St. 70 bMn platna i ftftiM Koiti omu mlipt&l V Trsta. V Pitak 13. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVNt Jahaja, izvzemii pondeljek. vuk dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Fra«*1' ^»tet*1' AsiSkega it 10, V. nadstropje. Dopisi naj se poilljajo uredništvu. Ne' l « g > 1 pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo: izdajatelj in odgovoru. _ 5 Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost Narobi*. - V ^ znaša za mese: L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— In cdo Ido L 601—t Za Inozemstvo mesečno 4 lir« vcC. — Telefon uredni itva in oprave Si. 11-57* DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se ra&nejo v ItrOkostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice to vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae poilljajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiftega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniftva in oprave 11-57. Č9STO BODI NA LASTNEM PRAGU! Redki so sicer, ali vendar so tudi slučaji, ko so stariši brezčutni in brezobzirni do lastnih otrok, dočm so čustveni napram tujini otrokom. Taki «stariši» so za na priobčuje danes <*Radikal» Protićev članek, ki na kratko precizira glavne tendence vseh treh političnih skupin. Stojan Protić naglasa, kako so volitve prinesle tem skupinam uspehe in razmotriva tudi notranje vzroke, ki so vplivali na te volitve. Prvi rezultat volitev je, da bo treba kreniti od sedanje Pa&ič-Pribičevičeve politike, drugi rezultat volitev pa je, da je Korošec v Sloveniji dosegel nepričakovani uspeh, Korošec je imel dosedaj 15 mandatov, in računali so, da jih pribori 16, medtem pa je Korošec svoje vrste okrepil in priboril 21 mandatov. Da so napredne stranke v Sloveniji imele neuspeh, pripisuje Protić tudi dejstvu, da je začela narodnoradikalna stranka tik pred volitvami razvijati svoje delo v Sloveniji ter organizirati narodno radikalno stranko. Glede uspehov radikalne stranke pa pravi Protić, da je morda Pašič osebno zelo zadovoljen z volilnimi rezultati, politično pa je to izguba. Razmotrivajoč parlamentarno situacijo, pravi dalje Protić, da se bo morala radikalna stranka, če hoče vztrajati na vidovdanski ustavi, zopet ponižati in prositi demokrate za pomoč. Mogoča je pa tudi druga pot in bo treba radikalni stranki privoliti v revizijo gotovih členov ustave. V političnih krogih, posebno v radikalnih, pa so rezultati volitev v Sloveniji splošno osupnili. Priznavajo, da je KoroŠčeva stranka priborila popolno zmago, toda sedaj je ta stranka moralno obvezana, da tudi na pozitiven način izpolni zaupanje naroda. To mora pokazati najbližja bodočnost BELGRAD, 21. Vsa belgrajska javnost po končanih volitvah izključno razmotriva razne politične in parlamentarne kombinacije, ki bi bile -toliko krepke, da bi lal&o vodile uspešno in pozitivno delo v parlamentu. Ena kombinacija govori o sporazumu z radičevci. Računajo, da Radić pride v Belgrad in se udeleži parlamentarnega dela. To pa še ni popolnoma pozitivno, ker se vedno bolj zgoščujejo vesti, da bo Radić nadaljeval svojo abstinenčno politiko napram Belgradu. Iz Zagreba prihajajo namreč vesti, da namerava Radič pozvati za nedeljo v hrvatsko prestolico vse izvoljene poslance ter proglasiti ^nekako republiko * v kraljevini SHS. Za sestavo nove močne parlamentarne večine prihaja v politični račun tudi druga, a manj resna kombinacija, to je kombinacija Pašić-Spaho-Korošec. Po zatrdilih in zagotovilih mnogih vodilnih politikov je vsak sporazum med Pašićem, Spahom-in Korošcem izključen. Če bi se s to skupino dosegel sporazum, bi moral Pašić privesti v načslr.s politične koncesije, ki bi pa ne bile v soglasju z volilnim proglasom radikalne stranke. Nekateri širijo tudi kombinacijo z demokrati. Vodilni demokratski politiki pa izjavljajo, da je sedaj sporazum z radikali absolutno nemogoč. Ni mogoče misliti ha to, da bi se zopet obnovila stara koalicija radikalov in demokratov. Res |e, da bi taka koalicija lahko uspešno delovala V parlamentu, toda demokratska stranka z 52 poslanci absolutno ni pripravljena v nobenem slučaju in pod nobenimi pogoji podpirati radikalno stranko, ker smatra za velik greh, da je radikalna stranka za časa volitev oziroma pred volitvami napovedala demokratom pravo vojno in ker so bili ravno demokratje izpostavljeni največjemu političnemu in drugemu terorju od strani oblasti. Nekateri listi so priobčili, da vlada med Prtbice-vičem in Davidovičem še vedno ono staro na-snrotje in da se Pribičevičeva skupina kolikor toliko nasloni na Pašića. Demokratska stranka te vesti odločno zavrača in konstatira, da vlada sedaj v demokratski stranki edinost m popolna harmonija in da so vse slične vesti popolnoma neresnične.. . BELGRAD, 21. «Politika» javlja, da se v parlamentarnih krogih računa, da se bodo džemietovci (Turki) pridružili radikalom, ki bi tako imeli okrog 120 poslancev. Tudi Nemci bi pomagali vladi. Najvažnejše vprašanje pa je momenta no Radič in njegovo zagrebško zborovanje dne 25. t. m. Za bodočo vlado se v radikalnih krogih trdi, da če Radič ne pride v skupščino, bodlo sestavili radikali z džemietovci samostojno vlado, če pa pride, mu b odo ponudili sporazum, in če se ta ugodno dožene, sestavili vlado z njim in Koro-ščevo skupino. Če* se izjalovijo vsi ti načrti, pa radikali nameravajo izsiliti razpis novih volitev, pri katerih bi skušali spraviti skupaj potrebnih 160 mandatov. Pravilno pristavlja k temu «Tribuna^, da bi potem postala Hrvatska druga Irska. Vprašanje demisije neazvoljenih ministrov. BELGRAD, 21. Neizvoljeni ministri dr. Niko Zupanić, dr. Gjivo Sumilo, Serič in Omcrović so tekom včerajšnjega dneva predložili ministrskemu predsedniku Pašiću svojo demisijo z motivacija, da je njih položaj sedaj v vladi postal nemogoč, ker niso bili izvoljeni. Kakor poročajo današnji jutranji listi, začasno njih demisija še ni odločena, pač pa zatrjujejo, da namerava Pašić pozvati v svoj kabinet nekatere mlajie moči iz radikalnih vrst. Govore, da postane minister poslanec Velja Popović, ki je bil dosedaj šef kabinetne pisarne v ministrskem predsedstvu. V kombinacijo prihajata tudi dr. Janjič, dosedanji tajnik radikaln. parlamentarnega kluba in načelnik belgrajske občine, poslanec Dobra Mitrović. Sklicanje narodbae skupičine — Prve seje so določene gotovim poslovnim formalnostim BELGRAD, 22. Vladni in parlamentarni krogi so že začeli razmotrivati in razpravljati o bodočem delovnem programu no-voizvoljenega parlamenta. V smislu določil skupščinskega poslovnika se ima prva izredna seja sklicati na dan 16. aprila t. 1. Na včerajšnji konferenci pod predsedstvom Nikole Pašiča so ministri (Vujičić in Ljuba Jovanovič) razmotrivali sedanjo notranjepolitično situacijo v zvezi z rezultati volitev in o sklicanju narodne skupščine. Narodna skupščina se skliče na izredno zasedanje. Prva seja je določena za 16. april ob 9. dopoldne. Tega dfte imajo biti vsi izvoljeni poslanci v Belgradu. Najstarejši poslanec bo po določilih poslovnika otvoril sejo kot starostni predsednik s štirimi najmlajšimi poslanci kot tajniki. Na tej seji bodo poslanci izrečili skupščini svoja uradna pooblastila oziroma poverilnice. Nato se vrši potom tajnega glasovanja volitev začasnega predsedstva, na kar se bo seja takoj zaključila. Na dan 17. aprila so določene volitve članov v verifikacijski odbor, kateremu se imajo izročiti vsa pooblastila poslanćev, vsi volilni spisi in vsi volilni protesti. Verifikacijski odbor obstoja iz 12 članov. Verifikacijski odbor ima do 27. aprila pregledati spise oziroma pooblastila in potem sestaviti poročilo o izvoljenih poslancih, ki bo preei-tano najbrže že na plenarni seji dne 30. aprila. 1. maja se potem vrši plenarna seja, na kateri se razvije generalna debata o potrditvi izvoljenih poslancev- Dne 7. maja pa imajo v narodni skupščini položiti potrjeni poslanci jwrisego. Dne 8. maja pa bodo volitve rednega skupščinskega predsedstva, voliti je treba 1 predsednika, 1 podpredsednika in 4 tajnike. Ko bodo končane vse te poslovne formalnosti, bo določena slavnostna seja, na kateri bo kralj Aleksander prečital pre-stolni govor oziroma poslanico. Nato se bodo vršile volitve v posamne redne odbore tako v zakonodajni odbor, v finančni odbor, imunitetni odbor, stalni verifikacijski odbor in druge. Kaj meri Radič BELGRAD, 21. Radič je izjavil solrucL niku <.Hrvatskega Lista > v Osijeku, da je prišel čas. da se radikali sporazumejo ž njim. če s s panetni. Opozicija se zbira BELGRAD, 22. V soboto ob 10. dopoldne bo seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri se bo pretresal rezultat volitev in se bo odločalo o nadaljnjem zadržanju stranke. Demokratski klub se konstituira čez deset dni. V tukajšnjih političnih krogih se vztrajno vzdržuje vest, da se bodo demokratskim poslancem v parlamentu pridružili za sodelovanje tudi zemljoradniki. Vršijo se baje že tozadevni razgovori med voditelji obeh strank. Avdijence BELGRAD, 21. Včeraj sta bila sprejeta v avdijenci pri kralju Pašič in Vujičič, pozneje še Ljuba Jovanovič. Vsi trije so poročali vladarju o izidu volitev ter o političnem položaju. _ - " Bolgarska Sprememba v bolgarski vladi SOFIJA, 22. Po prvi preuredbi je bolgarska vlada sestavljena sledeče: Ministrski predsednik, minister zunanjih poslov in minister za trgovino ostane Stambolijski, javna dela Paulov, poljedelstvo Savov, finance Janev, sodstvo dr. Douparinov, železnice Atanasov, vojna Kos ta Muravič, uk Omartevicki, notranji posli Stojanov. Bolgarsko-jugoslovenska komisija končala svoje delo SOFIJA, 22. Brzojavna bolgarska agencija javlja: Mešana bolgarsko-jugosloven-ska komisija, ki se je sestala v Nišu, da sistemizira vprašanje komitašev na bol-garsko-jugoslovenski meji, je končala svoje delo. Dosegel se je popoln sporazum, ki zadovoljuje obe državi. Fransija Poslaniški zbor vzel na znanje francoska navodila generalu Nolletu PARIZ, 22. Danes se je sestal poslaniki zbor in je vzel na znanje vsa navodila, ki jih je francoska vlada, dala generalu Nolletu, predsedniku nadzorovalne komisije. Komisija je v Nemčiji začela z delom že 15. marca, a ga je morala v zadnjem času prekiniti. Drugi teden pa bo zopet vodila kontrolo nad razoroževanjem Nemčije. Tehnični cdbor za telefonsko službo pričel z delom PARIZ, 22. Tehnični odbor za telefonsko službo za velike razdalje se je sestal v Parizu v palači poštnega ministrstva. Prisotni so bili zastopniki Italije, Francije, Anglije, Španske in Švice. Odbor je konstatiral, da je neobhodno potrebno ustanoviti stalno mednarodno posvetovalno komisijo za mednarodne telefonske zveze. V tej komisiji bodo zastopane razne države. Da se zagotovi trajna delavnost te komisije se določi Pariz kot stalni sedež tajništva, ki bo obenem tvoril sedež medna-rodnega tehničnega nadzorstva. Odbor je dosedaj določil navodila za vzpostavo mednarodnih zvez in za njih razvoj. S sodelovanjem držav, ki so v tem odboru zastopane, se je moglo določiti program za nove zračne zveze in za kable, ki so neobhodno potrebni ter se morajo postaviti že v 1. 1923. - 1924. Anglija Komisija za proučevanje turških proti-prediogov začela z razpravo LONDON, 22. Zunanji minister je poslal časnikom sledečo poročilo: Prvi seji med-zavezniških zastopnikov, ki se je vršila danes v zunanjem ministrstvu, je predse- doval Lord Curzon. Po seji so zastopniki imenovali določeno število odsekov, v katerih bodo izvedenci proučevali nasprotujoče si točke, ki so jih Turki postavili proti mirovni pogodbi v Lausanni. Dokler se bodo te točke proučevale, ne bo obelodanjeno nikako poročilo o končnem rezultatu teh razprav. Kemiiia Nemci skrili lokomotive PARIZ, 22. Belgijska cblastva so prišla na sled 18 lokomotivam, ki so jih Nemci skrili na še neznan način v neko' tvornico v Meidericku. Bile so takoj zaplenjene in spravljene v promet. Oblastva so izvršila par aretacij. Atentator na francoskega vojaka identificiran BERLIN, 22. Wolffov tiskovni urad javlja: Policija v Kolnu je identificirala izvršitelja atentata na francoskega vojaka Smeetsa v glavarju separatistov v Pcrenju, toda ta se brani podati podrobnosti, da bi s tem škedoval končnemu izidu preiskave. Am&rika Ameriški predlogi za vzpostavitev gospodarstva v Evropi RIM, 22. « Tribuna® peroča: Ameriški delegati na mednarodnem kongresu trgovinskih zbornic bodo predložili v imenu trgovskih zastopnikov, industrijcev in bankirjev v Zedinjenih državah evropskim tovarišem važen načrt za vzp-ostavo evropskega gospodarstva. V tem načrtu so se ameriški finančniki dotaknili tudi vprašanja plačevanja reparacijskih dolgov, kateri bodo, seveda ako bo Francija s predlogi zadovoljna, segali tudi na politično polje. Važncst ameriških predlogov ne obstaja samo v dejstvu, da je v njih izraženo mnenje vseh finančnikov v Zedinjenih državah, temveč tudi da so ti dobili predhodno pri-\ oljenje delegatov Zveze narodov, vštevSi Francoze. M is ter Fahy, pravi «Tribun a -dalje, ki je najuplivnejši činitelj ameriške delegacije, katera šteje nad 120 članov, je izjavil, da ne bo obelodanil svojega načrta za vzpesiavo gospodarstva v Evropi, dokler ne bodo Francija, Anglija, Italija in Belgija sprejele glavnih temeljev tega načrta. .__ Turčija General Harrington zapustil Carigrad CARIGRAD, 22. Kakor so angleški u-radni krogi že svoječasno predvidevali, je general Haringtcn, poveljnik angleških čet v Carigradu, danes zjutraj odpotoval v London. Prisostvoval bo! medzavezniški konferenci za proučevanje turških proti, predlogov. * J Avstrija Odprava raznih ministrstev DUNAJ, 22. Vlada je predložila zbornici načrt za odpravo nekaterih minislr. stev. Najbolj značilno je, da bo prenehal: poslovati tudi zunanje ministrstvo, kojeg;, posle bo prevzel kancelarjev urad. Notranje ministrstvo bo upravljalo tudi vojsko in trgovsko se bo združilo z ministr, stvom za občila. ; Morilec Tisze umrl za -etiko DUNAJ, 22. Iz Ogrske je dospela vesi, da je bivši poročnik Huttner, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora ogrskega ministrskega predsednika Tisze umrl v ječi v Wartzu za jetiko. DNEVNE VESTI Pogreb Tome Šorlija se je vršil v Pod-gradu včeraj popcludne ob ogromni udeležbi ljudstva in s častmi, ki jih more izkazovat^ pokojniku le resnična in globoka narodova hvaležnost. Po želji doit;?-činov priobčimo poročilo v nedeljski številki. . Državni prispevek za predujme na vojno odškodnino se ustavi Kakor se poroča, je prejel hrootečni zavod v Gorici od zaklad-nega ministra De Stefani-ja sledečo brzojavko: «Ker nameravam čim prej zaključiti operacije s predujmi na račun povrnitve vojne škode, obveščam imenovani zavod, da se mu izplača v dosedanji meri mesečnih 35 miljonov samo še obrok za februar, ki naj se razdeli na primeren način med zavode, kateri izplačujejo predujme. Za mesece marec, april in maj se obrok zniža na 22 miljonov, ki pa se bodo marali v celoti porabiti za nove pokrajine in razdeliti med denarne zavode, ki prihajajo v poštev, po dosedanjem razmerju. Po izfga-čihi obroka za maj se ne bodo več izplačevali nikaki nadaljni obroki za te operacije. Vsled tega je potrebno, da uredijo zavodi, ki dajajo predujme, že sedaj svoje obveze napram vojnim oškodovancem*. Za odgodHev novega vinskega davka. Kakor smo že ponovno naglašali, bodo s novim vinskim davkom hodo prizadeti vsi naši vinogradniki. Vino zastaja po kleteh, kupca ni od nikoder, konkurenca vin iz atarih pokrajn onemogoča vsako večjo kupčijo z domačim vinom, vse vinogradništvo se nahaja v o«tri krizi — v takem položaju je zatekel novi vinski davek trtorejoe v novih pokrajinah. Zraven tega bi nastale pri takojšnjem pobiranju tega davka razne neenakoaiti, kakor smo videli v dopisu naših okoličansldh vinogradnikov, ki smo ga objavili v včerajšnji številki našega lista, Uei bi davek morali plačati samo tis t i, .ki vir a niso mogli prodati, kar bi pomenilo torej za prizadete dvakratno nesrečo- Spričo vseh teh dejstev je povsem naravno, da se je začelo med vsemi vinogradniki Julijske Krajine obeh narodnosti živahno gibanje, ki mu je namen, da doseže odjjoditcv novega vinskega davka do prihodnje trgatve. Pred par dnevi je sklenila zveza istrskih malih posestnikov in poljedelcev resolucijo s sledečimi zahtevami: 1.) novi davek na vino naj se odgodi do prihodnje trgatve; 2.) naj se odpravi pokrajinski davek na vino; 3.) količina vina, ki je prosta davka, na; se zviša od enega na dva hektolitra za vsakega Člana družine; 4.) mestna užitnina na vino nai se zniža do mere, ki velja v mestih starih po-krajin. Spričo enodušnega klica vinogradniKov obeh narodnosti, se pač vlada ne bo smeh ogluše-vati, ne da bi si nakopala očitek, da ji ic sedanja vinska kriza v novih pokrajinah, katera spravlja že v resno nevarnost tudi ves nadaljni obstoj našega vinogradništva kot takega — deveta briga! Prva stavka po fašistovski revoluciji. V delavskem gibanju naše Julijske Krajine je bilo nastalo takoj po fašistovski revolu*) ci ji popolno zatišje. Kakor znano, se je često naglašalo, da pomeni zmaga fašizma! konec in smrt takoimenovanih političnili stavk. To dobivah vet ko po dve liri u uro, ter je na njih mesto sprejelo druge, ii bodo delali za manjia plačo. Stavke se udeležuje nad 1600 delavcev, katerim so te pridružili tudi vsi uradniki. Parnik «GraEa» se potopa ~ Vse iiočtvo rešeno. Strahovit vihar na oceanu je povlekel v globine morja parnik «Giu-!ia» paroplovne družbe Cosulich. Na mesto •lesreče sta še pravočasno prispela par-Hika «Wilson» in «Westlake», ki sta vzela vse moštvo ponesrečenega parnika na krov. Mornarji iz naših pokrajin s svojim poveljnikom Correttijem dospejo v kratkem v nase pristanišče na krovu «WiL sona:>. Zanimiva pravda. Naši čitatelji so biJi že opozorjeni na to e zoP«c__*___1.2___t___t_____i.l _ __11___ bo« poostrui«. Predme« te pravde Iveri vpra- —^ ^BS^M: «• ženski za.trupffijobve.til je o dogodku ^ naTv%aToPtoeVe^Trikllu«W Gt'h"1^ po ^ocen zaklad. pi'«^ porfa*. odkoder ie kmalu nato r ' - 1 sta bila opeharjena od zvitega sleparja za je prihitel z avtomobilom na lice mesta zdravnik, ki je nesrečnicama izpral želodec ter ju dat potem prepeljati v mestno bolnišnico. Tam službujočemu policijskemu pne riške k Vicirau samo za tržaško pokrajino in' "lia Istro ali pa naj obsega ta julijska dežela (re- jznatno svoto ione} tudi novo veliko furlansko pokrajino,! Proti koncu preteklega tedna je stopil v go-i je bila napravljena povodom nedavne uprav-- stilno «AJ1' ex Piccolo Hotel* v Barkovljah, ne razdelitve naše prejšnje primorske dežele, j ki je last Ivana Pietricevich, starega 37 let,'agentu sta se ženski izkazali za; 20-letno Za to poslednje naziranje se razgrevajo tržaški borno oblečen človek; imel je razmrSeno rnso &mmo Mcmtina, iz Št. Petra, in 24-letno listi, ki so si zamislili ob vzhodni meji Italije j brado in lase iste barve; kazal je približno sU-jyaiK|0 Fakonetti, rodom iz Tržiča obe nekako -tržaško carstvo*, katero bi Šlo od Li- rost 40 let. Sedel je k mizi ter si naroČil četr- stanujoči v ulici Valdirivo št 36 PovedaK vence do Reke. Trst bi igral na ponosen in tinko vina..Kmalu nato je priilec ki je govoril.J^™^® ^^ dostojen način vlogo gospodarskega in kultur-i samo nemščino, poklical k sebi fcrčmarja ter 1 ^ hoteh umreti radi neznosnih nega središča te vel&e «juii:ske krajine^ (Re-jmu po ovinkih, skrivnostno se muzajoč, po-j »rainsiuli razmer, ftt njih so našli neka) giojie Giulia). V tem smislu so se izrekli vsi veda!, da je našel nekje na Krasu v jami za- pisem, ki SO bfla izročena policijski oblasti, tukajšnji laški nacionalistični listi. Tržaškemu klad in da išče zanj kupca, ker potrebuje de-načrtu pa so se odločno uprli nekateri vplivni narja za nasititi svoje lačne otroke- Pri zaebrih Videmci in posebno pa Benečani, ki očitajo besedah je potegnil iz žepa 20-kronski zlatnik Tržačanora, da hočejo izvajati nekak tržaški ia srebrn goldinar. Rekel je, da ima še 500 ko-imperiaUzem na škodo Benetk. j madov takih zlatnikov in 800 goldinarjev ter' V Ves« * Goriškega podkrepitev tržaškega stališča navajajo da bi prodal prve po 60 lir in druge po 2 liri - _ tukajšnji laški listi dejstvo, da ima Trst z vse- komad. Krčmar, ki ie vas čas napeto poslušal clovek», ip kar opozarjamo že danes sosedna ir\ L* r*r» nn n mi tfitnrnn AnctaC np7ranra ci ic ndledal novce in se uveril. da i društva. Natančnejše objavimo pravočasno. arilo. Za okolico je imelo važnost le v da so nekatere družine na posestvu tukaj dobile službo in da so se okoristili ubož-nejJi okoličani pn spravljanju sena in pa z drvmi Tudi gnoj so dobivali po nizki ceni. Drugače je pa bUo to veliko posestvo brez vsakega pomena %a prebivalce Jamoinjih krajev. • Kako bi trebalo gospodariti v bodoče? Ako hoče imeti vlada, oziroma država, pri današnjih gospodarskih razmerah in potrebah čim večje dobičke, skrbeti bi morala, da vpelje na tem premoženju razumno poljedelstvo in razumno živinorejo v velikem slogu, Z razumnim poljedelstvom bi se zbudila vsa pivska dolina k boljšemu obdelovanju zemlje in država bi tudi sama imela od tega velike koristi. Pridelovati bi se mogle vse vrste žita, krompirja za seme, za vso Julijsko Benečijo. Tako bi država preskrbela našim kmetom do* bra semena, ki jih sedaj pogrešamo ter jih moramo nabavljati večkrat v inozemstvu. Stara Italija ima sicer dobra semena, ki jim pa ne prija vedno naše podnebje. Iz severnih krajev se zamore z uspehom uporabiti seme na jugu, ne pa nasprotno. Glavno skrb bi morala vlada posvetiti živinoreji, ki bi brez dvoma dajala milijonske dohodke. ^ Na premoženju je poslopij za vsaj 400 glav živine. Hlevi bi se morali nekoliko prenarediti, ker so sedaj pripravljeni za konje — in tako tudi vsa posestva, da bi vse odgovarjalo svrhi umne živinoreje. Na ta način bi se odprli bogati viri vsakoletnih dohodkov s prodajo žita za seme in živine za pleme — posebno mlečne pasme. Z mlekarstvom se bodo morali naši kmetje za naprej intenzivneje baviti. To naglašamo posebno radi Istre, ki je sedaj v veliki gospodarski krizi, ker ne more vnovčevati vina. Brez Valute na trža&em trgu. Trst, dne 22. marca 1923. ogrske krona. * T...... . . 0.&0 0J# avstrijske kron* 0.0290 0.031* Ceftotlovaftt kron« ....... 60.**.— 60.75 dinarji « » ••••••••••• 20.60.— lejl »•••••••••••••• 9,50.— 10.— marka 0.0976 0.102» dolarji 20.05.— SOlA 1 rancoakl franki......... 137 25.—13*.— ivicarsld franki ....... • • 875.—.—8/8.— auglc&ki funti papirnati...... 95.35.— 9bML Mali oglasi se rečnnajo po 20 stot. beseda. — Najmanji* pristojbina L 2.—. Debele črke 40 sfc.lt beseda. — Najmanjša pristojbina L Sdor išče službo, plača polovično cea<* VINO najboljše, Črno in refošk za steklenice« prodam. Josip Tnrko, Sv. Anton pri Kopro- 4191 KUPUJEM železo in druge kovine po najvišjih cenah. Via Molino grande 16. 394 Bije. Bralno in pevsko društvo na Brjah priredi dne 15. aprila veliko veselico z mnogo- _ liri vrstnim sporedom. Igra se igra «Navad en dobremJeČne živine pani mogoče. In ravno _______________ _ _ __i__^ , ss sosedna^ Prestranek bi nam mogel v tem oziru prisko rai pokrajinami, kateriin hcče posiaii naravno neznanca, si je ogledal novce in se uveril, da "" 1 "" L _ ^ ^ — a — —. -_____ _ J _ ______• 1 1 O^M • r» rrlni«! fl cv/«Kro A **, 1 /H O M tO središče, take prometne zveze, da morajo do-!s*a iz zlata, oziroma iz srebra. Prepričan je lični kraji hočeš nočeš težiti k Trstu, kar da bil. da govori tujec resnico, tem bolj, ker se ie ' pokazanega denarja Se držala ilovica, kakor da se v resnici tudi godi. Na polj-adelskih proiz vodili bogata videmska Furlanija more najti primerno in zadostno odjemališee za svoj izvoz sarao v Trstu. Zraven tega — vzklika n. pr. «Piccolo» — mora imeti tako mesto kakor je Trst vendar nekako večjo in važnejšo vlogo nego bi obstojala v tem. da napravi od notranjskih Slovencev dobre Italijane. Do te višje in važnejše vloge ima pravico, a vršiti jo bo mogel le tedaj, ako se prizna za središče velike julijske krajine od Livenze do Kvarnera. Vsled tega morajo priti v Trst vsi državni uradi, katerih področje se razteza črez več pokrajin, t. j. črez cele krajine (regioni) kot n. pr. šolsko nadzorslvo, uprava vodnih si!, uprava državnih železnic in prizivno sodišče! To da jc uvidela tudi vlada, ki je bila s svojim prvotnim ukrepom podredila Furla-nijo šolskemu nadzorstvu v Benetkah, a jc ta svoj ukrep izpr?nicnila pozneje v prilog Trstu. Poleg vseh teh razlogov ne sme manjkati sveda niti vprašanje drugcrodcev, t. j. vprašanje raznarodovanja nas julijskih Slovanov. *Šliristotisoč Slovanov Italije — piše včeraj-nja «Era Nuovar> v sveji istozadevni polemiki 7. »Gazzetta di Venezia» — predstavljajo v Julijski Krajini z 1,600.0G0 prebivalcev le neznatno manjšino v primeri z razmerjem, v ka-terem bi se nahajali z Italijani same tržaške in Istrske pokrajine. Logično jc torej, da želijo meti Tržačani poleg sebe bodisi na šolskem, bodisi na pravosodnem polju tudi Furlane.» Tak bi bil ta tržaški imperializem, proti kateremu protestirajo Benetke potom svojih listov, V resnici pa se tu roga ponva kotlu, t. Odbor. Gorica. «V kraljestvu palčkov« se v nedeljo, 25. t. m. ob 4. popoldne v Gorici ponovi za bi bil pred kratkim izkopan. Denarja ni imel, šolske otroke in njih stariše ter za članice da bi sam kupil zaklad, toda menil je, da bi društva. Otroci plačajo 1 L, odrasli 2 L vstop-tudi s posredovanjem kaj zaslužil; zato je rekel nine. Malih otrok v naročja ni dovoljeno pri-tujcu, naj prinese naslednji pondeljek zaklad, n«s4i» — Splošno žensko društvo, ker bo on med tem dobil kupca. Končno sta se moža pogodila za ceno, ki je znašala 30.000 lir, na kar se je tujec odstranil z obljubo, da prinese zaklad v določenem dnevu. Drugi dan se je krčmar domenil z nekim Marijanom Jesurum, ki je bil pripravljen kupiti dragocen zaklad in dati krčmarju za njegovo posredovanje lepo nagrado. Določeni dan, v pondeljek, je prišel tuf^c v spremstvu enega tovariša, k; je nosil ped pazduho veliko sivo torbo, v kateri bi se moral DRŽAVNO POSESTVO PRESTRANEK. Po smrti avstrijskega cesarja Ferdinanda I. je podedoval njegov sin nadvojvoda Karel Sta- čiti na pomoč. Sedanja uprava je že naredila tozadevne po-skušnje z mladimi biki simentalske pasme. Živina se je razvijala zelo povoljno, da je pridobila na živi teži v treh in pol mesecih 80 do 110 kg. Gospodarstvo obsega tudi strme planine, ki bi se dale Izvrstno izkoristiti za ovčje rejo. Govori se, da namerava država zopet vpeljati konjerejo. To za ljudstvo seveda ne bi imelo pomena. Po našem mnenju bi morala biti živinoreja glavni del gospodarske naloge Prestranka. Da se ne bi smelo zanemarjati sadjarstvo in če- fcSf J^JL^ŠM"1. rJ^I8 i? belarstvo, se razume ,am'o po sebi. kupil od tržaškega škofa leta 1580. Lipico na Krasu pri Bazovici in jc tam ustanovil svojo lastno konjarno. Ker je pa bilo posestvo Lipica premajhno, nahajati zaklad. Krčmar je spremil oba gosta l® J"1?1} Kar®1 ^ samostana v Zatični na nagi skromni želji ugodi, bo s tem na najeno-v zgornjo sobo in na njegovo zahtevo, naj po-1 UoIen,s*€m prestranek in konjarno v Postojni stavnejši način izvršila veliko nalogo v pro-kaže zaklad, je neznanec segel v torbo in po- ? Posestvom m Pumami na Počku, v Biljanah h gospodarstva naših pokrajin, vlekel na dan dva zlatnika. Rekel je krčmariu,'m KavMb Lete l702. je kupd še posestvo naj gre po denar. Ta je šel v spodnjo sobo, £ m 1756- Urnike v Rokavu pri kjer mu je Marijan Jesurum, ki je že prtcej °f- -it « i časa čakal, izročil svoto 30.000 lir. Krčmar sej. ^ 1736' se )e opustila kontarna v Postojni ic nato vrnil v zgornjo sobo in odštel neznancu'1® ?et vs« osredotočilo v Prestranku, kar je denar. Ta je bankovce preštel, zavil v robec, i lra?aI° <"> lcta <0i® "---- Želimo, naj bi Prestranek z vzornim gospodarstvom postal našemu kmetu vzgledna šola za vse panoge kmetijstva, posebno pa središče obnove naše živinske pasme. Čc država tej (Gosp. list.) preštet, zavil v rooec, i"7W — j— To £osP©darstvo je spravU vse skupaj v torbo in jo zaklenil. NatO:lintel0 navadno obilo krme; zato je preskrbo- vato s senom tudi Lipico. Tukaj so se redile je rekel, da mora iti po ostali del zaklada, ker j Yal? s s®n°™ se ni upal prinesti vse naenkrat iz strahu da zreone kobile, bi ga nc oKFadii. Pustil je torbo z denarjem v krčmarjevi oskrbi in odšel s svojim tovarišem, rekoč, da se kmalu vrne. Preteklo je nekaj ur in neznanca ni še bilo nazaj. Marijan Jesurum se je končno naveličal čakanja; šel je skupno. Odstavljena žrebeta so pošiljali na rejo v Prestranek, kjer so ostala do petega leta. Še le potem so jih razdeljevali po državi za porabo dvorskih krogov. Znana je bila ta pasma pod imenom «Lipicancih. Nastala je vsled križanja raznih ple- in raztrgal torbo; tedaj se je iz nje vsul-a mno-l beneški imperializem protestira proti tria- žina okroglih bakrenih ploščic in robec, v ka-škeimi, ako smemo označiti s tem imenom terega je neznanec navidez spravil bankovce. s krčmarjem in njegovo ženo v zgorn*«o sobo m®n< največ španskih, in je imela med konje- - - rejci svetovni sloves. Površina prestranskih posestev. znano nasprotstvo med gospodarskimi interesi obeh omenjenih mest. Za lem gospodarstvenim - imperializmom-.* pa se skriva oni drugi, t. j, narodni imperializem, ki bi ga Trst hotel rzvajati na dve strani, namreč proti Slovanom v obliki raznarodovanja in proti Furlanom v obliki onemogočanja novega furlanskega gibanja za furlansko kulLuro, ki se je začelo v zadnjem času razvrati. Prvi imperializem tržaški listi seveda odkrilo in ponosno naglašajo, drugega Pa morajo iz praktičnih razlogov prikrivati. O m ožene učiteljice smejo kompetirati na razpisana učiteljska mesta. Ministrstv-c za presveto je ispopolnjujoč že dane odredbe sklenilo, da bodo smele kenipetirati na razpisana definitivna učiteljska mesta ludi učiteljice, ki so sc poročile že pred elom 1919, ne da bi se pri tem oziralo ia dejstvo, ako je bila dolična učiteljica odpuščena iz službe radi poroke. Sručlvene vesti Šentjakobska «Čitalnica > naznanja slavnemu občinstvu, da jc radi bolezni neAalcrih svojih i^ialcev primorana prenesti Elbi i Krktancvo -Jraiiio »Samosvoja na nedeljo, lj. ap-iia «Sm». Ker se je ta igra tako dobro obnesla, ponovi na splošno željo šentjakobska -Čitalnica^ to velezanimivo Ganglovo damo. Krkor pn prejšnjih igrah, bo gotovo taJi sedaj osobje Pod upravo Prestranek spada sedaj: čk. Bilje in Ravne. Pre- DAROVI OKOLIČANI! Trte cepljene sc zadnjikrat od* dajajo v soboto, dne 24. t. m, v Rojanu *AlItf Corona». • 420 ŽUPANSTVO ŠTORJE pri Sežani išče sposobnega občinskega tajnika. Zglasiti se čim-, prej. Plača po dogovoru. 42f PRODA SE trgovina z dekretom za zeJenjrvo, mleko in druge stvari. Rojan, Piazza tra i Rivi 2. 422 POSTELJE, chiffoniers L 220, nočn- omaric« 50, vzmeti, zimnice iz morske trave in volne. Popolna, solidna soba L 900-deria 3. 408 GOSTILNA Maks Gulič, S. Maurizio 3, tas istrsko in vipavsko vino po L 4, domače' po L 5.20, kraški teran L 6, za dom 40 cent* ceneje. Čez 5 1 cena po dogovoru. Domača kuhinja z gorkim i in mrzlimi jedili. V zalogi vina via Settcfontane 23 iste cene. Svoji k svojim, 40£ SOBO in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok?,1 Pojasnila Settefontane 33, trgovina, 417 KRONE in goldinarje plačujem dve stotinkj dražje, nego drugi kupci. Via Pondares 5f. 6. L 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot dru£i Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 I ici t^a C UHIIU*-^ o p'* ■" — - w - ~ — . i, n f * n Marijan Jesurum je z olajšanim srcem pobral ®*ranek, Skulje, Rokav, Po poslednjega ter ga razvil; v tem hipu so vsijja posestva merijo neka,t cez 1700 ha. Od _________________ prisotni ostrmeli, kajti v robcu se je namesto ] ^ ? npv 40 ha, gozdov 200 ha, travnikov in t&a, 5 kg fižola, 2 kg testenin, Prelog Josip t * » ♦ t - *_____i_______r>3 sni kov tki 14SO ha rmlnnia in čfalp ca *»ln c. 1,—. >1 ♦ a m ••« Kftnovifi K ran/* Idil Lrtf Pri godovanju Pepce Belejke v Sv, Križu pri Trstu nabrala vesela družba na ognjišču L 8 za «Šolsko dr*ižtvo». Bog živi vse Pepce in Pepete, ki sc spominjajo «Šol. društva«! Ker ni hotel sprejeti g. Ljubo Kravos malega daru poslavljajoč se k vojakom, daruje g. Vekoskv Kodrič L 20 «Šol. društvu,» G.čna Stana Berginc je izročila za razprodan blok št. 191 L 90 «Šol. društvu«. Za relekcfjo otroškega vrtca pri Sv. Jakobu darujejo: Gombač Rudolf 6 kg fižola, 2 kg riža, 3 kg in pol kislega zelja, Renko Anton 3 kg fižola, 1 kg testenin, četrt kg masti, Renko Ivan 3 kg koruzne moke, Rau-ber hran 2 kg bele moke, Blažič Marija 2 kg in pol riža, 1 kg testenin, Prelog Ivan 7 kg KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« bankovcev nahajal ničvreden časniški papiri pašnikov pa 1450 ha. Poslopja in štele so zelo. 6 kg in pol testenin,^ Rupena Franc 140 kg Sleparski tujec je imel očividno clva enaka I ^^ ^.s?ravili bi v khko 400 ^®v|drvi, 40 kg oglja Zlobec 50 kg ogl^Komkara robca ter jih spretno zamenjal, ko je spravljal zivmcrf f 40. kg oglja, 100 kg drvi, R.banč 50 kg ogl,a( " — - Kako se je gospodarilo v prostosti? |Miljenič Josip 40 kg oglja, Parapot Josip -------- kg te- fcankovce. Ves obupan se je krčmar Pietrice- vich podal na orožniško postajo v Barkcvljan, ... . kjer jV službujočemu orožniku naznanil predr- ~ 2 zno slepariio Policija je začela tako, poizvedc- i^^bnm uspehom. Pleme Lipicancev je bdo glavati, toda o sleparjih ni do sedaj nobenega sovll°- Kon>1 s<> sc odhkovali z živahnim tem- Za časa stare Avstrije so se uporabljala ta 1100 kg oglja, Počkaj Ivan 2 kg riža, 2 »sestva izključno za konjerejo — in sicer z'stenin, Černć 2 kg fižola, Tomažič Ivan 4 kg sledu. Đva prebrisana tihotapca. — Skrivnostni fižola. V pondeljek, 19. t. m. so v Senožečah praznovali god pri gosp, županu Josipu Medenu Sever & Comp. Trst - ulica MBChiavelli 13 - Trst prodaja semena KRMILNE PESE, kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELENJADNA ter ČVETLICNA semena, garantirana, čista prvovrstna po konkurenčnih cena hr Zahtevajte cenik za leto 1922. \ peramentom, z lepo zunanjostjo, krepkimi no-______ gamt in trdim kopitom, kar je poglavitno pri' in šol. voditelju "gosp. Josipu Torošu. V tej knnpL Pošiljali so jih za pleme po celi Evropi, j veseli slovenski družbi so se spomnili naše kovčeg. Finančno oblastvo jc ugotovilo, da je Carski dvor na Dunaju jih je uporabljal največ dece in nabrali 30 L za *Šols.ko društvo >. bilo v zadnjem času utihotapljenih iz stare za parado. Dasi so jih zelo drago prodajali, je1- proste luke več kilogramov finega inozemskega bilo vendar gospodarstvo na Prestranku pa-tobaka. Finančnim organom je delalo vpra- «ivno. Ker niso mladi konji pet let idajaH nobene koristi razun gnoja, je razumljivo, da so morali biti dragi, ko so se določili za ivožnjo ali za»Jađrantlt« banka ..............100 razplod. Ko je leta 1915. nastala vojna med Cosalkh '208 Italijo in Avsh'iio, so odpeljali vse konje na' Pslraatia . * ............... 3r>7 - - 1 • •__!L______J____---«»—»- Borzna oorocila. šanje, v kakšnih okoliščinah se vrši tihotapstvo, velike preglavice. V kratkem se jim je pa posrečilo, da so prišli zagonetni zadevi do dna. Včeraj popoldne je videl namreč neki finančni stražnik v stari prosti luki nekega slabo Točajf; Trst, dne 22. marca 1923, Plugi it. S (70 kg teže) 6 (78 i« t« 7 (85 „ 8 (94 „ 19 !• Libera Triestins je 5-loyd . so Lmrino oblečenega moža, ki je nosil na ramenih velik Češko, ostalo je le nekaj starih za vsakdanjo ( 0«olImlcfc kovčeg. Na kovčegu je bilo sicer prilepljenih nekoliko listkov, ki so značili, da je bilo blago, ki se nahaja v kovčegu, pregledano ter zaca-rinfeno. Omenjenemu stražniku sicer ni bilo treba, da bi še enkrat pregledal kovčeg, toda to je izvršil kar tako iz radovednosti. Pogledal je torej v kovčeg ter našel v njem kakih sedem kilogramov finega tobaka, katerega je porabo na gospodarstvu. Za časa okupacije po italijanski vojski prišlo v Prestranek mnogo vojakov, ker ....... veliki hlevi nodili veliko prostora. Leta 1921. # je odšlo vojaštvo, gospodarstvo že pa prevzel Sl^,' • • .............. civilni komisar CavaBi | Tripcovleh................ Gospodarstvo na Prestranku od svojega za- Arapdes...... ........... čvtka pa do danes ni dajalo koristi, ki bi jo Cement Dslmstia ••••••••••••• seveda zaplenil, moža pa aretiral. Aretiranec moralo in moglo dati, če bi se na njem umno Ctmffrt Sfralato 1140 380 1405 630 118 120 362 2H0 500 338 251 PODLISTE V/ILKIE COLLINS: €ospa v belem 32 1ZPOVED3E Y7 AL TERJA HARTRIGHTS-A. Limmeridge House. Dne 27. novembra, — Moje zle slutnje so se uresničile. Poroka je določena na dan 23. decembra. Dan po najinem odhodu v Polesdeau Lodge je gospod Fairlie bržkone prejel pismo od gospoda Persivala, v katerem mu je ta sporočil, da bodo popravila in izpremembe v njegovi hiši v Hampshire zahtevale več časa, nego je on prej misli!. Tozadevni predmeti imajo prispeti v najkrajšem času. Rad bi vedel za natančni dan poroke, da bi mogel dati delavcem podrobna navodila pri obnovi hiše. Le na ta način mu bo mogoče računati s i*si