124. številka
Ljubljana, v torek 1. junija.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vBak dan »večer, izimši nedelje in pra.Miike, ter vnlja po poŠti prejetnan za a vatri i sko-o^crsko dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj auo brez pošiljanja na doui za   »e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr/ za unsec, po 80 kr. za četrt leta  — Za tuje deželo toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje a« od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole tVankirati. — Rokopisi s-- ne vračajo. Uredništvo in upra vnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliŠka stolb-f. U p v a v n i št v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo u\judno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za VBe leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   ,,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na an»ee, 30 kr. za fatrt leta. S pošiljanjem po i   "ti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   ;;   — „
„ Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vpr€H*ti4S$VQ f,Slov, Saroihi*'.
Kriza.
Na Dnnaji 30. maja. Oblak, katerega smo omenili koncem zadnjega poročila, pričaral je na parlamentarno obnebje prof. SUsb, ker je v odboru carinskem stavil predlog, katerega so se poprijeli Poljaki, tako pa stopili v opozicijo proti ministru-rojaku pl. Dunajev-skemu in kabinetu Taaffejevemu. Položaj je postal zamotan, ker gospod pl. Dunajevski izjavlja, da se niti za dlako ne odmakne od tarifa, ki ga je bil glede na petrolej dogovoril z ogersko vlado, in ker se s finančnim ministrom zlaga ter za solidarno ima cela vlada. Poljski klub tedaj z Nemci, proti grofu Taaffeju in pl. Dunajewskemu! Ostala desnica pa ne more za neosnovano zmatrati postopanje Poljakov in tako je sedaj na križpotu; ali iti s Poljaki za Silssovim predlogom ali ne; v vsakem slu čaji relativno dobra vlada Taaffejeva visi na tenki niti, razloček je mej jednim in drugim ravno v tem, kako bi jeden ali drugi pot uplival na bodoči kabinet. Desnici mora vsaj pred očmi biti, da za gro-
tom TannVjem ne pride kdo, ki bi se še manj oziral na program desniških strank. Ta čas je toliko znano, da Poljaki ne morejo za gospodom pl. Duna-jevskim, če nečejo za dolga leta uničiti najznatniši svoj obrt, petrolejski, da pa na drugej strani vlada neče zanikati, kar je predložila. Položaj je po tem jako kočljiv in ne ve se še, kako rešiti hipoma zastavljeno vprašanje.
Vprašanje se tiče carine na petrolej. V sedanjem tarifu je petrolej, ki se uvaža k nam Čez mejo s carino obložen po treh položkah in sicer 1. rafinovani petrolej z 12 gld., 2. lahki surovi petrolej z 2 gld 50 kr. in 3. težki surovi petrolej z 2 gdA t?f Ar. lviaujtm iw sr trtttMrltfa petroleja zvijačno uravnali tako, tla pod imenom teš-kega surovega petroleja uvažajo že destilovan le malo zamešan petrolej in to v tako obilnej meri, da preplavljajo ves drugi petrolej, bodi ameriški, bodi gališki. Mesto da bi plačevali 12 gld, plačujejo le 1 gld. 37 kr. car ne. S tem pa ne okvar-jajo le Galicije, nego tudi financije naše državne polovice. A ide še v tretje. Petrolej je obdavkovan b 6 gld. 50 kr. na stot in ta davek se plačuje tu m, kjer se rafinuje. Ogri so v Pešti in na Reki napravili velike rafinarne, kjer se kuvkaški petrolej čisti in razpošilja po Cislitaviji. Mi petrolej žgemo, Ogri pa spravljajo davek, ker se je petrolej čistil pri njih.
Naša vlada je za bodočo nagodbo dosegla le toliko, da bi Madjarom bilo plačati na vsak stot težkega petroleja 41 kr. več, kakor dosedaj. Pod tem imenom pa, kakor rečeno se dovaža kavkaski polunečisti destilat. Ta koncesija je tako nična, da Madjarom ne dela kvare in gališkemu petroleju ne koristi.
Oglasil se je torej prof. S ti s s ter predlagal, da bi v bodoče za petrolej bila le dvojna carina, namreč za rafinad 12 gld. in za ostali uvažani ne-rafinovani petrolej 11 gld. 25 kr.
Na stran tega predloga so stopili Poljaki, ako ravno je očividno, da je ta predlog pretrd in da le dokazuje, „kam pes taco moli". On je tako zasukan, da ga Madjari skoro ne morejo odobriti, da se z njim hoče le desnica razkrojiti, Poljake privabiti k levici! Vlada bi padla, a po tem padci bi
trebalo poiskati drugega laj šega predloga, s katerim bi se skušali sprijazniti tudi Madjari. Zato se ukrepa, da bi bilo za Poljake in desnico bolje, Če se klubi desnice sami dogovorijo o takej carini na petrolej, da ne bode kvarljiva poljskemu obrtu in se bodo z njo zadovoljili tudi Madjari. To bi si doseglo, če bi desnica v sklepanji o nagodbi delala vzajemno. Madjari bi pa tudi odstopili, ker vidijo, da je na vsak način večina avstrijskega parlamenta proti sedanjej predlogi.
Naravno, da gospod pl. Dunajevski ne bo smel ostati pri svojej sedanjej misli, kakor da ni možen nikakeršen upor proti Madjarom. Će ne on, našel se bo jiač kdo drugi, ki bode terjatve držnv-nozborske večine bolje zastopal. • ^
Bodočnost navstalega vprašanja nikakor ni jasna. Odločuje se z njim tasistencu s-danjega kabineta in vse, kar je z njim v zvezi. Da se zavoljo tega razpusti državni zbor, je mogoče, a ni verjetno. Jedno je pa jasno. Da je struna sedaj tako napeta, zakrivila je vlada, ker je dogovore o nagodbi imela z ogersko vlado, ne da bi vprašala, kaj mislijo stranke, njena podpora. A čas je prišel, da ima parlament besedo in pokazale bo se posledice. Morda bode taka skušnja obrodila še dober sad.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 29. maja. Gospodska zbornica imela je včeraj sejo in v njej je pokazala, da po njenih žilah teče še gorka kri. Odkar ni več tako srečna, da bi v njej kraljevala nemška ustavoverna večina, opisujejo jo levičarski listi, kakor da bi hirala za sušico in bila jednaka pokopališču s slavnimi imeni na spomenikih. Ako tako očitanje sploh nikdar ni bilo umestno, od včerajšnjega dne mora biti vsakdo uverien, da v zboru duševnih in gmotnih naših veljakov pod politično treznostjo tli iskra mladostnega naudušenja, katera se razplameni, samo da je prilika prava. Bila je na dnevnem redu postava o črne j vojski in pri tej priliki je izustil grof Bel čred i govor, ki je vzbudil v zbornici viharen odmev, sijajen odgovor napadu oholih Madjarjev in velemogočnega pl. Tisze na avstrijsko vojsko v aferi
LISTEK.
Norec.
(Češki spisal Sv. Ćech, preložil Osamelec.) (Dalje.)
Ko norec to opazi, odtegne mu naglo roko in izbulivši oči vskrikne:
— Kaj delate? Čemu mi tipate roko?
— Bolni ste, gospod Drtina, odgovori dr. Hor-livy resno — jako bolni.
— Jaz — bolan? šepeče bešinski gospod s strahom. — Jaz da sem bolan? Po čem sodite to, gospod? Hm, bolan. Mogoče, kako bi tudi človek ne zbolel v tem neprestanem razdraženji in nemiru. Verujte, da dan in noč premišljujejo, kde* bi mi kakega zlodeja napravili, da z vso silo delajo na to, da me oropajo imena, časti in vsega. Gonijo me kakor jelena v gospodskem lovu in dočakati že ne mogo trenutka, da me vidijo poraženega, uničenega pri svojih nogah. To pa vse po nauku onega zlode-jevega mestnega župana, po čegar črni duši milijon vragov k operni.
Dr. Horlivy spoznal je iz teh čudnih besed fiksno idejo, ki je bila uzrok duševne bolesti Drti-
nine. Premnoge bolnike muči misel, da jih nekdo neprestano spremlja, jim nastavlja zanjke ter si na vso moč prizadeva osramotiti in uničiti jih. V možganih bčšinskega graščaka pa je prevzel posel takega preganjalca cel roj meščanov z županom na čelu. Gospod doktor mislil je, da bi bilo najbolje, ako se na videz sprijazni s to fiksno idejo.
— Ali gospod Drtina, morebiti delate mu krivico! kolikor jaz poznam župana, ni tako zloben človek, deje doktor laskavo.
Pacijent odskoči, kakor da je zasikala poleg njega kača. Šop las na čelu naježil se je čudno, iz očij se mu je zabliskalo, a iz odrevenelih ust usul se je krik:
— Ah, tudi v družbi? Torej tudi vi ste člen v lopovskom lanci, s katerim se mi zadrguje grlo? Ali ste vi podkupljeni za veliko kovarstvo ? Ej! vsi doktorji so na njihovi strani, menda pod geslom: svoji k svojim! Goljufija! . . . Stiskaje pesti, škripajo z zobmi letal je kakor besen po sobi.
Dr. Horlivv osveaočen je bil, da njegove besede neso dosegle zaželjenega smotra. Zatekel se je tedaj k drugemu sredstvu. Seže pod pazduho po močan plašč ter začne laskavo: — Gospod Drtina, resnično vi ste zelo bolni. In kak propih je tu! Ali bi ne hoteli tega plašča — —
Ni odgovoril. Zvijača bila je gospodu doktorju gotovo najslabša stran.
Ko je Drtina ono za blazen del ljudstva morda koristno, a sicer jako neugodno obleko opazil, razjezil se je kakor bik v španjskem amfiteatru o pogledu na rudeče sukno.
— Tako?! vskrikne od jeze se peneč. — Vi si upate mene zaznamenovati za norega ... v mo-jej lastni hiši? Tam so vrata . . . razumete? Ali počakajte trenotek, pokazal vam bom propih, ki bo vas in vaš plašč odnesel v zrak . . . Pri tem seže po zarujavele samokrese na zid.
Dasi so bile zadnje besede bolnikove izgovorjene v nerazumnem kriku, vender je dr. Horlivv iz njegovega kretanja spoznal ne preveč ljubeznivo smer omenjenega propiha, zato se je raje umaknil do vrat. Ta pa se v tem trenutku odpro in notri vstopi rudeče človeče z zlobnim posmehom v obrazi in z rokavoma do laktij zavihanima. Stal je po doktorjevem nalogu na hodniku ter čul po gospodarjevem nemiru, da je prišel določeni čas.
Takoj skoči dr. Horlivv za svojega zaveznika ter ga nagovarja iz svojega zatočišča, da brzo zgrabi. -Preje nego doseže samokrese!" doda s strategič-nim tankovidom. A bojnemu slugi upal je, stoječemu nasproti gospodarju iz oka v oko, pogum. Obrne
s pokojnim generalom  Hentzijera.   Zlasti konečne besede,   ki jih je sloveči naš državnik izpregovoril, pozdravljala je  zbornica  z demostrativno pohvalo. Bile so te-le: „Naše občinstvo je že tolikrat dokazalo, da je pripravljeno žrtovati,  da treba le prepuščati  je   svojemu čuvstvu  in ono   bode domoljubno razumelo to postavo.   Dično je za to zbornico, dično  za  vsakega  avstrijskega domoljuba,  če ima visoko spoštovanje do naše  vojske,   ker je  trdnjava  proti vnanjemu sovražniku, živa šola žive državne misli.   Dično pa je tudi za zbornico,  dično  za vsakega avstrijskega državljana, če nikdar ne zabi,  da duh,  ki   veje v tem velikem vojskinem telesu, je duh vkupne časti, vkupnega gojenja zvestobe do cesarja, da ta duh daje trdnjavi  vrednost, državnemu čuvstvu   plodno moč,   daje  on   naj plemenitejše izražen  z vernim in  pobožnim spominom   na nesamopridno   smrt junakov. (Burna, demonstrativna  pohvala.    Vsa zbornica je vzganena.)   To so nerazrušne spone, ki držijo spojen mogočni stvor,  in dejal bi z znanim državnikom, da je   »hujši kot zločin, ker je pogrešek," razklepati te spone. (Dobro! Dobro!) Vse, kar dajo postave, budget za vojsko, in bodi to dano še tako radovoljno in obilno,  dano je brez basni,  celo popolnem je zapravljeno,  ee se duh vojaški ne obvaruje razpadanja. (Burno odobravanje), če se on ne goji in čuva z nežnostjo prave domovinske ljubezni (Dobro!) Visoka zbornica!   V tem zmislu,  ob jed-nem kot zn:k spoštljivosti za blagega duha vojske, odobrite, prosim, načrt  postavo!   (Splošnje, dolgo, burno odobravanje.) Z veseljem zabeležujemo, da je tako svčno ovacijo za vkupnost naše vojske in širše domovine VZhtt&A stiVf^S. 'nto':, •aVtrvans k e strani. Apostrofa je veljala ogerskemu ministerskomu predsedniku,  ki je Ugronu na interpelacijo tako odgovarjal, kakor bi smrt  generala llentzija,   ki ga je sam cesar poslal proti mažatskim  upornikom, bila greh, a ne zasluga za državo. Grof Rili. Belcredi je včeraj zadostil razžaljenej časti naše vojske, a storil tega ni brez dotike z najvišim poveljnikom njenim. Zato je malo verjetno,  d t  bi bil  plern. Tisza odgovoril  po  volji  cesarja,   kakor je  zatrjeval. V katerem  taboru je Avstrija, dokazuje se znova iu merodavni krogi vsaj no bodo prezrli, kakšen sad zori  pod dualizmom in   popustljivostjo avstrijske vlade nasproti ogerskej. Za uporabo tega spoznanja je naš sedanji Č6B ugodo«.   Za mizo mnogovrstnih privilegijev je Madjaru, rojenemu šovinistu in grabežu, težko biti  ponižneen,  lojalnem   Tudi z drugim je  včeraj  gospodska zbornica  odkrila svojo toploto.   Skoro brez ovinkov — zakrivil jih je nekaj le vitez Schmerling v ime levice s svojo platonirno kritiko — je zbornica soglasno in brez preinembe potrdila postavo o čruej vojski v drugem in tretjem branji.   Da postava ni brez ne-do8tatkov in udarcev za blagor narodov,  to se je naglašalo tudi mej našimi „pair-i".   Grof Belcredi je jasno izpovedal, da bi ne hotel glasovat« za to predlogo, ko bi vsaj za pet let bil gotov, da ne bode vojne, da bode zlasti v Avstriji mir. Tako gotovo pa ni, narobe kažejo znamenja, da se bližamo bojevitim dnevom.
Zbornica poslancev ima sedaj vsak dan
sejo, kar v sedanjej vročini ni baš prijetno. Včeraj in danes se je nadaljevala razprava o postavi za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Pri §. 1 se je vnel boj o vprašanji, katere delavce naj obsega zavarovanje, vprašanje, ki je že v general-nej debati obetalo živ podroben razgovor, ker je manjina bila za to, da se v predloženo postavo vzprejmo tudi obrtniški in kmetijski delavci. Razprava o tem je bila pričela že v predzadnjej seji, trajala včeraj vso sejo in uspeh pokazal se je še le danes, ko je k §. 1 bil odobren le dodatek dr. pl. Bilinskega v alinei 2, rekše: »Pri gradnji pritličnih stavb za stanovanje in gospodarstvo na kmetih ni dolžnoBti zavarovanja, če imajo pri tem posel le stavitelj, njegovi domači ali drugi prebivalci iz istega kraja, ki građenja nema jo za svoj obrt." A odobrila se je vender reso lucija manjine, da se vlada pozivlje, naj predloži načrt, da bodo proti nezgodam zavarovani tudi obrtniški, kmetijski in gozdarski delavci. Danes so še bili obravnani in odobreni §§. 2, 3, 4 iu 5 predloge, ne da bi bili kaj bistveno premenjeni.
Volil se je včeraj tudi namestnik za komisije državnega dolga in sicer poslanec grof Berelito ld, ki ni član nobenega kluba. Klub Coroninijev, ki mandata ni hotel, tudi ni volil Tako tudi nista volila kluba opozicije. S tem bi bila afera odpravljena, a nadejati so je, da jo levičarji pri prvej priliki pogrejejo. Za sedaj jo je zakril oblak, ki se je prikazal zavoljo carine ni petrolej, nanj se z za upanjem ozira levica.
Madjarska oholost.
Madja».-i so nat-e/i, Va v F.vroni nema niti sorodstva niti simpatij. Velika, noobrazložena sreča, ki je zadnja leta spremljevala njih politiko in iz te sreče izvirajoča madjarska oholost in nebrzdani šovinizem pa je nedostatek simpatij izpremenil na vse strani v odkrito sovraštvo in preverjeni smo, da bi vsa Evropa rokami ploskala, ko bi kdo Ar-padovim potomcem iz njih rudečih hlač iztepel pre-obilo papriko.
Kdor pa tacega čuvstva še nema, priporočamo mu, da čita večerni list „Pester Lloyda" z dne 29. maja t. 1. V ujem nahaja se uvodni članek, ki jo pisan tako nesramno, s tako uprav madjarsko aroganco, da mora razburiti še teko hladnokrvnega človeka. Da nesmo bili včeraj zaplenjeni, priobčili i bi ga bili vsega, tako pa si ne upamo, kajti tiskovna svoboda v Budimpešti in v Ljubljani sta precej različni.
Rečeni Članek prav podlo in brez uzroka napada nadvojvodo Albrechta in to povodom njegove napitnice v Serajevem. Mi smo nadvojvode Albrechta govor prav pazno čitali, a nesmo našli niti besedice, ki bi opravičevala nekvalifikovani napad, ki mora po vsej Avstriji, zlasti pa mej vojaki, ki so tako iskreno udani našemu maršalu vzbuditi globoko nevoljo. Potem pa pride na vrsto grof Belcredi in to zaradi govora v gospodski zbornici o aferi generala Janskega. Grof Belcredi osiplje se z raznimi madjar-skimi Ijubeznjivostimi. Njegov govor je ali neumnost ali pa impertinencija, on sam pa po mnenji madjarskih šovinistov član one reakcijske svojati, ki je razširjena po vseh deželah in se ni ničemur
se malo nazaj in zašepeče: — krivice mu ne sinete storiti, gospod doktor! kaj pa, če me spodi ali toži? . . .
— Niti lasu mu ne boni skrivil! Saj delamo samo v njegovo korist. Spoditi vas ne more ali tožiti — preje vas bo potem obdaril! nagovarjal je doktor.
— No, doktor to že ve, tolažil je Vojteh glas vesti ter stopil pogumno naprej, pri čemer se je dr. Horlivy z nalogo rezerve umiril.
Mej tem snel je Drtina samokresa ter ju držeč v vsaki roki po jednega nameril na doktorja proti vratim. A opazivši mej tem Vojteha pred saboj, preseneti se za trenutek.
— Prosim te, Vojteh, pelji tega človeka ven! Pelji ga, stori mi to ljubav — sicer bo hudo! reče konečno.
Nežna prošnja Drtinina omajala je. z nova sluge naklep. Obrnivši se na pol k doktorju, pogledal je zdaj nanj, zdaj na gospodarja, vibaje si pri tem rokave. Gotovo je premišljeval, na kom iz-mej dvojice, bi pokazal svojo telesno moč.
Na srečo ni dulgo trajal mučni doktorjev položaj mej zasukauimi rokavi in napetima samokresoma.   Rešil ga je iz njega sam Drtina, razjezivši
se nad nebrižnim služabnikom: — No, kaj bo osel?! Ali se ga bojiš?  Ali te naj s korobačem prisilim?
Mej tem pritegnila je ta nova razžalitev veso sluginega naklepa na stran gospodarju neprijazno. Na jedenkrat ležala sta oba — mimogrede omenjeno nenabita — samokresa na tleh, in gospod Drtina raztezaval se je poleg njih. A še na zemlji bil se je ljut boj. Blazni bolnik branil se je z vso silo blagodarnega plašča, kojega mu je hotel doktor s pomočjo svojega zaveznika obleči. Konečno oblekel mu ga je vender-le. Da, zdravniška jeza udu-šila je v dru. Horlivem vsako milosrdje v toliki meri, da je svojemu pacijentu, ko ni hotel nehati kričati »vragi, lopovi, razbojniki", z,lastnim robcem usta zamašil. Na to da oslabelo žrtvo, ki je še vedno brcala in čudno očesi vrtila, odnesti na ogromno posteljo v ozadji sobe.
Baš sta zagrnila zastore, ko se odpro vrata in stopi v sobo vitka, krasna devojka v črni obleki. Ozira se s krasnim očesom, pod njim na bledem lici lesketali sta se dve solzi.
— Kaj se godi tu ? Kde je moj otec V vpraša plačno.
Mej tem opazi doktorja in brzo otre si s krasnega lica solzi in pogladi goste lase.    (Kouec prih)
priučila in ničesar pozabila. Grof Belcredi da nema nobeno prednosti dobrega vojaka, pač pa vse hibe slabega politika in njegov govor je stokrat nepre-vidueji, breztaktneji in obsodbe vreden, nego generala Janskega demonstracija na pokopališči v Budimu.
In tako se dalje v članku grof Belcredi ome-tava z raznimi psovkami, gosposki zbornici se zaradi njenega odobravanja očita „duševna omejenost" ter svetuje se jej, naj bode v bodoče previdneja, da ne bode dražila Madjarov, ki so jedina trdna p< tllaga monarhiji. Sicer izzval se bode boj, ki bode ves madjarski narod našel zjedinjen, boj, v katerem ne bode nobenega zmagovalca, ampak samo nekdo zmagau — monarhija!
Nedoumno nam je, kaj je napotilo Madjare, da pišejo tako oholo, razžaljivo in da se babajo, da so oni jedina trdna podlaga monarhiji, kakor bi bili pozabili, da 1. 1848 neso baš monarhiji v korist postopali, kakor da bi ne znali nič več o neki Klapkovi legiji in o pogajanji s Prusi.
Znamenito pa je in zapomniti si treba, da nekateri nemški listi vsaj glede Belcredijevega govora z Madjari trobijo v isti rog, kajti „similis simili gaudet', znamenito pa je tudi to, kol ka strast je nakupičena za kulisami dualizma. Sedaj, dokler vlada mir, to še ni opasno, a kaj bode potem, kadar bomo zapleteni v kako vojno? Vsak, kdor je čital omenjeni članek, in teh bilo je ogromno veliko, stavil si je to vprašanje, vsak trezno misleč sestavil si je pa tudi primeren odgovor, ki pa ni bil baš to-lažljiv.
Politični razgled.
Notranje <ležeie.
V Ljubljani 1. junija
„Czasu" se brzojavlja z Dunaja, da je položaj zaradi carine na petrolej jako napet. Vlada nekda neče dopustiti, da bi se kaj premenil carinski ž.-5B»i1". Poljaki pa hočejo vsekako, da se premeni da bode ugodnejši za Galicijo. Poljake bode podpirala levica, ki je že v državnem zboru stavila nek za Poljake ugodnejši predlog. Poroča se, da se je začela ministerska kriza. Odi-topil ne bode le jeden sam minister, ampak vsi. Najbrž izvira ta vest iz vladnih krogov in ima namen le pritiskati na desnico.
Czanady je ogor^kega rninisterskega predsednika interpeloval, kaj misli vlada storiti, da se odpravi Hentzi-jev spomenik, grof Albert Apponvi pa, kaj mis i vlada storiti, da se naredi konec mnenju vojaških krogov, da se vojski ni treba ozirati na ustavo. Kakor se vidi, afera zaradi Hentzi-jevega spomenika še ne bode hitro končana. Nadejamo se, da bode odločilnim krogom začela presedati madjarska oholost in bodo spoznali, da se je treba bolj ozirati na Slovane.
V nanje države.
Sultanov adjutant, viceadmiral Solejman paša, prišel je z velikim spremstvom v Cetinje, da uroči črnogorskemu knezu nišani-imtiazski red. Crnogorci so mu pripravili slovesen vsprejem.
Mrbskcj vladi je „Učeno društvo" trn v peti, ker večina njegovih članov pripada opoziciji. Dolgo je premišljeva la, kako bi razpustila to društvo. Nazadnje si je izmislila, da je predsednik društva mnogo društvenih novcev poneveril. Proti predsedniku začela se je sodnijsi<a preiskava, ki se pa tako pristransko vrši, kakor je le v Srbiji mogoče. V nedeljo prišla je policija v društveno hišo, naznanila, da se razpusti društvo ter zahtevala, da se jej izroči blagajnica. Kuratorij se je branil izročiti blagajnico ter se skliceval, da se je „Učeno društvo" osnovalo s kraljevim ukazom inl.se more tedaj razpustiti le s kraljevim ukazom. Kuratorij prosil je za avdijenco pri kralji, da se pritoži proti vladi. Pritožba najbrž ne bode nič koristila.
Dunajski dopisnik poroča v „Times" pogovor, katerega je nekda imel nek Anglež s srbBkim mi-nisterskim predsednikom Garašaninotn o balkanskem vprašanji. Srbski ministerski predsednik se je izrazil, da evropske vlasti neso dovolj poučeno o balkanskih razmerah, samo Rusija ima o vsem dobre informacije. Rusija dobro ve, kaj jej je treba, in je skrbno proučila balkanske države, da se v mejna-rodnih zadevah, ki se tičejo- teh dežel, ž njo nikdo meriti ne more. V poslednjej vojni posluževali smo se avstrijskih in ruskih zemljevidov; prvinam neso dosti koristili, poslednji so pa bili tako natančni, da si iz njih lahko natančno posnel vse podrobnosti kakega kraja. To gotovo ni nič veselega za Srbe, ki vedo, da od Rusije neraajo ničesar pričakovati. Več let se je srbska politika ravnala po želji Rusije, Srbija se je bojevala na ruskej strani, nazadnje jej je pa Sanštefanski dogovor dal dobro lekcijo. Tedaj bi bila Rusija lahko dosti pridobila za svoje zaveznike, ne pa samo drobtine. Vse, kar je dosegla Srbija, dal jej je BerolinBki kongres in pomoč Avstrije.  Naravno je tedaj, da se je Srbija začela
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" it 124. 1. jnnija 188fi.
opirati na Avstrijo, ker se je preverila, da jej jo dobra soseda. Večkrat se je trdilo, da je Avstrija Srbijo nasuntala, da je začela boj z Bolgari To pa ni res, Dunajska vlada si je vedno prizadevala, Aa bi odvrnila vojno. Ko se je začela vojna, pa Av strija iz prijaznosti Srbije ni ovirala in zato so jej hvaležne vse stranke v Srbiji. O srbsko bolgarskih razmerah izjavil se je Garašanin, da nikdar neso bile posebno prijazne. Nova vojna mej Srbijo in Bolgarijo pa ni verjetna, ker obe državi potrebujeta miru.
Praske mej grškimi in turskinii četami ponavljale so se do 28 maia. Po uradnih poročilih imaio Turki 180 mrtvih. Grki pa nekda še več. 300 vjetih Grkov pripeljali so v Solun.
Ituski minister vnnnjih zadev Giers še ne pojde nekaj tednov v toplice Franzensbad. Nekateri mislijo, da je svoje potovanje odložil, ker se utegne v kratkem v Bolgariji kaj pripetiti, zaradi česar je treba, da Giers ostane v Peterburgu, da dogodki zopet' ue prehite ruske diplomacije. Zlasti Rusi čakajo, kaj bode sklenilo bolgarsko sebranje. Ruski listi trdijo, da volitve za vlado neso tako ugodno izpale, kakor poročajo oticijalna poročila in je tedaj mogoče, da bode sebranje vrglo sedanjo vlado Ko bi pa vlada res imela tako večino, kakor trdijo bolgarska vladna poročila, se pa v Rusiji boje, da no bi knez proglasil se kraljem.
Denarne zadrege Imvarskega kralja se vedno hujšajo. Ker kralj neče slušati svetov ministrov, da bi bolj varčno ravnal, bode se najbrž moral vladarstvu odpovedati. Kakor se govori, skliče se v kratkem deželni zbor, da mu vlada naznani odpoved kraljevo
Budgetna komisija francoske zbornice je bila sklenila, da se letos ne dovoli budget za bogo-častje, ampak naj se hitro loči cerkev od države. Ko je minister Goblet komisiji razložil, da se takoj ločitev izvesti ne da, ovrgla je komisija prejšnji sklep in začela razpravljati budget za bogočastje.
V pruskem deželnem zboru bila je v soboto burua debata o vladnej predlogi, da se dovoli 100.000 mark za ustanove nemškim dijakom, kateri se zavežejo, da bodo služili v poljskih pokrajinah, in 50.000 za ustanove nemškim učencem v vzhodnih provincijali. Poljaki so ugovarjali, da ta predloga nasprotuje ustavi, ki zagotavlja jednakost vseh državljanov brez ozira na narodnost. Prusija pa zmatra Poljake za državljane druge vrste. Predlogo je zagovarjal naučni minister Gosler. Poudarjal je, da se s tem hoče utrditi nemški jezik v vzhodnjih provincijah, katerega izrivajo Poljaki. Poljska društva so ustanovila razne ustanove za povzdigo polj ščine, tedaj se mora tudi kaj za. povzdigo nemščine storiti. Za predlogo so se izrekli konservativci iu narodni liberalci. Poslednji vidijo v njej dobro sredstvo za germanizacijo. Katoliški centrum se je odločno izrekel proti predlogi. Posebno odločno sta jo pobijala VVindhorst in Schorlemer. Poslednji je trdil, da predloga mora vzbuditi veliko razburjenje. Vzgo jila bode samo „streberje" in denuncijante. Zbor je potem dovolil to svoto, razen tega pa 200 000 za pomnoženje šolskega nadzorstva, 450,000 za nove nemške šole in 2 milijona za šolske zgradbe v poljskih pokrajinah.
Angleški parlament bode kmalu odložil svoje zborovanje. Hicks-Beach predlagal je namreč v zbornici, da se zborovanje odloži, ker vlada le igra s parlamentom in deželo, da bi se obdržala na krmilu. G'adstone vedno suče, preininja in zavija irsko predlogo, da bi se le sam obdržal. S svojim predlogom je mislil Hicks-Beach, ki jej bil član prejšnje konservativne vlade, vladi delati neprijetnosti, toda se je zmotil. Vlada je že sama želela, da se kmalu odloži zasedanje, zato je naznanil, ko je poprej Gladstone še zavračal sutnničenja Hicks-Beachova, Harcourt, da bode vlada priporu čala kraljici, da se zborovanje odloži do jeseni, Hicks-Beach hotel je sedaj umakniti svoj predlog, a zbornica se je s 405 proti 1 glasu izrekla proti temu, da bi se predlog umaknil.
Dopisi.
1% Varšave 26. maja. [Izv, dop.] Boj, ki ga bije Bisinarck proti Poljakom, je v obče znan; srditost, s katero hoče vse zatreti, kar je poljskega in sploh slovanskega, tudi ni nič novega; toda ne-slišano, da neusmiljeno proganjanje vseh Poljakov, ki neso Bismarckovi poddani iz nemškega cesarstva, osupnilo je celo naše nasprotnike. Kak utis pa je napravilo na Poljake samo, moremo si misliti; kako daleč pa sega to preganjanje, naj objasno nekoliko naslednji fakti.
15. aprila t. 1. odpravil se je gosp. Voznia-kovski s svojo bolno ženo do Vratislave, da bi ondu za svet povprašal znane zdravnike. Zdravljenje soproge se je jedva dobro pričelo, kar pride lepega dne policijski uradnik z vprašanjem, kako dolgo omenjeni gospod sploh misli bivati v Vratislavi. G. V. pravi, da tega ne ve; žena je bolna in sploh misli ostati, dokler se mu poljubi. Dobro, policaj odide. Drugi dan pokl:čejo g. V. do policijskega urada in policijski svetovalec ponavlja vprašanje, a seveda tudi njemu ni mogoče povoljno odgovoriti.
„Vsekako morate najkasneje 30. aprila Vratislavo .zapustiti, inače Vas takoj 1. maja odpravimo čez mejo." pravi svetovalec. Gospod V. poprosi, da bi se mu iala ta prepoved bivanja v Vratislavi pismeno. Ali g. svetovalec to odreče s pristavkom da po iuštrukcijah ni dovoljeno ruskim in avstri-janskim poddanim dajati takih prepovedij pismeno. Gospod V. ide do zdravnika, ki je zdravil njegovo soprogo in mu pove neslišano novico. Osupnjeni zdravnik, rodom Nemec, porabi vse svoje protekcije, da bi prekrižal barbarski ukaz, ali vsaj dosegel podaljšanje roka. Po dolgi obravnavi oznanijo v resnici originalno odločbo: Gospa V. sme, ker je bolna, bivati v Vratislavi, ali ne dalje, ne^o do 15. maja (!), a gosp. V. mora vsekako čez mejo. Opomniti moram, da je imel g. V. za sobe i svojo sop;ogo popolnem legalne potne liste. Vznemirjen, kakor je bil, seveda ni hotel svoje žene same osta vit: in odpravil ^e je ž njo, ker so zdravniki k sreči odpotovanje dovolili, do Dunaja, kjer se je operacija srečno zvršila.
Drug dokaz nemške prijaznosti: Pred štirimi tedni dobi gosp. G. brzojavno poročilo iz Zgorelec (Gorlitz), da mu je brat, bivajoč v sorodnikih, ne varno zbolel. Glav.ti varuh in jedini brat malega bolnika g. G. odpravi se precej do Zgorelec, kjer najde brata bolnega za hudo plučnico. Ko je.nevarnost bolezni prešla, zapove policija obema, odpotovati iz blaženega rajna. Zdravniki protostujo, češ, deček je zelo slab, naj vsaj 2 tedna počakajo — vse nič ne pomaga — od policije dojde kategorična zapoved, naj v 24 urah svoja kopita pobe-reta. Gospod G imel je popolnem legalno potne listo in odloči se čakati sile. Ni čakal dolgo. Tri-deta dva žandarja in ga odženeta na železnično postajo. Jeden njih spremi prognane i, seveda v pristojni distanci, do same meje.
Tretji dogodek: Gospića A. iz Varšave, želela se je izuriti v petji  pri pevki ArtCt  v Berolinu. Popraša celo   tukajšnjega  generalnega nemškega konzula, če jej bode sploh  v sedanjih ljubeznivih okoliščinah dovoljeno, bivati v liberalni stolici. Konzul se čudi temu pitanju in napiše pri vizovanji potnega lista celo namen potovanj u.   A vse to je imelo ta nasledek, da veli policija po 14 dnevnem bivanji v Berolinu gospici A , stante pede odpraviti se do svojega kraja.   Gospa Artot, znana osoba, I zelo protegovana, poda se s prošnjo do samega ce-J sarskega prestola, naj se dovoli gospici A. ostati v j Berolinu. Vsled velike protekcije  dozvolijo jej do i meseca julija t. 1.   Sicor to neso jedini dogodjaji; a so fakti, katerih je mogoče bolj ali manj obširno čitati v poljskih časnikih.   Vsled tega okrutnega ! ravnanja Bismarckovega bodo. se Poljaki dobro pre-• mislili, predno pojdejo v nemške kopeli in zdravilišča. Časniki tukajšnji odgovarjajo pridno rojakom, naj ne obiskujejo nemških toplic, poudarjajo, kake neprijetne eventualnosti jih tam čakajo in svetujejo, naj se obiskujejo domače kopeli,  ali pa gališke in sploh avstrijske,  kjer jim je mirno in prijetno ži-venje g »tovo.   Izključljivih specijalnih toplic itak v rajhu ni in avstrijske so dovolj slavne.
Neizrečeno je seveda vse to poparilo posestnike dotičnih toplic. Od todi je namreč potovalo leto za letom lepo število gostov do raznih nemških zdravilišč. Kaka škoda bode omenjenim zavodom, če vsi ti bogati in prijetni gostje izostanejo, uvidijo dobro dotična vodstva in so se zaradi tega podvizali, z laskavimi listi do uredništev tukajšnjih časnikov, proseč, da bi se uplivalo pomirljivo na rojake in zagotavljajoč mirno in prijetno bivanje. Ker pa so vse te prošnje brez uspeha pišejo sedaj do tukajšnjih zdravnikov, da bi pošiljali še dalje svoje bolnike v dotične zavode. Privatne osobe, katere so bile tu ali tam stalni gosti, dobivajo prikupi j ive liste. Takih in jednakih pisem imajo uredništva nekaterih tukajšnjih časnikov v originalu pred seboj: tako n. pr. iz Ems-a, Salzbrunn-a, Lau-deck-a, VVarbrunn-a, Wiesbaden-a, itd. Prišel je celo dr. Herschel v Varšavo z misijo do zdravnikov, da bi pošiljali svoje bolnike v nadrenske toplice. Komentara, kateri bi vsaj nekoliko dopolnil navedeue dogodke, s veda po naši tiskovni svobodi ne morem dati.
O priliki naj še omenim, da umotvori naših boljših skladateljev, posebno za glasovir, Poljakom tukaj zelo dopadajo. Pred kratkim sem bil zopet tako srečen in poslušal na daljni bratski zemlji poljski milim glasom koncertne ilustracije „To jezeru" našega Forsterja i Volaričevega „Pozdrava iz daljave," katere je igrala prelepo krasna Poljka,
gospica Helena P. pri privatnem koncertu v odličnem tuka.šnjem domu. J. G.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Centralni odbornik g. Murni k poroča o predlogu, da se prenarede pravila.   Že pri prejšnjem predlogu je kazal na potrebo, da se pravila prenarede.   Kako in v kakem oziru, tega nema dolomiti danes občni zbor,  nego odločiti ima le glavno vprašanje, ali dobi centralni odbor naročilo, da ima predložiti prihodnjemu  občnemu zboru prenaredbo pravil.   Po g, 'M. družbinih   pravil  ima odločiti o tem jedino občni zbor,  drugo pa bode  po sklepu občnega zbora odločil centralni odbor.  Ako se pre-memba pravil sklene, bode iste odbor, kakor so določene po obenem  zboru,  članom družbe izročil tiskane vsaj 14 dnij  pred občnim zborom,  da se o njih pouče in vedo glasovati za premembo ali proti premembi.   Zakaj centralni odbor sploh nasvetuje premembo pravil in sicer v tem zmislu in okviru, kakor so ja tudi razne sosedne   kmetijske družbe premenilo,  in to v korist kmetijstvu  in napredku kmetijskih družeb, to hoče govornik nekoliko s svojega, nekoliko s Btališča centralnega odbora pojasniti. V prvi vrsti gre  za  uredbo   notranje društveno uprave v pisarni, v drugi vrsti  pa se bodo tikale premembe tudi   podružnic.   Kar se tiče zadnjih, bilo bi dobro, urediti je samostalnejim načinom, ter nekaj pravic, katere ima sedaj občni zbor, razdeliti mej centralni odbor in mej podružnice, katerim se mora pa  tudi  naložiti dolžnost,  da  morajo k občnemu zboru pošiljati dva ali vsaj jednega zastopnika, dočim ko se po sedanjih pravilih le želja izraža, da naj bode podružničnemu načelniku mari, da tudi sam pride,  ali izmej  dejanskih družabnikov poslanca pošlje k velikemu zboru, da želje in potrebe svoje podružnice razločno razodene. Zato je že dolgo let pri občnih zborih malo zastopnikov podružnic videti, komaj 5 do  G.   Le Ljubljanski člani in oni iz okolice prihajajo in mnogokrat je bilo težko spraviti  skupaj sklepčno število, in k večjemu,  kar so storile podružnice, je bilo to, da so poslale svoje neutemeljene želje centralnemu odboru, da jih le ta pri občnem zboru utemelji in zastopa. Le, ako prihajajo odposlanci vseh podružnic v občni zbor, bode slednji prava podoba cele dežele. Kar se tiče tajnika, voli istega občni zbor. On je član centralnega odbora, v katerem on sam tudi sklepa, kaj ima delati. Bolje bi bilo, da je tajnik stalno nastavljen po glavnem zboru aH po centralnem odboru, da bi tako postal duša društvu in bi bil vedno v odboru, kajti centralnih odbo: nikov zdaj jeden odmrje, drugi se odpove, tretii ni več izvoljen,  tako da se vedno menjajo,  le tajnik bi bil stalen in kot tak poznal bi vse zadeve društva. Zatorej poročevalec nasvetuje:   „Glavnemu odboru se naroča,  da pravila premeni in nasvetovane premembe prihodnjemu občnemu zboru v obravnavo in sklepanje predloži." (Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril jo g. Vin-cenciju Gršaku, župniku v Podčetrtku, za nove zvonove 200 gld.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „ V e 1 i k o n e m š k a demonstracija — v Ljubljani". V članku bil je govor o slavnosti Anastazija Grtlna dne 8. t. m. — Današnji številki dali smo dve strani priloge.
— („Roka roko umiva, obe pa obraz.") Tega pregovora smo se spomnili, čitajoč v zadnji številki „nemške vahtariee", da bodo v četrtek dne 3. junija t. 1. Celjski nemški tur na rji počastili belo Ljubljano s svojim pohodom in udeležili se slavnosti razkritja Anastazij Griin-ovega spomenika. — Ko so pred dvema letoma Ljubljanski in Tržaški „Sokoli" udeležili se blagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola", in so se morali voziti skozi Celje, izdal je magistrat Celjski ukaz, da „Sokol" ne sme skozi mesto v vrstah marširati, niti razviti svoje zastave, da se mora čisto na tiho iz mesta spraviti, da se nemških Celjanov duh nad slovenskimi Sokoli ne razburi. „Sokoli" mora|i so se ukloniti ponižujočemu ukazu. Da vrnejo sedaj Ljubljančani z isto mero, s katero se je takrat posodilo, bi bilo pač želeti, da tudi magistrat Ljubljanski prepove turnarjem dne 3. junija t. 1.
favno v vrsti in z razvito zastavo marširati po Ljubljani — da se tudi Ljubljančanov slovenski duh nad nemškimi turnarji ne razburi.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora), v torek 1. dan junija 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani, I. Naznanila prvosedstva. H. Nasvet o izboru posebnega komiteta za stavbinski nadzor pri mestni vojašnici. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o podelitvi mestne ustanove za balo, osnovane povodom srebrne poroke Njiju Veličastev; b) o ponudbi društva Laibacher Deutscher Turn-verein, da mestna občina spominsko ploščo postavljeno pesniku Anastaziju Griinu prevzame v svojo last. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o prošnji Dunajske velike poljedelske šole za podporo ubož-nim učencem; b) o prošnji stavbenega podjetnika A. Lončariča glede oproščenja od tlakovine, oziroma nje znižanja za dovažanje gradiva obrežnemu zidu ob Ljubljanici; c) o kupnih ponudbah za mestno hišico štev. 19. pred „prulami"; č) o kupni ponudbi za mestno močvirsko zemljišče v „purgarakih delih." V. Šolskega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva kraujske hranilnice glede pogodbe o porabi realki-nega poslopja. VI. Samostalni nasvet mestnega odbornika prof. Toma Zupana, naj se naredi trottoir iz kamenitih plošč po obeh straneh sv Petra ceste in sicer od frančiškanske pa do sv. Petra cerke, ali za letos vsaj do mesarskega mostu. VII. Samostalni nasvet podžupana V. Petričiča o prenaredbi prese-litvenega reda za mestno občino Ljubljansko. Potem tajna seja.
— (G. Ivan Jelene,) prefekt v Terezija-nišči na Dunaji, dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.
— (Umrl) je dne 29. maja g. Janez Sku-bic, umirovljeni župnik v Mirni peči, 80 let star.
— (Umrl) je 28. t. m. v 65. letu starosti g. Peter Aschraann, upokojeni sodnijski kancelist v Ribnici.
— (Slovenskim odvetnikom.) Mnogo prošenj za izvršilno prodajo zemljišč ulaga se v slo- j venskem jeziku. Kljubu temu se skoro nikdar v Graškom uradnem listu ne nahaja slovenski razglas. Sodniki vozijo namreč po starem tiru, ter napra vijo vedno le nemšk oglas. Sami od sebe ne dajo slovenščini nikjer mesta. Če torej hočemo, da bodo ti oglasi v slovenskem jeziku, ne preostaje drugega, kakor da odvetniki v svoji prošnji za izvršilno prodajo ob jed nem prosijo, da sodnija napravi razglas v slovenskem jeziku, in ga
v „Grazer Zeitungtt-i v slovenskem jeziku priobči. »Vigilantibus iural"
— (»Pisateljsko podporno društvo") napravi v četrtek 3. t. m. izlet v Dol. Odbor vabi vse gg. društvenike ž njihovimi obitelj mi vred k mnogobrojne j udeležbi. Da bode istemu mogoče večerjo priskrbeti, prosijo se vsi gg. društveniki, ki bi morebiti slučajno ne dobili posebnega povabila, naj racijo svojo udeležbo naglo naznaniti aH društvenemu predsedniku g. dr. V oSn jaku (na Poljanah št. 31) ali pa društvenemu tajniku g. prof Itaiću (na Tržaški cesti št. 5). Društvo se odpelje ob 3. uri pop o ludne v Zalog ter se vrne ob 10. uri zvečer z vlakom.
— (Slovensko delavsko  pevsko društvo „Slavec") sme s ponosom zabeležiti v svojo kroniko predvčerajšnji „Medenov večer". Ne le, da je množina občinstva bila živ dokaz iskrenih simpatij, ki jih  uživata g. Meden in mlado a že popolnem doraslo društvo,  bili so zbori tako krepki in ubrani in izvajal se je ves spored tako izborno, da moramo pevcem in pevovodji le čestitati. Po prvem, posebno vrlem zboru nastopil je predsednik g. Je ločni k ter v jedrnatem govoru naglašal zasluge g. Medena za slovensko pesem in za društvo ter mu potem poklonil častno diplomo, katero je g. K. Drenik prekrasno kaligrafoval. Občinstvo pozdravilo je slavljenca z Živioklici, pevci pa so zapeli Nedvedovega „Popotnika", v katerem nam je v srce segal g. Meden z divnim svojim samospevom. G. Meden pel je potem še jedno Zajčevo in novo Vil-h ar j evo, baš za ta večer posvečeno skladbo, kot dodatek pa še Vilharjeve „Ukaze,"   pri katerih ga je brdka in nadobudna hčerka Ivanka na glasoviru spremljala. Burni živioklici in dolgotrajno ploskanje izražali so priznanje poslušalcev in se neso polegli, dokler se ni pesem ponavljala."   Zaduja točka bila je Ipavčeva „Domovina," v kateri se jo poleg Medena odlikoval slavnoznaui naš baritouist g Puci-
h ar s svojim prekrasnim glasom. „Slavec," ki je s prevdčerajšnjim večerom g. Medenu izkazal zasluženo čast, počastil je s tem tudi sebe in poleg popolnega moraličnega uspeha, dosegel je tudi gmotnega, kajti mlada debutantkinja Medenova nabrala je mej občinstvom nad 30 gold. za društveno zastav, za katero je predvčeraj še posebej nek rodoljub 15 gld. poklonil. — Iz Ptuja došel je naslednji telegram: Slavnemu slavcu slavnih slovenskih slavcev slava! »Slovensko Pevsko društvo" — „Narodna Čitalnica".
— (Pevski zbor Narodne Čitalnice Ljubljanske) napravi na korist svojej blagajnic: v soboto 19. junija veliko letno veselico na društvenem vrtu, ko bi slabo vreme bilo, pa v dolnjih društvenih prostorih. Spored obeta biti jako zani raiv, kajti pripravlja se več novih zborov, čvetero in samospevov, zagotovljena je velika loterija, najeta vojaška godba ter obljubljeno je sodelovanje „Sokolov." Danes v torek se zato prično zopet redne pevske vaje, pevski odbor torej prosi vse p. n. pevce, ki jim je mar za razvoj in obstanek slovenskega umetnega petja, naj se te vaje kakor na-slednih vaj udeleže v polnem številu.
— (Majnikov izlet gojencev »Glas-bene Matice".) Dne 27. maja napravili so »Glasbene Matice" gojenci, pod vodstvom učiteljev, roditeljev in odbornikov, vkupc blizu 150 osob izlet na Drenikov Vrh, kjer so bile razne šaljive igre, telovadba in kjer se je čula iz mladih grl marsikatera krepka domača pesen. „Kućegazda", društveni podpredsednik g. Fr. Drenik, skrbel je ljubeznivo tudi za telesno okrepčavo utrujene mladeži. Z Dreniko vega Vrha podali so se izletniki,  pojoč vesele na rodne pesni, čez hrib v Gorenjo Šiško v dvorec Jamo, letovišče društvenega predsednika g. Fr. Ravnikarja, kjer so bili izletniki jako ljubeznivo vspre jeti, bogato pogoščeni in kjer je bila jako lepa veselica. Razne igre, mične pesni, improvizovana godba in govori vrstili se in na licih vseh udeležencev čitala se je radost.   Gosp. K. slavil je v lepem go voru namen „Glasbene Matice" in delovanje društvenega predsednika in odbora.   Gosp. St. zahvalil se jo v imenu vseh gostoljubnemu g. predsedniku in  njegovej  ljubezni vej  gospej  soprogi, izražajoč željo, da bi še mnogo let predsedoval temu društvu. Izmcj mladine zaorili so trikratni živioklici. Ob Va 9. uri poslovili so se gostje iz gostoljubnega dvorca ter v najlepšem redu vrnili se domov z naj-prijetnejšimi spomini na .Glasbene Matice" prelepi prvi izlet.
— (Vabilo na slavnosten  večer,) s katerim akademično društvo „Slovenija" na Dunaji dne 5. junija 1886 proslavi dvajsetletnico književnega delovanja svojega častnega člana prof. Josipa Stritarja (Boris Mirana.)  Začetek oh 8. uri zvečer. Local:  Hotel   „goldenes Kreuz," VI. Mariahilfer-strasse 99.   Vspored.  A.   1. Pozdrav predsednika g. dr. M. Murka. 2. Koseški — B. Ipavec: »Kdo je mar?" Zbor s spremijevanjem glasovira. 3. Slavnostni govor. Govori g. drd. Danilo Majaron. 4. Boris Miran — Kocijančič: »Oblaček."   Zbor s tenor in bariton solom.   5. Beethoven:  Sonata Op. 111. Svira na glasoviru gospica Bogumila Šumanova. 6. Boris Miran — Hajdrih: »Pri oknu sva molče slonela."   Čveterospev slovanskega pevskega društva. 7. Tamburaški zbor hrvatskega akademičnega društva „Zvonimira." 8. Preširen — Vilhar: „Mornar." Solo poje c. kr. operni pevec g. L. "VVeiglein. 9. Boris Miran — Kocijančič:   »Danes tukaj, jutri tam." Zbor z bariton solom. B.  Zabavni del. Pri zborih  sodeljujejo  po posebni   prijaznosti članovi »Slovanskega  pevskega   društva"  in akadenvčnih društev:   „Zvonimira"  in »Akademičnega spolka.* Pevovodja g. J. Jifik. G. Weiglein pel bode razven »Mornarja" tudi »Kam."   Ko bi se kak na Dunaji bivajoč Slovenec ne bil vabil, naj pride brez vabila, ali naj se pa za vabilo oglasi.   K tej slavnosti naj-uljudneje vabi odbor.
— (Meščanske vojašnice občni zbor) bil je predvčeraj dopoludne ob 10. uri v mestni dvorani. Vodja g. J. N. H o rak otvoril je zborovanje rekoč: »Slavna skupščina! Pričenjam 24. zborovanje ter pozdravljam vse navzočne lastnike meščanske vojašnice. Pri 23 občnem zboru, kateri se je vršil dne 31. maja 1885., naznanil sem Vam, da so posestniki meščanske vojašnice Še dolžni obrtnemu pomoćnomu društvu 1000 gld. Prosim, da vzame slavni zbor na znanje, da je sedaj za meščansko vojašnico le še 50 ) gld. dolga in upam, da bodemo poplačali to svoto še letos.  Vodstvo meščanske vojašnice je
želji c. kr. vojnega erara ustreglo in dopolnilo, kar je bilo potrebno še hišne oprave, tedaj je upati, da se je vse izvršilo na zadovoljstvo visokega c. k5,gene-i ralnega poveljstva.   Ker se je prizidal  oddjHek k meščanski vojašnici, pomnožilo se je tudi nu>ntvo v meščanski vojašnici   in treba je bilo razširiti šte-dilna ognjišča v kuhinji in dimnik. P. n. hišnim posestnikom,  kateri so se oglasili za znesek na njih hiše spadajoč, za namestovanje vojakov, izplačal se je isti v zmislu sklepa zbora iz leta 1883. iz društ-nene blagajnice. Po §. 14. društvenih pravil stopijo vsled dosluženja iz načelstva gospodje : 1. Dol i nar Audrej. 2. Hora k Janez. 3. K ol man Fran. 4. Nič-man Henrik. 5. Pakič Miha. Izstopivši se smejo zopet voliti." — Iz letnega Rporočila in sklepa računa je razvidno, da je imel zavod dohodkov 2254 gld. 81 kr. in le za 54 gld. 24 kr. manj stroškov. Posojila za novo, vojašnici prizidano poslopje poplačalo se je obrtni pomočni blagajnici preteklo leto 1300 gold. Soposestnikov šteje meščanska vojašnica 243, vredna I pa je nad 50.000 gld. Pregledovalni odsek poroča, j da je račun popolnem v redu in predlaga, da izjavi J občni zbor društvenemu vodstvu popolno zaupanje, i čemur zbor jednoglasno pritrdi. Vrši se volitev pe-[ tih članov vodstva namesto letos izstopivših. Izvo-| Ijeni so z veliko večino gg. J. N. II o rak. Fran i Ko l man, Henrik Nič man, Miha Pakič in An-I ton Krem žar. V pregledovalni odsek se izvolita I gg. M. Muk in Jakob S po I j ari č. Pri posameznih ! nasvetih predlagala sta v imenu vodstva  gg. J. N. I Ho rak in Miha Pakič, da se je dovolilo vojakom, kateri so v meščanski  vojašnici  nastanjeni o priliki rojstnega dne presvetlega cesarja 30 gld. za t boljšo jed, »Narodni šoli 10 gld , učencem društva ' katoliških rokodelskih pomočnikov pa 10 gld., kar brez razgovora obvelja. Potem se zborovanjo sklene.
— (Na Koroško) in sicer v Koče odpeljalo se je predvčeraj z Ljubljanskega Grada 35 kaznjencev, da bodo v Zilski dolini zagrajali hudournike.
— (Majevo vreme), ta izvanredna vročina v tem času in ž njo združena suša nakopava dolenjskemu kmetu mej druzimi tudi to skrb, da se bodo pašniki in logi letos za prvo košnjo slabo obnesli in bo slehem živinorejec — če ne pride nič
I moče in bolj ugodnega vremena, — si klajo moral ■ kupovati, a jo drago plačevati! ! — (Borovnice) so na mnogih krajih že
I dozorele. Znani »najstarejši ljudje" se kaj tacega ! koncem maja ne spominjajo.
— (NaVranskem) ustanovila se je prostovoljna požarna bramba. Načelnik je znani narodni trgovec g. J. S. O se t, namestnik pa poštar g. F. Luko v nj a k.
— (V Št. Lenartu) v Slov. goricah zaprli so zaradi osepnic za 10 dnij šolo.
— (Požarna kronika.) — 28. t. m. po-poludne ob polu dveh jelo je goreti v vasi Lipov-šici v sod. okr. Ribniškem.   Pogorele so štirim posestnikom hiše ter nekaj k njim pripadajočih gospodarskih poslopij. Trije izmej teh posestnikov bili so  zavarovani  —  v skupnem znesku   za kacih 1200 gl. — pri vzajemno zavarovalni banki v Gradci. Razen navedenega uničil je ogenj tudi petero goved in jednemu ponesrečenih gospodarjev — kakor se pripoveduje, — 300 gld. denarja v gotovini. S pomočjo prihitelih gasilcev s svojimi brizg lnicami iz Ribnice, Sodražice, Zapotoka, ter bližnjih vasi, posrečilo se napram vetru, ogenj preprečiti ter oteti, kar je bilo sploh možno. Škoda je seveda pri vsem tem vendarle znatna. — Kako je ogenj nastal, se prav za prav nič zanesljivega ne ve; — nekateri trdijo,  da so ogenj  zanetili otroci (kar je najbolj verjetno), a drugi hočejo vedeti,  da je — treščilo. (?) — No, ko bi nekateri naši kmetijski gospodarji - • posestniki, — mesto da zametujejo svoj težko pridobljeni denar po krčmah in za druge namene — porabili  vedno ponujajočo se jim ugodno priliko v zavarovanjo svojega imetja itd,, bi množim že davno ne trebalo biti trdega boja za svoj obstanek in ne imeli bi zaznamovati na drugi strani toliko — rev in siromaštva! pa — so nekateri v narodu, ki se ne dado poprej poučiti za kaj koristnega — dokler jim lastna skušnja na duri ne potrka! . . .
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 1. junija. Časopisi soglasno poročajo : Finančni minister izjavil je v carinskem odseku, da bode, ako se odkloni petrolejska carina, kakor jo vlada predlaga, vlada izva-
jala ustavne posledice in cesarju stavila predloge, po katerih se bode moglo doseči, da se dotični dogovori z Ogersko vsprejmo. Odsek še ni ni<* lar ukrenil.
Dl'naj 1. junija. V odločilnih krogih z notranjim položajem zel6 nezadovoljni. Ako se petrolejsko vprašanje ne reši v zmislu vlade, odstopilo bode vse ministerstvo ali pa razpustilo zbornico poslancev.
Gradec 1. junija. Akademično društvo Triglav imenovalo je prof. Stritarja z velikim navdušenjem častnim članom radi njegovega dvajsetletnega vztrajnega delovanja in neprecenljivih zaslug na slovstvenem polji. V krasnem pismu blagovolil je vsprejeti imenovanje gospod pisatelj, ki je obogatil z divnimi umotvori literaturo, uplival s čistimi, uzvišenimi nazori me-rodajno na svoje sovremenike in^ postal dika in ponos slovenskemu narodu.   Zivio Stritar.
Odbor.
Carigrad 1 junija. Okrožnica Porte naznanja, da Grška neredno demobilizuje, da je zasela in da utrjuje turško trdnjavo Zygos, da se vojaki in strelivo vedno še dovažajo, akoravno so se čete nazaj pomaknile, seveda le malo in le deloma. Okrožnica končava, da bi Porta obžalovala, ki bi bila primorana, šiloma nazaj dobiti trdnjavo Zygos.
Levov 31. maja. Jan Dobrzanski, ravnatelj tukajšnjega gledališča, bivši urednik „Ga-zete Narodove" umrl.
Peterburg 30. maja. „Journal de St. Petersbourg" piše o blokadi: Ker ni dvomiti na odkritosrčnosti grškega kabineta, sme se misliti, da se bode grški trgovini v kratkem zopet odprlo svobodno morje.
Oatania 30. maja. Bruhanje Etne ponehava. Luva se vsako uro le še dva metra naprej pomiče. Prebivalstvo upa, da ne bode prodrla v osredjc mesta Nicolisi. Od včeraj ne naleta v a več črni pesek.
Rim 20. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 33 zbolelo, 21 umrlo; v Bari 4 zboleli, 4 umrli.
Javna zahvala.
Podpisani odbor hrv akad. lit. zab. družtva „Hrvatske" u Gracu zahvaljuje se najsrdačnije si. odboru narodnoga doma, liepim i krasnim gospodji cam i gospodjam i svoj drugoj gospodi, najpače gg dr. Gregoriču, Praisu, Benku, Brenčiču, Pore-karu i Župančiču, što su prilikom izleta pomenutoga družtva u Ptuj isto najljepše i najsrdačnije primili, te mu svojom požrtvovnosti i trudom časove priredili, koji če svakomu u najsladjoj uspomeni ostati.
Za odbor hrv. akad. lit. zab. družtva -Hrvatska" u Gracu:
Predsjednik:
Ivo Ferdo Weber-Tkalčević.
Tuj ni k:
Fran Domaldović.
Gradac, dne 30. svibnja 188G.
Zahvala.
Ko je Njega Veličanstvo me najmilostljivejše odlikovalo z vitežkim križem-Fran Josipovega reda došle so mi od blizu in daleč, zlasti od mojih trgovskih prijateljev na Kranjskem, prijazne častitke v raznih oblikah.
Počasten in obradosten s tolikimi dokazi prijateljskega mišljenja, dovoljujem si, tem potom izreci presrčno zahvalo, ker se no morem vsakemu posebej zahvaliti.
V Zagrebu 29. maja 1886.
Mnkso Stern,
tvrdka Ign. Stornovi sinovi (390—3) vinsku trgovina v Zagrebu.
priznana in je Se bila večkrat odlikovana z redi in zlati m kolajnami. Ozdravljamo z vnpehom bolesni, kl laviraj« la ■priden* U r> 1 (bm srebra), sslostne
nasledke •> krivu ili navad, nadalje slabotno stanje* koane bolesni, Se tako zastarane rane* grlnte, ianadanje las, trganje in veviuatlsein, vse ženske bolesni. Trakuljo odstranimo po posebnej metodi, culo pri otrocih v malo urah Ktlore ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni b poštno znamko za odgovor. (709—2?>)
Privalna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Trzne cem* » ljtit>ljtftu»
dne 20 maja t. 1.
Pšenica, h k ti. Rež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Lee a, , Grah, „ Fižol, Mu si o, Mast,
Speh firlien,
kgr.
gf. kr.
H Ij.i f> 2< • 4 H7
tj 09 :s 7 i 4 67 B It 318
10
12
1 1 1
— 166
— ItfO
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Go.cje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo    „ „
Pišanec .....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,    , . Drva   trda, 4 □ metr. .   mehka,   - „
srl. kr.
— 7 1
— 90l
— 2
— 8
— 64
— o
— BO
— 36
=|
2 41 2 41
6 Ml 4 -
Meteorologicno poročilo.
Avstrijska specijaliteta. Tridesetletna izkuv stva so dokazala, da se je „Mollov S eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot. jedino uspešen lek izkazal Cona Skntljici t navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k <a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (20—4)
Poslano.
Vsakdo moro biti zdrav in doseči visoko starost, ako i skrbi za s"<»je telo. Največ bolesti) izvira Iz krvi, *.edai jo j dolžnost s edinega, pa to oliračati največo pozornost. Nas m j preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam so jo posrečilo izumiti taka sredstva, katon hitro in brez zlili nasledkov či-i stijo kri, kropo njen pravi tok.  Naša zdravilna metoda j
	Ca s opazovanja	Stanje barometra v mm.	Teni-peraturu	Neb i provi		Mo-krina v mm.
i B i |	7. zjutraj 2. pop. i>. zvečer	736 60 ss, 786 88 736-78 »k	188 'Z 26 8 •:. 20 8 C	si. svz. si. zab.	jas. d. jas. obl.	0 00 ram.
4 'ST 1 S o i to	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73684 mm. 736-70.mil. 736 72**,	17-2- 0 27-4' C 20-8" C	brezv. si. j z. si. J z.	obl. jas. d. jas.	0-0.) ns.
31. maja.	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	736-32 ms. 736-lomni. 786*90 ss.	17 0"<J 258° C 20 0° C	si. svz. si. azli. si. lih.	obl. jas. jao.	0 00 a«. 1
Srednja temperatura 22'1°, 21v." in 20*9«, za5"6\ 5 0» in 4*0" nad nonualom
prinaša v 11. številki sledečo vsebino: Stepan Konzul Istrijan in Anton Aleksandrović Dalmatin, jugoslovanska književnika. (Konec.) (S podobo.) * Ja nez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Ptica. Pesem. J. KalČič. — Kar mnfte vi .. Pesem. Fr. Gestrin. — Ruske narodne pesmi. Prevel Josip Kržišnik — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Vrednost jezikovnega učenja za omiko. Spisal France Podgornik. (Konec) — Zgodovinske črtice o „Slavjanskem društvu" v Trstu. (Dalje.) — Slovenska knjižnica v Graškem bogoslovji. — Zlatorog. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dbžele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Poslano.
Za prirejenje izleta akad. društev „Hrvatska" in „Triglav" v Ptuj sestavljen odbor od hoc ima na konci svojega poslovanja še jedno, jako prijetno mu dolžnost, da se iskreno zahvali slavnim društvom, rodoljubkinjam in rodoljubom Ptujskim za res nepričakovani, sijajni sprejem in za prekrasno zabavo.
Posebna hvala gre slavni narodni čitalnici, Narodnemu domu, izborno sestavljenemu mešanemu zboru slovenskega pevskega društva; srčno hvalo izrekamo velecenjenim gospem in gospodičnam za mnoge, pri prihodu in pri odhodu nam podarjene lepe vence in nebrojne šopke; iskreno se zahvaljujemo čitalničnemu predsedniku neutrudljivemu narodnjaku gospodu dr. Gregoriču, kakor milostivoj gospej soprogi, podpredsedniku velespoštovanemu gospodu gvardijanu in častitim gg. očetom minorit-skega samostana, grajskemu oskrbniku gosp. Raispu predsedniku slovenskega pevskega društva gospodu dr. Grossu, predsedniku političnega društva „Pozor" gospodu dr. Jurteli in vsem drugim gospem in gospodom, ki so skrbeli za to, da se nam je Ptuj jako priljubil in da nam ostanejo nepozabljive v njem prebite, žalibog prehitro minule urice.
Živio slovenski Ptuj, naj procvita, se razvija in napreduje narodno življenje!
Gradec, dne 27. maja 188G.
Za odbor ad hoc: caud. iur. stud. iur.
Vladimir Žitek, Anton Rogina.
predsednik.
Tufcl i
30. maja. Pri ■ >lc no: Konig, Teš-hor z Dunaja.   — Perlgni»d iz Budimpeštu.  — Schiller ■<. Dunaja.  — Maver iz Gradcu.
— Jembart iz Celovca. — lieu-maier j Dunaja.
Pri 1 t x pl. "\Vid-. mami z Dunaja. — Buchior, Zorzi, Turiper iz Trsta. — Dr. llnober z Dunaja. — Torisa iz Gradea.
Pri <•«•«•• rji avstrl lalceau : Maver g Dunaja. — Globoč- j nik iz Železnikov. — Štrukelj 1 iz Gorice.
ti satira i BO:
26. maja: Prezelj Josipina, I 24 let, kubarica, Stari trg št. 11, | za plućno tuberkulozo. — Ja- ! kob JanŠH, 42 let, krčmar, Ki- • rolinska zemlja št. 4, za boleznijo na obistih.
27. maja: HOrman Josip, | 47 let, c. kr. poštni uradnik, j Cerkvene ulice št. 1, za spi i- j deujein jeter. — Strol Reza, j 37 let, gostlničarka, Turjaški ■ trg št. 1, za rakom na j etri b.
— Šetina Helena, 55 let, žena i uradnika, Turjaški trg št. 4, za m rt vou d oni.
28. maja: Marija Habič, cerkovnikova hči, 4 '/§ leta, Študentovsko ulice št, 13, za otročjim krčem.
29. maja: Janez Bizjak, delavčev 8in, 2 leti, Stari trg št 11, za j etiko. — Gabrijela Rekar, komisijonarjeva hči, lVi leta, Kolodvorske ulice št. 30, za vnetjem pluč. — Marija Eržen, mizarjeva žena, 68 let, Prečne ulice št. 8, za bramorico.
V deželnej bolnici:
23. maja: Marija Jerov-šek, gostija, 85 let, za mrtvo-udom. — Anton Zrimšek, go-stač, 69 let, za razkrojitvijo krvi.
24. maja: Anton Seljak, gostač, 60 let, za plučuim edemom. — Marija Čik, krojačeva hči, 19 let, za jetiko.
25. maja: Marija Glavan, delavčeva žena, 25 let, za jetiko.
27. maja: Fran Bornik, Blamnikar, 23 let,  za jetiko.
— Josip Klembas, mesar, 37 let, za vodenico.
28. maja: Marija .M ar kovic, posestnica, 66 let, za starostjo.
29. maja: Helena Mervar, delavka, 50 let, za Brčnih klopcev hibo. — Anton Kle-menčič, zidar, 50 let, za ptbv« ritičnim eksudatom.
z nad 1 milijon sijajnih zdra-\ilnili uspehov, že nad 40 let preskus eno*) in sledili dan nove zahvale   za ozdravljenje
v vseh časopisih.
pri kupovanji.
KaHtcvaj    vsoli IcUarnali OliI4^|]\ 11M< TI VI VIA I/IT
.IOtIAXX IIOFFII x origlniiliio varsl veno xuiiiuk.o (podoba In pocipiM iKikiuitoUii Ivanu lloll-a).
:,;) V obliki sludnega. idravikne^a pivu, Blastna, prijetna pijača, najboljšo olajševalno in življenje ohranjujoče sredstvo za bolehajoče na sušici, prsih, žoodci in plinih, prebolele po hudih boleznih, pri zastarelih bolo/iiih zlatej ži i, ženskih boleznih in Ikrdfeljnth. — *) nIiuIuc vdruvilne «,oltol»<l«» pri bledici, hujšanji, slabosti, ner-voznoBti, pomanjkanji slasti do jedij in nespanji; konveiitrotanl slittliii isvlef;ek9 pravi uuicuui pri prsnih, plučnih, vratnih iu kat.ivičnih boleznih, krči in kašljanji, škro-feljnih pri otrocih. — llouboul iz Hliidncsn l«vle6kn (v modrem papirji), viaževa-jo.-i, slei razta[)ljaj<iči pri kašljanji, bripavosti in bolezni respiracijskib organov.
Zahvala za ozdravljenje z Dunaja.
Izumitelju zdravilnih in redilnili izdelkov iz sladnega izvlečka
I V A, X7 TJ   SO FF-U,
i.a Dunaji in v Berlinu, Graben, Briiuncrstrassu Nr. 8.
DUNAJ, II, Taboratrasse 79, dnč 9. aprila 1886.
Že 10 let boleham va\ naduho, združeno semtertja z bolestnim kašljem. Vefi let sein vse zastonj poskušala. Cele dni, da, cele tedne morala sera onemogla ostajati v postelji; nadlegoval me je kašelj, bolečine v prsih, pomanjkanje sape, nesem mogla spati niti jesti. Kupila sem si 12 steklenic Vašega originalnega Ivana Hoil-a sladnega zdravilnega piva in Vaše Ivana Hoff-a sladne zdravilne čokolade, in ko sem je porabila, čutim se boljšo, naduha pojenjuje, zopet lahko spim in jem in vidi se, da sem krepkejša. Oh, kako veselje, da imam sredstvo, s katerim si lahko pomanjšam muke. Dolžna sera Vam iskreno hvaležnost za Vašo blagodejno izumitev.
Josipina Brauuer, lastnica kavarne na Dunaji, II., Taborstrasse 79.
Nj. Veličastvo kralj saksonski: Vase Ivaua Hofl'-a sladno zdravilno pivo
dobro dene kraljici-materi. (388-2) klavna zaloga v EJubljani : lVter l.assiiiU.
V Kranji: Fran Dolenc. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Knčevji: Ed. Hoffmann. V Krškem: li. Eu^elsporger. V Idriji: Jos. Warto, lekar. V Laži: M. Prezelj. V Iludolfoveni: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezo-
zocco. V Celovci: YV. Thurmwald, lekar
Razširjeno po vsej zemlji. 27.000 mest, kjer se prodaja. — 400 bolnic in 10.000 zdravnikov ga zapisuje. Več sto tisoč ljudij je zopet pridobilo zdravje.
Prva, p-istna, ozdravljajoča, okrepčujoča Ivana UofT-a sladna čokolada (za tualo-krvne, bledične, pri jetiki, pomanjkanji slasti do jedij in spanja) jo 64 krat v 40 letih, odkar se prodaja, odlikovana. Francoske, angleške iu druge čokolade neso tako dobre za ohranenje iu zoputno pri« dobljenje zdravja, kakor Ivana IloiVa sladna zdravilna čokolada. Ne smela bi manjkati pri nobenej hiši.
64 visokih odlikovanj v 40 letih, od kar se prodaja. Priporočajo in rabijo je skoro vsi cesr.rski, kraljevi, kneževski in prinčevski zdravniki.
ZD-u-z^aJslsa, "borza.
dne 1. junija t. 1.
IlVJrno t.-1«-vrrati.'ii«» poročilo 1
I'ap ma rentu.......... Hr« gld.
Srebrna renta....... 8"i .
Zlata renta........... Iltf
fi     marčna renta.    .        .        .... 102
Akcije ni rodne lianke....... 880
Kreditne akcije......... 282 ,
London                                     . 126
Srebro..........- . — .
Napol                               ... 10 .,
C. kr. cekini                              ... 5 „
NemSke marke    . 62 ,
4°/0 državne srečke iz 1. 1864    250 gld. 130 ,
Drlavne srečke iz 1. 1*64          100 gld. — ,
Ogrska zlata renta 4" p 105 .
Ogrska papirna renta 5%,                .   . i>4 „
b" 0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. 105 n
Dunava reg. srečke 5",,             100 gld. 116 »
Zemlj. obč. avstr. 41;,0 ,, zlati zast. listi 125 ,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 119 „
Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice H8 „
Kreditne srečke        ....   100 gld. 176 ,
Rudolfove srečko      ....     10   n 18 „
Akcije anglo-avstr. banke         120   „ 116 ,
Tramm\vay-društ velj. 170 gld. a. v      . 205 ,
30 60 70
10
60
02'/, 96
40 95 20 50 80 75 70
50
25
kr.
Prežalostnega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa
ANTONIJA POŽAR,
nad učite I jeva soproga,
danes ob pol 6. uri popoludne, po dolgem in mučnem trpljenji, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu dobe,  v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojne bo 2. junija t. 1. na mirodvoru v Radečah pri Zidanem most u, kjer se bodo brale tudi sv. maše.
Radeče, 31. maja 1886.
Miroslava Požar,
hči.
Anton Požar,
nadučitelj. Pavla Namre,
sestra. (400)
Posebni pogrebni listi se ne bodo razpošiljali.
Wv. ^OQOOOOOCC^Q^<y-.4tvUw'OOOOOOCOOOOOOOC
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Zlatorog.
spisal
R. Bautnback.
Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovim preložil ANTON FUNTEK.
Cena elegantno ve sani knjižici 2 gld.
Anton Fantek, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Baumbachoi>e poezije « Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denaSnjega dne. ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in najdegtmtneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube seld obradostila, ki imajo srci in smisel su ta pesniiki umotvor, čegar dejanje se vrli na našem romantičnem Gorenjskem.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
000000000000
(351—3)
OOOOOOOOOOOOOOOOCOO6
„------ se jaz likal"
Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. Ah'siti'ee. 35 pol v oBmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gld. izvod, po pošti 10 kr. več, samo pri iintonu Obrezi, ključarskc ulice št. 3, 111. nad str.
„Ne v Ameriko!"
Povest Slovencem v poduk, od istega pisatelja  za znižano ceno 60 kr., po pošti 5 kr. več. (231—9)
Na Raki, pri župnijski cerkvi, tik okrajue ceste, daje ne cela
v
pripravna za prodajalnico, mesarijo ali za krčmo, z ugodnimi pogoji takoj v najem. — Natančneje pove posestnik Fran it rudar na Raki. (361—3)
iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno
prvi umetelni mlin v Domžalah
v Ljubljani, Slonove ulice št. 50.
(395—2) Gnardia. SKaloga 11 a debelo
pri Josipu Kušarji v Ljubljani,
Voffovo ulioe &t. O.
Za mnogobrojna naročila se uljudne proBi.
Podpisani Herman Konrad Kunstitsch, zastopnik francoske zavarovalne delniške družbe, izjavljam s tem, da v Mokronogu, Trebeljevu, Vačah in Savi razširjene slabe vesti o nadzorniku t. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrij-ki Phonix gosp. Ki ha rd u Raunicherju kot popolnem neutemeljene pre-klicujem.
V Litiji 26. maja 1S86.
(3t)7)_ Herman Konrad Kunstitsch.
Išče se stareja
odpravnica poŠte
(I»ostc>xi>oclitorlM)
za manjšo poštno postajo. — Ponudbe pošiliajo naj so: Jo«. Cobnlar-n, uredništvo „Obzora-*, Zagreb.    (399— 1)
V svojo prodajalnico špecerijskega blag* vsprejmein takoj izurjenega, zvestega, 23—30 let starega
trgovskega pomočnika.
Zahtevam znanje slovenskega in nemškega jezika ter izvrstne priporočbe in spričevala.
(398-i)___A. Juroa v Ptuji.
Št. 9465. C^6-1
Košnja v najem!
V ponedeljek 7. dan junija letos dopoludne Ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1886 kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih poleg Lattermanovega drevoreda za vojaško oskrbovalnico.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 27. maja 1866.
Župan: Grasselli.
J. (liontini v Ljubljani
priporoča priljubljeno zbirko
slovenskih ljudskih knjig
n   koloriranim   zavitkom,  katere je  ravnokar izšlo daljših pet zvezkov in sicer:
Car in tewar............. 20 k r.
Darinko, mala < rnogorhn....... 24
Erazem I*rrtliniiittkl.......... 18 „
Juro ni i I............... 16 „.
Baron llavbar............. 24 „
in v novi izdaji: Vrtomlrov prMtan..... 20 „
Dalje:
Narodne pripovedke za iula«lliio..... 24 „
Pripovedke za mladino, I. Klatorog  ... 20 n
Po pošti stane vsak zvezek B kr. već.   Razen navedenih povestij jih je Se več drugih v zalogi in Beznaiu o njih jo na razpolaganje. (393-^-2)
^^■■■■■■■pnnnnnnji
jj NAJBOLJŠI
pKPlR ZA CIGARETF
LE HOUBLON
Francosk fabrikat CAVVLE-jev & H EN RY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Ludvvig, dr. E. Lippmann,
profoiorji kemije na Dunajskom vseučilišči,
in xir»t zaradi uvojfl izvrstno kvalitete, naMbnn čistosti in ker mu iirro priJjan« nikako zdravju Škodljivo reči.
nr-siHiM dk i.'ktkjijbttb
«nmmr
17, rn» MflOMr, i PARIŠ
VELIKA
(5000001
kot največji dobitek v naj are < ne-Jeni Mlueaji ponuja velika ođ II it m-burftke države najamčena denarna loterij«.
Specijelno pa: 1 prem. a mark ti00000 1 dobit. A mark 200000
Li dobit, a mark 100000
\ dobit, a mark
1 dobit. a mark
2 dobit, a mark \ dobit, a mark
2 dobit, a mark i. dobit, a mark 5 dobit, a mark
3 dobit, a mark !6 dobit, a mark
dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 00 145
*Jlu dobit, a mark
818 dobit, a mark
31720 dobit, a mark
16990 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
1/.da tel j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, HiLMBTJBG-.
Lastnina iu tiak »Narodne Tiskarne".
B I
Najrc. ejSa velika, od visoke državno vladu v HAMBUKUU dovoljena in z vboiu državnim premoženjem zajamčena denarna loterija imalOO.OOO srečk, od katerih se izžreba 50.S0O srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znusa
9,550.450 mark.
Znamenita prednost ta denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki no zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobiiek prvega razreda znaffa 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem ua 80.000, v petem na 90-000, v feštom na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hlsi in vsak, kdor jih hoće kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
<'as tki naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko posije po poštnej nakaznici, na željo so naročitve izvrfie tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna Nreeka av. v. gld. $.50.
1 polovica originalne Mrecice av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno sreeko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni na< rt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniui državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
9. junijem 1886 ,katBr^br°tda°l,a"j0
nam direktno doposlati. (238—16)
39