušila svalčice in srebala kavo. Handžija Pero je pazno in bistro pogledaval na novega gosta, ker všeč mu je bilo, da uni ugaja takšna zabava in se kaže zadovoljnega. In res je bilo Vilarju mehko pri srcu. Preproste gusle so se mu zazdele nekašna vrsta duše. iz katere h rope sama bolečina, hrope že mnogo stoletij žalka in enozvočna: izliva se iz nje potok solz in bridkih spominov na dolgotrajno suž-njost. Naveličal se je bil tistih praznih radovank pri gosposkih ljudeh, ki se vrste dan za dnem, so povsod enake, šablonske, mnogokrat sirove in nikdar ne nagnejo duši« do globlje, sočutne misli. Hotel je Vazka, ko je odpel, nagraditi, pa deček ni hotel sprejeti, ker mil je bil Jovica odmignil z liesedami: "Vazko, sebi in narodu na slavo si pel in nam v veselje. Polivala naj ti Is» v nagrado!"
"Od Boga je pesem in k njemu kipi." je rekel handžija. vihajoč si v zadovoljstvu dolge osivele brke.
Celo uro je posedel Vilar in še dalje bi ostal, . pa ura in dolge sence, padajoče od drevja, so ga spomnile, da je čas odriniti po nepoznani poti. Ker mu je handžija bore malo zaračunal za kavo. mu je natresel .nekaj drobiža kot nagrado v pest. kar je Pero jasnega obraza spravil za svoj pas.
Vil.
Mušičev lian leži že na ozemlju Konj-planine, toda do «mili kolib, kjer je bila nastanjena uprava drvarskega talsira, je bilo še uro hoda. Konja sta postajala trudna, ni ju bilo mogoče izpodbuditi v izdaten dir. Dolina se je čiiu dalje ls»lj ožila, znožje gor se je dotikali» že Oskove, ki je šumela po plitvi, le inalokje skalnati strugi. Na nekaterih krajih se je dolina zopet razširila v majhen kotel; tam je držala |M»t že rajši preko kakšnega obrunka kakor pa tesno ob izpodjedajočem potoku. Ti obrunki in razrastki planin so bili gosto zarasli iu pot po njih je bila tudi podnevi temna. Od vseh strani je {»opotuikoma zavelo dihanje gozda naproti.
Nu — ti Trdoglav, ti bi se rajši v kočiji vozil po Bosni, nego sekaj drva na Konj-planini. Kaj?" je nasmešljivo vprašal Gajer — ker se nihče iz gruč ni oglasil — razmršeno glavo, debelih ustnic in krmeiljavih oči, ki je iz gruče Slovencev kukala. kakor nihalo se tresla na guši in kazala znake bebstva. Ta glava se je abotno posmejala, a odgovorila ni.
" N"«rrca~»e dvla-ijr-nlmgih trpinov-«— je tninlil inženir in se domislil, da je zastavil svoje vprašanje pre obče, preprostim ljudem neumljivo. "Ste li zadovoljni -s hrano iu plačo?" je kliknil.
Spogledovanje in molk je trajal še celo minuto, potem se je oglasil oni starec z Garibaldijcvim obrazom, ozrši se na drugi konec delavske skupščine: "(iovori ti, Batinie! Jaz ne govorim več, ker so mi zaradi mojih poštenih in pravičnih besed itak že odpovedali delo."
Vilar je pogledal v izkaz na podčrtano ime ter velel: "No ti - Trkuljn Ivo, govori torej, zakaj so ti odpovedali?"
"Gospodine, ker veliš, povedal boni resnico čisto kakor zlati» solnce. Naša plača je velika, hvala ti, dobri Bog, ali na roki» dobimo malo, ker si obdrže več kakor ploovico za hrano. 'In ¿sto smo se dogovorili, da se pritožimo v Sarajevo In prosimo pomoči. Moj prijatelj Jovica, s priimkom kaludjer, nam je napisal prošnjo. Tako smo postavili prošnjo, da bi smeli zanaprej sami kupovati živila pri trgovcih. V nedeljo bi poslali nekaj ljudi t vozom v mesto ; ti bi kupili in pripeljali. Za polovico bi bila naša hrana cenejša. Od takrat me preganja gospodin Birkov, ker-sem jaz poprosil kaludjera in mu vse razložil."
Starec je motno pogledal na paznika, ki je porogljivo na nemškem jeziku siknil v stran: "Nezadovoljne! je in ovaduh." Inženir mu je nalahno odmahnil z roko.
"Moje roke so močne kakor kogar si bodi, dasi strjeni morda že kedemdeset let. Pa me pode od dela. odpovedo mi trdo zasluženi kruh. Vnu« čkc moram 351 vit i in lepo učim svoje vnučke in jim pravim: Spoštujte carja in njegovo gospodo, vse
se sčasoma prevali na boljéc. Glej, gospodine, vse moje življenje me je spremljal glad, ko da sva rodna brata <''uj, koliko sem prestal, kako sem delal!"
Z radostjo se je oziral Vilar v temo drevja Tu si odpočije. Tudi gorski potok ga je zanimaj tista žila, po kateri se je «tekalo planinsko bogastvo v dolino. Na nekaterih krajih je bilo videti, kako je človeška roka ugladila vodijo pot s tem, tla je posekala drevje ob bregu ter tu zožila strugo, tam jo razširila, da so v njej gladko potekli hlodi in se niso ustavljali iu kopičili. Ponekod so |M>tok napeljali v novo strugo iu jo ogradili s krlji ali obzidali, tako tla jc votla brez ovir hitela navzdol. S pobočij gor so držale suhe drče do Oako-vc; po njih so spuščali pozimi po zamrzlcm snegu les "k vodni poti. Ob pritokih s»» bili paprav-Ijeni široki leseni žlebovi ; vanje si; visoko v gori napeljali vodo, jo zajezili, navalili lesa pod jez, odprli zatvornico in splav je bliskoma drvel v dolino. Pozimi, ko je zamrznil sneg v žlebovih, ni trebalo vodne sile; po njih so kakor po suhih drčah spuščali hlode. Tako je umni človek odstranil zapreke ter z močno roko posegel po zakladih, ki so se zdeli do tedaj nedosegljivi. Vilarja so že v mestu poučili in ga uvedli v njegov posel ; vse te naprave naj nadzira, po njegovih navodilih naj se [»opravljajo iu izpolnjujejo; kjer treba, naj se gradijo nove. Bile so še močne, je-dva dve leti stare, z njimi ne bo premnogo tlela, zato se hoče tembolj zanimati za delavsko blaginji». Ni vse v redu pri delavcih, to je posnel i/, prikritih nainigavanj tuzlanske gospode iu li-feranta Samojla ter iz jasnih Miloševiccvih besed, no on spravi vse to v red, tako tla zadovolji delavec in ne. bo trpela škode vlada. Kakor ga je skraja jezilo, ker so mu naprtili administracijo, tako ga je ti» veselilo zdaj, ko se je bil že nekoliko uživcl v položaj. S pazn i m očesom je ogledava! one umetne naprave, ob katerih se In» potika! od jutra do mraka, s slastjo je vsesaval vas«« krepilni zrak, pomešan z vonjem najrazličnejšega rastlinstva. Dehtele so temne gore in pogrezal se je vedno globlje vanj. Zaukal bi od salu« ga veselja, da je ušel hrupnim mestom in našel naposled zaželjeni mir v kraju, ki ga še ni obli-zala kultura. Nekaj iz tistih starih časov, ko še Ai bilo kamenitih mest in so naši davni dedi stanovali v pragozdu, je menda ostalo še v nas, da taki» želimo bežati iz mesta vun na zelene poljane in kraj šumljajočega potoka v tihe gozde. V dolini je svetloba gasnila, a nad njim se je razpenjala plast jasnega neba, podobna podolgovtemii jezeru, ki v daljavi blišči v svitu zahajajočega solnca med mračnimi gorami. Tihota povsod o-krog. Naposled so zalajali psi, pot je bila končana. Razjahal je preti lesenimi kolibami, namenjenimi za stanovanje, pisarno in hlev.
Kolibi» so stale na lepi tratiui ob Oskovi na vznožju Konj-planine. Zgrajene iz grobo obtesa-nih brun, obite in pokrite z deskami, pač niso držale toplote, pa tudi pred poletno vročino so bile te lesene stene slaba zaščita. Od 1. inajnijca sem drvarji niso bivali v njih, ostajali so čez no-g v gori, tam kjer so sekali. Poleti so stalno prebi^ vali v njih samo gozdar Bierkopf, potem sluga in hlapec. Tem se je pridružil setlaj še inženir. Sluga je kuhal, snažil in opravljal vse hišne posle, hlapec je oskrboval dva konja, ki sta iz Sa-niojlovcga bana, poleti vozila, pozimi pa, če je bil velik sneg, tovorila živež; tudi za ježo so ju rabili.
Vilarju je prišel naproti s tremi psi mešane pasme Bierkopf, srednjevelik, trden človek z neprimerno veliko glavo, z zalisci, ki so pokrivali obe lici, kakor bi imel na vsaki strani obraza prilepljeno gosto ščetico. Oblečen je bil v ubožno lovsko obleko. Od njega je zadehtelo po zemlji, gozdu, prepereloati in po alkoholu. Njegovi psi so sumljivo vohali po dolenji obleki inženirJevi. "A, gospod inženir?" se je odurno začudil gozdar ter pomolil Vilarju mesnato desnico. "Vas so poslali semkaj na počitnice?" je bolj renčal nego govoril, upirajoč jastrebaste oči v došleea in si-leč se v lokav nasmeh. Vilar je precej spoznal, da tukaj ni dobro došel. Stisnil je podano desnico» a zazeblo ga je, ko je gozdar ob nasmehu pokazal svoje naprej stoječe, dolge in rumenkaste zobe in so mu zalizci stopili toliko v stran, da so zakrili ušesi. 'Kakšna gozdna* j>ošast je ti»! Favn, kajli? Kje so si ga neki izposodili!' si je mislil inženir in stopil sa korak naitj, kejp. Jta grdi /'u-murpaša mu je puhal iz dolge pipe oblake dinia naravnost v obraz. Gozdar mu je v naglici razkazal kolibe in ga naposled vedel v njegovo novo stanovanje, precejšnjo sobo s preprosto opravo. Notri je ležala že vsa Vilarjeva prtljaga, trije, majhni kovčegi.
"Precej vam pošljem našega služabnika, da postreže, kar želite. Tu notri botlete počivali ka« kor v Abrahamovem naročju. Pa lahki» noč! Da bi se vam prvo noč kaj lepega sanjalo!" je pri vratih govoril Bierkopf s sarkazmiun na ustnab in v očeh.
Vstopil je služabnik in presenetil Vilarja s svojo pijanostjo. Oči so brlele v čudnem ognju, po obrazu ga je oblivala nenaravna rdečica, jed-va se je držal na nogah. "Želite večerjo, gospod inženir? Kaj malega bi vam hit rt» napravil."
"Sani imam kaj malega s seboj. Prinesi mi iz hleva torbo!"
Sluga je prinesel torbo in precej za tem se je zopet pojavil, sedaj z neodniašeno zlatoglavo steklenico. "To-le izpijte, gospod inženir, tla boste laže spali."
Vilar se je spomnil zlatoglavih steklenic, ki mu jih je ponujal Samojlo. "Jeli dobro vino notri ?" je vprašal.
Služabnik je stisnil usta iu oči, kakor bi za-državal neki slasten okus v sebi.
"Koliko velja steklenica?"
(Nadaljevanjt.)
Kapitalistom je vseeno, zakaj so delavci ne-složni. Da so le sploh nesložni! Kajti dokler se delavci ne združijo, bodo kapitalisti vladali.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Usfs»Ü— Ü- )MumM
INtli
Bol. Pod. Društvi
lakorportraM M. f «trava ■
IK« V dri«, v» |UM
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OHERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kant Podpreda.: JOHN GORÖEK.Box 179, ltadley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kan* Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry. Kana Zipianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. FronUnac. Kaa»
NADZORNIKI j PONGRAC JUR&E, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, rvaua ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kan».
POROTNI ODBOR:
JOSlt* S VATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUC1N, Box226. Jenny Lind, Ark MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kan»
Pomofaii odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kan». JOHN Ml KL A VC, Box 227, Frontenac. Kan». Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se us j blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Tae denarne poiiljatve pa gl. blagajnika
JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA.
Ivan Molek
IZ URADA OL. TAJNIKA A.8.B.P.D.
Sprememb« pri krajevnih društvih v mesecu februarju 1915.
PristopUi člau ice:
K društ. «t. 21. Terezija KeiH>lu«ky, cr. 2057.
Prestopili član-lce:
Od dr. št. 5 k društ. št. 1«. Kari Vo-diiek.
Od društ. št. 6. k društ. štt. 11. Barbara Kuplen.
Od društ. št. 13. k društ. it. 10. Anton Kristan.
Od društ. št. 19. k društ. »t. 11. Frank Kučar.
Zopet sprejeti član ice:
Pri dr. št. 3. Anton Vesoviiek.
Pri dr. it. 4. John in Mary Sluga, Jacob in Frančiška Bund.
Pri dr. it. 9. Kar. Giodau.
Pri dr. it. 10. Alojs Eržen, Jo«. Poul», John Eržen, Jacob Jane*, in Mary Pouke.
Pri dr. št. 11. Jos. in Terezija Boseti, Karl in Antonija Božata, Aug. in Jo hana Kuplen.
Pri dr. it. 14. Anton Škoberne.
Pri dr. it. 16. Stefan Zemlak, Mohar Zaubi, Anton Zemlak. Josef Zalaznik ■ in Elizabeta Zalaznik.
Pri dr. it. 17. Frank Markun in Ma ry Krhlikar.
Pri dr. it. 20. Josef Bobi* i m John Šega.
^ Pri dr.. it. 22. Oeo. in Mary Wer ^kok, John M»nfrid.
Suspendirani član-lce: •
' Pri dr. št. 2. Vincenc in P»ula Bres
nik. '	>
Pri dr. it. 3. Rudolf Potušek.
Pri dr. St. 4. Vinc. Pajer in Edvard Baunikar. Drugi mesec: Mihael in Te režija Podlesnik.
Pri dr. Št. 5. Anton in Matilda Obri-der.
Pri dr. št. 7. Jos. in Julija Miklauc.
Pri dr. it. 9. Konrad Kone, John in Katarina Dolar, Martin Žaiber, Nikolaj Bibar, Val. in Neža Steinkelner. Drugi mesec Dom. Simion.
Pri dr. št. 10. Liza Kolenc.
Pri dr. št. 11. John teleznik, Ant. Kral, Aug. in Ivans Kuplen.
Pri dr. št. 16, Martin in Mary Kne*. Frank in Meta Vidmar, Frank in Ju lija Jamnik. Drugi mesec: John in Franca Singel.
Pri dr. št. 17, Luka in Terezija Wil-fan. Drugi mesec: Vincenc in Cecilija Mer zel.
Pri dr. št. 20. Drugi mesec John Golobi?.
Pri dr. št. 22, Drugi mesec: Antonija Stimac.
Izobčeni član-ice: ......
Od dr. št. 3, Josef Randl, cr. 1999.
Od dr. št. 4, Jos. Speiser cr. 276 in Jera S|**is«r e.r. 277.
Od dr. št. 9, Mary Andrejiii cr. 63S.
Od ilr. št. 10, John Močnik cr. 715, Ivana Novosat cr. 695.
Od dr. št. 11, Frank Selak cr. 777, Vid Podbevšek cr. 1921.
Od dr. št. 17, Frank Medved cr. 1121.
Od dr. št. 20, Jacob Podlipnik er. 1H32, „lohn Lusnak cr. 1762.
Od dr. št. 22, Frank Senger cr. 1612.
Od dr. št. 23, Frank Mrak cr. 1944.
UmrU član-lca:
Pri dr. it. 9. Kadley, Kans., Mary Jerovc er. 600. Umrla 4. febr. t. 1. v starosti 23 let.
John f*erne, tajnik.
blagoslovi /vojne.
V ljubljanskem 44 Slovenskem Narodu" ¿itaino:
44Uradno je bilo občinstvo opominjano, naj bo štedljivo z živili, da ne pridemo s prehrambo v kako zadrego. Za naše slovenske pokrajine je ta opomin toliko val nejši, ker ne pridelamo vseh živil doipa^ampak jih dobivamo v veliki množini iz drugih krajev. Do slej ni še pomanjkanja, pač pa vi dimo, da narašča draginja. Gospo din je, katerim statistični izkazi o pridelkih prav malo imponirajo, zavzemajo glede vprašanja, ee je zadosti živil na razpolaganje ali ne, prav trezno stališče. Gospodinje pravijo: če je kakega blaga zadosti, potem so cene zmerne, če pa ga začenja primanjkovati, pa poskočijo cene. Pri tem se prav nič ne menijo za to, ali ni morda mnogo živil skritih in Čakajo njih posestniki, da bodo postale cene še večje. Draginja narašča zdaj že več mesecev. Vse se je zelo občutno podražilo in ta draginja sili gospodinje, da štedijo in varčujejo, kolikor je mogoče, drugače bi sploh ne izhajale; Povprek se lah ko reče, da se je cena domačih potrebščin zvišala za 30 do 50 od stotkov in jiri taki draginji jc pav naravno, da gledajo ljudje s skrb mi v prihodnjost. Mestne gosp< dinje so že vsled te draginje posebno prisiljene, da naroču je jo kolikor mogoče, zakaj poskočili so samo cene živil, zaslužki pa s» niso povečali, marveč se večinoma še skrčili.. Na kmetih je drugače. Tam imajo od prodanih živi sedaj veliko večje dobičke kakor so jih imeH pred vojno in samim jim ni treba živil kupovati. V mestu pa so draginja že jakol^rid-ko občuti in bodo morali poklicani krogi vmes poseči."
Iz raznih pisem spoznavamo, da tudi na deželi ni veliko bolje kakor v mestu. Sicer pa: Kaj je vredna vlada, ki zna začeti vojno, ki zna opominjati občinstvo, naj malo je, skrbeti za živila pa m zna!
avstrija se boji italije
PAPIRNAT DENAR.
Ljubljanski listi javljajo:
4 4 Vest, da bo avstro-ogrska banka pričela kovati 50vinarske novee, ni resnična. Psč ps izi de jo skoro cnokronski bankovci."
To je zelo sumljivs vest. Po tem je soditi, da nimajo kovine za denar. Izdajali pa bodo pa-rpirnat denar, o katerem si je na tej podlagi lahko misliti, da bo imel tako vrednost kakor bankovci, ki jih izdajajo mehikan-ski generali.
Mestni magistrat na Reki je razglasil, da je vsako dajanje znamenj z lučjo strogo prepovedano in da morajo hišni posestniki takoj ovaditi vsak poku», dati z lučjo kako znamenje. Kdor se proti temu ukazu pregreši, bo obsojrn na 14 dni zapora ali 200 K globe.
Ker so Srbi in Rusi pač predaleč od Reke, se more ta ukaz nanašati le na strah, ki ga ima Avstrija pred svojo 44zaveztiico" Italijo. Prijetno mora biti sedaj življenje v teh krajih! Naj se kdo »pozabi in si blizu okna prižge cigareto, pa bo to takoj 44signal". Na Gališkem in v Bu-kovini so postreljali po nagli sodbi na stotine ljudi zaradi takih 14 signalov".
Da se Avstrija boji vojne z I talijo, je videti tudi iz tega, da je vsa Furlandija, vsa vipavska dolina in vsa kraška zemlja prepredena z vojaškimi zakopi.
Kaj se bo tam sejalo?
Socializem raztrgati na drobne kosce je lahko, če ga Človek ne pozna.
'V burnih časih živimo, zato pa ni čudno, da burno vstajajo tudi tisti elementi, ki so bili doslej pregrešno mirni in brezbrižni za vsako javno akcijo. Kdo naj še spi vpričo takih dogodkov, ki pretresajo ves svet? Vsa Evropa se trese pod strašnimi udarci pijanega boga Marta in ta potres mora doseči tudi nsjbolj oddaljene kraje zemlje. Tudi najstrožja nevtralnost ne more za-braniti ameriškim državljanom, ki so prišli iz vojskujočih se držav Evrope, da ne bi pozorno sledili dogodkom in iz teh izvajali svoja mnenja glede na veliko blazn.co onkraj Atlantika.
Slovenska liga, katera ravno zdaj grozi zasenčiti vsa druga javna vprašanja med ameriškimi Slovenci, je seveda tudi plod sedanjih burnih časov. Ljudje v ligi se razburjajo iu drugi so razburjajo zaradi lige. Koliko bo ta razburjenost škodila in koliko koristila ameriškim Slovencem, bomo videli pozneje — ko se razkadi dim. Jaz se že ne bom razburjal radi lige same, pač pa bi bilo dobro analizirati nagibe, ki so porodili to burno gibanje, in — kar je glavno— razmotrivati, ali bi se moglo to gibanje na kak način spraviti v sklad z željami iu s «tališčem, na katerem stojo zavedni prolctarci jugoslovanskih narodov glede na bodočnost njihove domovine.
Rojaki, ki so porodili ligo, v prvi vrsti izražajo nasprotstvo do oficijelne Avstrije iu žele njen pogin. V tem se strinjam z njimi. Načelno nasprotujem vsaki monarhističui in kapitalistični vladi, a na Avstrijo imam pa še posebno piko, zato ker je najbolj zločinska in najbolj hinavska vlada pod solncem. Rabeljska Rusija je že večkrat očitno priznala, tla je rabeljska, (s tem mislim carizem, ne pa ruskega naroda), d04"'1 "t nič boljša Avstrija počenja najgrša tiranstva pod masko hinavske svobode. Ne verjamem, da je kateri slovenski ali hrvatski socialist, ki bi zagovarjal tolovajsko vlado na Dunaju. Habsburška dinastija je napol crknjena mrhovina, ki smrdi do oblakov, in čimprej se taka mrhovina pokoplje, tem bolje. Tako klavrne in žalostne vloge ne igra v sedanji vojni nobena država kakor ravno Avstrija; če bi ne imela za seboj pruske niilitari-stične maši ne, bi bili že davno Kusi v Budimpešti in na Dunaju. Kje je Avstrija sama brez Nemcev dosegla kak uspeh? Ali morda v Srbiji, od koder je že dvakrat bežala? Ali morda v Belgra-du, katerega je zasedla samo zato. da ga je par dni pozneje neslavno ostavila?« Ali se je slavna avstrijska flota morda s tem proslavila, da je zadnji teden pet velikih bojnih bark in nebroj manjših spremljevalcev po številu bombardiralo v črnogorski luki eno revno, privatno jahto, ki je bila privatna lastnina kralja Nikite, in jo srečno potopilo? Pet križark je srečno potopilo en sam čolniček, ki menda niti ene zarjavele pištole ni imel na krovu! —Oficijelna Avstrija je obsojena na pogin, pa naj zmaga kdor hoče. Ako zmagajo zavezniki, bo Avstrija razdeljena; če pa zmaga pruska utilitaristična mašina, tedaj izgine z vsemi svojimi narodi vred v žrelu velike germanske monarhije.
Če torej primerjamo izraz nasprotja., ki ga je liga zasejala proti oficijelni Avstriji v gotovem delu speče mase, z izražanjem pasjeponižne uda-nosti do habsburške mrhovine, ki se še vedno ponavlja med Slovenci tudi v ameriški republiki — komu naj izrečemo naše simpatije? Tistim gotovo ne, ki hočejo še bili ceaarjevci; in če so mi prvi ljubši kakor zadnji, s tem mi še ni treba pod pisati šovinistične ideje, da se vojna vrši med sloVanstvom in nemštvoni zaradi slovanske ali germanske premoči.
Povzročitelji lige daljo naglašajo, da hočejo svobodo stare domovine, svobodo Slovenije. Bravo! Kateri napreden — v resnici napreden — Slovenec je pa noče? In kateri slovenski socialist — kdor je res socialist — je noče? Vsi smo za svobodo! Naš princip se vendar glasi, da mora biti vsak narod svoboden ne samo politično, temveč tudi gospodarsko. Ker pa je politična zavest dober pogoj gospodarske svobode, smo vsi zato, da je vsak narod politično svoboden, da zavlada demokracija, da ne sme noben močnejši narod zatirati slabejšoga in da mora vsak narod uživati enake pravice — nič več in nič manj kot drugi. Zakaj bi torej ne zahtevali svobode tudi proletar-* sketnu^slovenskemu narodu, kateri je eden izmed najbolj zatiranih narodov na svetu? To je nase narodno vprašanje, ki jo del mednarodnega vprašanja, a tiče se pa le Slovencev in seveda Jugoslovanov, da ga zase rešijo. Kajti vsak narod si mora svojo politično svobodo'in demokracijo sam izvojevati; mogotci in tlačitelji ne dajejo take svobode.
Torej za svobodo smo! V tem načelu se lahko vsi vpišemo v ligo. Toda — kakšno svobodo hoče liga Iza Slovence in kakšna svoboda je v danih razmerah sploh mogoča? Tukaj moramo biti na jasnem.
V enem oklicu liginih pospeševatoljev jo citati, da 44mora biti slovenski narod neodvisen ali pa avtonomen v okvirju kake slovanske države."
Neodvisnost samih Slovencev je utopij'a; idealno so sicer lepo glasi, toda realno je to nemogoče. Prešibek in prereven je proletsrski slovenski narodič — dasiravno dober — da bi so sam vozil. Torej združitev s Hrvati. To bi bilo bolje. Ali Se bi bila premajhna državica — razen v slučaju, da je vsa Avstrija razdeljena v slične državice. Pa recimo, da hočemo za Slovence in Hrvate neodvisno državico. Kakšno vladno formo *-pa naj ims ta državica? Ali naj dobo Slovenci kakega kralja, carčka, kneza ali naj volijo pre-zidenta v formi republiko? Zakaj ni liga tukaj precizna? Co že pravimo, da je naša dolžnost zahtevati neodvisnost avstrijskih Jugoslovanov, potem imamo tudi toliko pravice, da rojakom v stari domovini sugoriraino, kaj bi bilo za nje boljše: monarhija ali republika. In če žo živimo
v republiki, ali bomo tako grdi, da bi jiiu priporočali kakega carčka namesto republike? — Kaj pa avtonomija v okvirju kake slovanske države? Katere države? Brez dvoma v okvirju Srbijo. Voditelji ligo namreč računajo, da bo Anglija sigurno zmagala s svojimi zavezniki in potem da bo po vplivu zaveznikov Srbija dobila slovensko-hrvatske pokrajine, Bosno iu morda še kaj. V toni slučaju bi morala Srbija zajamčiti avtonomijo (notranjo samoupravo ali samovlado) Slovencem in Hrvatom. Potemtakem bi bili Slovenci in Hrvatje še zmiraj podaniki monarhije; presedlali bi s kobile na konja; zdaj imajo cesarja, potem bi imeli kralja; zdaj jih odira en kronani trotelj, potem bi jih pa drugi, čeprav bi bil — slovanski trotelj. Germanska ali slovanska post enako zaboli, če trdo pade. Na zunaj bi torej ne bilo dosti razlike; kaj pa v notranjosti pod reži m oni avtonomije? Bilo bi seveda drugače in gotovo bolje kakor je danes. Bilo bi več politične svobode. Tiskovna, zboroval na iu govorniška svoboda v Srbiji jo vsekakor večja kakor v Avstriji — kjer je sploh šc ni bilo. Narodnostni boji z Nemci bi prenehali, bilo pa bi dovolj nacionalnega kavsanja z Italijani, če bi tudi Trst in Goriško ostalo v avtonomni Sloveniji. Bilo bi s počotka nebroj raznih nesporazumnosti — jezikovnih, verskih itd. —- ali to so postransko reči, ki bi se sčasoma izčistile. Gospodarske svobode seveda s tem še ni pričakovati.
Jugoslovanski socialisti — mod njimi tudi slovenski — so govorili o neodvisnosti Slovencev, Hrvatov itd., o politično svobodni Jugoslaviji že davno, še takrat, ko jo marsikateri rojak, kateri danes izraža sovraštvo do Avstrije, še sanjal, da je cesarska mrhovina na Dunaju prava sreča za Slovence! Bili smo ž«1 pred leti.in smo še danes za neodvisnost iu edinstvo celo Jugoslavije v formi federativne republike. Na tem statišču smo šo danes kljub temu, da to še ni noben socializem, vendar pa je korak naprej, korak v politično demokracijo. Ako hočejo Slovenci in Hrvatje imeti boljšo bodočnost, olmtanek in gospodarski napredek — ako hočejo biti svoboden narod, tedaj morajo glodati na jug, združiti so morajo s Srbi in Bolgari in ustanoviti novo državo v formt republiko, v kateri bi hila vsaka narodnost avtonomna, s svojo zakonodajno zbornico in s svojim predsednikom, kar se notranjih političnih zadev tiče; kar bi se pa tikalo gospodarskih zadev n. pr. pošte, železnice, trgovske mornarice, industrij, narodne obrambe itd., bi pa odločevale vse narodnosti v centralnem kongresu in po vladajočem odboru, katerega bi lahko tvorili narodni predsedniki. Jugoslovanska republika — od Carigrada do Drave, od Trsta do Mitrovice — republika Jugoslavija bi morala biti cilj vsakega Jugoslovana, kateri res želi kako svobodo, napredek in kulturni razvoj jugoslovanskim narodom.
Zmag»! zaveznikov lahko prinese to, kar želi liga. Prinese veliko Srbijo — ne bo pa prinesla republike. Zadnjo si morajo Jugoslovani sami izvojevati. Ali bi pa ne bili pogoji za republiko boljšir če so Jugoslovani — ali večina teh — že enkrat politično združeni v eni monarhiji? Jaz pravim, da bi. Ce so Slovenci, Hrvatje in Srbi enkrat združeni v eni svoji državi, ni jim treba več skrbeti, kaj bo rekel Dunaj; poskrbeli bi le, da se iznebe svojega kralja in ta posel ne bo težak, kadar bodo narodi za to. Potemtakem bi bila želja ligo lo pomožno sredstvo do boljše prihodnosti in do pravega cilja, in če bi slovenska liga to izrecno povedala na prvem niostu svojega programa, imela bi veliko več pristašev in manj antipatij.	(Konec prih.)
božji dar.
V Nemčiji in Avstriji so vlade izdaU* ukaz, da se ne sme kruh mesiti iz same moke. V Ameriki ne čakajo poki na tak ukaz; preiskava, ki jo vodi državni pravdnik v državi New York, je pokazala, da se tam sestavlja pecivo iz 39 delov moke, ostali deli so pa maloe (gips), amoniak in razne soli. George Ward, podpredsednik krušnega trusta, jo priznal, da so izdelujejo "take mešanico" in da so trije mladi kemiki sestavili zmes. "ki jo zdrave jša, pa vendar cenejša od-kruha." Bil jo pa tako previden, da je "uljudiN? ampak odločno" odklonil vsako pojasnilo.
Tisočkrat so nam pravili, da jo kruh božji dar. Sicer jo to nekam čudno darilo, katero je treba drago plačevati. Ali nemara nam bodo sedaj šo dopovedovali, da je.kruh iz sadra in amo-niaka tudi pečen po božjih navodilih.
Kruh je najvažnejše živilo, in oo ga pačijo z nialcom in s solmi„ ki so očitno škodljive človeškemu organizmu, jo to javna nevarnost. Ne bi li bil zadnji čas, da prevzamejo občine same izdelovanje tega božjega daru, da bi ljudje, ki kupujejo kruh, vedeli, da dobe ros kruh za svoj denar, in da bi delavci, ki izdelujejo božji dar, tudi sami prišli iz suženjskih v deloma človeško razmere?
V raznih mestih Italije, v katerih imajo socTa^ listi upravo, so kotnunalizirali izdelovanje kruha. Praksa je potrdila teorijo, da je ljudstvo dobivalo boljši in obenem cenejši kruh, da so pekovski pomočniki prišli v čedne in zdrave delavnice, dobili boljše plače in več počitka, in da je fie ostalo občini toliko dobika, da ga je v svojem proračunu lahko obrnila v prid občine.
Zakaj ne bi bilo to mogočo v Ameriki?
SMRT V IMENU ZAKONA.
Mi nimamo navade, da bi poročali na dolgo in široko o "legalnih" usmrtitvah kakor meščanski časopisi, ki poročajo o takih rečeh tako kakor o balih in soarejah v 44visoki" družbi, kjer opisujejo vsako obleko in vsako frizuro kakor znamenitost. Zlasti pa je Avstriji sedaj obešanje in streljanje tako na dnevnem edu, da bi se list včasi lahko napolnil s samimi takimi vestmi.
Za enkrat napravimo izjemo in »ovemo, kaj poročajo graški in jubljanski listi o neki usmrtitvi v Gradcu, ker je v stvari marsikaj poučnega. Poročilo so glasi: 44Dne 30. jau. se je izvršila v Gradcu smrtna olmodba nad 22 1. starim topničarjem Janezom La-šioem, ki je na Veliko noč lanskega leta v Mittewald pri Be-jaku na Koroškem umoril 19 let staro deklo Jožefino Finding Za ta zločin je bil olmojen v smrt na vešalih. Ker ni bil pomiloščon, jo vojaški poveljnik odredil izvršitev smrtne odsodbe ob 7. zju-raj. Obsojencu se je to naznani-o prejšnji dan ob petih popoldne. jaŠič je to poročilo sprejel pri-navljen in je zamignil le z rameni. Pozneje so jo nekaj časa jokal. V družbi vojaškega duhovnika je prebil noč. Zvečer je je-lel še z dobrim tekom, po dalj šem pogovoru z včjaškim duhovnikom se je vlegel spat in je spal dobro. Zjutraj mu je prav dobro teknila kava in potem je bil odpeljan na morišče, kjer je stiilo vojaštvo. Na .norišče ga je spremljal vojaški duhovnik dr. van Lučovnik. Lašič, ki je imel na sebi civilno obleko, je sicer parkrat plašno obrnil pogled na vešala, streslo ga jo, ostal pa je miren. Olvsodbo je izvršil rabelj Lang z Dunaja s svojima pomočnikoma. Rabelj jo stopil pred sodnega voditelja, rekoč: "Poročam, da je usmrtitev izvršena." Sliši se povelje: K molitvi! Vojaški kurat dr. Lučovnik je imel nato kratek, pretresljiv nagovor, katerem je pokazal na mrtveca kot na žrtev slabe vzgoje. Zločin ni nastal od danes na jutri; že v zgodnji mladosti je dobil kal zločina vsled slabe vzgoje, od-rastel je, ne da bi se učil krotiti svojo strasti. Končno pa je vendar umrl uda n v božjo voljo. Z opominom h krščanskemu življenju je vojni kurat končal nagovor. Zdravniki so konstatirali ta» kojšnjo smrt."
Tako je poročilo. Zdaj pa si dovolimo par besed.
Obsojenca so obesili v civilni obleki. Na smrt ali pa na ječo čez deset let obsojeno vojaško oso->e namreč pahnejo iz armade. In civilno prebivalstvo ne čuti, kakšna žalitev je to zanj. To se pravi, da je vojaštvo tako vzvišeno nad civilisti, da. je med zadnjimi sicer prostor za zločince, med vojaki pa ne. Tako de lajo tudi z aristokrati, Če pridejo zaradi kakšne velike lumpa-rijo v roke pravice. Vzamejo jim plemstvo in jih pahnejo v meščanstvo. Torej je po oficielnih nazorih meščanstvo sodrga, ki lah -ko prebavlja aristokratične odpadke.
Zelo lepo jo tudi to: Rabelj sporoči, da jc spravil človeka na drugi svet, potom pa vojaki markirajo molitev. To je usmiljenje z mrličevo dušo. Zakaj niso dali tej duši rajši časa, da bi se skesala in popravila?
In potem prihaja kurat z nagovorom. 44Ne ubijaj", stoji v njogovi knjigi. In tam jo tudi zapisano, da pravi Gospod: 44Maš čevanje je mojo." on pa vendar sodeluje pri maščevanju in umoru, in ob truplu na vešalih govori o 44krščanskem življenju".
Mrtvec jo bil žrtev slabo vzgoje. To je značilna beseda. Kapitalistična družba zna obešati žrtve slabe vzgoje, za boljšo vzgo jo pa ne zna poskrbeti. Ni li taka družba sama obsojena na pogin?
Billy Sunday, nekdanji športni pretepač in sedanji veliki prerok, je tožil sodruga Filipa Wagnerja, izdajatelja lista 44The Melting Pot" zaradi žaljonja časti. To postane lahko zelo zanimivo. Žal itev obltoja namreč v tem, da je Wagner objavil 44izpoved", ki jo je 44veliki misionar" svojoas sam spisal.
44Notranja misija" daje brezposelnim delavcem — »veta pisma. Tam notri je sicer zapisano, da človek ne živi le od kruha, ampak tudi od besede božje. Toda
samo od besede boije tudi ne gre. e
V Ohio je poslanec Palmor vložil v zakonodajni zbornici predlog, da naj »o človek, ki ka di 30 dni pipo, obtoži zaradi "nedostojnega ponašanja."' Ali ni Palmerjev predlog nedostojen pameti?
LIST ZA INTISIH DfcLAV SKEGA
l. ud; tva.
IZHAJA VS I ki TOKLh.
— Lultik la ii«la)al«IJ> ——
dafsalotaatha dala>»ia tiskovna di užba
» .jie«jo. Miinoia.
Naročnina: Za An. ruo	* a celo
letu. $1.00 ta pol Iti h. Za Evropo |2.ta celo leto, $1.26 ta pil leta.
Oglasi P» dogovor u, Prt Spremembi bi va hi!a je poleg norega na* nantit tudi 11 a* i našlo*
CUtll* iIotmiIi« MiuliMli« Juffoal. — ociali.ti i • km« V Ait»«rlLi. —
Vie pritožbe trle Je nerednega pošiljanja I lat a in drugih nerednoeti, je pošiljati
(»redu* dniku družb« rt. Podlipcu. SCJ» W. 25. Pl Cicero, 111.
PROLETARIAN
Owii«d and put li.hed mrjr Tuaadajr Wjr
Saulh Sune Wor mib'i Pubishirg Companj
C ict|0, Ulinoit.
Subacriptun ia ea: United Statea and Canada. $¿.00 t year, $1.00 for half
{aar. Foreign four.trits $2.60 a year, 1 26 for half year. -:- -:- -:- -:-
Ad»erttsi*g rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" '
40* W. SI. STREET, CHICAGO, ILUNOIS
Kupčija in vojna.
Ni je reči na svetu, ki je ne bi znali kapitalisti obrniti aebi v prid. In ni je brezvestnosti, kate re bi se ustrašili, Če jim more po rnagati do večjega profita.
Po naših nazorih je kapitalistični sistem že zaradi tega človeštvu tako škodljiv, da se ga mora rešiti, ker daje neštete prilike za slepa r-stva in ker veliki profiti, ki jih je mnogoče le z goljufijami pridobiti naravnost vabijo v nepoštenost. Socialistom se je dostikrat očitalo, da so utopisti, češ za socializem l)i bilo treba angeljev, ne pa ljudi. Toda ravno narobe je. Ker so ljudje pač ljudje z .vsakovrstnimi človeškimi slabostmi, je potreben socializem, ki ne daje prilike za take grehe, kakršni se sedaj gode dannadan.
Ako bi bilo mogoče človeka s samimi nauki pripraviti do tega, da bi bil 4'dober", bi bila oblika Človeške družbe postranska reč. "Dobri" kapitalisti bi plačevali delavcem toliko, kolikor je njihovo delo vredno, ne bi postopali, ampak bi tudi sami delali v svojih podjetjih,, plačevali bi si toliko, kolikor res zaslužijo, obrnili bi tehničen napredek ne le sebi, ampak tudi delavcem v prid, uredili bi delovni čas tako, da se ne bi bilo nikomur treba prenapenjati in da ne bi nihče ostajal brez zaslužka, dajali bi starim delavcem izdatne penzije, otrok ne bi jemali v tovarne, skrbeli bi za vse mogoče varnostne naprave in nobenega blaga ne bi prodajali draže nego po pravi vrednosti.
Ako bi vladali dobri ljudje, bi ljudstvo uživalo vso državljansko svobodo, samo bi si v resnici «lajalo zakone, samo bi kontroliralo njih izvedbo.
Ako bi bili diplomatjc dobri ljudje, ne bi bilo nikdar vojne.
Ali kjer je kapitalizem, ne morejo biti ljudje 'dobri". Na tleh kapitalizma uspeva beda, zločin, izkoriščanje, samomori in vse nadloge človeštva. Kajti razmere v kapitalistični družbi so take, da vabijo er.e v b*<c«obinrao profilar-stvo, druge pehajo v topo hlapče-vanja, tretje gonijo v obup. Pro-iit daje moč, in moč je največja sigurnost. Zato se žene za profi-tom, kdor ae more in kakor se more. Nesebični ljudje so redke izjeme, ki le potrjujejo pravilo; in usoda nesebičnih ljudi je še posebno neprijetna, ker se jim sebični le rogajo.
Vojna ugonablja množice, deei-mira narode, slabi bodoče pleme, uničuje neštete kulturne pridobitve, posaja barbarstvo na tron. Ali posameznikom daje priliko za izredne profite. Ob vsaki vojni so se nekateri ljudje obogateli in iz nesreče tisočerih destilirali svojo lastno srečo. Le vest so morali spraviti v žep. In temu se kapitalist privadi.
Tudi sedanja vojna je blagoslov za posameznike. Iz raznih evropskih držav so prišla v javnost poročila o velikih sleparijah vojnih liferantov. Več takih goljufij o-stane seveda skritih, deloma ker se jim ne pride na sled, deloma pa zato, ker bi morali nadzoroval ni organi obtožiti aami sebe, da niso izpolnjeval^ svojih dolžnosti. In včaai so nadzorovalni organi sami v zvezi z gospodi sleparji. Kar se
izve, je navadno le zlotuek tega, kar se Ves godi.
Ali odiranja nc razumejo le v Evropi. Ta umetnost ni v Ameriki nič manj razvita, in če sc ameriški kapitalisti ne ženirajo odirati strica Sama, je naravno, da jim vest še manj nagaja, če gre za druge države.
Kes je, da ao se tukajšnji bogatini zelo proslavili s svojim dobrim srcem. Pomagali so nesrečnim Belgijcem z moko in z nogavicami, in če niso aauii vsega darovali, so pa marsikaj nabrali. Toda človeku sc skoraj zdi, da ne pozabijo niti ob dobrodelnosti na računstvo.
Ne govorimo sedaj o tem, da je vs«', kar so dali iz svojega žepa za žrtve evropske vojne, prišlo v te žepe vsled silnega izkoriščanja delavcev. Zahvalo za vso tisto pomoč bi moral dobiti ameriški pro-letariat.
Ali o tem sedaj nc razpravljamo. Ameriški kapitalisti znajo tudi iz evropskih držav napeljati denar v svoje blagajne in tudi tukaj ravnajo po geslu: Grabi z obema rokama; to zaleže več kakor z eno.
Amerika je že sama večkrat i-mela meč v roki. Iz njene vojne zgodovine niso znane le slavne zmage, ampak tudi sijajne kupčije, katere je omogočila vedno bud na graftarska iznajdljivost.
Ceno naročil v dosedanji evropski vojni računajo z eno miljardo dolarjev. Da je pri takih svotali normalni kapitalistični profit precej izdaten, se razume samo ob sebi. Zdi se, da so v Evropi, zlasti na Angleškem Francoskem in Ruskem naivni ljudje, ki mislijo, da se ameriški kapitalisti zadovoljujejo s takimi dobički, zlasti ker so cene za vojni materijal itak sedaj višje kakor v dobi miru.
Taki ljudje poznajo slabo, ameriške kapitalist«'. Dvojen dobiček je lep, trojen ali četvoren pa š« lepši.
Kljub nevtralnosti imajo Američani svoje simpatije in antipatije. Večina simpatizira nedvomno z zavezniki. In zastopniki zveznih držav so mislili, da imajo te simpatije tudi realno vrednost.
Ali kapitalistična ljubezen je v takih slučajih zelo platonična. Z besedami te ljubi, z dejanjem te oguli.
To je spoznalo najbrze več pooblaščencev zveznih držav; toda eden izmed njih je izprcgovoril o svojin izkušnjah, iu te niso nič kaj lepe. Mož pravi, «la so kupci pri vsakem nar«»vilu v Ameriki tako opeharjeni, da se jim dela tema pred očmi. V nekem slučaju, ko je šlo za 100,000 parov čevljev, so vteknili agentje od vsakega para 25 centov v svoj žep, torej skupaj 25,000 dolarjev, dasi je bilo ageutovega «lela prav toliko, kakor če bi bilo treba naročiti 1000 parov. Pri «Iveh drugih dajatvah po 150,000 in 250,000 parov je bila provizija še višja.
Vrhutega pa so bili čevlji, ki bi morali biti izdelani iz najmočnejšega usnja, reauično iz tak«'ga materijalA, da so bili vojaki čez par tednov že bosi.
Ako je oderuštvo pri takih razmeroma malih naročbah, že tako veliko, si je lahko misliti, kako je pri drugih.
Dotični pooblaštVnec misli, da so rabili tovarnarji taka. .aJabn blago, ker so jiin agentje izsilili previsoke provizije. Ali ameriški kapitalisti niso taki otroci, da ue bi znali misliti tudi na svoj "krščanski" dobiček.
Pooblaščenec zaveznikov pa pravi, da ni tako le pri čevljih, aro pak pri vsakem blagu, ki se naroča v Ameriki, in meni: "Položaj jc zlasti obžalovanja vreden vpričo dejstva, da sem našel povsod, kamor sem prišel v Ameriki, pretežne simpatije za vojne trpine, zlasti za Belgijce. Ali Evropejci niso prišli tako v stik z Amerikati-ci kakor jaz, ;n če slišijo, da goljufajo ljudje \ tej deželi namenoma zaveznike, Kadar kupujejo vojne potrebščine, bo to napravilo vtisk, ki ga bo težko o«lpraviti."
Ali — tak je kapitalizem. Simpatije, patriotizem in take reči so dobre za parado; stvaren je profit, in mi se ne Čudimo kapitalistom, temveč pooblaščencu, ki je prišel s tako dobrodušno naivnostjo čez morje.
Otroško delo.
Med 276 člani ameriškega kon /kaj je delo; sinovi ga niao nikdar
Bog je človeka ustvaril iz ilo viee. Ali tudi cesarje in kralje t Sodeč po njihovem srcu, jih je naredil iz kamna. Ampak sveto pismo ne ve nič o tem.
gresa se jih je našlo 44, ki so gla
suvali proti Palmerjeveuiu zakot mu. 8 tem zakoiioiu se ima orne jiti otroško delo v industriji.
Večine kongresnikov nimamo na sumu, da so glasovali za ta za kou iz ljubezni do delavskih o-trok. Taki motivi ne odločujejo pri naših zakonodajcih. Kdor jih pozna po njihovem dosedanjem delu, ne bo mislil, «la delajo koncesije srcu. Otroško delo je po ceni; otroško delo nosi velike dobičke; zaradi otroškega dela so marsikje odrasli, torej dražji delavci nepotrebni.
Tupatam se je morda kakšen kongreanik spomnil, da je kljub temu otroško <lelo neekonomično Če prinaša posameznemu kapita listu ogromne dobičke, pa vendar dela ško«lo družin, tudi sedanji družbi. Otroško d«'lo umori o-gromno število otrok, druge po-hablja; kar se jih ne ponesreči r. vidnimi poškodbami, pa zaostane-jo v telesnem, v duševnem razvo ju, ali pa največkrat v obojem
Cele generacije se na ta način potlačijo na nižjo stopnjo življen-ske vrednosti. Najbolj so s tem pač otroci sami tepeni. Kako naj vztrajajo v konkurenčnem boju kako naj dosežejo uspehe J
Ali izgubo ima tudi družba; izgubo ima celo kapitalizem; Kaj ti vse delo se vendar ne da urediti tako topo mehanično, da bi ga lahko opravljali živi avtomati. In še pri najinehaničnejšem «lelu je treba teleanih mo«*i.
Družba pa potrebuje tudi na rašeaja za čisto «luševno delo. Te-ga višji sloji nikakor ne dajo do volj. Niti za tekoče potrebe nc zadostuje naraščaj "finejših" razredov; človeštvo se pa množi, družabni organizem kakor vse življenje postaja kompliciranejše javljajo se nove kulturne zahtevi*, potreba duševnega «lela je o«l dne do «Ine večja.
Življenje v jasnih višavah naše družbe ni krepčilno. Kakor jc splošno dokazano, da propadajo stari aristokratični rodovi, tako se. kaže degeneracija tudi v novi. denarni aristokraciji, le «la je tukaj še hitrejša. Prvi parveniji ki so se iz njžav povzpeli na vrhunce bogrtstva. so morali imeti razun brezobzirnosti, brezvestrto sti in sreče vendar še kaj delavne eneržije v sebi. V njihovih potomcih, ki sedajo takoj na gotov«' kupe miljonov, je ni več o
okusili, in ta reč jim je popolnoma tuja. Le toliko se jim zdi, da je v delu nekaj umazanega, in za to ga zaničujejo
Dosti je velikih ^bogatinov v Ameriki; kje se je izmed njih porodil genij ali pa .vsaj znaten ta lent? Pred iiidustrijsko komisijo srno videli, kakšne uboge figure so to, čim zapuste borzno dvorano in salonski parket. Kje jc dal kapitalistični razred Ameriki le enega resnega učenjaka, umetnika ali pisatelja T
Ako bi bila kultura bodočnosti odvisna o«l sil, ki prihajajo iz ka pitalističnih kr«>gov, bi ji takoj lahko zapeli de profundis. Osveževati jo morajo neprenehoma «lo-ileci iz nižjih slojév, in če se za pre ta rezervoar, nam zmanjka v kratkem «'asu «luševnih delavcev.
Morda so šle take misli po glavi temu in onemu kongi-esniku. Saj niso tako mistične, da jih ne bi bilo mogoče iztakniti. Setnpa-tje se je uie«l mnogimi mor«la našel tudi kateri, ki je iz gnusa ob nesramnem izkoriščanju otrok glasoval za zakon.
Večina gotovo ne. Marsikdo je dejal 41 yes" celo proti svojemu nagnenju. Največ jih je glasovalo za zakon zara«li tega, ker jih je bilo sram.
Ta zakon se brez fraze lahko smatra za socialističen uspeh. So cializem obsoja izkoriščanje otrok iii je zato na vsej fronti vodil boj proti otroškemu «lelu. Socialisti so zbirali statističen material, agi tirali so na shodih, zanašali so boj v unije, polnili so svoje časopise s članki in argumenti proti otroškemu delu, kjer imajo za stopatvo, so njih poslanci v legis-latuiah delali v tem smislu, do-kler ni bila javnost tako upozor-jena na to točko, «la so se zat'eli zanje zanimati industrijski nadzorniki in «ln so posamezni meščanski listi iz konkurenčnega strahu tupatam sledili.
Sram je bilo kongresnikov, «la bi se bili javno pokazali prijate I je otroškega izkoriščanja, zato je zakon dobil večino.
Ali 44 junakov se je našlo, ki jib ni bilo aram. Glasovali so pi;oti zakonu, četudi so kristjani. .Iczusove besedi pač razlagajo na svoj način in jih «lopolnjujejo: Pustite male k meni priti, «la mi bodo «ielali profit!
fttiriinštirideaet jih je bilo.'Ko
Garriaonu pismo, v katerem pravi:
"Ne jsz ne kdo iz mojega častniškega štaba nima kakšnih stikov z Ameriško legijo Mr. Roosc-velt ni prav nič razpravljal z menoj, ampak kakor sem slišal z bivšima vojnima tajnikoma Stimso-noiu in Dickinsonom ter z nekdanjim mornariškim tajnikom Mc-yerjem."
Kavno na generala Wooda pa so ae skliccvali preroki Ameriške legije. • Treba im je bilo avtoritet, da bi napravili v javnosti čim večji vtisk, a vse le zato, da bi ijnel Roosevelt zopet nekoliko reklame.
Kdor je prvi Čas morda verjel, da tiče za legijo kakšni resni nameni, mora se«laj spoznati, «la gre za Roosevcltovski humbug, kakršnih je Amerika že dovolj doživela. Kakšni so kupčijski nameni tega humbuga, je pa drugo vprašanje. Gotovo je pač, da ao profitarski nameni vmes. Zastonj se ne bi tako bobnalo in trobilo.
pažati. Očetje so imeli iz svojih J liko bi jiji bilo, če ne bi bilo so-ladib let vsaj še nekaj pojma, eializma in njegove agitacije?
Ameriška legija.
Pred kratkim se je pričela v A meriki bučna turška godba: na vseh koncih in krajih je donelo: Buni, bum, bum, čineinčin!
Kaj se je godilo velikega in \ až-
nega?
Ameriška legijo so ustanavljali. To naj bi bila nekakšna posebna, nova armada poleg stalne vojske in milice. Izgledali j«' povsem kot nekakšna privatna armada, ali njeni agenti so ji vendar hoteli dati nekakšen oficielen značaj in so pripovedovali po časopis ju, da stoj«' za tem gibanje najvišji armadni častniki ter sedanji in bivši vojni in mornariški ministri.
Četrt miljona do tristotiso«" mož naj bi štela Ameriška legija in po zgledu evropskih doiiji^bmijc'v naj bi v prvi vrsti sprejemala ke može, ki so že služili v milici ali v stalni vojski.
Vsakemu pametnemu človeku je morala biti ta propaganda o«l vsega začetka sumljiva.
Mi nismo zagovorniki nobenega oboroževanja. Ali s stališča neso-cialistične ameriške vlade bi razumeli, če bi — kakor je Wilson naglašal v svojem znanem sporočilu — kaj storila za povečanje milice. Saj bi bil že čisto vojaško največji nezmisel, ako bi imelo vojno vodstvo v resnem slučaju «>-praviti z najraznovrstnejšimi oblikami in organizacijami, in bi med njimi imela privatno armado, o kateri pravzaprav živ krst ne bi vedel, čigava je.
Gotovo se dobe ljudje, ki gredo prostovoljno pod puško. Saj ne bi Anglija drugače sploh dobilirrvo-jaštva in Amerika tudi ne. Ali zakaj naj bi se taki ljudje vabili v nekakšno novo legijo, če lafiko
vstopajo v milic«)? So li morda' med ameriškimi miljarderji taki veliki patriotje, «la bodo v legiji bolje skrbeli za vojak«- kakor v voj ski in v milici? . . . Prvič ne verjamemo tega, ker s«) ameriški kapitalisti v teh ozirih preveč znana tlružba. (V pa bi jim bila 'obrani ba dežele" res tako pri srcu, «la bi hoteli položiti vsako leto par mi ljonov "na oltar domovine", bi lahko v«'liko bolj enostavno dali «lenar vladi, ki ima anna<|ne zad«'-ve v n>k-ab in organe, ki nazadnje mcrnla vendar kaj več razumejo o vojaških rečeh kak«»r finančni baroni.
Ali po našem mnenju s«' ni treba veliko ukvarjati s to skrbjo, zakaj doslej s«' kapitalisti ho vedno upi rajo pla«v,evanju davkov, in to jc vendar denar, s katerim s«' tudi brani domovina in vzdržuje voja-štvo.
No, vsaka uganka se reši preja-lislej; zagonetki Ameriške legije pa ni bilo treba dolgo čakati na re šitev. Danes je že skoraj popolnoma jasno, da stoji za vso to veliko rečjo tako rekoč ena sama os« ba, namreč On, univerzalni ženij, največji vojak fn junak Amerike, Te-di Roosevelt.
Državni vojni tajnik Garrison nima nič opraviti s to rečjo. A on bi moral biti prvi, če bi imela stvar kaj oficiqlncga značaja. Vsi častniki na odločilnih mestih s« odrekajo očetovstva te legije. In nazadnje dobiva Roosevelt klofu te še od svojih nekdanjih tovarišev.
General Leonard Wood, s kate rim je bil Roosevelt na vqjni i. Španijo na Kubi, je poslal tajniku
če bi ljudje bili konji!
dnega stanja. Nekateri so resno oboleli.
Trtd>a je bilo šele posebnih sklepov iu ukazov, da ¿o ae usmiljenja vrednim žrtvam odprla vrata nekaterih bolnišnic, kjer dobiva« jo te leke v vedno manjših množinah, dokler se jih ne o«ivadijo popolnoma.
Zakon je dober. Ali najboljši zakou more le tedaj dobro učinkovati, če sc 4>ainetno izvršuje; ako bi bili gospodje, ki so ga sklenili, pomislili na to in pravočasno poskrbeli, da bi se preprečile slabe jiosledicc, bi se bik) lahko rešilo nekoliko življenj. -
proti smrtni kazni.
Lepo je urejen kapitalistični svet, ali «lo popolimsti mu manjka vendar še nekoliko malenkosti.7 V Ameriki je se«laj obžalovati, «la niso lju«lje enaki konjem. Naj se obrača kakorkoli, na vsak način je to pomanjkljivost.
S konji se delajo sedaj «iobre kupčije. Vojske potrebujejo te živali za kavalerijo in artilerijo ter za vožnjo. Na vojni pogine mnogo konj. Namesto njih je treba kupiti druge. V Ameriki je «lo-sti konj; za Rusijo je Amerika v tem oziru najlmgatejša dežela, ker je teh četveronožcev v Zedi-njenih državah skoraj toliko kolikor lju«li. Pravijo, «la j«» bilo od začetka vojne prodanih 750,000 k«>nj v Evropo in «ia jih bo tr«'ba skupaj najmanje 1,250.000.
Konji so «Iragi, zlasti ka«lar so tako nujno potrebni kakor v času vojne.
V Ameriki imaitio tu«li okrog 7 miljonov brezposelnih ljudi, ne-vštevši tiste, ki jim ni treba delati. V časih ameriške revolucije «o razni nemški knezi, vladajoči grof Friderik hesen-kasetski^ grof Ha-nau, brunšviski, waldcški, anbalt-zerbški in ansbaški knez prodajali angleški vla«li svoje državljane. Ilesenški vladar je zaslužil pri tej kupčiji po 400.000 kron na leto.
Kakšen business bi bil to, če bi bilo sedaj mogoče pro«lajati ljudi kakor konje za vojno! Lahko bi se ustanovil nov trust za ta poael in v najkrajš«'in času bi lahko zaslužil milja rtle ... In to nI mogoče! Kako se more trditi, «la je kapitalistični svet že dovršen?
Na «Irugi strani — st« li žo ktlaj slišali o demonstraciji brez-poseltiih konj? Ste li k«laj čita li, «la jc storil konj samomor za-ra«li bede? Ako nima brezposelni «lelavec 5 centov, ne ve, kam naj gre spat, pa če j«' zima taka, da mora zmrzniti na prostem. Konj pa ve, kje j»- njegov hlev in ne potrebuje 5 centov. Konju ni treba skrbeti za zajtrk, za kosilo in za večerjo. To je gospodarjeva briga.
Marsikateri d«'lavec lahko zavida konju.
(V bo voznik prebrutalno švrk-nil po konju, bo policija branila konja, ('e izčrpa kapitalist delav-eu za«lnjo moč, ga ne brani nobena ^policija. Ampak policijske gorjače udrihajo po glavah, če po-kaž«'jo delavci na ulici, «la sc jim v tej sveti kapitalistični družbi slabše g«xli kakor konjem.
lllinoiški guverner Dunne je priporočil državni legialaturi, naj «Mlpravi smrtno kazen, ft-ed kratkim je še sam potrdil tako obsodbo; Smith je bil obeaen, ker je lani umoril neko štiriletno dekletce.
Dunne pravi, da ječa ravno tako učinkuje kakor smrtna kazen in «la se z zadnjo ne doseže omejitev zločinov. Do leta 1913 jo šest držav odpravilo smrtno kazen in tam je manj umorov kakor v Illinois. V tej državi se je zgodilo leta 1910., skoraj sto let po uvedbi smrtne kazni, 651 umorov, v \Visconainu, kjer je ta kazen o«lpravljena, pa relativno za polovico manj.
To so argumenti, s katerimi so socialisti že davno bojujejo proti legalnemu umoru.
Guverner Dunne pravi*
"Hladnokrvna izvršitev te kazni v imenu in v obliki zakona je brutalna in žali čut vsakega javnega uradnika, ki je udeležen pri izvršitvi, vštevši porotnike, ki določijo kazen, sodnika, ki izreka obsodbo, guvernerja, ki odreče pomiloščenje, šerifa, ki nadzoruje izvršitev in bednega neznanca, ki pi<ereže vrv."
ženialna mestna uprava.
slabe posledice dobrega zakona.
Dne 1. marca je stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje prosto pro«lajo narkotičnih lekov : Morfiuma, heroina in kokaina. Zakon je bil dober, ker zahtevajo te zapeljive «Irogerije strašne žrtve. In v Ameriki se je njih u-živanje že tako razširilo, kakor svojčas opij na Kitajskem. Ce je prav, da se no sme ciankali ali strihnin proHto prodajati, je tudi prav, <la se take reči ne dobe br«'z zdravniškega predpisa.
Ali uvedba zakona je zahtevala še večje žrtve kakor uživanje narkotika. Kdor se jc privadil morfinu ali kokainu, pa se mu to /.«Iravilo nenadoma «nltegne, pride lahko hipoma telesno na nič in živci mu toko oslabe, da nekateri zblazni. Nekoliko žrtev o-menjenih lekov se je prve dni u-bilo, ker niso mogli nikjer dobiti zdravila, kateremu so se privadili in niso mogli strpeti svojega be-
Nekako pred dvema mesecema so opazili ehicaški veliki časopisi na cestnih žel«'znicah grdo nespodobnost, o kateri pa že «lavno čivkajo vrabci. Družbam cestnih železnic je namreč ogromen profil prvfc. udobnost občinstva pa zadnja skrb. Chieago je veliko mesto in malokdo ga pozna tako natančno, da bi vedel za vsako u#i lico, za vsako križišče, za vsako mesto, kjer je treba prestopati na drug voz. Mar je to upravi cestnih železnic! Ako se ne spoznaš, se lah k o zapelješ, da blodiš cele u-re, preden se moreš orientirati. S prestopnimi listki imaš vsak-hip lahko sitnosti. Če se hočeš voziti zjutraj v mesto ali pa po 4. po-poldne iz notranjega mesta, mora biti Sreča že zelo zaljubljena vate, da «lobiš «edež; vesel bodi, če moreš tako stati, da ti drugi ne stoje na kurjih očesih.
Meščanski časopisi s Tribuno na čelu so torej nastopili za "Stnapbangerje.' Mestni očetje so to čitali, in ker je čas volitev, so spoznali, da bi si tu lahko napravili nekoliko rek'ame. Večina volilcev. se mora voziti po cestnih železnicah. Ali družbe imajo denar; njim se tudi ni dobro zameriti.
Nekaj «-asa so modri Abderiti naporno premišljevali, nazadnje ro jo pa pogruntali; Storili jo sklep in iztlali so ferman, tla morajo dati cestne železnice vsakemu pasažirju na razpolago sedež; izvzete so le ure navala zjutraj in zvečer.
Izdali so torej atrogo naredbo, da — lahk«^>Sie ostane pri starem. Kajti ksdar ni prometa, ni nobena umetnost dobiti sedež. — Ampak kadar se vozijo ljudje na delo in z dela, bi bilo treba poskrbeti za «losti vozov.
Mestni mngnati v Chicagi si najbrže mislijo, da si delavci lahko pomagajo, če se odpeljejo dve uri pozneje na delo in dve uri prej iz tovarne.
v Ali j>a naj si kupijo avtomobile.
kapitalizem žanje.
Cambria Steel Co. v Johnston, Pa., je dobila od ruske vlade naročilo za 46 000 ton jekla za izdelovanje šrapnelov. Denarna cena naročila, ki je deloma že is» vrš«ino, je dva milijona* dolarjev. Pred kratkim je odposlala Cambria Steel Co. 16000 ton bodiča-ste žice v Rusijo.
Komu se izplačuje vojna?
"Veliki dnevi".
Z vsemi zvok» reklame napovedovani "chicaški dnevi" so ini-mli. Marsikdo izmed onih, ki so bili zbrani na shodu za ustanovitev 41 Slovenske Lige" in na Po-točnjakovem sestanku, kateremu so s tedijevsko širokoustnostjo dali bombastično ime "Jugosla-venski na tod ni sabor", je gotovo prepričan/da so bili to res veliki duevi in da je široko tekoča reka fraz v resnici porodila kaj velikega.
No, če bi bili storili gospodje karkoli zdravega in pametnega za boljšo bodočnost Jugoslovanov, bi mi pozdravili tako delo in bi ga vsaj indirektno podpirali Kajti da bi bila direktna podpora nemogoča, smo že naprej slutili, ker se gloobki prepad med šovinističnimi gesli in socialističnimi nazori ne da zasuti.
Ali način prireditev in končni uspehi so taki, da smo še mi kljub svojim majhnim pričakovanjem razočarani.
Shod za ustanovitev 4'Slovenske Lige" je bil aranžiran kakor kakšen zakoten konventikel in v vsej priredbi je bilo potno neod kritosrčnosti. Po časopisih so predlagatelji pozivali vse, ki se zanimajo za stvar, naj se udeleže shoda. Ali komaj je bilo poveda 110, da bo sestanek v 44Little Bo hemia;" živ krst pa ni mogel izvedeti, kdai da bo, še manj pa so bili znani kakšni drugi podat-ki.
Ko so se po dolgem čakanju aranžerji prikazali, je bilo prvo, kar so povedali, da žele ostati lepo sami meti sabo, ter so milo prosili občinstvo, med katerim je bilo precej naših sodrugov, naj zapusti dvorano.
Kajpada sme vsakdo zborovati med štirimi stenami; ali tedaj ni majo gospodje pravice govoriti o zborovanju in o organizaciji vsega naroda.
Ostali so med seboj. Scle popo-ludne je bilo nekoliko trenutkov javnosti, ki pa v oni mali dvoranici ni mogla biti velika. Tukaj sta sodruga Zavertnik in Ertbin Kristan razložila stališče, na katerem stoje jugoslovanski socialisti
Neki gospod Trošt, ki je sipa v svojem govoru stare fraze, žt davno popolnoma brezpomembne, f je dejal, tla bo drugi dan javen shod, na katerem bo predložen program Lige, ki bo dotlej izdelan. Pripovedoval je tudi. kako da bo revolucionaren in demokratičen ; ali to je bilo postransko— kakšen je program, bi se že pokazalo takrat, kadar bi bil objavljen. Glavno je to, da je napovedal javen shod in še posebno naglašal, da bodo socialisti tam Imeli priliko za kritiko.
Predaedništvo ni z nobeno črto oporekalo Troštovi napovedbi; vsakdo je moral biti torej prepričan, da bo res drugi dan javen shod z debato o programu.
Konstatiramo, da ni bilo tega javnega shoda nikjer in nikdar Vse pripovedovanje po njem je bilo zaman.
Pač pa se je pričelo drugi dan "jugoslovansko zborovanje" v hotelu La Salle. To je vsaj fina hiša.
Značilno je, da se uredništvu 44 Radničke Straže" ni dovolil niti poročevalski prostor na tem 44obče narodnem" zboru. Ravno tako značilno je, da so pričeli svoje 44delo" z nekakšnim cirilmeto-dovskim očenašem. Tudi predsednik je bil pop — don Grškovič. Da so se tukaj prodajale fraze na debelo, ni treba posebej omenjati. V tjredo večer pa so imeli v finem hotelu banket — kuvert za dva dolarja in pol.
Rezultat vsega zborovanja in navdušenja je sledeča resolucija, ki so jo sklenili in objavili:
44 Predstavniki Jugoslovanov iz Avstro Ogrske, ki žive v Zedinje-nih državah severne Amerike, zbrani dne 10. marca 1915 na zboru in dogovoru v mestu Chicagu . države Illinois, izjavljamo:
Hrvati, Srbi in Slovenci so en narod, obeležen z enim jezikom, živeč pod raznimi imeni in v mnogoštevilnih krajinah jugovzhodnih krajev avstro ogrske monarhije, kraljevine Srbije in kraljevine Črne Gore.
Njih skupni naslov je Jugoslovani.
Jugoslovani avstro ogrske monarhije, v kateri vladata dva naroda, Nemci in Madjari, trpe in
stradajo v popolnem sužeustvuJ Političnih pravic ne uživajo nikakršnih, gospodarsko so do skrajnosti izrabljani in izsesavam, v kulturnem razvoju ovirani in odbijani, nacionalno uničevani, socialno potlačevaui in zapostavljam.
Tega stanja nočemo več prenašat^ če hočemo ohraniti svojo narodno individualnost in obstanek.
Svoja edino rešitev vidimo v osvoboditvi od teh razmer in v pretrgan ju vsake zveze z avstro-ognsko monarhijo, a svoj zagotovljeni obstanek, razvoj in napredek gledamo le v edinstvenem državnem organizmu vseh Jugoslo vanov sedanje avstro-ogrske monarhije in kraljevine Srbije, ln povrhtega želimo zedinjenja vseh jugoslovanskih pokrajin avstro-ogrsk* monarhije in kraljevine Srbija * »"»o državno celoto.
Zato se z zaupanjem obračamo do za\^zniskih držav, ki skupno vodijo vojno za osvoboditev podjarmi jenih narodov, z gotovim pričakovanjem, da bodo resno računale tudi z nami Jugoslovani in od svoje strani storile vse mogoče, da pride res do ustvaritve teh naših opravičenih in edino rešilnih želja in teženj in s tem, ob ustanovitvi razmer na jugu, tudi do ravnovesja mednarodnih razmer v K v ropi."
To je torej vse. To je oficielni in 44historični" dokument, s katerim lahko računamo in ki 44rešuje Jugoslovane." Pozna se mu. da je 44diplomatičen," saj govori celo o ravnovesju Evrope, o tem starem švindlu vseh strokovnih diplomatov.
Ali to je obenem dokument, ki uničuje vse upanje nekaterih optimistov, da bi se naši frazerski šovinisti k<laj naučili res demokratično misliti in da bi bilo kakršnokoli sodelovanje z njimi mogoče. Ta resolucija je nepopačen izraz tistega starega, zarjavelega lažinacionalizma, ki je prinašal narodu, vedno le razočaranja in nesrečo.
Utemeljena pa je resolucija na lažeh, katerih ne more noben socialist molče sprejeti, in obenem si dovoljuje trditve, do katerih ni bil ta zbor nikakor opravičen.
Resolucija izjavlja meni nič tebi nič, da so Jugoslovani en narod, obeležen z enim jezikom. Kdo je dal chikaškermi zboru pravico, da to trdi?
Mi nismo narodni separatisti. Pisec teh vrstic smatra zedinje-nje Jugoslovanov za cilj ter upa in verjame, da pfide ob svojem času tudi do skupnega književnega jezika. Zdi se nam iz mnogih razlogov, da je to za kulturno t>o-dočnost Jugoslovanov potrebno.
Ali nihče nima pravice oficiel no trditi, da «ino že enoten narod in da imamo skupen jezik, dokler so to le neuresničene želje, o katerih tudi še nihče ne more reči, na kakšen način se uresničijo. Kajti če se uresničijo, se bo to moralo zgoditi po naravnem razvoju, ne pa na komando. Razvoju se lahko izgladc pota, bodočnost se lahko sistematično pripravlja, ampak noben diktat kakšnega chicnškega odbora ga ne more nadomestiti in povzročiti, da ne bodo Slovenci jutri pisali slovensko in Hrvatje hrvaško.
Vidimo torej, da s«- ponavljajo ponesrečene metode ilirizma, in namesto da bi se začelo premišljeno, smotreno delo. se kakor namenoma poostruj<yo nasprotja.
Ali če je to otročarija, seveda škodljiva otročarija, je to, kar sledi, že nekaj druzega.
Pravijo, ,da vladata v Avstro-Ogrski dva naroda : Nemci in Madjari.
To je laž, proti kateri je treba brez ovinkov protestirati. Če divja v Avstriji nacionalni šovinizem, ne bomo molče gledali, da se zanaša narodno sovraštvo še med ljudstvo v Ameriki. Prav s to lažjo kažejo šovinistični špekulanti, da jim gre res v prvi vrsti za to, da bi zatrli razredno zaveat v de-lavakem ljudstvu in ovirali njegov solidarni boj proti kapitalizmu.
V Avstro Ogrski ne vlada noben narod, tudi ne Nemci ne Madjari. Kdor ae upa tako oblastno govoriti o avstrijskih razmerah jih mora tudi poznati. Nemški in madjarski narod je enako zasuž njen kakor vsi narodi; nemški delavci se etnako obupno bojujejo s
svojimi zatiralci kakor slovanski ali italijauski. Policijske sablje sekajo po glavah nemških delavcev na Dunaju kakor po čeških; avstrijske puške so streljale na nemško ljudstvo kakor na slovensko in italijansko; grof Tisza je tlal v Budimpešti po vseh vogalih namestiti strojne puške in je sklical regimente iz vse dežele v glavno mesto proti madjarskim delavcem, kar so zahtevali volilno pravico.
Na Avstro Ogrskem vlada kapitalistično, monarhistično birokra-tična kasta, in ta je mednarodna.
Zakaj, gospodje resolucionisti, se ne upate tuga povedati? Ali se bojite zameriti kraljem in carjem, ki so enaki tirani in enuki slabo-tneži kakor Francjožef?
Niso li poljski poslanci, izvzem-ši socialiste, od nekdaj člani vladajoče večine v avstrijskem državnem zboru? Niso li bili Cehi že ministri ?
Kranjska dežela je nekoliko avtonomna. Ne zatira li vladajoča klerikalna stranka, ki je vendar slovenska, slovenskega ljudstva na Kranjskem?
Hrvaška ima obširno avtonomijo. Kaj niso bili.člani Khncn lle-dervaryjeve. večine, takozvani madjaroni, Hrvatje? Niso li sami dvajset let zatirali hrvaškega naroda? Niso li bili sami Kakott» czay, Raueh, Tomašič Hrvatje? Ni li bil kraljevski komisar Čuvaj lirvat? Irt sedanji ban baron Skerlccz, kaj ni Hrvat?
Ne, g<*spoda! Vaše nacionalistične hujskarije so sicer zelo poceni, ali nepoštene so. Kdor pa ho-čo pomagati narodu, mora povedati resnico.
Seveda, iz resolucije je razvidno, da hočejo gospodje klečeplaziti pred Jurjem in Miklavžem; in potem imajo v Belgradu svojega Petra, pa jiiu je neprijetno pred kronami povedati resnico, kajti dinastije imajo vendar le skupne interese.
Prav to pa je hazardna igra, proti kateri se bojujemo ves čas. Obračajo se do zavezniških držav in to raztrobijo urbi et orbi. ln če zavezniki le ne zmagajo, bodo v zagati, ker na ta'slučaj niti v sanjah ne mislijo in če se zgodi, na kar niso računali, ne bodo znali reči ne bev ne mev.
Pravijo, da vidijo odiuo rešitev Jugoslovanov V tem, da se pretr gajo vse vezi z avstro ogrsko mo narhijo. Iti gospodje niti ne slutijo kakšno klofuto dajejo s tem svojemu narodu. Če zavezniki m zmagajo, nas mora torej brezpogojno hudič vzeti. Tako smo za
1 y
nič.
Ali sploh zaslužimo, «la smo na svetu, če smo take mevže, da moramo poginiti, ako nas ne rešitn Miklavž in Džordž? Kar ni sposobno za življenje, to priroda po-mendra.
Mi pa ne sodimo svojega naro da s tega prokletega solzavega stališča. Mi ne verjamemo, da je na vsak način treba lizati pete, če ne Francjožefovih pa Miklavževe. Mi verujemo v življensko moč svojega naroda tudi tedaj, če postane Vilček kajzer vse Evrope.
Ali če ae dela politika, je treba računati z vsemi slučaji, ki so mogoči. Hazardni igralko nI po litičar. Jaz želim, da se razleti Avstrija na kose; ali računati nio-aani tudi s tem slučajem, da se to ne zgodi, celo s slučajem, da se utrdi.
A kaj znajo gospodje povedati za slučaj? Kaj bodo storllt v tem slučaju? •
Nič! Tedaj smo po njihovem računu izgubljeni.* Tedaj bo znal Grškovič nad Jugoslavijo zapeti: I11 paradisum eam deducante, angeli, i sa Laza rom, nekad ubogim pokoj imala vjokovječni!
Združitev. Jugoslovanov je lep cilj. Pozdravljam ga. Če je mogoče kaj poštenega storiti zanj, storim. AJi čo sedanja vojna ne prinese tega cilja, se ne bom zjokal nad truplom svojega naroda, temveč bom delal za bodočnost.
No, gospodje nam prihajsjo v svoji rcsoluciji zopet z infsmno lažjo, da se bojujejo zavezniške države za osvoboditev podjarm-Ijenili narodov. Kajpada! Rusija se bojuje za osvoboditev Poljakov, Fincev, Malorusov, Georgij-cev, Armencev, Tatarov i. t. d., Anglija za osvoboditev Indijcev, Burov in Egipčanov, Francija za osvoboditev Tunisa, Alžirn, Ma-
roka! K ing George in batjuška rahel j komaj čakata, da boste mogla odložiti krono in postati koristna člana Človeške družbe!
S takimi podlimi lažmi hpčejo v svoji resoluciji krmiti potrpež Ijivi narod, pa se še drznejo v a biti vse stranke na sodelovanje.
Ne! S tako družbo je vsako sodelovanje nemogoče. Noben odkritosrčen socialist ne more podpirati takih laži iu jih potrditi s svojim sodelovanjem.
Naša naloga je na drugem polju. Mi verjamemo, da bo imel pri sklepanju miru lK'sedo socializem. Več zaupanja imamo v c-nega samego Guesda ali Vander-velda kakor v vso rajdo kroua-uih pijavk. Iti govorili bomo tam, kjer se lahko govori resnica in kjer ni treba klečeplaziti.
Pravi interesi jugoslovanskih delavcev pa so v tem, da se tru-monia pridružijo socialistični stranki in si tako povečajo vpliv v internacionali, kjer bodo med svojimi ljudmi in kjer ne bo treba delati komplimentov pred tro-ni iu pozlačenimi fraki.
CARRANZA ODGOVARJA.
Državni tajnik Bryan je poslal predsedniku Mehike Carranzi tako ostro noto, da jo je vse kapitalistično časopisje, ki jo je seveda objavilo dobesedno, imenovalo ultimatum. Sicer ni bila tako impertinetna kakor znaul ultimatum avstrijskega grofa Ber-chtolda, ali bil je vsekakor resen spis in marsikateri kapitalist je že upal, da dobe bojrte ladje, ki so odplule proti jugu,- krvavega opravka. Prišla so tudi poročila, da zapuščajo tuji poslaniki Mexico City, pisalo se je o skupni intervenciji severne in južne Amerike, dišali! je po smodniku in krvi.
Carranza ni dolgo čakal Poslal je svoj odgovor naravnost Wilsonu. V njem je dejal, da je laž, če se govori, da ščuje general Obregon stradajoče prebivalstvo proti tujcem in da brani dovoz živil v glavno mesto, temveč ga pospešuje, kolikor je le mogoče. Sicer pa svetuje sam tujcem, da odidejo v varnejše kraje dežele, dokler ne nastanejo v mestu normalne razmere.
V Washington!! so se duhovi tudi že nekoliko pomirili. Pravijo, da je Wilson nasproten vojaški akciji in da zavzamejo ladje pred Vera CruZem pričakujoče stališ-tc kakor v Huettovem< slučaju.
Zdi se nam, da bi bilo pametnejše, če bi bili v Washingtonu od začetka ohranili mirnejšo kri.

Zimski kašelj —
kateri m ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega »ta v sled kateregakoli vzroka zanemarjali — »a lahko hitro olajia in bolnik »pravi 10-pet k zdravju, ako M upoiabi
Severa's Balsam for Lungs
(Savarov Balzam za Pljuča). Njegovo teblno vrednost je izkazal v mnogih tacih »lučajih. Sledeči je eden izmed tah:
"Mol* mala Mor k* J« Imeli» kafelj t* <«t sime. Dali ■1110 JI Severov lUUmii aa Pilufa in ko »mo porabili dve kteklenlol. 1« katelj popolnoma izginil. Mi Imamo Severov« Pripravke vedno pri roki iu ti ao Severov Kegulator, Severov ¿ivljenakl Hal/ara. Severov Nervo-ton, severov Zeioiitnk crenfe<-. Severov« Jetrne krogl-Jice in Seveiuvo Oothanlako Olje V«i ti ao il borni pripravki."	Jonephlne Ratajciak.
ti E. StanUMi St., Iludaoii. Pa.
Zapar kašelj,
c» lov akt k atol). vnetje aap-aika. hnpavoat ln tla v ino poakmlte Severov llaiaaai
sa PIJuía.
t 'ena t& la BO rento v.
Ako ete ae prehladili.
poakoaile Savers'* Cold ami Urtp Tableta iSevevo-v6 Tablete aoper prnltiad
ln hrt po).
Cena K œntov.
Spomladanski opahkl,
In enake er befe koine bolean! lahko hitro in uapeft-no odpravi Severa'a Skia Ointment (Severovo Mazilo aoper kotne boles ni.)
( «na bO nentov.
Se vero ve Pripravka
Imajo naprodaj lekarnarji
vaepovaodi. Zahtevajte Severova. Ako Jih ne morete dobiti, aarotijte Jih od
W. F. SEVERA CO., C"1S
RAPIDS IOW M
:
»♦♦ee»♦»♦»♦»»»»»»»»»o»»»»»»»••Mtsgm»
J^ADAR potrebujete druŠtveoe potrebščine kot zastave, kape, rt-galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete z a» ton j. -:- Vae delo garantirano. ♦	oeooo..................................
i Edini slovenski pogrebnik |[
|!	MARTIN BARETINČIC	!!
i! »24 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA. !!
Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete ] enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste ae prišli.
jos. slabe:
216 So. Geneaee Street	Tel. 302	Waukegan, Illinois
HOMATUE Z NEM&K0 LADJO.
V Nevcport News. Va., je priplula nemška križarka Prinz Ei-tel Friedrich, ki je tekom vojne potopila v Tihem Oceanu veliko število < urnikov. Kako je prišla ladja v južni Atlantik, ni znano. V ameriške vode je bila baje prignana od angleške bojne ladje, ki čaka nanjo, da jo napade, kadar zapusti luko oziroma ameriško votlo v je. Na krovu ima ¡126 francoskih in angleških vojnih jetnikov, pobranih s potopljenih ladij.
Križarki bo dovoljeno, da o-atanc v ameriški luki, dokler ne izvrši najnujneših popravkov, da more tnlpluti na morje. Ako ne bi tedaj zapustila ameriških votla. bi morala ostati do konca vojne internirana.
Ali ameriška vlada ima s Prlnz Hitel Friederichom še drugo sitnost. Nemška križarka je namreč potopila tudi ameriško trgovsko ladjo Wjlliam P. Frye, ki je odplula 6. oktobra iz Seattle, Wash., v Queentown na Anglel k eni in je bila baje nakreana z 21-tom.
Vladni krogi mislijo, tla nemška križarka ni bila opravičena potopiti ameriško ladjo, ker se pšenica ni mogla smatrovati za kontraband. V tem slučaju bi morula Nemčiia povrniti škodo.
Diplomatično obravnavanje tej zadevi je že uvedeno.
ŽENSKE ZA MIR
TTolandska kraljica Viljemina je povabila Miss Jane Addams ki jc v Chicagi znana kot vodi-teljiea TIull bousa, da bi se kot zastopnica ameriških za mir vnetih žensk udeležila splošnega zborovanja žensk iz vs/»li nevtralnih dežel, ki naj bi se vršilo sredi aprila v Hagu. Ta konvent naj bi se posvetoval o sredstvih, s katerimi, bi bilo mogoče doseči mir.
Sedaj je čas!
FARME Zemljišče za FARME
v Wisconsin in Michigan
Na farmi zamorete postati samostojen in neodvisen gospodar, zasigu-riti si boljšo bodočnost in preskrbeti sebi in svoji družini boljše življenje kot zamorete doseči v zaduhlih tovarnah, nevarnih rudokopih in velikomestih, kjer je brezposelnost na dnevnem redu.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v eni ali drugi teh držav in v kratkem bodete sprevideli, da ste napravili prav. Mi lastujemo nad sto tisoč akrov dobre in rodovitne zemlje poleg prijaznih mest in trgov, šol, železnic, cerkev, trgovin i. t. d., kjer sc nudijo vsakemu vsakovrstne ugodnosti ki jih farmar potrebuje. Dobro podnebje, zdrav in Čist zrak, izvrstna in zdrava voda in prijazen svet.
Zemljo zamorete kupiti sedaj še po j ako nizkih cenah in izvao-redno ugodnimi pogoji, tako da si vsakdo lahko farmo kupi in pripo» more do dobre in dobičkonosne domačije. Poleg omenjene zemlje imamo tudi nebroj že tudi deloma obdelanih farm 11a prodaj po isto- • tako nizkih cenah in ugodnih pogojih.
Sedaj je čas da si preskrbite potrebne informacije in podrobnost» glede zemlje in farm, posebno ako se nameravate žc letos'naseliti ter s tem tim prej svoje blagostanje pospešiti. Vsa pojasnila Vam poi-ljem drage volje in popolnoma brezplačno. Pišite na:
A. Mantel
/t GRIMMER LAND CO.
133 W. Washington St.
CHICAGO, ILL.
ZAPOMNITE SI: Vsak cent ki ga naložite na farmo ali zemljo ki ste jo pri nas kupili vam nosi najmanje 10 odstotkov obresti, ne-vštevši skupička ki ste ga za svoje pridelke prejeli.
Miss Addams je na poti v New York, Washington in druga mesta ter agitira za številno udeležbo ameriških žena.
Priznavamo, tla je namen dober; ali težko jc upati, da bo ženski kongres ob splošni vojni pijanosti kaj dosegel.
FERDINAND BURO.
V Monakovem na Bavarakem jc 12. t. m. umrl Ferdinand Burg. 51 let atar. Zadnjikrat so Časopisi imenovali njegovo ime v poročilih o pogrebu avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda. Tam kjer so se prenehslc večje dvorne slovesnosti, se je prikazal
poleg bleščečih uniform tudi mož v navadni črni obleki Ferdinand Burg, brat v Sarajevu ustreljenega nadvojvode. Nekdaj se jq sam imenoval nadvojvoda Ferdinand Karol jc mogel poročiti hčer profesorja (^zubra, jc odložit natlvojvodstvo iti postal "navaden" meščan.
Iz habsburške familije jih, je že precej zbežalo v plebejsko si-vilno življenje. Večinoma so bili ravno taki! ki so imeli še kaj soli v glavi.
Biznis razum ni noben razum. Ce se obnese, pomeni za nekoga več nego more porabiti in manj za druge, ki rabijo.
PR O L KT A K Kt
ADVKRT18KMKNT
SLOV. DELAVSKA
UlUMvlMbi dM 1«. aviuiU
MMB.
PODPORNA ZVEZA
Naša majska izdaja.
UkarporiraBa tt april« IHM » d ri. ri F....
'V
Sedež: Conemaugh, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik; KB AN PAVLOVCllC, bo* 705, Conemau|<h, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, K. F. D. 3, box 50, West Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVÜKK, bo* 187, Coneiuaugk, P*. Pomotai tajuik: IVAN PBOÖTOB, bo* 120, Export, P*. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 8t. Clai* Ava., Cleveland, Oluo. Pomožni blagajnik: J081P MAR1NÖIÖ, WOO Bt. Clair A*.., Claveland, O.
ZAUPNIK:
kSUHVJ VIDKIH, l»o» 523, (Joneumugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM HITTEK, 1. nadzornik, Loi-k bo* 57, Coueuiaugk, Pa. FKAN TOMAtIC, t. nadtornik, Oarjr, Ind., Tolestou, Sta., bo* 73 NIKOLAJ POVftE, 3. nad«., 1 Craib tt., Numrey UiU. N. 8. Pittaburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OOHAEK, 1. porotnik, Do* 105, Hadlejr, Kan»»». JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 l^unnan Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNOER, 3. porotnik, Oirard, Kausas, B. K. D. 4. bo* HC
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Karn, M. D., 82u2 St Clair Ava., Cleveland, Ohio.
ULAVN1 URAD v hiAi It. 48 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOŽNI ODBOR.
ftp«ndal Ivan, Coaemaugh, Pa., box 273. Uatnik Ivan, 425 Coletnan Ava., Johnitown, Pa Uabrenaja Jakob, bo* 422, Conemaugh, Pa. Hove Frank, K. F. D. 5, bo* 111, Johustown, Pa. ttuhodolnik Ivan, bo* 7hl, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, bo* 514, Coueuiaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOB ZA ZDBUSTEV SLOVEN8KIU PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem 8itar, bt» 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S D. P. WQ) Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. N. P. Martin Konda, 2858 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S P. Z. Hra.t Anton, P. O. New Duluth, Minn.,.¿lan S. N. P. J. fttetanč^ Martin, bo* 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. av. Barbare. Frank J. AleA, 4008 W. 31st 8t., Chicago, 111., ilun 8. D. P. * P. D. GerAek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., ¿lan A. S. B. P. D.
Uradno Glaailo: PKOLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena druitva, oairoma njih uradniki, ao uljudno proieni, potiljati vaa lopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •a poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresaih; ali BanAnih denarnih aakasaie, nikakor pa na potom privatnih ¿akov.
V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka f**aajkljivoeti, naj t« nemudoma nasnanijo urad glavnega tajaika, da aa v pri koda je popravi.
Franklin, Kans.
bledeča društva in člani S. D. P. f/t. ao m i v moji veliki potrebi darovali podpore. l)r. štev. 50 dol. 10.; št. 11 dol. 7.04; Štev. 7 dol. 2; št. 60 dol. 2; št. 42 dol 2; štev. 5 dol. 5; št. 40 dol. 2.65 •? 4 dol. 2.50; št. 19 dol. 2.50; št. 72 dol. 2.50; št. 49 dol. 2.50; št. 3 dol. 2; št. 56 dol 1.80; št. 26 dol. 1.55; posamezni člani društev št. 17 dol. 5; dr. 64 dol. 2.95; dr.
Delavec, Besne mer, Pa., doh 2.25; dr. 711 dol. 2.80; skupaj sem torej prejel 59.4 dol. Vaem darovalcem izrekam najsrčnejšo zalivalo. A-ko se moj položaj kdaj zboljša in bi prišel kdo od sobratov v tako nesrečo kakor jaz, bom od srca rad pomagal po svoji moči.
Z bratskim pozdravom
I^ouis Korošec,
a
član dr. Proletarec št. 50.
Cumberland, Wyo.	Ije, da bi se bolj zanimali za dr
Cenjeno uredništvo!	žavljanuke pravice, ter sploh za
Kar se tiče delav skih razmer,	delavske razmere tukaj \ A me-
ae tudi tukajg ne moremo preveč	kakor pa za evropsko kla
pohvaliti. Doslej se je sicer de-	,lJ°-
lalo še dosti stalno, ali zaslužek	Moja želja in želja vsakega zaje odvisen od prostora, prostor pa	vednega dleavea bi bila, tla bi od boaaa. In daai človek dela sko-	sedanja vojna prinesla konec raj vsak dan, ne moremo misliti	strahovladi evropejakih kronauih na kakšen prihranek, ker vlada	in po milosti božji maziljcnih neznosna draginja v vseh ozi-	krvosesov. Žal da večina rojakov
rih.
ne misli na to. Preveč ko naveza-
dva meseca imamo do prvega maja, ki je po svobodnem sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da se z.* veda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki se vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik je dan delavskega edinstva. Kakor ho delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma svitlim mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetovnega miru, in mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov načih bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih leži do bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
Vemo pa, tla je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejšo i-ronijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posrečen praznik prvega majnika.
Tudi "Proletarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. 1 Kakor že zadnja leta izide .14Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki. i e bodo nafočila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. ajtrila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
1'redništvo in upravniitvo se potrudita, da sto-rita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno iu izbra-
no bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran in poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitateljeui najbolje ustreženo.
Česar pa ne moreta storiti upravništvb in u-redništvo sama, je agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje.To jo naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih modeli, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji natega delavstva.
Upravniitvo računa, da izide slavuostne številke Proletarca
najmanje 16.000 izticov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti lak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da. torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo iu gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
Upravništvu "PROLETARCA"
4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL.
Pošiljam........ do!.......cent. za
............iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime..............................
Ulica............................
j; Mesto............................
V^WWVWVWWWWW^WMWA
Kakor je razvidno iz raznih ča- nu nekatere časopise, ki pišejo sopiaov, ho razne stranke deloma 1« za svoje interese, nikoli p« ne opešale. Namesto starih strank s. za dobrobit delavca, rodc nove, tako n. pr. avstro- Tako ua pr. če zna kak ruso-nemška in rusko - srbska. In HI kakemu gernianofjlu dobro za kakor sc je pisalo, da m» bi- moliti, je že nekaj junak« itd li Slovenci za kanonenfuter Marsikateri časopis se tudi v.Galiciji, tako je splošna evrop- «podtika nad turškimi grozovitost ska vojna za nekak eajtungsfu- mi, ki <s<> se godile pred pet sto le-ter raznim časnikarjem, ki po- ti. Rojaki, mi se štejemo kolikor «vetijo toliko prostora evropski, toliko med civilizirane narode', vojni, da človek nima ničesar či-! ki v splošnem preziramo krvno tati, če ga vojna ne zanima. maščevanje nekaterih divjih na Toliko pisanja in še takega pi- rodov. Krvno maščevanje je ne-sanja, ki rodi neslogo uied dehiv- ničnost in zločin, to mi bode vsak ci, bi po mojih mislih ne bilo tre- trezno misleči človek potrdil. Žaba. Rojaki, kaj pomeni to? Naza- kaj torej zahtevati maščevanje dovanje za 50, mogoče zu sto let. za to, kar se je godilo pred pet Misto da bi se delavci združeno sto leti! Turški vojak je šel rav (MMtavili v bran proti največjemu no tako prisiljen ter za interese .sovražniku kapitalistu, se zanima "višjih" v boj, kakor kateri iz rao za vojno v starem kraju, od civiliziranih narodov. Turku je katere bo malokateri ameriški de- njegovo življenje ravno tako lju-lavec imel dejansko korist, ško- bo, kakor kateremu drugemu. Mo do pa, naj se že izteče tako ali g oče misli nekaj več o k izmetu, tako.	da je namreč "tako usojeno."
<"'im več strank ali strančic se rodi, tem daljša je pot združenja delavcev. Delavci naj bi pomislili, da smo ravno tako izpostavljeni smrti tukaj v Ameriki, kakor ¿e bi bili kje na bojnem
Te gA pa apet ni sam kriv, ampak njegova "vera". Vere so pa vsi skupaj tako urejene, da varujejo vladarje maziljencc in kapitali ste. Ali je n. pr. katoliška bolj ša? Turški delavec proletarec je
polju. Pa nič ne zabavljamo čez	prav tako suženj kapitala kakoc kapitaliste. Nasprotno, še veseli-	kateri drugi. Pa tudi ni odgovorno »e, Č.c moremo svojo moč in	ren za grozovit ost i, ki so se go zdravje prodajati vsegamogočnim	dile pred sto in sto leti. Ali se kapitalistom v svobodni Ameri-(n. pr. mi kot. katoliki ne zgra ki.	žamo nad špansko inkvizicijo, se Za nas rojaki, bi bilo dosti bo-	iiganjem čarovnic itd. Poglejmo
malo življenje svojih pradedov, potem pa šele sodimo Turke. Nekateri dopisovalti si) tudi vzeli na piko socialiste v Nemčiji zaradi glasovanja za vojni kredit. Počakajte, prijatelji! Prva rec je, da je socijalistoni Nemčije še vseeno Ijulwa Nemčija kakor pa Rusija, «lasiravno sta obe 1«* ma-o vredni. Druga j«', «la s«> lahko tudi najbolj izobražen- včasi' moti. Tretja je pa poglavitna, «la ne moremo .so«liti, ker in* vemo, kavo se ho resnica izkazala. Naj bo kakor hoče, socialisti so edina stranka, ki rte bori za delavske interese; «la imajo pa tudi sla-bosti, teuiu pa sami ne oporekajo.
Veliko se tudi sedaj govori in piše o "Slovenski Ligi", kar bi bilo sicer vse hvale vredno, če bi bile reci v Kvropi odvisne od na>, pa iu« od velesil. Dosti je rojakov, ki se zanašajo na pomoč Rusije, in v takem tonu pi še tudi večina časopisov. Čudno! Pred kakimi šestimi meseci so še vsi časopisi pisali o barbarski Rusiji iu o ubogem ruskem narodu. Toda poglejte «lanes, kako j«- ruska vlada dobra ...
Velesie vise obetajo, izpolnijo pa navadno malo ali nič. Tako >i n. pr. Rusija imela «losti o-praviti doma, ter dat' svojemu
brezposelnih delavcev je veliko, ter ho«lij«) zaman o«l tovarne do tovarne. Kapitalizem vlada ka-| kor povsod, bosi tolažijo ljudi za drugi mesec, in tako hiti mesec1 /.a meseceiiY, tlela na vendar ni.! Kar s«- tiče evropske klavnice, je tukaj v Clevclamlu in okolici ta-korekoč velika blaznica, «ini so za A\strijo, drugi vm Rusijo iu Srbijo, in posebno danes kličejo za nekakšno ligo in «>«l#ubogmvbrez*j poselnih delavcev zahtevajo tolar in zopet tolar. Mala brzojavka je naznanila upor v Ljubljani in j Zagrebu, in gospodje v I'm-blu in v New Vorku so t«» takoj vzeli za' resno. Ak«» hočemo vsa poročila| >pr«jemati za resnična, potem že nima nobena vojskujoča se drža-i va nobenega \ojaka iu topa več. j <iosj>o<lje niso nič pomislili, ali je ivs upor ali lic, ampak kar s katoliškim popom na čelu kličejo: Le vkup. le vkup t«*žko v potu obraza prisluženl* dolarje. Kako si ti ljudje predstavljajo upor? Recimo oče je vpoklican kot črno-\ojnik, recimo v Ljubljano; sin star 14 ali 15 let b«> doma revolu-' eijoniral iu iskal, da s«- osvobodi nj«gova «ležela. Avstro-neniški poveljnik bo ukazal onemu očetu, naj strelja na sina iu ta bo moral bo če ne, bo sam ustreljen.
ljudstvu vsaj nekaj pravic. Ru	( Kdo pa bo P.v» napovedal revo-
ski narod je ubogljiv in tudi nje.	Incijo? Komu bodo poslal» to srce-
i i i-rv	no novico; Morda ljubljanskemu
ga drži vera, «la ne posveti Krv•■	,, J '
i i . i »a;: u	»Iovhucu ali lonctu Boiinven-Inku p«> milosti božji. Krvniku
i -4- i - „i,,!,,,	tnri, ah komurkoli, da pojde vse
pravim, kajti noben vladar se-	' . ; . . .A
ii i. • i ♦	skup iui (irad. Delavci, ne «lajte
danie d«»l»e ju podpisal toliko snir-	1 * . 4
, . ..i. i . • *i m:	centov za take namene, kt*r iz te tmh obsotlb, kakor batjuska Mi-1
klavž. In o«I lakega kronanega
krvnika pričakujemo Slovenci svobode ? Žalostno!
Mogoč»- mi bo k«lo rekel, «la pi še m in simpatizirani z Nemčijo, iu «la sovražim Rusijo.
Takim odgovorjam ž<- naprej
ga ne bo nič, kakor s prvimi klici ni bilo nič. Pfvi klici so bili za bedne med najbednejšimi v stari doii^tvjui; seveda so rojaki prispevali vsak po svoji moči. Dnevnik (». N. s«' je trmlil na vse načine in izkazoval darove; ko se
, j«» nabralo nekako okrog 500 do-sle«leče : Jaz simpatizirani z ^^ j larjev, so se odposlali proti kranj* rodom, naj bo že ruski ali nem «ki. Oba sta uboga, ker se mora ta vojskovati po zapovedi kronauih mogotcev. (V bi se prole-tarci zavedali, da smo si bratje in da je "svet pravzaprav naš. bi bili kmalu vladarji" sami v svojih deželah.
Pozdrav vsem čitateljem
Fabjančič Gregor
Collin wood, O
Kjer malokdaj čitam kak dopis iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati nekoliko vrstic.
Delavskih razmer ne bom dosti opisaval, kjer so povsod enake;
ski deželi in ne ve se, kdo je prejel svoto, ali je šlo v »podporo sirotam ali granatom, ali je pre jel denar Slovenec ali AVstrija. Nabirali so še na«lalje, da se je nabralo skupaj čez tisoč dolarjev, za katere ie delalo čez tisoč delavskih rok; tako leži. nekje v New Yorku še okrog 500 dolarjev in sedaj se ne ve, kaj bo s tistim «lenarjeni. Tn ravno tako bo s Slovensko ligo; nabrala se bo svo-ta o«l ubogih delavcev, in gospodje ne bodo vedeli, kaj z denarjem. Ali pa bodo oni vedeli, mi pa ne. Delavci, zavedajte se! Ni se treba vsakemu klicu podati. Pomisliti
j«- treba p redno se začne kako delo, in ne kur metati denar za prazen nič.	l «
Tukaj v Clevclandu se je vršil 21. februarja shod za ligo; navzo čih je bilo veliko rojakov. Scve d a se je shod vršil s hrvaškim ka t«»liskiin farjem na čelu, po ime uu (irškovič. Urednik C. A. ga strašno hvali kako je opisal zatirani slovenski narod. Kaj je Urš-kovič storil za sl«>venski narod? Take tičk«- j«- treba v srce pogle «lati. Torej delavci, treznost. Ka <{¿ii- bo r«'s potrebno, in ko bomo lalik«) pomagali, bomo že pomagali vsak po svoji moči, če bomo vedeli. komu pomagamo. Pozdrav za veduini delavcem
John Matjažič.
Virden, HI.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
I/, naše naselbine sicer nimam kaj posebnega poročati, ker so delavske razmere bolj slabe • kakor povsod. V zimskih časih smo toliko delali, da se je za slu žilo, kar ravno sproti potrebuje, z« In j pa kaže, da še t «'ga ne bo Kompauija nam daje vedno vei počitnic, in za poletni ca* nam o beta jo še slabše razmere, kljub temu, «la jih čaka mnogo ž«> cele tv'«lne ua delo, na vrsto pa pride malokateri.
Smešim se mora zdeti člgveku, «!a gre /«• od leta <b> leta na slab se. Zaslužka v jamah j«1 vedno manj in manj, draginja pa j«- ved no v«'«\jii iu večja. Kapitalisti i maj«» vedno prazne izgovore; zdaj je ena kriza, drugič je drugačna kriza, povzročili so pa vse sami Letos jim j«- posebno evropska vojna na»jeziku: zaradi nje so sla bi časi. Marsikateri pravi, «la pride blaginja v Ameriko, kadar se konča evropsko klanje, in ta krat bo v Ameriki vsega dosti Jaz pa mislim, da je v Ameriki že sedaj vsega dosti in liiarsiČi^sa še več nego Amerika potrebuje. Al delavec ne zasluži toliko, da bi si mogel kupiti, česar mu je treba Tn tako bo vedno; če delavec še tako gara. pa če kapitalist ne pla ča, kar je delavčevo delo vredno mora delavec stradati.
Tukaj bi bilo treba vojne, pa ne tiste v Kvropi. Kapitalizmu bi bilo treba malo pristriČi peroti Pa to bi bilo prav lahko; če bi pri volitvah delavci glasovali za se, za svojo stranko, pa ne za ka pitalistične kandidate, bi jih kma lil imeli v vreči. Slišal sem že Slo vence in Angleže, ko sem jih n«
a
govarjal, da naj glasujejo za socialistični tiket; pa so mi odgovarjali, da nit* ne koristi, ker so socialisti še preslabi, da bi zrna gali. To je čuden razum. Kdaj pa >odo socialisti dovolj modni? Kadar bodo dobili dosti glasov. To t rej glasujte za njihove kandida e, pa ne bodo preslabi.
Kaj pa koristi delavcu, če gla suje za kapitalistične kandidate? Mister Wilson se je tudi vozil po Zedinjeuih državah in govoril in »bljuboval, kakšni zlati časi da uidejo, če aede on na prezulen-tov stolček. Dela bo dosti, živež >o poccni in vse bo lepo iu dobro.
In res je vse narobe. Živeža se pridela dovolj, amjiak ameriškemu ljudstvu ga primanjkuje, ker truati komaj čakajo, da ga pospravijo v magacine in potem de ajo cene, kakor se jim ljubi. V Evropo se vozijo polne ladje, ali mister Wilson molči kakor mu-tast. Kaj >'a briga am«'riško ljudstvo? Rock«-feller, Carnegie in t'si drugi so zadovoljni.
Po raznih ¿aoopisih pišejo zdaj udi o neki Slovenski Ligi. To bi >ilo res dobro. Po mojem mnenju ,s«' je ž«* cesar Franc Jožef odlo-il, da dobe p«> vojni vsi narodi-, kar bodo zahtevati. Tudi po neka-erih okrajih jim da avtonomijo, Tako dobe Kočevci svoj«) republiko.
Ves, tudi Slovenci bi se lahko združili iu protestirali proti avstrijski vladi. Ampak najprej )i zahtevali, da se ugonobi tista črna kuga, ki razjeda vse narode v Avstriji. Avstrijska vlada je pobrala vso delavsko armado, da jo pomendra. Doma je pustila ženske, otroke iu farje. Cemu farji pri ženakah iu otrocih? Jaz sem za Lig«) . Namreč: Hitro naj se sestavi odbor, pa naj apelira na vlado ali pa na Francjožefa, da naj takoj vse farje pokliče pod zastavo. Kdor ni za orožje, naj gre pa na polje delat. Čebelice tudi pospravijo tf-ote v kraj, če no-čejo zbirati medu. Na ta način bi si napravil slovenski narod pot do «rešitve in pri takem delu sem pripravljen pomagati po svoji moči, nikakor^ pa ne pri taki Ligi, kakršna se sedaj ustanavlja s farškim sodelovanjem.
Na noge,, proletarci, za svojo svobodo!	P. Peterlin.
Cleveland, O. Poziv na slovensko sveceništvo! ,
Na naslov naših socialistov!
Slovenska liga pozna Slovence, Jugoslovane iu Slovane * sploh. ' Stremita bo ali za popolno neodvisnost Slovencev, ali pa, kar je še bolje, za ustvarjenje ene Jugoslavije od Zilske doline, Celovca, Maribora, (iorice. Trsta, doli ob naši Adriji do (Jrške, preko balkanskega gorovja pa do tam ko-nečtio, kjer koli prebiva jugoslovansko pleme.
Ta Blatnikov poziv čitanio v C. A. St. 2b.
Dn, da. (bi Zilsk«' doline, Celovca, Maribora i. t. d. flospod J. B. je pa vendar pozabil navesti še nekoliko vasi, s katerimi bi postal njegov oklic še malo bolj bombastičen. Zakaj pa ne tudi Gornje Štajersko, pa Vostfal«ko, pa Ameriko, Azijo, Afriko, Avstralijo, kjer povsod prebiva jugoslovansko pleme, ki so ga izkoriščevalci brez obzira na narodnost razkropili po «vem svetu.
Cospod Blatnik apelira na duhovnike in socialiste — v eni sapi. Iz tega in iz vsega njegovega oliea je razvidno, da nima niti pojma o socializmu. Ali naj mu ga človek razklada? To bi bilo takn kakor z metlo ribe loviti. Nekateri ljudje imajo za stvarne pojme zaprto glavo, pa jim je ne odpreš z nobenim ključem. Naj g. B. ap«ilira na pope, kolikor hoče: socialisti se ne bodo od njega učili, kaj je socializem.
John Metelko.
Pueblo, Golo.
Colora«lska zakonodajna zbornica zboruje, in vidi se da deluje na vse kriplje za koristi delavskega ljudstva! Kako pač ne bi, saj so vendar poslance izvolili delavski glasovi. Pa jim zato daje plačilo. Poglejmo, kako kapitalistični poslanci vračujejo delavcem njihovo naklonjenost.
Legislatura je sprejela večje število zakonskih «predlogov, izmed katerih se najbolj odlikujejo sledeče: Predloga, da plača vsem premogarskim družbam, ki so bile kaj oškodovane v času premogar-»kega štra.ika, država odškodnino v znesku sto in petdeset tisoč dolarjev. Za vzrok navajajo modri
Jani, če država ne vkretje v tem slučaju, tU zunanji kapitalisti ne bodo hoteli investirati »tvojega kapitala v državi.
Predlog gen. Chase-ju, povelj nika uniformiranih morilcev, da plaea država vsaki družini mili-carjev, ki so bili ubiti ali so drugače poginili v službi /a časa ¿t raj k a, $5.000.00 za vsak slučaj; Za umorjene št raj ka rje, njih žene in otroke so seveda kapitalistična država ne zmeni. Delavci, to delajo zastopniki, katere ste vi s svo jimi glasovi pomagali izvoliti Kaj ne, kako vneto zastopajo vaše interese!
Dalje: Zakon proti oschem, ki bi se na kak način upale kritizira ti državno upravo, zlasti milico, deputy šerife, ali katero drugo državno oblast, posebno v času* delavskih bojev. Kazen za ta prestopek je od enega do pet tisoč dolarjev in od enega leta do pet let ječe, ali pa oboje.
Dalje daje zakon moč guvernerju, <la lahko konfiscira vsak list, ki bi objavljal tako kritike. Toraj je v prvi vrsti naperjen proti linijskemu in socialističnemu časopisju. Zatroti hočejo svt>-bodo tiska in zabraniti agitseijo linijskim in socialističnim organizatorjem mod neorganiziranimi tovariši. Pa pravijo, da ni razredov v današnji družbi! Samo ozreti so jo v Colorado, in to za dostuje. Zavedno delavstvo se seveda temu ne čudi, ^aj kaj dru sega od kapitalistično post a v od a je ni pričakovati. Delavci, proč z "delavskimi prijatelji" in "do brimi možmi*' v kapitalističnih strankah, ki vaajpojnajo n- pred volitvami, da vas zasipe, a za plačilo za vašt) lojalnost \am dajo: Ludlow, ('kluniet jujpWeat Virginijo. Bodite sami svoji prijatelji, in združite so v razredno zavedni delavski strokovni in politični organizaciji. Tam jo vaša edina rešitev.
V našem mostu se jo zadnje ca se pripetilo precej vlomov in tat vin po gostilnah in prodajalnah. Neki rojak (iz klerikalnega tabora seveda) jo je brž pogruntal, pa je izustil, da dokler ni bilo v naselbini Socialističnega kluba, se enake stvari niso dogajale. Do tičucmu možakarju kar lepo na uho povem, da naj enakih bedast oe nikar ne podtika članom soc. kluba, ker nima prav nobenega .. povoda zato. ln iuij si rajši prihrani blatna/o, katera ga čaka, če ne bo oprezen. Kajti stvar bi se znala zasukati drugače, pa bi morda socialisti dokazali, da so najdejo take kapaciteto brez težave v njega lastnem taboru.
Tatvine, ropi. uboji i. t. d. so odsevi kapitalističnega sistema. Moje mnenje jo, da nihče ne pojde izpostavljat svojega življenja, če ga v to ne bo tiral obup in pomanjkanje. Kapitalistični sistem sam temelji na ropu. Odkod imajo kapitalisti svoje miljone? Sa li jih prislužili s poštenim delom? Ne! Oropali so trpine, delavce njihovega produkta. Ce delavec pridela na «lan vrednosti za deset dolarjev, in -mu delodajalec otl istih tla v podobi mezde h4 dva dolarja, je to znamenje, tla ga je oropal za ostalih osem dolarjev. To je rop, pa ma^ari če ga rojak Jerman smatra za postavnega. Socijalut-i se bor* in opiticajo proti roparskemu kapitalističnemu sistemu, ki jo vzrok vse mize-rije med delavskimi masami da-nos. Co jo omenjeni rojak k«laj čital kak soc. časopis ali knjigo iu jo hotel razumeti, so jo lahko o tem prepričal. Povem pa na tem niestu, da rojak Jerman niti kdo drugi ni imel nobenega povoda za enake obdolžit ve in sum-ničenja; da se pa vam niti komu drugemu ne damo iu ne bomo dali mrcvariti, je pa tudi pribito Čc hočete boj. ga lahko imate, mi ga sprejmemo, tenia v boj se spustite z načelnega stališča, ne pa s čenčarijanii. Toliko za danes.
Kapitalistična prosperiteta se kaže na vseh koncih in krajih. V ♦sni tukajšnjih topilnic je družba zvišala plačo. Toda poglejmo kako: Pri plavžih, kjer se topi cinkova ruda, je doslej delalo na <1 veh plavžih 28 mož, in tem je družba zvišala plačo za 25e, in par možem za 35c na dan, toda obenem je družba pri tem delu 6 mož odvzela. S tem povišanjem plače in znižanjem števila dolav cev bo družba faktiono imela dnevno $6.70 oziroma $197.70 več profits na mesec, in to na vsakih dveh plavžih. Temu se seveda ni čuditi, kapitalistična ekonomija vendar tako zahteva.
V	številki 13, Gl. Sv., piše neki dopisnik, ki je pa skril svoje iine poti "brezposelnim", dasi ni, da se je tudi par Članov otl W. F. of M. "polakomilo" povišanja omenjene plače. Kot tajniku tukajš njo potiružnice \V. F. M. me vež« dložnost, da odgovorim dozdevne mu "brezposolcu". V prvi vrsti naj povem, tla kjer so delavci tako pasje ponižni kot ste nekateri v dotični topilnici, tam ne more biti govora o kakšni "lakomosti" ampak velja ukaz, hočeš, "nočeš, moraš! To jo ukaz bosov, če nočeš ti, bo drugi, in to dotičnik sam dobro ve. Stvar bi bila sicer lahko drugačna, ako ne bi bila večina dopisniku enaka, to je tla se noči'jo pridružiti organizaciji krivda v prvi vrsti zadene vas, ki si nočete pridružiti organizaciji in pomagati priboriti boljše razmere. Ce se ne motim, je bil dotični dopisnik eden prvih, ki so opustili članstvo pri uniji topilni carjev iu ne samo to, anifiak pri govarjal jo še drugim, naj opuste rčlanstvo pri uniji, in precej — kot nedolžna jagnjeta — mu jih je sledilo. Iu danes trpe zaradi svoje nezavednosti vsi skupaj slabe razmere. Torej kar sto si sami kri vi, no zvračajte na druge. Zakaj s.* ne pridružite uniji svojih tovarišev, namesto tla jih zadržujete, kar boste sicer morali storiti, če si boste hoteli zboljšati razmere;
j toda če toga nočete, jo boljše, da molčite, kajti z vzdihovanjem, preklinjanjem bosov in podobnimi rečmi se vaš položaj ne bo čisto nič zboljšal. Lahko rečem, tla bi bili vsi delavci tako brezbrižni bi šo vso drugače udrihal kapitalistični bič po nas, in to znate, tla žvižga že danes dosti.
Zadnje čase se je precejšnje šte ' vilo topilničarjev pridružilo organizaciji, in kot kaže, se jih bo šo več. Apeliram torej na vso, ki fte niso člani, tla stopijo v vrsto svojih tovarišev in tla skupno priborimo. boljše razmere. Torej -v organizacijo, topilničarji!
V	tukajšnji jeklarni, ki jo last Colo. Fuel & Iron Co., jo kompa-nija znižala plačo vsem akordnim delavcem, toda pričakuje se, tla bo to naredila tudi z dnevnimi delavci. Delt» jc 10 in P2 urno. Neorganizirani delavci so sprejeli
1 znižanje plače brez protesta, eni seveda z izrazom nezadovoljstva, eni so pa še celo izrazili, tla je ta ko boljše, ker-hod o baje bolj "šte tik" delali. Prokleta w- noža veti n ost!
Kotnpanija, ki jo stala v prvi vrsti v boju proti štrajkujočini premogarjem v zadnjem štrajku, jo navedla za vzrok zni/anjfl plače, tla je vsled štrajka imela ogromno stroške, in tla bo zato sedaj bolj stalno obratovala. Torej bo delavec plačal stroške kapitalistično trmoglavosti. Delavci, mreno K t
('has. Pogoreloc.
z oei I
Herminie, Pa.
Dravski razmer ne bom opisa-val, ker je splošno znano, tla so slabo skoraj povsod, in tako tudi pri nas. Toda k stvari! Lota 1911. so je ustanovil tnkaj Soc. klub in priklopih smo ga k .Ing Soc. Zve/.i. Klub je takrat napredoval; v kratkem času jo pristopilo nad 50 članov. Takrat so člani spodbujali drug druzega. da je bilo vesolje. Naenkrat pa je a-gitacija med članstvom ugasnila. Neksteri so dejali, da to sploh nič ni, tla bi plačevali 2T>c nn sečno in ne dobili nikakršne poti pore. Malo pozneje je pa.prinesel Proletarec vest, da sta brata Mi cky in John McNamara preti sodiščem priznala dinainitno zlo-oinstvo v Los Angeles. Cal., in n toni prodsla delsvce kapitalizmu. Nekateri st» stiskali pesti, češ taki so sooijalisti, in članstvo se je pričelo krčiti. Ostalo nas je le nar članpv, in delovali smo dalje, vetloČi, tla jo socialistična striUJ-ka potrebna in tla prinese le socializem delavstvu svobodo in gn reši izpod kapitalističnega jarma. Seveda, enim jo bilo to trn v po ti, delavci sti šli z naprednim duhom časa daljo. Velikokrat so se vnelo debate na raznih mestih zaradi socializma, a nasprotniki so bili vedno poraženi. Agitatorjem se je celo očitalo, da so gol jufi in tla od delavcev prošajo denar in ge sipa jo V Chicago, da si tam kupujejo cigare in ne vem kaj šo vse.
Zadnje leto pa je prišla kriza. Sedaj na kompanija odstsvlja delavce in meče na cesto, brez ozira. koliko časa si bil uposljen pri njej. Zopet se tu vidi, koliko ve-
ljave imamo delavci. Ko bi bili pri zadnjih volitvah delavci sploe-no glasovali za socialistične kandidate, bi po mojem mnenju ne bilo toga, ako bi delavci sedeli v zakonodaji v llarrishurghu. Delavci, t as jc že, da uapucmo svoje moči, in se organiziramo v soc. stranko, ki je edina za nas trpine. Delavci ustvarjamo vse, naredimo vse razun postav iu denarja. ( e so |mi delavci zmožni narediti vso. ustvariti vso, so tudi možni, «la lahko tloiajo zakone in tla se sami vladajo.
Kakoj- sem prej omenil, so skrajno slabo delavsko razmere tukaj. In zato so tudi delavci nekako čemerni in tudi slogo veliko ne» poznamo. Nekateri trdijo, da so vse stranko za nič, tudi socialistična, iu tla je sploh vse za nič, pa da bodo socialisti ravno tako delali z nami, kadar zmagajo na celi črti, kakor republikanci ali (bniakrati. Motite so! Sedaj tlela manjšina take poatave, da vlada večino. Večina bo pa naredila takrat take postave, da bo vladala večina manjšino. Priporočal bi šo tukajšnjim rojakom, tla so na-roče na Proletarea, ker Proletarec jo edini slovenski list, ki zagovarja delavske interese. Pozdrav vsem zavednimi
Clan kluba št. t)3.
Roundup, Mont.
Cenjeni sodrug urednik! Pri nas, kar so tiče dela,'doslej še ni bilo preslabt), ker smo delali vsak dan. Ne veni pa, kak«» bo v bodočo; pravijo namreč, tla bomo tlelali lo p«» nekoliko dni na teden. Torej nas mislijo osrečiti z neprostovoljnimi počitnicami, in če si jc kdo prihranil kakšen peni, bi mu menda šo tega radi iztisnili.
V	teh razmerah ne morem nikomur svetovati, tih bi-hodil sem iskat «lola; kajti tudi če bi nastala kakšna izredna potreba, kar pa zdaj nikakor ne kaže, jo tukaj ž«-dovolj takozvanih itoslerjev in «lo-laveev, ki dolgo čakajo na tlelo.
V	splošnem živimo jako dobro med seboj in skoraj vsakdo s«- zanima za napredek iu za delavsko gibanje, l^ahko se ; reče za veliko večino, tla zeli vsakdo svojemu bližnjemu najboljše. Le nekoliko škodoželjnih elementov ne mor« pretrpeti t«' slog«- in bi joradi hi navsko razrušili ter pos«'jali sovraštvo meti ljudstvo. Cpamo pa, da si' jim to ne bo posrečilo, pa ee imajo tudi najmodrejso osebo med seboj.
Vprašal bi javnost, kaj so«li o človeku» ki razpošilja nesramna anonimna pisma iu bi z njimi rad nahujskal ljudi enega proti drugemu.. Pa mislim, «la ni niti treba takega vprašanja,. kajti med poštenimi ljudmi st» taki zdražharji, ki se poslužujejo anonimnih pisem, vedno veljali za podle luni-po. Kdor ima pošten namen in hoče kaj kritizirati, nastopa javno ali pa molči. Kdor so skriva za a-nonimnostjo, kaže, tla so ne upa zagovarjati svojih besed. Torej s<» laže; in kdor so laž«' zat«», «la «lola zdražbo, je nepošten.
Ako so čuti pisec anonimnih pisem, katerega se to tiče, užaljenega, ker to javno omenjam, ga pa pozivam, naj odkrije svoj hinavski obraz, tla so bomo z njim osebno pogovorili. Vso naselbino pa o-nozarjam, «la bi tisti. k«lor kali votlo« rad ribo ToViK ki ~mYr drngačr no gredo na trnek.
S socialnim |»ozdravom zavednim delavcem
L, Zupančič.
StraQ K.a
Chicago, Dl.
Socialistični klub št. 1. J. S. Z. ima v petek, 19. t. ni. ob 8. ivečer redno sojo v navadni dvorani na vogalu W. 2fi. cesto in S. Avers Ave.
Na tej seji predava sodrug Kt-l*în Kristan o predmetu
Jugoslovansko vprašanje in socializem.
Znano je, da jc stopilo jugoslovansko vprašanje zadnji čas močno v ospredje. Mnogo se o njem piše in govori ; velika agitacija se suče okrog tega problema ; ali v vsej tej propagandi je bore-malo stvsrnoga. in prešerno vladajo stare fraze, ki so vsled dolge rs bo vse oskubene in Oguljene. Obenem očitajo nasprotniki zopet socialistom vsakovrstna "izdajstva", pa zanašajo v socializem ideje, katerih nikdar ni bilo v njem.
Zaradi tega je predmet petko-
vega predavanja aktualen in mora zanimati vsakogar, kdor se hode pri viru poučiti o stališču socializma v tem vprašanju.
Pristop na to predavanje je dovoljen vsakomur, pa vabimo vse, ki se zanimajo za to vprašanje.
F. Godina, tajnik.
Pittsburg Dunkirk, Kana/
Na soji socialističnih 4klubov štev. 133 in 150 J. S Z. dne 28. februarja t. I. se je sklonilo izdati sledeči
poziv
na skupno konferenco vseh jugoslovanskih socialističnih klubov v Cherokee in Crawford County v
državi Kansas.
Konferenca bo dne 21. marca točno ob 1 popoldne v prostorih
sod ruga Joe Skubica na Ringo.
Vsi omenjeni klubi s«» vabljeni, naj se korporativno udeleže to konference; tisti, katerim bi bilo to saratli oddaljenosti nemogoče, so pa naprošoni, paj vsekakor pošljejo svoje zastopnike, ker bo konferenca velik«' važnosti.
Vsak sodrug, ki s«* udeleži konferenco, naj prinese člansko knjižico s seboj, ker se bo ravnalo p<» pravilih Socialistične stranke.
Na konferenci s«' b«»tl<» obravnaval«' važne zadeve socialistične stranke, med drugimi tudi lotos nje praznovanje prvega majnika.
Glavni cilj konference jo, «in se tloseže kolikor mogočo tesnejša združitev v omenjenih okrajih, «la nadaljujemo s čim» večjim spehom svojo pot za ..kupno pravično stvar in za svoj«' v z više nt ideje.
Sodrugi in sodružiee! Naj nihče ne izostane o«l te važno konfereu-e«\ kjer boum poskrbeli za umno orožje v svojem boju s sovražnim kapitalizmom.
S socialističnim pozdravom
odbor.
'Sotlrugom. stanujočim v South Pittsburg, nriporočanio, naj vzamejo Girard karo in naj so otl peljejo iz Pittsburga najkasneje ob 12. -opoldne. Na svidenje dne 21. marca v Kingo!
Cleveland, O.
Vsi člani in somišljeniki našega gibanja se vabijo, da se udeleže
PREDAVANJA slov. soc. kluba v Clevelandu, ka tero se vrsi v nedeljo 21. marca ob 2 popoldan v klubovih prosto rih na 1107 E 61 St. Predaval bo sodr. Petrovič o pariški komuni	ODBOR.
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S Z
dne 6. februarja 1915.
zarijf m Minaesoto, kateri javlja v sa-devi dvfirlta, ki g* je imel aodr. Polovina. ko je bil na agitatoričui poti v Missenoti. Pravi, «la je driavni ur^a-niaariji vnlfd idabih fiiianrijelnih raz-mer ueaiogoëe pokriti deficit.— Zuklju «'i St, da omenjeni deficit pora\na sodr. Polovina, kadar mu bode do|»uA«^ala gmotna »redatva.
Tajnik Petrieh poroda, da je |»<t»iul vama do KHI milj od (^hirage edtlalje nim kluhom ^laMovniri« /a izvolitev «lv«*h članov v nadzorni odbor. Javili »•o kandidate: klub Ht. ■'•"» lv«n Celieh, it. 187 J. Jurea, it. 33 D. Kkoaomoff, it. Il I. Stu it li, At. 122 K. HlepČevieh. Volitve /a ta odbor bodo končane 21. marcu t. I.
Dalje poroda, da je" prejel ld. januarja porodilo in imena po konferenci it-voljenih odbornikov. Ti no v odbor /a tiskarno Frank Znjtr, Alex Duhravne,
Pet. Kokotovich, Frank Mrgole iif J. Hteiner.	. •
Dalj»- poroda Petri« h. da je bilo \ ja nuarjii mxpc<*anih 1*!»7 reilnih iu .'S2S izjemnih znamk. To m> v/anie na su» nje.
Nodr. (lodina predlaga, da bi s«> v rm-¿¡h listih pintilo o /.apo<Vti aloverniki li {•i. Modr. Kristan jc mnenja. du In *c radi li^e iu ligaAev vršila ponehaš se .in, na kateri bi ae lahko intenzivneje razpravljalo o tej novi prikazni, ki preti onmcAiti pred amer, javnostjo ven slov. narod. Zaključi ae. da m- tu noja
vrii v nedeljo dne H. februarja ob !>. dopoldne \ prnutorik "Kndnitlkc Htra
M. Polovina, zapisnikar.
__^	a
POTREBUJEM
Slovenko v starosti od 33 do 40 let za v sjuibo, ali pa za samostojno gospodinjo. Poleg kuhinjskega mora tudi razumeti na kmetijske delo.
Poštena in resno Ifnsleča ženska naj se obrne za natančna pojasnila in naslov na upravništvo Proletarea, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.
Pazite na la
o
»
Navzoči >o Žiki«-. HajuVié, >>a\*. Ko-kotovich, lhibravac, Petrich, Polovina, Godina, Krpan. Hren, Ale* in Sušh. « m nadzornega odbora *ta na\/o<va Mav-rieh in Trutenjnk; «»•! urednikov Kristan oil "Proletarea".
Predseduje Bajskié. Zapisnik z»d# nje aeje se sprejme / dodatkom, ki se glasi, da je poleg i ni« i lat i \ nega predloga, titatVgn se pravil, odklonjen tudi pr\i predlog kluba At. 1.
Po zapisniku izjavlja tajnik Petrich, da je «l«diil o«l klubn st. 2S Roalvn, Wash., kamor j«» pisal po imf«»rn»acije glede govorov ^usnjar ja, odgovor, «la s«» «ibdolžitvp proti AuAiijarju. «la j«> govoril v patriotskem duhu. nere*ni«"ne. Šiii-nar «,ln je na poti po zapmlu izvrševal
-»ni«» sv«ii«> siH-ialisti«*no d«d7nost. To s«« vzame nà /.ru'.nj«>.
«'itn s«> list iz Fit z Henrv, Pa., «wlko «1er pomrli jo, <la liotrajo \ ste«l siaioi" il< !(f% skih razmer za nc«bdtWen « as prenehati z aktivnost jo kluba.
« ita s«1 pri'tllog klubn št. ¡»."i, \V. .Mlin, Wis,, ki vsebuje zahtevo, da bi naši listi objavljali «Iramatii'n«' komade, z namenom da so jih klubi po nas«'lbinah poslu Ji jo, «d» čnsu, ko prirejajo veselice. Ker je to ncm«>go«"e, s«- predlog «»«I-kloni.
O zatlevi ustanovitve >ei»akega klubn v Kilavi orth. Pa., s«> nalaga tajniku, nuj poizve od kluba št. PK1, če je to mogo-
«"•e.
Protest kluba 't. «»0, k«>r je gl. odbor dnvidil prestop stnlr. Trstenjnku v* klub
št. d, ae «»«Ho/i; kajti gl. odbor je rav nal v zadevi po pravilih.
Kist ao«lr. Habirha. tajnika kluba št. 1.10, v katerem poroča, «ln mora klut» \ s|e«l slabih «Iclovnih razmer za n«'«l«>-ItWcn «"as prenehati z aktivnostjo, s«> vzame na znanje, tajniku pn naloi.i, dn piše, kdo hrani imovino kluba.
«itajo se pi«ma rnznih spornih
strank iz Koslyn. Wash. Knn teh strank icli, «la gl. odbor «lovoli ustanovitev posebnega kluba. Po «laljli debati, kn ter«* se u«lfle*c Kristan. Pétrit"1, Hula.
Polovina. /tiki«;, Al«>* in Krpan, ae skic ne, «la »e «1oti«"niki opomnijo, naj utvar dobro premislijo in «v je le mogoče, naj se vrnejo h klubu, od katerega ae mi-slijer cepiti; delajo naj skupno za poja ^anje kluba, ki ga imajo, kakor veleva aorialiatii^na dolžnost.
t ita ln na znanje se wamc dopis sodr. Millerjn. tajnika «lrJavne organi
Drugi in tretji zvezek
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedan ji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, spodnje koroškega, tržaškega i t. d. pcšpolka ; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad iKHK) imen: Vkupno je tlo zdaj navedenih na«l .">000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetnišlvu a pri nekaterih padlih naveden j«» «»«do grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek j«' 35 c«'ii-tov, za vso tri do zdaj izšlo zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na :	*
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
"Ako si nameravate naročiti ffrafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino.
.....A. J, Terbovec. Box 25,
Denver, Colo."
CHAS. J. OCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno žo stav zdravnik, vendar sc do sedaj S«1 ni uik«lar LM>.-dii io val ogla sov. Kilor je bo I a trtam se saupno obrne do njeg i. KaitaMMe bolani, ne h«>-dite k raznim ztlravniaktrn maza^em; edinole zdravnik, kateri je ve if svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE PRE 8 do 10 dopoldan, in «>«l 1 «lo popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon I>iiwn«lule 31.tit PIIONK; CANAL SOU
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|$*en Bivši Martin Potokar place
Svete pivo v sodčkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijafe ter unijake amodke. Potniki dobe čedno prenočišče zs nizko ceno. - Poatretbs točna in is* borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1S26 S. Raclnc Ave., ( hlcnqo. Ill
Nič v min« ponaredite slavnega Pam-Expeller-js dobite često. ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26r in 60c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-80 WuhlRitsaSI.
NEW YORK. N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ti ink todittih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, «t. sobe HM 19
133 VV. WASHINGTON STRICT
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3983
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ss notranje boleemi ln raascalnlk. lAdreraiika preiskava brezplača«—pis èati js Is cdrsrila 1924 Blua TslsaS A vs., Ckicsfo. Ursdajs od 1 ds S papal.; ad 7 ds 9 * vsi er isvsn Ckisa§» iivaèi bslaiki saj piàsja slsvsaska.
BKLL PHONE 131S-J FlSK
Matija Skender
slovenski javni notar
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI.
Plttsbarfli, Pa
ALOIS VANA
— i&delovatelj —
sodovlce, mineralne Yode In nanita neopojnlb pijač. 1837 Bo. Pisk St. Tel. Canal 140ft
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
Nà 460 6RAID AIE.,. KEROSIN. Vit
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Baffst
lata aa raspalago vsakovrstna plve vins, faBodks, Ltd. Icvritni pro«tor ca okrspéilo. 9700 W. 96th at.,	Oblese*. Dl
Tsl. Lawadnls 1761
Socialistične slike in karta.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim nspisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angl»4-kim nspisom. Cene slikam so 1 komad 15o; 1 tueat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c 1 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. PoStnino pls^amo mi za vsa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO.
1311 E. Gth St.,
Cleveland. Ohio
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje.
Tel. Canal 47«.
1801 So. Ashland ave.
Tel. residence: Lawndale 899f.
J V^Važno upraianjer*H
m fl n mi opravi J
Konzularne
vojaške	Ma««v» m
sadiva
r H (k li T A It ti \j
mstam
MODER OBČINSKI OČE.
Kj, na Kranjskem, kjer vzgaja katoliški klerikali/ein ljudstvo in njegove voditelje, se najdejo bi-atre glavice!
Pred kratkim so prišli v Ljubljano ttije fantje iz Trave pri Kočevju na naknadni nabor. Ko ao se pred komisijo slekli, so se pri vseh treh na gornjih laktih pokazali otiski občinskega pečata. Modri župan se je zbal, da bi se v veliki množici rekrutov in črnovojnikov zamenjali. Na do -kumente in take reči se mož ne zanaša — jih je pa "Itontpliral".
Vojaškim konjem vžgo pečat dotične čete, kateri pripadajo. Dobro da ni župan svojim fantom na ta način pritisnil štampi-lije v kožo.
vrnjen» . . ...............	ÛSÎO.OO
Vokiii stroški ..............	126.00
	.h! n
Ulov. Htk. Jug. ftoe. Zveze	
dolg ua knjigah..........	mou
Provizijo od oglasov leta 19IU	itt.ss
VVeatera Kederation of Nliaors	
za Michigan Atraik.......	MS0.2V
United Min« VVorkers of	
Amerika »a Uolorado «traik	250.00
Honorarji «a leto IMl-l......	'03.75
Notar......•...............	1.50
Država Illinois /.a korporarijo	2.00
Erjavec fond .............. Vrnjeni "Checka".........	, 15.00
	10.38
Plafe .....................	1,023,00
Jug. Ho«*. Zveza /.a ('ainpaign	
book ....................	3.0t-
F. Petrieh Kal»sel račun.....	4.40
Skupni stroftki .........1	11.001.20
Skupni dohodki Skupni stroški ,
.$10,435.53 . 9,901.26
POZOR!
Dotične, kateri to naroČili
"Družinske koledarje"
in še ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo dinar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
Zapadne železniške družbe so po dolgem iskanju naposled našle pravi razlog, zakaj da ne morejo izpolniti zahtev svojih uslužbencev. Zato ne, ker je v Evropi vojni». Zato bo namreč na ameriških železnicah manj ljudi potovalo.
Človek se vendar vsak čas kaj novega n«» či. Doslej se nam je zdelo, >aJl >otuje zaradi vojne manj Aa.. ».Kancev v Evropo in da se več vozijo proti zapadu in juiju svoje. dežele.
Čemu se pravzaprav dela reklama za ameriške znamenitosti?
534.27
500.00 IM) S 1.00 I S.(K) 360.33
CELOLETNI RAČUN	
PROLETARCA	
Od 1. jan. 1914 do 31. dec.	1914.
DOHODKI.	
Prenos iz leta 1913...........i 1,333.27	
Naročnina.................	4,408.52
Oglasi . . ..................	1,201.35
Majniška izdaja............	250.93
Koledarji 1914...............	379.12
Oglasi v Koledarju..........	145.30
Kli&eji v koledarju..........	s.oo|
Tiskovine ..............t..	160.35
Knjige in t^roSure..........	147.10
Naročila v "bnndlih"......	137.62
	54.84
Klub »t. 1..................	46 96
Podpora za Miehiganske fttraj-	
	697.14
Podpora za Coloradske .štraj	
k ar je ...................	256.45
Delnice Jug. Del. Tiskovne	
Družbe (Proletarec) ......	420.00
Slov. Bek. Jug. Soc. Zveze za	
	60.00
Slov. Sek. Jug. Soc. Zveze *a	
delnice katere so vrnene...	220.00
Prispevki za Jug. Soc. Tiskar^	•
no (Zveza) ................	261.92
Listu podpora i.............	46.62
Ktbin Kristan, račun........	27.20 1S Rft
Razni dolgovi..............	1 J.uv 2.85
INiAtne znamke .............	6.07
Telefon ...................	' 12.95
Vrnjeni "Checks"..........	16.33
Obresti od naloženega denarja	16.08
Frank Aavs (račun).........	6.10
Kliaeji....................	2.55
Za Jug. Soc Zvezo..........	3.85
Soc. stranke znaki ........	.25
Razno ....................	.90
Popust v Narodni Tiskarni..	32.41
Frank Petrič ..............	2.00
Skupni dohodki ........$10,435.53	
V	blagajni dne 31. doc. 1914 * 534.27
1 METEK
V	blagajni dne 31 doc. 1914. $
Koledarji..................
Po&tne znamke.............
Oprav in pohlitvo...........
Tiskovine . . ................
Računi /a oglas»'............
Računi za .zastopnike ........ 105.31'
Računi za knjige . ........... 10S.45
Knjige in brošure........... 434.TJ
Naročnin» od naročnikov..... 141.91
IVsojila.................... 183.48
Skupni i metek .......... $2,505.66
0	DOLU-
Slovenski Rek. Jug. S. Z.
(Agitatorifen fond.) ...... * 5,00
Jug. Soc. klubu it. 1 za knjige 24.33
250 prodanih delnic.......... 2,¿00.00
Obveznost napram naročnikom 917 44 Narodni tiskarui za tisk lista
za mesec Dec............. il30.24
Narodni tiskarni «a tisk koledarja ...................... ♦12.00
Narodni tlakami za kliieje
koledarja . ............... 5500
Tiskovni fond. .. ............. 358-68
Erjavec fond...............
Colorado Strajk................
Kazni fondi.................
F. Petrieh ..................
Slov. Sfk. Jug. Sov. Z. m
delnice ...................
Na plačah urednika in upravitelja ...................
Jug Soe. zvezni tiskarni.....
niči v Celovcu nadom. rezervista pešpolka št 7. Lampla. I stega dne so našli v Št. Kupcrtu pri Celovcu s prestreljeno glavo ua sencu nekega rekrut a gor. top. polka št. 3. Vzrok samomora ni znan.
Izjalovljen vlom. Prijeli so 36-etnega Janeza Starmana iz Med« vod, ki je vlomil v pisarno Bor« nove opekarne na Pristavi, kjer je že odprl neko miznico, a krasti ni mogel, ker sta ga prepo-lila dva delavca.
Visoke cene petroleju. Zadnje dni je vsled prometnih ovir na stalo ponekod i hipno pomanjka» nje petroleja. Dve tvrdki sta ofe rirali detajlistoin petrolej, ki sta ga imeli že od prej v zalogi, po 110 K za l(MH) kilogramov.
Ajionimni falot v Clevelandu:
Vsako anonimno pismo je šufta-rija in kdor piše anonimna pisma, je šuft. Basta. Nepil čitano je što tja, kamor spada in ka-[ mor pojde vsaka taka luinparija.
POZOR IN NAZNANILO l
Tem potom se uradno naznanja, da oe vrši razprodaja (auction gale) tiskarskega orodja stare in sedaj že razpuščene korporacije "Jugoslovanske zadruzue tiskarne,"
Razprodaja se vrši dne 21. marca t. 1. ob desetih dopoldne na 1830 So. Racine A ve, Chicago, 111.
Novi odbor Jugoslovanske socialistične tiskarne,
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
39.60 42.52
2.75 2.00
60.00
18.00 17.25
Skupni dolg...............$4,784.81
Skupni imetek ............. 2,505.60
DEFICIT............. 2,279.15
Deficit dne 1. Jan. 1914... . 1,917.2*
l«guba za leto 1914......$ 3618
StroAki za list za vse let«» $'6.292.S2.
Joseph Zavertnik, Jr
Drobne vesti.
STROŠKI.
Narodni Tiskarni za tisk lista	
za mesec Dec: 1913.......*	393.00
Narodni Tiskarni za tisk lista	
za leto 1914 .............	3,529.81
Narodni Tiskarni za tisk	
	165.45
Narodni Tiskarni za tisk	
tiskovin za Proletarca......-	174.00
Narodni Tiskarni za tisk Ko-	
ledarja ..................	300.001
Narodni Tiskarni za tisk	
tiskovin za Koledar.......	8.60
Nabiranje oglasov za koledar	
1914 ^ Klubom ...........	30.19
KliAeji «a Koledar 1914......	22.49
Razno za Koledar 1914......	2.90
PoAtnina za razpošiljanje lista	241.87
KliAeji za list .............	^ 22.6f>
Provizija o(K naročnine......	437.46
	180.30
	4.50
Vožnje....................	1.80
Telefon...................	27.80
	155.93
Menjava "Checks" ........	3.90
	16.45
Stanarina..................	45.00
Premog...................	17.70
	18.75
	3.85
Klileji za majnilko izdajo,...	5.45
Radnitka Straža............	1.00
	1.S0
Naročnina za New Yorker	
Volkszeitung ............	1.78
Naročnina za Chičlfgbr Arbei-	/
ter Zeltung..............	1.32
	1.00
	12.67
	.75
	1.00
	13.00
...........................	.82
Jug. Soc. Tiskarna "Zveza"	244.67
Klub It. 1 Narodni Olas......	46.96
Slov. Sek. .Tng. Soc. Zveze «a	
AMERICAN STATE BANK
1826—27 Blue Island Ave., blizo 18 ste ulice.
Odprto v ponedeljek in četrtek do osmih zvečer, druge dni do polu šestih
popoldan.
Sprejemamo denar na vložne knjižice in plačujemo 3% obresti na leto.
Piiiljimo demr v tiaro domovino potom 1, Hrvatsko posojilnico io njenih podružnic.
Kron lOO za $17.40 Za vsako posiljalev jamčimo i vtem našim premoženjem. Pošiljamo:
Popoln red.
Značaj človeka zamoremo soditi po redu, v kterem drži svoje zadeve. Red je potreben pri vsaki stva ri, posebno pa pri našem telesu. Ako bodete dopustili kakemu malemu nerazpoloženju, da se u-gujezdi v vašem telesu, ste mogoče s tem odprli vrata resni bolezni. Mi vam svetujemo, da rabite pr! vsaki taki nepriliki prej ko mogo če Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To bo naenkrat šlo do korenine zla, bo izeistilo drob, ter mu dalo novo moč. Odpravilo bo zapeko in njene posledice, pli ne, izbruhe, slabost in bluvanje,
»gubo teka. Celo zdravi ljudje Pod vlak je prišel 25. jan. na | naj bi včasih vzeli en požirek, da
vzdrže svoje telo v popolnem redu.
V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S Ashland Ave., Chicago, 111.
leljaškem državnem kolodvoru 42 et stari železniški delavec Janez Baumgartuer. Bil je pri priči in rte v.
Zloraba bebaste ženske. Na Su
šaku pri Reki živi ženska, ki o pravijo zanjo jako nevaren po k lie, namreč službo grobokopa. Vsled svojega poklica je ta ženska »malo doma in mora svojo 40 etno popolnoma bebasto in nemo hčer samo v hiši puščati. Ze pred poldrugim letom je mati zapazila, da je ta hči v drugem stanu. Re* je porodila otroka, ki še zdaj živi vse poizvedovanje, kdo da je oce, je bilo brez uspeha. Zdaj je »ebasta hči zopet v drugem stanu in zopet nikakor ni mogoče izvedeti. k<lo da jo je zlorabil. Sosotl je niso videli nobenega možkega ne v hiši, tie kje v bližini, na katerega bi mogel |>asti sum.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trinerjev lin imen t je zelo uspe šen pri okorelosti sklepov. Je zelo dober v vseh slučajih, kjer je t r« ba liniment. Cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60c.
DENAR V ZEMLJI, KI DVA-KRAT OBRODI
delnice, katere ao bile
Bajonet. V Stampflovi gostilni v Franu pri Mariboru sta se sprla tovarnar Zangger in kmečki fant Fregl iz Frana zaradi nekega voza. Ko sta se ponoči na cesti srečala, je Fregl, ki služi kot de setnik pri 47. pešpolku v Gradcu, sunil Zanggerja z bajonetom V desno stran prsi tako, da je Zangger vsled težke rane uinrl. Fregla so oddali vojaškemu sodišču.
Odmejitev peke belega peciva Deželni zakonik štajerski je priobčil odredbo namestnije, v kateri se določajo za peko belega pe civa pri pekih gotove ure. In sicer se sme za peko belega peciva v pekarijah vse potrebno priprav ljati od 4. do 6. popoldne, peči pa se sme belo pecivo le od 6. zve čer do 10. dopoldne. S to odredbo hoče namestnija olajšati "stališče mojstrom, ki so izgubili vsled mobilizacije mnogo delavcev, obenem pa hoče namestnija omejiti porabo pšenične moke in pa tratenje z belim pecivom.
Pecivo. Mestni urad celjski je odredil, da morajo peki še nadalje peči dolge 4vinarske ženil je; dve navadni dolgi žemlji morata teh tati 7 in pol dekagrama, dve mlečni žendji 6 in pgl dekagrama. Pšenični kruh ali štruca za 20 vinarjev mora tehtati 35 dkg., oni po 40 vin. pa 70 dkg; za rženi kruh odgovarjajočih cen je predpisana teža 38 in 76 dkg.
Žganje ga je vzdignilo. Alojzij Bizjak, delavec pri Oroslavu 1XP lencu v Ljubljani, je delal "ta slaokega". Pri tem je pa "ta sladkega" tako krepko sam poiz kušal, da se ga je temeljito navlekel. V pijanosti je skočil Iz prvega nadstropja na tlak. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico
Smrtno se je ponesrečil prev žitkar Ivan Kuhar iz Krivče-va v občini Oozd. Vračal se je s sejma v Kamniku ponoči do mov ter padel tako nesrečno, da si je razbil glavo.
Samomor vojakov. Mrtvega soj našli dne 29. jan. v disciplinar-J nem zaporu v Rudolfovi vojaš-
F. R., Pittsburgh, Pa.: Seveda. Srbi in Črnogorci so po narodnosti »no, namreč Srbi. Po veri so pravoslavni kakor Bolgari, Orki, Ru-muni in Rusi. Tudi en del Arba-nasov pripada, pravoslavni cerkvi. Med grško^Vzhodnimi (pravoslavnimi) in nied grško-katoliško cerkvijo je glavna razlika ta, da zadnji priznavajo papeža, prvi pa ne. Rhsini so grško katoliški; pravijo jim tudi uniati. Unitsrci so pa zopet nekaj čisto druzega; uniati pomeni "zedinjeni", namreč zedi-njeni s papeževo oblastjo, llnitar« ci pa so izpeljali svoje ime od "u-nus"—eden; verujejo le v enega Boga. Koliko je vseh krščanskih sekt, Vam ne moremo povedati; ampak kdor pravi, da so le tri, mora biti slep. Saj najdete v vsakem ameriškem mestu toliko različnih krščanskih cerkva, da jih ne seštejetc na prste.
2-1-2=4: Avstrijska dinastija je pravzaprav habsburško lotarin-ška. Franc Ferdinandova žena je bila rojena grofica Chotek: lah-
Tu je prilika za ljudi, ki žive od vsakdanje mezde, da si opomore jo do kmetije. Z malo svoto si lahko kupite kmetijo v Arkansasu ali Louisiani, kjer si je že marši kateri Evropejec opomogel. Pro daja se po $12 do $15 aker. Po vejte nam, kakšne narodnosti st< in dali vam bodemo pojasnila napredku ljudi vaše narodnosti teh državah, ki imajo ugodno podnebje. Pišite še danes za pojasnila na L. M. Allen, P. T. M., Ročk island Lines. Room 718 LaSalle Station, Chicago» 111.	(Ad.)
MODERNA KNIGO VEZNICA
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje mamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.)	Chicago, HI
^ VEM"A PONUDBA ^
I k t
ko bi bila postala "cesarjeva soproga", ne pa cesarica.
Mnogim dopisnikom: Prosim potrpljenja. Precejšnje število dopisov sem že določil za tisk; čakam, da bo prostora. Treba bi nam bilo dnevnika. Pa sai veste: Brez denarja še soli ni. kam šele pošten dnevnik!
James I. Slepina,
predsednik.
Adolph J. Krasa,
blagajnik.
Chrlstian R. Nalkck.
L podpreds.P
Emanuel Beranek,
II. pod pred s.
10 kron za $ 1.85 20 kron za $ 3.70 25 kron za $ 4.60 50 kron za $ 8.80 100 kron za $17.40 150 kron za $26.20 200 kron za $34.80
250 kron za $43.50 300 kron za $52.15 350 kron za $60.85 400 kron za $69.50 450 kron za $78.20 500 kron za $86.70 1000 kron za $172.50
Plača|te Vaš davek (taxes) v naši banki.
Mi smo pooblaščeni od County za pobiranje davka od 10. marca do 1. maja. Odprto vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer samo za g. davk oplačevalce.
V stari kraj
Za pošiljanje denarja Jainčimo!
Zaradi padanja cen v denarnem kursu, kakor tudi zavoljo velikega prometa smo zopet znižali cene*
Sedaj, ko so padle cene avstrijskih kronic, imate najlepšo priliko^ da pomagate svojcem v stari domovini!
KAKO?!
Obrnito so ni aijvočjo, najstarejšo in solidno slovansko bančno hrdko. in (o jo:
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. 4
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
3 pristne pijftče, , 2 zdravilne.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tukaj se Vam nudi prilika, da »i prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOR\VAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" in opravljam sam vse posle."
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zeliAČ Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bilters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo se kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. H O R W A T. G00 N. Chicago. 8t.. JOUET, ILL.
P P. LorlE; rd CtX, Mr* York City
PRAVNA IN NOTARSKA PISARNA
207 Hanover St., Milwaukee, Wis.
prevzema v izvršitev vse avstro-ogrske aodnijske in vojaške zadeve, zemljiške vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadolžnice, pobotnice, odstopna pisma, izjave in druge javne listine, notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih zadevah za iztirjavo dedščin ter za dvig sodnih in hranilnih depozitov, lztirjevanje dolgov in drugih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO! Mnogoletne" iskušnje (—v tem poslu som približno že 20 let—) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoea pravilno in uspešno izvršitev vsake naročene zadeve. — Ne vsakdo, ki je "Notar i/ Puhlicjr v stanu te stvari napraviti, marveč le oni, ki ima ;a to potrebne zmožnosti in v šolah pridobljeno znanje.
Oskrbujem tudi toene prevode iz raznih jezikov. Nadalje »e stavljam in tiskam sam cirkularje, vabila in razne društvene potrebščine prav lično in po zmernih oenah; posebno pa opozarjam dramatična in pevska društva na razmnotitev gledaliških iger in not poljubnem številu s pomočjo multijrrafa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno.
IVAN A. KAKER,
javni notar, b. sodni in konzularni uradnik.
tr1ncrî
BiTTER-WlNt
ŠTEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se1 ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
T.IWtM«*.
HORKEVÎNO
y J O M T »»"1»
•••■»»a t «.»i««* CHICACO. Ul
To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zeliič ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uiiva pri
okorelih fetrlh, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih.
želodčnem kataru,
in pri VReh boleznih, kjer je treba hitro izčiičenje telesa, ne da bi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga uspo8ob'ja. tla deluje brez prenehanja. V boleznih telodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
lzdelu|očl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, Dl.
Trlitrirr liniment im«jt« ▼•dno pri roki. Mogrč«, ¿m «• n« rabit« dunrs, telo dobro vam bo ustrefel jutri pri oUjienju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 2Sc in SOc, po polti 38c in «Oc.