62. številka Ljubljana, v torek 17. marca. XXIV. leto, 1891 Ishaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za avstro-oge rak e dežele za vse leto lfi gld., M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 121 gld., za četrt leta S gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mfcsec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. UpravniBtvu naj br blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dr. Josip Poklukar t jrne zastave, viBeče iznad deželnih poslopij, rotovža in Čitalnice naznanjajo nam tužno vest, da nam je zopet ? oplakovati izgubo vrlega moža, rodoljuba odličujaka. — IV teklo noč umrl je po daljši bolezni gospod dr. Josip Poklukar, deželni glavar, deželni in državni poslanec, predsednik trgovski in obrtniški zbornici, vitez reda železne krone lil* vrste, predsednik pogozdovalni komisiji za Kras itd , v 55. letu dobe svoje. Dasi se je že dlje časa vedelo, da pokojnik boleha za neozdravljivo boleznijo in da so dnevi življenju njegovemu šteti, je vender smrt njegova najglobeje pretresla vsacega, kdor ga je poznal in čujejo se povsod glasovi najodkritosrčnejega sožalja, kajti pokojnik bil je mož v besede polnem pomenu, užival je izredno zaupanje in spoštovanje v vseh strankah, imel mnogo ugleda celo v visokih krogih in zaradi svojih duševnih vrlin in zaradi svojega koneilijant-nega postopanja bil za deželnega glavarja pravi mož. Porojen je bil pokojnik dne 7. marca 1837 v Gorjah na Gorenjskem. Šolal se je v Ljubljani, kjer je 1857 1. završil gimnazijo potem pa šel na Dunaj, kjer je po končanih juridičnih študijah postal doktor juris. 2 Duuaja vrnil se je v domovino, v belo Ljubljano in kot kon-cepijent ustopil v pisarno notarja Rebitscha. Poleg pisarniških poslov začel se je marljivo baviti k politiko in bil v vedui dotiki s pokojnim dr. Janezom Bleiweisom, ki ga je zelo čislal in tudi napotil, da je, zapustivši notarsko karijero, posvetil se javnemu življenju in dolgo vrsto let rojake svoje zastopal v deželnem in državnem zboru. « Kot poslanec vršil je vestno svojo dolžnost, bil poslednji čas izmej uajodličnejih članov in takorekoč voditelj naSe državnozborske delegacije, ker si je s svojo mirnostjo, s svojim objektivnim preso-jevaujem razmer pridobil veliko simpatij v poslaničkih in višjih krogih, osobito pri ministru Falkenhaynu. Po pokojnega grofa Thurna smrti bil je imenovan deželnim glavarjem kranjskim. Za to dostojanstvo bil je izredno usposobljen po svoji lepi unaujosti in po spretnosti,, s katero je vodil obravnave deželnega zbora kranjskega. Že v poslednjem zasedanji deželnega zbora pojavila se je bolezen v orjaškem njegovem telesu in kmalu je bila dognana žalostna resnica, da mu ni več pomoči. Par mesecev trajal je boj za življenje, vedno bolj se je manjšalo upanje, ker je bolezen silovito napredovala in pretekli mesec se je že sploh znalo, da jo katastrofa neizogibna in le še upra-šanje časa. Navzlic temu bil je proglašen kandidatom in mesto Ljubljansko izvolilo ga je dne 5. t. m. svojim državnovborskim poslancem. S tem mandatom hoteli so volilci še jedenkrat počastiti na smrt bolnega moža, olajšati mu bolest in pokazati mu svoje zaupanje in spoštovanje. IzveBtno bila je ta izvolitev jako lepa, ganljiva odlika za po-kojuika, zadaja ovacija, katero je še doživel. Razven politiškega bilo bi omeniti še njegovo zasebno življenje. Bil je uzoren soprog in oče, na svojem lepem posestvu na Dobravi pri Ljubljani bavil se je 8 posebnim veseljem 8 poljedelstvom in bil tamošnpm posestnikom posuemauja vredeu vzgled. Sploh se je za svoje Dobravske sosede zelo zanimal in ne pri mnogi priliki zanje potegnil. Pokojnega Poklukarja bodemo močno pogrešali vsi, ker je baš on bil mož, ki je nekako posredoval mej strankami in ker je položaj tak, da bodemo še marsikdaj čutili ta nedostatek. On bil je mož, ki bi bil pri marsikateri priliki ugladil nasprostva in s prijazno a tehtno besedo in dobrim svetom pomiril duhove, kajti njega čislali smo vsi, dasi se včasih nesmo povsem strinjali z njegovimi nazori, on sam pa je bil tudi toli ljubezniv in takten, da nikdar ni kazal mržnje in preziranja, temveč bil na vse strani jednako prijazen in kolikor možno objektiven. Zato pa tudi ob njegovi krsti \i srca žalujemo vsi, zato tako britko čutimo izgubo njegovo. Lahka mu zemljica! Večen mu bodi spomin! LISTEK. Naši umetniki. i. Ludovik Grilec. „Svoji k Bvojim!" — to prekrasno geslo slovansko, katerega ošabni naši sosedje z nudkul-turnimi svojimi jeziki ne morejo niti izraziti toli kratko, točno in krepko — »Hvoji k svojim!" čitam v novejši dobi često i po slovenskih novinah, /lasti ob kakšni narodni slavnost.i in ob časi raznovrstnih volitev. Toda ta lepo z veneči izrek ostane večinoma le kot „pium deaiderium" na popirji, »ločim se v praktičnem življenji ravnamo še vedno le po stari navadi: »saj je vsejedno: naročim li kakšno stvar pri domačinu aH pri tujci; kajti — kajti pristavimo v opravičenje svoje — v dena rs t ven i h zadevah ue odločuje narodnost." — V tem pogledu bi sa pač imeli učiti baš od naših nasprotnikov; kajti oni izvajajo praktično in dosledno prepomenljivo geslo naše, katero mi iieklamujemo le v trenutkih kakšnega narodnega poraza. . . . »Svoji k svojim!" imelo bi nam biti vodilom pri vseh naših podjetjih, bodisi na narodnem, obrtnem ali umetniškem polji. Da ! baš v področji takozvanih lepih umetnostij trebu je naglaševati omenjeno geslo, zlati v Slovencih, kjer je zanimanje za umetnost s,dob fie jako mlačno in kjer umetnikom nedostaje niti dobrohotnih naročil, kamoli potrebne reklame in prilike za razkazovanje svojih proizvodov. Čuteč dolžnost časopisja : pospeševati poleg politiških bdreb tudi kulturni uapredek naroda, namenili smo se pod gorenjim naslovom opozarjati zdaj pa zdaj slovensko občinstvo na nekatere „naše umetnike" in to v prvi vrsti slikarje, najsi žive doma ali v tujini. Slikarjev, akademiški uanhraženih, imeli smo Slovenci do nedavne dobe precejšnje številce, katero pa se je po smrti genijalnih bratov Šubičev pro-zuatno skrčilo — tembolj smo torei dolžni, zanimati se za ostale naše umetnike v tej stroki ter jih pudpirati po vsej svojej možnosti. Za danes smo izbrali umetnika, čegar ime je zapisano na čelu tega sestavka. Povod k temu nam je dala uedavua razstava dveh znamenitih potretov od njegove roke. Gospod Ludovik Grilec, porojen v Idriji dne 25, julija I. 1851, je sin meščanskih roditeljev. Tu v rojstnem mestu je pohajA normalne šole. Ker se je ondu sku/.al izredno spretnega v risanji Viprejel ga je v svojo delavnico tamkajšni cerkveni slikar g. Jurij Tavčar, pri katerem se je učil slikarstva od I. 1865. do 1870. ter mu bil potem pomočnik dO 1. 1872. 2ele6, izobraziti se v slikarski stroki sistenn-tiski, napotil se je g. Grilec istega leta od Tavčarja na slikarsko akademijo na Dunaj, kjer ae je vežba! do konca I. 1873. Potem se je preselil na Reko. Tam jo v dveh letih izgotovil razne slike, katerih nekatere je naročil veleduSnl slovenski nad mecen, goBp. Josip Goru p. Z Reke odide nuš umetuik v Gorico, kjer ostane zopet dve leti, baveč se s slikanjem portretov in drugih predmetov. Leta 1878. je ustopil za slikarskega pomočnika pri slavnem našem Janezu Wolfu, pod katerega veščimi navodili je delal dve leti ter se priučil i Blikanju al fresco, t. j. na presni omdt Takrat mu je, na prošnjo, deželni odbor kranjski podelil podporo, s katero je šel drugič na slikarsko akademijo Dunajsko. Ondu se je uril znova od leta 1880. do 1. 1884. V poslednjem letu je naslikal „Uorenjkn", študijo, katero je kupil baron Wurzbach v Ljubljani. Iz učiteljskih krogov. Dve politični društvi imamo Slovenci na Kranj-jskem, »Slovensko društvo" in „Kat. pol. društvo". Dolžnost vsakega izmed nas je, da si ti društvi ogleda od vseh stranij, razmotrava njune nazore i o težnje ter do dobra spozna ustanovitelje in sedanje veljake. Tehtno nam je pa tudi prevdariti razmere in okoliščine, kako sta se te društvi ii8tanovljali? Omenimo le, da se je „Slovensko društvo" ustanovili* le radi odpora, da škode ne trpi slovenska stvar. Ono društvo pa, o katerem smo si pridobili trdno, nepristansko prepričanje, da deluje neumorno, nesebično in 8 poštenimi sredstvi v blagor naroda slovenskega, ono društvo podpi-rajmo po najboljši moči. Tudi kranjsko slovensko učiteljstvo dospelo je do razpotja. Kam naj krenemo, kje dobimo prave, odkritosrčne prijatelje sedanjega ljudskega šolstva in učiteljstva, kje naše zoprnike? Sodbe ni storiti težko, vsaj že govore Čini obeh društev. Slučaj ali kali je hotel, da ste se obe društvi na svojih prvih javnih shodih pečali s šolskim vpra-šaujem. „Kat. pol. društvo" — „slovensko" mu pridjati niso hoteli sluteč, da jim bo od slučaja do slučaja poseči po liberalnih, pristnih ali po sili Nemcih, da porazijo ž njihovo pomočjo „liberalne" rodne brate Bvoje — je sklepalo na prvem shodu o prošnji na gospodsko zbornico za spremeno Redani ih šolskih zakonov v zmislu avstrijskih škofov. Preverjen sem, da ni učitelja v mili nam Sloveniji, da bi želel takih postav, da bi hrepenel po jarmu po-lupreteklega časa, da ne govorim ob osodepolnih nasledkih za slovenski narod, osobito na periferiji, VBled take postave. Da je pri omenjenem shodu gospoda „Kat. pol. društva" udrihala z loparjem po sedanji šoli, nam je še dobro v spomin. Vse drugače je nastopilo „Slovensko društvo." Tudi tu je na prvem shodu pri razgovoru o dr-žavnozborski.'i volitvah spregovoril gosp. dr. Ivan Tavčar o sedauji šolski postavi. Trdil je pO vsej pravici, da šolsko vprašanje v Slovencih na Kranjskem ni tako pereče, kakor upije gospoda pri „Kat. pol. društvu", ker imamo itak versko šolo — kar gospoda »Kat, pol društva" baš dobro ve, njej je le za gospodstvo v šoli —- izvrstni pa so naši učitelji io postali so faktor, katerega nikakor prezirati ne smemo in ne moremo pri proaveti slovenskega narodu. Nikdar ne bomo pustili, da bi se )im naložilo kako neznosno breme! — Sodrug dragi, si le že čul jednake besede iz ust klerikalne gospode? Nam li ne prizadeva njihovo glasilo brco pri vsakojaki priložnosti ter nas stavi celo za občinske sloge?I In če Bi bil še do zdaj Herkul na razpotji, ti li niso razjasnile položaja baš končane državuozborske volitve? Okleni se zdaj „Slo-venskega društva", oodi najdeš naše prijatelje! Učiteljstvo sloveusko! pristopimo vsi, vsi k društvu, delujmo v njegovem zmislu mej narodom slovenskim! Ce ima „Kat. pol. društvo" oporo v vsakem farovži, pri vsem slovenskem učiteljstvu pa naj jo najde „Slovensko društvo"! V to ime delujmo neumorno in lahko smo si svesti bvdle naroda slovenskega! Zaveden učitelj. Z Dunaja je 1. 1884. odpotoval v Benetke na otidotno „akademijo delle belle arti", kjer seje učil po uzorcih nesmrtnih mojstrov stare Bene-čanske šolo do 1. 1886. O počitnicah 1. 1885. povabil ga je k sebi na dom g. Lavrič, veletržec z lesom na Rakeku. Tu je preživel šest mesecev ter izdelal devetero por-tretnih slik in sicer: gosjioda Lavriča, njegovo g. soprogo in pa očeta njegovega; potem šestero njegovih otrok, vsakega posebej na platno z oljnatimi hojami. Slike Lavričevib otrok bo bile takrat razstavljene pri g (iiontiuiju v Ljubljani. Na prigovarjanje gospe Lavričeve vrnil se je g. Grilec z Rakeka naravnost nazaj v Benetke. In ondu je v isti dobi proizvedel izvirno sliko: „Cer-kev sv. Marka" in pa posnetek Bordone-jeve slike: „Prstan sv. Marka". Prva slika je studija po motivu v notranjosti cerkve sv. Marka, takozvani „iuterieur", katero je nuš umetnik izdelal po prirodnom uzorci na lici mesta. Na njej bo nuni je pokazal veščaka v slikanji arhitekture, kakeršne mu je bilo v izobilji na porabo v svetovnozuani baziliki benečauski, v kateri, poleg stavbinake slikovitosti igra prezanimivo ulogo čurovita menjava svetlobe in sence. Kopija Bordone-jeve sliko, katere izvirnik se nahaja v slikarski akademiji v Benetkah, predstavlja naslednji prizor: Beuečanski ribič izroča 0 dolenjski železnici (Dalje.) Jednako piškavi so dokazi zoper dohodnost dolenjskih železnic. Gori navedeni državni zakon ter tudi zakonov načrt, ki ga je ukrenil slavni deželni zbor, držita se številke, ki se je v računu dohodnosti postavila na podlagi natačnih poizvedel) kot dozdeven čist dohodek in kateri se je, kar je dobro pomniti, brez dohodkov od prometa s premogom, gradivom, rudami i. t. d. — cenil na 275.000 gld. vsako leto. Občinam prosilkam pa se zdi prav, znižati ' čisti dohodek, in sicer s tako zvanim zasebnim premogom in vsem drugim prometom vred, na malo vsoto 18.650 gld. Ako bi ta uprav velikanski razloček le nekoliko bil utemeljen, ne bilo bi seveda nikakor odobriti sklenjenega deželnega poroštva, pa tudi dolenjska železnica, ki se je nad 25 let tako zelo zahtevala, bila bi do cela pokopana. Ali kako umetno je peticija zavila vso stvar, da je ničevost svojega dokazovanja prikrila vsaj manj veščemu občinstvu, ki mu niso toliko znane razmere dolenjske! Že nad merilom za proračun osebnega prometa se izpotika, ter navaja vse mogoče in nemogoče reči, da bi dokazala, da se je od „ osobnega prometa po dolenjskih železuicab nadejati najskromnejših dohodkov". Izberčna pač ni peticija v dokazilih svojih. Le jeden vzgled! Železnični odsek kranjskega deželnega zbora primerja v poročilu svojem osobni promet po istrskih progah, da bi iz dotičnih številk o njih dohodkih dokazal, da je nadejati se po 700 gld. dohodka od kilometra pri dolenjskih železnicah. Primere z istrsko železnico, ki je na pr. leta 1884. imela od osebnega prometa na kilometer 737 47 gld. dohodka, gotovo ni vzgledua, vender jo pobija peticija, češ, „i s traka železuica je glavna železnica in ima zatorej velik prevozni promet." Pomniti je, da se je železnični odsek pri svoji primeri nalašč oziral samo na opravilna leta do 1887. 1., ker so je tedaj prometu izročila proga Brpelje Trst, ki jo je seveda treba meriti z drugim merilom, na katero so tudi dohodki istrske proge uplivaii jako ugodno. Ob takih nazorih se pač ni čuditi, da peticja tudi z drugimi statističnimi podatki ravna lahkomiselno. Tako našteva prebivalstva po tistih okrajih, ki bodo zalagali dolenjski železnici, prav natančno 126.515 ljudi), pa poudarja celo, da so „zelo liberalno računili. Poročilo železoičuega odseka jih ceni na 200 000 duš. Ta razloček pa je lahko raz-videti. V peticiji je namreč ves primeroma imoviti Kodui okraj Mokro noski, ki vsekakor spada k dolenjski železnici in šteje T4.457 prebivalcev, kar izpuščen; isto tako sodni okraj Koštan jeviški (11.662 prebivalcev), dasi bode najbrže večina on-dotnih ljudij vozila 83 po dolenjski progi, dalje se kar nič ne omenja deželno stolno mesto Ljubljansko, kakor da bi LjubljanČanje ne hoteli prav nič občevati z dolenjsko stranjo, ki jim je tako zelo važna preskrbovalka z živežem, in poslednjič se peticija ni mogla odloČiti niti tistih občin v velikem sodnem okraji Ljubljanske okolice, koder pojde dolenjska železnica, privzeti k nje aa- dožeju na stopnicah pred njegovo palačo oni prstau sv. Marka, s katerim se je dože vsako leto „poročal z Adrijo", namreč, da ga je vrgel v morje. Ta prstan, katerega je dotični ribič našel v ujeti ribi, pošilja sv. Marka dožeju v znamenje, da bode čuval Benetke pred morskimi viharji. . . Obe papi« nam sliki bili sta svoj čas razstavljeni v Ljubljani v prodajalnici g. Kolmana. Prvo, izvirno sliko Gril-čevo kujnl je g. Fran So u van, drugo, po Bordo-ne-ju posneto pa njega brat g. Ferdo Souvan. — Poleg navedenih dveh slik je g. Grilec isto leto (188G.) v Benetkah naslikal pokrajinsko studijo „Bled", katera je zdaj lastnina g. Ivana Hribarja v Ljubljani. L. 188G. se je g. Ludovik Grilec preselil v Ljubljano, kjer se je nastanil v hiši g. dru. K a -rola B I e i w e s a, viteza Trsteniškega na glavnem trgu nasproti stolni cerkvi. Tukaj vbo do danes izdeluje marljivi naš umetnik sliko za sliko, živeč mirno in skromno brez vsakeršuega hrupa v zavetnem ateljeji svojem. Proizvedel je v tem časi raznovrstne cerkvene in posvetne slike, zlasti portrete, izmej katerih navedemo naslednje: L. 1887. je naslikal za deželni muzej Ljubljanski portret Maksu Wiederwohla-a, potem križev pot za cerkev Novaštifta pri llibnicj,/ 1. 1888. pa lurfiko Mater božjo, katero jo /J bivši o. kr. poštni komisar ročilnemu okolišu, kakor n. pr. občina Grosupeljska (1743 dud) ni prav nič vzeta v pošte v, dasi leži tik obeh nameravanih prog. S takim statističnim načinom je seveda lahko dokazati marsikaj, ali re8ultati njegovi, ako se s premiselkom preuda-rijo, so isto tako malo trdni, kakor iz njih izvedene posledice. Žal, da treba reči tudi o vseh drugih razpravah, s katerimi peticija pobija zmerne postavke deželne predloge, da so neresnične. Takisto se igrača peticija s številkami v onih oddelkih, v katerih razpravlja tovorni promet, oziroma dotične postavke deželne predloge. Tudi tukaj se kaže ista „domoljubna" namera, vso reč v nič dejati ter že zdaj dokazati absolutno nemožnost, da bi nameravani železnici donašali dobiček! Račun o dohodnosti ceni dozdevne kosmate dohodke iz tovornega prometa na 420.000 gld. vsako leto. To številko pobija peticija in dohodek zniža kar na jiolovico. Pač bi smela tudi ona pritrditi, da premog donaša izmej voznega blaga Železnicam največ dohodkov. Na Dolenjskem pa je obilo premoga, zlasti se nahajajo v kočevskem okraji močni Bkladovi rjavega premoga. Glede njega se je sklenila mej državno upravo mej Trboveljsko družbo, lastuico omenjenih premogovnikov, in mej dolenjskima železnicama znana pogodba, vsled katere bodo le-te dobivale letnih kosmatih dohodkov po 235 640 gld. Posebno premog, to najobilnejše izvozno blago, je trdna podloga dolenjskima železnicama, brez dohokov, ki se jih je izvestno nadejati iz njegovega prometa, koprneli bi še dolgo časa na tihoma po njiju. Kaj pa počenja peticija? — Navedeno pogodbo omenja le prav mimogrede. Seveda, ker je ni bilo moči popolnoma zamolčati, pravi le toliko, da bode pogodbo šele skleniti. In skozi in skozi jasna in bistra razlaga odsekovega poročila, ki opozarja na to, da ae prva leta veoder le in navzlic pogodbi za dobavo jireinoga utegne primeriti, da bode treba prispevka iz deželnega poroštva, ta popolnoma stvarna razprava se zlorabi in krivo razlaga, in peticija stika z nekaterimi medlimi in praznimi vsakdanjimi izreki ter neumestnimi klicaji okoli skle-neue pogodbe, da bi nje korenito važnost in ž njo zajamčeno varnost, brez katere bi dežela pač nikdar ne bila prevzela poroštva, kar utajila. Ob tako vestni in nepristranski presoji dohodnosti, seveda ni čudno, če peticija kar nič ne omenja tistih tovornih voženj, katere bodo brezdvomno nasledovale, kadar se odpro kočevska premogovišča in se /arne promet s tako zvanim zasebnim premogom. Ali ker je bilo na vsak način dokazati, da železnica ne bode donašala dobička, kaj pa da potem ni bilo mesta takim preudarkom, naj bi si bili sami na sebi še toliko primerni in stvarni. Če torej peticija najvažnejši promet izmej vseh premetov, namreč premogovni, tako prezira, ni se čuditi, ko druge postavke v dohodkih prerešetavu na tak način, ki sili |>oznavalca dežele le na smeh. Tako je bilo lesu in oglja za 4004 vagonov precenjenega, peticija pa šteje le kakih 2000 vagonov tega blaga, in toliko le za pet let, potem pa bode po nje mnenji tudi ta tovorni promet naglo pojemal. (Koneo prih.) liatolicka. Za župno cerkev v Litiji je naslikal dve cerkveni banderi: sv. Florjana in sv. Miklavža, in za ognjegasuo društvo v Postojiui na društveuo zastavo: sv. Florijana. Portrete, kolikor nam je znano, izvršil je g. Grilec za Hedanjega bivanja svojega v Ljubljani, nastopue: G. Ko cel-a, bivšega igralca gledališkega, g. Jarneja Žitnika, trgovca in g. Zadui-karjn, pasarja in njegovo hčerko; na dalje g. Dra-gotina Hribarja; potem g. Štefana Lapajneta nedavno umršega župaua idrijskega v dveh izvodih, nekoliko portretnih slih obiteljskih za g. Deklevo v Ljubljani; vrhu tega je narisal mnogobrojnih slik h kredo in pastelnimi hojami, in kotiečno je naslikal dva marljivo izdelana portreta z oljnatimi barvami na platno in sicer g. F od orla, predstojnika „okrajne bolniške blagajne" v Ljubljani, in g. Antona Bezenšeka, bolgarskega profesorja v Plov-divu. Ti poslednji sliki bili sta nedavno razstavljeni in sicer: prva pri gosp. Kolmauu, druga pri g. Gi-ontiniju. Kakor smo videli, g. Grilec je vešč vsaki vrsti modernega slikarstva; bodisi v proizvajanji takoimenovanih žanrskih slik, ter cerkveuo-nabožnih prizorov, kakor i v posnemanji pokrajinskih moti« vov, zlasti pa jo specialist v slikanji Človeških portretov, v kateri stroki se je popel oa vaega Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. marca. I>ržavnozborske volitve* Včeranje volitve v kmetskih občinah dalmatinskih in pa ožje volitve v Pragi prinesle so nekaj novih slovanskih poslancev, položaja pa ne spremenijo prav nič, ker so se vršile brez protivstva in je uspeh že naprej znan. V prvi deželi voljeni so go-gotovo od hrvatske stranke postavljeni kandidatje, pri drugih pa mladočeški, ker so se Staročehi od-poveoali, Nemci pa menda volili ueso. Izid naznanimo v telegramih. JJogovori grofa Taa/fea z voditelji posamičnih strank, kakor kaže, neso še imeli dozdaj positivnega uspeha. Z voditeljema le-levice, Plenerjem in Cblumeckvm, se dozdaj še ni doseglo sporazumljenje. Grof Taaffe ne kaže nikakor volje, da bi se levici preveč zavezal in se nadeja na večino od slučaja do slučaja. Levičarski organi seveda nikakor neso zadovoljni, da se mini-sterski predsednik ne vrže levici kar na milost in nemilost v naročaj, temveč hoče raje počakati, kako se bode stvar razvila sama ob sebi. Kaže se, da levičarsko žito veuder menda ne bode še tako hitro dozorelo, kakor so se nadejali nekateri. O bodoči većini državnega zbora izraža se organ štajerskih konservativcev, da bodo v državnem zboru jako zmedeni in težavni odnošuji. Niti vlada niti katera stranka bode mogla staviti kak predlog na dnevni red brez bojazni, da sijajno propade, večina menjala se bode od slučaja do slučaja. Mladočehi, antisemiti in nemški nacijonalci prinesli bodo gibanje v zbornico, o katerega nasledkih je zdaj še teško narediti si jaseu pojem. Da bi se povrnili) nemškoliberalno gospodstvo zdi se listu neverjetno. Mladočehi in fevdalno plemstvo* Kakor se izraža glavni organ Mladočehov, „Narodni listy" se uiladočeška stranka ne protivi principijelno zvezi z fevdalnim plemstvom češkim. Vender pa pravijo, da bi imelo v tej zvezi fevdalno plemstvo, kakor v zakonu, biti žena, a ne nositi hlač. Baš staročeška stranka je fevdalcem na ljubo mnogokrat bila preveč popustljiva glede narodovih pravic in interesov, kar je spodkopalo njeno veljavnost mej narodom. Češka kmetsku stranka. Nevarni si m p ton i nejedinosti kažejo se mej češkim narodom. Še se ni pokazalo niti najmanje, kako stališče bodo zavzeli mladočeški poslanci v državnem zboru, oziroma, kateri stranki se bodo pridružili oni, ali katere stranke se bodo zbrale okolu njih in že se javlja po nekaterih listih, da vodja kmetske stranke Stiastny prigovarja, da bi se kmetje odločili od Mladočehov, ker se tam ni nadejati, da bi dosegli kake uspehe. Osnovala naj bi se samostalna kmetska stranka. Nadejamo se, da so ti glasovi neosnovani, kajti vsako razcepljeuje bilo bi le na kvar Čehom sploh. Junija k i in levica* Organ poljskega kluba „Czns" pravi, tla se poljski klub sme le tedaj združiti z nemško levico, Če se mu dado garancije, da bo bode ravnopravnost vseh dežel in narodov zares priznala, in da Nemci ne žele nikukoršne hegemonije. Da se o Mladočehih list ne izrazi povoljno, se nam ne zdi čudno, pri nazorih kakoršni vladajo v poljskih krogih in katerim so Mladočehi preveč panslavistični. »Prze-glad" izraža se še bolj strastno proti Mladočehom. znanja vredno stopnjo tehniške dovršenosti. Njegovi portreti, naj ti jih Bitka z oljnatimi ali s pastelnimi barvami, odlikujejo se z blagodejno čistostjo kolorita ter s povse naravnim in svežim inkarnatom; podobe po njem posnetih oseb, živim originalom popolnem slične, dvigajo se v kaj mehkih obrisih iznad prikladno harmonizevanega ozadja. . . Ne da bi bili najeti ali podkupljivi, kakor so nam bili očitali pri ocenjevanji Jurija Šubica — kar je pri žalostnih gmotnih razmerah naših umetnikov pač nemogoče! — temveč vršeč dolžnost naprednega novinarstva, opozarjamo 8 temi vrstami slovensko občinstvo na imenovanega umetnika našega, priporočujoč ga, kolikor cerkvenega slikarja razborni duhovščini, toliko i portretista - specijalista vsem trnovitim rodoljubom širom sloveuske domovine! Vemo Iz svoje skušnje, koliko tisočakov roma v inozemstvo za cerkvene slike, kateri bi se mogli privoščiti domačim umetnikom našim, in navzlic fotografiji, katera je slikarjem ročnih portretov pre-občutno zmanjšala zaslužek, našel bi se i v Slovencih mar8ikakšen človek, kateri bi si mogel dati uvekovečiti preljubi svoj obraz h čarodejuimi hojami. In tu nam bodi vodilom geslo: „Svoji k svoj im!" Ob sinji Adriji, v postu I. 1891. V. Ho I z-K ret a n o v. V nanje države. V radikalnem klubu srbskem se je sklenilo, kakor se poroča iz Belega grada, da se ne bode stavila nameravana inter|>elacija v skupščini o pismih mej kraljem Milanom in Garašani-nora. Garašanio pa baje Bam hoče zahtevati, da se prične sodniška preiskava o aferi Markovič Kniča-nin. Njegovi privrženci pa so proti temu, jednako tudi radikale!. Ruski trgovinski muzej bode se odprl maja meseca v Belemgradu in sicer Se v večji meri, nego je bil oni v Bukureštu. Udeleževale se bodo prve trgovinska tvrdke iz Moskve, Peterburga, Odese, Kijeva in Nižnega Novgoroda. J>epu tac i jo alzaško-lota r i n ško vsprejel je nemški cesar v viteški dvoroni kraljevske palače v slovesni avdijenci. Navzočih je bilo mnogo vibocih dostojastvenikov v veliki gali. Cesar je poudarjal, da mu je v zadoščenje, da se je deželni odbor v zadevi, ki je tako važna za Alzacijo in Lotaringijo, obrnil naravnost do njega. V tem vidi, da se ceni njegova naklonjenost in njegovo zanimanje za razvoj teh dveh dežel. Obžaluje pa, da zdaj ne more ustreči njihovi želji, veuder se nadeja, da se bodo to skoro moglo zgoditi, ter, da se bodo na zahodni meji mogle uveBti zopet olaišave v pro metu. To ae bode zgodilo tim preje, čim bolje, ko se bode prebivalstvo preverilo o neiaziušljivoBti zvez, katere vežejo ti dve deželi z Nemci. i*onetnče vanje severnega Slvzvika vedno napreduje, kakor kažejo statistični izkazi o cerkvenem jeziku. V 57 cerkvenih občinah, kjer je do 1. 1864. božja služba Be opravljala v ueinškem in danskem jez'ku, je poslednji jezik izginil popolnoma in je zdaj izključno nemščina v rabi. O l 114 cerkvenih občin pa, kjer se do I. 1804 ui čula nemška beseda v cerkvi, se zdaj v 45 rabi nemščina in danščina, tako, da je samo še 09 občin čisto danskih. Ta sprememba se je vršila še le od I. 1885. naprej. Iz tega je razvidno, kako močno so uplivale na novo generacijo nemške Bole, ker prvih 20 let ni bilo videti znatnega napredka. Mejnarodni delavski kongres bode se sešel 31. t. m. v Parizu in bode trajal štiri dni. Posvetovalo se bode na njem o raznih vprašanjih, ki zanimajo delavske kroge u. pr. ob osnovi delavske mej narodne federacije, o splošnem me j narodnem štrajku v dosego osemuroega delavnega dne. o organizaciji itd. Raspravljalo se bode dalje o belgijskih in angleških predlogih gle dovel;. * (M e n i c a n a s k r i I j n i ploščici). Od oger-Bkegs Žida izposodil si je bil nekdo 50 gld. ter mu dal za to menico, pisano na ikriljno ploščico. Žid je tožil in sedaj je razsodilo najvišje sodišče v Budimpešti da je menica veljavna, ter da mora ak-ceptant plečati tožnih troškov skoro 200 gld. Plemeniti Madjar je hotel Žida opehariti in je prišel sam v „slamani". * (S o ln a t sneg). V mestu Utah v severni Ameriki, kjer je glavno taborišče zloglasnih Mor-monov, zapal je bil začetkom meseca februvarja sneg, a ko je skopnul, bila je zemlja pokrita za 2 prsta s Čisto, kristalizovano soljo. * (27 let v postelji.) John Bond, imovit mur iz Mičela v severni Ameriki, zaklel se je v jezi, da ne ustane nikdar več iz postelje, in zdaj leži že res celih 27 let in je popolnoma zdrav. Kadar so volitve, neso ga vselej v postelji na volišče. Pač čuden človek! * (Morilčev konec.) V mestu San Anto-nio v amenčanski državi Teksas sodili so po on dotni „lynehu-navadi nekega morilca Savageja. Polili bo mu obleko s parafinom, jo užgali ter ga gorečega obesili Ficcoli-ieva esenca za želodec poapešujo in ureja s svojim razmeličujočiin učinkom probavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček z 12 stekl. gld. 136. 3 (81-11) „LJUSEIIW utoji ca VNe lelo -I.HO ; »a pol letu gl Zaklad v gotovini . 244,484.000 „ (-j- 48.000 „ ) Portfelj..... 138,728.000 „ (+ 1,189.000 „ ) Lombard..... 20,078.000 „ (— 1,081.000 „ ) Davka proBta ban- kovčna res.-rva . . 53.025000 „ r-f- 62.000 , 1 IDiain-aJsIsia, "borzo. dne 17. marca t. I. i I v. vir no telegrsuailO poročilo.) včeraj — Rld. 92 65 , 92 f>0 . in«— n I' 2 — , 98s — , 31025 „ 115-40 PHpiniH ronla ... Srebrna rotita .... Zlata rcnfa ...... 5°/0 marčna renta .... Akcijo narodna banke . . Kreditno aikaipj..... London ...... Srebro........ Napol......... 0. kr. cekini .... Neiuske mark« .... 4°/0 državno srečko i/, i. 1854 Državne ttrečke iz 1. lhrf-l 8gerska zlatu renta 4"/0....... gernka papirna renta 5°/0...... Dunava r«fg, srečke 5°'0 . . . HM) gid. Ženili, obč. avatr. 4'/tu/0 zlati taat. listi . . Kreditne Hiveke......100 gld. Kudoliove r;rfčke..... 10 „ Akcije an^bi-avbtr. banke . , 120 Traiuway-di'iiAt. volj. 170 gld. h. v. . . , - gld. 9 1» 46 •^6-72'/, 250 gld. 100 . liHIlUP 92 45 Bil Ml 110 95 102 — 988 -31040 115-30 — . 914',, k •'»•44 — . fi660 131 *M. 75 Icr. i8o : - m 105 101 190 113 185 20 168 55 f>0 75 25 25 Deželni odbor kranjski naznanja pretužno vest, da je deželni glavar vojvodine Kranjske preblagorodni gospod dr. Josip Poklukar vitez reda železne krone III. vrste, predsednik kranjski trgovski in obrtni zbornici predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, državni poslanec i. t. d. i. t. d. danes ob 1 uri po noči, 54 Iot star, previden s svetimi zakramenti, po dolgotrajnem bolohanji umrl. 1'nLnvb bode v četrtek dno 19. t. m., ob 5. uri popoludne, iz deželnega dvorca. Gospodske ulice št. 2. Sveta maša za pokojnega bode v petek dne 20. t. m. ob 10. uri dopolu-dne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 17. marcija 1891. (219) Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzo voznimi parobrodi, da na Dunaji nemarno urada za prodajanje vozovnic. Vsakdo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode lircilifiiNkt', je s I epti r. Novi brzovozni parobrodi Iz Bremena v Ameriko vozijo le 8 dni j. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice tlo H mučili«. Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode. V IKi'CiGiniia, marca meseca 1891. 1210-1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. i Lloyd Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne". WQ