DARUJTE KRI ZA VIETNAMSKE PARTIZANE
Dežela naj posreduje pri osrednji vladi za	HFl #1	Dovolj je umazane
temeljito reformo sistema vojaških služnosti.	mJ Hi i_4 vJJ glasilo KPI za slovensko narodno manjšino	1 1 vojne v Vietnamu!
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 16 (704)	TRST - 22. septembra 1967____________________________________Posamezna številka 40 lir X'g^pp'u
i Velika akcija mednarodne solidarnosti
Več kot 4000 mladincev iz Italije
bo darovalo kri za vietnamske partizane
Novo šolsko leto je prad nami. Novi problemi, nove skrbi.
šolstvo v Italiji je še vedno na razpotju. Razne reforme iz zadnjih tet niso privadite do dokončnega pozitivnega rezultata. Tu ugotovitev velja za šolstvo na splošno, še posebej pa velja za slovansko šolstvo.
Kljub temu, da je že toliko let minilo od tedaj, ko so bile slovenske šole priznane in s posebnim zakonom formalno urejene, prave ureditve še ni.
Pričaikovali smo, do bodo letos končno uresničene naše dolgoletne zahteve, da bosta ustanovljeni strokovni šoli v Trstu in Gorici. Še pred nedavnim smo brali v časopisju, da pristojne oblasti proučujejo to vprašanje. Pa smo se zmotili. Ir tudi optimizem predstavnikov Slovenske skupnosti, ki so se razgovarjali z ministrom za šolstvo, pojema. Slovenskih strokovnih šol v Trstu in Gorici letos še ne bo in bojimo se, da bomo še mnogokrat morali zapisati, da nam teh šol nočejo dati, pa četudi iz volilnih interesov o njih govorijo. Tako bo se dalie naša mladina, no dokončani obvezni enotni srednji šoli prikrajšana in ne bo imela možnosti. da se usposobi za svoj poklic
Seveda s tem ni rečeno, da bomo vrgli puško v koruzo. Nastrot-no. še bolj kot v preteklosti bomo dali čutiti naše pravične zah teve !
Izkazalo se ie, da razne oblju-be nič ne velia!jo ; dokazano je, da je to kar imamo sad skupnih botev. Ko smo terjali uzakonitev naše šote smo enotno nastopali nefjlede na politično opredelitev. Nihče ni prosil miloščine pri raz n'h hirnkratih v ministrskih uradih. Niti po telefonu nismo uradovali. Enotno smo zahtevali in vztrajali do zmage. In to ie bilo pravilno! To naj bi nam tudi sedai služilo, za vzgled!
Tui-1 vprašanje šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev, tako na Tržaškem kot na Goriškem, še ni rešeno. Niso zadovoljivo rešena vprašanja ^učnih knjig osnovnih in srednjih šol, niso rešena vprašanja vodstev in oroife-orskega zbora na sredniih šolah. Tudi v tem pogledu je bilo že mnogo zagotovil. A skoraj vedno so zagotovila ostala zagotovila in nič več. Drugi primer, kako se ni mogoče zadovoljevati z zagotovili, kako nesmiselno in ceto ipogubonosno ie ločevanje, pri-čakovanie. moledovanje. Kljub temu, da ie slovensko šolstvo priznano, da ie to šolstvo stvarnost, ki ie ni moč prezreti, se še vedno dogajalo primeri, ko nekateri — ki 'so sicer odgovorni za šolstvo, z italiianskim učnim jezikom — vtikajo svoj nos v zadeve slovenstrega šolstva. Vest, da neki italijanski didatični ravnatelj v Trstu nosili a šolsko slu-sinio k staršem, ki so vpisali svoie otroke v slovensko šolo, ie to ugotovitev samo podkrepila. Ne le, da je to nedopustno,
to je nezakonito ! Je primer ustrahovanja, ki ga odločno zavračamo !
Toda to, kar se je dogodilo v dkolišu šole v Ulici Donadoni v Trstu nas sili k slutnji, da na šolskem skrbništvu niti sedaj ni vse v redu. Bojimo se, da tam slovensko šolo še vedno smatrajo za pastorko.
Še en primer torej, ki narekuje vsem Slovencem dobre volje, našim organizacijam in vsem političnim silam, v katerih so tudi Slovenci zastopani, da enotno nastopamo, da enotno nadaljujemo staro pravdo.
No, kljub vsem nevšečnostim z zadovoljstvom beležimo vest, da se v šote s slovenskim učnim jezikom vpisuje mnogo slovenskih otrok in mladine, da ima, slovenska šola vsaj v tem pogledu gotovo bodočnost. In to je vzpodbudno !
MIRKO KAPELJ
V sobodo 23. in nedeljo 24. septembra bo na Koprskem veličastna manifestacija konkretne solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Več tisoč mladincev in mladink iz Trsta, iz vseh krajev naše dežele in iz številnih pokrajin severne in srednje Italije bo prihitelo tja z namenom, da daruje kri za vietnamske ranjene partizane in civiliste.
Pobuda, ki jo je sprožila komunistična mladina iz Trsta je naletela na občudovanja vreden odziv in je v veliki meri presegla vsa še tako optimistična pričakovanja. Doslej je najavljenih nad 40 avtobusov iz raznih krajev severne in srednje Italije, katerim pa je treba prišteti še več sto avtomobilov. Najavljena je tudi
skupina iz Aoste, v kateri bodo tudi francoski mladinci. Tudi iz Avstrije bo prišla skupina mladincev.
Med tistimi, ki bodo pohiteli v soboto in nedeljo na Debeli rtič pri Ankaranu, kjer bodo na razpolago tri ekipe za odvzemanje krvi, bodo tudi številni bivši slovenski in italijanski borci, iz naše dežele. Tudi oni so se navdušeno pridružili plemeniti akciji mladine.
Ker ekipe v mladinskem zdravilišču ne bodo mogle ustreči želji vseh prostovoljcev, je bilo dogovorjeno, da bo kri sprejemala tudi splošna bolnišnica v Izoli.
Mladina na tej in oni strane meje ima te dni polne roke dela. Razumljivo. Treba je poskrbeti ne le za odvzem krvi, temveč tudi za hrano, za prenočišča itd. Zares prijetno je gledati mladino, ko navdušeno tekmuje pri delu za to, da bo ta človekoljubna akcija najbolje uspela.
V nedeljo ob 10,30 bo na Titovem trgu v Kopru kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali pevci ansombla Nuovo canzoniere italiano in slovenski pevski
ooooooooooooooooooooooooooooooo
Deželni svet je ta teden razpravljal o zelo perečem vprašanju, o vojaških 'služnosflih, ki že dolga leta tare zlasti področja na Goriškem in v Furlaniji.
O tem perečem vprašanju je obširno govoril podpredsednik deželnega sveta tovariš Giacomo Pellegrini. Predložil je tudi resolucijo, ki poudarja:
«Vojaškim služnostim v naši deželi je podvrženih 147 občin z več kot 50.000 hektarov površine. Tem občinam so pred kratkim priključili še obsežna področja pri Ogleju in del občine Osoppo. Osrednja vlada se zelo počasno loteva tega vprašanja, ki povzroča hude posledice za prebivalstvo naše dežele, kar je v velikem nasprotju z načrti, nameni in zahtevami gospodarskega razvoja in demokratičnega načrtovanja, kakor tudi s trditvami o mednarodni in miroljubni vlogi naše dežele».
Resolucija se sklicuje na soglasen sklep deželnega sveta od 23. marca 1965 glede vojaških služnosti in poziva deželni odbor, naj tdkoj posreduje pri osrednji vladi, da čim p rej predloži v odobritev parlamentu učinkovit zakon za temeljito reformo vojaških služnosti.	■ , j
Po daljši diskusiji, v katero so
zbori, predstavnik koprske mla-1 inske organizacije pa bo izrekel dobrodošlico krvodajalcem in vsem, ki se bodo manifestacije udeležili.
Tovariš Vittorio Vidah je v sestavku o pomenu darovanja krvi za ranjence — sestavek smo objavili v prejšnji številki — med drugim poudaril: «Gre za velikodušno, edinstveno in originalno humano pobudo, h kateri je z navdušenjem in ginjenostjo pristopilo na tisoče mladincev, kar je obenem tudi odgovor na provokacije NATO in izzivalni govor, ki ga je pred nedavnim imel v Trstu ameriški general Lem-nitzer. Mladina bo dala svojo kri, ki bo spremenjena v plazmo služila za rešitev partizanov, ki se borijo proti ameriškemu imperializmu. Pobuda mladine, ki je prestopila meje naše dežele, vzbuja občudovanje med vsemi, ki so blizu junakom, ki v Vietnamu zadržujejo najmočnejši imperializem sveta. Zato Koper postaja simbol, pobuda mladine, da daruje svojo kri vietnamskim partizanom pa manifestacija in-ternaoianalizma, ki bo ostala v v zgodovini».
jooooooooooooooooooooooooooo
posegli tudi svetovalci drugih skupin, je bila resolucija z nekaterimi nebistvenimi spremembami sprejeta.
V
Se en nezadovoljiv
odgovor
Preteklo spomlad je podjetje Politecnico Lerici iz Milana začelo z geofizikalnimi raziskovanji na področju Doberdoba. Zaposlilo je tudi dva doberdobska domačina, a le za malo časa. Odslovilo ju ’ je. ker vojaške oblasti ne dovoljuje jo zaposlitve domačinov na področju, ki je podvrženo vojaškim služnostim.
Ta dogodek je hudo razburil vso demokratično javnost.
Deželna svetovalca tovariša Jože Jarc in Fulvio Bergomas sta poslala deželnemu odboru pismo, v katerem sta zahtevala, naj odbor obsodi nedemokratične in diskriminacijske metode.
Deželni odbornik za delo, obrtništvo in socialno skrbstvo je šele ta teden odgovoril na zgoraj omenjeno pismo. V odgovoru je rečeno, da sta bila delavca iz Doberdoba odpuščena «zaradi pomanjkanja dela» ter da «na podlagi po-(Nadaljevanje na 4. strani)
RESOLUCIJA
federalnega komiteja in kontrolne komisije KPI
Federalni komite in federalna kontrolna komisija KPI v Trstu sta na skupni seji, ki je bila preteklo soboto, razpravljala o gospodarskih vprašanjih mesta, borbi za mir, proslavljanju 50. obletnice oktobrske revolucije ter o raznih organizacijskih vprašanjih. Po obširni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da grožnja po zapori industrijskega podjetja «Lucky Shoe», borba delavcev v «Stabilimenti Meccanici Triestini», nedopustna kršitev osnovnih demokratičnih pravic v «Italcementi», vedno manj naložb in dela v javnih ustanovah, zmanjšanje pristaniškega prometa zaradi krize na Srednjem vzhodu postavljajo v ospredje resno gospodarsko krizo mesta in pokrajine.
Resolucija dalje, pravi:
«Tržaški komunisti pozdravljajo delavce, ki se borijo za svoje pravice in se obvezujejo, da bodo organi partije vložili vse svoje sile za postavitev enotnih zahtev pri vladi za popolno in takojšnjo uresničitev obveznosti, ki si jih je prevzela do Trsta, za revizijo dosedanje gospodarske politike do mesta, da se zagotovi delo z novimi pobudami in naložbami, da bodo zajamčile čim večjo zaposlitev delovne sile. Potrebno je, da se to uresniči v okviru sedanje boljše konjunkture v državi, ker grozi, da tudi tokrat Trst ne bo imel ničesar od tega.»
«Poudarjajoč veliko važnost protesta mladine, partije in antifašistov proti kongresu rezervnih oficirjev NATO, ki so ga izzivalno priredili v Trstu, federacija KPI poziva vse demokrate, naj okrepijo borbo proti ameriškemu imperializmu, proti agresiji v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, za dosego nove zunanje politike miru, za odpravo vojaških služnosti v deželi.
V	tej borbi je zelo važna pobuda Zveze komunistične mladine Trsta, ki so jo z navdušenjem sprejele mnoge federacije v deželi in v Severni Italiji, da bo mladina 23. in 24. septembra darovala ieri za ranjene partizane in civiliste Vietnama.»
«Po uspešnem IX. pokrajinskem festivalu «'Unità», po številnih praznikih «Dela», je 80% uresničena nabiralna akcija za tisk, notrebno pa je napraviti še korak naprej za 100% dosego postavke, ki znaša 15 milijonov lir. Prav tako je potreben še nadaljnji korak pri včlanjevanju tako v partijo kot v zvezo Ikomunistične mladine.
Dosežek teh ciljev, je možen tudi zaradi velikega političnega uspeha meseca komunističnega tiska, po prireditvah, ki jih je obiskalo na tisoče Italijanov in Slovencev. To je pogoj za to, da bodo celice in sekcije partije in zveze ikomunistične mladine vedno močnejše v bojih za gospodarstvo Trsta, za mir in socializem.»
V	resoluciji je dalje rečeno, da je bil sprejet sklep o pristo-nitvi k proslavljanju 50. obletnice oktobrske revolucije z vrsto konferenc o ZSSR, na katerih bo govoril tovariš Paolo Sema, ki je bil pred-kratkim na študijskem potovanju po Sovjetski zvezd.
Za učinkovito reformo sistema vojaških služnosti
14. septembra letos je minilo točno sto let od izida prvega dela Marxovega Kapitala. Ideje tega dela so se razširile po vseh deželah sveta. Marxov Kapital je mogočno vplival na razvoj zgodovinskih dogajanj in je v največji meri prispeval k progresivnem družbenem razvoju.
Iz sestavka, ki ga je objavil G. Kozlov v moskovski «Pravdi» povzemamo naslednji odlomek:
Kapital postavlja in rešuje vprašanja, povezana z najbolj bitnimi življenjskimi interesi ljudskih množic. Prav zaradi tega sovražniki delavstva že sto let neutrudno, besno napadajo to knjigo, «'spodbijajoč» njene ideje in spoznanja. Toda karkoli iso zatrjevali izpodbijevalci Kapitala, pa naj so se še tako izpopolnjevali v klevetah proti marksizmu, resnica ostaja dejstvo: Kapital in njegove ideje živijo, se razširjajo in zmagoslavno korakajo po vsem svetu. Marinov nauk je vsemogočen, je govoril Lenin, zato ker je pravilen.
Stoletnica Kapitala — to je zmagoslavje ustvarjalnega marksizma. V najvišji meri nas o tem prepričajo dogajanja in preobrazbe zadnjih petdesetih let. Velika Oktobrska socialistična revolucija, ki je do temeljev pretresla kapitalistični svet, je bila največja zgodokjska potrditev napovedi Kapitala. Silno bučanje ruske proletarske revolucije je povzdignilo nastop obdobja, ko ddlavski razred, da uporabimo Marl.-iove besede, ekspropriira expropriatorje (razlaščuje razlašče-valce), ko nastopi kot stvaritelj nove družbe.
V pol stoletja po oktobrski revoluciji se je svetovni revolucionarni proces nezadržno razvijal, prinašal nove potrditve zakonitosti in neizogibnosti prehoda kapitalizma v socializem po vsem svetu. Zdaj poglavitne težnje sodobnosti in njene poglavitne značilnosti opredeljujejo svetovni socialistični sistem. Njegov nastanék in razvoj je naj-Večji triunf idej Kapitala ter mark-sizma-leninizma.
Socializem in komunizem
rezultat družbenega razvoja
Nastanek marksizma je bil izzvan z zgodovinsko neizogibnostjo. Revolucije konca 18. stoletja in začetka 19. stoletja so privedle na oblast buržoazijo, ko je odpravila fevdalno ureditev in razglasila gesla «svobode, enakopravnosti in bratstva». Vendar je minilo dosti časa, ko je življenje pokazalo, da se za temi gesli skrivajo nove oblike izkoriščanja (eksploatacije). Na zgodovinski oder je stopil nov razred — proletariat, ki Se je množično dvignil v boj zoper kapitalistično tiranstvo. Dozorela je nujnost znanstvene razčlenitve smisla in perspektiv tega boja. To nalogo je izpolnil maiksizem, ki je odgovoril na vprašanja, ki jih je pred njega postavila zgodovina.
Marx in Engels sta ustvarila znanstveno metodo — dialektični materializem, ki sta ga uporabila za analizo družbenega razvoja. Ta jima je omogočila spoznavati družbeno gibanje kot naravnozgodovin-ski proces, ki ga vodijo objekt ine zakonitosti, ki niso Odvisne od volje in spoznanj ljudi. Opiraje se na metode dialektičnega materializma sta Marx in Engels prišla do spoznanja o zgodovinski omejenosti kapitalizma, o neizbežnosti njegovega konca in o njegovi zamenjavi z drugim redom. Pokazala sta, da socializem in komunizem — niso j sanje, ampak priroden rezultat družbenega razvoja.	|
V Kapitalu so poosebljena vsa velika Odkritja marksizma, predvsem pa — materialistično pojmovanje zgodovine, črpajoč iz spoznanja, da je ekonomska ureditev temelj družbe, je Marks poglavitno zanimanje posvetil proučevanju ekonomskih zakonitosti,
Kapital Usredinja gigangtsko delo najgloblje analize kapitalizma in kritike buržoazne politične ekonomije. V predgovoru h Kapitalu Marx jasno določa cilje svojega proučevanja — odkriti ekonomski zakon razvoja kapitalistične družbe. Neuklonljivo zasledovaje ta cilj in ko mu je podredil vsa raziskovanja je Marks odkril presežno vrednost, odkril temeljni kamen Vse svoje ekonomske teorije. Marx je pokazal, da se v odnosih «enakih» lastnikov-fcapitalistov, ki imajo kapital in delavcev, ki imajo edinole svojo cdlovno moč, skriva globoka neenakost, izkoriščanje človeka po človeku.
Objektivna nujnost: nova družba
Teorija presežnevrednosti je največja pridobitev marksizma. Izkazuje stvarne spodbuke in pogon kapitalističnega razvoja, razkriva bistvo razrednih odnosov v kapitalizmu, možnosti in meje razvoja te vrste proizvodnje, roparski značaj kapitala. Teorija preseže vrednosti,
popolnoma razglablja buržoazno propagando o možnosti razrednega sožitja v okoliščinah kapitalizma. Marx zatrjuje, da gonja kapitalistov za odbičkom ne vodi samo k razvoju proizvajaJmith sil, ampak tudi k večjemu izkoriščanju delavcev. Vedno bolj se kolektivi žira proizvodni proces, zaostrujejo se nasprotja med družbeno proizvodnjo in zaesbno ikapitalistiono Obliko pri-svojevanja njegovih rezultatov, nasprotja med razredom kapitalistov in razredom proletarcev. Razvoj kapitalistične proizvodnje vodi k strnjevanju delavskega razreda, k njegovi vse večji organiziranosti. Raste pomen proletariata kot revolucionarne sile, vendar ne poklicane samo zato, da uniči izkoriščevalski red, ampak tudi da vzpostavi novega. V Kapitalu je čudovito pokazano, kako je objektivna nujnost rojevanja nove družbe skladna z dbsežno revolucionarno, preobraz-beno Vlogo subjektivnega značaja.
Iz celotne zgodovinske in logične analize kapitalizma sledi genialen Sklep, ki ga je Marks zapisal v slovečem 24. poglavju prve knjige, o neizogibnosti socialistične revolucije in ekisprojpriaciji ekspropriator-jev. Tako je marksizem, ko je poudarjal Lenin, 'spletel vodilno nit, ki je omogočila odkriti zakonitost v pričujočem labirintu in kaosu družbenega življenja — teorijo raz-(Nadaljevanje na 4. strani)
Znamenje poguma v »svobodni deželi“
Anketa revije „Newsweek" je povedala, da samo 6% Američanov zahteva, naj se ZDA umaknejo iz Vietnama
O Vietnamu piše vse ameriško časopisje. Na televiziji nastopajo vplivni politiki, duhovniki in sploh vsi tisti, ki po svojem položaju lahko vplivajo na širše množice. Preko Vietnama danes lahko spoznavamo Ameriko in predvidevamo njene bodoče akcije. In kaj misli povprečni Amerikanec o Vietnamu, kaj mislijo izobraženci, črnci, politiki, duhovniki itd. Katere so tiste skupine, IM podpirajo ameriško udeležbo v Vietnamu in katere, ki obsojajo, nasprotujejo, napadajo in se borijo proti politiki, ki jo zastopa vlada? Na ta vprašanja odgovarja časnikar Janez Je-rovšek v sestavku, ki ga je napisal za ljubljansko «Delo»:
«Tisti, ki podpirajo ameriščo u-deležbo v vietnamski vojni nastopajo z naslednjimi argumenti: «komunizem hoče obvladati svet in zato ga je treba ustaviti sedaj, takoj in kjerkoli se skuša razširiti ; če ga ne bomo ustavili sedaj, ga bomo morali kasneje z znatno večjimi žrtvami; ameriška vlada je dala različnim vladam na svetu razne obljube in te obljube je treba držati ; Južni Vietnam je žrtev agresije treba je onemogočiti to agresijo.»
Tisti, ki se borijo najbolj radikalno proti ameriški udeležbi v Vietnamu nastopajo z naslednjimi
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Teodorakis: Narod bo v boju zgradil novo, svobodno Grčijo
Znani gršiki rodoljub, poslanec Teodorakis, je v fašistični ječi. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti, številni umetniki in drugi kulturni delavci v raznih deželah sveta zahtevajo njegovo osvoboditev. Teodorakis je namreč zelo znan tudi kot skladatelj.
Dan preden je bil Teodorakis aretiran se je pogovarjal z nekim tujim novinarjem, ki se je takrat mudil v Atenah. Med drugim je pogovoru povedal naslednje:	*-
v
«V tem trenutku nisem ne skladatelj ne politik. Sem samo rodoljub, eden od članov demokratičnega odporniškega gibanja, ki se bori proti fašisltični diktaturi in proti tujcem, Američanom, ki so uničili grško demokracijo in našo narodno neodvisnost.
Na procesu proti morilcem poslanca Lambrakisa sem bil ena od obremenilnih prič. Ob tej priložnosti sem izjavil, da pada moralna krivda za umor na takratnega kraljevega adjutanta Arnaudisa in na kraljico mater Federico. Pove-
dal sem samo to, kar mislijo vsi Grki, to je, da se je ukaz za umor porodil na kraljevskem dvoru.
Skrivam se zato, ker od 21, aprila, ko je prišlo do državnega udara, je moja hiša obkoljena, policaji pa strahujejo mojo družino. Prekopali so ves vrt, zlesli so v kanale, skratka, istorili so vse, da bi me našli. Zakaj? Prvič zato, ker sem predsednik mladinske organizacije in imam torej možnosti, da organiziram odporniško gibanje proti diktaturi.
Prizor z atenskih ulic: aretacije in pretepanje grških rodoljubov so še vedno na dnevnem redu
Pripadam generaciji, ki je med vojno1 sodelovala v odporniškem gibanju. Leta 1942 so me aretirali Italijani, leta 1944 gestapo, leto kasneje pa gbški fašisti. Leta 1947 sem bil deportiran na otok Ikara, drugič pa so me odpeljali tja' leta 1948, naslednje leto pa na otok Makronisos. Od leta 1959, ko sem se vrnil v Grčijo, so mi vedno grozili z ječo, včasih pa fašisti celo s smrtjo.
Najhuje je, ker sem ločen od otrok. Tega diktatorjem ne bom nikoli odpustil».
Na vprašanje, kako preživlja svoje dneve, je Teodorakis odgovoril takole :
«v aktivnem boju proti tiranom. Študiram veliko in od časa do časa komponiram. Končal sem knjigo o 130-letni zgodovini Grčije, ki ima naslov «Mi Grki». Včasih pridejo tudi trenutki, ko se moram zateči v skrivališča. Prav v takih trenutkih se mi sprosti domišlja-ja. Poslušam tudi radio ter berem grške in druge časopise, da ne govorim o poročilih, ki jih dobivam s pomočjo naše organizacije.»
Na vprašanje, ali so se njegove misli o glasbi spremenile po 21. aprilu, je Teodorakis odgovoril:
«Včasih se mi zdi, da bi napisal svolje najboljše delo, če bi bil svoboden Čutim, da ustvarjalne sposobnosti v meni kar prekipevajo. Lansko poletje sem na gori lika-beto dirigiral dva nova oratorija grškega avtorja. Blizu Korinta imam studio, in mislili sem, da se bom lahko zatekel tja in se ves posvetil glasbi. Sedaj je šlo vse po zlu. Diktatura nas je vse osramotila. čutim se ponižan; sram me je za Grčijo in za vste tiste, (Nadaljevanje na 4. strani)
argumenti : «v Vietnamu Amerika podpira diifctatonslke režime, ki niso izraz Vietnamcev, zato ni niti legalne (podlage za tako imenovane Obveznosti ; vojna v Vietnamu ni legalna in predstavlja krnitev ameriške ustave, ker edino kongres (t. j. ameriški parlament. Op. uredn.) lahko napove vojno.»
Ameriška javnost je o dogodkih v Vietnamu, enostransko obveščena. Kdor pa bi hotel dobiti popolno in objektivno sliko o dogodkih, to možnost vsekakor ima. Resnično ostre ocene, kritične sodbe in informacije posredujejo v obliki raznih letakov tiste organizacije, ki se organizirano bore proti ameriški politiki v Vietnamu. Naj navedemo nekaj misli iz enega takih letakov:
«Poskušamo rešiti Vietnam pred komunizmom in hočemo prinesti tja demokracijo. Mi govorimo o komunističnem Vietkongu in komunističnih osvajalcih. Nimamo prav. Gotovo je, da so nekateri revolucionarji v Vietnamu komunisti. Veliko jih pa je, ki niso komunisti. Nekateri so budisti, nekateri so katoliki, nékateri so protestanti itd. V glavnem se vojskujejo že več kot 25 let. Najprej so se vojskovali proti Francozom, potem proti Japoncem, potem zopet proti Francozom in sedaj se borijo proti Amerikancem. Ameriška ogromna vojaška moč je samo delno namenjena za ameriško obrambo, njen namen je, da preprečuje ljudske revolucije na Kubi, v Dominikanski republiki, v Vietnamu. Če nastajajo revolucije, ki bi ogrožale ameriško ekonomsko moč, pravimo, da so komunistične».
Ameriški tisk in televizija tako uspešno dopovedujeta in prepričujeta Američane, da je komunizem najhujše zlo, da je danes v Ameriki samo majhen odstotek ljudi, ki v celoti nasprotujejo ameriški politiki v Vietnamu. Anketa revije «Newsweek» je povedala naslednje: 18% anketirancev se je izreklo za eskalacijo (razširitev vojne v Vietnamu), 40% anketirancev se je stri-njalo z vladno politiko v Vietnamu ter se izrazilo za «zmerno eskalacijo», ki naj bi nasprotnika prisilila, da bi se začel pogajati «za zeleno mizo», 36%, tako imenovani «zmerni golobi», je soglašalo s politiko ameriškega predsednika, vendar, da bi namesto eskalacije zmanjšali vojaške akcije, da bi talko privedli komuniste do pogajanj. Edino 6% se je izreklo proti Johnsonovi politiki ter zahtevalo, naj se ZDA umaknejo iz Vietnama.
Iz omenjenih podatkov je razvidno, da je ameriško javno mnenje konformistično. Visoka stopnja konformizma je sicer značilna za vse moderne družbe, da pa je ameriško javno mnenje tako uniformirano in konformno glede komunizma in vietnamske vojne, je verjetno rezultat moderne materialno uspevajoče družbe, v glavnem uniformiranih množičnih komunikacijskih sredstev, pomanjkljive kulture in izobrazbe, delno pa je tudi rezultat raznih pritiskov. V ameriški propagandi je vedno pogosteje slišati, da nesoglasje z ameriško politiko v Vietnamu meji že na izdajo. Nesoglašanje je v tej «svobodni deželi» že znamenje poguma, kajti nekateri izobraženci predvidevajo možnost ponovitve MacCartyjevega obdobja, to je obdobja talkoimenovanega «lova na čarovnice», v katerem je bil vsak svobodoljuben Američan opazovan in so ga imeli za dejanskega ali vsaj potencialnega komunista.
DELO • 3
Mednarodno srečanje pisateljev v Gorici
Manifestacija miru
V dneh od 9. do 12. septembra je bilo v Gorici srečanje pisateljev iz raznih evropskih držav. Ta srečanja, ki jih imeoujéjo «Mitteleuro-pa» ali srednja Evropa, prireja go-riška revija Iniziativa Isontina in so pod pokroviteljstvom medmarod-ne ustanove UNESCO., gmotno pa jih podpre dežela. Letos so bile zastopane poleg Italije še Jugoslavija, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška in Madžarska.
Ta gorišlka srečanja so velikega pomena, saj se na njem Zbe-ro pisatelji in pesniki različnih narodnosti in političnih prepričanj. Zato lahko rečemo, da so to obenem srečanja miru in sodelovanja med narodi'. V naši deželi, kjer se srečuje več narodnosti in ki se nahaja ob meji med dvema sveto-ovma, je to še posebno važno, tembolj važno tudi zato, ker je prav naša dežela posejana z vojaškimi postojankami, ki ne koristijo stvari miru in sodelovanja med narodi.
Iz govora
slovenske pisateljice Mire Miheličeve
Na letošnjem srečanju je govorila tudi slovenska pisateljica Mira Miheličeva iz Ljubljane. Iz njenega govora povzemamo naslednje:
«Slovenska zavest se je začela z literaturo. Značilno je, da je slovenski jezik dobil svdjo prvo opredeljeno, natiskano obliko s Primožem Trubarjem, protestantskim predikantom, ki je na katoliškem ozemlju moral približati našim ljudem sveto pismo — duhovno vrednoto — tdko da jim ga je posredoval v jeziku, ki so ga govorili in razumeli. Protestantski duhovnik slovenskega rodu je položil temelje, na katerih je zraistla literatura, ki je, ko je minilo kratko obdobje slovenskega protestantizma odigrala vlogo, o kateri govorim. In vse od marčne revolucije preteklega stoletja, ko je pojem narodnosti dobil v Evropi svoj sedanji pomen, ni bila slovenska literatura nikoli samo estetska ali kritična manifestacija notranjega življenja tega malega naroda, temveč zmeraj tudi sredstvo za njegovo narodnostno obrambo, za uveljavljenje njegovega družbenega nazora, orožje, s katerim se je bojeval za moralne in humanistične vrednote, predvsem tudi za to, da imajo tudi majhni narodi enako pravico do obstoja kot veliki. Kako so sanje in hotenja neštetih generacij postale realnost akcije v temnih obdobjih zatiranja kako so bile potrjene s krvjo in trpljenjem in vedno se ponavljajočim upanjem, je dramatična zgodba ne samo naše zgodovine, temveč tudi vse naše literature. Kamorkoli se ozremo v svojo pretdkolst, se nam zdi, da nam je bila literatura vodič v Vseh aspektih našega življenja, pobuda in luč za dejanja, s katerimi smo spremljali sebe in družbo.»
«Slovenska literatura je bila do zadnje vojne skoraj v celoti družbeno in nacionalno angažirana. Med vojno pa so slovanski prozaisti molčali za razliko od pesnikov. Lirika nacionalnega in družbenega upora je dosegla Svoj vrh v narodno osvobodilnem boju, in se s tem nekako zaključila, tako da je bil po vojni pesnik odvezan od naloge pesnika borca in se je lahko posvetil iskanju pesniške resnice v notranjem svetu človeštva. Nasprotno pa je bilo po vojni občutiti kot vrzel tista štiri leta molka. Temu se je pridružil še močnejši pritisk na prozo kot na poezijo z zahtevo po aktualističnem vključevanju literature v tedanje družbeno politične akcije. Ta situacija je svobodnejši razmah proze zavrla, tako da se je slovenska poezija razmeroma kma-
lu prebila do moderne podobe, medtem ko je proza dolgo in težko iskala svojo novo pot.»
«Značilno je bilo, da se je slovenska proza po vojni oddaljila od svojih tradicionalnih kmečkih motivov malega naroda in začela večinoma obravnavati mestni milje, zlasti predvojni čas in dobo med vojno, in se redkokdaj dotikala sedanjosti. V tem je bil, če hočete, nekakšen umik.»
«Vsaka literatura je ogledalo svojega časa in okolja, vsaka vpliva na svoj čas in družbo, tudi tista, ki se najbolj ponaša s tem, da je neangažirana in izrazno subjektivna. Vendar vsaka ne preživi časa in prostora, v katerem je nastala, da bi živela še v poznih stoletjih in novim rodovom govorila v neminljivem jeziku, ki je veliki materinski jezik vseh narodov in ras, govorila o človekovem neprestanem in vsaj toliko osrečujočem kot tragičnem iskanju njegove notranje in zunanje svobode. Katero delo, kateri pisatelj bo prestal preizkušnjo časa? Tega sodobniki ne vemo, lahko samo ugibamo in upamo. Slovenska proza je še mlada, komaj sto let je minilo od izida njenega prvega romana. Njen vzpon je bil zlasti zadnje čase nagel, morda se bo kmalu približala tistemu vrhu, h kateremu vsi težimo.»
Jubilejne
slovenske športne igre
V teku so 10. jubilenje slovenske športne igre. Prireditelj teh iger je Športno združenje Bor. Pri igrah sodeluje izredno dosti slovenske mladine s Tržaškega in Goriškega. Tekmovanja se vrše na raznih igri-ščili v mestu in na podeželju, plavalne tekme pa se vrše v pokritem bazemu. Organizacijislki odbor jubilejnih iger je razpisal tudi literarni in fotografski natečaj. Določila so naslednja:
a)	predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa;
b)	vsek udeleženec lahko sodeluje na natečajih z več literarnih ali fotografskih tehnik;
c)	literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov dvojnega presledka ; fotografije pa morapo imeti vsaj format 24x30 cm.;
č) predložena dela bosta ocenjevali komisiji, ki ju bo imenoval prireditelj ; odločitve komisiji bodo nepreklicne ;
d)	komisiji bosta določili prednostni vrstni red za šest najboljših del, od katerih bodo prva tri nagrajena z diplomami;
e)	vsa predložena dela morajo imeti vsebinski naslov, opremljena pa morajo biti tudi z geslom;
f)	vsa dela morajo biti predložena na sedežu Športnega združenja Bor, Trst, Strada di Guar-diella 7, do 10. oktobra.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Posvetovanje prosvetnih društev
V ponedeljek zvečer je bilo v Trstu posvetovanje prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ. Posvetovanja so se udeležili predstavniki skoraj Vseh društev s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije. Na dnevnem redu je bila razpirava o raznih aktualnih vprašanjih. Med drugim 'so razpravljali o vprašanju vpisovanja slovenskih otrok v slovenske šole, o pridobivanju abonentov za novo sezono Slovenskega gledališča, o prosvetnih prireditvah v sezoni 1967-68 in o prosvetnem almanahu, ki bo izšel prihodnje leto.
O šolskih vprašanjih sta poročala odbornika Tončka Čokova in Edmund Košuta, o vprašanjih gledališča tajnik Filibert Benetietič in tajnik Slovenske prosvetne zveze Edvin Švab, o programu prosvetnih prireditev tajnika Slovenske pro-
svetne zveze Edvin Švab in Gorazd Vesel, o prosvetnem almanahu pa podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj. Posvetovanje je vodil predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty. V razpravo so posegli člani odbora SPZ odnosno predstavniki prosvetnih društev: Drago Pahor, Marko Waltritsch, Anitdk Terčon, Jože Koran, Stanka Hrovatinova, Anton Kalc, Rudi Žerjal, Saverji Rožič, Niko Škamlperle, Stanko Pertot, predstavnik društva Dbl-Poljane, Izidor Predan iz Benečije in še nekateri drugi.
Posvetovanje, ki je bilo prvo po združitvenem Občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, je bilo zelo uspešno, kar lahko tolmačimo tudi kot znamenje, da bo nova prosvetna sezona izredno razgibana in — bogata na sadovih.
Narodne noše pri nas so že prava redkost. Poskrbeti je treba, da se jih ohrani in še bolj ovrednoti. Na prireditvi v Kamniku so občudovali te noše. Na sliki:	barkovljanske
narodne noše
PD Briški grič priredilo praznik grozdja
Perteklo soboto in nedeljo je prosvetno društvo «Briški grič» prire-ril na «Dvoru» v Števerjanu praznik grozdja. Praznik je zelo dobro uspel, čeprav je bilo vreme bolj hladno. Poleg domačega vina so bile stojnice založene s klobasami in čevapčiči. V nedeljo popoldne so nastopili mtodi kotalkarji iz Tržiča, ki so prikazali vrsto umetnih plesov. Številno občinstvo je s ploskanjem magradilo njihovo izvajanje.
Posebnost je bila tudi «prosta trgatev», iko so plesalci ob zaključku zadnjega večera lahko potrgali grozdje z latnika, ki je dva dni krasil plesišče.
S tem praznikom so požrtvovalni prosvetarji «Briškega griča» zaključili letošnje poletne prireditve.
j
Skupina slovenskih narodnih noš s Tržaškega in Goriškega na veliki prireditvi, ki je bila 3. septembra v Kamniku. (O tej prireditvi smo poročali v prejšnji številki.) Udeležbo naših narodnih noš na tej prireditvi je ob sodelovanju Turističnega društva Kamnik omogočila
Umrl je pisatelj Vladimir Bartol
12. septembra je v Ljubljani umrl pisatelj Vladimir Bartol. Pokojnik je bil sin znane slovenske kulturne delavke in pisateljice Marice Nadlišek-Bartlove. Rodil se je pred 64 leti pri Sv. Ivanu v Trstu. Za časa fašizma je živel v Sloveniji, v svoj rodni Trst pa se je vrnil po zadnji vojni. Nekaj časa je bil predsednik Slovensko hrvatske prosvetne zveze ter sodelavec kulturne revije «Razgledi». Pred nekaj leti je moral zapustiti rodni Trst, ker so ga tukajšnje oblasti smatrale za «nezaželjeno osebo».
Vladimir Bartol je svoja dela objavljal v raznih revijah in časopisih. Več let je bil sodelavec «Primorskega dnevnika». Nekaj njegovih del pa je izšlo v knjižnih zbirkah. Najbolj znana so:	drama
«Lopez», ki je bila uprizorjena v ljubljanskem gledališču, zbirka povesti «Al Araf» in roman «Alamut».
Pogreba pok. Vladimira Bartola so se udeležili tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Boris Rade, podpredsednik in tajnik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj in Edvin Švab, tajnik Slovenskega gledališča Filibert Benedetič, predstavnika sveto-ivanskega prosvetnega društva «Slavko Škamperle» Niko Škamperle in Marija Mijot, zastopnik «Primorskega dnevnika» Franc U-dovič, dr. Lojze Berce, ured ^ «Gospodarstva» in drugi.
Ob odprtem grobu je govoril pisatelj Andrej Budal. Med drugim je dejal, da so brazde, ki jih je pokojni Bartol z besedo in pteresom zarezal v poljano slovenske kulture na obeh straneh zahodne slovenske meje, zelo vidne in bodo ostale vidne, vodeče v novo ustvarjalnost, v nenehni zvesti službi človeštvu in narodu, v Urjenju razumevanja in ustvarjanju prija-téljstva med sosednimi narodi, v množenju vrednot in v medsebojnem bogatenju, «Kot novelist in romanopisec je Vladimir Bartol krepko razgibal slovensko miselno okolje tridesetih in naslednjih let, — tako je poudaril dr. Andrej Bu-j dal — poglobil z novimi prijemi slovstveno reševanje sodobnih vprašani ter približal slovenski ustvarjalnosti Freudove pridobitve in dušeslovnem razpredanju podzavesti in zavesti modernega človeka. V povojnih tržaških letih pa je Bartol razširil svojo dejavnost na motive in snovi svojega rodnega mesta s satiričnim prikazovanjem marsičesa, kar se še danes neblago ali kvarno uveljavlja v različnih panogah slovenskega zamejstva.»
Repertoar
Slovenskega
gledališča
Slovensko gledališče v Trstu je objavilo repertoar za prihodnjo sezono.
Repertoar v abonmaju :
Ivo Brnčič: Med štirimi stenami (slovenska noviteta); Oskar Wilde: Kako važno je biti resen ; Svevo - Kezich : Zeno Cosini ; Felicien Mar-ceau: Jajce; jubilejno gostovanje Drame SNG iz Ljubljane, jubilejno gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega; gostovanje baleta rešike opere.
Repertoar izven abonmaja: Predstave študija Tržaškega gledališča; gostovanje baleta zagrebške opere; večeri umetniške besede; predavanja;
Nekaj besed o nekaterih delih novega repertoarja: Brnčičeva drama Med štirimi stenami spada v gledališko zvrst tako imenovane družinske drame. V njej pridejo do izraza antagonistične težnje starega in mladega rodu; stari rOd je zagovornik lažne družinske idile na zunaj urejene malomeščanske ustanove, ki v sebi doživlja popoln moralni bankrot, mali rod pa išče novih možnosti za družbeni Obstoj izven stare morale.
Svevov-Keziohev Zeno Cosini je dramatizacija romana «La coscienza di Zeno». S tem delom hoče Slovensko gledališče prikazati avtorja, ki spada v vrsto velikih predstavnikov tako imenovane srednjeevropske tradicije.
Komedija Jajce, ki jo je napisal sodobni francoski komediograf in romanopisec Felicien Marceau je komična in obenem tudi grenka. Magis,
I junak komedije, je človek v «sistemu», pri čemer pojem sistem Vključuje v svoj pomen povprečno meščanstvo. Sistem je popoln, neusmiljen, poln in okrogel kot jajce.
Cene abonmajev: Premierski : parter lir 13 tisoč; balkon lir 6.000; akademiki lir 4.000. I. ponovitev': parter lir 6.000 ; balkon lir 3.000. Nedeljski popoldanski: parter lir 5.000; balkon lir 3.000. Okoliški abonma: parter lir 5.000; balkon lir 3.000. Dijaški abonma lir 2.000 in sindikalni abonma lir 3.000.
Abonmaji so na razpolago vsak dan od 16. do 19. ure v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792.
Iz goriške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Marx
Problemi sovodenjske občine
Župan Jože Češčut nam je govoril o izvajanju programa liste Občinske enotnosti
Odgoditev mladinskega festivala škoduje ugledu našega mesta
Iz vsebine pisma, ki ga je
Ob upravnih volitvah junija 1965 je lista Občinske enotnosti v So-vodnjah predstavila volivcem svoj politični in upravni program. Dobri dve leti po volitvah lahko ugotovimo, da je dobršen del tega programa že izpolnjen.
Pretekli teden smo se srečali s sovodenj sfcim županom Jožetom Če-ščutom. Z njim smo se pogovarjali o delovanju Občinske uprave. Iz tega pogovora povzemamo naslednje:
Občinska uprava v Sovodnjah se zavzema za obrambo pravic slovenske narodnostne Skupnosti, zavzema se za spoštovanje dvojezičnosti. To izpričuje tudi dvojezičen napis na spomeniku padlim v osvobodilni borbi, napisi na županstvu in na drugih poslopjih.
Občinska uprava je že leta 1953 sklenila, da preimenuje ulice v Sovodnjah in okoliških krajih. Ulice je poimenovala po 'slovenskih pisateljih in pesnikih. Kot vsak drugi sklep je tudi slklep o premenovanju ulic predložila igoriški prefekturi v Odobritev. Prefektura je na vlogo odgovorila šele po dvanajstih letih! Zadevnega sklepa ni odobrila, a ni ga ioti zavrnila, pač pa je (sporočila, da je za reševanje takih vprašanj, kot je vprašanje preimenovanja ulic — bolje: poimenovanje po slovenskih pisateljih in jesnikih — pristojna deželna oblast.
K vsemu temu naj dodamo še to: O tem vprašanju je že pred leti razpravljal deželni svet. Pobuda za razpravo je prišla od goriških svetovalcev KPI.
Iz tistega dela pogovora, ki se je tikal vprašanj cesta povzemamo naslednje:
Asfaltirane so bile številne ceste v večjih vaseh kakor tudi v nekaterih zaselkih. Npr. Vas, Škrlje, Klanc in Potok v Sovodnjah, cestni odseki na Peči, v Rubijah, Gabrjah, Rupi in na Vrhu so asfaltirane. Prav tako sta asfaltirani cesti pri «Bajti» in Rubdje-Vrh, v prihodnjem letu pa bodo asfaltirane še ostale občinske ceste, Ulici Slataper in Zanetti v Sovodnjah, del stare ceste od Peči dò Vipave, cesta od «Bajte» do Peči in do Rupe, ceste Rubije-Peč-železniška postaja, Gabrje (pod Hrib) in cesta Cotiči-Devetaki na Vrhu.
Nekaj besed o drugih vprašanjih:
Za ojačeraje javne razsvetljave je občinska uprava naprosila deželo za prispevek v znesku 6 milijonov lir. Deželo je naprosila tudi za denar, ki je ipotreben za gradnjo poslopja, v katerem bi bila dvorana, ki bi služila prosvetnim in športnim organizacijam -in v katerem bi bila tudi občinska knjižnica. Tega poslopja sicer ne predvideva volilni program liste Občinske enotnosti, a potreba po njem je zelo občutena. Izven programa je tudi obnovitev pokopališč v Sovodnjah, Rupi, Gabrjah, na Peči in Vrhu. Ker pa so vsa ta dela potrebna je občinska uprava prosila za državno posojilo.
V nadaljevanju razgovora z županom češčutom smo izvedeli še naslednje: Občinska uprava v Sovod-niah bo poskrbela za napeljavo pitne vode do tistih hiš, ki je še nimajo. Največjo skrb pa bo posvetila Obnovitvi šolskih poslopij. Zadevne prošnje in načrte je že predložila pristojnim državnim in deželnim uradom, vendar bo treba
Berite, širite, podpirajte «DELO»
počakati še nekaj časa, ker parlament pripravlja nov zakon, na osnovi katerega bo vse stroške za šole krila država. Zaradi tega ni še gotovo ali bo to vprašanje rešeno v sedanji poslovni dobi.
Vsa ostala javna (dela, ki so bila predvidena v programu in ki niso še dokončana, bodo prav gotovo dokončana v bližnji prihodnosti. Občinska uprava se bo poslužila vseh ugodnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni.
Odgovor
deželnega odbornika za kmetijstvo
Pretekli teden je deželni odbornik za kmetijstvo poslal pismen odgovor svetovalcema Jarcu in Bergomasu v zvezi s škodo, ki jo je toča povzročila 24. julija v občini Doberdob in Gradiška. V odgovoru je rečeno, da se bo deželni urad za kmetijstvo prizadeval, da se bo prizadeti kmetom nudilo gotove ugodnostni posebno pri nakupu koncentriranih krmil in sena.
Obvestilo
Ravnateljstvo gimnazije - li-:eja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorili sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede do 25. eptembra.
Vsa potrebna pojasnila >rejmete v tajništvu šole.
Prerani grob v Doberdobu
V ponedeljek 18. t. m. je v go-riški bolnišnici v 38. letu starosti podlegel neozdravljivi bolezni tov. Karel Lavrenčič iz Doberdoba. Pokojni, ki je v sodeloval v partiji že od mladih let, je bil več let tajnik doberdobsike sekcije KPI.
Odbor krajevne -sekcije KPI izreka ženi, hčerki in sorodnikom občuteno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
Fašistična
»pajacada*
Fašisti so v nedeljo 10, septembra izzivali. Na sporedu je bilo odkritje plošče v spomin tistih bertsaljerjev, ki so se kot pripadniki zloglasnega republikinske-ga bataljona «Santa Lucia» (ki se je prej imenoval «Benito Mussolini») bojevali proti partizanom ter povzročali grozote zlasti na področju Mosta na Soči. Napovedan je bil tudi sprevod po glavnih mestnih ulicah, do katerega pa ni prišlo zaradi odločnega nastopa demokratičnih sil in partizanskih organizacij. Oblast je sprevod prepovedala. Noben predstavnik oblasti se ni udeležil ceremonije v semenišču in oddelek bersaljerjev, ki je že dospel v mesto z namenom, da prisostvuje odkritju plošče, je ostal v vojašnici. Za fašiste je bila to prava polomija.
Kljub temu pa vprašujemo: kdo je bil pobudnik te fašistične «pa-jacade» in to v imenu združenja bersaljerjev? (Pripomniti je treba še to, da večina bivših bersaljerjev
—	tu ne govorimo o tistih, ki so pripadali zloglasnemu bataljonu!
—	ni imela najmanjšega pojma o značaju «manifestacije».) In še to: kako naj se tolmači dejstvo, da so verske oblasti dovolile ceremonijo v notranjosti semenišča?
tov. Antonino Cuffaro poslal tržaškemu županu
Kot je znano, bi se bil moral vršiti ta mesec v Trstu mednarodni festival mladine. Najavljeno je bilo, da se bodo te pomembne manifestacije udeležila mladinska zastopstva iz številnih držav. Že od samega začetka priprav na to manifestacijo pa je kazalo, da nekaj ni v redu. Organizacijsiki odbor je pokazal, da naloge, ki si jo je prevzel, ne upošteva resno. Tudi sama sestava tega odbora je bila kritike vredna. Vladajoče skupine levega centra so se zaprle v ozek krog. Predstavniki opozicije niso imeli dostopa v ta krog. Kaže, da so prišle v tem krogu do izraza tudi razne šovinistične tendence. Malo pred datumom napovedane 1 manifestacije pa je bilo objavljeno posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da se manifestacija prenese na kasnejši čas. Zares nenavaden primer!
Načelnik skupine KPI v tržaškem občinskem svetu inž. Cuffaro je v zvezi z odložitvijo mladinskega festivala poslal županu pismo, v katerem je med drugim rečeno, da ta odložitev postavlja mesto v slabo luč. Način, kako so pristojni «reševali» to vprašanje, je vse prej kot resen. In vendar je šlo za prireditev mednarodnega značaja. «Smešno je» — pravi inž. Cuffaro — «opravičevati odložitev prireditve, češ, da bi soupadala z jesenskimi izpiti.... Res je, da se je pobuda slabo začela. Imenovan je bil nek pripravljami odbor, sestavljen iz prvakov vladajočih strank. V ta odbor ni prišel niti en predstavnik Mladinske konzulte.»
V pismu tov. Cuffaro vprašuje tržaškega župana, ali ima namen zahtevati od festivalskega odbora, naj prizna polomijo ter odstopi; dalje vabi župana, naj to zadevo vključi v dnevni red zasedanja obč. sveta. Občinski svet mora razpravljati v tem vprašanju in čimprej se mora sestati tudi tržaška Mladinska konzulta, v kateri so zastopana vse politične skupine.
Natečaj
Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu (K.A. S.T.A.) — poštni predal 301 — Trst) nam je poslal v objavo naslednje:
Ministrstvo za delo je razpisalo natečaj za 160 mest podtajnika v položaju samostojnega uradnika Udara za delo. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane višje srednje šole. Starost: 18-32 let. ROk predložitve prošenj zapade 23. septembra 1967.
Vpisovanje v slovenske rednje šole seh stopenj se :aključi 25. septembra.
V Trstu so naslednje slo-renske višje srednje šole: Znanstveni licej s klasični-ni vzporednicami in trgovki tehnični zavod sta na /rdeljski cesti (Strada di luardiella) 13/1., učiteljišče >a je v Ulici Caravaggio 4.
Enotne srednje šole pa so r naslednjih krajih: v Rojani — Ul. Montorsino 8, pri iv. Ivanu — Ul. Caravaggio pri Sv. Jakobu — Ul. hausin 14, v Dolini, na Ka-inari, na Opčinah, na Prose-;u in v Nabrežini.
Sporočilo zveze partizanov - ANPI
Zveza partizanov ANPI sporoča i vsem bivšim borcem, ki še niso izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ulica Zonta 4/1. v Trstu. Urad je odprt ob delavnikih od S.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
i
V počastitev spomina Jožka Mavra iz Boljunca
Pred tremi leti je mnogo prerano I umrl Jožko Maver iz Boljunca. V i počastitev njegovega spomina daru-| je Papi Ota iz Boljunca štev. 38 dva tisoč Mr za sklad «Dela»
’ Nadaljevanje
Nezadovoljiv odgovor
dattkov, ki jih je prejel od gori-škega pokrajinskega inšpektorata za delo, ni mogoče sklepati, da sta bila delavca odpuščena na zahtevo vojaških oblasti».
Tovariš Jože Jarc je poudaril, da se ni mogoče strinjati z odgovorom tudi zato, ker odbornik ni upošteval pisma odpuščenih delavcev in ne pisem doberdobske občinske uprave, ki se je za to vprašanje zanimala. Poudaril je tudi, da je ta dogodek v ostrem nasprotju z republiško ustavo, ki jamči enakopravnost vseh državljavlja-nov..
«Sicer pa so — tako je nadaljeval naš svetovalec — na Goriškem odpusti z dela zaradi političnih razlogov precej pogosti. Bilo je že mnogo podobnih primerov pri podjetjih, ki imajo v zakupu gradnjo vojaških objektov na Krasu. To se dogaja tudi zaradi tega, ker je goriško-kraško področje skoraj v celoti podrejeno vojaškim služnostim.»
rednega boja, pokazal neobhodnost njegove poti do socialistične revolucije in diktature proletariata, poslanstva ustvariti novo ureditev družbenih odnosov.
'Izid Kapitala je zbudil siten odmev, bil je resnično najučinkovitejše orožje proti buržoaziji. Obenem je vsestransko znanstveno dokazovanje zgodovinskega poslanstva delavskega razreda, njegovega pogleda na svet, določevanje smisla in perspektiv boja in neogib-nosti zmage v tem boju, oborožijo proletariat z nezlomljivo prepričanostjo v svoje delo.
Marx izhaja v svojem ustvarjanju iz interesov delavskega razreda, in to ni pristranski pristop, ni izid čustvenega ogorčenja, kar mu hočejo pripisati različni oportunisti. Ne, na stališču delavskega razreda temelji zato, ker predstavlja ta razred revolucionarno moč. Njegovo zgodovinsko vlogo je lahko odkrila le avtentična sociološka znanost. Le talko je namreč lahko vzniknilo veliko delo najgloblje znanstvenosti, kot ga pooseblja Kapital — poglavitno Marxovo delo.
Teodorakis
ki prekrižanih rok čakajo, da jim bo kdo čast prinesel na krožniku. Zame so najvažnejši: čast, ponos, dblžnost. Vse drugo je manjšega pomena, celo ustvarjanje. Sicer pa, kakšno le naj bo ustvarjan/je v sramoti, v strahu in v kompromisu? Ustvarjanje je akt svobode, in dokler so v Grčiji razni Patakosi, ne more biti ustvarjalne dejavno-sti.	— y
Moja glasna in pesmi, ki sem jih vse napisal za narod, so pognale korenine pri ljudeh. Te korenine so močna vez med ljudstvom in njegovimi tradicijami, In prav v tradiciji narod išče in najde svoj ponos, svojo varnost in svojo moč. Lahko si torej predstavljate, kako nevarno je lahko orožje take vrste za hlapce tujcev. Preganjajo me, ker sem Grk, medtem, ko oni niso drubega kot valpti Nemke Federike in ameriškega veleposlanika Talbota. Moje pesmi odražajo dušo Grčije, tujci in njihovi hlapci pa Vedo, kaj je ta duša zmožna, ko nastopi pravi trenutek.»
Na vprašanje, kakšen je bil njegov prvi vtis ob dogodkih 21. aprila pa je Teodorakis takole odgovoril:
«Policija je prišla pome zjutraj, takrat pa sem bil daleč od doma. Molja prva misel je veljala prijateljem, ki jih je bilo treba opozoriti; potem pa letakom, s katerimi smo pozvali narod na demonstracije. Toda ura je bila že sedem, na koledarju pa se je bralo 21. april. Bilo je prepozno. Naslednjega (dne sem šel v ilegalo. Kasneje smo se zbrali nekje v Atenah in sprejeli šklep, M se mi zdi zgodovinsko pomemben : začel se je odpor. Narod, ki je bil takoj pripravljen boriti se proti diktaturi, se je začel organizirati. Iz kaosa tiranije bo zasijala luč. Grčija se bo spremenila in bo postala pomlajena in obnovljena nacija. Narod, ki se bo osvobodil v boju in z bojem, bo zgreddli novo Grčijo.»
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trsi - Ul. Torrebianca 12
Dejanja republikinskih zločincev