■••.v.v.v.v.v.v lieiiF BSSr ■v-’T. 11 a 1111 r^;v*v>v.yag |V.V, Ml \ ME! :28SME remu -p Nr n pV>j Up" jcLmLstl e^SY v b>r3 IvrQv1 r^r|Y^ Hi •\X- Skupščina občine Trbovlje Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje Ob prazniku občine Trbovlje -1. juniju - čestitava vsem občanom Trbovelj in želiva prijetno praznovanje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Franc BERAVS s.r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE TRBOVLJE V/ č : - f. V Franc Majnardi s.r. UVODNIK Danes startamo v drugo leto dela. Mi imamo še vedno precej volje. To kaže tudi praznovanje prvega rojstnega dne, ko nas niti dež ni mogel ustaviti. Pri Zasavcu nadaljujemo z nekaterimi akcijami (par 92), druge pripravljamo. Zasavci smo lahko ponosni na prvega svetovnega prvaka. Prav priležejo se takšni uspehi, kj nas potiskajo iz anonimnosti" med zvezde." Če mačku stopiš na rep, zacvili. Kako pa je s šentgotardskim Mačkom? O beguncih in novih državljanih v tem času ogromno govorimo. Tudi mi se nismo ognili pisanja o tem. <■ Jetrnicana žaru ob prvem rojstnem dnevuje bila res dobra. Naše, časopisne, so tudi. Kar poskusite jih. Marko Planinc Matjaž Švagan rv/ __1 nr.ru?:u \ ÜPHI.™ ~ ilfci N m "jxjxjXvXi:;;:; 1 lailif: 1|;-X______ S r # J I' ., , mi ....__ 8» Funšterc: Koledar dogajanj, Begunci, Polemike okrog nove cerkve, Lepši Hrastnik, Sramotni steber, Kratke funšterske, Veliko novega v zdravstvu, Pariamentarije, Novi državljani Zasavja Vaš zelnik: Pisma bralcev (čestitke ob Jubileju, odmev na Pariamentarije, Pripombe na članek " Bosnofilija ", Komu zvoni? Tema: Bodo Mačku stopili na rep? Pogovor: Zasavc Hribar svetovni prvak Kšajt glavce: Guličeva levitev, Markova planina, Kje bi vzel?, Vrtci in igrišča, Denar, denar ... Anketa: Kje bom letos preživel dopust? Reportaža: Sejem, sejem ..., Jetmica, da te kap, Tako domače je piskala Križ kraž: Nagradna križanka Miš maš: Učna ura v prometu, Babe so Babe, Dopisovalci, Nagradna uganka Žuriramo: Skupina Orlek ali legenda o Feniksu, Horoskop, Body Bordeaux, Hot, hot, hot, Lestvica Kšefti: Denarja Še ne tiskamo, Vidmarjevih 25 let, Kratke kŠeftarske, Zasavski par 92, Mali oglasi, Preženimo dolgčas. Naša bodočnost Zdrav duh...: Čudovit je svet, 13. revija je mimo, Zabelečeno, Srečanje gledališčnikov in lutkarjev ... v zdravem telesu: 40 let rokomrta v Zagorju, Gorazd v svetovnem pokalu, Ivan na svetovnem prvenstvu, Guček in Košir uspešna, EP v karateji Omnikom, Emens, Rezultati, Cik ct T Kronično: Najboljši prometniki so doma na Dolu, Promet, Kradejo kot srake, Aufbiks KOLEDAR DOGAJANJ 11. maju - Po 17 letih vožnje na progi separacija - železniška postaja opravi svojo zadnjo vožnjo parna lokomotiva zagorskega Rudnika, sicer narejena leta 1943 v Združenih državah in v okviru vojne pomoči poslana leta 1946 v Jugoslavijo. 12. maja - Od 16. do 19. ure teče tega popoldneva akcija trboveljske Zveze prijateljev mladine za pomoč malim beguncem. Odziv je tako velik, da stvari komaj sproti odnašajo na Rdeči križ. 14. maja - Feri Horvat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, na obisku pri vodilnih zasavskih gospodarstvenikih razkrije svoja pričakovanja od nove vlade RS. Z njim se zbrani v celoti strinjajo in še posebej opozorijo na nujno drugačno oblikovanje tečaja tolarja. 14. maja - Po zagorskem begunskem centru z začetka meseca odprejo ta četrtek center tudi v Trbovljah - v Hidromontažinem objektu za Savo, ki lahko sprejme nekaj čez sto ljudi. Tačas pa je v Zasavju po uradnih podatkih že okrog tisoč beguncev iz Bosne. Po neuradnih pa še enkrat toliko. Foto: J. R. jr Minister Kopač v Trbovljah 15. maja - V Zasavju tega dne vre: v Trbovljah po nekaj letih znova odprejo sejem - tokrat se imenuje Zasavčev sejem trgovine, obrtništva in podjetništva. Gost na njem je novi finančni minister Janez Kopač. V Zagorju se s prvim koncertom in s slavnostno otvoritvijo začne 13. Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije s približno 1800 udeleženci. V Hrastnik pa proti večeru prispejo učenci osnovnih in srednjih šol, da se spoprimejo v znanju o prometu. 16. maja - Zasavčev sejem obišče prav ta dan največ obiskovalcev, v Zagorju proti večeru zaključijo Revijo, ki jo pride poslušat tudi novoizvoljeni predsednik slo-venske vlade dr. Janez Drnovšek, Hrastničani pa prav tako končajo s tekmovanjem Kaj veš o prometu, ki to leto nosi zaporedno številko 24 (za osnovnošolce) oz. 20 (za srednješolce) ali prvo državno z istim naslovom. Predsednik na reviji. Foto: T. 11. 18. maja - S sedmimi projekti v vrednosti 60 milijonov tolarjev se na razpis za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji javi tudi trboveljska občina. 19. maja - Begunci in znova begunci. O njih oz. o odprtju še enega zbirnega centra v Zasavju ta torek razpravljajo člani hrastniškega Izvršnega sveta, kjer je sicer od zasavskih občin prijavljenih najmanj ljudi iz Bosne - okrog 300. 19. maja - Na prireditvi Vesela pomlad člani Srednješolskega kulturnega društva in učenci trboveljske gimnazije ter ekonomske šole pokažejo svoje znanje v plesu, pesmi in pisanju literarnih del. 21. maja - S podpisom pogodbe med podjetjem Ponti iz Ljubljane in ruskim kombinatom iz Voroneža v vrednosti 73 milijonov dolarjev beležijo uspeh tudi pri trboveljskem Rudisu. Postanejo namreč generalni izvajalec del. , 21. maja - Sklad za financiranje programa varstva okolja pri trboveljski občini razpiše natečaj za kreditiranje prehodov individualnih kurišč v stanovanjskih objektih s kurjenja na premog na kurjenje s čistejšimi gorivi v višini petih milijonov tolarjev. 21. Wß/ö-Hrastničani odprejo v montažnih objektih v naselju Aleša Kaple center za približno 200 beguncev. 22. maja - Popoldne zapre svoja vrata Zasavčev sejem trgovine, obrtništva in podjetništva, odprejo pa se za vse, ki se želijo pridružiti prvemu rojstnemu dnevu Zasavca. Žal organizatorje, nastopajoče in obiskovalce izpred Delavskega doma nažene dež. Torto, jclrnico velikanko in kruh morajo tako razrezati kar v Avli doma. Slovenija pa postane 176. članica Organizacije združenih narodov. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Borut Markošek. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Po odredbi RŠ za civilno zaščito je vsaka občina dolžna ustanoviti center za begunce. Prvi tak center v Zasavju je nastal v zagorski občini v Kisovcu. Odprtje bil 24. aprila, v njem pa sedaj domuje 145 beguncev. V Trbovljah so center odprli 14. maja. Doslej je bilo sprejetih 135 oseb, to pa je tudi zgornja meja. V Hrastniku je bil center nared 21. maja. Prvi dan so vanj naselili le nekaj oseb, ostale pa bo tjakaj usmerila republiška uprava za zaščito oz. reševanje. Hrastnik 21. maja je bilo v Hrastniku 290 prijavljenih beguncev. Seveda pa je v tej občini še precej gostov pri posameznih družinah, ki niso prijavljeni na občinskem RK in ne štejejo za begunce. VHrastniku ocenjujejo, da jih je v občini okrog 500, izvršni svet pa je naročil vsem lastnikom stanovanj, da preverijo, koliko gostov se nahaja pri njihovih najemnikih. Center so uredili v Naselju Aleša Kaple, v barakah, ki sojih doslej uporabljali delavci Geološkega zavoda. V njem bo lahko bivalo največ 200 beguncev, od štiri do osem oseb v sobi, skupna jedilnica pa bo na dvorišču pod šotorom. Stanovalci bodo imeli dovolj prostora za gibanje in različne aktivnosti. Ko se begunci naselijo v nekem centru, ne vedo, kje so njihovi sorodniki, znanci, ki so tudi morali bežati pred nasilno smrtjo. Prek Rdečega križa in centrov za socialno delo poizvedujejo po drugih centrih po Sloveniji. Izjemno srečni so, kadar zvedo, kje so njihovi ljudje in da so na varnem. Vera Sivec s Centra za socialno delo je povedala, da bodo mesto v centru najprej ponudili tistim beguncem, ki so pri družinah v največjem številu. Nekatere družine so v 40. kvadratih sprejele tudi več kot deset svojcev, pa vendar se težko odločajo, da bi jih pospremili v center. Na Rdečem križu so povedali, da ta trenutek posebnih težav z oskrbo nimajo. Nekaj paketov so dobili iz republike, v precejšnji meri pa so sc odzvale domače organizacije. Trbovlje V Trbovljah je bilo 21. maja 462 prijavljenih beguncev. Od lega jih je bilo 135 v centru na Zasavski cesti nasproti Elektrarne. Center so za začasne stanovalce usposobili 14. maja. sedaj je že povsem napolnjen. Nji- hov starešina, 62 letni Feizulai Abedin je povedal, da so bili tu res zelo lepo sprejeti. Centri za begunce so v Kisovcu in enoti v Podvinah, na Zasavski cesti 9 nasproti Elektrarne in v Naselju Aleša Kaple. Morda sodite med tiste, ki radi sedejo tudi v druščino neznancev in si tako razširijo krog znancev, s katerimi je prijetno poklepetati, izmenjati izkušnje, spoznati njihovo življenje. Vrata centrov so odprta. Takoj po nastanitvi je tudi v tem centru kot prejšnji meseč v Kisovcu privekal na svet dojenček. 18. maja je v trboveljski porodnišnici Dragica Bomba rodila deklico Kristino. Trboveljčani beguncem pomagajo na vse načine. Na klice v stiski se odzovejo, nihče ne odkloni pomoči, če zaprosijo zanjo. V Centru za socialno delo bodo za otroke pripravili vrsto aktivnosti za preživljanje prostega časa, saj je med begunci največ otrok. Zanje je bil prekinjen stik s šolo, igro, prijatelji in znanci. Zelo prav bi jim prišle knjige (berejo v cirilici in latinici), morda ima kdo badmington, pa žogo, slikanice, barvice, papir... Begunci Zagorje V zagorskem centru je 145 beguncev iz BIH, vseh prijavljenih v občini je 427. Največ je otrok, več kot polovica predšolskih. Tudi v Centru za socialno delo v Zagorju zanje pripravljajo program za aktivno preživljanje časa. Vabijo občane, ki bi radi delali z otroki pri kolektivnih igrah in zaposlitvah, naj se oglasijo v centru nad Pošto v Zagorju ali pa po telefonu 61-334. Poleg plenic, ki jih je premalo, so v tem centru še vedno neko-likšen problem tudi igračke. Sicer pa so se v Na vseh treh policijskih postajah v Zasavju so zatrdili, da z begunci doslej ni bilo problemov. Prebivalci centrov gredo v mesto le zaradi nujnih opravkov (zdravniški pregled ali kaj podobnega). Za izhod dobijo dovolilnico. Tako v centru vedo, kdo je bil zunaj, kdaj in zakaj. Za prijavljene begunce, ki bivajo pri družinah po Zasavju, seveda ne veljajo nobene omejitve. Ocenjuje pa se, da je pri nas veliko neprijavljenih gostov. Nekateri prebivalci Zasavja se mimogrede pritožujejo, da seje zadnje čase zgodilo s strani priseljencev že toliko hudega, da smo že dobesedno ogroženi. So to le govorice ali je v tem tudi resnica, ki pa žal do policijske postaje nikoli ne pride? Če je kaj res, prijavite. Če ni, pa naj begunci, (med katerimi je gotovo večina poštenjakov, ki bi bili raje doma v miru kot pa na naših ramenih) ne dobijo črne etikete le zato, ker jih nekdo ne mara. IL. kisovškem centru navadili živeti drug z drugim. Skupina je izjemno homogena, razumejo pa se tudi z domačini iz soseščine. V skupnem prostoru sicer še niso uspeli dobiti 'IV sprejemnika. Ker pa nekateri občani ponujajo aparate z majhno okvaro, upajmo, da bo kdo od TV mehanikov pripravljen takšno majhno okvaro odpraviti. Ženske v tej skupini veliko pletejo in kvačkajo in iz volne, ki so jo debile. Zelo so v centru veseli obiskov. Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar V dvorani trboveljske občinske skupščine je v teh dneh še na ogled javna razgrnitev programske zasnove za območje urejanja nove cerkve skupaj z maketo bodočega izgleda tega dela mesta in s knjigo pripomb in predlogov, v kateri se je nabralo že nekaj med seboj precej nasprotujočih si mnenj. Gre za to, da bi župnijski urad iz Trbovelj s pomočjo vernikov na Ulici 1. junija, to je na kraju, kjer stoji Mcstnikova hiša, želel zgraditi novo cerkev. In ker je župnijska cerkev v zgornjem delu Trbovelj za veliko vernikov predaleč, postopki okrog pridobitve dovoljenj za gradnjo nove cerkve pa so dolgotrajni, so se pri župnijskem uradu odločili, da bo hiša začasno vseeno služila namenu. Na njeno severno stran so obesili tudi zvon... Ta čas pa lahko v knjigi pripomb in predlogov ob javni razgrnitvi preberete celo vrsto stališč. Npr. takih, ki trdijo, da se ob spomeniku Orjune ne spodobi postaviti te vrste objekt, ali da naj bi občani in verniki denar raje namenili zdravstvu oz. šoli, ki se na drugi strani zgradbe občinske Skupščine skoraj podira. Slišati pa je celo mnenja, da je sedanja rešitev z zvonom nič drugega kot črna gradnja. In na drugi strani med drugim: da bodo z novo cerkvijo v središču mesta Trboveljčani dokazali, da so dorasli novim časom in da so pripombe o divjih gradnjah povsem neumestne. Tu pa je še ocena strokovnjakov Studia za arhitekturo, urbanizem in grafično oblikovanje, v kateri piše, da je lokacija za bodoči cerkveni objekt na povsem neprimernem mestu, da premalo ali pa sploh ne upošteva vključitev zunanjih površin v mestno substanco. Ulica 1. junija se je namreč začela spreminjati v nakupovalno ulico. Poleg tega se podpisani vprašujejo tudi o tem, čemu pravzaprav takšen objekt, ki ima sakralni prostor v drugem, če ne tretjem planu, saj pregled tlorisov kaže, da namerava investitor v prvi vrsti pridobiti setvisne prostore z učilnicami in pa stanovanjske ter poslovne prostore župnišča. Šele nato bi sledil tudi sakralni prostor. A.11. Lepši Hrastnik Na tej strani največkrat opozarjamo na nepravilnosti. In pohvalimo, če pristojni kakšno stvar izboljšajo. Tokrat moramo zapisati, da se je v zadnjem času vse prijetneje popeljati po Hrastniku. Hrastniška oblast se je namreč odločila, da bo z javnimi deli med drugih poskrbela tudi za lepšo podobo mesta. Tako so očistili brežine ob potoku Boben in ob glavni cesti, ki pelje skozi dolino. Lotili so se bregov od železniške postaje do centra mesta pri Birtiču. Človek skoraj ne more verjeti, da sc lahko pobočja ob potoku in cesti tako lepo očistijo. Vsekakor pohvale vredno. Upamo lahko le, da bodo odslej tisti, ki morajo skrbeti za lepo podobo mesta, znali poskrbeti, da javno delo ne bo čez nekaj časa preraslo grmovje in smeti. Bila bi res velika škoda. M.V. Sramotni steber Pot v slovensko samostojnost je bila sorazmerno i;jf. težka. V obdobju nekaj zadnjih lente je zgodilo in spremenilo marsikaj, tako zunaj Slovenije kot tudi znotraj njenih meja. Odločitve v slovenskem parlamentu so imele za posledice vrsto sprememb v uradnih nazivih republiških in občinskih organov, institucij in še česa. Dejstvo pa je, da ti spremenjeni nazivi še dandanes marsikje niso vidni, določena javna mesta še vedno krasijo stari napisi, table, ki včasih človeka spravijo v dvom, ali je že v novem ali še vedno v prejšnjem času. Tudi v Zasavju je nekaj teh cvetk. fc Varuhi javnega reda in miru se počasi opremljajo z novimi avtomobili in uniformami, medtem ko poslopja in ulice še vedno krasijo napisi Milica. Tako je tudi v Zagorju, Trbovljah. Znano pa je, da naj bi sc že nekaj časa imenovali Policija... Na stavbi Osnovne šole v Trbovljah visi tabla z napisom Socialistična Republika Slovenija... Ko človek stopi skozi vhodna vrata trboveljske občine vidi nabiralnik, ki ga krasi stari trboveljski grb... Medtem ko RTV Slovenija pridno dviguje naročnino, pa ne kamenjaj napisa na trboveljskem Delavskem domu, kjer še vedno piše RTV Ljubljana... Če slučajno koga zanese pot na Ulico talcev 1 a v Zagorju, bo verjetno obupal iščoč Samoupravno komunalno interesno skupnost, ki na j bi bila, po napisu sodeč, na tem naslovu... V veliki meri so za zamenjavo napisov pristojne občine, za nekatere tudi republika. Je pa vprašanje, kdaj jih nameravajo pristojni zamenjati. B. M Foto: Tomo Brezovar Odpadki V okviru projekta gospodarjenja s komunalnimi odpadki v zasavski regiji je pripravljen modelni projekt Poskusno zbiranje komunalnih odpadkov, z njim pa bodo pričeli v KS Čemšenik in Šentgotard (Jesenovo, Je-senovska žaga, Zaloka, Čemšenik, Do-brljevo in Brezje ter strnjeni del naselja Šentgotard). Občina Zagorje je to novost uvedla skupaj z avstrijskim partnerjem Rumpold. Prebivalce in ožje vodstvo KS so že seznanili z novim načinom prek letakov, brošur in plakatov, 28. maja pa bo sestanek predstavnikov občine in avstrijskega partnerja ter razširjenih svetov KS, kjer bodo podrobneje predstavili sistem. Zagorska občina je z Rumpoldom podpisala pogodbo za eno leto, izkušnje iz modelnega projekta pa naj hi razširili na celotno regijo. Organizatorji bodo o načinu zbiranja odpadkov ter njihovem ločevanju obveščali prebivalce Zasavja. V Čcmšeniku in Šentgotardu bodo v okviru javnih del organizirali tudi sanacijo črnih odlagališč. l.L. Vodooskrba Dobovca Trboveljčani so sc na letošnji razpis za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v republiki prijavili s sedmimi programi v skupni vrednosti 60 milijonov tolarjev. Pričakujejo, da bo od tega tretjino prispevala Republika, ostalo naj bi krili investitorji sami. Od sedmih projektov so letos novi trije; tretja faza gradnje vodovoda na Dobovcu, ki naj bi potekala skupaj z laško občino in dva projekta EL - enote v Trbovljah (obnova transformatorske postaje na Dobovcu oz. nizkonapetostnega omrežja v Medvednici). Štirje projekti pa so še od lani - proizvodnja papirne galanterije, razvoj telefonskega omrežja na Dobovcu in na Vrhch ter obnova nizkonapetostnega omrežja, prav tako na Dobovcu. Prednostna naloga med vsemi naštetimi je ureditev vodooskrbe na Dobovcu. Javna dela V Zagorju je bilo v javna dela vključenih 36 delavcev, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Štirje delajo na področju katastra. Trenutno snemajo vodovod v Ravenski vasi. Dvanajst delavcev je že končalo dela pri pogozdovanju. Trenutno je dvajset delavcev zaposlenih z deli vzdrževanja lokalnih cest. S sanacijo črnih odlagališč še niso pričeli. I.L. Pričakovanja gospodarstva Na Izlakah so se direktorji zasavskih podjetij srečali s predsednikom GZS Ferijem Horvatom. Ob pretežno slabih rezultatih tukajšnjega gospodarstva so govorili predvsem o tem, kaj bi morala postorili nova vlada. Od nje pričakujejo, da se bo ukvarjala predvsem z gospodarstvom in da bo dogradila ustrezen sistem. Enotni so bili, da tuj denar rabijo, da zanj niso preveč privlačni, da ni lastninske zakonodaje, zakona o družbah, da ni povsem urejeno področje gospodarskih odnosov s tujino. Govorili so o programu nove vlade. Strinjajo se, da je treba začeti s sanacijo bank, ker drugače ni pričakovati znižanja obrestnih mer, kar je ena glavnih pripomb podjetnikov. Načelno se strinjajo tudi z nadaljevanjem restriktivne denarne politike, hkrati pa zahtevajo določene spodbude. Menili so, da je treba vzpostaviti ravnotežje med protiinflacijsko politiko in spodbudami gospodarstvu, ker bo drugače cena za stabilizacijo previsoka, saj se bo nadaljevalo padanje proizvodnje, naraščala pa bo brezposelnost. Jezni so tudi na devizni tečaj oziroma precenjenost dinarja, ker da je takšna politika kratkoročna in enostranska. Tehtanje vrednosti valut bi bilo treba .korigirati, saj na strani ponudbe nastopajo tudi prihranki prebivalstva (za nakup stanovanj, za blažitev stiske) na strani povpraševanja pa še ni dolgov. Dodali so še, da sta izvoz in proizvodnja pomembnejša od visokih deviznih rezerv. R.R. Veliko irovega v zdravstvu Ne bo škodilo, če veste, da po novem vsak zaposleni več plača za zdravstvo. Prispevek od bruto zaslužka je prej znašal 7,26, po novem 8,69 odstotkov. Iz svojih žepov pa bomo morali kmalu pokrivali tudi vrsto drugih doplačil. Po sedanjih napovedih in izračunih sodeč lahko že povemo, da prispevek za prostovoljno zavarovanje, če se bomo zanj odločili, ne bo odvisen od plače, ampak bo enako visok za tiste z visokimi in tiste z nizkimi plačami. Izračuni kažejo, da bi po sedanjih cenah vsakomesečni prispevek za dozavarovanje znašal 1.000 tolarjev. Prostovoljno zavarovanje bomo lahko sklenili v zdravstveni zbornici ali kakšni profitni zavarovalnici. Zanimivo, da bomo lahko sredstva, porabljena za dozavarovanje lahko uveljavljali kot olajšavo pri odmeri letne dohodnine. Pravijo, da bodo sindikati predlagali delodajalcem, da bi ti prostovoljno zavarovali vse svoje zaposlene. Do 1. januarja 1993 leta (s tem časom se začne prostovoljno zavarovanje) bomo še vedno plačevali participacijo, vendar ne za storitve, ki so po zakonu stoodstotno pokrite z obveznim zavarovanjem. Za ceno, ki jo bo treba v prihodnje doplačati, bo sila pomembno ali gre za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen ali za nesrečo oziroma bolezen zunaj dela. Prvo bo ceneje, drugo znatno dražje. Vendar za tolažbo povejmo, da je definicija poškodbe pri delu in poklicne bolezni malce širša, ker je vključena tudi nesreča pri redni poti na in z dela. Kar precej sprememb moramo že danes upoštevat, čeprav bodo začele veljati šele po novem letu 1993. Prihodnje leto bodo doplačila sicer še nekoliko nižja, ampak že leto kasneje se bodo kar precej povečala; od 1. 1. 1993, na primer pa do začetka 1994 bo treba plačati za specialista 20 odstotkov, kasneje pa četrtino njegove storitve. A.II. Milan Vidic Labirint je tu in sedaj Izšla je nova številka časopisa dijakov trboveljske Gimnazije in Ekonomske šole Labirint. Tokratna številka je obsežna, vsebinsko pestra in bogata. Začenja z drogami in alkoholom, raznimi razmišljanji (predvsem še o šoli), zanimivi so odgovori na vprašanja o kulturi, predstavljajo del športnih aktivnosti dijakov, objavljeni pa so tudi intervjuji z nekaterimi profesorji. Na končuje nekaj strani namenjenih glasbi, humorju in križanki. T.L. Bosi gledališčniki Občanka, kije na sredi februarja iz trboveljskega Delavskega doma odpeljala stilno pohištvo, le tega še vedno ni vrnila, niti ni dokazala lastništva. Pohištvo je bilo v posesti gledališke skupine pri DPD Svoboda center. O odpeljanem pohištvu je konec marca razpravljal trboveljski IS in sklenil, da mora občanka v 14 dneh dokazati lastništvo, v nasprotnem pa mora upravnik Delavskega doma vzpostaviti prvotno stanje. Do danes Svoboda center še ni prejela dokumentov o lastništvu, niti ni dobila pohištva nazaj, zato so o vsej zadevi ponovno obvestili IS, ki pa še ni ničesar ukrenil. Tako so Svobodaši še vedno brez opreme. S. S. Uspela šola v naravi Od 11. do 15. maja je potekala v planinskem domu na Mrzlici šola v naravi. Udeležilo se jo je triinpetdeset učencev Osnovne šole Trbovlje - PE Alojza Hohkrauta. Pod vodstvom svojih učiteljic so izvedli program, ki je poleg pouka nekaterih predmetov vseboval predvsem dejavnosti, ki so povezane z življenjem in delom v naravi. Šolo so v glavnem omogočili starši otrok, deloma pa tudi PD Trbovlje in oskrbnik doma Dušan Šinkovec z znosnimi cenami bivanja in prehrane. T. L. O novi podobi Dola Dolani si lahko v prostorih KS Dol ogledajo osnutek zazidalnega načrta kraja. V njem so predvidene zanimive prostorske rešitve, od ureditve središča Dola, širitve pokopališča, prestavitve gasilskega doma, predvidenega prostora za gradnjo novih poslovno stanovanjskih objektov, garaž, telovadnice, prometne ureditve itn. Javna razprava bo potekala do 10. junija. M. P. Foto: H. K. Spominska plošča Župniku Dagarinu Večkrat dajemo, zlasti ob poslednjem slovesu obljubo: "Ohranili ga bomo v trajnem spominu." Vendar se po navadi ta obljuba ne uresniči. Pri pokojnem čemšeniškem župniku Matevžu Dagarinu se to ni zgodilo, saj so mu po enainpetdesetih letih hvaležni čemšeniški verniki postavili spominsko ploščo ob vhodu v cerkev. Pokojni župnik Matevž Dagarin je 23 let vodil čemšeniško faro. Poleg duhovniških opravil je vodil tudi Prosvetno izobraževalno društvo, organiziral izobraževalna predavanja in gospodinjske tečaje, ustanovil je Gasilsko društvo. V spomin na njegovo razgledanost, iznajdljivost in uspešnost, so mu letos spomladi v bližini cerkve posadili drevo modrosti, platano. Pokojni župnik Matevž Dagarin si je želel, da bi v Cemšeniku bil tudi pokopan, čeprav je bil doma iz okolice Škofje Loke, a se mu želja ni izpolnila. 26. aprila 1941 so ga Nemci izselili. Ni se vrnil. Umrl je v Stični in je tam tudi pokopan. Na njegovo. delo in življenje bo tudi pozne rodove opozarjala spominska plošča pri vhodu v cerkev, ki jo je 17. maja odkril in blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar. J.Č. Lovci bijejo boj s steklino 16. maja so se člani zasavskih lovskih društev priključili vseslovenski akciji proti steklini. Lovski revirji na našem območju so še vedno okuženi s steklino, zato je bila akcija nujna. Udeležilo sc jo je preko 300 lovcev. Na cepnih območjih so po določenem načrtu položili preko 3300 vab s cepivom proti steklini. Prebivalstvo na tem območju, posebno planince in izletnike so na akcijo opozorili s posebnimi lepaki. Med akcijo je omejeno prosto gibanje psov in mačk. T.L. Silva in Ivan Novak zlatoporočenca V soboto, 9. maja ob 11. uri je potekalo v poročni sobi trboveljske mestne hiše - Gradiču, slavje, katerega osrednji osebi sta bila zlatoporočenca Silva in Ivan Novak. Ivan je triintrideset let rudaril v jami rudnika Trbovlje, zadnja leta kol gospodar čela. Napisal je tudi nekaj pesmi z rudarsko tematiko. Tudi sedaj, ko j c že nekaj let upokojen, je deloven pri Društvu upokojencev Trbovlje, kjer je športni referent. Prav po njegovi zaslugi potekajo športna srečanja upokojencev -športnikov po programu in so dobro organizirana. Slavja ob zlati poroki so se udeležili tudi predstavniki Društva upokojencev Trbovlje, ki so mu izročili posebno pisno priznanje ter njegovi športni tovariši iz. upokojenskih vrst. T.L. PARLAMENTÄR!JE Hrastnik Hrastniška vlada je zadnji seji namenila pozornost predvsem beguncem iz BIH in odpiranju zbirnega centra, kar je zahtevala republika. Več o tem v članku na peti strani tega Zasavca. Vlada je izdelala tudi poročilo o tem, kaj so naredili lani in kaj bodo letos. Neuresničenih ostaja vrsta temeljnih nalog ali obljub. V prvi vrsti gre za zagotavljanje delovnih mest, kar vlada v opisu svojega dela priznava, za krivca pa je določila sistemske spremembe in odsotnost lastninske zakonodaje. Na tem področju je Hrastnik dolgo časa vse stavil na napačnega konja z imenom Vlas-tek. Kljub novim dejstvom pa so v gradivu zapisali, da dolgoročno od uresničitve tega projekta ne odstopajo. Seveda bi bil projekt Vlastekove velikosti krasna rešitev stalnega krčenja delovnih mest in gospodarskih težav (stečaj gradbincev, likvidacija Jelke, nelikvidnost Steklarne,...) vendar so z njim že doslej v Hrastniku verjetno izgubili preveč dragocenega časa in moči. Tudi v letošnji program so zato posebno skrb pripisali programu pospeševanja podjetništva in obrti. Področja, kjer je bila hrastniška vlada uspešnejša, sta predvsem gradnja komunalno cestne infrastrukture in ekologija. Letos naj bi začeli rekonstruirati mestno toplarno in graditi primarni vročevod do Novega doma. Uspelo jim je prepričati republiko, da rabijo dom za starejše občane. Ne bo novogradnja ampak adaptacija (to je bilo ob razpisu samoprispevka še herezija) dijaškega doma. Med težavami naj omenim še delovanje družbenih dejavnosti. Te so že v lanskem proračunu naredile primankljaj, vlada pa zatrjuje, da je bilo njihovo poslovanje skrajno racionalno, da sc že več let opravljajo le najnujnejša vzdrževalna dela. Med konkretnejšimi rešitvami tega področja napovedujejo komercializacijo kulture in športa (sponzoriranje tovrstnih skupin in ekip). R.R. Trbovlje Poslanci trboveljskega parlamenta sc bodo konec meseca spopadli s kar obsežnim dnevnim redom. Med vroče in/ali pomembnejše točke zagotovo spadata poročilo o go- spodarjenju in problematika osnovnega šolstva. Obravnavo gospodarjenja so preložili iz prejšnje seje, tako bodo govorili o krepko starih številkah. Dodatno so zahtevali še poročila direktorjev podjetij, v katera so vložili denar iz emisije občinskih obveznic. Sodeč po dosedanjih obravnavanjih takšnih tem lahko pričakujemo kritike, ki jih bo v naj večji meri za kratkost požel Iskrin Miran Kramberger, najbolj pa naj bi se jim ognil Strojegradnjin Gojko Pešec. Pričakovati je tudi splošne razprave o obveznicah, ki so že obvezna vaja. Razprava o osnovnem šolstvu bo verjetno odvisna od tega, koliko se bodo poslanci namučili z gospodarjenjem. Kaj zelo novega ni pričakovati. Reorganizacija šolstva je nujna, gradivo, ki gaje pripravila komisija skupaj s strokovnjaki, je bilo pohvaljeno, denarja za izvedbo pa ni. Kot prvi cilj je bil večinsko spoznan tisti, da morata razredna in predmetna stopnja potekati v isti zgradbi. Uresničitev tega pomeni tudi uresničitev še nekaterih ciljev (zgolj adaptacija šole Tončke Čeč in ureditev enote Ivan Cankar sta ocenjeni na 27 milijonov tolarjev). Ocena je prenizka, predlog proračuna pa ponuja šest •milijonov nižjo številko. Poskušali naj bi priti tudi do denarja iz republiškega proračuna. R.R. Zagorje Na seji občinske vlade so največ pozornosti namenili problematiki, ki je vela iz poročila sodnice za prekrške. Lani je bilo tu obravnavanih kar 1856 zadev, kar je dobrih sto odstotkov več kot pred petimi leti. Največ kršitev je v cestnem prometu. Očitno je ljudem v veselje voziti se brez vozniškega dovoljenja, pogumni so tudi alkoholizirani vozniki, mladina na mopede sede tudi brez izdanega potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov, vozijo pa se tudi tisti, ki nimajo registriranih vozil. In področje javnega reda in miru? Nespodobno vedenje na javnih prostorih, motenje nočnega miru so naj po gostejše kršitve. Posebno kategorijo v tem delu predstavljajo mladoletniki. Večina prijavljenih je bila v postopku prvič, nekaj pa je takšnih povratnikov, pri katerih tudi strožji ukrepi več ne zaležejo. 1458 kršilcev so prijavili organi za notranje zadeve, 11 inšpekcijske službe, 43 organi občinske skupščine in 9 drugi upravičenci. Člani IS so se čudili, zakaj inšpekcijske službe prijavijo tako malo kršilcev, saj vendar vemo, da je na mnogih področjih dela na pretek nepravilnosti. Sicer je res, da imajo te službe možnost izrekanja mandatnih kazni. Te pa so tako majhne, daje vprašanje, koliko zaležejo. I.L. A/-*- , I Vodstvo trboveljskega parlamenta je pripravljeno. Foto: B. Klančar %%%•.•.*••••••••••................................. V Zasavju je precej "uvožene" delovne sile oziroma ljudi iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije, ki so desetletja nazaj prihajali na delo v Slovenijo. Mnogi so tu celo ostali, se tu za stalno naselili in s seboj pripeljali družine. Z njihovim položajem v Sloveniji ni bilo težav, vse dokler smo poudarjali geslo o bratstvu in enotnosti med narodi. Z osamosvojitvijo Slovenije pa seje njihov položaj bistveno spremenil. Uprava za upravno-pravne zadeve pri notranjem ministrstvu je že pregledala 152.869 vlog tujcev, ki so zaprosili za državljanstvo. Tako ima Slovenija že za okrog 152 tisoč državljanov več. Vendar vsi tujci vloge za pridobitev državljanstva niso oddali. Nekaj se jih je iz Slovenije že odselilo, predvsem iz gospodarskih vzrokov, ostali pa si bodo morali pridobiti status tujca s stalnim ali začasnim prebivališčem v naši državi. Vsi tisti, ki so vloge za pridobitev državljanstva šele oddali, bodo obravnavani precej bolj zahtevno, saj morajo izpolnjevati osem pogojev. In sicer, da pri nas živijo najmanj deset let, da imajo rešen socialni položaj, da še niso bili kaznovani, da bodo lojalni državljani, pogoj pa je tudi preizkus znanja slovenskega jezika, odpoved prejšnjemu državljanstvu ... Tako je v občini Trbovlje od 4000 tujcev prošnjo za pridobitev državljanstva vložilo okrog 2500 ljudi, v Zagorju okrog 1400 ljudi, v Hrastniku pa 1305. jcih. To pomeni, da bodo morali v najkrajšem času dobiti delovno dovoljenje ali delovno vizo. Urediti si morajo tudi status stalnega ali začasnega prebivanja pri nas. Vse tiste, ki pa so pridobili slovensko državljanstvo in ob njem obdržali tudi državljanstvo države, iz katere so prišli (imajo torej dvojno državljan- državljanstva, da to še niso. To so ljudje, ki so bili vpisani v državljanske knjige v drugih republikah bivše Jugoslavije. Pri obravnavanju teh vlog so merila nekoliko manj stroga, vendar se zakonu le ni mogoče izogniti. Tako so tudi ti morali oddati vlogo za državljanstvo, kljub temu, da so po narodnosti Slovenci. Pri pridobitvi državljanstva imajo olajšave tudi slovenski izseljenci, ki živijo na tujem in jim je bilo državljanstvo odvzeto po zakonu o odvzemu državljanstva iz leta 1946. Državljanstvo republike Slovenije je torej dobila večina tujcev, ki so imeli v Precej tujcev se je iz Zasavja tudi že odselilo, večina iz ekonomskih razlogov (brezposelnost). Tako je veliko vlog že rešenih in večina tujcev je dobila slovensko državljanstvo. Ker v Zasavju ni pripadnikov nekdanje Jugoslovanske armade, so vloge zavrnili le tistim prosilcem, za katere so imeli utemeljene razloge, da bi njihov sprejem predstavljal ogrožanje javnega reda in miru države. Za vse, ki niso dobili slovenskega državljanstva, velja zakon o tu- stvo), moramo tako tudi obravnavali. In sicer vse dokler ne bo Slovenija sklenila bilateralnega sporazuma z republikami, od koder ljudje z dvojnim državljanstvom izhajajo. Vsi tisti ki bodo vpisani v volilni register, sc nc bodo mogli sklicevati na drugo državljanstvo, ker gre pač za moralno obvezo državi, v kateri so se za stalno naselili. Nekaj prosilcev za slovensko državljanstvo je tudi takšnih, ki so bili prepričani, da so že imetniki slovenskega času plebiscita stalno bivališče v Sloveniji. Seveda je nekaj tudi takšnih, ki so si iz različnih razlogov, predvsem gospodarskih, po oddaji vloge za državljanstvo premislili. Ministrstvo za notranje zadeve je v manj kot desetih mesecih izpeljalo naj večji upravni projekt v naši državi, s čimer je tudi Zasavje postalo bogatejše za več kot 3000 novih državljanov. Suzana Sivka JETItNiCElÖB’ ■ Kdor se zadnji smeje... Neznani nepridipravi, ki so v ključavnico dolske podružnice LB TB Zasavje stlačili vž.igalieo, zaradi katere v banko niso mogli niti uslužbenci, kaj šele varčevalci, so nehote rešili velik problem direktorja Zdenka Fritza - Dcscl-dina, kako čimveč denarja čimdalj zadržali v banki. Pričakovali je, da bo poslej v temnih nočeh lastnoročno tlačil vžigalice in medtem ko bodo njegovi podrejeni iskali ključavničarje, bodo obresti tekle, tekle, tekle... ■ Bolniška. Najbolj znani hrast n iški dovoljcn-jedajalcc Bojan Kraus - Gradbcnodovoljcnjcnaškrni-clju je bil minule dni na bolniški. Na nogo mu je padel svinčnik. ■ Stimulacija. Znani LDS-ovcc in glavni urednik Zasavca Matjaž Švagan - Čižek poskuša vse mogoče, da bi obdržal uredniški odbor Zasavca skupaj, ne da bi izplačal honorarje. Potem ko je na sestankih uvedel prigrizke, sokove in vino ter ugotovil, da tudi to ni poceni, vneto išče češnjevo drevo z dovolj močnimi vejami za celotno uredništvo. Svoj vpliv najlaže uveljavi, če imajo drugi polna usta. ■ Kdor poje, slabo ne misli I zagorsko revijo mladinskih pevskih zborov si je ogledala tudi stara in nova ministrica za delo Jožica Puhar - Macola. Ob tem, da rada poje, je to najlažji način, da kljub sto tisoč brezposelnim, kljub nizkim plačam, kljub... pokaže, da vendarle ne misli slabo. ■ Kdor poje, slabo ne misli II za razliko od prejšnjega predsednika vlade Janez Drnovšek - Gable javno ne prepeva. To prepušča sinu. Vzrok menda ni v pomanjkanju posluha, ampak v dokazovanju, da Gable stvari, ki jih drugi počno bolje od njega, prepušča drugim. Še posebej, če so sinovi. ■ OZN. Naš odgovorni Marko Planinc - Čvek je sveto prepričan, da so v Organizaciji združenih naro- MEHURČEK Iztisnil mož je vse Da bil bi prepričljiv iz rdečega režima, za stranko in ovčice, zdaj pa povzpetnež privlekel je na dan zanj napihnjene krivice. besede dobre nima. Luka dov pohiteli s sprejemom Slovenije samo zato, da bi se lahko pridružili slavju ob prvi obletnici izhajanja Zasavca. Menda bi na veselico prišlo kar tričetrt generalne skupščine, vendar so se ušteli pri časovni razliki. ■ Popotnik. Kljub temu, da smo v prejšnjem Zasavcu omenjali možnost, da bo zagorski župan Janez Režun - Obveznica letel, se to še ne bo zgodilo. Trdno je odločen, da bo na prestolu vsaj še toliko, da si za Afriko, Azijo in Ameriko od blizu ogleda še Avstralijo. ■ Trifazni I. Obstaja velika nevarnost, da bodo hrastniške največje firme pobasali tujci. Potem ko je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov direktor hrastniške Steklarne Brane Milinovič - Bivšižupan se kaj lahko zgodi, da Steklarno prevzame v svoje roke Radečan Stojan Binder - Šibabožja. Ker v TKI kraljuje Zagorjan Peter Kovač - Pero, v Sijaju pa Radečan Marjan Pergar - Sijajni bodo Hrastničani najbrž na hitro sprejeli odlok, s katerim bodo zaščitili domače kadre. Ali pa poklicali na pomoč gospoda Jelinčiča. ■ T rifazni II. Potem, ko je prvak trboveljskega "Smelta" Riko Kovač - Rudisar videl, da so Zagorjani na začasnem delu v Trbovljah osumljeni sccionizma, je takoj podpisal za več deset milijonov mark pogodb. Če tudi to ne bo zadoščalo, sc bo raje poslovil od prestola kot pa zaprosil za trboveljsko državljanstvo. ■ Mercedes. Janez Kopač - Financministcr-posreči je na pogovoru v Trbovljah povedal, da so mu kmalu po izvolitvi ponudili mercedes za vožnjo. Odklonil ga je. Navzoči Zasavci pa so zavzdihnili - gorje nam, če finaneminister ne zna postlali sebi, kako bo šele nam. Foto: Foto: H. Klančar Delegata hrastniške skupščine Slavko Klemen in Jure Bantan (kmeta, SLS):" Ka j pa sedaj, ko nam je Oman pobegnil? " ■mHHHn Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Spoštovani! Iskrene čestitke za 1. rojstni dan tako zanimivega časopisa našega Zasavja. Bere ga zelo zvesta bralka, ki ima število let, kot ima teden dni, samo, da mi je čas prilepil še ničlo na koncu. Veste, berem zelo intenzivno zato, ker je izposojen. Moram vas pohvalili, saj ni strani, ki ne bi bila zanimiva. Resnično, časopis ki ga Zasavje potrebuje. Da ne govorim o kvizu, ki te prav potegne pred radijske aparate k poslušanju. K sreči mi moj poklic vse to dovoljuje. Še enkrat iskrene čestitke z željo, da bi v naše domove prihajal še vrsto let. Bogomira Rožnj, Trbovlje Spoštovano uredništvo! Najprej moje iskrene čestitke ob prvi upihnjeni svečki in vse pohvale o Vašem oziroma našem časopisu, ki je resnično dober. Veliko področij se lotevate. Še posebno je vzpodbudna rubrika "Sramotni steber". Zadnji čas je namreč, da postane tudi sivo in ekološko oporečno Zasavje čistejše in bolj privlačno, morda tudi za turiste. Mnogi že visijo na stebru, nekateri so se že poboljšali, mene pa motijo izložbe trgovin. Tako zasebnih kol družbenih. Zdijo se mi obupne. Niti malo estetskega čuta ni vloženega v njihov izgled. Mar sc prodajalci oz. lastniki ne zavedajo, da tudi lepo in privlačno urejena izložba pritegne kupca? So tudi izjeme, ki vedo, kako mora biti. Po moje bi bilo prav, da bi šli na "oglede" in sc potem odločili še vi. Ali pa morda, da bi čez poletje uvedli akcijo za naj urejeno izložbo. Verjemite, da bo tudi tako lažje in lepše živeti v Zasavju. Hvala za branje in toplo pozdravljeni! Helena Zupančič, Trbovlje Spoštovani bralci! Vsem, ki so nam čestitali ob prvem rojstnem dnevu, se iskreno zahvaljujemo. Upamo, da bomo še naprej ostali skupaj. Uredništvo Spoštovani Zasavc in A.H. Oglašamo se zaradi vašega netočnega poročanja z 19. redne seje vseh treh zborov trboveljske skupščine z dne 15. 4. 1992, kjer sploh niste bili prisotni, kot je razvidno iz zapisnika. V rubriki Parlamentarijestenavedli, da "pirnatovci" kandidature g. Zupana za direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje zato, ker je Zagorjan, ne podpiramo. IO SDZ-NDS Trbovlje je imel pripombe samo na statut Splošne bolnišnice, ki omogoča kandidaturo samo zdravstvenim delavcem, vse ostale bolj kompetentne poklice pa onemogoča za to funkcijo. Po tej logiki bi moral bili dir. JE Krško jedrski fizik, dir. A. Airways tov. Kocjančič pa pilot. V tem smislu, o odložitvi imenovanja direktorja, dokler se statut te ustanove ne uskladi in ga pregleda Občinska statutarna komisija - kol smo predlagali -je poročal še isti večer v "živo" reporter Bogdan Barovič na Radiu Trbovlje. Skoraj identično je zapisano tudi v skrajšanem zapisniku iz te seje. Zahtevamo, da naše pismo objavite ne toliko zaradi nas, še manj zaradi vaših bralcev, ki ne vedo, da ste LDS-ovo trobilo, ampak predvsem zaradi spoštovanega zdravnika g. Zupana, ki sc ni nikoli spraševal, iz katere občine je pacient, kateremu je pomagal. 10 SDZ-NDS, Občinski zbor Trbovlje Spoštovani "pirnatovci" Pismo objavljamo v želji, da nam ne bo v naslednjem časopisu kdo očital, da smo "narodnjaško" ali pa "pirnatovsko" trobilo. Marko Planine, odgovorni urednik Pripombe na članek "Bosnofilija" G. Aleš Žužek! Res škoda, da pišete v svojem imenu, kajti s tem ste si pokvarili svoj videz pri ljudeh, ki imajo vsaj malo sočutja do beguncev. Ne vem, zakaj vtikate nos v stvari, ki sc vas prav nič ne tičejo in s tem ravnodušno izražate šovinizem med ljudmi. Kako lahko nesramno obsojate gdč. Petro Radovič kakšne je krvi in porekla, če jo niti ne poznate. Zdi se mi, da ji z vašo pametjo in inteligenco ne segate niti do kolen. Zame ste brez kulture in sramu in žal mi je, da vas ne poznam, da hi vam to povedala v vaš podli obraz, ki ne pozna ne sramu, še manj pa kulturnega izražanja. Vsem skupaj očitate, da nam begunci odžirajo velik kos kruha in kvarijo videz Slovenije. Če ste lačni, povejte! Tudi za vas smo pripravljeni zbirati denar in hrano. P.S. Pismo je napisano izpod peresa Slovenke (kot je tudi Petra). Petri in njeni kolegici želim še veliko delovnih uspehov in nadaljnjega sodelovanju v uredništvu "Zasavca" ter na drugih področjih. Z.K., Zagorje (naslov je znan uredništvu) Komu zvoni? Komunistične veljake, ki so sc po prihodu demokracije v naše kraje skrili za kraticami SDP, LDS, SSS tare nov problem. Trn v peti jim je načrtovana izgradnja nove cerkve v Trbovljah. V skladu s parolo "v kali zatreti" so takoj navrgli nekaj bolj ali manj bedastih vzrokov, ki govore proti gradnji cerkve. Poskrbeli so tudi za "strokovno" mnenje, ki je seveda do gradnje odklonilno. Lepo in prav. Preseneča pa me, da teh ljubiteljev lepega in urejenega še niso zbodli v oči plastični kioski na Trgu revolucije, ki "bogatijo"soseščino. Trboveljskih komunistov ne moti' cerkev kol objekt, ampak Cerkev kot oblikovalka pokončnih, poštenih in doslednih ljudi, ki se ne skladajo s podobo komun is tično-socialističncga človeka. Njihov pravi namen je zopet odriniti svobodno misel na obrobje. Prepričan sem, da dobro mislečega Trboveljčana nova cerkev ne more motiti. Najmanj, kar bi človek ob vsem tem pričakoval, je vsaj kanček strpnosti. Strpnosti, ki jo imajo "tovariši" polna usta, ob lem pa zmerjajo drugače misleče ljudi s fašisti in klerikalci. Darko Žužek, mlajši, Trbovlje OBVEŠČAMO stranke, da smo odprli novo dislocirano enoto ERDEEKO d.o.o. POSREDNIK na Cesti 9. avgusta 46/a, Zagorje. PONUJAMO BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE ter prehrambene izdelke po diskontnih cenah. SE PRIPOROČAMO. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM\ 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7 (pri osnovni Soli) tel,/fax. 0601/42 340 VAS VABI NA NAKUP V NAŠI POSLOVNI ENOTI. TRENUTNE UGODNOSTI: prašek brez fosfatov 3/1 cena 369.00 SIJ' -j s\\ belo vino 5 9.90 SIJ' c/sSAlv* pivo 32.90 SIJ' , (JTnN u sirup maracuja 159.70 1^0*-^ buteljke že od 89.00 SIJ' vino Laški rizling Polič 109.90 SIJ' 5% KOLIČINSKI POPUST NAD 3.000 SET ODPIRALNI ČAS: od 7.00 do 13.00, od 16.00 do 19.00 sobota 7.00 do 13.00 A i p : : : II i : I :: : lil II i ÜÜ ; 1 :k:k !: :*¥S: >XČ: L ..... : / / A informatika, inženiring in telekomunikacije d.o.o. Zagorje ob Savi Salon biro opreme TEMNO Skop Qasilska c., Zagorje ob Savi Tel.: 0601/61 714 Fax: 0601/ 63 226 POSEBNA PONUDBA: notebook računalniki in tiskalniki A i IJ ubija na, ti tov a 3 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tol. 0601/61 061. 62 318 fax 0601S1 632 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! ❖w-xwww>XvXW-:-x-x-:wx-xw :•££££!£££££££•££^i^-^^wyxwkkkxrxxx^wxwx-xw-x-i-x-i-xri-xy.-x-x’i-xrx y^'NEZjlh tel.: 063/725 106 Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi za osebna in lažja tovorna vozila ter traktorje. Lli>0 »O a Vam nudi servisne usluge - Previjanje vseh vrst elektromotorjev in transformatorjev - Servis vrtalnih strojev - Popravila gospodinjskih aparatov V prostorih bivše rudniške menze za trgovino flektroprom v Kisovcu Pokličite na telefon 75 140 Dva kilometra od Trojan je na robu zagorske občine zaselek Šentgotard. Tukaj deluje gostišče Maček, ki je znano daleč naokrog. Poleg gostinskih uslug, med katere so vključene tudi specialitete iz prepeličjega mesa in jajčk, gostišče Maček nudi še masažo, opremlja se savna, gradijo igrišče za tenis. Pri slednjem seje zataknilo in dve leti trajajoči spor zaradi črne gradnje se je pred kratkim končal z odločbo o vzpostavitvi začetnega stanja. Torej bo treba razrušiti vse doslej zgrajeno. Začnimo na začetku. Stane Maček, lastnik gostišča, priznava, da je pred dvemi leti začel kot črnograditelj urejati zemljišče, na katerem naj bi bilo igrišče za tenis. Po njegovem mu je Marko Kurnik, arhitekt iz Trbovelj, svetoval, da lahko opravi le tako imenovano "priglasitev del", za lokacijsko dovoljenje pa poskrbi kasneje. Tako je začel z izravnavanjem sicer nagnjenega terena brez lokacijskega dovoljenja in brez soglasja sosedov. Zaradi nasipa-vanja je postavil pol metra od meje s sosedom betonsko ograjo. Ob tej ograji so se že tako slabi odnosi s sosedom Plantanom dokončno skrhali. Ker je ograja resda le nekaj metrov oddaljena od Plantanove hiše, jo je le-ta čez noč porušil, Maček pa je poklical policijo, ograjo postavil nazaj. Sosed Plantan in njegov sin sta bila na sodišču pogojno kaznovana. Takrat si je parcelo prvič ogledala tudi komisija za lokacijska dovoljenja. Sosed izrazi nekaj svojih pripomb in dogovorijo se, da naj Maček postavi še eno vzporedno ograjo zaradi razbremenitve terena, kar je ta tudi storil. Občina Zagorje je izdala lokacijsko dovoljenje, vendar v njem iz neznanih razlogov dodatna ograja ni bila omenjena in na Plantanovo pritožbo so višje inštance razveljavile izdano lokacijsko dovoljenje. Gostilničar Maček je sporno ograjo podrl sam, drugače pa dela tečejo dalje. Maček pravi, da se pač drži tiste dokumentacije, ki mu je bila izdana, pa potem preklicana in upa, da mu bo kmalu ponovno izdana. Odločbe o razrušitvi vseh posegov na zemljišču sam ne misli izvršiti, saj je v izgradno tenis igrišča vložil že 90 tisoč nemških mark. Če bi sc za to odločila občina Zagorje, bi po nekaterih izračunih ta poseg olajšal občinsko blagajno kar za cel milijon tolarjev. Vzporedno z razvojem Mačkove črne gradnje teče tudi zgodba neposredno prizadetih sosedov, Plantanovih. Njihova hiša stoji le nekaj metrovstran od visoke betonske ograje in nasipa. Maček je ograjo sicer že znižal in v končni fazi naj bi bila visoka 80 centimetrov, pravi pa tudi, da bo mreža okoli igrišča oddaljena 12 metrov od sosedove hiše. Plantanovi se pritožujejo, da je ograja previsoka in da se z nasipa vidi v njihove bivalne prostore. Menda je tudi nestrokovno narejena, pod njo pa teče še vaški vodovod. Bojijo pa sc tudi žogic, ki bi letele izven ogrišča, padale na streho, zamašile žlebove, razbijale okna itd. Ob takšnih situacijah bi se težko komu pritožili, saj se še spomnijo arogance, s katero jih je Maček odpravljal pred leti, ko je imel v gostišču tudi diskoteko. Takrat so njegovi gostje večkrat zaparkirali dovozno pot Plantanom, ki poteka mimo gostišča, na njihove pritožbe pa naj bi Maček odgovarjal, da to niso njegovi avtomobili in naj pokličejo policijo. Od tistega časa do danes so se medsosedski odnosi še poslabšali. Del krivde za zavozlanost problema gotovo nosijo tudi odgovorni na Občini v Zagorju. Prva napaka je bila najbrž storjena, ker komisija za lokacijska dovoljenja ni našla srednje poti med sosedoma in ni izdala za oba sprejemljive Maček pred porušenim zidom. dokumentacije; potem pa so se spori samo še zaostrovali. Stana Fain na občini Zagorje je povedala, da bi radi rešili ta problem v korist obeh - investitorja in mejaša. V interesu občine in kraja je seveda širitev gostinsko - turistične ponudbe, vendar pod pogojem, da se dodatne gradnje opravljajo po zakonu. Fainova je še povedala, da so skušali posredovati s ciljem, da bi investitor sam popravil igrišče v stanje, ki je predpisano v lokacijski dokumentaciji. Vendar je s strani investitorja vedno prišlo do negiranja sklepov upravnega organa. Po birokratski poli je rešitev znana. Če pa sprta mejaša popustita, bi lahko gostilničar zašel opravljali svojo dejavnost, kar bi bil tudi interes občine, je še dodala Stana Fain. Če že soseda sama ne najdeta skupnega jezika, bi moralo biti vsaj milijon tolarjev drago rušenje zadosten razlog, da končno vsi prizadeti sedejo za skupno mizo. Oh pristanku na nek smiseln kompromis hi lahko pridobili prav vsi. Občina ne bi več "zatirala" razvoj turizma, privarčevala bi milijon tolarjev in dobila morda še kak tolar več od davkov. Plantanovi bi morali dobili prijaznega soseda, ki bo znal prisluhniti njihovim pritožbam in jim skušal po svojih močeh ustreči. Maček pa bi seveda dobil dolgo pričakovano tenis igrišče, ki bi mu povrnilo vložena sredstva in nenazadnje tudi boljše odnose s sosedom, ki so včasih nujno potrebni. Za dogovor pa bosta soseda potrebovala obilo strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki je v zadnjih letih očitno splahnelo. Splačalo pa bi se najbrž obema. Na potezi je torej občina. Ali dopusti nadaljni razvoj črne gradnje ali podre turistični objekt ali pa najde srednjo pot in pripomore k dogovoru mejašev. Kaj od tega se bo v resnici zgodilo, bo pokazal čas. Sočasno pa sc bo pokazala tudi volja vseh prizadetih za pristanek na kompromis ali pa za trmasto vztrajanje na svojih pozicijah. Jože Hunzinger jr & Matjaž Švagan Kaj pravijo inšpekcije? Inšpektor Igor Prašnikar iz Medobčinskega inšpektorata Trbovlje je o črni gradnji v Šentgotardu dejal: "Na prijavo soseda je bil proti investitorjema nelegalno grajenega objekta dveh teniških in-grišč Stanetu in Alojziji Maček iz Šentgotarda 4. junija 1990 uveden upravni postopek, kateri je investitorja zavezal, da mora gradnjo ustaviti in ga napotil, da pri ustreznem občinskem upravnem organu zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po slabih dveh letih in po 68. dokumentih je sam postopek pripeljan do pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe. To pomeni, da se morajo nedovoljeni posegi odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. Izvršni svet občine Zagorje je bil naprošen, da založi denarna sredstva, da bi sc izvršba lahko opravila. Marčevska vrednost za odstranitev nedovoljeno zgrajenih del je bila 862 tisoč tolarjev. S strani Medobčinskih inšpekcijskih služb v Trbovljah je bil postopek speljan korektno. Ko bodo zagotovljena za izvršbo potrebna finančna sredstva, bomo odstranitev nelegalnih posegov v prostor, opredeljenih z vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe, opravili v celoti. Zasavska urbanistična inšpekcija ni pristojna, da se vpleta v delo občinskih upravnih organov, zadolženih za urejanje prostora in da vsebinsko rešuje nastale probleme." 11 IA PLAČILO 1 V GOTOVINI RÜCCD CEMENTNI IZDELKI Vir, Šaranovičeva 10, tel: 713 327 DELAVNICA ■ VRBA • LUKOVICA -TLAKOVCI H in S •VRTNI ROBNIKI in PLOŠČE -KOMPOSTNIKI TOPLE GREDE -OGRAJE •CVETLIČNA KORITA 1 co/o P0P«STA /»h. XV 30V jOO^ W«RWSuö<>vüöC<>e<>D soIkjUiIi otl 0.00 do 1 3.00 Sejem, Pa smo ga spravili pod streho. Dobesedno, saj je bil zaključek sejma kar v avli delavskega doma Trbovlje. Na Zasavčevem sejmu trgovine, podjetništva in obrtništva je na površini 1500 kvadratnih metrov razstavljalo 41 razstavljalccv, obiskalo pa ga je več tisoč obiskovalcev. Sejem je odprl minister za finance Republike Slovenije Janez Kopač, s katerim so se po otvoritvi pogovarjali podjetniki, obrtniki in občinski možje. Na otvoritvi so nastopili zagorski godbeniki in trboveljske mažoretke. Med sejmom je Agrohit vsak dan pripravljal degustacije proizvodov slovenskih proizvajalcev, hrane in pijače. Nekateri so bili s sejmom zadovoljni, drugi nc. Okusi so različni. Tudi pri Zasavcu je tako. Res pa je, da smo poskrbeli, da se je spet nekaj dogajalo. Upamo, da bo že naslednja sejemska prireditev že čisto prava. Z več razstavljala in tudi več obiskovalci. M.P. Na fotografijah: nastop mažoretk, zanimanje za avtomobile, jetrnica je prijala, nastop Ping ponga. mesarji -o se res potrudili, žrebanje nagrajencev. Vse foto: Branko Klančar /«6 Zur ob 1. rojstnem dnevu Zasavca je dobro pokvaril dež. Ko so trboveljski godbeniki končali z nastopom, je pričelo rositi. Tako so se udeleženci žura morali preseliti v avlo delavskega doma, kjer so rojstni dan vseeno proslavili. Za to so s svojimi nastopi poskrbeli duo Fing pong, duo AM, ansambla Bela hiša in Orlek. Programje povezovala Karmen Cestnik. Za dobro razpoloženje so poskrbeli mesarji MIT meso Trbovlje, diskont Zagorje, ki so pripravili jetrnico, da te kap - največjo na svetu. Podelili sojo med udeležence žura, ki sejo niso branili, saj je bila res dobra. Pospravili so tudi torto, darilo Medijskih Toplic, ki jo je lastoročno razrezal glavni urednik. Seveda ni šlo brez žrebanja vstopnic obiskovalcev sejma. Ob kozarčku pa smo katero še rekli. Tako je bilo praznovanje kljub vsemu prijetno. STugrade za ohiskovalee Ka % a v ec v e g a sejma (žrebanje 22.5.1992 - Delavski dom Trbovlje) 1. Synthesizer: ELEKTROPROM d.o.o. trgovina Yamaha Zagorje (2125) 2. Tiskalnik EPSON P-80: TEHNOSMOP, podjetje TELEKOM d.o.o. Zagorje (304) 3. Tiskalnik EPSON P-80: TEHNOSIIOP, podjetje TELEKOM d.o.o. Zagorje (659) 4. Kosmodisk: Studio MODERNA Zagorje (2684) 5. Letna karta za bazen Medijske Toplice: Medijske Toplice, Izlake (2020) 6. Letna karta za bazen Medijske Toplice: Medijske Toplice, Izlake (1328) 7. Letna karta za bazen Medijske Toplice: Medijske Toplice, Izlake (867) 8. 100 kg premoga: Rudnik premoga Zagorje (2871) 9. 50 kg premoga: Rudnik rjavega premoga Zagorje (2647) 10. Paket testenin: Brodar d.o.o., Zagorje (2896) 11. Dedek Mraz: Trgovina Mikro, Izlake (1908) 12. Dedek Mraz: Trgovina Mikro, Izlake (1770) 13. Šampanjec Valvazor: AGRO! UT Trbovlje (2302) 14. Medica Karantanija: AGROI IITTrbovlje (549) 15. Buteljčno vino šipon: AGROI UT Trbovlje (1248) 16. Buteljčno vino Savignon: AGROI UT Trbovlje (21 15) 17. Pripomočki za urejanje stanovanja: Vene, Trbovlje (3241) 18. Kolekcija vin: AGROI II P Trbovlje (2557) 19. -21. Majica in kapa Zasavca: Zasaved.o.o. (2391,404,484) 22. - 24. Majica Zasavca: Zasave d.o.o. (1303, 346, 1865) 25. - 27. Kapa Zasavca: Zasave d.o.o. (756, 2807, 3139) 28. - 30. Karte za zaključno prireditev Zasavski par 92, ki bo 30. maja v Dl) v Zagorju (28, 1911, 106) Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu Zasavca (izkazati se morate z drugim delom kupončka) v 10 dneh po objavi v časopisu. Lahko nas tudi pokličete po telefonu in bomo nagrade pripeljali ali poslali po pošti. m FINALDEKOR HRASTNIK,,,. Podjetje za izvajanje obrtnih del 61430 HRASTNIK, C. 3. julija 15: telefon: 0601 41 053 adaptacije - novogradnje - PARKETARSKA DELA VSEH VRST - TLAKARSKA IN DEKORATERSKA DELA VSEH VRST ZA PRIVATNI IN DRUŽBENI SEKTOR ZA PRIJETNO POČUTJE NA DELU ALI DOMA Vedno smo vam na voljo. Pomagamo vam pri izbiri materialov, katerih pa je veliko. So različnih kvalitet, barv, lastnosti. Vsa omenjena dela vam opravimo strokovno in v dogovorjenem roku. ENKRATNA INVESTICIJA In tudi tukaj vam pomagamo. Storitve lahko plačate v treh obrokih brez obresti. Pri takojšnem plačilu 10% popusta. ŠOLE, VRTCI, PODJETJA, BOLNICE, STANOVANJA, VIKENDI BIROJI, HOTELI, MUZEJI, CERKVE POKLIČITE NA tel.: 0601/41 053 pošljite ponudbo na naslov FINALDEKOR d.o.o. Hrastnik, Cesta 3. julija 15 61430 HRASTNIK NOV Nudimo vam tudi kompletno opremo pisarniškega pohištva v 16 barvah in po zelo ugodnih cenah I m i „ , Proizvodnja, trgovina, uvoz - izvoz, d.o.o. 15&] Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/42-540 Fax.: 0601/42-540 poslovna enota: ŽELEZNINA KOZOLE - bela tehnika in akustika - instalacijski material za elektriko, vodovod in ogrevanje - barve in laki - svetila - drobni gospodinjski aparati in posoda - cement, apno in lepila - prodaja na tri obroke brez obresti - prodaja preko stanovanjske zadruge DOSTAVA NA DOM poslovna enota: PROIZVODNJA SVETIL - lestenci - reflektorji - lampioni - zaščitni kotniki za stopnice DELOVNI ČAS: usak dan od 7.30 do 18.30 sobota od 7.30 do 12.30 mmm. illllll! pmmmmm 1*1111 TRGOVINA 1 Z MODNIMI IZDELKI, ODPRTO: vsak dan 16.00-19,00 sobota 8,00-12.00 Telefon: 0601 63-179 v. V.-.-ySzÄiiMM&MX xxwxxx-Mtxwx-x-xw-x-xx-x-x-x p y uruuo •JLd.o.o. RudARskA 12, KIsovec TeL.: 0601/71 897 PAPAVOT QAZSXtyA V ZAGORJU, KIDRIČEVA 4b VAM NUDI: - OSEBNI RAČUNALNIKI: AIR, IBM, IPC, ACER, WEARNES - HIŠNI RAČUNALNIKI: C0MM0D0RE - REZERVNI DELI IN SERVIS ZA PC, TISKALNIKI: STAR, EPSON - PAPIRNA GALANTERIJA: PAPIRUS, MOBO, PAPIR ZA PC - KATALOŠKA PRODAJA - ROČNE IN STENSKE URE: SEIKO, ALBA, LORUS, PULSAR - PARFUMERIJA: NINA RICCI, CACHAREL, UNGARO, DIOR - KRISTAL - BIŽUTERIJA: FASHION BY0UX - TORBICE IZ USNJA - DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN: od 8h - 1 2 It, od 1 6lt - 1 9lt OB SOBOTAH: od 8lt - 1 2 It Bilje ponedeljek, 11. maja, ko je zagorska parna lokomotiva naredila svojo zadnjo pot. Okrašena je nežno zapiskala tistim, ki so imeli radi to mašino, malce močneje pa onim, ki so terjali njeno upokojitev. Končno seje ustavila v garaži, kjer bo potrpežljivo počakala na svojo prihodnost. Po mestnem tiru od istega dne že vozi dizel lokomotiva. Če je s svojo hladnostjo prinesla tudi bolj svež zrak, bodo povedali borci za čistejše okolje. Starejši pravijo, da je nafta večji hudič kot premog. Rojstvo zagorske železnice sega v prejšnje stoletje. Najprej je bila proga ozkotirna, leta 1931 je začela obratovati nova, širokotirna. Lastnik je tire zamenjal, ker seje iz majhnih vagonov dalo dobro krasti premog. Kar med vožnjo j c tatič lahko odprl stranico vagona in že je bil tovorna tleh. Tako pravi Ivan Vidic, kije zagorske lokomotive vozil kar 37 let. Ko je bil šc začetnik, j c bil najprej kurjač. Takšna so bila pravila, čeprav je imel izpit za strojevodjo že v žepu. Po vojni je postal strojevodja. Štiri lokomotive je menjal v teh letih, najlepše spomine Parna Unrra 62 - 037 na zadnji vožn ji. ima na prvo: "Winncr Ncustatc je bila res fina lokomotiva. Ves čas je bila v pogonu, nikoli ni bilo z njo nič narobe." Čudila sem se Ivanovi zdravi čvrstosti in živahnosti pri 88. letih starosti, saj je bil skoraj vse življenje v dimu, ki ga danes tako odganjamo od sebe. "Včasih se je veliko bolj kadilo kot danes, pa ni nihče godrnjal. Mašina res ni takšna onesnaževalka. Vi samo tovornjake preštejte. Teh je pa res preveč." Koje Ivan Vidic moral v pokoj, seje razjokal, rad je imel svojo mašino in hudo mu j c bilo ob slovesu z njo. Iz prve generacije izučenih strojevodij je še edifli živeči. Povedal je, da j c lokomotiva vsa leta vozila dan in noč, počivala je le ob nedeljah in praznikih. Na postajo so vozili premog, nazaj pa les, vse blago 'za trgovine in ostalo, kar je pač bilo treba prepeljati. Parno lokomotivo je že pred vojno za nekaj časa zamenjala dizel lokomotiva, vendar je lahko dama vlekla le 7 vagonov, parna pa kar 30. Slednja sc je vrnila in ostala do sedanje zamenjave. Lepe spomine na parne mašino imajo tudi na Rudniku. S Stanetom Kosom, tehničnim vodjem Separacije, sva listala po starih knjigah in preložila kup zanimivih fotografij, ki živo ponujajo preteklost. Parna lokomotiva je del rudarske tradicije. Izjemno je vzdržljiva. Rabi premog, vodo, pa mazati jo je treba sproti. Okvar skoraj ne pozna. Le vsaka štiri leta so jo dobro pregledali, kaj dodali in spel j c vozila naslednja štiri leta. Poleti, pozimi, vedno. Zadnja parna lokomotiva v Zagorju je bila ameriška Unrra, klicali sojo kar po številki 62-037. Izdelana je bila leta 1943, Jugo- slavija pa jo je od Amerike dobila kot pomoč po vojni. Vozila je že na Jesenicah, v Ljubljani, Zidanem mostu, 8. maja 1975 pa je zapeljala na zagorski tir. V teh letih je prepeljala okoli 6 milijonov ton različnih tovorov. Na dan je pokurila od 800 do 1000 kilogramov premoga. V sedem- najstih letih so sc ljudje nanjo navadili. To, da sojo sprejeli za svojo, so občutili šele, ko je šla počival. Tisti dan, ko seje poslavljala, so mnogi stali ob progi in kar nekako žal jim je bilo, da odhaja. Zadnja lokomotiva še ni dobila muzejskega statusa, se bodo pa v občini potrudili, da ga bo. Potekajo tudi dogovori, da bi jo kot zanimivost postavili ali v mestu ali na železniški postaji. Pri nas so to eksponati, ki si jih ljudje ogledujejo kot zgodovinsko znamenitost. Tujci, na primer, znajo zgodovini dati drugačen, bolj živ pomen. Stare lokomotive kupujejo zato, da z njimi vozijo naokoli v turistične namene. Dizel lokomotiva je zamenjala parno. Strojevodja Anton Dolenc, inštruktor Viktor Križan in vodja transporta Simon Gajser ta dan oh 732 - 186. Veseli pa so bili odhoda Unrre Zeleni. Že nekaj časa so jo uvrščali med največje onesnaževalce zraka v občini. Predlagali so tudi ukinitev železnice nasploh. To, kar sedaj vozi tovorni vlak, bi potem vozili tovorni avtomobili. Vlak na mah pelje 600 ton tovora, tovornjak pa 10. To pomeni 60 tovor-njakov na en vlak, in če štejemo vožnjo v dve smeri, je to 2:120. Kakorkoli že, sedaj je bila parna lokomotiva dežurni krivec za ekološke nevšečnosti. Jih poslej res ne bo več? Stane Kos je dejal, da si bodo morali Zeleni pozimi, ko bodo merili onesnaženje zraka, izmislili kaj bolj originalnega. Pred volilci sc bodo res uspeli pohvaliti, da so odstranili kvarni element... Sicer pa je moj sogovornik poudaril, da tudi nova mašina ni čisto nedolžna. Predvsem pa je draga. Hitreje se kvari, deli so uvoženi, tudi nafta je draga in uvožena. Nostalgija gor ali dol, življenje teče tako kot mu določamo smer. Vsi pa tako niso vedno zadovoljni. Ivana Laharnar SREDIŠČE GRŠKEGA EPIRA ITALIJA MESTO V FRANCIJI ODISEJEV OČE ODKRITOST KNJIGA ZEMLJEVIDOV PUŠČAVSKI VETER RODBINSKO IME PESNIKA ON IDA MEŠANEC IT. ATLET, TEKAČ (STEFANO) VRSTA RAZSTRELIVA TURŠKO GOSTIŠČE AFRIŠKI VELETOK OČE OSEBA,KI KAIE NOVE VZORCE OBLEK ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) ČOKATA DVOKRILNA ŽUŽELKA ROBERT OWEN PETER O'TOOLE TUJE MOŠKO IME BAKHOVA PALICA FLUOR NAPRAVA STROJ NEZNANKA V MATEMATIKI NAVIHANEC, BREZDELNEŽ IMESLOVEN-SKE PEVKE KRANJČAN Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. 6. 1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka". Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). NAGRADE ZA KRIŽANKO 10/92 1. nagrada: 5 vreč premoga Rudnika Zagorje 2. nagrada: paket FORUM cl.o.o. 3. nagrada: risalni pribor FORUM (1.0.0. 4. nagrada: Majica časopisa Zasavc 5. nagrada: 5 kinovstopnic 0.1). Zagorje oh Savi IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE 9/92 1. Nagrada v vrednosti 2000 sit, Forum d.o.o.: Bojnim Kovač, Sallaumines 10, Trbovlje 2. Nagrada v vrednosti 1500 sit, Forum d.o.o.: Ernest Siliur, Log 28/e, Hrastnik 3. Nagradni paket v vrednosti 1000 sit, Forum d.o.o.: Slavica Golobič, Partizanska 3, Zagorje ob Savi 4. Praktična nagrada v vrednosti 500 sit, Forum d.o.o.: Franc Leuše, Prešernova 47, Zagorje ob Savi 5. Praktična nagrada, Forum d.o.o.: Marjana Sun, Rudarska 2, Kisovec Rešitev nagradne križanke 9/92 VODORAVNO 1POZ, AOMORI, TR-130 VIJ E, EP, KONFEKCIJA, ZR, IDEAL, IRA, RAOS, NAM, TUN, RJA, IŠKA, ANO, ENGADIN, OČALA, AG, Ril-M, I IT, IVAR, NL, ORI-ALI, NTIMA, EOZIN, RAM, ENCIM, VSEK, SILVO, CAEN, KETTE, OCEAN, AO, ACIS, KLAS, PS, ASTARTA, IT, TRAVN, ANTARKTIKA, REGRAT, TINBERGEN, AMANDA, ANIO, ARDA, KANAAN, RAHN, BAAL. Mladim Zasavcem Iz Trbovelj se je odpeljalo z avtobusom v Ljubljano 70 tretješol-cev, piše učiteljica Doroteja Fotivec. Svet za preventivo v cestnem prometu Slovenije jih je povabil na akcijo Kompas - Hertza Učna ura v prometu. Osmošolci z Dola so grizli kolena na Babe, ojunačila pa sta se že prva dopisovalca. Če ne bo nebenega odziva, si lahko dopisujeta med seboj. IW»" Učna ura v prometu V avtobusu se nam je pridružil policist iz Trbovelj, da nas je po poti obveščal o prometu. V Ljubljani je vstopil še policist Prometne postaje Ljubljana. Razlagal nam je, kako moraš upoštevati prometne znake, ko hodiš ali voziš po mestu. V semaforiziranem križišču nam je pokazal, kako lahko slepi pešec pride čez cesto. Povedal je, kako mora biti opremljen motorist. Opazovali smo tudi pcšakinjo, ki je napačno prečkala cesto. Prispeli smo do policijske postaje, kjer so nam pripravili program. - Nataša Bizjak, 3.g - OŠ J.B. Tito, Trbovlje Babe so Babe Da ne bi hodili samo v Gore ali na Kal, smo se osmošolci odločili, da gremo za športni dan v maju na malo daljši pohod. Do Breznega smo se peljali z avtobusom, potem pa smo šli peš proti Sedražu. Na sredi vasi smo zavili proti G ovca m. Učiteljica je rekla, da si bomo spotoma ogledali še tiskarno, pa smo mislili, da se šali. Ustavili smo se ob hiši in sredi garaže res zagledali stroje. Vedno sem mislila, da mora biti tiskarna v mestu in da ima veliko zaposlenih. - Mojca Bezgovšek, 8,b Zanimivo jebilo poslušati lastnika, ko nam je razlagal postopek za sitotisk in ofsetni tisk. Videli smo polno potiskanih majic, plakatov, reklamnih listov, pripravljali pa so se tudi za tiskanje Zasavca. - Dejan Šmit, 8.a Zavili smo mimo motokros proge, mimo travnika, kjer so lani zravnali zadnje ostanke vasi, ki sc je zaradi rud- nika pogreznila in se ustavili pri ribnikih, kjer Laščani načrtujejo rekreacijski center. - Mojca Podkoritnik, 8.b Na zgornjem Breznem nam je kmet pokazal "položno" pot na naš končni cilj - Babe, ki se dvigujejo severno nad Marnim in Rečico na drugi strani. Naša pot je bila v začetku res položna, kmalu pa se je začela grozljivo dvigati. O markacijah ne duha ne sluha, kot je obljubljal kmet. Kmalu je bilo mogoče napredovati le še po vseh štirih. - Jasmina Anžlovar, 8.a Babe so prijazen hrib z ljubkim pobočjem pod kotom 80 stopinj. Priporočam ga vsem hribolazcem, če le niso moji prijatelji. - Gorazd Jager, 8.a Ko smo prilezli na vrh, smo najprej ošinili razgled le z enim očesom. Potem pa smo na 800 metrih nadmorske višine gledali po dolinah in gričih kot iz helikopterja. - Mojca Gomboc, 8.b Ob prelepem razgledu smo pozabili na težko pot do vrha. Naj bodo Babe kakršnekoli že, so najboljše Babe na svetu. So edine, ki znajo držati jezik za zobmi. - Jožica Gričar, 8.a DOPISOVALCI Dopisovalci Želim si dopisovati z nekom iz tujine. Starost ni važna. Igram klavir, kolesarim in zbiram značke: Iztok Klančar, Partizanska c. 52, Dol pri Hrastniku, Slovenija Rad bi menjal posterje. Ukvarjam se še z rokometom, plavam, kolesarim. Naslov: Sergej Kozole, Pod hribom 2, 61431 Dol pri Hrastniku DOPISOVALCI REŠITEV prejšnje naloge so odgovori na vprašanje, zakaj Maš noče poslati na Zasavca svojega naslova. Ker je Mišolinka preveč ljubosumna, ker raje "piše" po telefonu..., je napisal Jože B., vendar svojega naslova ni pripisal. Gregor Lesar iz Trbovelj (Trg svobode 30) pa je napisal: Maš se piše "Zasavc". Le kdo bi mu verjel, če nosi časopis naslov njegovega priimka! Potem: Maš jih že šteje krepko čez 90. Le kako naj s tresočo roko napiše svoj naslov? In pa: Maš je velik osvajalec ženskih src! Potem pa naj napiše v Zasavca še svoj naslov? Le kako se bo potem ubranil vseh Trboveljčank, Hrastničank, Zagorjank in drugih zvestih bralk Zasavca! Zaslužil si je nagrado. NALOGO za današnjo številko so sestavili šestošolci z Dola Adrijana, Barbara, Dejan, Franci. Gesla pišete samo navzdol, glavno geslo, ki je sorodno 2., 4., 6. pa leži vodoravno. Sporočite ga! Gesla: L Osebe, kraje, pojme... zaznamuje... 2. Zasavc je... 3. Naš jezik je... 4. Rubrika Miš Maš je namenjana... 5.... je pridevniška beseda. 6. Revija, ki izhaja v Zasavju je... 7. Največji slovenski pesnik je... 3. 1. k. 5. % 6. —1 Kaj imajo skupnega Orleki in mitološka ptica Feniks? Seveda, vstajenje iz prahu ničevosti! Iz pozabe so se dvignili polni uporništva. Pravijo, daje k temu prispeval knapovski sleng, iz katerega črpajo besedila in image robatosti. Zanje so že narečje in problemi Zasavja "močna mešanica, ki da v kombinaciji z rockom isto količino energije, kot dinamitna palica!" Bend je bil ustanovljen okrog leta 1984, ko so Orleki nase prevzeli ime čudovitega hriba nekje med občinama Trbovlje in Zagorje. Leta 1985 so posneli 2 komada: Jesen in Raje bi doma ostal, potem pa so zaradi družinskih zadev mrknili skoraj za pet let. 1989. leta so spremenili zasedbo in za comcback določili rock delavnico v Ljubljani. Na festivalu Zlate slušalke so že nastopali z. Vladom Poredošem kot pevcem in od tam so prinesli domov pohvalo, priznanje in Zlate slušalke. ORLEK ORLEK Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (klaviature, harmonika), Ivo Vidergar (solo kitara), Mitja Tori (bas kitara), Bojan Bergant (solo, ritem kitara in banjo), Aleš Ojsteršek (bobni). Pihalna sekcija (po potrebi): Janez Tori (trobenta), Andrej Knap (saks),Dušan Markošek (pozavna). | A: FUNŠTERC B: JETRNICE * ČOLNIŠE » LAUBITCH WALTZ * POSMRTNA PESEM ZA GOSPO * HENRIK IN ROZIKA MARIJO * MATILDA TE VOHA ' JESEN * SVETE KRAVE * DREJČNIK ANDREJ Decembra 1991 so nastopali tudi na strehi delavskega doma v Zagorju, kar je dvignilo obilico prahu. Širile so sc govorice o nasilni prekinitvi koncerta, vendar so policaji samo počakali do konca prireditve, vzeli Orlekom podatke in rekli "Zdravo." Rutinska zadeva za policaje. Za prisotne pa happening leta. Malo pred tem so začeli Orleki iz ogorčenja nad slovensko rock sceno delali na komadih za prvo kaseto, za katero pa dolgo časa niso verjeli, da bo sploh izšla. Potem seje zgodil pravi čudež. Med sponzorji seje naenkrat poleg prijateljev in sorodnikov znašla tudi skupščina občine Zagorje, kar je zagotovo edinstven primer v Sloveniji. Tako. Kaseta je bila posneta. Nadeli soji ime Funšterc in Jctrnicc, kar naj hi imelo v sebi tudi nekaj malega simbolike. Ko jo je Vlado poslal Stanetu Sušniku, so Grički doživeli eksplozijo uspehov. Najprej izdajo kaseto, potem se na televiziji pojavijo v Videonoči, zdaj pa je na vrsti že snemanje video spotov. Večino komadov je napisal Vlado Poredoš sam, nekaj pa jih je priredil in uglasbil pesmi Cavazze, Klopčiča, Šifrerja, Dediča in drugih. Producent glasbejc Igor Podpečan. Vlado je svoj stil opisal kot rock, tematiko njegovih tekstov pa za socialno, ki prikazuje sociološki vidik Zasavja. Po njihovih besedah se imajo za nepričakovan, nenaden in hiter uspeh zahvaliti večji predanosti in zavzetosti pri delu. Za Ljubljano in ostalo Slovenijo so odkritje. Oh izidu kasete bodo organizirali več promocijskih koncertov. Prvi, neuradni je bil 22.5., na Zasavčcvcm žuru, v juniju pa bo veliki promocijski koncert v Zagorju na plazu ob kramarskem sejmu. Nastopali bodo predvidoma skupaj z Belo Hišo, gost večera pa ho zagotovo Vlado Kreslin. Vlado Poredoš se ne hvali preveč rad s slavnim sorodstvom. Legenda slovenske rock scene, soimenjak Vlado Kreslin mu je nekakšen bratranec, katerega se drži več slave in manj las, je pa priznal, da na zelo podoben način stiskata mikrofon, kadar iz. glasilk trgata visoke tone. l omi Pucelj Foto: B. Klančar (*«*«***'*****"*#*#*#*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•* * * * ' *»999**»9 HOROSKOP od 27. 5. do 9. 6.1992 OVEN Pazljivo razporedite svoje delo, da Vam ne poidejo moči. Prilagodile sc okoliščinam in prefinjeno boste rešili probleme. Z uspehi sc ne postavljajte, izgubili bodo vrednost. BIK Materialni prilivi Vam bodo povečali samozavest, počutili se boste enkratno. Kolo sreče bo na najvišji točki. Privoščite si miru ali razuzdanosti; oboje Vam bo koristilo. DVOJČKA Kar se ho sprva zdelo kot mora, Vam bo vdihnilo idejo o ljubezenskem razkošju duha med čisto energijo in materijo. RAK Če bodo vse stvari postavljene narobe, si nikar ne belite glave, to je le prehodno obdobje. LEV Vso nakopičeno energijo morate sprostiti. Najbolje v ljubezni ali v pozitivnih poslovnih ambicijah. DEVICA Vašo osebno suverenost boste popestrili z vlivom sveže energije, ki se Vam bo lahko pojavila kot ljubezen, hobi ali kaj podobnega. Sprejmite izziv in napredovali boste. TEHTNICA Ugodno obdobje za materialne dobitke, če boste prej pripravili teren. Notranja moč, ki jo bo s seboj prinesel dobitek, Vam bo pomagala razporediti in opraviti naloženo delo. ŠKORPIJON Ko boste pripravljeni žrtvovati nekaj, česar pravzaprav ne potrebujete več, sc lahko ponovno nadejate svetlejših dni. Tudi naporno delo je včasih sprožilec sreče. STRELEC Obeta se Vam sprememba. Umirile se, saj izza naglice tiči poraz. Svoje intelektualne potenciale usmerite v notranjost. KOZOROG Ne dopustite, da sc v Vašo osebno srečo vtikajo tuji nosovi, saj to ne pomeni nič dobrega. To jim boste težko dopovedali, saj so strastni; tudi tisti, ki jih ne vidite! Samo hrabro! VODNAR Po zabavi Vas bo ponovno čakalo delo, tako kot vedno. Čas je že, da razmislite kaj pomeni ta ritem. RIBI Če živite pod kakršnimkoli pritiskom, je sedaj čas, da naredile revolucijo in štartate od začetka. Na nov, svež in drugačen način. Začnite poudarjati svojo individualnost. Zoran Jurij Tomšič iz LF StA vjllca Ime In prUmelc:.......... O" Vprašanje:. m.................. Datum rojstva:............ SVr"-.................... Body Bordeaux Kdo bi mislil, da bo predstava BODY BORDEAUX v Zagorju doživela takšen aplavz. Plesalka, pevka in igralka hkrati je svoj program predstavila svojevrstno. Z vsem, kar ji daje možnost, skuša spomniti na nekatere velikane iz sveta filma in glasbe. Čeravno so to Ginger Rogers, Fred Astairc, Marilyn Monroe, Madonna, Prince, Elvis Presley, Janis Joplin itn., ji ni težko najti "tisto, kar je prav tega človeka naredilo drugačnega". Prisotni, ni nas bilo malo, smo lahko videli, da zmoreta Tina Turner in Michael Jackson tudi y Zagorju navdušiti publiko. ■■■■■■■■■ I Kako ste sploh prišli na idejo "zvezdniške noči"? Pravzaprav je idejo dal moj mož, ki je tudi moj manager. Sama pa se celo življenje ukvarjam z baletom in jazz baletom -sem svobodni kulturni delavec, program je zame dobrodošla sprememba. Je težko "imitirati" druge - le-ti niso ravno enostavni"? Da in ne. Vsak od njih je originalen, vendar obstaja izziv, ki se pojavlja ob misli, da lahko izraziš (ukradeš?) še koga drugega. Tipam tako dolgo, dokler sc v osebo ne vživim. Kaj vas je najbolj pritegnilo k tej predstavi, tovrstnih pri nas nismo vajeni? Občutek, da lahko ljudem ponudiš zvezdniško gibanje. Da izničiš čas in prostor in ga izraziš kako drugače. Najbrž je težko povedati, s katero "najbolj dihate"? Res. Pri srcu sta mi Madonna in Michael Jackson. Verjetno zato, ker sta najbolj plesna. Tekst in foto: Petra Radovich Hot, Hot, Hot Po čem je slava bodo 28.5. v Delavskem domu v Trbovljah povedali Mateja Svet, Marjana Deržaj, Miro Cerar, Ladko Korošec, Slavko Avsenik, Janez Janša in Bogdan Barovič. Zasavski osnovnošolci se bodo 29. 5. pomerili v finalnem kvizu Znanje za varčevanje. Izkazati se bodo morali v poznavanju glasbe, filma in zabavnega življenja. Za boljše počutje bodo poskrbeli Pop design, Irena Vrčkovnik, Jockey in Glasbena šola. Prejšn jič samo napoved, tokrat informacija potrjena! Na Dolu bo 6.6. nemirna, polna zabave in sploh - Dolska noč. Nastopil in zabaval vas bo Vlado Kreslin, pa Wolf in drugi... Igralka Tanja Ribič pripravlja novo vlogo v igri Hrup za odrom, kiji jo je zaupal Boris Kobal. Igralka bi rada nadaljevala tudi pevsko kariero in sc še enkrat preizkusila v vlogi Marlene Dietrich. Jazz baletna skupina glasbene šole Zagorje z obema skupinama (mlajša in starejša) so sc uvrstile na državno tekmovanje v show danccu, ki bo v Trbovljah čez dva tedna. K.15. in P.R. Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje Domači del: 1. ZASPI PRI MENI NOCOJ - Pop design 2. MESTNA PUNCA-Janko Ropret 3. LITER CVIČKA - Miran Rudan 4. JAZ IN TI - Šankrock 5. PUNCA BISTRE GLAVE - California Tuji del: 1. STAY - Shakcspcarcssistcr 2. DEEP L Y DIPPY - Right said Fred 3. YOU - Ten Sharp 4. TO BE W1TTI YOU - Mr. Big 5. THARS IN HEAVEN - Eric Clapton Lestvico Zasavca in Radia Trbovlje lahko slišite vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. Glasovnice na dopisnici s svojimi predlogi pošljite na Radio Trbovlje do 5. 6. 1992. Nagrajenka: Mojca Jamšek, Borje 11, 61410 Zagorje. Dobila bo sestavljiv regal za video kaseto. % Po dvajsetih letih uspešnega dela v Elektroele-mentuje Alojz Sešlar, takrat direktor razvoja, pred nekako tremi leti zapustil trdno podjetje in dobro plačano delovno mesto ter začel na svoje, v domači obratovalnici. Podobno kot njegova žena Marija, kije po 17 letih dala slovo učiteljevanju in se lotila grafične dejavnosti, offset razmnoževanja. Predhodnica firme Grafex je bila popoldanska obrt, ki se je razrasla v družinsko podjetje, pri katerem najdeta svoje mesto tudi oba sinova, študent strojništva in dijak trboveljske gimnazije. Grafex, kije sicer registriran kot podjetje, zaenkrat pa deluje še kot obrt, naj bi postal pojem, blagovna znamka, povezana s štampiljkami, ekspresnim offsetnim tiskom in računalniškimi napisi. Zakaj ste zapustili Elektroelemenet? Motiv za delo v Elcktroclement u je začel padali in kosem to ugotovil, sem se odločil, da začnem širili in razvijati novo dejavnost. Se je bilo težko odločiti in mesto direktorja razvoja zamenjati za nekaj novega, negotovega? Vprašanje sem pričakoval. Zelo so me motili problemi, ki so več let ostali nerešeni, socialna varnost mi je bila postranska. Nova dejavnost pa je prinesla veliko osvežitve in dinamičnosti in nikoli v teh treh letih mi ni bilo žal. Ker poznam sladkost in probleme velikih firm, zdaj delam nekaj čisto drugega. Nič me ne vleče, da bi moja firma postala velika. Kje so torej meje? Skušam definirati optimalno velikost. To je takrat, ko nujne letne investicije z rahlo tujo finančno injekcijo zlahka zmoreš. Čim bi bilo več zaposlenih, bi bil to ekstenzivni razvoj in ne bi bili tako učinkoviti. Kaj ponujate strankam? Stranki ponudimo vse od osnovne grafične podobe do gotovega izdelka. Pri novih podjetjih je prvi izdelek ponavadi štampiljka, naslednji korak je vizitka in ostale stvari, ki jih rabi: najprej osnovne, kasneje pa tudi propagandne tiskovine, da lahko uspešno nastopa na trgu. Pripravljamo tudi propagandne tiskovine za sejemski nastop in vizuelne komunikacije za sejem. Te delamo s pomočjo iz.rcz.ovalnika, ki ga krmili računalnik. Izrezujemo lahko 150 vrst osnovnih pisav, znake in podobno. Ponujamo tudi pripravo tiska. So pri nas pogoji za obrt dobri? Zunanji, formalni pogoji so. Manjka pa kakovostnih, poceni sredstev za razvoj. Teh od bank ne moremo pričakovali, lahko bi pa država del tistega, kar ji plačamo v obliki davkov, vračala nazaj v obliki razvojnih sredstev. Kaj pa pravna varnost? ,]e možno stranko prisiliti, da plača vašo uslugo? Pravne varnosti ni. Mi skušamo preverjali bonitete stranke. Zalo je posel včasih tudi rizičen in treba je računati s tem, da določeno delo ne bo plačano. Koliko dni na mesec torej delate zastonj? Takole, približno bi rekel, dva ali štiri dni. To pomeni, da delo ni plačano ali pa je plačano s takšnim časovnim zamikom, da so komaj pokriti materialni stroški. Kakšna je akumulativnost vašega posla? Na pamet bi težko rekel. Vendar pase kar hitro razvijamo in to z lastnimi sredstvi. Kaj to pomeni? Razvoj za nas pomeni širitev sedanjih treh osnovnih dejav nosti, po drugi strani pa posodabljanje proizvodnje. Pripravljene imamo tudi rezervne programe, niso pa finančno pokriti. Imamo natančno vizijo, kaj bomo v prihodnosti počeli, tu nas ni strah, probem je le finančno pokritje novih programov. Za vse novo je potrebnega veliko študija, razvojne ga dela, obiskovanja tujih sejmov... Od mojega 14-urnega delavnika je tri do štiri ure namenjenega študiju, obdelovanju informacij, razvojnemu delu...Poleg tega je treba obiskovali tuje sejme. Samo v tem mesecu sem bil na dveh. Zato lahko vedno ponudimo kakšno novost. Trenutno je to dvobarvna štampiljka, ki je na primer ni mogoče ponarediti s fotokopirnim strojem in daje zato večjo verodostojnost dokumentu. Ali bi lahko v vaši obratovalnici tiskali denar? Denar ni tako enostavna zadeva. Delamo pa vrednostne papirje z večjo ali manjšo zaščito. Na tem področju imamo tudi reference. Na primer delnice, za katere upam, da bodo po sedanjem zastoju kmalu spet aktualne, pripravimo, oblikujemo in stiskamo. Vse ostane v hiši in s papirji imajo opravili največ trije ljudje. Zraven ponujamo tudi delniške knjige, kamor se beleži vsaka delnica in njen lastnik, ki sc le s tem vpisom počuti varnega, čeprav bi podobno evidenco mnogo ceneje vodil računalnik. Stane Šterhucl Koto: Branko Klančar VIDMARJEVIH 25 LET Izlake, 15. maja 1992. Na ta dan pred četrt stoletja je Janez Vidmar začel svojo obrtniško pot kot clektroinstalater, za listi čas, kot sam pravi, dokaj iskano obrtniško delo. Že dobrega pol leta pozneje se mu pridruži brat, sprejme prvega vajenca, leta 1970 ima že pet zaposlenih. Potem je bilo vmes daljše obdobje vsestranske stanovanjske zidave, ki je daleč naokrog, tudi zunaj naših meja povezana z njegovim in delom njegovih dvajsetih delavcev. Spoznavali so jih po vsej Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, Iraku in še kje ... Vmes je nastala še elektronika in nekaj let kasneje še zelo pomembna proizvodnja, izdelovanje TISKANIH VEZIJ za potrebe elektroindustrije. Odločitev ni bila lahka, našla pa je svojo bogato potrditev. Dela največ za Gorenje, Iskro, Emcns in druge; njegovi izdelki so sestavni del izvoza. Ni naključje, da je prišlo do še ene inciativc: ustanovitve prve trgovine. Narekoval jo je naš takratni, dokaj neustrezni plačilni sistem. Potreboval je gotovino za nadaljnji razvoj. Začel je s 30 kvadratnimi metri trgovskih površin, danes razpolaga že s 1200 kvadratnimi metri v treh trgovinah. Načrtov ni malo. Želi še izpopolniti, kolikor je mogoče, izdelovanje tiskanih vezij in jih pripeljati na evropsko raven. Začel je z letnim prometom 10.000 mark, lanska realizacija njegovega 25, zdaj že 30-članskega kolektiva, znaša nad 2 miljona nemških mark. Vidmar je nedvomno podjetnik od nog do glave; zamisli pestuje tako dolgo, dokler ne čuti, da je zrela za udejanjanje. Njegovo podjetje bo kmalu bogatejše za še eno novo, zelo zanimivo in bržčas tudi donosno dejavnost. Pripravlja sc na izdelovanje grafitnih ščetk za potrebe elektroindustrije. Nekaj svojih ljudi je že imel na izpolnjevanju v Nemčiji. Mimogrede: Slovenija zdaj v celoti uvaža te izdelke, poslej jih ne bo, ker bo del potreb pokrila njegova E V J -Elektroprom. Elektroinstalacijc, elektronika, trgovina, Yamaha in zdaj še grafitne ščetke so nakakšni mejniki njegovega dela. V Medijskih toplicah je bila natančno po 25 letih obstoja njegove firme slovesnost, na kateri je predstavil svojo dejavnost, od številnih povabljenih pa prejel čestitke. Milan Vidic Foto: T. B. Janez Vidmar med govorom na Izlakah. TOVARNA POHIŠTVA BO OPREMLJEVALA VOJAŠNICE V Tovarni pohištva v Trbovljah v teh dneh pospešeno delajo. Uspelo jim je namreč pridobili posel v višini enoinpolmcscčne realizacije. Kot kooperanti nekaterih regijskih gradbenih podjetij bodo s svojim pohištvom opremili nekaj vojaških centrov po Sloveniji, med njimi center v Celju, na Vrhniki, v Novem mestu, Vipavi in na Ptuju. Posel so dobili pod ostrimi cenovnimi in rokovnimi pogoji. To pomeni, da so morali prevzeti tako tvegovanjc za inflacijske podražitve kot obveznost, da centre opremijo do konca maja, ko ho vanje ž.c stopila junijska generacija Slovenskih vojakov. Če bodo vsem zahtevam hoteli ugoditi, bodo morali v tem 80-članskem kolektivu s sedanjega enoizmenskega dela preiti na dvo ali po potrebi celo troizmensko delo. Sicer pa bodo vso opremo za vojašnice izdelali v okviru že ustaljenega programa in kar ješč posebej pomembno- v velikoserijski proizvodnji. V Tovarni pohištva prodajo kar 70 odstotkov svoje proizvodnje na domačem, slovenskem trgu, in še to večinoma za individualne naročnike. Ostalo proizvodnjo izvozijo, od tega 15 odstotkov na zahodne trge (v Švico in Francijo), ravno toliko pa na 1 lrvaško. Na tem trgu nameravajo ostati tudi v bodoče, medlem ko so vezi s srbskih trgom prekinili že zelo zgodaj. V zadnjem času sc jim je zaprl tudi bosenski trg - ta zaradi vojne - sicer pa je Tovarna pohištva na južnih trgih včasih prodala tudi do 30 odstotkov svoje proizvodnje. A.II. NOVA RUDISOVA POGODBA V teh dneh je ljubljansko mednarodno podjetje Ponti v Ljubljani s kombinatom za proizvodnjo sintetičnega kavčuka iz Voroneža (Ruska republika) podpisalo pogodbo o gradnji tisoč modernih stanovanj v Voroncžu. Pogodba je vredna kar 73 milijonov dolarjev, izvajalec pa bo podjetje za gradnjo objektov Rudis iz Trbovelj. Gre za t.i. harter posel, pri katerm bodo Rusi plačevali s kavčukom, ljubljansko podjetje pa ga bo ponovno izvažalo tretjim poslovnim partnerjem po Evropi, na Daljnji in Bližnji Vzhod. Stanovanja bodo gradili v štirih fazah, dokončali pa naj bi jih v petih letih. Pri gradnji bodo sodelovala slovenska podjetja s 400 do 500 delavci. Po ocenah Rudisa je ta posel njihova vstopnica za ruski trg. A.H. VEČJA PRODUKTIVNOST-VEČJI ZASLUŽKI Marca je najuspešnejši orodjar v orodjarni izlaškega Elektroele-menta zaslužil okoli 38.000 tolarjev, najnižja plača orodjarja v tem obratu pa je znašala 21.000 tolarjev. Povprečna plača marca v podjetju pa je znašala okoli 25.000 tolarjev. Zaslužki v lej tovarni so in bodo čedalje bolj odvisni od dosežene produktivnosti in drugih pogojev poslovanja. Z izvajanjem načrta produktivnosti so zdaj že tako daleč, da sc lahko pohvalijo o njeni strmi rasti. Kar za okoli 25 do 30 odstotkov se je v zadnjem poldrugem letu povečala; s tem se podjetje uvršča med organizacije, ki zagotovo dosegajo najvišjo produktivnost ORIA Computers Polje 4, 61410 Zagorje ob Savi Telefon: 61 477, 61 235 Fax: 61 175 MAMICA,0ČW' im SEM SE OOLOŽlt... ODLOČITE SE TUDI VI! WEARNES COMLINE *9.90® «***> q,9 ^ «g■$?$>***' PC WEARNS VGA MONO COMLINE 286 12/16: 1 MB RAM, 40 MB HD SLIMLINE 586 25 SX: 2 MB RAM, 80 MB HD ORIA 586/55: 4 MB RAM, 40 MB HD m Ker J.m.jenjf. potrebuje varnost N o) n #/nicfr NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE. Cesta oktoberske revolucije št 14, Telefon: 0601-21 844. 21 298 pimtosmmw&imis HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tel 41 755 ZAGORJE. Cesta zmage b.š.. tel 61 450 F Sačrm Kidričeva 19, ZAGORJE obutev moška ženska - uvoz Italija otroška športna obutev - uvoz Italija adidaske super ge - štartarke espadrile cokle od 25 - 46 Velika izbira mikic; otr. hlač in vse vrste kratkih hlač:; otr. in m. nogavice DELOVNI CAS: 8.00- 19.30 sobota 8.00 -12.00 1 * i S L.. j Spet dražji premog V rudnikih pravijo, da se naj novejši podražitvi premoga niso mogli izognili. Ugotavljajo, da so krepko poskočile cene materialov, ki jih potrebujejo, zato bi jim vztrajanje na prejšnjih cenah povzročalo preveč preglavic. Poslej stanc tona premoga vrste kosi 7.643,40, kock 7.591,50 in oreha 7.438,90 tolarjev. Gre za nekaj več kot 20 odstotno podražitev; porabniki jo kajpak niso veseli, kajti energija vseh vrst postaja čedalje dražja in hkrati čedalje večja postavka v njihovih proračunih. Ob podražitvi pa velja še omeniti, da premoga za ogrevanje ni dovolj; zdaj je treba nanj čakati kak teden. M. V. Odprli igrišča v Zagorju Preteklo soboto je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek v Zagorju odprl teniška igrišča Proletarca. Dopoldne so se na njih pomerili znani Slovenci. Popoldan pa sc je pred več kot tisoč gledalci nogometna tekma med slovensko vlado (brez Drnovška) in smučarsko reprezentanco klasikov (s Petkom) končala neodločeno. Žal je popoldne pokvarilo kislo vreme. Tako organizatorji niso izvedli vseh zanimivosti, ki so si jih zamislili. M.P. Na Kip ah nov športni center Na območju bivšega naselja Dobrna je zasebnik Cene Logar pred meseci pričel urejati nov športni center. Sedaj so že urejena tri teniška igrišča, dve še urejajo in bosta kmalu gotovi. Za letošnji občinski praznik naj bi lastnik športnega centra pripravil slovesno otvoritev. Hkrati z novimi športnimi igrišči je zasebnikovo podjetje postavilo tudi okrepčevalnico s sanitarijami, ki služi tako športnikom, rekreativcem in gostom. Logarjevo podjetje namerava organizirati šolo tenisa za začetnike in druge ljubitelje tega, včasih so rekli "gosposkega" športa, kasneje pa nameravajo organizirati tudi razne turnirje - družinske, klubske, turnirje parov ipd. To še ni vse. V sestav novega centra sodi tudi novo dvostezno balinišče, v načrtu je gradnja igrišča za mini golf. Že doslej zgrajenih športnih naprav se že poslužuje lepo število rekreacije željnih občanov. T. L. Nova oprema V trboveljskem zdravstvenem domu si že nekaj časa prizadevajo, da bi z novo računalniški) opremo posodobili in pocenili poslovanje ter izbobljšali usluge, kijih nudijo zavarovancem. Seveda jih pesti pomanjkanje denarja, saj načrti večinoma ostajajo želje na papirju. Denar, ki ga dobivajo v domu za pokrivanje materialnih stroškov, ne zadošča več. Zato so sc v domu obrnili na firme s prošnjami za pomoč pri nakupu medicinske računalniške opreme za očesno ambulanto. Z njo bi precej posodobili delo, kot zatrjujejo v zdravstvenem domu pa bi bili potem bolj konkurenčni, ažurni in kvalitetni. M.P. Naša akcija izbora zasavskega para 92 se bliža vrhuncu. Konec maja (natančneje 30. maja 1992 ob 20. uri) bo v zagorskem delavskem domu finalna prireditev ob izboru parov za letošnjo ohcet v Kandršah. Bralci so poslali največ kupončkov za par iz Zagorja Slavi Drnovšek in Bogdan Hribar (126), Marjana Pograjc in Sandi Debevec iz Kisovca sta jih dobila 78, Nataša Anderlič iz Radeč in Marjan Brečko iz Hrastnika pa 11. V finalu 30. maja v Zagorju se bosta tako pomerila prva dva para. Videli bomo, kako sc bosta odrezala in kateri bo zasavski par 92. V Zagorju sc ta večer obeta zanimiva fešta. Poleg naših dveh parov se bo gledalcem v dvorani delavskega doma predstavilo še 8 parov Ncdcljca. Izmed njih bodo zbrali dva para za ohcet v Kandršah in dva za ohcet v Preddvoru. Da bo izbor bolj zanimiv, so si hudomušne igrice izmislili v Moped showu in v glavi voditelja programa Borisa Kopitarja. Za dobro voljo bodo poskrbeli Čuki, pa Moped show in pevci MPZ Elcklroelemcnt. Po prireditvi v dvorani pa bo v stekleni dvorani še ples s Čuki. Pari, med njimi zasavski par 92, sc bodo poročili na Vidrgi na sedaj že Slavi in Bogdan tradicionalni kmečki ohccti. Po novem se imenuje slovenska ohcet in bo prav tako zanimiva, kot leta nazaj. M.P. Pa še nagrajenci. Izmed tistih, ki ste poslali kupone za zasavski par 92, dobijo nagrade: Maja Knez, Farčnikova 46, Zagorje (večerja za 2 osebi v gostišču Vidrgar - Žibrct), Nada Zot- Marjana in Sandi lar, Izlake 6 (2 karti za prireditev Zasavc 92), Sonja Anderlič, Novi Log 7b, Hrastnik (letna karta za letni bazen Medijskih toplic), Tanja Renko, Podvine 56, Zagorje (kapa in majica časopisa Zasavc) in Brane Božič, Zgoša 24, Begunje (polletna naročnina na časopis Zasavc). ■ÜB Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morale le | priloženo naročilnico in jo poslati do 4. 6. 1992 na naslov Uredništva j Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da I torbo, stol - ležalnik in kopalno kad. Tel.: 61-558 PRODAM prikolico brako in gumenjak z motorjem Tomos 4, vse za 800 DEM. Ogled: Loke, Trbovlje PRODAM pletilni stroj s programiranimi vzorci. Tel.: 22-300 PRODAM C - 64 nov model + kasetar 4- 3xjos-tick + turbo modul 30 kaset. Cena: 350 DEM. Tel.: 62-292 | bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan ločen naslov pošiljatelja, j j saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti, j I Prosimo, da ne pišete več kol 2(1 besed. Pa še to: reklame in nekatera I | povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. | L________________________________________________________________________________I ZAPOSLITEV ■ SEM mlajša upokojenka, stara 49 let. Sprejmem kakršnokoli delo, razen akviziterstva. Tel.: 63-129 ■ SEM pripravljen pomagati pri spravitvi premoga na območju Zasavja. Tel.: 75-139 ■ INŠTRUIRAM francoščino in angleščino. Tel.: 41-299 GRADBENE PARCELE, HIŠA ■ PRODAM vinograd v Moravčah pri Gabrovki. Slavko Borišek, Laze 27, Šmartno pri Litiji. ■ V Planinski vasi nad Trbovljami prodam manjšo kmetijo primerno za mlajše upokojence ali zamenjam za hišo kjerkoli v Zasavju. Tel.: 25-661 ■ V Trbovljah prodam trosobno stanovanje, centralna kurjava, telefon. Tel.: 21-468 ■ GARAŽO zidano pri Ok-rogarjevi koloniji v Zagorju prodam. Tel.: 62-098 ■ UGODNO prodam garsonjero, 32 m2 v Zagorju. Tel.: 61-439 AVTOMOBILIZEM ■ PRODAM Golfa, letnik . 1980, reg. do 15.3.1993 za 2800 DEM. Tel.: 0608-82-916 ■ SAAB 96 z obnovljeno karoserijo, letnik 1970, vozen, neregistriran - prodam. Tel.: 42-199 ■ PRODAM Z 750, letnik 1981, vlečno kljuko in zimske gume. Tel.: 71-528 KNJIGE ■ PRODAM slovensko -italijanski in italijansko -slovenski slovar. 'Pel.: 61-538 ■ ZEMLJEPIS 8, Zgodovinska čitanka 6, slovarji, leksikoni, pišite za spisek. Tel.: 61-538 GLASBILA ■ PRODAM HI-FI stolp 2 x 70 W - vhod za CD ter telefonsko tajnico z daljincem. Tel.: 63-207 RAZNO ■ PRODAM nerabljen gasilski aparat (kg 6) po ugodni ceni. Tel.: 23- 604 ■ UGODNO prodam otroško: stajico, voziček in avto sedež. Tel.: 22-716 ■ PRODAM skrinjo Gorenje, termoakumulacijsko peč. Tel.: 77-129 ■ UGODNO prodam športni voziček, ležalno Naročilnico oddajte najkasneje do 04.06.1992. Obvestili Obveščamo vas, da se bo v Zasavju osnovala sekcija za bolnike za stomo, ki bo pod pokroviteljstvom Društva Ilko s sedežem v Mariboru. Sekcija se bo sestala zadnji četrtek v maju, to je 28.5.1992 ob 16.30 uri v prostorih Bolnice Trbovlje. za iniciativni odbor: Anka Župan-Prelesnik, dr.med. Kulturnim skupinam v občini Zagorje ob Savi Predsedstvo občinske skupščine je na svoji seji dne 18.5.1992 obravnavalo problematiko humanitarne pomoči, ki jo namenja beguncem iz Bill in socialno ogroženim občanom iz Zagorja Občinski odbor rdečega križa Zagorje ob Savi in sprejelo sklep, da predlaga vsem kulturnim skupinam in izvajalcem, ki bodo v mesecu juniju organizirali koncerte in nastope, da del izkupička od prodanih vstopnic oziroma prihodka namenijo za potrebe aktivnosti Občinskega odbora Rdečega križa. Prispevek bo strogo namenski za humanitarne namene. Kdor se bo odzval pozivu predsedstva občinske skupščine, naj svoje prispevke nakaže na žiro račun občinskega odbora rdečega križa. Sekretar skupščine občine in izvršnega sveta: Brane Omahne, prof.zgod. in soc. /yr Y kar bi radi nekateri zamolčali - fotoreporterje, ki bi znali posneti tudi tisto, kar bi radi nekateri skrili - komercialiste, ki bi "znali spuliti denar tistemu, ki je škrt kot Gorenje - kolporterje, ki bi znali prodati Zasavca tudi nepismenim Dobrodošli tudi malo manj sposobni, pa voljni dela. Oglasite se na sedež Zasavca (Cesta zmage 33, Zagorje), pokličite po telefonu 61 013 ali pa pismeno na naslov Zasavca. .. Delo je honorirano • > KINO PROGRAM Hrastnik - Delavski dom 28.5. ob 19.00 Neobrzdana krivica ( am. akcijski) 30.5. -1.6. V.I. Warshawski (am. detektivka) sob in ned ob 17.00, pon ob 19.00 30.5. -31.5. Vroče sanje (am. trda erotika) sob in ned ob 19.00 Dol - kulturni dom 30.5. ob 19.00 Nedokazana krivda (am. akcija) Zagorje ob Savi - Delavski dom 28.5. -31.5. llighlander II (am. pustolovski) čet in ned ob 18.00, pet ob 20.00 28.5. -31,5. Ulični policaj (am. kriminalka) čet in ned ob 20.00, pet ob 18.00 1.6. -2.6. Čedno dekle (am. komedija) pon in tor ob 19.00 3.6. -6.6. Kres ničevosti (am. komedija) sre ob 19.00, čet in sob ob 20.00 4.6. -8.6. Dvojni udarec (am. akcija) čet, sob, ned in pon ob 18.00 5.6. -9.6. Fantje iz soseščine (am. kriminalka) pet, ned, pon ob 20.00, tor ob 19.00 10.6. -11.6. Ilook - kapitan Kljuka (am. pustolovski) sre ob 18.00 in 20.00, čet ob 18.00 PRIPOROČAMO Tokrat Hrastničanom vsekakor priporočamo ogled ameriške detektivke V.I. Warshawski s Kathleen Turner v glavni vlogi. V Zagorju pa si ob komediji Čedno dekle (Julia Roberts in Richard Cere) velja še posebej ogledati pustolovski film, novo uspešnico Stevena Spilherga Ilook - kapitan Kljuka (Robin Williams in Julia Roberts). SLAVNOSTNA SEJA Slavnostna seja trboveljske občinske skupščine ob občinskem prazniku, 1. juniju, bo v gledališki dvorani trboveljskega Delavskega doma v ponedeljek, 1. junija ob 17. uri. KONCERTI Zagorje ob Savi: Jacob Gallus Petelin: Miša Canonica v izvedbi Mešanega pevskega zbora Gallus iz Ribnice na Dolenjskem (sobota, 6. junija ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagoju). Pevci so naštudirali eno izmed 16. maš, ki jih je napisal ribniški rojak. Z njo so nastopali po Sloveniji, Italiji in Avstriji. Hrastnik: v delavskem domu 29. maja ob 17. uri zasavska revija pevskih zborov predšolskih otrok. Nastopa 11 skupin zasavskih iz vrtcev. RAZSTAVE Izlake: še dva dni razstava Starejši slovenski slikarji v Zagorju Trbovlje: v Galeriji Delavskega doma je do 7. junija odprta razstava mladih članov Relika Zagorje: v avli delavskega doma do 1. junija razstava na temo Pojem in poslušam, nato razstava otroških risb iz vrtca 8. maja prireditev Po čem je slava v Delavskem domu (Mateja Svet, Marjana Deržaj, Miro Cerar, Ladko Korošec, Slavko Avsenik, Janez Janša, Bogdan Barovič, Moped show) Trbovlje: v gledališki dvorani Delavskega doma 29. 5. ob 18. uri kviz za osnovnošolce Znanje za varčevanje. Nastopajo učenci zasavskih osnovnih šol, Irena Vrčkovnik in Pop design Mesečina: 29. maja bo pred Mesečino predstavitev popevk za Pop delavnico Zagorje: 30. maja ob 20. uri izbor parov za ohcet v Kandršah v delavskem domu, potem žur v stekleni dvorani (Čuki, Moped show, Boris Kopitar). Izbirali bomo tudi zasavski par. Zagorje: 5. junija ob 17. uri prireditev Gremo na počitnice, gremo na kmetijo. Zaključna prireditev vrtca za starše. ŠPORT NOGOMET Hrastnik: 30.5. Hrastnik - Svoboda (MNL) Trbovlje: 31.5. ob 16.30 Oria Rudar -Publikum (SNL) Kisovec: 31. 5. ob 16.30 Svoboda GIF -Avtobum (2. SNL) Zagorje: 7.6. ob 16.30 Zagorje Elektroele-ment - Slovan Mavrica (SNL) KARATE Trbovlje: 6.6. v telovadnici Osnovne šole državno prvenstvoza starejše in mlajše pionirje REKREACIJA Izlake: 30. maja športne igre delavcev v domovih za starejše iz vse Slovenije (izlaška in zagorska igrišča) IZLETI Trbovlje: 31. maja izlet na Golico in Ja-vorniški rovt (PD Trbovlje) Trbovlje: 13. junija izlet PD Trbovlje na Vršič - Sleme - V. Mojstrovka (dvodnevni izlet) OBVESTILO Glasbena šola Zagorje obvešča učence osnovnih šol, ki bi se v prihodnjem šolskem letu radi začeli učiti kakšnega inštrumenta, da bodo sprejemni izpiti v petek, 5.6. 1992 od 17. do 19. ure in soboto, 6.6. od 10. do 12. ure v Glasbeni šoli Zagorje. Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici so v preteklih 14 dneh rodile: 9. maj: Nasveta Čauševič, hči Sadela (Trbovlje), Martina Ocepek, hči Pia (Zagorje); 10. maj: Brigita Odlazek, hči Ana (Zagorje); 11. maj: Janja Levičar, sin Matic (Trbovlje); 12. maj: Mira Topalovič, sin Dejan (Zagorje), Alima Peripovič, hči Jasna (Trbovlje); 13. maj: Anica Razboršek, hči Monika (Zagorje), Gabi Čeh, sin Urban (Zagorje); 14. maj: Urška Perko, hči Veronika (Litija), Mateja Gršak, sin Gregor (Trbovlje), Alenka Berger, sin Dane (Trbovlje), Darja Lazar, hči Alja (Zagorje); 17. maj: Mateja Paternoster, sin Nejc (Litija); 18. maj: Marta Femo, sin Matjaž (Litija), Milena Lakič, hči Sanja (Sevnica); 19. maj: Tanja Hafner, sin Branko (Hrastnik), Ivanka Bučevec, sin Jože (Zagorje), Alenka Knez, sin Andraž (Trbovlje); 21. maj: Marinka Zakrajšek, hči Sandra (Zagorje); 23. maj: Vanja Gaberšek, sin Timotej (Zagorje). Iskreno čestitamo! 13. revija je mimo Čudovit je svet Vse, kar se na tak način dozdeva čudežno, gradi mero človekovih zahtev. Težnjo, da preporodi še druge ljudi. Iskanje tistega večno drugega, ki je tako neulovljivo. Ples je eno izmed tistih področij, ki so pri nas še dokaj neraziskana. Vsake toliko je seveda čutiti val (od zunaj?), ki po kapljicah prinaša novosti, navdihe, ki dajejo ljudem željo, da bi svoj čas in prostor izpopolnili. Da bi ustvarili nekaj novega ter tudi skozi ples (gib) izdali svoj zanos in polet k novi svobodi in končno - tudi kulturi. Jazz baletke Glasbene šole Zagorje so tokrat skupaj s koreografinjo Vojko Kokošinek - Beuermann pripravile prijeten, svež in zanimiv večer, ki obsega na prvi pogled plesno in kostumografsko pester program, obsegajoč pesmi svetovnih glasbenikov kot so: Madonna, Prince, Queen, Miha Kralj, Šifrer, Rox-ette in drugih. Omeniti gre, da se je njihovo delovanje pričelo že dolgo nazaj (lani smo videli njihovo predstavo) s klasičnim baletom, letos pa so pokukali v svet jazz-baleta, ki naj bi plesu nudil več svobode. Glede na to, da so zadnjo točko (Magic - Queen) koreografirale same, je očitno, da so plesni stil že vzele za svojega in ga nameravajo še dodelati. Pokazale so, kako se jim korak za korakom oglaša čudežno, ki mu sledijo vsaka zase sprva z gibom, a ga presežejo s plesom, ki ne pozna nepremostljivosti. Takšen je pač njihov korak. Zgrajen za tukaj in zdaj in noben čas jim ni predolg, nobena predanost prevelika, da jim bo le pomagala ustvariti novo navzočnost poimenovano s pravim imenom predstave: ČUDOVIT JE SVET. Tekst in foto: Petra Radovich V Zagorju ob Savi smo 15. in 16. maja 1992 gostili 1900 mladih pevcev, udeležencev 13. Republiške revije mladinskih pevskih zborov Slovenije, ki smo jo kljub številnim zapletom, o katerih ste lahko prebrali v dnevnem časopisju, srečno pripeljali do konca. V dveh dneh seje na štirih koncertih predstavilo 31 zborov in sicer pet mlajših mladinskih, osem otroških, dva-janst mladinskih, dva dekliška in štirje mešani mladinski pevski zbori. Po mnenju strokovne žirije, ki sojo sestavljali Jernej Habjanič, Majda Hauptman in Ivan Verbančič, seje izmed 31 zborov dvajset zborov uvrstilo na Celjski pevski festival. Med njimi tudi vsi trije zbori iz Zasavja - MPZ Vesna pod vodstvom Riharda Majcna, MIMPZ Glasbene šole pod vodstvom Francija Stebana in MPZ Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Izredno pohvalo je potrebno izreči zborom, sodelujočim na reviji, saj so v prostem delu programa pogosto segali po slovenski ljudski pesmi, kar 23 smo jih slišali. Sodelujoči zbori so iz revije v glavnem odhajali zadovoljni, saj smo se gostitelji potrudili za njihovo dobro počutje v želji, da sc ponovno vračajo v Zagorje. Poleg revijalnega dela smo zborom iu domači publiki omogočili ogled spremljevalnih prireditev: glas- bene pravljice Rdeča kapica in predstave v 80. dneh okoli sveta. Predavanje, oziroma okrogla miza, ki sta jo vodila Jernej Habjanič in Vili Ravnjak in, kije bila namenjena vsem pedagoškim delavcem, režiserjem in zborovodjem, je bila žal premalo obiskana. Zborom smo omogočili tudi ogled turističnih znamenitosti. Najpogosteje so se odločali za ogled Vač in Slivne. Zadnji, zaključni koncert revije, je bil tako kot v letih poprej najbolj slovesen. Otvoril ga je podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Danijel Božič, ki je v svojem govoru izrazil veliko nezadovoljstvo na račun šolstva in kulturne politike, v čemer ga je kasneje ob razglasitvi rezultatov revije, močno podprl tudi predsednik strokovne žirije Jernej Habjanič. Na zaključnem koncertu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije za dolgolotno delo na pevskem področju nagradila Majdo Hauptman in Slavka Miheliča z Gallusovo plaketo, ki jima jo je izročil naš dragi gost na reviji Radovan Gobec. Revija predstavlja velik projekt za občino Zagorje. Številni ljudje so nam pri izvedbi revije stali ob strani in prepričani smo, da v naslednjih letih ne bo nikakršne dileme ali revija v Zagorju bo. Blanka Šmit Udeleženci revije in gledalci. Foto: Tomo Brezovar W88& ZKBH.et.enO Hrastnik Letni koncert ženskega pevskega zbora z Dola je razveselil Dolane 22. maja, v Hrastniku pa so ga ponovile 26. maja. Povabile so tudi moški zbor upokojencev z Dola. Ob tej priložnosti so počastili življenjski jubilej zborovodje Adolfa Dragarja in 60 - letnico pevskega udejstvovanja. Bogato, neponovljivo življenje. tetošnje Linhartove značke so dobili naslednji Hrastničani: za 10 - letno delo lutkarice VVO: Vojka Logar, Stanka Žckar, V. Delič, za 20 let dela Manja Golce in Elza Jakšič, 30 let pa se trudijo Zvone Biderman, Janko Kumlanc in Elza Pap. Čestitamo. Kulturni program, ki je povezoval prvo državno prvenstvo v prometu, je pripravila Manja Golce. Imel jc zabavni poudarek: nastopal jc ansambel Play on, mažoretke, pevci OŠNHR, kadeti in drugi. Tudi scena je imela estetski videz. Če se bo kultura uveljavila tudi v cestno - prometnem dogajanju, bomo izvedeli na drugih straneh Zasavca. Cicibanovo srečanje bo predstavljalo revijo otroških pevskih zborov treh zasavskih občin. Predšolski otroci bodo 29. maja ob 17. uri v delavskem domu pokazali, kako napredujejo na področju glasbene vzgoje. Kar sc Janezek nauči... ranči Moljk Trbovlje Od 7. do 18. maja je bilo v galeriji v Delavskem domu ogled 81 del slikarja in grafika Vinka Hrovatiča, člana Rclika. Med razstavljenimi deli jc bila tudi perorisba Katarina, tisoče delo tega avtorja. 8. maja jc imela v dvorani Glasbene šole Trbovlje, klavirski recital Urška Meglič iz Šmartnega pri Litiji. Igrala je dela domačih in tujih avtorjev. Njen nastop je veljal kot diplomski recital. Študij glasbe je absolvirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, jeseni pa bo nadaljevala s podiplomskim študijem v Gradcu. 15. maja zvečer jc mešani pevski zbor Svoboda II, ki ga vodi I Iclga Briner, pel v dvorani galerije v Murski Soboti. Gos- tovanje jc organiziral murskosoboški pevski zbor Štefan Kovač. 19. maja so člani Srednješolskega kulturnega društva na Gimnaziji-Ekonomski šoli Trbovlje pripravili kulturno in razvedrilno prireditev pod geslom Vesela pomlad - maj 92. Nastopili so dekliški pevski zbor, folklorna skupina, literarna sekcija in številni pevci, instrumentalisti in plesalci. 25. maja je bila v galeriji v Delavskem domu otvoritev skupinske razstave mladih članov trboveljskega Relika. Kulturni del programa je prispevala gledališka skupina Svobode Center. Razstava bo odprla do 7. junija. 27. maja jc bil v dvorani Glasbene šole Trbovlje letni koncert gojencev in skupin le šole. Tine Lenarčič Zagorje Otvoritev razstave starejših slovenskih slikarjev v Zagorju, ki je bila v Medijskih toplicah na Izlakah, se jc udeležilo veliko ljubiteljev starejših slik in gospod Jože Hudeček jc bil v svojem otvoritvenem govoru tako zanesen, da je razstavo dvigal v nebo. To pa predvsem zaradi tega, ker naj bi predstavljala konec strahu lastnikov pred zaplembo njihovih slik s strani države, obenem pa začetek odpiranja zasebnih zbirk umetnin, ki jih v naši državi menda ni malo. No, gospod Jožek so morda malo pretiravali, prisotnim pa se je od pomembnosti tajalo srce. Tatovi umetnin so bili v naslednjih dneh do organizatorjev obzirni. V okviru Evropskega knjižnega tedna se je Slovenija letos prvič vključila v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce. Vsebina kviza jc povezana z letošn jo 500-let-nico Kolumbovega odkritja Amerike. Tekmovanje bo potekalo od maja do septembra, vodile pa ga bodo splošnoizobraževalne in 'šolske knjižnice. Eden izžrebanec tekmovanja iz vsake občine bo odšel za nagrado na izlet v neznano. Zagorska knjižnica se je na tekmovanje že začela pripravljati. Glasbena šola s svojim plesnim oddelkom, ki ga vodi Vojka Beucrman, je zagorsko publiko spet prijetno presenetila. Na plesnem večeru, ki je bil 22. maja v Delavskem domu, so živahne plesalke pokazale, da poleg klasične elegance obvladajo tudi popularne korake in drugo, kar sodi k sodobni plesni sceni. Luč je prireditev dodatno obogatila. Pihalni orkester Svea, ki ga vodi Edi Eberl, je zaradi številnih drugih obveznosti za tri ledne prestavil svoj načrtovani koncert, ki smo ga napovedali v prejšnji številki. Fred občinstvom se bo v vsem svojem delovnem blišču pojavil 13. junija. Kdor v jedi, pijači in igranju mero drži, dolgo živi. Otroci zagorskih vrtcev pripravljajo za svoje starše ob zaključku sezone večerni nastop pod imenom Gremo na počitnice, gremo na kmetijo. 5. junija bo po informacijah sodeč oder zagorskega Delavskega doma poln najbolj "luštkanih" otrok na svetu. Ne zmajujte z glavami, ampak pridite pogledat! V avli pa si mimogrede oglejte še razstavo njihovih likovnih znanj. Kdor zna, zna! Matej Zupan, diplomant ljubljanske glasbene akademije, bo svoje glasbeno znanje predstavil zagorski publiki na samostojnem koncertu, ki bo v Delavskem domu 12. junija. Matej in flavta sta eno! Znanje si pridobiš samo, če vstajaš pred sončnim vzhodom, ugotavljajo pridni študenti. Nande Razboršek Srečanje gledališčnikov in lutkarjev Gledališčnike in lutkarje že nekaj let v Zasavju povezuje Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja, ki vsako leto organizira občinske in področne revije. Prijavljene predstave si ogleda področni selektor, ki ga delegira ZKO Slovenije. V sezoni, ki se končuje, so izpeljali dve področni srečanji -lutkovno revijo 13. marca v Trbovljah in revijo otroških gledališč 9. aprila v Hrastniku. Lutkovno fevijo si je ogledal selektor Saša Jovanovič, otroško pa Vili Ravnjak. Po končanih revijah je zaključno srečanje. Letos bo v Rušah za lutkarje, v Pesnici za otroška gledališča in na Ptuju za mladinska gledališča. Na republiški reviji v Rušah bodo trboveljskim lutkarjem (skupinam Kekec in Barbara) podelili zlato Linhartovo značko za zanimivo likovno podobo in kakovostno interpretacijo. Združenje je pripravilo 23. maja v Čcmšeniku zaključno srečanje zasavskih gledališčnikov in lutkarjev. Podelili so jubilejne Linhartove značke, ogledali so si predstavo J. M oš k tiča Razkrinkana morala v izvedbi PD Čemšcnik, pogovarjali o gledališki in lutkovni umetnosti, zaključili pa z družabnim delom. Tine Lenarčič Proizvodnja, trgovina, uvoz - izvoz, d.o.o. I 1/F’* Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/42-540 Fax.: 0601/42-540 poslovna enota: ŽELEZNINA KOZOLE - bela tehnika in akustika - instalacijski material za elektriko, vodovod in ogrevanje - barve in laki - svetila - drobni gospodinjski aparati in posoda - cement, apno in lepila - prodaja na tri obroke brez obresti - prodaja preko stanovanjske zadruge DOSTAVA NA DOM poslovna enota: PROIZVODNJA SVETIL - lestenci - reflektorji - lampioni - zaščitni kotniki za stopnice DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.30 do 18.30 sobota od 7.30 do 12.30 V da ym ELECTRONIC SYSTEM d.o.o. 61420 TRBOVLJE, Vreskovo 68 Telefon: 0601/ 21 506, Fax: 0601/ 21 506 DAX elektronski sistemi d.o.o. je zasebno podjetje, ustanovljeno decembra 1989. Dejavnosti podjetja temeljijo na 12 letnih izkušnjah ustanovitelja in sodelavcev v industriji doma in v svetu. Močan lasten razvoj, kvalitetna oprema, znanje in izkušnje so garancija za realizacijo tudi najzahtevnejših projektov. Naše glavne dejavnosti so: - avtomatizacija proizvodnih postopkov, računalniško vodenje in nadziranje procesov - robotizacija proizvodnih postopkov v montažni industriji z roboti družine Seiko instruments in Epson - lasersko označevanje velikih serij izdelkov vindustriji sCO impulznimi laserji, 10do 50 enot v sek. - elektronska procesna, montažna in merilna opremaza polprevodniško industrijo - merilna oprema za elektroindustrijo, močnostni enosmerni in izmenični tokovni generatorji do 500A -celovite rešitve, ki združujejo elektroniko, računalništvo in strojništvo - GAD s področja elektrotehnike, elektronike in strojništva -aplikacije računalnikov HP, HP Unix, IBM PC in PC kompatibilnih računalnikov, mikrokontrolerji -modemske komunikacije v javnem tel. omrežju, 20 mAtokovnezanke za povezavo terminalovinpc - programska oprema za PC in HP računalnike za industrijske potrebe, datalogging, IEEE - 488 - šolanje uporabnikov s področja dejavnosti podjetja NAPREDNE TEHNOLOGIJE, ZNANJE in IZKUŠNJE - PRAVI NASLOV je DAX d.o.o. 40 let rokometa v Zagorju RK Zaščita Zagorje je v Z.sloven-ski rokometni ligi prepričljivo osvojil prvo mesto, saj so zmagali prav v vseh tekmah. S tem so si zagotovili nastop v prvi slovenski ligi, kjer pa se nimajo namena zadrževati na dnu lestvice. Ob zaključku prvenstva in ob 40-ti obletnici igranja rokometa v Zagorju smo se pogovarjali s predsednikom Iztokom Cilenškom. "Z novimi igralci smo štartali na prvo mesto v ligi, tako, da bi sc končno uvrstili med boljše slovenske rokometne ekipe. Sezona je bila idealna. V ekipi ni bilo nihanj, slabšo igraje bilo opaziti le v začetku, . ko igralci še niso bili uigrani." Letošnjo sezono ste imeli kar precej igralcev iz Litije in Trbovelj. Mislite, da je to nujno? "10. maja je bilo 40 let, odkar se v Zagorju igra rokomet. Vendar nam odlične ekipe še ni uspelo vzgojili. Bilo je nekaj dobrih, res dobre pa ne. Zato smo primorani, da iščemo igralce od drugod. Do sedaj so bili v našem klubu vsi amaterji. Nobenih premij in nobene hranarinc, le kilometrina za tiste, ki se vozijo. Prav zaradi tega vlada v ekipi pravo prijateljstvo. Seveda se zavedamo, da bo v prihodnji sezoni prišlo do sprememb, da bo igralce potrebno stimulirati, poleg tega pa načrtujemo še prihod nekaj novih igralcev. Vendar upamo, da to ne bo negativno vplivalo na vzdušje v ekipi." Po naporni sezoni se vam ho počitek gotovo prilegel. e__i h'Nl Zadnja tekma. Loto: Jože Ranzinger jr. "Res bi se nam prilegel, vendar si ga ne moremo privoščiti. Igralci sicer odhajajo na zaslužen počitek, vodstvo kluba pa čakajo hudi časi. Urediti moramo vse potrebno za prihodnjo sezono. Na žalost se moramo posloviti od Zagorja, saj se tekme v prvi ligi ne smejo več igrati na odprtih igriščih, v Zagorju pa niti ena telovadnica ni primerna. Tako se je potrebno organizirati in si svoje "domovanje" poiskati drugje. Najbrž bo to v Litiji, za trening bomo izkoristili tudi telovadnico na Izlakah." Torej zapuščate Zagorjane? "Drugače res ne gre. Ko bi imeli večnamensko dvorano... Seveda ne smejo mislili, da jih ne potrebujemo več. Z ekipami, ki bodo pripravljene igrati zunaj, bodo pripravili prijateljske tekme v Zagorju. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so nas spodbujali, še posebej s ponzorju Zaščiti iz Zagorja." Barbara Kus GORAZD V SVETOVNEM POKALU IVAN NA SVETOVNEM PR VENSTVU Gorazd Medved, najboljši športnik Zasavja 1991, bo tudi v letošnji sezoni eden stebrov naše državne reprezentance v spustu s kajaki na divjih vodah.22-lctni Hrastničan, član domačega 13D, je po zadnjih testiranjih najboljši mož reprezentance, kije na zadnjem SP pri nas na Soči osvojila solidno 8. mesto. Letos, ko ni SP, na Ol v Barceloni pa bodo nastopili le slalomisti, so vse sile spustašev usmerjene v tekmovanje za svetovni pokal. "Svetovni pokal in DP sta pravzaprav edini priložnosti za uveljavitev. V svetovnem pokalu, kjer je skupno pet tekem, trije najboljši rezultati pa štejejo za končno uvrstitev, smo spustaši precej prikrajšani. Od petih tekem sta bili prvi dve čez "lužo", kjer zaradi velikih stroškov Slovenci nismo nastopili. Tako nam ostanejo le tri evropske tekme, kjer popravnih izpitov ni. Kljub vsemu sc nadejam izboljšanju lanske uvrstitve. Pričakujem, da bom med 20. in 25. mestom, z nekaj sreče bi lahko pristal tudi med najboljšo dvajseterico," razmišlja o svojih nastopih v tekmah za svetovi pokal Gorazd. Na vprašanje, česa se nadeja na DP, kjer ho branil naslov, se je simpatični Mcdo samo nasmehnil, rekoč: "Tako kot je bistra in lepa, jc za nas tekmovalce Soča še vedno neosvojena reka. Nikoli sc ne ve, kdo jo bo prvi osvojil." Jože PREMEC 18-letni Ivan POLJAN, dijak 3. letnika srednje šole kovinske usmeritve v Trbovljah, jc naš daleč najboljši mladinec v spustu na divjih vodah. Sila skromen fant (kar je za ka-jakaše nekako samoumevno) že dve leti ne pozna poraza na domačih vodah. Letos tekmuje zadnje leto med mladinci, zato od mladinskega SP, ki bo od 5. do 12. julija na Norveškem, veliko pričakuje. Na lanski generalki je bil sicer samo deveti. Kot zatrjuje njegov klubski in reprezentančni trener Robert I Ialzer, to ni pravi odraz vrednosti, saj je Ivan zmožen bistveno več. Sam pravi, da mu je glavni cilj izboljšati 7. mesto svojega klubskega vzornika Gorazda Medveda s prvenstva v Španiji. Ivan sc ukvarja s kajakaštvom od leta 1985. Na svojem prvem SP pred dvema letoma v Švici je v spustu K-l osvojil 26. mesto. Lani pa je že zmagal na neuradnem EP v Spittalu in svojil še državni naslov. Letos pričakuje novo zmago na DP, kar zadeva SP pa uvrstitev blizu medalj. Še prej bi rad uspešno končal 3. letnik in opravil maturo. Jože PREMEC Evropsko prvenstvo v karateju Vili Guček in Dušan Košir uspešna Sredi maja so se trboveljski alpinisti, člani AO PD Trbovlje, vnovič uspešno spoprijeli s težavnimi plezalskimi smermi. Plezalska dvojica Metka Lukančič in Vili Guček je plezala v ostenju Ospa na Primorskem, nato pa še v Kotečniku pri Libojah. Vili je v teh dneh športno preplezal naslednje smeri: v steni Mišja peč pri Ospu, smer Sonce v očeh, stopnja 10 - z rdečo piko, v steni Mišja peč pri Ospu, smer Danger Sone 9 - na pogled, v steni Mišja peč pri Ospu je splezal novo smer, ki jo je poimenoval Skodelica kave, z oceno 8+ z rdečo piko, v steni Kotečnik pri Libojah, I. ponovitev smeri Mca culpa 9, z rdečo piko. Član istega odseka Dušan Koširje iste dni plezal s prijateljem v steni Kogla v Kamniško-Savinjskih Alpah. Plezal je v treh smereh in to v Zeleni zajedi, ki je ocenjena za klasično plezanje v skali s stopnjo III, v smeri Šmit-Virens IV+ in v Direktni z oceno V A2. T.L. V Den Boschu na Nizozemskem je od 8. do 10. maja potekalo EP v karateju. Prvič v zgodovini se je prvenstva uradno udeležila tudi slovenska reprezentanca. Pomembno pa je predvsem to, da je na kongresu v Den Boschu postala tudi formalno polnopravna članica Evropske karate zveze. V novembru bo potrebno doseči še stopničko višje. Na svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer bo hkrati potekal tudi kongres Svetovne karate zveze, se bo odločalo še o polnopravnem članstvu Slovenije v svetovni zvezi. In kakšen je bil nastop slovenskih tekmovalcev na prvenstvu? Tekmovanje je potekalo v borbah in kat ah posamično in ekipno, vsega skupaj pa je nastopilo preko 460 tekmovalcev in tekmovalk. Sloveriija je nastopila v vseh disciplinah, razen v ekipnih nastopih v izvajanju kat (izvajanje obveznih likov). Kolajne sicer ni bilo, spoznali pa smo, da se tudi v Sloveniji goji karate na zelo visoki ravni. Potrebno bo le še krajše obdobje, da Slovenija popolnoma ujame stik z evropskim in svetovnim karatejem. Za to pa bo potrebno bistveno več materialnih sredstev, ki bodo omogočala številne mednarodne nastope slovenskih tekmovalcev. Kljub prvemu nastopu na takšnem velikem tekmovanju, je Borut Mauhler dosegel izredno uvrstitev. V absolutni kategoriji je namreč zasedel 5. mesto, hkrati pa so se evropske prvakinje v borbah ekipno, Angležinje, kar precej namučile s slovenskimi predstavnicami, saj so jih s precejšnjo težavo premagale z rezultatom 2: 1. Na prvenstvu je nabiral izkušnje tudi reprezentant iz Zasavja, Borut Markošek. V dokajšnji meri so se spremenili tudi sodniški kriteriji. Dovoljeni so precej močnejši udarci v telo, kar zahteva izredno fizično pripravljenost tekmovalcev. Nekaj let so namreč dopuščali udarce z dosti več "rezerve". S novimi kriteriji pa karate zopet pridobiva prvine tiste prave vzhodnjaške veščine. Borut Markošek (Filir v? 5' O M(NIKOM RUDAR Rokometaši Omnikom Rudarja so po velikem uspehu in zmagi proti Pivovarni Laško v četrtfinalu slovenskega pokala (20:15) v polfinalu pričakovali ugodnejši žreb. Ta jim j c zagodel in spet so se morali dvakrat pomeriti z državnimi prvaki. Prvo tekmo v Trbovljah so po izenačeni igri dobili s 14:13 in si priigrali minimalno prednost pred povratno tekmo v dvorani Golovec. Tu se je zmagovita pot trboveljskih rokometašev ustavila. Celjani so že v začetku povedli z 9:2 in si zagotovili nastop v finalu. Končni izid: 27:21 za razigrane igralce trenerja Tislja. Knezovi in Jekoševi varovanci niso razočarali. Prikazali so zgledno borbenost in dokazali, da so si zaslužili nastop venem izmed evropskih pokalov, saj so sc letos edini resneje upirali sijajni celjski ekipi in jo tudi dvakrat premagali. Tako pa bo v pokalu pokalnih zmagovalcev igral drugi finalist Pomurka Bakovci... RZS se bo morala odločiti za drugačno pokalno tekmovanje, saj so se letos v boju za to lovoriko Celjani in Trboveljčani pomerili kar štirikrat. Rudarje imel v končnici sezone veliko smole s poškodbami. Že prej sta bila v "outu" Sclčan in Stojakovič, povsem nared niso bili Medved, Raušl in Dečman, nato sta sc poškodovala šc Mašič in Vrbnjak. Zadnjih pet je sicer nastopilo in si zaslužijo vso pohvalo. Če k vsem tem prištejemo še suspendiranega Škaličkcga in Paskvaleta, ki seje zaposlil v TO, potem je jasno, daje Omnikom v tekmah s Celjani dosegel pravzaprav svoj maksimum. Sašo Fabjan EMENS DOL Razplet v zadnjem kolu republiške lige je potrdil naše napovedi. Z izjemo visokega poraza Krčanov v Celju in presenetljivo tesne zmage Dobove vsrečanju z Grosupljem, so bili doseženi pričakovani izidi. Rokometaši Emens Dola so si z zanesljivo igro proti Radečanom priigrali še eno zmago, tako da poraz Velike Nedelje doma proti gostom iz Škofje Loke za Dolane niti ni bil pomemben. Napori tako igralcev kot trenerja Dušana Žagarja in uprave so bili naposled kronani z obstankom v ligi, ki je bil po prvem delu skorajda nedosegljiv. S serijo zelo dobrih iger na pomlad, petimi zmagami doma in dvema v gosteh so igralci Emcnsa prekosili samega sebe. Velik napredek v igri, ki je nedvomno rezultat strokovnosti trenerja, je pripeljal Dolane med boljše ekipe drugega dela prvenstva. Tudi igralci, predvsem starejši, so dosledno izpolnjevali svoje obveznosti. Rezultatski uspeh j c vplival tudi na odziv gledalcev, ki so iz tekme v tekmo vse bolj zahajali v hrast niško športno dvorano. Šc posebej navijači "Zelene torcide", ki so bili na vseh pomembnejših srečanjih dodatni igralec. Ekipa je z borbeno igro znala izkoristiti njihovo pomoč s tribun. Kako naprej? Igralci so odšli na zaslužen odmor, uprava pa je do konca zasukala rokave. Brez zanesljivega generalnega sponzorja in nujno okrepitvijo z dvema do tremi igralci očitno ne bo šlo. Letošnji boj za obstanek je bila prehuda obremenitev, pravijo v klubu, zato si podobne situacije nočejo znova privoščiti. Jože Premec REZULTATI NOGOMET SNL: Elektroelement - Gorica 0:2, Izola -Oria Rudar 2:0, Oria - SCT Olimpija 0:3, Koper - Elektroelement 2:1 (Žlak), Elektroelement - Eurospekter 2:1 (Kern, Grešak), Domžale - Oria 1:1 (Holešek) 2.SNL: Brda - Svoboda GIF 0:0, Tabor Jadran - Svoboda 1:0 MNL: Hrastnik - Era Šmartno 3:4 (1:2) (Alič, Ristanovič in Glinšek), Papirničar -Hrastnik 2:0 MLADINSKA LIGA: Eurospekter - Oria 3:3 (Kic 3) VETERANI: Rudar - Pragersko 2:2 (Gorišek, Klanjšek), Primorje - Proletarec 3:1 (Kržišnik) ' ROKOMET POKAL: O mni ko m - Pivovarna Laško 14:13 (Vrbnjak 5, Privšck 4, Mašič in Medved po 2, Kosec 1), Pivovarna - Omni kom 27:21 (Vrbnjak 7, Mašič 6, Raušl 4, Medved 3, Privšek 1) SRL: Emens - Radečepapir 26:23 (10:9) (Bckavac 10, Moljk 8, Vidmar 3, Kranjc 2, Špajzer in Gošler po 1) Končna lestvica: Eurodas 43. Dobova 42, Šcšir 40, Krško 36, Grosuplje 28, Novoline in Ormož 26, Krog in Radečepapir 23, Kamnik in Emens Dol 20, Velika Nedelja 18, Izola 10, Mokerc 8. 2. SRL: Zaščita - Sviš 39:18 (Žibret 11, Fabjan 8, Fajdiga 6, R.Ule 4, A.Ule, Lipovšek po 3, Šink, Drobnič, Šikovec in Kirn po 1), Akripol Trebnje - Zaščita 19:16 (10:10) (Žibret 7, Kri n 5, Lipovšek 2, Fabjan in R.Ule 1). Vrstni red: Zaščita 26, Akripol 24 itn. KADETI: Usnjar : Emens 34:19 (15:5), Emens : Krško 24:30 (8:16) PLAVANJE Pokal Ježek, Ljubljana (letnik 82): pionirke,200 mešano: 1. Krvarič (Mcdv. Zg), 2. Ovnik, 4. Košnik (obe RR), pionirji, 200 mešano: 1. Prosen (Trig.), 7. Piki, 10. Filač (obe RR), (letnik 83) 100 mešano (pionirke): 1. Burkeljca (Lj), 3. Bešircvič (RR), pionirji: 1. Breznik (Oli), 2. F. Štravs (RR) KARATE Kvalifik. za DP - pionirji: v finale so se uvrstili Rok Potočnik, Katja Zore, Miha Kovačič, Jurc Kostanjcvič, Vahida Dedič, obe ekipi Tike. ŠAH Brzopotezni turnir maj Zagorje: Franci Pavlin 9, Ivo Gračner 8, Ivan Vidmar 7,5 točk (na turnirju je igralo 12 šahistov) MALI NOGOMET Hrastnik: Čvek - Bife Žagar 7:2, Kaj -Young Boys 3:4, Steklarna - Čeče 1:2, TKI -KOP 5:0, Kaj - Steklarna 4:1, Čvek - Young Boys 12:3, Bife Žagar - KOP 5:6, Čeče - TKI 4:4. Lestvica: Čvek in Young Boys po 10, Čeče 7, Steklarna in Kaj po 6, TKI 5, Bife Žagar in KOP po 2. Zagorje: 1. liga: G. Pirnat - Rudnik 3:5, Čolniše - Pstuhi 2:2, Inž. Šarbek - Merli 6:1, LMuhy - Izlake 2:1, Mlinše - Ml. Orli 7:2, Zlatorogi - Antimon 1:1, Rudnik - Inž. Šarbek 1:1, Merli - Čolniše 2:2, G. Pirnat -Mlinše 3:0, Izlake - Antimon 3:1, Ml. Orli -LMuhy 5:3, Zlatorogi - Pstuhi 0:1. Lestvica: Izlake 23, Inž. Šarbek 22, Mlinše I 20, Pstuhi 18.... 2. liga: Prapreče - Udarnik 5:0, Kotredež -Vesn 0:0, Topličani - Mlinše 1:3, Trg. Re-povž - Ham ham 5:1, Škoti - NLP 3:0 bb, Varnost - Senožeti 1:5, Trg. Repovž - Varnost 5:2, Vesn - Topličani 2:1, Udarnik -Kotredež 1:3, NLP - Prapreče 3:3, Hama ham - Škoti 1:7, Senožeti Mlinše 2:2. Lestvica: Škoti M/M Ržišnik 32, Trg. Repovž 28, Kotredež 23, Senožeti 22... 3. liga: Izlake - Klasje 4:0, Pitoni - KBM 3:0, Talci - Gipsy 1:0, ONeill - Tirna 3:1, Elektroelement - Amater ):2, Talci - Amater 4:0, KBM - Tirna 1:2, EE - Pitoni 1:2, Izlake -ONeill 3:6, Klasje - Gipsy 3:3. Lestvica: ONeill 23, KBM 21, Izlake 19, Tirna 17 ... Športni CIK - CAK Trboveljski strelec Sašo Korbarje nastopil na tekmi za grand prix v Brnem. Zmagal je domačin Kurka, Korbar pa je bil kot četrti najuspešnejši Slovenec skupno 39. V začetku junija bo v Milanu tekma za SP, ki sejo bo kot član slovenske reprezentance udeležil tudi Martin Strakušek, prav tako član SD A. Hohkraut. Najboljši trboveljski plavalec Sergej Koncilja je v velikih težavah. Normo za mladinsko EP mora odplavati do 15. junija v 50-metrskem bazenu. Šele ta teden se je preselil v letni bazen. Zato so njegove možnosti hudo zmanjšane. Na odprtem prvenstvu Trbovelj (udeležba 40 igralcev iz osmih klubov) je zmagal prvi nosilec Blaž Trupej iz Medvod, ki je v finalu premagal Damjana Klevišarja (Triglav) s 6:4, 6:2. Trboveljčani Toni Možic, Oto Kranjc in Kristjan Dolinšek so izpadli v prvem, Marjan Cuk pa v drugem kolu. Na uličnih tekih na prireditvi ob osvoboditvi Ljubljane je v svoji starostni skupini Malči Juvančič zmagala, Mirsada Ružnič, Uroš Zupan in Tomas Koželj pa so osvojili 2. mesto. Lovro Petrin je bil 27. na teku prijateljstva, na Partizanskem maršu pa je bila ekipa (Edi Hribšek, Pavle Drobne in Mitja Šen tj ure) 18. Na litijskem teku je bil pri članih Hrastničan Milan Kirn 2., med članicami Mirsada Ružnič (Rudar) 3., med starejšimi članicami pa Heda Kotar (Trgovina Vene) 3., Irena Berčon (Gimnazija) 5. in Meta Rajšek (Rudar) pa 6. V telovadnici Ivana Cankarja v Trbovljah so člani PD Trbovlje pred tremi leti postavili umetno plezalno steno, ki jim služi za trening. Letos so tej steni dodali še manjšo, ki meri štiri m v višino in enega in pol v širino. Dodatna stena omogoča še intenzivnejši trening, saj je premična in ima večji naklon. SD Trbovlje je osvojilo 12. mesto med 36 smučarskimi klubi. Najuspešnejši je bil Uroš Zupan, ki je osvojil skupno L mesto pri cicibanih. Ostale uvrstitve trboveljskih smučarjev: cicibanke: Senta.Hribar 5., Tina Štrumelj 17., mlajši dečki: Andrej Berčon 45., mlajše deklice: Tejka Hočevar 33., starejši dečki: Bogdan Dokntanovič 82., starejše deklice: Tanja Jerman 10., Maša Medvešek pa 22. Še boljše so bile končne uvrstitve v pokalu vzhodne regije. Ekipi TET in Strojegradnje sta se udeležili 2. državnega delavskega prvenstva v šahu v Mariboru. V konkurenci 47 ekip je zmagal Rudnik lignita Velenje, druga je bila Carinarnica Maribor, tretji pa Palisander Ljubljana. TET (Jazbec, Zalokar, Kotnik in Dolar) je osvojila 5. mesto, Strojegradnja pa je bila 19. Pripravili: Barbara Kus, Sašo Fabjan in Tine Lenarčič PROMET 15. maja je F.R. iz Hrastnika zaradi vožnje po sredi Partizanske ceste na Dolu trčil v katro A.K. iz Hrastnika, ki je vozil pod vplivom alkohola. 15. maja ob 17.40 uri je voznik stoenke Ž.L. iz Hrastnika zaradi neprilagojene hitrosti na Cesti 1. maja zapeljal s ceste in silovito trčil v stanovanjsko hišo št. 27. Odpeljali so ga v trboveljsko bolnico. 12. maja ob 16.40 je po Dolski cesti (Pod skalo) J.K. iz Kanade z jugom vozil prehitro, zapeljal na levo stran ceste v hrib in se prevrnil. S sopotnico J.N. iz Novega mesta sta bila huje poškodovana. 19. maja ob 13.10 uri je F.L. iz Zagorja s škodo vozil v Zagorju iz Ceste 20. julija na Cesto zmage. Pri hiši Polje 1 je pred vozilo pritekel sedemletni deček. Voznik kljub zavi- ranju ni mogel preprečiti trčenja, otrok je bil lažje poškodovan. 19. maja 1992 okoli 17. ure se je 42 - letni Janez Baš iz Ravenske vasi peljal s kolesom z motorjem po strmi peš poti v Ravenski vasi. Padel je, zdrsel po strmem pobočju do makadamske ceste. Na kraju nesreče je umrl. Kradejo kot srake Neznanec je med 9. in 11. majem v Naselju A. Kaple v Hrastniku J.G. ukradel slovensko zastavo. Neznanec je med 18. in 19. majem vlomil v kurnik v Hrastniku in odnesel 5 kokoši. V noči na 19. maj pa je neznanec iz lesene barake na Tonkovi v Kisovcu ukradel 6 puranov. 24. maja je vesten čuvaj v Steklarni Hrastnik zasačil pri tatvini kozarcev in folije V.V. Ukradeno so vrnili tovarni. Isti dan je E.Š. v Hrastniku za trenutek zapustila stanovanje, kar je bilo dovolj neznanemu tatu, ki je odnesel denar. AUFBIKS Kaj vse ljudem prav pride, da se lahko malo kresnejo. Kar berite. Na Dolu so 15. maja ustavili voznika A.B. z Dola. Bil je brez vozniškega dovoljenja (kar vzeli so mu ga, hudiči), malo jebil dobre volje in gospode v plavem ni bil pripravljen kaj prida poslušati. Vožnjo je namesto z avtom nadaljeval z marico vse do garaže (z rešetkami) na policijski postaji. Očetje niso varni niti pred sinovi. Oče M.K. z Dola že ne, saj se je ljubi sinek 9. maja spravil nanj. Policisti so ga morali opozoriti, da je dan zmage že bil priborjen. Natakarice so seveda glavne v bifejih. V bifeju ODP v Hrastniku je 12. maja D.G. iz Hrastnika nadlegoval njeno veličanstvo, kar je razjezilo B.Z., prav tako iz Hrastnika. Osvajalec je potegnil krajšo, skušal je zbežati. Pomirili so ju možje v modrem. V gostilno Zasavjese je pimajal Z.G. iz Hrastnika in zahteval nekaj za hudo žejo. Ni se mogel pomiriti, to je storil šele s pomočjo ta plavih. B.R. iz Zagorja se je 17. maja v Šemniku spravil na pikeca in fiček ter ogrožal ljudi. Avtomobilčka se mu nista mogla upirati, ljudje pa so se le. Imel bo pota - najprej k sodniku za prekrške. Pester večerni šiht so imeli varuhi reda 14. maja v Hrastniku. V bifeju se je ven metal S.M. Možje postave so ga hoteli odpeljati. To ni bilo všeč M.A. iz Hrastnika. Tako dolgo se je zaletaval v policiste in ker pameten popusti, so ga le sklenili vzeti s seboj. Vendar zabave ni bilo konec. Sedaj niso bili zadovoljni S.P., R.O., in S.Č. Vlekli so se za rokave. A.M., ki so ga že imeli v prijemu, primernem za transport, se je v gužvi strgal in navalil na policista. Potegnil je krajši konec. Vsa druščina je prenočila v primernih prostorih, ki so zelo primerni za zdravljenje mačka. Vsaj pravijo tako. Najboljši prometniki so doma na Dolu Prvič... 16. maja so gostili v Hrastniku 49 osnovnošolcev, ki so se v tekmovanju Kaj veš o prometu pomerili s kolesi in 16 srednješolcev, ki so tekmovali z mopedi. Organizatorji so poskrbeli za odlično pripravo tekmovanja. Trboveljčan je bil diskvalificiran, Zagorjan se je uvrstil na 20. mesto, za Hrastnik pa je nastopal sedmošolec Gregor Železnik z Dola, ki je imel najmanj kazenskih točk in tako dosegel prvo mesto. Med srednješolci je bil Zagorjan deveti, Tadej Logar z Dola pa je zmagal pred navdušenimi navijači. Oba prvaka sta si zaslužila vožnjo s helikopterjem, kar ni vsakdanja stvar. Gregor Železnik: "Dvignili smo se nad Kum, Kal in najinima domačima hišama. Nisem vedel, da so naši kraji tako lepi. Ves čas pa sem opazoval tudi notranjo opremo helikopterja in zanimive instrumente." Tekmovanje so omogočili številni zasavski in drugi sponzorji in tako dodali kamenček pri vzgoji mladih udeležencev v prometu. F. M. Drugič... V sredo, 22. maja je bilo zaključeno prometno tekmovanje v tem šolskem letu. Dolani so ponovili uspeh z državnega prvenstva. V tekmovanju za Tomosovo nagrado so dosegli prvo mesto in dobili moped s čelado. Tekmovalne ekipe so prišle iz Novega mesta, Krškega, Trebnjega, Sevnice, Mokronoga, Koprivnice in Hrastnika. Dolsko ekipo so sestavljali: Gregor Železnik, Jože Kumar, Boštjan Ramšak, Iztok Logar, Davor Peršič, Matjaž Ocepek, Matjaž Medvešek in Gregor Draksler. Poleg znanja so pokazali tudi športno vedenje. Njihova mentorja: Ivanka Kirn in Cveto Gerčer. F.M. 1 I liijii TRBOVLJE TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE TEL.: (0601) 21 - 358, 22- 056, fax.: (0601) 21 - 228 UKV 103,9 MHz STEREO CENIK ekonomsko- PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih. tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto % m 1 1 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed 600,00 vsaka nadaljna beseda 30,00 3. OBJAVE tekst do 20 besed 300,00 vsaka nadaljna beseda 15,00 4. ZAHVALE tekst do 40 besed 3.000,00 vsaka nadaljna beseda 70,00 5. OSMRTNICE 1.000,00 800.00 i 1.000,00 I 1.500.00 1.900.00 600.00 | 1 m CENIK VELJA OD 1.4.1992 DALJE SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA. Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ah 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45 in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke m želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ah dogodku iu vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! /O ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje Mladini nikoli ne zmanjka želja, toda kako jih uresničiti? Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje je za mlade pripravila posebno obliko namenskega varčevanja. Varčevalec, ki se odloči za varčevanje za določen namen, sklene v banki pogodbo. S tem se obveže, da bo vsaj tri mesece zapored polagal na posebno mladinsko knjižico svoje prihranke. Najnižji znesek mesečnega pologa je tolarska protivrednosti 10 DEM. Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje pa namenja mladim, ki se bodo odločili za namensko varčevanje še eno prednost - možnost najetja kredita. Odobreni znesek kredita nakaže banka na hranilno knjižico varčevalca - višina kredita je enaka višini privarčevanih sredstev in obresti. Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje - da bo pot do uresničitve želja vsaj nekoliko krajša. LB - BANKA ZASAVJE d. d. TRBOVLJE UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVO. Ime in. priimek:. . mesto......................... postna št.......... ulica......................... telefon............ datum........................ lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zagotovljeni ceni v začetim tromesečja in polletno po zagotovljeni ceni v začetku polletja.