NO. 96
/iMERišk/t Domovi m
p-
i'sfSf'S'v,,
»Al-Shf
Ifes^
AM€RICAN IN SPIRIT R€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAP6R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 19, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVJI
Turčija pritiska na IDA zaradi oporišč
Vlada je izjavila, da je ustavitev dobav orožja “nepravična in napačna v vs'eh o-zirih ’. Zahteva razgovore o položaju ameriških oporišč v Turčiji.
ANKARA, Tur. — Narodni Varnostni svet je odločil, da naj Vlada pritisne na ZDA, da bodo obnovile dobave orožja Turčiji, ki so bile ukinjene na temelju sklepa Kongresa ZDA v preteklem februarju. Če se to ne bo zgodilo, naj zahteva ukinitev ameriških oporišč v Turčiji. Vlada je obvestila vlado ZDA, da hoče pogajanja o ameriških oporiščih tekom prihodnjih 30 dni.
Vlado ZDA je turška vlada o-pozorila, da bodo ameriška oporišča v Turčiji “v novem položaju”, če ZDA ne bodo v določenem roku začele razgovorov o njih. To pomeni povečanje tur-
Novi grobovi
Michael E. Zarnik
V	ponedeljek je umrl na svojem domu na 13121 Highland-view Avenue, Cleveland, 57 let stari Michael Edward Zarnik, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne in zaposlen 10 let pri Cleveland Police Dept. v oddelku za vlačilne tovornjake, mož Ann, roj. Bajor-ski, oče Michaela F. (narednik v U.S. Army v Nem.), Ronalda A. (Iran) in Marie H. Krist, 4-krat stari oče, brat Alice in Anthony) a (Mont.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9. v cerkev Marijinega Oznanjenja na W. 130 St. ob 10., nato na pokopališče sv. Križa.
Joseph J. Bizjak
V	Euclid General bolnišnici je umrl v torek 73 let stari Joseph J. Bizjak z 20700 Wilmore Avenue, rojen v Clevelandu, sin pokojnih Josepha in Mary, roj. Mevzek, mož Mary, roj. Jevni-kar, oče Josepha in Lawrenca, 4-krat stari oče, brat Anne Tomažič, pok. Mary Bricel in pok.
skega pritiska za obnovo dobav orožja, kar je dejansko grožnja, Josephine Janes. Pokojnik je bil da bodo ameriška oporišča v član Društva Najsv. Imena pri
Turčiji ukinjena.
Turčija dobiva ameriško vojaško pomoč od konca druge svetovne vojne, ko so ji ZDA v okviru Trumanove doktrine nudile podporo in pomoč proti sovjetskemu pritisku. Stalin je 'tedaj zahteval od Turčije prost Prehod skozi Bospor in Darda-Pele in v jamstvo za to posebno sovjetsko oporišče v Dardanelah. S polno podporo ZDA je Turčija to zahtevo Sovjetske zveze lahko odklonila.
Sedanji spor je nastal, ker je Turčija uporabila ameriško o-rožje za zasedbo dela otoka Cipra, ko je bila raba tega omejema za nastope proti skupnemu Sovražniku. Cipra med “skupne sovražnike” ni mogoče prišteti. Ko svojih čet Turčija s Cipra ni Pomaknila, so zagovorniki in Podporniki Grčije v Kongresu Uspeli doseči ustavitev dobav o-l0žja Turčiji, dokler ne pokaže resnične volje za rešitev cipr-®kega spora. Senat je pred ne-ka.j tedni izglasoval končanje zapore, Predstavniški dom pa se Se ni odločil niti za razpravo o tem vprašanju. To razburja Tur-e> ki vidijo v tem podporo §rski strani v ciprskem sporu.
tmki v Grčiji in na Cipru ter Njihovi prijatelji v Kongresu trudijo, da bi razpravo o kon-j^uju zapore čim bolj zavlekli.
° Se državni tajnik Kissinger Prizadeva, da bi pripravil Kon-šre$ k preklicu njegovega skle-Pa v preteklem januarju.
fari Sv. Križa in KSKJ št. 169. Pogreb je danes dopoldne ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo.
Anton Arko
V	Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 76 let stari Anton Arko z 18908 Cherokee Avenue, rojen v Sodražici, od koder je prišel v ZDA 1. 1910, dolgoletni lastnik in vodnik gostilne, dokler ga bolezen ni prisilila v pokoj, mož Therese, roj. Zajc, oče Williama (Chicago), 2-krat stari oče, brat Mary Mezgec, Johna, Vincenta, Louisa in Charlesa Nosan, Frances Smith (Kalif.) in Josephine Jacobs (Mentor, O.). Bil je član SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Rose Scovill
V	Mt. Sinai bolnišnici je umrla v torek 56 let stara Rose Scovill s 1106 E. 72 St., roj. Maxwell v kraju Larne na Irskem, vdova po možu Franku, mati Franka H., sestra Williama, Hughia in Roberta (vsi na Irskem). Pogreb bo v soboto ob
V Kambodži žalostno končali deset tisoči
Po poročilih beguncev in diplomatov so des’et tisoči u-mrli od lakote in izčrpanosti, deset tisoči pa so bili tudi postreljeni.
LONDON, Vel. Brit. — Po zanesljivih poročilih, ki so prišla sem iz južne Azije, je pomrlo od naporov, stisk in pomanjkanja na deset tisoče ljudi, ki so jih zmagoviti rdeči revolucionarji pognali iz mest na deželo v “e-dini pristni kmečki revoluciji”. Na deset tisoče so jih tudi pobili in postrelili, ker so jih smatrali za svoje nepoboljšljive nasprotnike, pripadnike starega reda.
“Zanesljiva poročila kažejo, da je Kambodža sedaj sredi, kar utegne biti izpričano nekoč, kot ena naj večjih človeških tragedij v moderni dobi,” je zapisal tukajšnji list The Daily Telegraph. Vesti iz Bangkoka in izjave zahodnih diplomatov govorijo o deset tisočih, ki so že pomrli, in o tisočih, ki so na tem, da pomrjejo, ko Rdeči Kmer brezobzirno in neusmiljeno izvaja “edino izvirno kmečko revolucijo v jugovzhodni Aziji”.
Stari in šibki so pomrli, ko so jih pognali iz mest na deželo, kjer so se morali z vsemi ostalimi boriti za pičla živila in obstanek. Lakota je v obsežni meri morila stare in šibke. Kolera je opravila svoj delež, ko so
Moskva svari Tokio pred vezmi s Pekingom
TOKIO, Jap. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je povabil japonskega poslanika v svoj urad in ga pozval, naj bo Japonska previdna pri svojih odnosih in dogovorih z LR Kitajsko.
Japonski uradni viri trdijo, da je Gromiko izrazil veliko zaskrbljenost Sovjetske zveze zaradi sedanjih pogajanj za mirovno in prijateljsko pogodbo med Japonsko in LR Kitajsko. -------------o——-
"Republica" zopei pod varstvom vlade
. ;4;__
Vojaški revolucionarni svet, ki je izročil poslopje lista delavskemu zastopstvu, mu je to zopet vzel in poslopje zapečatil.
LIZBONA, Port. — Zaradi pritožbe socialistov je vlada znova vzela v svoje varstvo poslopje in tiskamo lista “Repub-lica”, glasila socialistične stranke, ki je bil ustanovljen 20. maja, ko so se poslopja polastili komunistični tiskarski delavci. Po dogovoru z vlado, bi mo-I ral biti list vrnjen starim ured-! nikom, pripadnikom socialistične stranke, pa je opolnomočenec vlade izročil ključ komunističnemu delavskemu odboru, ko mu je gl. urednik Republice stavil določene poooje. Zastopnik vojaškega revolucionarnega
zdravstvene ustanove propadle.* sveta je izjavil, da temu ne. bo Na tisoče in tisoče pa je bilo| nihče stavljal pogojev, pobitih in pomorjenih.
V deželi je dejansko vse obstalo in obtičalo, pravijo poročila.
NAJVEČJI GOSPODARSKI ZASTOJ PO VELIKI VOJNI JE DOSEGEL SVOJE DNO?
Predsednik Gerald R. Ford je dejal, da smo dosegli dno največjega gospodarskega zastoja po drugi svetovni vojni in bomo skoraj na poti navzgor. V govoru Narodni zvezi neodvisnih podjetij je napovedal tudi omejitev zvezne birokracije.
WASHINGTON, D.C. — Pre- ---- ■	....
tekli torek je predsednik Ge-r vključeval družbe,
V Južnem Vietnamu konec odpora v Mekongovi delti
BANGKOK, Taj. — Sem do-šle vesti in poročila radio Saigon trdijo, da se je novi rdeči oblasti posrečilo streti zadnji odpor na področju delte reke Mekong in tudi v džunglah O-srednjega višavja.
Ponovna pritožba socialistične stranke, ki je pri volitvah v u-stavodanjo skupščino v letošnjem aprilu dobila daleko največ glasov, je pripravila vojake do spremembe stališča. Poslopje lista so znova zapečatili in se začeli zopet pogovarjati s
raid R. Ford govoril narodni konvenciji Zveze malih podjetij in izjavil, da je prepričan, da je naj večji gospodarski zastoj po veliki depresiji tridesetih let dosegel svoje dno in da bomo skoraj na poti iz njega. Glavna naloga sedaj je “začrtati pot nazaj v razcvet in blagostanje brez inflacije in z gospodarsko rastjo”. Govor je bil na splošno eden od naj konservativne) ših, kar jih je G. R. Ford imel, odkar je nasledil Nixona lani v Beli hiši.
Predsednik je zagotovil zastopnike malega pdojetništva, da jih bo rešil birokratskih vezi, ki po nepotrebnem ovirajo in o-mejujejo njihove napore.
“Naraščajoči obseg vlade in rastoče vmešavanje, ki ga vi prav dobro poznate, kažeta potrebo po zadrževanju zvezne oblasti v okviru pametnih meja,” je dejal predsednik Ford in dodal, da poslovni svet, maji in veliki, gleda z nejevoljo na “fantastični obseg vladnega trošenja sredstev”.
“Oni, vidijo pred seboj konec individualne podjenosti v ameriškem življenju, vlado, ki se bo spremenila v orodje človekoljubnega kolektivizma, nekako uzakonitev nove razdelitve bogastva in dohodkov in izgled, da bodo morali produktivni državljani v okviru zakonov podpirati rastoče število neproduktiv-
ki bi rade dobile od vlade posebne ugodnosti proti svobodnemu tekmovanju in v prid monopolizma, pa tudi “radikalne socialne teorije, ki bi rade kolektivizirale ameriško življenje”.
Predsednik je opozoril na rastoče zaupanje potrošnikov, ki so povečali kupovanje, kar je privedlo do zmanjšanja zalog blaga in odpira pot novim naročilom in poživitvi dela v tovarnah. Navedel je povečanje števila zaposlenih v zadnjih dveh mesecih za 553,000, zmanjšanje
Iz Clevelanda in okolice
Pogreb—
Pogreb Johna J. Riglerja, ki se je ponesrečil smrtno z motociklom pretekli ponedeljek na Rt. 45 v okraju Columbiana bo jutri, v petek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Pokojni je zapustil poleg v smrtnem obvestilu navedenih tudi staro mater Marijo Rigler v Sloveniji ter strica Lojzeta Riglerja v Kanadi.
Z molitvijo—
Cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete se bo z molitvijo poslovil od umrlega Johna J. Riglerja nocoj ob 7.30 v Grdi-novem pogrebnem zavodu.
V bolnišnici—
En dan pred odhodom v Slovenijo na vsakoletni obisk je 92 let stari rojak Frank Rovere s 320 E. 273 St, zbolel in moral v Euclid general bolnišnico na težko operacijo. Obiski začasno
9. iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St, v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na Kalvarijo.
socialisti.
Napovedujejo, da bo spor u-*nih. Če tak dan kdaj pride, bo rejen danes,	t° konec naše svobodne družbe.
Amerike, kot jo mi poznamo, ne bo več!” je svaril Ford svoje poslušalce.
Obljubil je, da bo njegova vlada pregledala in pretehtala vsak predlog, ki zadeva delovanje vlade — naj bo to na področju davkov ali urejajočih v luči pospeševa-
Krsenje dogovora SALT?
WASHINGTON, D.C. — Nekateri ugibljejo, če Sovjetska zveza ne gradi obsežne radarske mreže, ki bi jo bilo mogoče u-porabiti za močno protiraketno' predpisov obrambo, četudi je ta v okvirh nja svobodnega tekmovanja in dogovora SALT I. prepovedana, osebne svobode. Ta pregled bo
inflacije in velik porast dovoljenj za gradnje novih domov.| ”7so dovoijeni. Želimo iriu sko-K poživitvi gospodarske dejav- rajšnjega okrevanja!
Nevburškim upokojencem—
Klubov tajnik poziva člane in članice Kluba slovenskih upokojencev za Nevburško področje, ki so priglašeni za izlet v Marietta 24. junija, da so pred 7.30 zjutraj pri SND na E. 80 St. in pred 8. zjutraj pri SND na Maple Heights. Naslednji dan, 25. junija, bo kot običajno redna klubova seja v SND na Maple Heights ob 1. popoldne.
nosti doprinaša tudi znižanje obresti na posojila vseh vrst.
------o-----
Evropska gospodarska skupnost ponudila pomoč Portugalski
BRUXELLES, Belg. — Evropska gospodarska skupnost je pretekli teden ponudila Portugalski večjo finančno pomoč, da bi ji pomagala iz sedanje gospodarske stiske.
Pomoč naj bi obsegala preko 120 milijonov dolarjev za dobo pet let, pa tudi boljše pogoje za portugalske delavce v državah Evropske gospodarske skupnosti. Smoter te pomoči je okrepiti demokratične' sile na Portugalskem v njihovem naporu preprečiti vzpostavo levičarske vojaške diktature, v katero izgle-da sili Komunistična partija.
Chirac odstopil z vodstva stranke
ARIZ, Fr. — Predsednik ade Jeeques Chirac je odsto-kot predsednik Gaullistične anke, najmočnejše skupine v ar°dni skupščini.
Pr^ OC*stoPu ie iz]ayil, da je st6 rneseci prevzel predsed-Vo, ker je stranki grozil notra-Ije razPa(T Sedaj, ko je okrep-^ edina, odstopa vodstvo s edniku, ki bo imenovan v
teku
30 dni.
^retnenski prerok
Humid-
Uelno Pajviš
oblačno in soparno, , ja temperatura okoli 83 F w ^' Popoldne in zvečer vernost neviht.
IRAN SPOZNAVA, DA OLJE NE BO VEDNO TEKLO
TEHERAN, Ir. — Iran je poleg Savdske Arabije največ ji izvoznik olja na svetu v sedanjem času. Država je monarhija, ki ji trenutno vlada kralj (šah) Reza Pahlevi. Na skupni površini okoli 622,000 kvadratnih milj živi okoli 32 milijonov ljudi, ki so skoraj izključno islamske vere (šijiti) in žive od poljedelstva ter živinoreje. Komaj ena tretjina jih zna brati in pisati, toda pismenost naglo napreduje, ker so organizirali osnovno, srednje in visoko šolstvo. Na visokih šolah je trenutno okoli 76,000 slušateljev in slušateljic.
Šah Reza Pahlevi je izvedel obsežno agrarno reformo in izvaja velikopotezne gospodarske načrte. Iran, nekdanjo Perzijo, bi rad naglo potisnil v moderno dobo in napravil iz njega moderno državo, gospodarsko trdno, politično ustaljeno in vojaško močno.
Ker se pri svojih načrtih in njihovem izvajanju ne briga dosti za sodelovanje naroda, drži se bolj načela prosvetljenih vladarjev 18. stoletja v Evropi, ki so trdili, da “delajo vse v dobro naroda, toda brez njegovega sodelovanja, ker za to ni zrel”, si je ustvaril veliko število političnih nasprotnikov, zlasti med mlajšimi. Študirajoča mladina zahteva sodelovanje, hoče imeti svojo besedo pri izdelavi načrtov in pri njihovem izvajanju, noče sprejeti šaho-vega vodstva brez vsakega sodelovanja.
Kljub rastočemu političnemu odporu med mlajšim, študiranim rodom, ima šah široko podporo v narodu, kot trdi sam in priznavajo tudi pre-nekateri tuji opazovalci razmer.
Za obsežne gospodarske, politične in vojaške načrte je potreben denar. Tega dobiva
Iran za svoje olje, ki ga v o-bilni meri črpajo iz zemlje in prodajajo pretežno v svobodno Evropo in na Japonsko, v manjši meri v obe Ameriki. Ležišča olja niso neizčrpna, po sodbi strokovnjakov bo olja v 20 do 25 letih zmanjkalo, če ne odkrijejo kakih novih, izredno bogatih ležišč. Iran mora torej sredstva, ki mu sedaj pritakajo od olja, pametno in načrtno uporabljati, da bo sposoben živeti brez dohodkov od olja, ko bo tega zmanjkalo, oziroma ga bo le še dovolj za domačo u-porabo.
šah je v zadnjem čas izdal vrsto ukazov, ki določajo strogo varčevanje v vseh oddelkih javne uprave in učinkovito uporabo sredstev pri izvajanju vseh načrtov, gospodarskih, prosvetnih, socialnih in seveda tudi vojaških. Za enkrat je še najmanj omejevanja izdatkov pri izgradnji oboroženih sil. šah bi rad
namreč uvrstil Iran med večje vojaške sile sveta in ga dvignil na prvo mesto v tem pogledu v vsej Prednji Aziji.
V naslednjih 10 letih naj bi iransko narodno gospodarstvo doseglo tako ureditev in raven, da bi prihajalo polovico dohodkov za kritje državnih stroškov iz neoljnih sredstev. Preteklo leto je Iran izvozil v tujino poleg olja raznega blaga, pretežno kaviarja in preprog, za 610 milijonov dolarjev, olja pa za 20 bilijonov. Pot do cilja je torej dolga in bo zelo naporna, če je sploh v tako kratki dobi dosegljiva. Šah je namenjen vložiti v sedanji petletni gospodarski načrt, ki bo končan leta 1978, 69 bilijonov dolarjev.
Izredno velike vsote izdaja šah za organizacijo, vežbanje in opremo oboroženih sil, četudi dejansko ni Iran) v nobeni resnični zunanji nevarnosti.
Zadnje vesti
ŽENEVA, Šv. — Sovjetska zveza je predložila, da bi se naj zaključek evropske varnostne konference s sestankom voditeljev vseh udeleženih držav začel v Helsinkih 22. julija letos.
RIAD, S. Arah. — Včeraj je bil morilec kralja Fejsala njegov nečak princ Fejsal obglavljen na javnem trgu sredi mesta.
WASHINGTON, D.C. — V zunanji plačilni bilanci v prvem četrtletju 1975 so imele ZDA le 475 milijonov dolarjev primanjkljaja napram 6.57 bilijonom v zadnjem četrtletju 1974.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je imenoval za direktorja svoje volivne kampanje 1976 Howarda Callway ja. armadnega tajnika, ki bo koncem meseca zapustil svoj sedanji položaj in se popolnoma posvetil pripravam za izvolitev Forda za predsednika ZDA v letu 1976.
KAIRO, Egipt. — Egipt je pristal včeraj na obnovo pogajanj z Izraelom, ki je to storil dan preje. ZDA še niso povedale, ali bodo posredovale pri obnovljenih pogajanjih ali ne. V Washingtonu pričakujejo prihod sirijskega zunanjega ministra Abdel Halima Radama, ki bo obrazložil stališče Sirije v arabsko-izraelskem sporu.
Inflacija v Britaniji na letnem povprečju 25%
Britanska vlada je pod vedno večjim pritiskom, da naredi odločne korake za omejitev inflacije, če noče dopustiti gospo darskega poloma.
LONDON, Vel. Brit. — Inflacija je v maju v Veliki Britaniji porastla za 4.2%, največji porast v enem mesecu, kar ga kdaj pomnijo. Ta porast je dvignil inflacijo na povprečno raven od maja 1974 do maja 1975 na 25%. Vse kaže, da ‘socialna pogodba’, ki jo je predsednik vlade Wilson lani sklenil z delavskimi u-nijami, ni uspešna v zadržanju inflacije.
Očitno je, da ljudje v Veliki Britaniji živijo preko svojih dohodkov in da se tega tudi zavedajo, niso pa pripravljeni znižati svojo življenjsko raven. Jasno je, da bo to privedlo prej ali slej do hudega poloma, če ne bo vlada odločno nastopila.
V Britaniji imajo unije večjo besedo in moč kot sama vlada, posebno delavske vlade so od unij tako odvisne, da se jim ne upajo odločno upreti. Prav v tem pa je vzrok sedanje stiske. Britanski kredit v svetu naglo pada in prišel bo 'skoraj dan, ko ga ne bo več.
Inflacija je tudi v drugih industrijsko razvitih državah še obsežna, vendar poušča. Tako je v Italiji padla na 20.4%., na Japonskem na 13.6%, v Franciji na 12.7%, v Kanadi na 11.1%, v ZDA na 10.2 (v razdobju od lanskega do letošnjega aprila), v Z. Nemčiji na 6.1%.
Eksplozivna moč
Nitroglicerin ima kot razstrelivo 13-krat večjo silo kot običajen smodnik.
ftMEMSM POMOVlim
’l	x
6X17 St Clair At«, — 431-0628 — Clevclaira, Ohio 44162
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
pelah in dvornih orkestrih. Iz takih provincialnih državnih središč bi se rekrutirali umetniki za bodoče glavno mesto evropske Federacije, da bi se na ta način ohranjala in množila “evropska” kultura in civilizacija.
Za 21. stoletje je potrebna po Parkinsonu v federacijo povezana združitev teh držav, ne le za avtonomno upravljanje in kulturno bogastvo bodoče Evrope, ampak za sam preživetek (survival) tega starega kontinenta. (Bo še)
L. P.
NAROČNINA;
•	Združeee države:
823.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec?
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United states
$23.00 per year; $11.50 for 5 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 96 Thursday, June 19, 1975
Iluzije o Evropi
I.
Evropa predstavlja slej ko prej osredje svetovnih dogajanj. Dolga stoletja nazaj je bila nesporen vodilni kontinent na naši zemeljski obli ne samo zaradi ozemeljske (kolonialne) in gospodarske dominacije na svetu, ampak tudi kot nositelj kulturnih dobrin in zdrave civilizacije med zaostalim, po obsežnosti pretežnim delom človeštva.
Našemu rodu je bilo usojeno biti priča začetnemu in dokončnemu propadu te svetovne vloge evropskega kontinenta, ki se v našem času z večjimi ali manjšimi pretres-Ijaji dokončuje in zaključuje pred našimi očmi. Kljub temu je Evropa ostala — če ne vodilna — vsaj krepko odločujoča politična, gospodarska in zlasti kulturna sila na svetu, čije vodilne vloge noben dru£ kontinent ali skupina narodov in držav ne more podedovati.
Seveda pomeni Evropa, kot jo imamo mi v mislih, nekaj drugega od tega, kar pojmuje pod tem imenom današnji svet. Meje Evrope proti vzhodu se ne končujejo na črti Ščečin-Trst, ki jo je z brutalno roko zarisal Josef Stalin v Jalti 1. 1945. Ta meja krvi in nasilja je preklala Evropo na dvoje. Evropa je namreč skupnost narodov in držav stoletja živečih na razmeroma majhnem prostoru med Atlantskim oceanom, Sredozemskim morjem ter naravno zemeljsko mejo Urala in Kaspiškega jezera na vzhodu. To je prava Evropa in ljudje živeči na tem prostoru so pravi Evropejci, pa naj jim to sedanja laži-znanost, ki redno govoriči o Evropi kot prostoru in prebivalstvu tostran železne zavese, prizna ali ne. Nobena znanost in nobena sila nima zgodovinske pravice poteptati stoletne zgodovinske danosti zaradi svetovno-političnih ali kakih drugih razlogov.
“Današnja”, se pravi zahodna, demokratična Evropa, že ves čas po zadnji vojni čuti zaradi amputacije svojega vzhodnega dela neko notranjo slabost in šibkost. To izvira predvsem iz politične in gospodarske razcepljenosti in podzavestne bojazni, da tega stanja ni mogoče učinkovito spremeniti. Najbistrejše glave velikih državnikov so si krepko prizadevale, pa žjal niso daleč prišle. Največ se je doseglo na gospodarskem področju z ustanovitvijo Skupnega trga (Common Market), dočim na političnem niso mogli dlje kot do sporazuma o Evropskem parlamentu, ki pa nima nobenih političnih dejanskih prerogativ. Naprej niso mogli.
Po vsem tem ni nič čudno, če se evropske združitve in enotnosti (zaenkrat le na ozemlju tostran zavese) zopet in zopet pogreva in se iščejo izhodi in načini, kako to doseči. Zanimiv je načrt in predlog, ki sem ga bral v reviji “Asso-ciationes Internationales” iz Bruslja v Belgiji. Angleški profesor C. Northcote Parkinson v posebni razpravi pogreva že večkrat izneseni načrt o Združenih državah Evrope, le da mu razvije bolj konkretno obliko. Pravi, da so sedanje evropske države (od katerih imajo štiri nad 50 milijo nov prebivalcev) prevelike za uspešno upravljanje, pa premajhne kot samostojne ekonomske edinice. Treba jih je zatorej razdrobiti v manjše pokrajinske (provincialne) e-note, opustiti dosedanjo centralistično vodeno upravo od strani nacionalnih držav (npr. Francije, Nemčije, Italije itd.) ter provincam podeliti status in kompetence države — po zgledu Združenih držav Amerike. Dosedanje osrednje (nacionalne) vlade naj bi ostale v obrambne namene, dočim bi “domače” zadeve reševale provincialne vlade. Tak decentraliziran sistem, trdi prof. Parkinson, bi vseboval velike prednosti, ker bi preprečeval spore med sedanjimi nacionalnimi državami in obrnil vzajemno obrambno silo združene Evrope zoper pretečo nevarnost napada iz Azije, ki je nevaren ne samo vojaško, ampak grozi tudi uničiti evropske kulturne vrednote in civilizacijo.
Drugo prednost majhnih držav vidi prof. Parkinson v svojem “preroškem” gledanju na prihodnost, v omejitvi in morda popolni odpravi obsežnih notranjih borb glede več ali manj socialistične ali pa protisocialistične vlade. Majhne državne enote si bodo lažje in bolj svobodno izbrale vla-oo po svoji volji ter bo ena državica, recimo, imela konservativno vlado s podjetji v povsem privatni upravi in rokah, dočim bo sosednja izbrala socialistično vlado, ki bo podjetja socializirala. V tem vidi Parkinson veliko stvar, ker bodo odpadla škodljiva notranja trenja v tem pogledu, ki hromijo vlade sedanjih držav; kajti na področju iste jezikovne skupine (ki jo mi navadno imenujemo narod) bodo lahko različni politični in gospodarski sistemi tekmovali med seboj in se bo uveljavil tisti,, ki bo najbolj učinkovit.
Za pospešen razvoj in rast kulture v arhitekturi, glasbi, znanosti in umetnosti vidi angleški profesor izredno' priložnost, če se sedanja kulturna aktivnost, vezana v splošnem na glavno mesto velike države, decentralizira in njeno seme zaseje v provincialna glavna mesta, kjer ima odlične pogoje za razcvet in bujno uspevanje z lastno univerzo, teatrom in opero — po vzorcu nemških kraljevskih državic iz 18. stoletja, kjer je cvetela zlasti glasba v kraljevskih ka-


BESEDA IZ NARODA


Rev. Leon Kristanc - zlalomašnik
Rev. Leon Kristanc
SAN ANDREAS, Kalif. — Ni mnogim dano, da bi se rodili v začetku novega stoletja. Slavljenec današnji je imel to čast. Bilo je namreč v zgodnjem jutru dvajsetega stoletja, točneje 12. aprila 1901, ko so rojenice na Gorenjskem v Srednji vasi, župnija Šenčur, sosedom in sorodnikom naznanile, da se je pri Ivanovih rodil fantek.
Ko so ga kmalu po rojstvu botri odnašali h krstu, so oče mirno a odločno rekli: Leon naj bo njegovo ime! Leon? Pa saj bi vse Leone na Slovenskem lahko na vrste prešteli! Gospod jubilant nam sam pojasnjuje to zadevo takole: Leto 1900 je bilo sveto leto. Moj oče so se pridružili skupini Slovencev, ki je ob tej priložnosti romala v Rim. Na Petrovem sedežu je bil takrat veliki papež Leon XII. Na mojega očeta je ta mož, ki so ga videli in prejeli njegov blagoslov pri skupni avdienci, napravil tak vtis, da so sklenili dati to ime prvemu fantu, ki bi jim ga Bog poslal. Besedo so držali.
Leon je odraščal v lepi gorenjski hiši, sredi polj in travnikov ob vznožju zelenih planin. V družini je bilo dosti trdega dela, pa tudi veliko medsebojne ljubezni. Vsemu pa je bila podlaga globoka vera. Vsakdanja molitev in nedeljska masa sta bili kakor dve peroti, ki sta družino dvigali k nebeškim višavam.
Ko je Leon začel hoditi v domačo šolo, sta učitelj in župnik kmalu ugotovila, da ima fant lepe talente, ki bi jih bilo škoda zanemariti,- Komaj je končal iva razreda ljudske šole, sta oba prišla na Ivanov dom in nagovarjala starse, naj bi ga poslali i' mestno šolo, kjer bi se njego-
jaki so pogumno nadaljevali s poukom.
Prišlo je leto 1918. Postajalo je vedno bolj jasno, da se vojna bliža koncu. Stara Avstrija je bila oslabljena, a odnehati ni hotela. Pripravljala se je na zadnji udarec, ki naj bi ga dobil sovražnik na soški fronti. Starost fantov, ki so bili klicani k vojakom, je šla nižje in nižje, študent Leon se je na debelino lasu približal tisti dobi. Klican je bil že na nabor. Kako se je oddahnil, ko je prišel glas: vojske je konec. Torej bo vendar mogoče priti srečno do gimnazijske mature, ki je bila svetli cilj vsakega študenta. Leon je dosegel ta cilj in v juniju 1921 maturiral.
V jeseni istega leta je, po res- povabijo:	Learn Slovenian
nem premisleku in molitvi k sv. I we have learned English! Na Jožefu ter dušam v vicah, skle-; katoliški šoli Mt. Carmel je uči-nil postati duhovnik. Gospod teljica naročila Kolaričevemu Leon rad pove, da je pobožnost' Petru, da naj zapoje nekaj slo-do tega svetnika in do duš ne-; venskih božičnih pesmi in vsi
kot javna šola. Povsod je na javnih šolah več zločinstva, mamil, pretepov, napadov na učitelje in drugih grdobij kot na katoliških šolah. Starši protestanti hodijo prosit, naj njihove otroke vpišejo v katoliške šole. Redovnice mladino krotijo z lepo besedo, medtem ko na javtaih šolah potrebujejo vedno več policije in še ne morejo držati reda.
Senator F. J. Lausche je pred leti napisal ganjlivo pismo svoji stari učiteljici pri Sv. Vidu slovenski sestri Manette. “Veliko Vam dolgujem in hvaležno mislim na Vas,” je napisal dobri senator. Sestra ga je učila drugih predmetov in tudi slovenščino.
Ko so hodile v isto šolo moje nečakinje, so pripovedovale, da sestra še vedno zahteva, naj vsak dan v razredu slovensko zapojejo. Še Amerikanci so zraven poskušali peti slovensko.
Na fari St. Felicitas je tudi že veliko Slovencev. Majhno Mojco je učiteljica povabila, naj vse otroke v vrtcu — tudi nekaj italijanskih in irskih — nauči pozdravljati “Dober dan” in naj zapoje “Sveta noč”. V 8. razredu ima Švigljeva Cilka “Slo venian Power Club”. Slovensk. otroci med odmorom večkral med seboj govorijo slovensko če se pa drugi pritožujejo, jih
kako podedoval po svoji materi. Treba je bilo torej zopet zapustiti dom in se odpraviti v Ljubljano, kjer je bila šola za bodoče duhovnike, semenišče. Po o-smih letih gimnazije je bilo treba zdaj še pet let višjega študija. Počasi teko leta šolanja. Niso lahka in zdi se, da jih ne bo nikdar konec. Vendar: začeti je treba, in seveda vztrajati, pa človek doseže zaželjeni cilj.
Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 1925, je bil mladi bogoslovec posvečen za duhovnika
otroci so z učiteljstvom vred ploskali. Je to vzgajanje k manjvrednosti in kompleksom kot piše S.R.?
Mladina je danes že dovolj podvijana. Kje naj najde Boga. če ne v družinah in katoliških šolah? Bog je skala, ki na njej sloni vera in morala. Brez vere in morale se zrušijo kraljestva in imperiji, brez vesti je tud:' naj večji bogataš ali učenja! ničla in -— minus za človeštvc in zase.
Katoliške šole se silno težke
po škofu dr. Antonu B. Jegliču, vzdržujejo, ker država pobira Po dveh tednih je daroval svojo ^ davke 0d vseh, pa z njimi pod-pivo, ali kakor se navadno reče, jpira samo javne šole. Katolišk' novo mašo, v domači župnijski. star|x prihranijo državi mnoge cerkvi v Šenčurju. Bil je to ve-j milijonov. Naj jim Bog povrne
, vse te velike žrtve, kakor tudi
lik in nepozaben dan, ne samo za novomašnika, ampak tudi za drage starše, brate in celo žup-(Dalje na 3. strani)
------O---;--
V obrambo katoliških šol
CLEVELAND, O. — Žalostna sem bila, ko sem v našem katoliškem dnevniku brala napad na naše župnijske šole s podpisom S.R. Ta napad je bil vključen v razmišljanjih:	“Mali narodi v
velikem svetu”, članek je bil v AD objavljen dne 28. okt. 1974. Vzbudil je razburjenje med vernimi katoličani, ki z velikimi
i žrtvami vzdržujejo katoliške sovi talenti lažje razvili. Starši so le in z njimi tudi slovenstvo, sprva oklevali vedoč, da so šole Dovoljujem si prositi uredni-drage. Modra moža sta ju hrab- štvo, da pri člankih, ki prinaša-
ila, dokler niso oče odločili: pa naj gre. Tako je Leon, star komaj 8 let, zapustil domačo hišo ter stopil na dolgo in težavno pet študentovstva. Tretji razred je začel v Ljubljani v Marjani-šču.
Po opravljeni ljudski šoli je bilo treba iti v gimnazijo ali ka-i\ai je bila takrat navada reči, v latinske šole. Prva in takrat edina slovenska gimnazija je bila v Zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Tja so oče vpisali mladega študenta z že-!io> da bi postal dober Slovenec in dober kristjan. Niso bili tisti časi kaj prijetni za študente. Prva svetovna vojna se je kmalu začela. Zavod je bil zaseden od vojaštva, a dijaki so se morali stiskati v tamkajšnji ljudski šoli, ki jim je služila za pouk in stanovanje. Bilo je težko s preskrbo hrane in dijaki so bili' večkrat lačni. Ali vodstvo in 'di-
jo kritiko ali napade, vedno zahteva polni podpis. Bolj previdno bodo pisali podpisani član-karji. če nekdo za seboj zabriše sled ali upa, da bodo ljudje njegovo pisanje naprtili komu drugemu, potem je dosti bolj korajžen. Prosim vse naše rojake, naj tako pisanje zasledujejo in branijo katoliške šole, brez katerih tudi katoliških župnij ne bo dolgo. Katoliške šole vzgajajo bodoče farane.
Sem preprosta katoliška Slovenka, a to vem, da dva primera, če sta resnična, nista dosti za obsodbo, katoliških šol. Pisec ni dokazal, da je med Slovenci, ki hodijo v javne šole, sorazmerno manj kompleksov ali da so v življenju bolj uspešni, pa če bi uspeh sodili le materialistično. Celo nekatoličani danes ved-no bolj priznajo, da nudi mladini katoliška šola boljšo podlago za moralno življenje
eč. duhovnikom in redovnicam Katoliške šole uživajo med drugoverci velik ugled in ti prosijc v vedno večjem številu za vpk v katoliške šole. Radi bi, da b! njihovi otroci ostali na moralni višini in dobri. Čudim se, da katoličan napada katoliške šole Čuvajmo zaklade, ki jih še imamo! Branimo in podpirajmo katoliške šole!
Ivanka Pograjec
Brobiinice
z lemoniskega hribčka
Razstava umetnosti v Mt. Assisi Academy
V nedeljo, 18. maja, popoldne so prijatelji umetnosti lahke občudovali dela v tej stroki v dvorani MAA. Razstavljale so dijakinje vseh razredov. Gledale smo nad 30 vrst raznih umetnosti, ki jim mi, navadni ljudje še imena ne vemo. Meni se je najbolj dopadla skulptura iz papirja, bakra, slike iz zdrobljenega stekla, mozaiki, narejeni iz kamenčkov ali pa iz jajčnih lupin, slikarije vseh vrst s peresom, črnilom, ogljem, vodenimi barvami, oljem itd. Sodniki so bili profesorji umetnosti.
Učiteljici umetnosti, s. M. Michelle Rupar iz srca čestitamo na tako lepem uspehu. Ona je cvet sheboyganske župnije sv. Cirila in Metoda. Naj bi ji sledilo še kaj več dobrih deklet.
Ravno isti dan ob 3h popoldne je pa priredila s. Siena koncert, ki je trajal eno uro. Smilila se nam je, kar je bila prejšnji dan njena mati Marija Trstenjak položena k večnemu
počitku. Bog ji je pomagal, da je mogla izpolniti svojo dolžnost in ni pokazala žalosti na zunaj.
: Tudi jaz sem morala nekoč skozi nekaj takega. Učila sem 2. razred v Mariboru neko novem-bersko jutro. “Zdajle polagajo v grob mojo sestro Mici,” sem se spomnila. Strašna bolečina! Jokati ne smem pred otroki! “Zdajle je pogreb moje sestre, otroci, molimo za njo.” In smo zmolili očenaš ter se učili naprej ...
Graduacija Mt. Assisi Academy
1. junija ob 10.30 dop. so imele graduantinje naše šole sklepno sv. mašo. Celebrant je bil Fr. Blase Chemazar, kaplan MAA. Zvečer je bila pa ob 7h slovesna graduacija. 189 deklet je dobilo diplome iz rok čika-škega pomožnega škofa Alfreda Abramovicza. Z njim so bili: Fr. Blase Chemazar, Rev. George Aschenbrenner, župnik fare na Sagu in učitelj verouka in ivetovalec. Graduantinje so bi-e vse v raznobarvnih, dolgih Formalnih oblekah. Bil je kra-en pogled na nje. Upam, da so )ila tudi njih srca tako lepa kot e bila njih zunanjost. Saj so /se katoličanke. Konec maja je /na prejela sv. krst in prvo sv. ibhajilo. Slavnostni govornik je hi Rev. R. Rohrich, CM. Vale-iietorian je bila Susaone We->er, ki je dobila šolnino kardi-lala Codyja za nadaljni študij časnikarstva, in Judith Higgins, '.alutatorian. Naj Marija razgr-le svoj plašč nad to našo mladino.
m
Srce Jezusovo, vir življenja n svetosti. -— Ko je Jezus poči-/al ob Jakobovem studencu, je nosil Samarij anko, naj mu da liti. Ker je bil Jud, mu ni iz-lolnila želje. Judje in Samari-ani niso bili prijatelji. Ženska h vedela, da je Mesija. “Ko bi i poznala božji dar in njega, ki e prosi vode, bi ga morda proda in on bi ti dal žive vode.” ?ive vode? In pozneje ji je zo-let zatrdil: “Kdor pije vodo, ki ;o jaz dajem, ga ne bo nikoli /eč žejalo. Vodo, ki mu jo bom az dal, bo v njem postala vir /eonega življenja.” Ne bo ga /eč žejalo — o, kak blagoslov! 4e bo več hrepenel po svetni iraznoti. Njegovo srce bo uteše-io, da, plavalo bo v viru žive /oda, v božji ljubezni. Ta živa /oda je milost božja, božja Iju-jezen v dušah. In božja ljubezen je sladka ...
Kako naj uboga Samarij anka pride do te žive vode? Kristus ,e dejal: “Ako bi me prosila.” Mi jo torej lahko dobimo, ako prosimo za njo, če se odpovemo svetu. Nebeške žive vode ne noremo mešati z mlakužo greha. Božje ljubezni ne smemo družiti z grehom. Če se popol-,ioma odvrnemo od greha, bo orišla božja ljubezen v naše ;rce, a ne prej. Prejšnje grešno dvljenje pa nam ne sme vzeti poguma — saj Samarij anka tuli ni bila nikaka svetnica — ;est mož je imela. Grešna preteklost nas ne sme ovirati, ko ičemo “žive vode”. Samo trdno le moramo odločiti, da bomo odslej zvestejše služili Bogu in skesano ga moramo prositi odpuščanja v dobro opravljeni spovedi. In potem se z mirnim srcem lahko približamo studen-u žive vode — presv. Srcu. Kaj ni Bog obljubil, da bo vrgel nase grehe “za hrbet”, če se iz srca spokorimo? To pomeni, da je vse odpuščeno, da lahko začnemo novo življenje v božji milosti; da bo naše delo zaslužno, da bo na njem počival božji blagoslov; da bomo deležni novih božjih dobrot, ako bomo prosili za nje.
Jezus je vir življenja. Če želimo živeti, pojdimo k temu viru in se napi j mo veselja. Sv. obhajilo je potrebno za dušno življenje. “Kdor me je, bo živel.” “Kdor je moje meso in pi-
jemojo kri, ima večno življenje. Večno življenje je življenje ljubezni v duši, ki je zvesta. Ko ima v sv. obhajilu v srcu Jezusa, lahko upravičeno vzklikne: “Živim, toda ne jaz, Kristus živi v meni!” To tesno združenje duše z Jezusom, ko postane meso njegovega Mesa in kri njegove Krvi, kot pravi sv. Pavel, se dogaja v sv. obhajilu, ako odstranimo ovire. To ne mora storiti naša prosta volja, ne Bog! On nas ne sili, da bi postali boljši, bolj velikodušni. On spoštuje našo prosto voljo. On čaka, da bi ga prostovoljno ljubili, ali da bi se vsaj prostovoljno odločili ga ljubiti. Sami iz sebe ga ne moremo ljubiti, on nam mora pomagati. On čaka naše odločitve in potem nam priskoči na pomoč, da izvršimo, za kar smo se odločili. Zato ne smemo sesti na pete na cesti proti več-i nosti in čakati, da Bog izobliku-j je iz nas svetnike, češ: “Ako Bog j hoče, da postanem svetnik, me i bo naredil takega!” Ne, ne bo! On želi, da vsi postanemo svetniki, a ne ovira naše proste volje. Za svoje zveličanje moramo delati po zgledu svetnikov. “Hočem postati svetnik za vsako Ceno zato, ker to ni samo moj privilegij, ampak moja dolžnost ljubiti Boga, ki je umrl zame in zasluži, da ga ljubim.” Bodimo trdno odločni v tej zadevi. Obrnimo hrbet vsemu, kar nas oddaljuje od Boga. Ne moremo ga častiti brez osebne svetosti, a večja čast in slava božja je naša dolžnost, saj nas je Bog za to ustvaril. Torej moramo postati sveti! Ne smemo omahovati, češ to je pretežko za nas. To ni svetniška ponižnost. Omahljivci ne dosežejo cilja.
Napravimo trden sklep:	Za
vsako ceno moram postati svet' nik! Z vsem srcem bom sledil Kristusu po poti, ki so jo hodili svetniki. Vse druge dobrin6 bom želel samo pogojno, ako Bog hoče, ampak svetništvo moram doseči, ker to tudi Kristus želi. Če se ne trudimo za svetost, je ne bomo dosegli, tudi svetniki so se morali truditi-Božja volja je, da vsi postanemo svetniki. Napijmo se dnevno žive vode pri viru vse svetosti! pri evharističnemu Srcu Jezusovemu.
Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti, usmili se nas!
*
Trdnjava molitve. — Dal6 Francis, konvertit in katoliški pisatelj, je znan po svoji goreč' nosti za božje interese. Je 106' odstotno s papežem. Kar on na* piše, je vredno čitanja in božj6' ga blagoslova.
V OiSV z dne 8. junija 197^ poziva upokojence k molitvi za razne zadeve. Toliko pereči!1 vprašanj je treba rešiti, da ot' memo našo drugo domovin0 propada. Res je, tisti, ki so veS dan zaposleni, nimajo veliko ča' sa za molitev. A upokojen61-Ko je v prejšnji številki predla' gal, naj začnejo upokojen6 kampanjo molitve, se je odzva' lo toliko ljudi iz 35 držav Am6' rike, da so ga zasuli s pismi-pokojenci se zbirajo po hišah, skupno molijo, ali pa po svojih cerkvah. Navadno pridejo sk)1 paj popoldne ali pa ostan6!0 zjutraj po sv. maši v cerkvi n6 koliko časa/ Zadnji teden so m° lili za mladino.
Kaj pa naši slovenski upok0 j enci? Morda je od nas odvisn0’ od naše molitve, da ostane n^3 slovenska mladina zvesta Boga' Gledati ves dan TV ni zdra^° ne za dušo in niti za telo. ProS1 mo tudi mi ta teden, naj se ozre na našo mladino, ki je . nevarnosti, da zgubi vero. dimo k sv. maši, prej mimo s^‘ obhajilo. Molimo za poklice' Naj Bog pokliče v svojo sluŠk0 mnogo dobrih fantov in dekle ' Upokojenci od 60. do 90. letai ^ porabimo svoj čas za apost61 molitve — ta teden za mlad1110' drugi teden' za kak drug nam611' Bog daj srečo!
s. M. Lavoslava

Pokol slovenskih domobrancev pred 30 leti
A. V Teharjih.
IV.
Ko so nas gonili z bičem nazaj v barake, sem v gruči zagledal brata, katerega že ves čas od prihoda nisem videl, on pa sploh Vedel ni, da sem tudi jaz tukaj. Rinil sem med gručo proti nje-*nu, toda doseči ga nisem mogel, ^al me je zanesel čez stopnice na hodnik, kjer smo drveli vsak Proti svoji sobi.
Brat je tekel pred menoj po Vsem hodniku naravnost v zadajo veliko sobo. Pomislil sem, ali smem tja. Kaj če pride kak Partizan nas štet in ugotovi, da K eden več. Javiti se bom mo-ral in spet ibo bič pel. Prišel sem do sobe št. 9, kamor sem spadal. Ro, k bratu grem, četudi me pošljejo na tla, samo da sem pri njem.
“Zakaj niso ušel?'’
Grem naprej. Soba št. 13. ^stopim. Bila je velika, pro-£lorna. Kakor da bi vedel, po-Sledam na desno. Tam pod ok-n°rn je sedel brat. Pogled je litiel uprt v tla, roki prekrižani žez kolena. Črni lasje so mu raz-drršeno viseli navzdol. Šel sem ^ekaj korakov proti njemu in ^ahno zaklical: “France!”
Bvignil je glavo in prebledel.
Iz
upadlih votlin so mu izstopi-
16 steklene oči. Svoji suhi roki le iztegnil proti meni, kot bi me š°tel objeti. Podala sva si des-^lei, krepko in dolgo me je dr-^al in še enkrat ponovil težko
hropeč:
'“Ti tukaj? Zakaj nisi ušel?” ‘Nisem, sam ne vem, zakaj de. Morda tudi zaradi tebe, za-radi prijateljev.”
Usedel sem se poleg njega. Zel je robec, ki ga je imel skri-^e6a za pasom, ter mi brisal strnjeno kri s čela.
Ali ti je hudo? ... Ali te bo-• me je vprašal s skrbjo.
Ah, saj ni nič, samo majhna Id’aska, toda . . .” Glas mi je za-°stal v grlu.
Toda žejen si,” je dokončal °d namesto mene.
, Ah, žejen, tako grozno že-■'d11 sem.”
Botrpi, saj bo bolje, saj boji10 dobili vode,” me je tolažil, ,0 Je bil sam potreben iste tolažbe.
Utihnila sva žrla
§°Vega srca_ Težko je dihal:
Ba si ti vedel, kam gremo?” Sfc'm §a vzdramil iz težke misli.
oba. Tiho sva Predse. Čul sem utrip nje-
texn
Se
Uako? Saj niti sedaj ne
mo-
lt
Verjeti, da je vse to res. Zdi ^ dri, da sanjam,” mi je odgo-
, rja, kot težke sanje je vse,
, ’ doživlj amo, pa vendar kru-
^ resnica.”
ponovijo se kruti prizori
akrat so z divjim krikom Snap tretji polk domobran-• Nagnali so jih na dvorišče j, ° h našo barako in civiliste, ^vrstili so jih po skupinah in , et se je isti krvavi postopek z nami. Zopet so biči in pu-uda kopita opravljala svoja jl£(Vava dela. Prišli so partizani jj.,. °njih, se zagnali v vrsto in 1 P° glavah.
lcleI sem rdečega komisarja, čelSl ie izbral svojo žrtev in za-Ud ^ niem svoje krvavo delo. Ve ga je z ročajem revol-s • a Po obrazu, po zobeh1 ter ga 0neesti° suval pod brado. Vsega Pa tT°glega 111 krvavega je zbil k0 a ier ga suval s svojimi o-Jal	čevlji. Revež se je zvi-
hi b'0^* ^rv’ ioTn glasu bolečine j, h° čuti iz njegovih ust. Vol'° Se ie krvniku zdelo do-Vsta’ Se Je zadrl nad njim, naj čvjj16' ^ težavo se je revež Strašen je bil pogled
na
bha rriučenca. Njegova glava je Cibj, 6Jla sama krvava rana, ves je	s krvjo. Usta
jih r2a-' široko odprta, kajti ni zapreti, ker mu je ip rdečo zvezdo zbil čeljusti ePe. Levo roko je imel iz-

)<i tiri
0 v rami, z desno pa se za spodnjo čeljust, ki je
ni mogel spraviti nazaj. Komisar ga je udaril še enkrat z bičem po glavi ter ukazal stražarju, da ga je odpeljal.
Kakor prej pri nas, so tudi tu prišle tovarišice kazat svoje junaštvo. Pljuvale so v njih izbi-čane obraze, jih udarjale s pasovi ter jih psovale z najgršimi priimki. Tudi med njimi so iskali častnike in podčastnike. Nabrali so jih vsega okoli štirideset. Ponovno so jih pretepali vsakega posebej, nato pa odgnali k drugim v klet. Ostale so odgnali na drugo spodnje dvorišče, ki je bilo obdano s tremi metri visoko mrežo. Okoli njih so bile straže s pripravljenimi brzostrelkami. Posedli so na razbeljeni pesek in do smrti žejni čakali na,nadaljno usodo.
A, E, C in civilisti
Bilo je drugi dan ječe v Teharju, šlo je menda proti poldnevu, vsaj sonce je kazalo tako, in nismo dobili še kapljice vode. Zrak v baraki je bil nevzdržen. Ker nas niso pustili niti na stranišče, smo morali vse potrebe opravljati v sobah, pa nismo smeli niti oken odpreti. Fantje so ležali drug čez drugega, bledi, -izsušenih obrazov in s suhimi, hripečimi grli lovili dušeči, smrdljivi zrak.
Začuli smo hripave glasove stražarjev, ki so vpili za zbor. Drli smo iz barak kot narastla reka na prostrano dvorišče. Sveži zrak smo zajemali z odprtimi usti kot riba, če jo vržeš na suho. Držali smo se drug drugega, kajti od grozne žeje, izčrpanosti in slabega zraka se je vsakemu temnilo pred očmi.
Uvrstili smo se v dolge štiri-stope. Prišel je dežurni in od-bral prvih osem. Začudeno smo se spogledali, kam jih peljejo, in napeto čakali, da bomo zaslišali smrtno pesem strojnic. Za zdaj smo se zmotili. Gnal jih je k baraki poleg kuhinje, ki je služila za pisarno. Tam je moral vsak k svojemu zasliševal-cu. Izpraševali so, kako se piše, kdaj rojen in kje, koliko časa pri domobrancih, če bil v udarnem bataljonu, kolikokrat v borbi, vojaški red, če bil odlikovan in če ima kakšnega brata pri partizanih.
Na podlagi tega zasliševanja so nas razvrstili v štiri skupine: A, B; C in civiliste. Pod A so prišli mladoletni pod 18. letom. Pod B oni, ki so vstopili v domobranstvo po 15. jan. 1945, pod C pa vsi ostali, to je taki, ki so bili pri domobrancih že dalje časa ali od samega početka.
Med civiliste so dali tudi one, ki so imeli srečo in priliko, da so se že na vlaku preoblekli v civilne obleke in, jih ni nihče spoznal. Teh je bilo pa zelo malo.
To zasliševanje je trajalo pozno v noč. Vsak je po njem zvedel, v katero skupino spada.
, Ta dan nisem prišel na vrsto. Ves čas smo morali stati na dvorišču na pekočem soncu, ne da bi nam dali kapljico vode. Ko jih je nekaj sedlo — bili so oslabljeni do smrti — je pridrvel stražar, jih suval s kopiti ter divje rjovel nad njimi.
Po končanem zasliševanju so nas zopet zapodili v barake. Posedli smo po tleh ter drug na drugega naslonjeni, z vročo željo po kapljici vode, izmučeni zaspali.
(Dalje sledi)
“Odprti grobovi" IV./91-110.
—-----o------
Največ ji dohodek v Mariboru
Davčna uprava v Mariboru je pričakovala okrog 22,000 prijav občanov za odmero davka v minulem letu. Do roka jih je oddalo 16,242 zavezancev.
Največ skupnega dohodka v minulem letu je prijavil diplomirani inženir (21 milijonov Sdin — ca. $12,400). Tik za njim so nekateri profesorji mariborske visoke šole.
REV. LEON KRISTANC - ZLATOMAŠNIK
(Nadaljevanje z 2. strani)
nijo. Vsi so namreč zelo spoštovali mladega duhovnika, ki ga je Stvarnik obdaril z mnogimi talenti. Skozi vsa leta šolanja je bil dober dijak, ki se ni učil samo za šolo, ampak za življenje in svoj bodoči poklic. Bil je kot dijak in potem celo življenje dober pevec, imel je poseben dar pripovedovanju duhovitih šal, zraven pa vedno nasmejan in dobrp volje. Tak je ostal do svojega zlatega jubileja.
Po novi maši je kmalu prišel dekret iz škofije in poslal no-vomašnika na prvo službeno mesto. Bila je to Sodražica na Dolenjskem. Zanimivo je, da čeprav po rojstvu Gorenjec, je vsa svoja duhovniška leta v domovini preživel na Dolenjskem. In rad je imel Dolenjsko. Dobrih ljudi v Sodražici ni pozabil nikdar. Ni prijetno seliti se, ko si se komaj dobro navadil kraja in ljudi. Vendar potrebe škofije se ne ozirajo na osebna čustva. Tako je moral gospod kmalu v drugi kraj. Bila je to Višnja gora. Tu je bilo dela še več kot prej. Poleg dušnega pastirstva se je moral tukaj takoj lotiti dela v Hranilnici. Kdo ne pozna zgodovine naših hranilnic? Bile so velika pomoč našim kmetom po deželi skozi mnoga leta. A voditi jih ni bilo lahko delo, zlasti ne v času gospodarske krize. Tu se je gospod Leon pod vodstvom župnika dobro seznanil s tozadevnim delom. Tako dobro, da je bil po petih letih poslan v Št. Peter pod Trško goro poma-grat oslepelemu župniku Vovku reševat tamkajšnjo Hranilnico, ki je v času takratne denarne zamrze zašla v težave. Delo je dobro izpeljal.
Ribnica je tedaj potrebovala mladega duhovnika. Tam je bilo namreč zelo veliko šolskega dela. Poleg ljudske šole je bila tam tudi velika meščanska šola. Dva mlada duhovnika sta komaj opravi j ala vzgojno delo mladine. Seveda sta imela o-gromno dela tudi v cerkvi in pri bolnikih v veliki ribniški fari. Po zaslugi gospoda Leona so o-troci pri svoji šolski maši prepevali tako lepo in pogumno, da kdor jih je kdaj slišal, njih petja ni nikdar pozabil.
Po dobrih šestih letih dela v Ribnici je škof Gregorij Rožman nekega dne poklical gospoda Leona na škofijo. Povedal mu je svojo željo, naj bi on postal župnik na Prežganjem. To je bil kraj sicer ne daleč od Ljubljane, vendar precej hribovit in zato težaven za duhovnika. Poleg tega je bilo gospodarstvo tam precej neurejeno. Škof je bil župnijo dvakrat razpisal, pa se nihče ni bil odzval iz strahu pred razmerami. Župlja-ni s Prežganja so gospoda Leona poznali še iz časov, ko je bil duhovni pomočnik v sosednji Višnji gori. Zato so poslali nekaj mož k škofu in prosili zanj. Da bi ustregel škofu in dobrim ljudem na Prežganju, je gospod dal slovo lepi Ribnici in mnogim prijateljem, ki jih je, imel tam, ter odšel na novo službeno mesto. Bilo je to v jeseni leta 1939. Novi župnik se je pogumno lotil dela. S sodelovanjem župljanov in finančno pomočjo ■škofa je uredil posestvo in obnovil župnišče v kratkem ‘času. Župljani in župnik so bili srečni ob uspehu.
Pa čudna so božja pota! Niti župnik niti farani niso dolgo živali lepih dni. Začela se vojna. Nekaj časa je prihajal njen hrum in šum do nas tam izza. gora. Kmalu pa so njeni zli valovi pljusknili preko gora v našo domovino. V aprilu 1941 So Nemci zasedli en del Slovenije, a drugega Italijani. Meja med obema okupatorjema je potekala prav blizu Prežganj tako, da je cerkev z župniščem in vasjo padla pod ošabne Nemce.
ri-
je'
brali vse slovenske duhovnike na svojem ozemlju, jih imeli nekaj tednov zaprte v Škofovih zavodih, nato pa jih z vlakom preselili na Hrvaško. Nadškof in poznejši kardinal Stepinac jih je sprejel z bratovsko ljubeznijo in jih povabil na delo v svoji škofiji. Gospodu Leonu te poti sicer ni bilo treba narediti. Poskrbel je hitro za varnost Naj svetejšega v cerkvi, vtaknil v žep svoj brevir in v noči odšel čez hribe v del ozemlja, ki so ga bili zasedli Italijani. Naslednje jutro no nemški orožniki prišli v župnišče in v jezi odšli praznih rok. Tako je gospod Leon ušel Nemcem.. Ni pa revež videl bodočnosti, ki je skrivala zanj še večje nadloge. Prišel je, kakor pravimo: iz dežja pod kap.
Kam zdaj, je bilo vprašanje.
Obrnil se je na škofa. Ta mu je svetoval, naj bi šel začasno pomagat že oslabelemu župniku Krumpestarju k Sv. Gregorju nad Sodražico. Lepa hribovska: fara, rojstni kraj dr. Janeza Kreka. To je ibil prileten gospod, zelo pobožen in goreč dušni pastir. Imel pa je eno slabost, če smemo to imenovati slabost, da za materialne zadeve ni imel kaj dosti talentov. Cerkvenih računov, ki jih je bilo treba vsako leto poslati : na škofij o, kar ni mogel skupaj spraviti. In to za več let nazaj. Novemu pomočniku so bile take stvari igrača. Presedel je nekaj tednov za mizo .po več ur na dan, in računi so bili odposlani. Gospod Krumpestar je prav tisto leto obhajal svoj zlati jubilej, škof so bili tako veseli, ker je bil ta stari problem končno rešen, da so staremu gospodu ob njegovem jubileju dali častni naslov duhovni svetnik. Tega odlikovanja je bil gospod Krumpestar zelo vesel, a je rad priznal, da RaIjne mu je mladi pomočnik pripomogel do te časti.
Leto 1942 je prineslo v naše kraje poleg zla vojne še drugo in večje zlo, namreč državljansko vojno. Tujina je začela pošiljati temne elemente, ki so se skrivali po naših gozdovih, od koder so ropali po naših vaseh. Polagoma so se jim tu pa tam pridružili zapeljani domačini.
Poleg ropanja so kmalu začeli tudi moriti. To početje je izzvalo samoobrambo naroda. Resni možje in fantje so hitro in skrivaj organizirali vaške straže, ki so v veselje naroda uspešno čuvale ljudi in imovino po v§seh in manjših mestih. Vse je bilo v redu do septembra 1943. Tiste dni pa je nastal velik nered.
Italija je namreč kapitulirala in njena vojska in oblast se je začela umikati. Preden so se,Nemci znašli, je preteklo nekaj dni.
Vaške straže, ki so bile do takrat raztresene po deželi, so se začele hitro združevati v večje skupine, da bi mogle odbiti napade domačih sovražnikov, ki so dobili veliko orožja od bežečih Italijanov. V to dobo spada tudi tragedija na Turjaku. Gospod Leon se je s fanti od Sv. Gregorija odpravil proti Ljubljani. U-stavili so se na Turjaku, pa takoj uvideli, da se tu ne bi mogli dolgo držati. Pridružili so se glavnini Slovenske vojske, ki se je potem prebijala skozi sovražne zasede proti Igu in dalje proti Ljubljani. Utrujen in ožuljen je gospod Leon zaostal na Igu v upanju, da se po kratkem počitku spet poda na pot do Ljubljane. Komaj se je dobro vsedel, mu je gospodinja hiše povedala, da so partizani zasedli vas. Bil je torej odrezan od svoje družbe. Edina rešitev je bila: skriti se. Toda kam? Gospodinja mu je svetovala skedenj, ki je bil v jeseni poln mrve in slame. Bil je to res edini prostor za skrivališče. Toda glej nesrečo! V naglici po lestvi pod streho na skednju s težkim nahrbtnikom
Kot se mnogi od nas dobro spo-1 sta se zlomila pod njim dva kli-minjajo, so Nemci kmalu po-, na, padel je na 'trdi pod in sl
zlomil tik pod ramo levo roko. Po dolgih sedmih tednih strahovitih bolečin, ibrez kake zdravniške pomoči, se mu je na dan Vernih duš (2. nov.) na čudovit način posrečilo priti v Ljubljano. Prišel je v sestrsko bolnico Leonišče,' kjer so mu zdravniki na vse načine skušali rešiti že močno inficirano roko ter namigovali že na amputacijo. Ker je vse to sam zanimivo popisal v Ameriški Domovini v članku “Novembrski spomini pred 30 leti”, naj ne ponavljam. V šestih tednih je prestal štiri hude operacije. Po zadnji mu je zdravnik kot božično darilo dal zagotovilo, da je roka rešena, pač pa bo malo skrajšana. Da pa upa, da bo sčasoma postala celo uporabna za lažja dela. Po dobrih treh mesecih je zapustil bolnico in ostal v Ljubljani, kjer' je bil pod zdravniškim nadzorstvom in pričakoval boljših časov.
Pričakal pa je vse kaj drugega. Ko je bilo v maju 1945 svetovne vojne konec, je Zapadni svet slavil zmago in pozdravljal svobodo. Ali vse te dobrine so ostale le sanje našega naroda. Čeprav je bil srečni Zapad tako blizu naša domovina je biia obsojena na temo in smrtno senco. Kdor je mogel, je bežal proti svetlobi. Gospod Leon je v tretje postal »begunec; pridružil se je ogromnim valovom beguncev, ki so preko Vetrinjskega polja končno našji zavetje na Vzhodnem Tirolskem, v taborišču Peggez in pozneje na Koroškem v špitalu ob Dravi. Tudi to dobo begunskega življenja je jubilant pred leti podrobno opisal v Ameriški Domovini.
Pa tu v sosednji Avstriji se njegovo begunstvo še ni končalo. Ker je po štirih letih čakanja upanje na povratek v domovino končno splahnelo, so se begunci začeli seliti preko morja v dežele. Po vsem svetu smo se razkropili. Skupno življenje, skupno trpljenje in vmes tudi nekaj veselih trenutkov je povezalo ljudi v veliko družino. Bilo je vsem hudo v srcih, ko so se prvi mladi fantje in dekleta začeli poslavljati ob odhodu v Kanado. To je bil začetek. Kmalu so tudi druge dežele zaprle vrata ljudem brez doma. Večina je odšla v Argentino, drugi v Severno Ameriko, zopet drugi v Avstralijo. Gospoda Leona in še nekaj drugih duhovnikov je val usode, ali bolje rečeno božja previdnost, zanesel na takozva-ni Divji zapad, v Kalifornijo, deželo ob Tihem oceanu. Nadškof v San Franciscu, ki se je bil ob neki priliki seznanil z našim škofom Rožmanom in zvedel od njega, da je med begunci tudi lepo število duhovnikov, ga je vprašal, če bi kateri hotel priti v njegovo škofijo. Škof Rožman je to sporočil v Avstrijo in nam priporočil, naj se odzovemo povabilu. Bilo nas je kakih dvanajst, ki smo se odpravili na dolgo pot. Med nami je bil gospod Kristanc.
Vprašajte katerega koli med nami, vsak vam bo priznal, da ni bilo lahko začeti. Nismo bili več mladi. Treba je bilo začeti z novim jezikom, privaditi se novim navadam. Pa kaj smo hoteli: lotili smo se dela in počasi zarezali brazdo. Nastavljeni smo bili po raznih mestih. Kadar je bilo mogoče, smo se zbrali za nekaj ur v župnišču slovensko-hrvaške fare v San Franciscu, kjer je bil takrat župnik naš rojak Vital Vodušek. Ob taki priliki smo poročali drug drugemu o lepoti in trdoti novega življenja. Leto so tekla. Tu pa tam je bil eden ali drugi premeščen. Gospod Leon je bil v tistih letih na več župnijah in dolgo vrsto let kurat v veliki bolnici v mestu San Jose. Povsod je imel veliko dela in težkega. Pa je vzdržal v delu, čeprav mu je roka delala vedno mnogo težav. Bolj in bolj se je uresničevalo, kar mu je bil zdravnik napovedal po zadnji operaciji: Ker ste
prestali štiri hude operacije s popolno narkozo v tako kratkem času, boste to čutili zlasti v poznejših letih. Zato si je gospod Leon po letih trdega dela v vinogradu Gospodovem zaželel malo več počitka. Pa saj ni bil več mlad. Ko je bil že štiri leta upravičen za pokoj, se je odločil zanj, in škof, upoštevajoč razmere, mu je dovolil oditi. Nastanil se je v mestu Stockton v Kaliforniji, v Domu za priletne, imenovanem Casa Manana. Tu je precej katoličanov, ki so veseli, da imajo duhovnika tako blizu, ki jim je svetovalec in tolažnik ob vseh prilikah. Tudi sv. mašo imajo vsak dan v domači kapeli. Ob večjih praznikih pa pride rad pomagat svojemu sorojaku, ki je župnik v bližnjem San Andreasu.
Gospod zlatomašnik pa ima poleg glavnega poklica tudi še stranski poklic ali hobby, kakor Amerikanci pravijo. Psihologi to zelo priporočajo. To je namreč najboljši oddih od vsakdanjega truda in velik vir zadovoljstva. On je namreč pravi umetnik v izdelavi in ureditvi božičnih jaslic. Več kot 25 let ni bilo Božiča, da ne bi on kje postavil jaslic sebi in premnogim v veliko veselje. Prvič jih je naredil kot begunec v Špitalu na Koroškem leta 1946. Vsaka cerkev, kjer je pozneje deloval, jih ima v slavo božjo, v veselje ljudi in nepozaben spomin na gospoda Leona. Zadnje jaslice je postavil lanski Božič v župni cerkvi San Andreas. Kot nam je gospod Leon sam razodel, ga k temu veže zaobljuba, ki jo je naredil leta 1943, ko je vse kazalo, da bo izgubil roko. Bilo je tik pred Božičem. Če mi Bog ohrani roko, tako se je zaobljubil, bom vsako leto skušal napraviti kaj v slavo Božiča. Do zdaj te zaobljube ni prelomil. Njegove jaslice so prava umetnina. Tudi cerkev sv. Vida v Clevelandu, kjer bo gospod obhajal svoj zlati jubilej, ima jaslice, ki so njegovo delo.
Prihodnjega 29. junija, na piaznik sv. apostolov Petra in Pavla, bo poteklo 50 let, odkar je bil gospod Leon Kristanc posvečen za duhovnika po škofu Antonu B. Jegliču v ljubljanski stolnici. Petdeset let, pol stoletja, dolga doba! Prvotno je nameraval obhajati svojo zlato mašo na tihem na ameriških Brezjah, v Lemontu. Na prošnjo svojih sorodnikov in mnogih prijateljev, ki bi bili radi ob tej slovesnosti z njim, bo opravil to v cerkvi sv.' Vida v Clevelandu v nedeljo, 22. junija. Želimo mu, da bi, če je božja volja taka, dočakal še biserno in morda celo železno mašo.
M. S.
-------o—-----
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
edina slovenska izdeloval-
NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Watprlo« Krt	A81-22X"
KANDIDAT — Bivši'državni guverner Sev. Karoline, in sedaj predsednik Duke University v Sev. Karolini Terry Sanford je objavil nedavno, da je kandidat za predsednika ZDA. Za imenovanje se bo potegoval v demokratski stranki.
MALI OGLASI
POIZVEDBA Rabi se mrtvaški list za pokojnega Lawrence Maček, rojen 8-13-1885 Selo - Polhov Gradec. Prišel v Ameriko leta 1913. Umrl nekje tu 10-16-1932. Očetovo ime je Matevž, materno ime Marija, če ga je kdo poznal se prosi da kliče 361-0632. *—(97)
RADI BI KUPILI Hišo za eno ali dve družini od E. 58 St. do E. 68 St. Kličite 432-0792 zvečer. -(101)
IŠČEMO SOBE Mlada dvojica bi rada dobila v najem pet do sedem sob od E. 55 St. do E 68 St. Kličite zvečer 432-0792. -(101)
OFF HOLMES AVE. Brick 2 family, 4 rooms up, 4 down, 1 bedroom on 3rd. Full basement. Garage. Garden. Nice lot. Make offer. EUCLID ESTATE 2% acres, brick, 1 bedroom down, 2 up. Full dining room, living room, sun room. Fireplaces. Full basement. Recreation room with bar. Double garage. Many fruit trees. Garden. Strekal Realty 692-1020	481-1100 405 E. 200 St. (97)
HIŠA NAPRODAJ Za dve družini 5-5, od Grove-wood. Dvojna garaža. V dobrem stanju. $32,500. Kličite 531-6780 (97)
BY OWNER For sale Collinwood double 5-5, close to St. Mary’s. In move-in condition. Call 761-4456. (102)
APARTMENT FOR SALE 2 stores and 6 suites, near Euclid Beach, by owner. Call 531-0353 -(97)
FOR SALE Residential lot 50 x 160. Richmond Heights. 531-0353. -(97)
OPREMLJENA SOBA SE ODDA Zaposlenemu moškemu na Bonna ave. Kličite 361-5015. /	(19,23 jun)
HIŠA NAPRODAJ Sedem sob, za eno družino, kompletno prenovljena, garaža. Na 1162 E. 72 St. 431-0717. -(102)
Išče stanovanje Išče se 4 sobe in kopalnico, zgoraj, v bližini sv. Vida. Kličite 391-0898 ali 432-2739.
V NAJEM Štiri sobe z furnezom, zgoraj za odrasle. Na E. 77 St. Kličite 391-0967 (97)
V najem Oddamo v najem prazno eno-stanovanjsko hišo na E. 69 St. in St. Clair Ave. z 2 spalnicama, najraje strejšim ljudem. Za informacije kličite 521-7722. -(97)
V NAJEM Dve stanovanje po tri sobe vsako stanovanje, na 1191 in 1193 E. 60 St. zgoraj, kopalnice in furnezi. Pripravno za dvojico ali samce. Kličite 881-7122. (98)
Help Wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Alary’# Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available	(x)
COOK & HELPER Six hours, five days. Good working conditions. Call for appointment 531-8818.	(97)
HOUSEKEEPER WANTED
Light housekeeping, cooking for 2 or 3 at Catholic rectory. West Side. 2-bedroom private iapart-ment, preferably live-in. .'References. Interview. Cali 22&-7577
lORiUH S! SREČNI
Karl H. Wagger 1
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ

Pravo božično vreme je, jasno in strupensko mrzlo. Sneg se razcvetava v dolge igle in škriplje pod čevlji, da človeku zmrzuje kaplja pod nosom. Nekaj časa presopte David, pod smrekami in si ogleduje večerno vas, kako leži ondi všečna in dobro skrita v belih posteljah. Krama-ričino hišo išče in materino okno. Mati je že prižgala leščerbo, varno še sedi s svojim pletenjem na divanu, zavita v odeje, oh,
krasoto. Mrmraje in poln osuplosti gre okrog drevesa in sklepa roke in opazuje vse, kar si je sam podaril: jabolka in uro in tudi lesenega konja, da, konjička!
Peti žal ne zna dobro, sicer bi zdajle zapel kako pesem, morebiti tisto o ubogem Detecu v jaslicah, kakor se je rodilo v mrzli noči:
DOLAR. m TISOČI
DOBITNIKOV TEDENSKO!
Vsak $1 loterijski listek vam daje 25 možnosti dobiti nagrade
od $20 do $100,000 in stotine dodatnih nagrad od $2,000 do $150,000. Še več nagrad!
Zdaj! Dve igri vsak teden — Lucky Buck in Buckeye ‘300’. Glejte obe žrebanji Ohio Lottery, Lucky Buck in Buckeye ‘300’ na teleziviji, prenašane neposredno, v četrtkih . zvečer ob 7.30 na WEWS, kanal 5, Cleveland!
Zakaj, preljubo Detece, ležiš tak samo in ubogo, tu v slabih le pleničkah v naročju svoje Matere?
(Dalje prihodnjič)
in kar napsrej ji zdrkava klobko pod stole. David je dolgo premišljeval, kaj bi mogel položiti materi pod drevo. Šele klobko ga je pripravilo na misel, da bi bila škatla iz deščičc še najboljše. Oče Tomaž ga je naučil umetnosti, kako je treba odklati ozko deščico od trama, ki je brez grč. Deščico je potem okroglo zakrivil nad vrelo vodo, zaklejil navznoter pokrovec in pod in končno sedel v jedilnico v župnišču in poslikal škatlo s krasnimi barvami, medtem ko je sedel pater Janez v spovednici.
O, David je vso svojo umetnost v to usmeril, ne v krvavor-deče rože in divje koze med spominčicami in prav na pokrov je bil naslikal mater samo, belo in rožnato in za čuda življensko. Oče Tomaž je sicer menil, da to ni navadno, polna luna da se ne prilega na škatlo iz deščic. Ali ta je vendar kratkoviden, tanjših potez ne prepozna več.
Nežika bo dobila rdeče palčnike ih kramarica belargonijo z lončnico vred. David vsaj upa, da bo grebenica pognala in uspevala, zaradi katere dolži kuharica Lenka na tihem tatvine že vse vaščanke. Belargonijo je ( skr brio vsadil v škatlo od masti j in jo postavil na topel prostor ob kamin. Najpoprej je videti j grebenica še prav borna, ali Agata jo bo gotovo pripravila do tega, da bo cvetela, saj ima dobro roko za takšnele nežne rastlinice.
In pride sveti večer, edini dan y letu, ki ga čisto zapraviš in ki se začne šele z mrakom. Gotovo ni na vsem svetu kristjana, ki bi ne praznoval te ure. Pa najsi je tudi čisto ubog in sam, vendar bo mislil nazaj na kateri koli srečni čas .svojega življenja, ali pa lahko stoji ob kakem oknu 1 in sliši otroke, ki se smejejo; in 1 če se stisne samo v kakšno tujo vežo, pride gotovo kdo mimo, ki ( mii prijazno pokima in vošči! vesele praznike.
1 Zakaj ta večer so vsi ljudje; prijazni in dobri. Mir, so peli angjeli, mir ljudem na zemlji!
Tudi stari ljudje, v ubožnici si oblečejo svojo najboljšo obleko, vtaknejo jelčno vejico za posteljo, in po angelovem čečščenju kleči vsakdo pred stolom in ima svojo gorečo voščenko. Župnik pride semkaj in tudi poklekne in moli z njimi veseli del rožnega venca.
David stopi medtem v ikamro in prižge lučke na sVojeni drevescu, to so ostanki oltarnih sveč. V vejah vise orehi, zvezde tn kroglice iz štanjola, pozlačeni macesnovi češarki in nekaj sladkorčkov, vse je videti tako praznično. Naposled se splazi po prstih venkaj, zapre vrata pri omari in čaka nekaj časa na mračnem podstrešju.
Klink, klink, reče David, potem spet odpre vrata in stoji presenečen pred lesketajočo se
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojen CEV V EUCLIDU
častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds: John Gerl
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117
Tel. 531-3134
Blagajnik: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsednik John Troha, Mary Kobai, Anna Karun
Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar, Andy

NAZNANILO IN ZAHVALA
1975
V veliki žalosti naznanjamo, da je po čisto kratki bol.ezni umrla, v lepi starosti 80 let, dne 17. maja 1975, naša zelo lju-
bljena mama, stara in prastara mamica, tašča
STEPHANIE ARKO,
rojena KVAS
Predraga rajna je bila rojena 13. decembra 1894 v Sodražici pri Ribnici na Dolenjskem, Slovenija.
Bila je članica društva Svobodomiselne Slovenka št. 2 in št. 25 Slovenske ženske zveze.
Pogreb je bil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, dne 21. maja 1975.
Pogrebne obrede s sv. mašo in pridigo, je opravil č.g. Jože Simčič, za kar se mu hvaležno zahvaljujemo. Hvaležni smo č.g. Jožetu Božnarju, kaplanu pri Sv. Vidu, ki je pokojno oskrbel s sv. zakramenti za zadnjo uro.
Prav iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so rajno prišli kropit in molit za zveličanje njene duše in to še prav posebej čč. gg. duhovnikom Edwardu Pevcu, župniku pri Sv. Vidu in Jožetu Simčiču od prav tam, ter Josephu Podrekar, kaplanu fare sv. Fhilipa Nerija. Posebej se še zahvaljujemo članicam Materinskega kluba fare sv. Vida in Slovenske ženske zveze št. 25, ki so skupno prišle v pogrebni zavod molit ter društva Svobomi-selne Slovenske, ki so se z poslovilnim nagovorom poslovile od svoje članice.	..
Play $1 Lucky Buck... Thousands of winners
weekly!!!
Every $1 lottery ticket gives you 25 chances to win prizes from $20 to $100,000 and hundreds of bonus prizes from $2,000 to $150,000! More prizes!
Hi
fed
h

k
%
HgK''
it
)e i
S

'Pet
v,v.nv.v.v.
'hr
s



>0
\
Now! Z games to play weekly-Lucky Buck and Buckeye ‘300’
Pc
!Pj(

Watch both Ohio Lottery Drawings, Lucky Buck and Buckeye '300’, live on TV, Thursday nights at 7:30 p.m. on WEWS, Channel 5, Cleveland.
ADifl41
Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih Narodnih domovih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts.
Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST.GLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrewi Kavcnik Zapisnikarica Čecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Louis Jartz Podpredsednik Frank Videmsek Tajnica-blagajničarka Cecelia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., 44143 Phone 261-0436.
Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Akna Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Sršen, 1024 Brandt Rd., Geneva, Ohio 44041 načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnik' gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinki er, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Mark Vesel, podpred. Frank Grk, tajnik John Korošec, blag. Joseph Ferra, Zapis. Mary Božič, nadzorniki:	Joseph
Peloza, Stanley Grk, Tony Umek, za točilnico, Rose Čebul, za kuhinjo Rose Zaubi Frances Zgonc, Antonia Hrvatin. Seje se vršijo po odločitvi odbora. Balinea se vsak dan izven v nedeljah ob 1. uri pop. do polnoči, članarina je $1 na leto.
CHICAGO, ILL.
AIR CONDITIONING
les-Service-Installations. Com-;rcial and Residential. Call us & ve $$$. H & S Air Conditioning, 39 S, Harvey, Berwyn 788-3730.
Obilno naj Bog poplača vsem, ki so darovali za maše in prav v enaki meri vsem, ki so krsto v pogrebnem zavodu okrasili z venci in cvetjem ter tako rajni izkazali svoje spoštovanje.
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in pogreba. Prav iskreno se zahvaljujemo nosilcem krste: Nick Zanetic, Allen Urbanic, John Morgan, Bill Smith, Tony Urbanc, Milan Besednjak.
Pogreb je z vso skrbnostjo vodil Zakrajškov pogrebni zavod in se mu za vso postrežbo lepo zahvaljujemo.
Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam ob izgubi drage rajne izrazili svoje sožalje in z nami sočustvovali.
Predraga in ljubljana mama, stara in prastara mamica, tašča. Zelo žalujemo za teboj in se nam zasolzijo oči ob spominu na Te in nam je dolgčas, pa se tolažimo z mislijo, da si v nebesih našla svojega moža Louisa, kamor gre tudi naša pot. Počivaj v miru!
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave,
, Predsednik Joseph Ferra j Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. ;Mrs. Josephine Magajna, 315 E. 284 St., Euclid, O. , tel. 943-0645.
\ Zapisnikar John Černe.
Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
! Seje in sprejemanje novih članov • vsako drugo sredo v mesecu ob 1. ) uri popoldne v Slovenskem domu ' na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Častni predsednik: Christ Stokel Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Josie Zakrajšek; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz. Nadzorni odbor: Louis Dular, Frank Karun, Stefi Koncilija. Za resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek.
Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
Žalujoči:
ALOYSIUS — sin in BETTY — snaha; STEPHANY — hčer in JOSEPH URBANIC — zet; DIANE, ARLENE in ALLAN — vnuki; FRANKIE — pravnuk ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 19. junija 1975.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar,
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik — Lojze Ferlinc Podpredsednik — Tone Zgoznik Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik — Rozika Jaklič Gospodar — Kazimir Kozinski Pomočnik gospodarja — Stanko Cimerman
Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Beel, Matija Kavaš, Angela Pintar, Julka Ferkulj
Nadzorni odbor:	Branko Senica,
Kristina Srok,* Ljudmila Beel Razsodni odbor: August Pintarič, August Šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Eugene Kogovšek; zapis Max Traven, oskrbnik Elio' Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
niča: Mary Celestina, 727 E. 15?
Cleveland, O. 44110, tel.: 761
.8#
blagajničarka: Anica Knez,
> v
niča za zbiranje znamk: Car0' 8
Kucher, Mary Strancar. OdborI1G ' za članstvo: Marica Lavrisha, 0 ■: 481-3768. Odbornica za Bogosl0^, akcijo (BA): Mary Boh tel.
2398. Za oskrbo kuhinje: JoZ^s Tominc, Ivanka Pretnar, T011^. Urankar. Za prodajo peciva: Fr . ces Raischel, Mary Kokal, p
l\
k
Ko
S
fli

'f0)
:vat
H
.i«
Bavec. Za oskrbo pijače in
Vinko Reza-
nje prostorov:	Vinico nu-- p
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar-, zbiranje nagrad in srečelov: Leskovec, Mary Prosen, Vida ger,. Lojze Petelin, Mary VrhoV,V Nadzorni odbor:	Štefan
Frank Mlinar, Ivica Tominec. ka Tominec.
PLESNA SKUPNA KRES
Predsednica: Mojca Slak, 5405
ard Ave., Cleveland, O. 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml.
H

Odborniki: Sandy Pestotnik, p\
Veronika Peklar, Andrej
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec, Plesna Učiteljica: Bernarda
podpredsednik: Joseph Zelle, taj- Ovsenik

ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otiwr Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: Martin Tominc, Vice-pres.: Frank Leben Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv.

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628

EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P*\ polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberi
HOWARD
549 East 185 Street, Euclid
BAKER

531-8181.