TEKSTILINDUS Vrsar, Rovinj; Pavlina in Etna ,'■'■ >.. .'-■■■ i;.':«.-"-.- ■ < . to nove strukturne tkanine KRANJ KRANJ, sreda, 22. 6. 1966 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev (J|st Izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Ud 1. fanuai 4 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 196« trikrat tedensko. Od 1. fanuarte 1964 kot poltednik, in sicer «-> s i e d a h in s o b o I a b ZA GORENJSKO LETO XVIII. — Številka 48 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senlce, Kranl Radovljica, Skofja Lok? in Trži>>. — Izdaja Časopisno pod JetJe »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK G L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Gospa Bandaran&ike pri nas Ugodita proizvodnja v Iskri Pri izplačilih osebnih dohodkov za mesec maj so v tovarni ISKRA — Elektromehanika Kranj izplačali za 10% več denarja kot v preteklih mesecih. Osebni dohodki so se sorazmerno najbolj dvignili strokovnim delavcem. Primerjave s sorodnimi podjetji so namreč pokazale, da so njihovi osebni dohodki precej zaostali, medtem ko so bili osebni dohodki nekvalificiranih in polkvalificjranih delavcev sorazmerno zadovoljivi. To je povzročilo veliko fluktuacijo strokovnjakov v druga podjetja in v tujino. Višje osebne dohodke je omogočilo dokaj dobro gospodarjenje v tem letu. Kolektiv je v aprilu povečal svoj pr- votni letni proizvodni plan od 172 na 182 milijonov novih dinarjev. Kot kaže pa bo že 0 V letu 1965 je oddelek za 0 družben« službe pri skup-0 ščini občine Jesenice izdal 0 3.346 raznih odločb in dru-0 gih aktov, s katerimi se je 0 odločilo o pravicah in 0 dolžnostih občanov. Razen do konca junija izpolnil polovico povečanih letnih obveznosti. V maju so v Iskri presegli mesečno obveznost za poldrugi milijon novih dinarjev, za toliko jo bodo predvi* doma tudi v juniju. 0 tega so izdelali preko 30« 0 poročil in analiz. Skupaj 0 z ostalimi sveti in drugimi 0 organi je bilo za področje 0 družbenih služb 82 sej z 0 222 točkami dnevnega re-0 da. Na teh sejah je bil® 0 sprejetih 637 sklepov. 0 Iz teh podatkov vidimo 0 obseg dela uslužbencev 9 oddelka za družbene služ-0 be, kjer je lani preko 300® 0 občanov iskalo svoje pra-# vice ali razne informacije. J. V. Kmetijska šola v Poljčah ukinjena Deset odločb na dan Dovolj ali preveč? V času svojega štiridnevnega zasebnega bivanja v Sloveniji je gospa Bandaranaike, voditelj cejlonske Stranice svobode v soboto, 18. junija, obiskala Gorenjs.ko. V spremstvu predsednice Vide Tomšič in predsednika občinskega odbora SZDL Kranj Vili To-mata, je obiskala tovarno Sava.' S predstavniki te delovne organizacije se je pogovarjala o oblikah samouprave v delovni organizaciji, o zakonodaji kolektiva, o odnosih med podjetjem in ko- Nagrade v Kranju Oskrunjeni grobovi BREZNICA PRI ŽIROVNICI. Prebivalci vasi, ki imajo pokopane svojce na pokopališču na Breznici, so ogorčeni, ker neznani zlikovci zadnje čase kradejo z grobov mlado cvetje skupno s koreninami. Po večini so to grobovi po vojni umrlih članov Zveze borcev, vendar ni ugo- tovljeno ali je to slučajno ali naklepno — torej premišljeno. Ogorčeni prebivalci upajo, da se bodo za stvar pozanimali tudi delavci oddelka za notranje zadeve, da bi tako brezsrčne storilce čimprej pri jeli in kaznovali J. V. Radovljica, 21. junija — Skupščina občine Radovljica je na današnji seji obeh zborov sprejela sklep, da Kme-tijsko-živinorejslta šola v Potres na Gorenjskem • Preteklo nedeljo zjutraj • so (redki) Gorenjci, ki so 0 bili ob 5. uri in 12 minut • zjutraj že budni, čutili • zmernejši potresni sunek, • ki se ni ponovil. Ker so v 0 večini ljudje spali, ni bilo • večjega preplaha, čeprav so • nekateri zbežali tudi iz hiš. • Škode iji nobene. Iz ljub- • Ijanskega astronomsko-ge- • ofizikalnega observatorija • so nam sporočili, da je • bil potres zmerne jakosti. 0 šlo je za lokalni potres s • področja vzhodnega roba • ljubljanske kotline. V epi- • centru je bila jakost po- • tresnih sunkov med 4. in • 5 stopnjo. muno in podobno. Zatem si je ogledala še nekatere turistične zanimivosti Gorej-&ke in še posebno Bled, kjer so ji gostitelji priredili kosilo. K. M. Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Kranju so razpravljali tudi o novem predlogu za nagrajevanje zaslužnih posameznikov ali organizacij v tej občini. Tradicionalne vsakoletne Prešernove nagrade vključujejo le dela iz kulturnega področja Zato so razpravljali o predlogu da bi ustanovili še drugo vrsto nagrad pod naslovom Nagrade občine Kranj, ki naj bi zajemale vso ostalo dejavnost - _ gospodarstvo, družbeni razvoj, prosveto itd. Toda zaključek jc bil, da se Prešernove nagrade razširijo iz sedanjega ozkega okvira kulture in omogoči pod tem naslovom nagraditi vsakega posameznika ali organizacijo za katerokoli dejavnost v korist našega razvoja. Predlog bodo posredovali občinski skupsci-ni. — K. M. Borova ice dozorele • V teh dneh so tudi na • Gorenjskem dozorele bo-0 rovnice. Letos so izredno £ dobro obrodile, saj je bi-9 lo v času, ko so rasle in 0 dozorevale, vreme izredno • ugodno. Sedaj, ko je ko- • nec šole, je po gozdovih • vse več obiralccv borov- • nic. Nekateri jih preko • dneva naberejo tudi do 0 15 litrov. To pa je že kar • lep zaslužek, saj je od- • kupna cena letos dokaj 0 ugodna in se giblje okoli 0 300 starih dinarjev za li- • ter. _ g Poljčah preneha z rednim poukom 31. avgusta letos s tem, da se omogoči sedanjim učencem I. letnika nadaljnje šolanje do konca prihodnjega šolskega leta. Odborniki so na seji namreč ugotovili, da j šola nima nobenih pogojev j za normalno delo. Odločba o j dokončnem prenehanju dela Kmctijsko-živinorcjske šole Poljče bo izdana ob koncu šolskega leta 1966/67. Po tem sklepu skupščine o ukinitvi Kmetijsko-živinorcj-ska šola Poljče seveda ne bo vpisovala letos učencev v I. letnik, kot smo objavili v Glasu št. 47 dne 18. junija. - afc Končno povezana oba bregova Končno vendarle! Vasi na desnem bregu Save v radovljiški občini, ki so bile dolgo bolj ali manj odrezane od sveta, so dobile nov most v Lancovem. Odprli so ga v ponedeljek popoldne, 20. junija. Ljudje so veseli, precej se jih je zbralo na mostu, dva sta po končani otvoritvi od veselja celo v oblekah skočila z mostu v mrzlo Savo. Most je odprl podpredsednik skupščine občine Radovljica dr. Borut Rus, navzoči so bili še predsednik skupščine Franc Jere, predsednik občinskega odbora SZDL Stane Kajdiž, tajnik občine Ljubo Meglič in drugi. Most je gradilo gradbeno podjetje »Sava* Jesenice; predstavnik podjetja je v kratkem govoru^ preden je dr. Rus prerezal vrvico, na kratko opisal delo in se za sodelovanje zahvalil krajevni skupnosti Lancovo. dr. Rus pa je potem povedal, katera podjetja radovljiške občine so prispevala denar in s tem omogočila, da je bil most v tako kratkem času narejen. — Foto Franc Perdan Izlet v Gonars Kdo naj upravlja z domovi in prostori za družbeno življenje? Domove krajevnim skupnostim Občinski odbor SZDL Tržič je skupno z občinsko skupščino pripravil predlog, naj bi se po vseh krajih v občini domovi, Egradbe in deli zgradb, ki jih za svoje delo uporabljajo krajevni odbori, krajevne skupnosti odbori SZDL in drugfe organizacije ter društva, prenesli v upravljanje krajevnim skupnostim. Enotnost in red na tem področju bosta nedvomno telo koristna, saj te stavbe in prostori v precej primerih propadajo zaradi slabega upravljanja. Za torek (14. 6.) je občinski odbor SZDL že sklical sestanek vseh predsednikov krajevnih odborov, v sredo (15. junija) pa je bil tak sestanek s »predsedniki krajevnih skupnosti. Vsi s predlogom, o katerem bo dokončno sklepala občinska skupščina, soglašajo. KS Tržič — Center naj bi dobila v upravljanje družbeno zgrr.dbo v Našičevi ulici 9, ki jo sedaj upravlja krajevni odbor SZDL. Prostore zasedajo zdaj ljudska tehnika, foto-kino klub, občinska športna zveza in krajevni odbor SZDL, razen tega pa je v zgradbi tudi sejna dvorana. Krajevni skupnosti Tržič — Ravne naj se dodeli v upravljanje prostor v stanovanjskem bloku Ravne 19; tu je KS imela že doelej tri prostore, vendar je dva odstopila za stanovanje. KS Podlju-belj uporablja skupaj z drugimi organizacijami en prostor v novem gasilskem domu, ki še ni dograjen; ko bo, naj se ji dodeli v upravljanje. V Kovorju KS nima svojih prostorov, seje in sestanki so v privatnih hišah, zbori pa v kulturnem domu. Dom naj 6e prenese v upravljanje KS, vendar je potreben temeljitih popravil. V Lešah naj KS prevzame dom množičnih or- ganizacij. V domu ni inventarja, seje so tudi po privatnih hišah. £a najnujnejše popravilo in nabavo inventarja potrebujejp približno pol • milijona starih din. Na Brez-1 jah pri Tržiču uporablja KS | skupaj s SZDL najet prostor v privatni hiši. Vse organizacije se pripravljajo na gradnjo novega doma, ker pogodba z zasebnikom velja le še leto dni. V Jelendolu KS nima svojih prostorov, sestanki so v gostilni. Menijo, naj se jim dodeli v upravljanje stavba, v kateri je v dveh prostorih posvetovalnica za otroke. V Križah so sestanki KS v d /orani zadružnega doma, arhiv pa imajo funkcionarji doma; predlagajo, naj se jim dodeli v upravljanje stari del zadružnega doma, v katerem je dvorana. V Seničnem KS nima lastnih prostorov, uporabljajo dom SZDL, ki pa naj I bi ga zdaj dobila v upravlja-| nje krajevna skupnost. Na Bistrici uporablja KS in druge organizacije zgornje prostore gasilskega doma, ki naj bi jih tudi dobile v upravljanje. V Lomu vse organizacije uporabljajo eno sobo v nedograjenem gasilskem domu; ko bo dom dograjen, naj se po predlogu dodeli v upravljanje krajevni skupnosti. - a Gradivo za sejo je bilo skrbno pripravljeno, vendar je tematika, o kateri so razpravljali bila preobširna, tako da je bila seja bolj informativna kot analitična. Na predlog komisije za razvijanje tradicij NOB bodo predlagali skupščini občine Jesenice, naj sprejme odlok o vsakoletni podelitvi nagrad Toneta Cufarja za zasluge na kulturnem in-prosvetnem področju. Predloge o nagrajencih naj bi pripravila komisija pri Zvezi kulturno prosvetnih društev. Za posebne zasluge na področju športne dejavnosti naj skupščina občine Jesenice podeli vsakoletne nagrade narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Te nagrade naj bi se vsako leto podelile ob občinskem prazniku 1. avgustu in to v obliki diplome in določene denarne nagrade. Komisija predlaga naj se letos organizira posebno športno tekmovanje na vseh področjih telesne vzgoje za me-morial narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Tudi športni objekti pod Mežakljo naj se proglasijo za športni park narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Za občinski praznik bo ZZB NOV občine Jesenice pripra- Kranj je že uveljavil tradicionalno sodelovanje z nekaterimi jugoslovanskimi mesti. To* so Titograd, Zemun, Bitoia, Pulj, Trnje — Zagreb, Banja Luka in v zadnjih letih tudi Mostar. Med drugim so v^ako leto izmenjavali tudi šolsko mladino. Letošnje težave z denarjem pa so to sodelovanje začasno omejile in Komisija za internirance pri ZZB NOV Radovljica je pretekli teden organizirala izlet v GONARS, TREVISO in MONIGO. Med potjo so si ogledali tudi Benetke in Trst. Izleta se je udeležilo 60 in-ternirancev. Udeleženci so sklenili predlagati Glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije naj poskrbi, da bi se pokopališče v Gonarsu lepše vzdrževalo in naj zato stopi v vila proslavo na Obranci, kjer so jeseniški partizani vodili prvo borbo z okupatorjem. Oddelek delavskega gibanja in NOB pri Tehniškem muzeju bo letos sestavil pregled vseh padlih, ubitih in žrtev med NOB ter vseh zapornikov, internirancev in izseljencev z jeseniškega področja. Komisija za otroke padlih in po vojni umrlih borcev bo še nadalje skrbela za šolanje, zaposlitev in materialno pomoč socialno ogroženim otrokom. Podkomisija za zaposlovanje bo šc ta mesec sklicala 6estanek s predstavniki delovnih organizacij, ki zaposlujejo večje število borcev. Na tem posvetu bodo priporočili predstavnikom delovnih organizacij naj posvetijo večjo pozornost borcem, ki so pred upokojitvijo, ali pa na ne-"ustreznih delovnih mestih. Na seji je bilo postavljeno vprašanje ali naša družba daje dovolj sredstev za reše-| vanje problemov borcev in I za vzdrževanje spominskih ! obeležij, spomenikov in grobišč padlih borcev. Slišali smo tudi, da borci kažejo premalo razumevanja za pomoč vietnamskim bor- kot je predvideno bo prišlo do izmenjave otrol£ le med Puljem in Kranjem. Za mladino iz istrske metropole so pripravili celotno oskrbo v prostorih šole Staneta Žagarja na Planini. Program pa predvideva razne izlete, kopanje, srečanje s kranjsko mladino in podobno. K. M. stik z italijanskimi oblastmi Na križiih so tablice, na katerih pa je zelo težko prebrati ime umrlega interni ranca, pa tudi naše (jugoslovanske) spominske plošče niso nikjer videli. Udeleženci se podjetju Transturist, šoferju in vodiču za prijetno vožnjo lepo zahvaljujejo. V jeseni bodo z istim avtobusom in istim šo^ ferjem in vodičem obiskali še taborišče na otoku Rabti J. V. cem in ia je do sedaj zbra« nega malo denarja. Vsekakor pa moram poudariti, da je novi odbor ZZB NOV krepko prijel za vajeti in da je svojo dejavnost pravilno usmeril, ker se je najprej lotil organizacijske učvrstitve organizacije. Sprejet je program dela in statut ZZB NOV občine Jesenice. Ce ee bodo sprejeti sklepi izvajali uspeh ne bo izostal. To pa jg tudi naša želja. J. V. Kaj bi s higieno! Pred kratkim sem stopil v prodajalno kruha v Sito/// Loki. Prosil sem za pol kilo* srama kruha. »Nimamo,« je bil odgovor. »Pravzaprav v pc. kami ga je dovolj, a nimamo prevoznega sredstva, da bi ga pripeljali sem,« je dodala prodajalka. Skoraj nisem mogt>/ verjeti tem besedam, saj^j^, prodajalna oddaljena od pc. kame le dobrih 300 metrov Pa vendar sem se odpravil pekariji. Tu sem zagledal kuj čuden prizor. Na dvorišč je stala prodajalka, pred njo košara, v kateri je bil kruh v vrsti pa je stalo pet, šest ljudi. Pridružil sem se jim jH počakal da sem prišel na vr-sto. Dobil sem kruh, ga plača! in zaprosil še za košček papir-ja. Prodajalka pa mi je odvrnila, da papirja žal nima in da bom moral kruh nesti kar *iako. Sicer pa, kaj bi s higieno, saj nanjo tako nihče ne polaga velike pozornosti, sem si mislil in odšel s kruhom pod pazduho. Po poti pa mes je mučilo vprašanje, kako se bodo znašle prodajalke, ko bo pričela obratovati nova pekarna, ki je od centra odilc-Ijena skoraj 3 km. Če bodo morali p^rošniki hoditi po' kruh tako daleč, potem jim predlagam, naj si nabavijo vsaj papir za zavijanje, da m bodo prinesli domov več pra-| hu kot kruha.-I S. K. Ob zaključku šolskega leta - Oče! Ali ne vidiš, da je to načrtno. Po končani šoli bom Sel tako aH tako v Nemčijo! Progresivne Slovenke Amerike Brniki, 21. junija. — Jutri ob 16.30 bo prispela na letališče druga skupina članic organizacije Progresivne Slovenke Amerikr Prva skupina 40 potnikov je prišla 14. ju- nija in bo ostala v Jugoslaviji do 5. septembra, jutrišnja skupina 70 potnikov pa bo ostala do 11. avgusta. -pc Izmenjava s Puljem Razširjena seja ZZB NOV občine Jesenice Nagrade Toneta Čufarja in Jožeta Gregorčiča Sprejet statut ZZB NOV občine Jesenice — Tekmovanje za memorial Jožeta Gregorčiča — Proslava občinskega praznika na Obranci — Kdo naj skrbi za vzdrževanje spomenikov padlih borcev? V torek je bila na Jesenicah razširjena seja občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so razpravljali o programu dela komisij in statutu ZZB NOV občine Jesenice. r-^ Gospodarske novice KOLIKO KADIMO? Do začetka maja letos smo pokadili 3.4% več cigaret kot lani v tem času. Potrošnja tobaka torej še vedno raste, čeprav ne več toliko kot pretekla leta. (10—15%). Preteklo leto smo v Jugoslaviji porabili 1.35 kg tobaka na prebivalca. PREMALO MEHANIZACIJE Po podatkih zveznega zavoda za statistiko smo imeli v začetku leta v Jugoslaviji 2.570 kmetijskih posestev ali 155 manj kot pred letom dni. Na teh posestvih pa je bilo zaposlenih 284.167 oseb ali 3.586 več kot lani. Do povečane zaposlitve ni prišlo toliko zaradi povečanih površin (površine so se povečale za 61.000 ha), marveč predvsem zaradi pomanjkljive mehanizacije. Število kmetijskih strojev namreč ni naraslo, ampak je celo nekoliko nižje kot lan? PRVE OCENE Po prvih ocenah Zavoda za tržne raziskave bomo letos pridelali 5300 vagonov češenj, kar pomeni 1.150 vagonov več .kot preteklo leto. Breskev bomo natrgali 4.560 vagonov (1.450 vagonov več kot lani), marelic približno 2.000 vagonov (250 vagonov več kot lani) jagod 1.840 vagonov, malin 1.530 vagonov in sliv 15.600 vagonov. Po teh ocenah lahko vidimo, da je sadje letos (razen v nekaterih krajih) rekordno obro-iilo. V_ Brez ekonomike ne bo prihrankov niso rešeni ekonomski odnosi znotraj zdravstvene službe in z njenim plačnikom. Tako ni razčiščeno niti kakšno zdravstveno službo v naših pogojih potrebujemo, niti knkšno glede na naš narodni dohodek zmoremo. Zaradi tega je razumljivo, da finansiranje zdravstvenih zavodov temelji pretežno na tem, kakšne zmogljivosti imajo in koliko delavcev zaposlujejo, ne pa na tem, kaj morajo zavarovancem zagotoviti. Od tod tudi velike razlike pri cenah oskrbnih dni v bolnišnicah in sploh pri vseh zdravstvenih storitvah ter pri pribitklh v lekarni. Na Gorenjskem že precej časa razpravljajo o tem, da organizacija zdravstvene služ-< be z 28 samostojnimi zdravstvenimi ustanovami ni racionalna, prizadevanja za spojitev nekaterih ustanov pa niso uspešna, ker njihovi kolek* tivi pri sedanjem načinu financiranja sami ne čutijo potrebe, da bi intenzivirali delo upravno-administvativnih služb in izkoriščanje zmogn ljivosli. Posebno vprašanje so obratne ambulante, ki so se razvile v prave zdravstvene domove v malem in se tako dokaj odmaknile od nalog, zaradi katerih so bile ustanovljene. V razgovoru so poudarili, da so osrednji zdravstveni domovi na Gorenjskem lahko glavni nosilci zdravstvenega varstva za vse zavarovance, mesto obratnih zdravnikov pa naj bo predvsem v obratih, pri prizadevanjih za preprečevanje obolenj. , Zdravstvo še nima opredeljenega mesta med našimi potrebami in možnostmi — Vedno večji primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja V skladih zdravstvenega zavarovanja delavcev 5 gorenjskih občin je bilo ob koncu minulega leta 174 milijonov starih dinarjev primanjkljaja, ki sta ga jeseniška in kranjska skupnost pokrili z rezervnimi sredstvi iz preteklih let. Ob koncu maja pa je bilo v novem skupnem skladu za vso Gorenjsko kar 404 milijone dinarjev primanjkljaja. Izdatki so bili nekoliko nižji kot so predvideli, vendar je hkrati izostalo tudi dobrih 500 milijonov predvidenih dohodkov. Skupščina komunalne skupnosti je na zahtevo republiških organov za plan pač računala z neznanimi sredstvi, zaradi česar bo potrebno plan spremeniti. V ponedeljek dopoldne sta obiskali komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju predsednica socialno-zdravstvene-ga zbora Zvezne skupščine Olga Vrabič in zvezna poslanca Dolfka Boštjančič. Pogovarjali sla se s predstavniki socialnega zavarovanja irf zdravstva o problematiki obeh služb na Gorenjskem. Udeleženci razgovora so ob konkretnih primerih z Gorenjske izmenjali svoja stališča o nekaterih pomanjkljivostih sistema financiranja zdravstvene službe. Edini so si bili, da je osnovni vzrok sedanje kritične finančne situacije treba iskati v tem, da Jeseniška Železarna je zraven doma Partizana, kjer ima skladišča koksa in rude, pričela graditi objekte, v katerih bodo sodobne naprave za pripravo vložka za visoke peči (plavže). Z deli so komaj dobro pričeli, končali pa jih bodo predvidoma čez nekaj let. Tu bodo rudo mleli, sušili itd. — Foto Perdan Kaj prinaša zdravstveno zavarovanje kmetov? Krave ne gredo več iz hleva Poleti ni čas za bolezen — 315.000 novih dinarjev »pufa« od lani — Otroci na kmetijah končno enakopravni z delavskimi — Kaj še plača kmet-zavarovanec? »... Bila je ravno košnja. Veliko dela! Nisem utegnil hoditi okrog zdravnikov. Mazal sem si nogo. Bilo je že precej bolje. Zdaj pa.».« Taka je izjava nekega kmeta (brez njegove privolitve ne objavljamo imena) pri zdravniku, kot smo videli v nekih spisih iz Šenčurja. Kmet si je ranil nogo, zatekla je, ga bolela... Toda on ni imel časa za zdravljenje. Tako je prišlo do hujše infekcije, ki je priklenila bolnika za dalj- časa na posteljo. To je značilen primer. Zdravniki pravijo, da kljub zavarovanju kmetje ne hodijo za vsako malenkost v ambulanto. Zato je pozimi več bolezni med kmeti, poleti pa manj. To je samo pohvalno zavarovanih kmetov zavarovanje več stanejo kot je bilo predvideno. Tako je na primer lanski končni obračun pokazal okroglo 316.000 novih dinarjev primanjkljaja, ki ga socialno zavarovanje še zdaj ni poravnalo zdravstvenim zavodom. Predvidevajo, da bodo kmetje to poravnali na jesen, ko imajo večje dohodke. čeprav je zavarovan je kmetijskega prebivalstva že uveljavljeno več let, je bilo o tem največ govora lani. Povod za to so bili novi gospodarski ukrepi in ob tem Osamosvojitev tega zavarovanja od občinskih proračunov, ustanovitev lastnega sklada, lastnega samoupravnega -organa. Ob tem je prišel v veljavo tudi nov zakon, ki je kmetom nekatere prejšnje pravice okrnil, druge pa uveljavil. V glavnem velja, da je brezplačno vsako zdravljenje in prevozi v bolnišnico v primerih nalezljivih bolezni, tuberkuloze, duševnih in rakastih obolenj, vsa potrebna pomoč v zvezi z nosečnostjo (razen sam porod), zatem obvezno cepljenje, dezinfekcije in podobno. Le pri zdravljenju levkemije, raka in malignih obolenj v bolnišnicah plača zavarovanec 10 odstotkov. četrtino stroškov plača zavarovanec v bolnišnici od 15. dneva dalje, za prvih 14 dni pa 50 odstotkov, pri drugih boleznih, če ni drugače določeno. Polovico cene tudi plača za izdiranje zob, za zdravila razen izjem v primerih, ko je zdravljenje v breme zavarovanja. Večje prednosti pa imajo otroci.. Za dokaz, kako se to zavarovanje uveljavlja na Gorenjskem naj zadostuje le nekaj podatkov. Od 15.357 skupno zavarovanih oseb (31. 12. 65) se je v zadnjih 5. letih po- večalo število ambulantnih' pregledov od okroglo 17 na 68 tisoč, število dni v bolnišnicah od 26 na 40-tisoč, šte«* vilo izdanih receptov od 23 na 48 tisoč itd. Dohodki pa so se v teh letih dvignili odi 64 na 1% milijonov starih dinarjev in izdatki še več — od okroglo 53 na polnih 227 milijonov starih dinarjev. To pa je prvič lani hudo pre-J treslo blagajno tega sklada. Najsibo že kdorkoli, res je da je to zavarovanje obremenilo izdatke kmetoyalcev. Toda prizadeti se čutijo varnejše, kadar se kdo ponesireu či ali zboli. So primeri, da se za zdravljenje posameznikov na Golniku, v Ljubljani in drugod izda kar po mili-' jon starih dinarjev in več.; Kdo bi si kot posameznik lahko to privoščil prej? Včasih je že ob navadni nesreči ali bolezni šla krava iz hleva. Tega danes ni več kljub temu, da ljudje vse več in več hodijo k zdravniku. K. M. za zavarovance, čeprav včasih »zapacane« rane in bolezni povzročajo hujše zlo. Končno je res, da kmetje ne izrabijo vseh možnosti zdravstvenega ^vars tva. Hkrati pa je tudi res. da otroci Aktivna dramska sekcija v Tržiču Pripravljajo Divjega lovca V pretekli sezoni je dramska sekcija DPD Svobda Tržič naštudirala 4 preimere, s katerimi so gostovali po vsej Gorenjski Zveza kulturno prosvetnih organizacij v tržiški občini in vsa društva v občini pripravljajo za letošnje poletje uprizoritev Finžgarjcve ljudske igre Divji lovec. Igrali bodo na prostem pri cerkvici sv. Jožefa, kjer so prejšnja leta že uprizbrili Miklovo Zalo in Pod svobodnim soncem. Po- Tretje glasbeno srečanje mladine radovljiške občine t Mladina ■ pesem -pomlad Pod tem geslom je potekla prejšnjo nedeljo (12. junija) na Bledu velika glasbena prireditev — tretje srečanje mladine in pionirjev vseh osnovnih šol v občini Radovljica. V štirih urah dopoldanskega in popoldanskega sporeda se je zvrstilo nad 15 pevskih zborov in glasbenih skupin in številni posamezniki kot solisti. Vsega je nastopalo nad osemsto mladih pevcev, godbenikov — instrumentalistov, harmonikarjev in članov pionirskih iolklornih skupin. Po številu nastopajočih, po obsegu in pestrosti v programu je bila to največja glasbena manifestacija mladine. Besede, kot so mladina, pesem, pomlad, niso zgolj simbolizirale, marveč so v resnici predstavljale ustvarjalno silo in mladostno radost, izraženo v pesmi. Značilnost letošnjega srečanja so bili zlasti zelo številni zbori. Med njimi naj navedemo oba velika zboi^a iz Bohinjske Bistrice, ki sta združevala nad dvesto pevcev in tamburašev. Prav tako številni so bili tudi zbori iz Radovljice, iz Lesc in iz Gorij ter z Bleda. Posebno so razveselili gledalce mladi bohinjski pevci, ki so se predstavili skupaj s tamburaši pod vodstvom Egona Miheli-ča. Zanimiva posebnost na glasbenem srečanju so bili tudi blejski pevci, ki so nastopili združeno z malim orkestrom — Orfovim instrumentarijem. Zelo dobri so bili tudi vsi harmonikarski zbori. Prav prijetno je presenetila folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice, odličen pa je bil mešani mladinski .pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom prof. Matevža Fabi-jana. ✓ Pionirski in mladinski pevski zbor iz Gorij je vodil Srečo Pogačnik, zbor iz Radovljice Janez Prjstaivec, leški zbor Karel Boštjančič, blejskega Alenka Spenko, bohinjskega Franc Arh, medtem ko sta harmonikarjem dirigirala Anton Noč in Jože Ažman. Glasbeno srečanje na Bledu prejšnjo nedeljo je bilo nekakšen zaključek sistematičnega in trdega dela na pod- ročju glasbene vzgoje. Zato še posebej velja posebno priznanje vsem zborovodjem in glasbenim pedagogom, ki so s svojim požrtvovalnim delom dosegli precejšnje uspehe. Obiskovalci so bili navdušeni nad tolikšno ustvarjalnostjo mladine, saj so se prepričali, da se po šolah trudijo, da bi napravili čimveč tudi pri estetsko glasbeni vzgoji. Skoda le, da obisk domačih ni bil boljši. Precej pa je bilo tujih obiskovalcev zlasti na dopoldanskem delu koncerta. Po končanem glasbenem srečanju so prireditelji imeli z glasbenimi pedagogi krajše posvetovanje, na katerem so izrekli priznanje organizaciji glasbene prireditve in obenem tudi pripombe in kritične be-\ sede, ki naj pripomorejo k nadaljnjemu delu. Predvsem so se zavzeli, naj bi glasbena srečanja prirejali tudi v prihodnje, in sicer na dve leti, toda že v maju mesecu. Ugotavljali so tudi, naj bo glasbeno srečanje predvsem množično in kvalitetno, zato naj bi v bodoče izpustili solistične točke, obenem pa naj bi pomagali z bolj urejeno svetovalno sliižbo na področju glasbene vzgoje tudi tistim šolam, ki še nimajo usposob-Ijeftih glasbenih učiteljev. Takih šol pa je v radovljiški občini še nekaj. Pedagoško svetovalna služba bo morala v bodoče posvetiti večjo skrb glasbeni vzgoji na šolah. J. B. glejmo ob tej priložnosti na kratko delo dramske sekcije DPD Svoboda Tržič v pretekli sezoni; ta sekcija je namreč zelo aktivna in ima največ zaslug za vsakoletne trži-ške igre na prostem, ki privabijo vedno veliko obiskovalcev. V sezoni 1965/66 je dramska sekcija naštudirala 4 premiere. Najprej so uprizorili Linhartovo komedijo Matiček se ženi, ki je zahtevala široko angažiranost igralskega kadra in ki je hkrati vključevala tudi pevski in instrumentalni ansambel. Pestra in dinamična vsebina komedije je pritegnila veliko število obiskovalcev tako na domačem odru kot tudi na številnih gostovanjih po Gorenjski. Za Novoletno jelko so za naše najmlajše in za estalo mladino uprizorili mladinsko igro Pavla Golie Pastir Peter. Z njo so mladim gledalcem prikazali prisrčnost in ljubkost pravljičnega sveta, ki tako intenzivno ponazarja dobro in slabo. Ob 45-letnici odrskega udej-stvovanja dveh najbolj zaslužnih članov dramske sekcije _ Mare in Karla Smoleta, so uprizorili delo Globoko so korenine (Arnaud D'Usseau); jubilanta sta bila deležna prisrčnih simpatij celotnega igralskega kadra. Drama je bila odigrana v zadovoljstvo vsega občinstva. Četrto delo v pretekli sezoni pa je bila Držičeva komedija Tripčc de Utolče, ki je zaradi šegavosti in živopisnosti prizorov doži-.vela največ uprizoritev. Razen rednega dramskega repertoarja je dramska sekcija sodelovala tudi na vseh akademijah ob različnih praz-, nikih (dan vstaje, dan JLA,' dan republike, 8. februar — slovenski kulturni praznik, dan žena, 1. 'maj itd.). Vidimo, da je dramska sekcija tr, žiške Svobode res aktivna; za to ima precej zaslug njen vodja Dolfe Anderle in ravnatelj glasbene šole Oton Zazvonil, ki skrbi za glasbene in pevske nastope pri teh dramskih delih. V neka] stavkih BLED: razstava o slamnikarski obrti na Kamniškem Danes (22. junija) bodo v zgornjih prostorih Festivalne dvorane na Bledu odprli razstavo »Slamnikarska obrt na Kamniškem«. Pripravil jo je Muzej Kamnik, odprta pa bo do 17. ju_ lija. Nedvomno bo ta stara obrt v času riajživahnejše turi-' stične sezone na Bledu privabila veliko obiskovalcev, predvsem tudi veliko tujcev. O razstavi bomctše pisali. DOMŽALE: restavrirana baročna cerkvica v Grobljah — muzej Jelovškove slikarske umetnosti — V ponedeljek (20. ju-nija) zvečer ob 20. uri so v Grobljah pri Domžalah odprli restavrirano baročno cerkvico, ki bo zdaj muzej Jelovškove slikarske Umetnosti. Na otvoritvi je govoril univerzitetni profesor dr. Stane Mikuš, z glasbenimi točkami pa sta sodelovala orkester glasbene šole in pevski zbor iz Domžal. Ob koncu šolskega leta je navada, da Učenci pripravijo raz-stavo. Lepo razstavo so pripravili v fizikalni predavalnici osnov. ne šole Lucijana Seljaka v Stražišču. Razen risb in grafik ter plastik v mavcu in lesu so razstavili tudi obsežno gradiVo o narodnoosvobodilni borbi. Šola je v aprilu letos izdala v počastvitev 25-letniee ustanovitve Osvobodilne fronte tudi lepo urejen zbornik z naslovom Naši vzori, v katerem so objavljeni članki in odlomki iz življenja in dela ljudi, ki So največ prispevali k skupni borbi za uresničitev idealov lavskega razreda. — Foto Franc Perdan ^ V . . gf BEGUNJE: tudi letos kulturni teden — Begunjski teomiriti in. je o tem pretekli ponedeljek poročal parlamentu. iz slovenskih zamejskih časopisov MATAJUR Odkar so bile odpravljene vstopne vize za Jugoslavijo se . je obmejni promet skozi blok Stupici znatno povečal. Meseca maja je prekoračilo mejo v Stupici kar 34.160 italijanskih državljanov in 1496 drugih narodnosti. Ce bo odprt tudi obmejni blok v Učji se bo promet po Soški dolini fetpovečal. Pretekli teden je Aldo Qu-trina potegnil s trnikom i i Nadiže v bližini Dolenjega Brnasa namesto postrvi skoraj 3 kg težko in 1,37 m dolgo jeguljo. (To ni ribi-ika!) Ko je skupina prišla v Kranjsko goro, niso mogli dočakati dr. Tomšiča in Gr-meka. Janežič je obvestil o tem gorsko reševalno postajo v Kranjski gori. Taiko se je pričela akcija iskanja in reševanja (ob 20.20 uri). Reševalca Andrej Gosar in Janez Kerštajn sta šla v izvidnico okoli 21. ure ponoči. Reševalci so zaslutili nesrečo. Gosar in Kerštajn sta se le s težavo premikala v temi po težko prehodnem predelu Male Pišnice. Preiskati sta morala vsako ped zemlje, pogledati za vsako grmovje. Ko je bila že trda noč, se je zazdelo Kerštajnu, da je zaslišal klic. Šumenje vode je sicer motiilo napeto poslušanje, a vendar sta se odpravila v tej smeri. Ob 21.50 sta v bližini reke Mala Pišnica našla nezavestnega dr. Tomšiča. Takoj sta videla, da je padel 7 m globoko ter se še nekaj metrov valil po melišču. Jasno jima je bilo, da gre za težko poškodbo. Gosar je ostal pri ponesrečencu. Kerštajn pa je tekel po temi na reševalno postajo. Na gorski reševalni postaji je načelnik GRS JanJco Šekli takoj sklical reševalce. Janez Lubše,. Franc Mrak starejši in mlajši in Jože Žerjav so se ob polnoči podali na re-šbvalno akcijo. Janko šekli, ki se mu je kasneje pridružil Moskva je francoskega predsednika de Gaulla, ki je predvčerajšnjim prišel na dvanajstdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, pozdravila kot bi prišel iz vesolja. V sovjetski prestolnici so menda doslej takšne časti priredili samo še prvemu kozmonavtu Juriju Gagarinu. Tisti, ki so se zatekali na letališče Vnukovo II, kjer sprejemajo vse visoke državnike, ne pomnijo, da je bil kdaj večji državniški spektakel v Sovjetski zvezi, kot predvčerajšnjim ob pristanku velike Caravelle z generalom de Gaullom. Obisk franooskega predsednika v Sovjetski zvezi, dveh največjih držav evrop- še,.-Anton Oman, je počakal na dr. Gorazda Zavrnika, iz Kranja. Ob 2. uri ponoči je odšla tudi zadnja trojka na kraj nesreče. Janko Šekli nam je dejal: »Dobili smo ga na istem mestu, kjer je padel, to je na strmem melišču na ruševju. Ker je bilo temno, ne bi imelo smisla pričeti takoj s transportom. Prisiljeni smo bili počakati. Takoj, ko se je pričelo svetliti, smo pričeli s transportom. Ob sedmi uri je bil dr. Tomšič že v rešilnem avtomobilu. Dr. Tomšič nam je povedal, da je šel Grmek 50 metrov pred njim in da sta se po padcu razšla. Ne morem razumeti zakaj Grmek ni prišel javit na gorsko reševalno postajo, ki je na ljudski milici ali pa vsaj počakal na skupino na dogovorjenem avtobusu. V začetku smo mislili, da bomo morali poiskati tudi njega, kasneje pa smo izvedeli, da je že v Ljubljani.« Janko šeklf je po poklicu miiličar ter je skromen kot vsak gorski reševalec. Le toliko nam je povedal o sebi in svojih fantih. Kot slučajnega soudeleženca reševanja smo zaprosili dr. Gorazda Zavrnika, direktorja Zdravstvenega doma v Kranju, da nam pove kaj več o fantih: »še sedaj sem nadvse ugodno presenečen nad delom reševalcev iz Kranjske I ske celine, po pravici uvrščamo med najvažnejši dogodek leta. Politični pomen tega obiska je ogromen. Prvič po dolgih letih mučnih odnosov napetosti in politične nestrpnosti, naslajajo pogoji za odstranjevanje nevzkrižij v odnosih med Vzhodom in Zahodom in za tvorno zbližanje Francije in Sovjetske zveze. Za sedanje politične razmere v Evropi je to brez dvoma dober znak. Francija z de Gaullom je prevzfela nase odgovorno delo urejanja političnih odnosov v Evropi. S tem prvim korakom najbrž še ne bomo prišli do uspeha, vendar je na sebi že pozitivno to, da se je politični stik začel in da je obnovljena stara zgodovinska vez med Moskvo in Pari- gore. Kdor ni bil zraven, si to težko predstavlja. Vse je potekalo brez besed, brez pogovorov', brez povelj. Samo s pogledi so se sporazumevali. Tako uvežbano in tako homogeno ekipo se le težko sreča. Ko sem prišel na kraj nesreče, sem se prepričal, da so tudi izredno izšolani za reševanje. Na pivi pogled so znali oceniti, da gre za težjo poškodbo. Ponesrečenca so pustili pri miru in mu nudili le najosnovnejšo prvo pomoč. Če bi takoj pričeli s transportom ... Lahko bi bile težke posledice. Nad njihovim delom sem se zopet navduševal ob transportu. Ob 5.30 sta dva gazila ledeno vodo, eden je šel Prah v vesolju Na Cape Kennedyju so prišli do novega spoznanja: v vesolju je prah! Ko je ameriški vesoljar Cernan za dve uri zapustil vesoljsko ladjo in pustil pri tem vraita vesoljske ladje odprta, ,je bila vsa notranjost kabine prevlečena s prahom in nesnago. »■Kabina je bila prašna kot nepospravljeno stanovanje,« so izjavili znanstveniki, ko se je vrnila na Zemljo. Pred startom »Geminija 9« so kabino temeljito očistili in razkužili. Prah sta vesoljarja opazila šele po vrnitvi iz vesolja. Ameriški znanstveniki so plast prahu v kabini skrbno posneli in zdaj skušajo v zom, ki sta bile v mnogih zgodovinskih odločitvah v Evropi enotni. Nihče si od obiska generala de Gaulle v Sovjetski zvezi ne obeta rezultatov, ki so na politični borzi senzacionalni. Vendar pa je zunanjih dokazil, da v Sovjetski zvezi pripisujejo srečanju velik politični pomen na pretek. Tako so francoskega državnika obsuli s častmi, ki jih drugim državnikom niso izkazovali. To predvsem dokazujeta dva podatka: general de Gaulle bo prvi tujec, ki si bo ogledal sovjetski kozmodrom v Bajkonuru in za njega bodo posebej brali mašo v francoski cerkvi v Leningradu. To je prvi primer v petdesetih letih obstoja sovjetske države. Ni tudi 7amolčati drugega važnega dejstva, da se je de Gaulle dve leti pred njegovim obiskom v Sovjetski zvezi učil ruščino in, spredaj in s sekiro krčil pot. Na vsakih nekaj minut so mu merili srčni utrip in mu dajali vodo. Vseskozi se je poznalo, da se razumejo na svoje delo. Najbolj me je presenečalo to, da za nobeno stvar niso potrebovali dogovora. Kazalo je, da so že vnaprej za vsak gib dogovorjeni. Mislim, da je ta postaja gorske reševalne služba lahko za vzor.« # Kot smo že povedali, je A bil v ponedeljek, 13. juni-@ ja, ob 7. uri dr. Tomšič ® že v rešilnem avtomobilu, • ki ga je odpeljal v jeseni-9 ško bolnišnico. Zvedeli % smo, da ima poškodovana % vretenca, vendar je izven 0 življenjske nevarnosti. P. Čolnar laboratorijih ugotoviti, kakšen je vesoljski prah. Medtem Američani nadaljujejo priprave za polet »Ge-minija 10«. Naslednji polet bo zadnji v okviru priprav za polet na Mesec po programu Apolo. Predsednik Johnson je izjavil, da bodo Američani vse svoje ugotovitve o vesolju objavili. Predsednikom vlad več kot sto držav so že poslali slike Meseca, ki jih i a posnela postaja Surveyor. Velik zavoj s slikami je na poti v Moskvo, od koder so poslali v Washington zavoj š slikami, ki jih je posnela na Mesecu sovjetska postaja. ---\ da je na letališču na koncu svojega govora vzkliknil v lepi in razumljivi ruščini: »Naj živi Jlusija!« Za sedaj je še težko reči, kako blizu in daleč so si stališča Francije in Sovjetske zveze. Iz dosedanjih političnih govorov zvemo, da je de Gaullov politični vozni red širši kot sovjetski. Sovjetski državniki so v pozdravnih govorih ugotavljali, da različnost družbenih sistemov ni ovira za sodelovanje in boljše stike. To sodelovanje naj bi temeljil na politiki miroljubne koeksistence. Francoski predsednik pa je navedel kot temeljne pogoje za dosego miru in preobrazbe sveta vzpostavljene Evrope »kot enotne plodonosne celote«. Razvoj bo pokazal, v kolikšni meri je takšen načrt že realen in kaj je na njem še treba zavreči kot politično iluzijo. j * --L|ud|e in dogodki- Topovski streli za generala \ I I' i ii NA TRESCNtJU GORENJSK'^RAJI IN UUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI Sf/TEL/TZ fJAZT/V-fJ/M V&M/ER/JEM. /A/ fiJEVffJZ/s/O ^ DJELO f PA NUKAM A 9 PANORAMA # PANORAMA 9 PANORAMA O PANORAMA O PANORAMA © PANORAMA * PANORAMA V dveh minutah načrt za most > Inženir bi potreboval za to delo dva meseca »Danes imamo elektronske možgane, ki zgradijo vsak dan po en most,« je pred dnevi izjavil neki francoski minister. »En most, kilometer cestnega nasipa ali 500 metrov avtomobilske ceste — to je vsakdanji ritem izgradnje v Franciji.« V Franciji izdelujejo namreč že pet let vse študije o mostovih in vse trase za ceste, ki jih bodo zgradili, elektronski možgani. Medtem ko so Američani lani v San Franciscu predlagali, da bi na kongresu razpravljali o uporabi elektronike pri gradnji mostov in cest je nekaj francoskih tehnikov z nasmeškom odvrnilo: »Mi delamo tako že tri leta!«. Greta Garbo pred filmsko kamero Po snemanju filma s Sophio Loren »Grofica iz Hongkonga« namerava Charlie Chaplin povabiti pred filmsko kamero Greto Garbo, ki ji je sedaj 62 let. Charlie upa, da mu »bo-tanska Greta« ne bo odklonila dragocenega sodelovanja, kajti doslej sta se zmeraj odlično razumela, posebno pri skupnem prepevanju irskih balad. Elektronski možgani, ki jih uporabljajo Francozi, so znamke IBM, torej ameriškega izvora, francoski inženirji pa so jih prilagodili za nove uporabe. Elektronski možgani Alkohol in rak Menijo, da so pri preiskavah v treh newyorških bolnišnicah odkrili zvezo med hudim alkoholizmom in rakom na grlu ter v ustni votlini. 598 bolnikov, ki so zboleli za rakom na teh delih telesa, so primerjali s 598 zdravimi ljudmi in ugotovili, da je med bolniki dvakrat več alkoholikov. Posebno nevarno pa je uživanje alkohola, združeno z močnim kajenjem. Preiskave so pokazale, da vsak teh strupov že samostojno deluje rakotvorno. Za spodnjo mejo močnega alkoholizma smatrajo uživanje 5 centilitrov. čistega alkohola -dnevno. Vendar domnevajo, da so vsi pacienti verjetno uživali večjo količino alkohola. dobijo podatke o naravi tal in o gradnjah, ki naj bi jih tam pričeli. V dveh minutah elektronski možgani izdelajo vse izračune bodoče ceste in mostu, po štirih minutah pa »postrežejo« s kompletno študijo na 80 straneh. Inženir bi potreboval za to delo dva meseca! Pariški list France Soir trdi, da so tako izdelali načrte za 39 mostov na avtomobilski cesti Sever in za prav toliko mostov na avtomobilski cesti Jug. Američani najjvarčnejši Američani so najvarnejši narod na svetu: milijon dinarjev vlog na leto na prebivalca. Med evropskimi deželami je na prvem mestu Zahodna Nemčija s 500.000 dinarji, sledijo Belgija, Italija, Francija in Nizozemska. Obisk ameriške vesoljske baze 15. julija bodo ameriško oporišče Cape Kennedy odprli za javnost. Turisti bodo lahko obiskali ameriško vesoljsko bazo in si od blizu ogledali ogromne stolpe za izstreljevanje raket. Vstop na Cape Kenncdy bo brezplačen. Košnja rovtov na obrokih Pokljuke Na povabilo v številki Glasa, naj naši bralci napišejo o košnji in s**" sena, smo že prejeli prvi dopis. Oglasil se je nov doP* naše Priljubljene rubrike »Gorenjski kraji in iju(jje« ™ Ambrožič s Poljšice št. 21 pri Gor-jah. V spremne«* ^u P^e, da se bo še oglasil, če nam bo njegov članek '*nji rovtov (senožeti) na obronkih Pokljuke všeč. Sove^im je všeč, te stvari izginjajo, ljudje pozabljajo, kako ^kli včasih, zato radi preberejo! »Košnja rovtov včasih *mes — v tem je veliko razlike!« piše Ambrožič; -opi«1* 40 deI° po sP°minih» mi j«h je pripovedoval m»l*,*ni oče-* ^a Jakobovo se zbrali snoseki (ka* &rab" Ijevke pri tiste^^rju (kmetu), ki jih !7abil v r°vt za spravi!« J^šnjo. Vsi Povabljeni veseli> da lahko grejo ff kajti dela takrat ni bi»'^eljo, so odhajali, ^1 vsi ~ snoseki in grabljevke — še pri južini (kosilu) pri kmetu, ki jih je najel; j užina je bila slovesna, na mizi so bile tudi potice. Vsak snosek je dobil za na pot tudi štrukelj (odrezan konec potice). Grabljevke so morale pripraviti snose- kom pušeljc iz nageljnov in rožmarina. Odšli so skupaj v nedeljo popoldne. Vso potrebno hrano in opremo so nosili na plečih s seboj, kajti poti do rovtov so bile slabe ali pa jih sploh ni bilo. Med hrano je bil obvezen en škaf kisle repe in en škaf kislega zelja, dalje domača ajdova in koruzna moka, svinjina itd. Da ne bi bili brez postelje zvečer, ko so prišli v rovt, je vedno dan ali dva prej odšel v rovt domači član družine, ki jim je v svislih pripravil postelje — ležišča na senu. Seveda je bilo v nedeljo popoldne in zvečer vedno veselo, harmonika je pela, vriskanje in petje sta se polegla šele pozno ponoči. V ponedeljek zjutraj so snoseki vstali že ob štirih; takrat je vstala tudi kuharica, ki je bila za kuhinjo posebno določena, imela pa je svojo kočo. Vsak snosek je dobil najprej merico kačje sline (žganja), potem pa so odšli kosit. Kačje sline tudi med samo košnjo ni manjkalo. Navadno okrog sedme ure — medtem so vstale tudi že grabljevke — je kuharica po- klicala vse na fruštek (zajtrk). Ta je bil obilen: najprej kisla repa s koruzno moko, pogneteno z odlijavcem, potem pa ajdovi krapi z mastnimi ocvirki in seveda z odlijavcem ( odlijavec je sok, voda, v kateri so se kuhali krapi). Po zajtrku se je spet zaslišala pesem in vriskanje, nato pa so odšli na košnjo in grabljenje. Snoseki so sekli (kosili), grabljevke pa mešale in grabile. Ce je grabljevka imela kakšnega snoseka na piki, je hitro mešala in grabila za njim in mu zamašila usunk (posoda za oslo); to je pomenilo simpatijo, snosek se ji je moral seveda za to oddolžiti ... Ob desetih dopoldne je bila malica, potem pa najmanj pol ure počitka, zabave, šale, petja in vriskanja. Z delom so potem nadaljevali do juži-ne, potem pa je sledilo nekaj uric počitka; snoseki, ki so bili že utrujeni, so se ulegli v sence pod košatimi smrekami in zaspali do treh ali štirih, če jim ni kakšen teman oblak naredil zdrahe. Navadno so pred popoldansko malico pospravili suho seno v svisli. Nosili so ga z rjuhami. Za vsako rjuho prinesenega sena v svisli je dobil vsak kozarček žganja. Nosačem, ki so bili dopoldne kosci, so tudi pri tem delu pripravili presenečenje: v dno rjuhe so dali grabljevko in nato šele seno, vse skupaj je moral nosač odnesti v svisli, težko sicer, toda to ni bilo zastonj... Ostalo seno, ki je bilo tistega dne pokošeno in še ne suho, so dali v kupe, da ga nočna rosa ni preveč ovlažila. Po tem delu je sledila popoldanska malica, pri kateri ni manjkalo fižola in kuhanih suhih hrušk. Ostalo je le še del dneva; če je vreme slabo kazalo (ali pa tudi ne), je bila obvezna »ofirnega«: dva moška primeta žensko, eden za roke in eden za noge, ter jo zibljeta sem in tja; z njo udarjata v zadnjico moškega, kdor se je pač tako postavil; tako se dela lepo vreme, so pravili včasih! Pred večerom gredo snoseki še malo kosit in grabljevke grabit, potem pa sledi večerja z ajdovimi žganci, potem pesem in šale in počitek na svežem senu, ki diši v svislih. Na koncu naj omenim še delo v Urevčevem rovtu na Križih, katerega lastnica jo sedaj Marija Langus s Poljšice. Moj stari oče je slovel kot izvrsten snosek, zato je moral vedno prvi v red. Takrat je bilo 13 snosekov. Moj stari oče je kosil prvi in seveda prvi prišel na vrh. Rovt je bil namreč le delno ravninski, večina ga je bila v hribu. Da ne bi bilo zamere,-je stari oče, potem, ko jc prišel na vrh, počakal toliko časa, da so prišli za njim vsi ostali. Čakal je seveda ob zelenki kačje sline; ko so bili zbrani vsi do zadnjega, so vrh »gojzdička« pol ure prepevali. Na tem rovtu je bila vedno pesem; če jo danes nikjer drugje ni več slišati, tu še ni utihnila. Langusovi slove namreč kot dobri pevci; taki so bili in so še danes." Kljub temu, da sin Marije Langus poje v Ljubljani v operi, se ob počitnicah vedno vrača domov in pripelje s seboj še kakšnega sodelavca (npr. Lupša), potem pa gredo v rovt kosit, delajo seveda bolj lagodno in prepevajo. Jože Ambrožič* Poljšica MIHA KLINAR: MEStt^E IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Tablete proti nesrečam Na predlog dr. Karla Er-landa Zandegarda bodo s 300 švedskimi vozniki tovornja- 117 kilogramski kristal V rudniku v bližini Zitomir-ja v vzhodni Sibiriji so odkrili topazov kristal, težak 117 kilogramov. To je največji tak dragulj, kar so jih doslej odkrili v Sovjetski zvezi. Ogromni kamen, ki je njegova vrednost neizračunljiva, bođo razkazali javnosti v nekem moskovskem muzeju. kov pričeli trimesečni poizkus. Pokazal bi naj, kako delujejo njegove tablete proti prometnim nesrečam. Ker je znano, da povzročajo ljudje prometne nesreče največkrat, kadar so utrujeni ali jezni, je dr. Zandegard dodal novemu sredstvu poleg grozdnega sladkorja in vitaminov tudi nekatera pomirjevalna sredstva. Cele tri mesece bodo vozniki, ki so jih izbrali za poizkus, vzeli pred odhodom na delo tableto. Po njihovih uspehih pri vožnji bodo proučili, za koliko se bo s temi fhbletami zmanjšalo število prometnih nesreč. Tudi Slavko hiti domov, ker ni Jr>pa. Ko ga zagleda doma v pogovoru z mamo, se mu opa zfl^no spremenjen; upognjen je in videti mnogo boj, slar'^f !~aj Ko prisluhne, sliši, da opa govori prav o tem. kar je bo«l ^povedati. Zdaj mu ni treba in samo vpraša, kaj bodo z Aleksafli^Ufonzom in drugimi storili. Mama in opa sta preveč zaskrt^da bi mu lahko odgovorila. •»Kaj bo z Aleksom?« vprašal pokaže na izrezljano golobico, da bi mami dal vedeti, o l^rašuje. Mama se res zastrmi v golo^ se zamisli. Ne ve, kaj bi odgovorila Slavku. In tudi ded ^ se vprašuje sam, kaj bo z ujetniki in Alfonzom. Kaj bo z njimi? Tudi molk je kakor nabit s '^"ašanjem, dokler iz daljave ne odjekne petkratna salva strelov • • šesto poglavje 1 Odkar je pisala Francu, ne ^ !■ odgnati misli nanj z besedami: črto pod Franca, črto pod. črto pod ljubezen. Morda je tega kriva Else, ki meni, da jo^iubi, ali pa tast, ki že tedne hodi dan za dnem Vpraševat, &% -anc že odgovoril. »Še nič,« odkimala in sama je vedno bolj žalostna in zakaj si iz dneva v dan bolj bi prejela njegov odgovor. Očita si, da je bila v svojem preostra, saj je te dni po naključju odkrila še neko s^t ki je mučila Franca in ga delala nesrečnega. Ko je pospravit našla neko staro številko Triester-Tageszeitung, tisto, v ksi^rinesla iz Trsta zaviti Finž-garjevo in Cankarjevo knjig.1 ■ ^fi ji je obstal na naslovu Selbstmord in Muggia — Samo^^-jah«, potem pa toliko, da ji ni padel časopis iz rok, ko j«' f jr* ime samomorilke: Anna Bauer, soproga indu^trialca All'^^ria in lastnica vile... »Ona?« se je zgrozila, kakor da bi nesrečnico, ki ji je leta in leta kradla moževo ljubezen in bila vzrok njene nesreče pomilovala obenem pa razmišljala o Francu in ugotovila, da je bil pravzaprav nesrečen človek. . Vsekakor je bil samomor nesrečnice težak udarec zanj in je iskal opore pri njej, pri svoji ženi. Ko bi se ji razkril in ji zaupal bolečino svojega življenja, bi ga prav gotovo razumela in mu vse odpustila. O tem mu je pred dnevi pisala in ga prosila naj ji odpusti, ker je bila v prvem pismu tako hladna in ostra. »Razumi me, dragi! Težko mi je bilo! Čutila sem se ogoljufana za svojo ljubezen. Mislila sem, da te ne morem več ljubiti a sem bila samo užaljena, v resnici pa te imam še vedno, rada. Ce se čutiš krivega pred menoj, ti iz srca odpuščam, saj kdor ljubi, ta odpušča, ln tudi otrok, ki te ima rad in ki ima rad tudi mene, naju veže. Otrok potrebuje oba!« Tako mu je pisala in ponavljala v pismu besede ki pravzaprav niso bile njene, marveč Elsine in tastove, obenem pa si je dopovedovala, da je Franc preveč strahotno plačal svoj greh, da bi ga smela se sovražiti. Tudi sedaj, ko lepi v Elsini pekarni krušne znamkice na karton, razmišlja o tem in pozablja, da zapada stari utvari, ko bi rada prebudila v sebi iskreno ljubezen do moža, čeprav nekje v sebi čuti, da je kljub vsemu ne more prebuditi. Zato si očita, da je sebična] da premalo misli na otroka, ki potrebuje očeta, hoče v sebi zatreti glas, ki ji je v zadnjih mesecih že tolikokrat tako prepričljivo govoril, da je doslej že večkrat morala sama skrbeti za SOavka in da bi otrok, ko bi skrbel zanj Franc, lahko že od gladu poginil, ker je Framc pozabljal nanj ob tisti vlačugi, ki ji pravi sedaj samo še nesrečnica. Zdaj nesrečnice ni več. Umaknila se je iz Francovcga življenja in mu na dušo naložila svoj samomor. Težko breme je to! Na njej je zdaj, mu ga odvzame z duše in mu nudi oporo svoje ljubezni. »Razumem tvojo nesrečo. In verujem, da tudi ti razumeš mojo. Toda zaradi Slavka morava pozabiti na vse, kar naju bremeni. Pozabiti morava na preteklost, najsi je bila še tako grenka in za oba polna razočaranj!« Tako mu je pisala. Ji bo odgovoril? Bo tudi sedaj zaman čakala na odgovor, kakor čaka že od konca poletja odgo\;or na svoje prvo pismo. Da, že od poletja, ki je minevalo s poročili o nemških zmagah na vzhodu. Ni se menila za ta poročila, ki so oznanjala, da so Rusi izgubili ogromno ozemlje in utrpeli okrog tri milijone padlih in ujetih vojakov... Ni se ustavljala pred izložbo Straussove mesnice, kjer so na velikem zemljevidu bucike z'nemškimi zastavicami naglo prodirale v Rusijo, dokler se nekega septembrskega dne nenadoma niso ustavile brez napovedanega dokončnega ruskega poraza. »Rusi res niso potolčeni do kraja, toda izkrvaleli bodo sami od sebe na fronti.« Tako je pred dnevi tu v pekarni dopovedoval orožijiški komandir ženskam in jim opisoval vzhodno fronto, ki poteka sedaj z juga od nekih Cernovic proti severu mimo zahodne strani nekega Tar-nopola in nato navzgor v skoro ravni črti čez Rokitniško močvirje,, vzbočeni le južno od Dunaburga in nato zahodno od tega mesta zavije skoro vzporedno z reko Dvino do morja v bližini Rige. Tudi sedaj ponavlja nekdo ta opis in dopoveduje ženskam, ki čakajo na kruh, da ni bil namen pomladne in poletne ofenzive proti Rusom, da bi jih do kraja potolkli in jih prisilili k vdaji, marveč osvojitev Bukovine, Galicije, Volinije, Poljske Litve in Kurlamdije in zagotovitev nemškega življenjskega prostora na vzhodu, kjer zdaj že orjejo in sejejo ozimino in kjer bo že prihodnje leto dozorelo ogromno žita, toliko, da prihodnjo jesen ne bo primanjkovalo kruha in da ne bodo potrebovali več krušnih nakaznic. Tudi do Stefi prodirajo te besede, a jih ne posluša. Lepi krušne znamkice in je v mislih pri Francu, dokler se je nekdo ne dotakne.' Bronhilde je. Ni sama. Z njo je Ludvik. 1 Jutri bo njuna poroka. Prišla sta jo povabit. i »Prinašalka sreče ste! Zato morate praznovati 7. nama!« Stefi se jima zahvali. Vesela je njunega povabila. »Jutri greva na poroko,« pravi zvečer Slavku, nato pa zlika obleko in pripravi 6VOj svetlo modri, praznični pled. .. 2 Stara Federlova bi najraje ne šla v cerkev in tako pokazala svoj prezir do Seebacherjevih. Toda nedelja je in mora, a poročnemu obredu med Seebacherjevo Bronhilde in tistim trdoiogom. kakor pravi Konnigovemu Ludviku iz Bichla, ki so ga kot invalida odpustili iz vojske, ne bo prisostvovala. Zato takoj po povzdigovanju zapusti cerkev in se napoti proti domu, ko jo z bucheimske sirani preseneti odmev 6trelov. »Pa ne da streljajo mladima na čast?« Sramote, ki jo je doživela na Seebacherjevi kmetiji še vedno ni prebolela, čeprav je bil takrat junij, danes pa je že prva oktobrska nedelja. Zato je slabe volje, še mnogo bolj slabe kakor zadnje tedne ko spoznSva, da kljub vsemu prizadevanju ne more zagreniti šlavini življenja do tiste mere, da bi pobrala svoje stvari in zapu-stil3. Pciizbcrg. Pa je že začetek oktobra in kmalu bo december, ko bo imel Franc pravico do prvega dopusta in se bo vrnil domov, našel slavino, njo pa prijel zaradi laži, ker mu je pisala, da je Slavina izginila neznanokam in da je edina, ki ga ni pozabila in ki ^nisli nanj bogata Anne-Marie, zdaj zares bogata, saj je bog uslisal njeno molitev in na bojnem polju poklical k sebi Anne-Marijmega očeta. KRONIKA /1. JUNIJ 19G6 * GLAS Najdeni predmeti Iz uprave za Notranje zadeve so nam poslali spisek najdenih predmetov, ki so jih našli na področju kranjske občine. Vse predmete, ki jih v celoti objavljamo, lastniki lahko dvignejo v prostorih TNZ na občini Kranj. Žensko kolo, neznane znamke, plave barve, št. B-6770; moško kolo, neznane znamke, zelene barve, št. 8627; žensko kolo, LASTA, krem barve, št. 514587; moško kolo, neznane znamke, črne barve, št. 46700; žensko kolo, ROG — TOURING, sive barve, št. 178286; moško kolo, neznane znamke, rdeče barve, št. 86; moško kolo, ROG — SPORT, sive barve, št. 171621; moško kolo, neznane znamke, rdeče barve, št. 89124; moško kolo, ROG — TOURING, črne barve, št. 261614; žensko kolo, DUR-KOPP, modre barve, št. 89412; žensko kolo, ROG, svetlo zelene barve, št. .228476; žensko kolo EXTRA, rumene barve, št. 82265; moško kolo, neznane znamke, zelene barve, št. 1041082; moško kolo, TOURING, rumene barve, št. 25562; žensko kolo, neznane znamke, črne barve, št. 659670; moško kolo, ROG — SPORT, svetlo modre barve, št. 204196; žensko kolo* zelene barve, ROG, št. 232975; moped COLIBRI, št. okvirja 050634, sive barve, ogrodje moškega kolesa zelene barve, št. 120493; moško kolo, ROG — TOURING, črne barve, št. 109885; žensko kolo, ROG, temno zelene barve, št. 302416; žensko kolo, ROG — SPORT, sive barve, št. 205450; moško kolo, ROG — TOURING, svetlo modre barve, št. 686003; moško kolo, neznane znamke, zelene barve, št. B 8950; moško kolo, AMCI-LOZ, plave barve, št. M 9021449; moško kolo, neznane znamke, črne barve, št. 670012; motorno kolo, BMW — 500 ccm, št. motorja 519532, črne barve; moško kolo, neznane znamke, št. okvirja 821466, črne barve; moško kolo, DIAMANT, rdeče barve, št. 3425672; moško kolo ROG, črne barve, it. F 2 PR; moško kolo ROG, petrol zelene barve, št. 294610; žensko kolo, neznane znamke, plave barve, št. 8708976; moško kolo ROG, bronsa barve, št. 581115; moško kolve-tu — 18.15 Iz naših studiov 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Melodije za lep večer — 20.25 Car in tesar — opera — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 23. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Arije iz popularnih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Koncertni plesi po folklori evropskega zahoda — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.50 Kitara v ritmu — 15.20 Zabavni interrnezzo — 15.30 Igrajo češke pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih melodij — 19.05 Glasbene razglednice — 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer stare glasbe — 23.05 Plesna glasba. PETEK — 24. junija 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz tuje in domače komorne glasbe — 10.15 Domače viže — domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Donizettija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mali vokalni in instrumentalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15 25 Zabavni interrnezzo — 15.30 Od1- vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 13.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz sodobne zborovske glasbe — 20.25 Iz opusa velikih orkestrov — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala in trobila v opusu Igorja Stravin-skega. SREDA — 22. junija RTV Ljubljana 17.25 Poročila 17.40 Tik-tak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.40 Od padališta do padališta RTV Beograd 19.10 Uvertura za diskoteko RTV Zagreb 19.40 Zabavno propagandna oddaja RTV Ljubljana 19.54 Interrnezzo s P o R C D kinematografov Kranj »CENTER« 22. junija premiera nem. barv. filma RAZPOTJE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 23. junija nem. barv. film RAZPOTJE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 24. junija zah. nem. angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM PREDMESTJU ob 18. in 20. uri Kranj »STORžIC« 22. junija angl. film' GANG-STERJI ob 18. in 20. uri 23. junija francoski film LEPO ŽIVLJENJE ob 13. in 20. uri 24. junija amer. barv. VV film KONJENIKI ob 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 22. junija angl. film SLUŽABNIK 23. junija jugosl. film MARŠ NA DRINO 24. junija češki film TRGOVINA NA KORSU Jesenice »PLAVŽ« 22. junija jugosl. film MARŠ NA DRINO 23. do 24. junija madžarski film MILIJON IN POL Žirovnica 22. junija amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES TELEVIZIJA RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Stanac — opera RTV Ljubljana 21.30 Večerna šola 22.30 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV ČETRTE7" — 23. junija RTV Beograd 11.00 Angleščina Dovje-Mojstrana 23. junija amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES Kranjska gora 23. junija angl. film SLUŽABNIK 24. junija amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES Kamnik »DOM« 22. junija francoski film MOST DO SONCA ob 20. uri 23. junija francoski film MOST DO SONCA ob 17.15 17.50 17.55 18.25 18.45 19.20 19.40 20.00 20.30 Poročila Rdeči signal > RTV Ljubljana T V obzornik RTV Beograd Tisočkrat zakaj? RTV Zagreb 900 let Šibenika RTV Ljubljana T V pošta RTV Beograd TV dnevnik RTV Zagreb Ekran na ekranu RTV Skopje 21.40 Sodišče brez sodnikov RTV Ljubljana 22.05 Ažbetova slikarska šola 22.30 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV PETEK — 24. junija RTV Ljubljana 17.25 Pogovor o slovenščini RTV Zagreb 17.55 Clovek-otok RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.35 Zakaj — filmski esej RTV Beograd 18.45 Dodjoši — reportaža RTV Ljubljana 19.10 Malo zares, malo za šalo 19.40 Crna tabla RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Mokra koža — TV drama 21.45 Mozaik RTV Ljubljana 22.25 Balada omlanskem kolesu 22.45 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Gorenjski sejem ' ■ ;>1 i : '•• 'v- "'". . v Kranju od 5. do i"6. avgusta »BOJ POD TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki bo izšla v mesecu juliju t. 1. v založbi Krajevnega odbora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo bo v prednaročilu N din 33.—, kasneje v prodaji pa N din 40.— Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s 350 slikami, obrajjnava predvojno življenje, borbo za obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice. Ljubitelji Gorenjske, predvsem Pokljuke in Me-žaklje, vsi ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa še prebivalci Gorenjske izkoristite priložnost in pošljite svoje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU ZVEZE BORCEV GORJE PRI BLEDU do 23. julija t. 1. Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte ' knjige za svoje kolektive in knjižnice. Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov oest V enakovrednem križišču,, ki ima obliko črke »T« sta dve vozili: motorist, ki vozi naravnost in tovornjak, ki zavija v levo. Vozili vozita p6 desnem pravilu. Prvi pelje skozi križišče motorist, zadnji pa je tovornjak. Vozniki tovornih motornih vozil! Upoštevajte najmanjšo medsebojno razdaljo izven naseljenih krajev, ki znaša 100 metrov, Ne ovirajte vožnje drugim motornim vozilom! Pešci! Ne pozabite, da ni dovoljeno postajati na vozišču in ovirati vozila, ko prečkate cesto izven prehoda za pešce! —- Zunaj naselja, kjer ni pločnikov, morate hoditi po levi strani ceste v smeri hoje! Kratke iz Kraajske gore Za letni turizem je samo narava premalo Ime Kranjska gora me še sedaj, v polni kopalni sezoni, spominja na sneg, smučarska tekmovanja, žičnice. Te dni nudi pogled na Kranjsko goro videz manjšega mesteca, ki mirno počiva po težko opravljenem delu. Podjetje Komunalni servis kljub prizadevanju, brez pomoči prebivalcev, ne more biti kos nalogam Zaradi lažje presoje ali podjetje Komunalni servis v redu opravlja svoje naloge, o čemer je bilo govora tudi na zadnji seji občinske skupščine in zaradi tega, da bi bili prebivalci Kranja bolje poučeni o delu tega podjetja, bi radi zapisali tole: Pri opravljanju svojih nalog se podjetje srečuje z najrazličnejšimi težavami. Nedvomno je ena poglavitnih pomanjkanje denarja. Skupščina zaradi splošne gospodarske situacije, kljub prizadevanju, ni mogla zagotoviti podjetju zadostnih sredstev, s katerimi bi lahko opravilo večji obseg del. Po predračunu stroškov vzdrževanja čistoče v mestu, bi bilo treba zagotoviti 49 milijonov starih dinarjev. Ta znesek pa je za 23 milijonov manjši. Zato sta podjetje in skupščina občine sklenila pogodbo o zmanjšanem obsegu del pri čiščenju mesta. Čistoča v mestu pa ni odvisna le od materialnih sredstev in delovanja podjetja, Preveč „cvekov" ampak v precejšnji meri tudi od prebivalcev samih. Komaj počišče.-e ulice so že po nekaj urah nečiste, ker ljudje odmetavajo razne odpadke (sadje, prazne cigaretne škatle, pomarančne olupke itd.). Pri takem ravnanju prebivalcev so vsi napori podjetja zastonj. To ni v ponos občanom in kvari izgled mesta, o katerem pravimo da je »gorenjska metropola«. Naj za zgled našim občanom povemo tale primer: Pred kratkim smo videli dve turistki, ki sta šli po mestu. Vsaka je imela v roki vrečko Pogostitev najstarejših za odpad, s seboj pa sta ju nosili toliko časa, dokler nista zagledali posode za smeti. Seveda pa je podobnih primerov zelo malo in bi jih lahko prešteli na prste. In kako naj potem zahtevamo od čistilca, da bo z veseljem opravljal svoje delo, ko mu s tem, da je že Če^ dve uri spet vse nastlano, jemljemo voljo do dela in pokažemo, kako malo cenimo njegovo delo. Kljub težavam pa si samoupravni organi podjetja nenehno prizadevajo in skušajo z raznimi tehničnimi izboljšavami v največji možni meri opravičiti finančna sredstva za ta namen. Seveda, brez pomoči prebivalcev ne bo šlo. S. Šolar Slaba udeležba čeprav vse skupaj daje nekakšen videz mirovanja, pa je mogoče zapaziti, da Kranjska gora še vedno živi, da nekaj poizkuša. Sam sem dobil vtis, da poizkuša dobiti pomembnejše mesto tudi v letnem turizmu. O Ta vtis se mi je še bolj potrdil, ko sem zvedel za po-\ datke, da vse bolj raste število gostov, vendar da število prenočnin ne raste enakomerno s številom gostov. Res je domačih gostov vedno manj, število tujih pa se stalno veča. To bi bilo razveseljivo, če ne bi bila večina tujih gostov takšnih, ki že po kratkem postanku od-hite s svojimi avtomobili naprej. Ta podatek pove, da nudi Kranjska gora turistom premalo. Želel sem videti, kaj še nudi, razen lepe narave. & Minigolf je res odprt, vendar so igralci redki. Izpostavljeni so pekočemu soncu. Menda res ne bi bilo zelo drago, kot je dejal nek domačin, če bi na igrišču zasadili vsaj nekaj dreves. Tako bi postal minigolf precej privlačnejši. 0 Pred dobrim tednom so odprli montažni bazenček pred motelom. Pravijo, da so ga letos preizkusili le otroci, ker je voda še premrzla. Sam sem si mislil, da ne bi bilo tudi prav nič narobe, če ne bi bil na tako zelo odprtem kraju. Pri kopanju žele nekateri ljudje pač nekaj intimnosti. © Ogledal sem si tudi razpadajoči bazen v Kranjski gori. Kaj si mislijo tujci, ko to vidijo? Bodimo prizanes- ljivi. Upajmo, da se le čudijo, zakaj ni usposobljen za kopanje. Tako bi jih lahko v kraju zadržali dalj časa. 9 Slišal sem, da namerava TD Kranjska gora poskrbeti za 25 metrski bazen v Gozd Martuljku. Kopalci se res tam zbirajo, vendar je še vse zelo slabo urejeno (če sploh lahko govorimo, da je urejeno). Upam, da ne bodo oskrbovanje prevzeli le do te mere, da bi pobirali vstopnino. Ko sem se vračal iz Kranjske gore, sem se ponovno navduševal nad čudovito pokrajino, ob tem pa me je vseskozi spremljala misel, da je sama pokrajina le malo premalo. P. Čolnar Na vseh osemletnih šolah Gorenjske je letos končalo z obveznim šolanjem 2.636 otrok. Toda le 1675 jih je uspešno izdelalo osmi razred. S sedmim razredom je šlo v življenje 597, s šestim in nižjimi razredi pa 367 otrok. Občina Kranj je celo izpod tega povprečja, saj je tu 2'6 odstotkov otrok končalo šolanje s sedmim in 15 odstotkov s šestim in nižjimi razredi. Precej teh otrok, ki še niso končali 15 let, bo hodilo še v osnovno šolo. Toda večina teh gre v življenje brez ustrezne osnovne izobrazbe. To je tem bolj zaskrbljujoče, ker je ve- čina naših delovnih organizacij uveljavila stališče, da sprejemajo v delovno razmerje izključno le take s končano osemletko. Strokovne in druge srednje in nadaljevalne šole pa so prav tako zaprte za te otroke. Te težave ugotavljajo na raznih organizacijah že več let. Predvidevajo, da bodo o tem razpravljali tudi na občinskih skupščinah. Problem pa sega v Zakon o šolstvu in učne načrte, v organizacijo šolstva in v druga protislovja na današnji stopnji razvoja, kar se ne da rešiti čez noč. K. M. Na zadnji seji RK Vodice so sklenili, da bodo v nedeljo, 19 junija, pogostili vse vaščane stare nad 70 let. že pred tretjo uro popoldne so pričeli prihajati. Pred vhodom v zadružni dom sta dva pomladkarja v narodnih nošah pripela vsakemu povabljencu rdeč nagelj. Kulturni spored so izvajali po-mladkarji, cicibani in pevski zbor iz Repenj pri Vodicah. Najstarejšega občana so tudi obdarili. 90-letni Janez Pleša je bil skromnega darila zelo vesel. Prireditvi je prisostvovalo veliko ljudi iz Vodic in okoliških krajev. Zatem pa so napravili za vse povabljence, bilo jih je 57, 23 se jih ni udeležilo zaradi bolezni, manjšo zakusfoo. Vodičani so s tem pokazali, da svojih starejših sovašča-nov niso pozabili, jj Minulo soboto in nedeljo je bila organizirana mladinska delovna akcija za prenos materiala k novemu planinskemu domu »France Prešeren« na Stolu. Akcija je bila namenjena vsej mladini oziroma članom mladinskih odsekov pri planinskih društvih Slovenije in naj bi bila združena z izletom. Zal pa namen akcije ni bil dosežen. Zaradi slabe organizacije (v Valva-zorjevem domu na Stolu sploh niso vedeli za akcijo) je bila tudi udeležba slaba. Pohvale vredna sta le mladinska odseka planinskih društev iz Vrhnike in Kranja, ki sta poslala po 20 oz. 24 svojih članov. r C. Iji. 1U# A JO IN URADNI VESTNI K GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 In uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152. naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475. 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.)> mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., i» nenaročnlke 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo Spet je leto okoli, spet je konec šolskega leta, otroci se veseli poslavljajo od šolskih klopi in odhajajo na počitnice. Veseli so tisti, ki so z uspehom končali razred, manj veseli tisti, ki imajo popravne izpite ali bodo morali celo ponavljati razred. Na sliki so učenci v Kranju, ki so v ponedeljek dobili spričevala — Fofco Perdan ...... Se o čistoči v Kranju