PRAVICA
QL4SILO K9MCNISTICNE PABTIJB SLOTEFIJB
Ugoditi čimprej željam ogromne večine prebivalstva Julijske krajine ' bi pomenilo osvoboditi stotisoče ljudi strahu, da bi bili izročeni Italiji, v kateri so preživeli toliko grozot vse od leta 1918 naprej.
E. Kardelj
4. aprila 1946
Mesečna naročnina Din 45.—
Cena Din 2.—
Pozdrav tržaškega ljudstva maršalu Titu
Tržaško demokratično ljudstvo, zbrano dne 2. aprila 1946 na mogočni manifestaciji, Vam pošilja prisrčne pozdrave. To demokratično ljudstvo vidi v Vas svojega voditelja in preko Vas pozdravlja junaško Jugoslovansko armado, osvoboditeljico Trsta in
Julijske krajine. Nadalje Vam zagotavlja, da Vam bo vedno ob strani v naporih za pravično rešitev vprašanja Trsta in Julijske krajine, to je, za priključitev te pokrajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, za katero je
naše ljudstvo v tej borbi toliko žrtvovalo.
Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Živel maršal Tito!
Živel Trst, sedma federalna ljudska republika v Jugoslaviji!
Mogočna manifestacija tržaškega ljudstva
Za Jugoslavijo - za Tita -za srečnejšo bodočnost
Demokratično tržaško ljudstvo obsodilo fašistični teror in zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po tržaških zaporih
Trot, 2, apnila 1946.
V zgodnjih popoldanskih urah so se pričele zgrinjati iz vseh delov mesta preti trgu Unita množice tržaškega prebivalstva, ki so korakale z zastavami in godbami, da bi ponovno manifestirale svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji in da bi dale dušica svoji nevoiji proti nečloveškemu postopanju in pretepanju antifašističnih borcev v tržaških zaporih. Še preden sta nastopila najavljena govornika tovariša Jaksetich im Regent, je bil ves trg nabito poln antifašističnih nrnožic. Stotine zastav z rdečimi zvezdami, modra oblačila delavcev — vse to se je mešalo z vzklikanjem in petjem valujočih množic, ki so se umirile šele,
zvočnike udušiti govor tovariša Jakee-tieha. To je trajalo vse dotlej, dokler ni odločen nastop skupine garibaldineev napotil civilne policiste, da so fašistične razgrajače porinili nazaj prot] Corsu. Medtem je tovariš .Jaksetich nadaljeval svoj govor, ld je bil vsak hip prekinjen z burnimi odobravanji, czklikanjem in skandiranjem: »Jugoslavija — Tito!«
Vedno nove množice so prihajale na trg, z vseh strani so zavihrale nove zastave in oglasile so se nove pesmi.i Ob morju je prikorakala na trg mogočna povorka, ki je nosila na čelu tablo z napisom: »ILVA«. To je bila povorka delavcev iz tržaških livarn. Burno pozdravljanje novih .mani festaultov je za ko je	bil	po	zvočniku	najavljen	prvi	go-.	hip pretanilo besede tovariša Jakseticha,
vomik.	Istočasno	se	je	na	trgu	Borsa	toda kmalu nato so množice znova ele-
»brala skupina fašističnih provokatorjev, I dale z napetostjo njegovim izvajanjem.
Utrjujmo blok Slovanov in Italijanov
Govor tovariša Jakseticha
ki je hotela z divjim žvižganjem skozi pritiska na male narode, da bi na ta
Protestne brzojavke PNOO voditeljem velikih sil
zaradi nezaslišanega terorja v Trstu
Trst. 2. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča:
V zvezi z brutalnim postopanjem (n-vilne policije v tržaških zaporih je PNOO za Slovensko Primorje in Trst danes poslal generalisimu Stalinu. Trumanu, premieru Velike Britanije Attlee-ju, predsedniku francoske vlade Gouinu, mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi, sekretarju organizacije Združenih narodov Trygve Lie-u in gospe Eleouori Roosevelt, brzojavko sledeče vsebine: >450 antifašistov, ki so bili zaprti ob priliki antifašističnih demonstracij v Trstu 27. marca 1946. je stopilo v gla-
dovno stavko z zahtevo, da se postavijo pred sodišče in po zakonu kaznujejo vsi tisti, ki so jih ob aretaciji in pozneje pretepali, mučili, zasramovali in jim pretili. V prepričanju, da boste razumeli upravičenost protesta in zahteve, se obračamo na Vas s prošnjo, da nudite vso moralno pomoč prizadetim tistim, ki so v najtežjih dneb borbe proti fašizmu na strani demokratičnih držav tvegali vse za zmago pravice in ljubezni med narodj nad barbarstvom nasiljem in sovraštvom.«
»-Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst.
Protizakonite in nedemokratične preiskave civilne policije v Trstu
V začetku govora jo tov. Jaksetich Poudaril nujnost, da so oe ljudske množice zbrale na trgu Unita, kjer eo včasih tista, ki zdaj kričijo in žvižgajo, na Corsu vzklikali in ploskali DUceju.
»Nujno je, da se postavimo proti re-akciji, ki se je v zadnjih časih razkrinkala kot nov fašizem. Prišli smo do žalostnega spoznanja, da oblast, ki bi'mo. rala varovati red. dela pristransko in Proti demokratičnim silam. To se tiče Predvsem policije, ki ne ustreza potrebam. ker so v njej kompromitirani fašistični elementi in taki. ki so z orožjem T roki služili Nemcem. Zaradi tega policija ne more biti v službi ljudstva, ampak je v popolnem nasprotju z ljud. skinii interesi.«
Z obžalovanjem je govornik ugotovil, morajo tisti, ki eo se borili proti barbarskemu sistemu stare Avstrije, Priznavati, da njena policija nikoli ni ravnala na tak način. S prihodom karabinjerjev in kraljevih stražnikov se je-Pričel sistem, ki ga je fašizem privedel do skrajnosti: pretepanja po cestah, na Policiji in v ječah.
Govornik je potem ugotovil množično uvažanje zločinskih elementov, ki
zaupanju do teh fašističnih skvader poskušajo z represalijami odvračati svoje nameščence od udeležbe na manifestacijah in sploh od političnega življenja ljudstva. Omenil je grožnje odpustov in ugotovil posebno nevarnost sedanjega položaja, ki dovoljuje odpuščanje delav-cev.
Govornik se je nato dotaknil mednarodnega položaja ter je omenil govor maršala Tita (dolgi aplavzi in vzkliki). Prikazal je napore Jugoslavije za .vzdrževanje miru po vsem svetu.
Nato je tovariš Jaksetich prešel na govor britanskega zunanjega ministra Bevina in je dejal, da *6e ne sme proti majhnim narodom izvajati politike nasilja in da tudi ni dopustno pretiravanje vo-jaSke okupacijske politike in izvajanje
način dobili prednosti. »A ko imajo te besede svoj smisel, potem naj gospod Bevin, ki img v rokah silo britanskega imperija, odredi svojim silam, naj ne kalijo miru v naši coni A. Dopustiti mora, da tukaj italijansko in slovansko ljudstvo v bratstvu in solidarnosti samo odloči o svoji usodi.«
Govornik je poudaril, da je potrebna svoboda brez vojaškega in policijskega pritiska, da bo lahko ljudstvo svobodno izražalo svojo voljo, ki je popolnoma v skladu z načela mednarodne demokracije.
Tovariš Jaksetich je svoj govor zaključil z besedami: »Tako tovariši, poudarimo z isto skladnostjo, s katero se kažemo v tem trenutku vsemu svetu, z istim duhom edinosti med državljani vseh družbenih slojev ne glede na narodnost in stranke, svojo voljo, da bomo ostali vedno složni proti kakršnemu koli izzivanju. proti kakršnim koli spletkam, da bomo ostali složni Da življenje in smrt. da ne bo mogla nobena sila več streti ali razbiti naše enotnosti. Lahko trdimo, da je vse naše delo usmerjeno zgolj v združitev in bratstvo, da bi tem bolj ojačali vezi med mestom in deželo, da bi stvorili en sam trden blok delav. cev tovarne in delavcev polja in uradov, en sam blok Italijanov in Slovanov. To je potreba, ki se je zakoreninila globoko v zavest ljudskih množic. Nadaljujmo po poti In druži naj nas simbol rdeče zvezde. simbol bratstva narodov vseh konti, nentov. poveže naj nas volja, da napravimo iz tega našega mesta in iz te naše zemlje pokrajino, kjer bo mogla cveteti trgovina, kjer bodo mog!e delati naše tovarne, kjer se bosta megli v popolni svobodi razvijati slovanska in italijanska kultura, kjer bodo imeli naši tjudje možnost življenja v delu in miru, da lahko prispevajo k zmagi idej napredka in pravice.«
Nate je spregovoril tov. Regent.
Trst, 2. aprila 1946. Dopisnik Tanjuga poroča:
V zvezi s preiskavo, ki jo je izvršila civilna policija ob sodelovanju vojaških oblasti v noči od 28. na 29. marec t. 1. v prostorih repatriacijske baze Rdečega križa Jugoslavije v ulici Michelangelo Buonarotti 31 in s preiskavo, izvršeno v noči od 29. na 30. marec t. 1. v Circolo di cultura »Rinaldo Rinaldi« v Via Caprin, smatra Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst za potrebno ugotoviti naslednje:
1. Obe preiskavi sta bili izvršeni na način, ki v vseh svojih dejanjh spominja na preiskave fašistov in SS-ovcev.
2. Preiskavi'sta bili izvršeni v odsotnosti odgovornih organov ustanov, odnosno organizacij, ki imajo v posesti preiskane prostore in ki so za te prostore odgovorni.
3. Uslužbenci in druge osebe, ki so bile v času preiskave v prostorih, so bili odstranjeni in z orožjem prisiljeni, da preiskavi ne prisostvujejo.
4. Postopek organov, ki so vršili preiskave, je bil po zatrdilu očividcev skrajno surov in brutalen. Medtem, ko so v prvem primeru člani civilne policije, odnosno agenti streljali iz revolverja, predstavlja preiskava v drugem primeru pravi vandalizem.
5. Škoda, ki je nastala o priliki preiskave v Circolo di cultura »Rinaldo Rinaldi« presega vsoto precej nad sto tisoč lir.
Navedena primera spadata po načinu izvedbe v vrsto protizakonitih postopkov, ki es vrste drug za drugim od organov civilne policije.
V vseh demokratičnih državah na svetu se preiskave izvršujejo ob navzočnosti oseb, ki so odgovorne za prostore, kjer se vrši preiskava, ali če teh ni, ob navzočnosti meščanov, ki se zaradi tega pokličejo. Nihče ne more odrekati tukajšnjemu prebivalstvn pravice, da se enkrat za vselej preneha z metodami, ki jih je 25 let na tej zemlji uporabljal fašizem.
Dogodki zadnjih tednov so jasno po-
Zdruiime se še boli — za srečnejšo bodočnost
»Tovariši! Tovariš Jaksetich te pove-dal. da moramo ostati združeni Slovenci. Italijani in Hrvati, da bomo lahko nadaljevali naš boj »roti "tšizrmi. naš boj za demokracijo, za mir in svobodo, ka-
kailijo mir ki so vajeni pendrekov im bodal za strahovanje ljudstva. Obsodil je tero smo si v dolgoletni borbi :n z ve-nekatere industrijee im podjetnike, ki v I likimi žrtvami re«ni*no raslužili. Vred-
vsem je treba podčrtati. da moramo naš hoj protj ostnkom fašizma nadaljevati do popolne zmage. Dokler bo ostala Santo iskra možnosti, da «»i »e fašizem obnovil. ne bodo imeli narodi miru, toliko časa bo obstojala možnost nav« vojne, novih krvoprclitij. Seveda imamo »a
kazali nenaklonjenost civilne policije, odnosno njenih organov napram antifašističnemu ljudstvu.
Tak primer je tudi preiskava prostorov Circolo di cultura »Rinaldo Rinaldi«, kjer so po končani predstavi dokazovali na vsakem koraku skrajno sovražnost. Zaradi tega moramo smatrati izvršene preiskave za docela protizakonite, ki nasprotujejo vsem demokratičnim načelom, ki so v navadi v demokratičnih in kulturnih zemljah, kakor moramo tudi smatrati izsledke teh preiskav za neverodostojne, ker ni nikake-ga dokaza, da bi te izsledki predstavljali rezultat res objektivnega in nepristranskega poslovanja organov, ki so preiskave vršili.
PNOO za Slovensko Primorje in Trst.
ZAVEZNIŠKA KOMISIJA OBISKALA POSTOJNO
Ajdovščina, 3. aprila 1946. — Dopisnik Tanjug-a poroča: Danes dopoldne je prispela zavezniška komisija v Postojno. Ob tej vesti so zapustili uradniki pisarne, delavci tovarne in kmetje polja ter se s številnimi zastavami in transparenti zbrali na glavnem trgu. Prišli so tudi iz Hru-ševja, Hrastja, Matenje vasi, Rakitriika in Stare vasi. Iz grl pebtisočglave množico so neprestano orili vzkliki: »Tito, Jugoslavija!« Množica ljudi je spremljala zavezniško komisijo skozi postojnske ulice do Postojnske jame, kjer je komisijo zdravil član Okrožnega sodišča v Postojni tovariš Bizjak Lojze. Opozoril je zavezniško komisijo na še skoraj sveže stodove partizanskih akcij v Postojnski jami, ki pričajo, pod kakšnimi težkimi pogoji so se borili pri morski partizani za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Po ogledu Postojnske jame je skupina mladincev zaplesala' kolo. Zavezniška Komisija se je po obisku v Postojni od Jjala skozi vasi cone B, kjer so jo čakale množice kmetov in kmetic, jo pozdravljale in zahtevale priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.
• •
'.v * ;i l$:'
./ *• m
mm
m miitm ■
m	Sr	'	■
Množica Tržačanov med govorom tovariša Jakseticha; »Vztrajali bomo do končne zmage!«
svetu ljudi, tudi ministre. ;i ••.» celo prej enim samim dnem povedali, da ne smejo velesile uporabljati nobenega nasilja in vršiti nobenega pritiska na male narode. Pošiljanje acroplanov nad Jugoslavijo pomeni v teh dneh brez dvema pritisk na to novo državo, ki smo si io sami zgradili.
Mi smo se borili in se bomo borili proti vojni. Ves štiriletni boj ni za nas nič drugega, kot boj »roti vsaki vojni in s tem bomo nadaljevali.
Tovariši, s tem, da se borimo proti fašizmu, se moramo še nadalje boriti tudi za bratstvo med narodi. posebno še tu pri nas med slovenskim in italijan. skim narodom. Dovolj je bilo sovraštva med narodi. Dovolj je bilo prelite krvi. Potrebno je. da se vsi trije narodi, ki živijo tu. združijo v eno samo veliko družino, enaki med enakimi, ki bodo v miru živeli. Zato uresničimo bratstvo med nami, zato se moramo boriti za enakopravnost narodov, zato se moramo boriti za oblast v ljudskih rokah.
Poslednji momenti so jasno dokazali, da s» Italijani tesno povezani s Slovenci, da so italijanski in slovenski kraji med seboj pomešani. da so med seboj povezani iii da gravitirajo drug k drugemu gospodarsko, jezikovno in kultur-i no. da kraji, kjer živita ta dva naroda ! ne morejo živeti eden brez drugega in I da bi bil v resnici zločin, če bi botcli našo Julijsko Krajino razdeliti in ločiti ' naša mesta od zaledja, naš« zaledje od njegovih mest. Mi se bomo borili še na. prej, da ostane ta celota še naprej zdru-1 žena v eni sami ljudski drža - i — Jugo. slaviji.
| Vztrajajmo še naprej v boju. vztra-] jajmo v demokratičnem gibanju, vztrajajmo, ne da bi se pustili izzivati, brez izzivanj, katerih mi ne prirejamo. Mj. tovariši, med vami nismo nikdar netili sovraštva, vabili smo vas v boj proti ti. stim. ki so pokvarili naše življenje, ki so povzročili tako ogromna razdejanje po svetu in tudi po vsej naši pokrajini. S tem bojem nadaljujmo. Ja se se bolj združimo delavci iz tovarn z delavci na polju, z delavci v uradih, da se se bolj
združimo Slovenci, Italijani in Hrvati, da utrdimo naše bratstvo. Smrt fašizmu!«
Po končanih govorih je bila prebra. na protestna resolucija Zavezniški vojaški upravi o trpinčenju zaprtih nedolžnih antifašistov in številne pozdravne brzojavke Združenim narodom, Trumanu, Attleeju, Stalinu in Guinu, zaprtim antifašistom v Coroneu, Svetovni organizaciji Rdečega križa v Ženevi in maršalu Tite, kj jo je vsa stotisočglava množica pozdravila z burnim navdušenjem in ploskanjem ter dolgotrajnim skandiranjem: Tito, Tite.
Potem se je vsa množica zvrstila v sprevod in z vrsto tržaških ga n o ddincev na čelu krenila kot mogočna lavi na po Corsu preko trga Goldoni, Garibaldi po ulici Pascoli. Rosseti in Rismondo mimo Coronea. Tu se je vsa množica aa hip ustavila, da je oddala zaprtim tovarišem, svojim doslednim borcem za sto stvar, pozdrav, pozdrav demokratičnih mnižie, ki s svojo mogočno manifestacijo b soja jo tako fašistično ravnanje z ljudmi, ki mirno izražajo svojo voljo za pnkTju-čitev k Jugoslaviji. Desettisoče pestj .se je dvignilo proti zamreženim oknom zloglasnega Coronea in iz desettisočev grl je zadonela mogočna delavska himna. In v odgovor je iz zamreženih oken prihajal sicer tih, toda odločen Tito, Tito, Jugoslavija, Jugoslavija.
Tudi v zaporih, za zamreženimi okni, jim s fašističnimi metodami ne bodo omajali njihove volje.
Sprevod je nato po ulici Nizza krenil skozi ulico Carducei. po ulici Chega mi. mo poslopja, kjer so SS-ovci obesili 52 antifašističnih borcev, naprej k obali pred hotele, kjer ec zadržuje medzavez-niška razmejitvena komisija. Ker pa se je medtem zvedelo, da je bila komisija na povratku v Tret zadržana v Devinu, so se množice na poziv po mikrofonih s pesmijo razšle na svoje domove.
To je bil zmagoslaven zaključek manifestacije močj naprednih tržaških mno. žic, k; se. s vesti si te moči. niso puriile motiti od fašističnih skupinic, ki eo na raznih vogalih z žvižganjem dajale tolažbo same sebi.
Iskreno želsmo, da se madžarski narod odkrito odpove tistim smernicam, ki so povzročile njegovo sedanjo katastrofo
je rekel maršal Tito dopisniku lista »lepšava«
3ušKozak:
„Zahtev človečanske kulture
ne sme nihče preslišati"
Govor na zborovanju slovenskih kulturnih delavcev 2. aprila v ljubljanski Operi
V tej uri, ko mi zborujemo v Ljubljani, da povemo našo nepopustljivo zahtevo, kaj Jugoslaviji pripada in kaj ji gre, v tem Sasu se vrli tam doli strastna, neodjenljiva borba primorskega ljudstva, to je slovenskega—hrvatskega —italijanskega delovnega ljudstva za tiste preproste človeške pravice, svobodo in dostojanstvo, brez katerih na svetu nikoli miru ne bo. Kdo ve, kaj se prav sedaj, ta trenutek dogaja tam doli? Dogodki preteklih dni so nam prinesli dovolj povodov za našo zaskrbljenost in vznemirjenje.
Kdor je videl to borbo od blizu, ji bo moral priznati, da spada med najveličastnejše borbe evropskih ljudstev za svobodo. Karakter te ljudske borbe ima svoje posebne značilnosti. To ni borba svobodoljubnega španskega ljudstva proti Francu, borba skrajnih naporov z orožjem. Ne da se primerjati z borbo irskega ljudstva, ki se je v mirnem času borilo s peklenskimi stroji, atentati in z ilegalnimi organizacijami.* Borba primorskega ljudstva se vrši sedaj po zaključku najstrahotnejše svetovne vojne proti nacifašizmu, potem ko je to' ljudstvo pet in dvajset let preživljalo in prenašalo teror, kakršnih le malo pozna evropska zgodovina narodov. In kljub temu: tega ljudstva ni bilo mogoče izbrisati s tega sveta. Predobro poznamo vsi to sramotno zgodovino latinske civilizacije, nobeno potvarjanje, nobena laž je ne more prepleskati. Nož, puška, streljanje v hrbet, ricinusovo olje, potujčevanje imen, razlaščanje in izganjanje, koncentracijska taborišča, izgon materinega jezika iz cerkve in šole, so bile blagovcsti dvatisočletne rimske kulture. Turisti, ki so hodili v Italijo občudovat Michelangelove »Sužnje«, niso videli sužnjev na Krasu. Zakaj? Ker slovenskega —hrvatskega ljudstva, naroda pastirjev, oratarjev premnogi kratko malo niso šteli med kulturne narode. Hodili so občudovat starega etruščanskega Apolona. Kdo izmed njih je vedel, da poskuša tam na Krasu zdrobiti Rim zopet nov narod v prah, kakor je zdrobil svoje dni kulturne Etruske. Po bibliotekah so študirali Dantejev Inferno. Kdo je vedel, kakšen inferno preživlja narod na Krasu? Na forum Mussolini se je pod Monte Mario vežbala mladina z znanimi noži in s krvoločnimi vzkliki: morte ai sciavi, za imperialistične cilje novega evropskega reda. Na via dellTmpero v Rimu so turisti ogledovali pet Mussolinijevih marmornih plakatov, ki so očitno razglašali zahteve novega imperija. Koliko teh turistov se je zavedalo, da se na Krasu že vrši pohod njegovih legij? Bili so, ki so tiho, drugi celo javno zagovarjali »vzorni red«, ki ga je ta frazašti režim ustvaril v Italiji in na Krasu.
Toda temu režimu ni uspelo niti to, da bi zatrl neoborožen narod z vsemi modernimi načini iztrebljanja in potujčevanja. Ko se je pohod legij začel proti vzhodu, se je narod dvignil in se pričel dobesedno z golimi rokami boriti. Bila je precej neenaka borba. Na eni strani ves upravni aparat, krdelu kvesturinov in karabinjerjev, tanki, motorizirane legije, na drugi strani neuklonljiva ljudska volja in njen sklep: Zdaj ali nikoli, svoboda ali smrt. In petindvajset let mutasto ljudstvo se je uvrstilo med one velike, svobodoljubne narode, ki so se iz nujnosti morali združiti proti zločinskim naklepom »novega reda«, ki je javno izpovedal, da se morajo »plemenitim rasam«, ki so v krematorijih sežigali milijone ljudi, pokoriti sužnji narodi.
V tej borbi je žrtvovalo to ubogo primorsko ljudstvo 46.800 življenj, 05.460 ljudi je bilo deportiranih, <000 jih je zdaj invalidov, 10.457 družin ima strehe požgane in 16.837 domov nudi komaj živalim zadostno streho.
Ali je pod svetlim soncem še mogoč kak drug dokaz ljudske borbe za svobodo in za pravice? Mislim, da bi se ga nobena človeka dostojna misel ne mogla izmisliti.
V Primorju pa se je zgodilo še nekaj drugega. Dva naroda, med katerima so skozi desetletja poskušali razpihati neugasljiv ogenj sovraštva, sta se v tej veličastni borbi podala roke. Slo-vensko-hrvatsko delovno ljudstvo je sklenilo prijateljstvo z italijanskim delovnim ljudstvom v tem zastrupljenem ozračju, ki ga je plemenit Italijan takole karakteriziral: »Svoje dni je bilo življenje v Trstu tako zastrupljeno, da je najmiroljubnejši in najnaprednejši Italijan, ki je iz notranjosti Italije bil premeščen sem, postal v kratkem času šovinist. »Veličastna borba je tudi te sledove medsebojne mržnje zagladila in ljudstva zbližala. Italijansko, slovensko-hrvatsko delovno ljudstvo daje te dni prepričljive dokaze skupne borbe, za svobodo za mir. Italijanska trikolora s peterokrako zvezdo izraža isto voljo kot jugoslovanska trobojnica s peterokrako zvezdo.
Vprašali se boste: Vojna je končana, združeni svobodoljubni narodi so strli fašistično pošast, atlantska karta je svečano zagotovila svobodno odločitev — temu se torej to ljudstvo še bori?
Pa je tako. Kljub temu, da je vojna končana, vkljub atlantski karti, vkljub vsem številkam človeških žrtev in porušenih domov, kljub grobovom talcev, mora to ljudstvo še enkrat dokazati svojo svobodno odločitev. Kljub temu, da je večina italijanskega delovnega ljudstva stisnila roko slovanskemu delovnemu ljudstvu in s tem doprinesla prvi dokaz in prvo podobo bodočega miru, mora ljudstvo še in še pričevati o svoji volji in o pravicah, ki mu gredo.
Prav zato se torej horba primorskega ljudstva ne da primeriajU z nobeno
drugo v Evropi po svoji tragičnosti in etični veličini.
Kako se to ljudstvo bori? Ali z noži, lesenimi kiji, s peklenskimi stroji? Ne z enim ne z drugim sredstvom. Kdor je videl to veličastno borbo od blizu, kako pozdravljajo mlaji in napisi medza-vezniško komisijo, od katere ljudstvo verno pričakuje priznanje svojega obstoja, kdor je videl Kraševce in Kraševke, ki jim ni nobena pot predolga, da bi izpričali svojo voljo in zahteve, kdor je videl Istrane in Istranke in jim pogledal v oči, ki z otroško zaupljivostjo že naprej pozdravljajo pravico, bo spoznal, da je ta borba miroljubna, borba visoko kulturnega ljudstva, ki jo vodi demokratična ljudska oblast. Porogljivo so pisali, da ima jugoslovanska vojska pleskarske bataljone, ki prepleskajo vse hiše pred njenim prihodom. K taki zlobi bi pripomnili: »Kje pa so v coni A pleskarski bataljoni?« Primorsko ljudstvo, slovensko, hrvatsko in italijansko, je po končani vojni odložilo orožje in se v novi borbi, ki mu je bila vsiljena, bori na tak način, da bi se od njega tudi drugi narodi, ki jim je mir pri srcu, lahko marsičesa naučili. Koga niso pretresle plitve gomile istrske in kraške rdeče prsti, nad katero stoje skromni, s cvetjem ozaljšani napisi z imeni talcev, postreljenih od naci-faši-stov. To so narodnostni mejniki, ki jih ne more zanikati noben narod, nobena oblast na svetu.
Disciplinirano borbo so hoteli speljati na druge tire. Vsak strel ne odmeva v Evropi, toda taki streli, ki so padli v Skednju, v via San Nicolo, opozarjajo svet. Kdo je proti vzorno disciplinirani borbi primorskega ljudstva pričel odgovarjati z nasiljem? Tista policija, v kateri služijo med drugimi znani fašisti in skvadristi. In tako se je zgodilo, da so ljudje, ki so pred letom dni še služili fašizmu, streljali na stare antifašistične borce iz dobe, nečloveškega mučenja v rižarni San Saba, barbarskega izobešanja talcev v via Ghega. Česar bi se nihče pred letom dni še predstavljati ne mogel - tudi fašisti ne - da bodo po letu dni lahko stari fašisti streljali na demokratično ljudstvo in celo'na otroke tega ljudstva, je vendarle resnica. Naj navedejo en sam primer, da je primorsko ljudstvo vporabilo v svoji sedanji borbi orožje in nasilje. Toda na to ljudstvo so streljali isti ljudje, ki so požigali v Trstu Narodni dom in domove po Krasu. Ne čudili bi se, po sedanjih izkušnjah, če bi se pojavil v tisku argument, da so Slovenci s svojo življenjsko prisotnostjo tako dolgo izzivali potrpežljive fašiste, da so jim morali požgati Narodni dom. Taki so argumenti nasprotnikov demokratičnega ljudstva. — Vdrli so v stanovanje tovariša Bevka, ga demolirali, njegovo ženo pretepli in osu-vali. Kdo? Zanikrna, nahujskana drhal, ki živi* le v pohajkovanju in ne pozna nobenega trpljenja italijanskih svobo-doljubov, kaj še slovensko-hrvatskega ljudstva. Ali je ta drhal en sam strel sprožila proti naci-fašistom? Vsi pa veste, kdo je Bevk? Njegovo življenje je zgovorna priča usode našega ljudstva pod fašizmom. Kakor steklega psa so ga preganjali, ječe, konfinaeije, so bili njegovi domovi v zadnjih pet in dvajsetih letih. Iz ječe je šel v borbo skupaj z ženo, oba sta do zadnjega živela v gozdovih in prestala zadnjo najhujšo hajko, ko je življenje vseh članov Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko viselo na zelo tanki nitki, ko so bili od Nemcev obkoljeni na kvadratnem kilometru. Ali je ta drhal, ki je pretepala, suvala ženo. demolirala stanovanje, takrat z mezincem ganila za italijansko demokratično svobodo? Če bi bilo primorsko ljudstvo naivno, bi se mu ob teh dogodkih ježili lasje, toda tako italijanski delavec kakor slovenski in hrvatski kmet danes predobro vesta, kaj je politika nasilja in česa se poslužuje. Odgovorilo bo tudi na to evropsko laž, da je danes demokratičnim ljudskim množicam zavarovana pravica.
In kdo ščiti to drhal, ki se nemoteno vozi v Trst, da pretepa žene in otroke, da strelja po ulicah, demolira trgovine, urade in stanovanja, da podtika orožje in poziva na vojno proti sciavom, proglaša cezarsko parolo: mare nostro, ki je je privedla italijansko ljudstvo na rob in v bedo, in laja, da jo je treba prepeljati v Dalmacijo, kjer so vse skale okrvavljene po zločinih savojske armade in Mussolinijevih legijah? To drhal ščiti zavezniška vojaška uprava. Z besedami se da slepomišiti, a dejstev se ne da iz-premeniti. Kdo bi še zaupal v nepri-stranost vojaške uprave, če pregleda dejstva?
Zakaj so zavezniški vojaki, ko je bila še JA v Trstu, zaprli cesto iz Proseka na Opčine in branili prehod Slovencem z besedami: »Niente, niente Slove-no, niente Tito. Buono Italiano.« Je bila to zavezniška prijaznost? Zakaj je kolonialni vojak, ki še v življenju ni vedel, kaj je Italijan in kaj Slovenec, takoj streljal slovenskemu mladeniču mimo glave, ko ga je ta prosil, da bi ga spustil skozi zaporo? Je bilo to zavezniško prijateljstvo? Kjer koli so Novozelandci prej srečavali v Italiji Titovce, so jih objemali in navdušeno vzklikali: »Tito, Tito!« Ko pa so se v Trstu na trgu delPUnitš njihovi zavezniki, jugoslovanski borci in tržaške delovne množice poslnvljale od padlih, niso ti vojaki izkazali žrtvam najpriprostejše pietete, čeprav smo preverjeni, da je to marsikoga speklo v srcu. Zakaj so se dogodili primeri, da so še pred rokom, ki je bil JA določen za odhod, že klofutali poštene jugoslovanske borce? In če
stara resnica »in vino veritas« kaj pove, zakaj je precej primorskih rojakov dobilo strele v trebuh, ko so se zavezniški vojaki opili? Če je bila vsaka peterokraka zvezda propaganda, vsak napis: »Tukaj je Jugoslavija!« »Voglia-mo democrazia!«, propaganda, ki so jo požigali zavezniški vojaki, zakaj pa vzkliki: »Abbasso sc’iavi, bastardi, evi-va il mare nostro, eviva Dalmazia« niso propaganda in jih ščitijo zavezniški kordoni? Mar zato, ker so Slovenci in Hrvatje nekoč požgali Italijanom Narodni dom in druge domove? Streli v Skednju niso bili propaganda, streli med šolske otroke niso bili propaganda, obsodba Gasparinija ni bila propaganda, vdor v Bevkovo_ stanovanje in poboj njegove žene nis’ta bila propaganda, razbijanje izložb na Corsu in v via Milanu ni bila propaganda, streli v majorja Cundra niso bili propaganda, vdor v lokale SIAU v via Udine, v via Fa-bio Filzi, vdor in deinoliranje prostorov v via Caprin ni bila propaganda. Trde obsodbe, izrečene proti antifašističnim borcem, niso bile propaganda? Ne, vse to ni bila propaganda, temveč kaj več. Ne smemo pozabiti, če hočemo razumeti, kaj pomeni ta »več«, na Churchillove izjave proti Poljakom, zaradi katerih so šli zavezniki v vojno. Potem bomo razumeli, da ves način in vsi kolonialni prijemi, ki jih uporablja Zavezniška vojaška uprava proti italijan-sko-slovenskcmu demokratičnemu ljudstvu, niso nikak izraz službene strogo-gosti, nepristranske pravičnosti; temveč namerna zaščita fašističnih elementov, ekspanzionističnih teženj starega fašizma. Po vsem tem pa se ne bi čudili, če se jutri v tisku pojavijo izjave, da Jugoslovani na ruskih kamionih vozijo v Trst slovenske železničarje in oborožene tolpe, da razbijajo po Trstu. Prisiljeni smo na ta način oceniti početje Zavezniške vojaške uprave v Trstu in v coni A.
Vprašamo se le: zakaj se hočejo v zgodovino in v spomin primorskega ljudstva nekateri generali in polkovniki zapisati tako. kakor so se zapisali Collotti. Miani, Rainer in njihovi pajdaši? Kateri so razlogi, da hoče Zavezniška vojaška uprava na tako zgovoren način prepričati ljudstvo, da vsa borba antifašističnega primorskega ljudstva, vse te krvave žrtve niso pomenile prav nič in da so bila vsa zagotovila o atlantski listini in samoodločbi — same fraze?
Primorsko ljudstvo je z malenkostno zavezniško podporo vzdržalo borbo proti nacifašistom do kraja. JA je bila prisiljena osvoboditi Trst in Primorje, da bi ne bilo nepotrebnih žrtev in da bi do kraja izmučeno ljudstvo ne bilo razočarano. JA se je kasneje v redu umaknila in prepustila cono A varstvu Zavezniške vojaške uprave, v prepričanju, da je primorsko demokratično ljudstvo izročila prijateljski zavezniški upravi. Kdo je pričakoval, da bodo bivši italijanski fašistični skvadristi, najeta reakcionarna drhal z geslom: »Abbasso i sc’iavi. abbasso bastardi!« deležni zaščite Zavezniške vojaške uprave in na tla pobite zavedne demokratične žene zasmehovane od angleških oficirjev?
Primorska zemlja je kakor vsa jugoslovanska zemlja popila preveč krvi svojih sinov in hčera, postreljenih, sežganih in mučenih od nacifašizma, da bi še kdaj klonila pred nasiljem. Jugoslovani vemo, da si je primorsko ljudstvo priborilo pravice do svoje zemlje v borbi, zato zahtevamo, da o svoji zemlji odločujemo kot zmagovalci med Združenimi narodi. Odklanjamo vsako barantanje, odklanjamo vsako tehtanje, koliko Jugoslovanov se lahko žrtvuje za enega italijanskega reakcionarca ali celo fašista, da bi se ustvarilo ravnotežje na ozemlju, kjer je naše ljudstvo doslej poznalo le nasilje in krivice. Jugoslovansko ljudstvo je dovolj drago plačalo nauk. kako je izpolnila reakcionarna rimska politika obljubo, da so Italijani s častjo rimske pravičnosti zavezani spoštovati pravice Jugoslovanov, ko jih je rapalska pogodba pol milijona prisodila Italiji. Za take obljube ni sedaj primorsko in italijansko ljudstvo prelivalo krvi. Že samo imena Ambro-sio, Roatta, Robotti, Gambara zadostujejo, da ne veruje v nobeno še tako sveto poroštvo. Še pred dnevi so avtohtoni Slovenci v Trstu in celo italijanski delavci poslušali iz ust civilne policije grožnje:	»Počakajte,	da pride Italija,
potem boste nekaj doživeli.« In to v Trstu, ki ga je JA za ceno težkih žrtev osvobodila. Ali bo ljudstvo zaupalo drhali, ki je pred dnevi v navzočnosti oficirjev zavezniške uprave vzklikala nemškim vojnim ujetnikom, ki so se peljali mimo na kamionu?
Narodnostni odnosi v coni A so jasno izpričani po živih ljudeh in številkah. Mesto Trst, v katerem je večina italijanska, katere velik del pa se je odločil za Jugoslavijo, je povezano z zaledjem, brez katerega ne bi moglo živeti. Jugoslovanski narodi so zmagovalci, ki so enakovredni drugim zaveznikom z lastnim orožjem na svoji zemlji premagali okupatorja. Zato ne morejo in ne bodo nikoli privolili, da bi bil zadnji njihov rojak zopet izročen nasilju. Zveza italijanskega in jugoslovanskega demokratičnega delovnega ljudstva je zrasla iz skupne borbe in je kot prvi dokaz povojnega bratstva narodov v Evropi zadostno jamstvo za zaščito manjšin in njihovo svonodo.
Kakor jugoslovanskemu tako je vsemu kulturnemu svetu, ki si želi miru in bratstva med narodi, ob sobi umlji-
Beograd, 3. aprila (Tanjug), Budimpešta: Dopisnik Tanjuga poroča: Social demokratski časopis »Nepsava« prinaša na uvodnem kraju izjavo, ki jo je podal maršal Tito dopisniku časopisa ob priliki svojega obiska v Pragi.
Na vprašanje dopisnika »Nepsave«, kako sodi o sedanjih madžarsko-jugoslo-vanskih odnosih, je maršal Tito izjavil:
Od osvoboditve Vojvodine smo poizkušali pozabiti vse tisto, kar je moglo v preteklosti skaliti dobre madžarsko-jugo-slovanske sosedne odnose. Neodvisno od tega smo vztrajali na zahtevi za vsote reparacij, ki jo nam jamči pogodba o premirju.
Ponudili smo roko Madžarski, je dalje rekel maršal Tito, vendar smo morali
vo, kakšna mora biti rešitev primorskega in tržaškega problema. Vsaka druga odločitev, kar jo po dosedanjih dogodkih še jasneje dokazano, je nemogoča in nesprejemljiva.
Mir bo ohranjen le tnkrat, ko bodo priznali Združeni narodi zvezo italijan-skega-slvenskega-hrvatskega delovnega ljudstva in si bo ljudska oblast uredila sožitje.
Slovenski kulturni delavci smo preverjeni, da so vsi napredni, svobodo-,
na žalost ugotoviti, da obstojajo še vedno krogi, ki se niso ničesar naučili iz preteklosti ter poudarjajo irendentistične zahteve napram Jugoslaviji in prav tako napram Češkoslovaški.
Maršal Tito je na koncu rekel:
Iskreno želimo, da se madžarski narod odkrito odreče tistim smernicam, katere so povzročile njegovo sedanjo katastrofo.
Iz izjave maršala Tita, piše »Nepsava«, ki jo je podal z veliko prisrčnostjo, jasno izhaja, da poglobitvi madžarsko-jugoslovanskih odnosov stoji na poti samo madžarska reakcija, ki prinaša težko škodo ne samo na notranjem, temveč tudi na zunanjem političnem polju.
ljubni pisatelji, umetniki, učenjaki tako v Ameriki kakor v Angliji, Franciji in drugih državah na strani primorskega ljudstva in njegove borbe. Če bi v to ne verjeli, bi morali zanikati prepričanje
v človečansko kulturo.
Zahtev človečanske kulture ne smo nihče preslišati.
Naj živi zveza delovnega demokratičnega italijanskega — slovenskega — hrvatskega ljudstva, ki ustvarja s svojo borb« temelje tej kulturi.
Maršal Tito je sprejel poljskega veleposlanika Jana Karola Wendeja
Beograd, 3. aprila (Tanjug): Maršal I poldne sprejel veleposlanika Poljske re-Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj do-1 publike, gospoda Jana Karola ,Wendeja.
IZJAVA VELEPOSLANIKA REPUBLIKE POLJSKE GOSPODA JA NA WENDEJA
Pogodba z Jugoslavijo predstavlja za Poljsko nadaljnji korak v izgradnji evropskega miru
Beograd, 3. aprila (Tanjug): .Včeraj popoldne je veleposlanik Poljske republike g. Jan Karol Wende sprejel v prostorih poljskega veleposlaništva predstavnike domačega in tujega tiska in jim v zvezi z ratifikacijo pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Poljsko in Jugoslavijo, ki je bila včeraj objavljena v Ljudski skupščini FLRJ, izjavil med drugim:
Včeraj je bila na skupni seji Zveznega sveta in Sveta narodov ratificirana pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko.
V zvezi z zelo živahno diskusijo o eks-poseju predsednika jug. vlade maršala Tita, ki sem jo poslušal z največjim zanimanjem, bi želel, gospodje, pripomniti nekaj besedi o stališču, ki ga zavzema Poljska napram tej ratificirani pogodbi in nekaj besedi o konvenciji o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko, ki je prav tako podpisana v Varšavi 16. marca t. 1.
Poleg trgovinskega sporazuma in protokola o izselitvi Poljakov iz Jugoslavije, ki sta bila sklenjena v januarju letošnjega leta, predstavljata zadnji pogodbi za poljski narod potrdilo njegovih stoletnih prisrčnih občutkov napram bratskim jugoslovanskim narodom.
Zadnje pogodbe so pravno formuliranje neprestanih tendenc, teženj in občutkov poljskega naroda.
Pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči dokazuje naš napor, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti pred obnovo nemškega »Drang nach Osten« in da preprečimo ponovno nemško napadalnost. Poljaki se na žalost, predobro zavedajo možnosti novega povampirjenja nemških osvajalnih teženj kakor tudi njihove per-fidne sposobnosti, da si pridobe pristaše in lahkoverne pokrovitelje.
Poljska, ki jo je vojna strašno uničila, ki jo je usoda tako močno in tako tragično prizadela, želi predvsem mir in še enkrat mir. Pogodba z Jugoslavijo predstavlja za Poljsko nadaljnji korak v izgradnji po možnosti trajnega evropskega miru.
V brezkompromisni borbi za svobodo in mir ima Poljska za seboj junaški delež v vojni, ramo ob rami z Rdečo armado, kakor tudi z armadami naših zapadnih zaveznikov — Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Poljska ima za seboj pogodbo o vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju s svojim velikim sosedom in slovanskim bratom Sovjetsko zvezo. Poljska jo vezana s starimi tradicijami s Francijo, ki so dokumentirane s pogodbami, v katerih trajnost poljski narod ne dvomi. Sedaj ratificirana pogodba z Jugoslavijo je torej nadaljnji člen v verigi miroljubnega prizadevanja in teženj Poljske.
Omenjena pogodba ima še en cilj. Njen 4. člen, ki se nanaša nu organizacijo Združenih narodov, dosledno teži po oživitvi in utrjevanju duha to organizacije, katere ustavit v zadostni meri ceni vrednost takšnih dvostranskih pogodb.
Končno predstavlja konvencija o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo v gotovi meri dopolnitev pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Omogočila bo našim bratskim narodom vsestransko znansveno sodelovanje, izmenjavo študentov in znanstvenikov, književnikov in umetniško sodelovanje. Približala nas bo med seboj in nas spoznala drugega z drugim. Na ta način bo prav tako doprinesla tudi k utrjevanju mednarodnega sodelovanja in prijateljstva, a dosledno tudi k hitri obnovi in miru, po katerem teži izmučeno človeštvo.
Nato je veleposlanik g. Jan Karol Wende odgovoril novinarjem na nekaj postavljenih vprašanj.
Na vprašanje o vtisih z včerajšnje ratifikacije poljsko-jugoslovanske pogod-
be o prijateljstvu in vzajemni pomoči v Ljudski skupščini, je veleposlanik g. Jan Wende odgovoril:
Ko so se vršila v Varšavi ob priliki sklepanja pogodbe o vzajemni pomoči in prijateljstvu pogajanja, ki so trajala zelo malo časa, smo vedeli, da se morajo od-nošaji med našima deželama razviti in razširiti. Vedeli smo, da je to najgloblja težnja naših narodov. Včerajša manifestacija prijateljstva ob priliki ratifikacije te pogodbe je samo potrdila to naše prepričanje.
V zvezi z obiskom maršala Tita v Poljski, je veleposlanik g. Wende dejal: Maršal Tito je bil deležen v Poljski naj-prisrčnejšega sprejema, srečanja, ki ga more biti deležen samo brat. Prepričan sem, da je maršal Tito občutil prisrčnost s strani Poljske prav tako, kot mi Poljaki čutimo prisrčnost s strani Jugoslavije. Maršal Tito je v Poljski izredno popularen. Med partizanskimi borci v Poljski je ime maršala Tita pomenilo vzpodbudo za povečanje partizanske borbe. V Varšavi, Lodzu in drugih središčih je naletel maršal Tito na najlepši sprejem in se je lahko prepričal, da čutijo najširše množice poljskega ljudstva do njega in do jugoslovanskih narodov v svojem slovanskem srcu najtoplejše prijateljstvo.
Stališče poljske vlade =- je dejal — glede vprašanja Trsta in Julijske Krajine je bilo jasno in nedvoumno formulirano v noti poljske vlade ob priliki sestanka petih ministrov za zunanje zadeve v Londonu jeseni lanskega leta. Simpatije poljskega naroda so na strani Jugoslavije. To izraža tudi poljski tisk, ki priobča ,in širi jugoslovanske težnje v prisrčnem tonu. Kar se tiče sedanjega položaja v Trstu upam, da bo mednarodna komisija, ki sedaj proučuje položaj na tem ozemlju, našla pravilno tolmačenje tega vprašanja, ki bo zadovoljilo Jugoslavijo.
Odgovarjajoč na vprašanje o notranjepolitičnem položaju v Poljski v zvezi z zadržanjem Mikolajczyka, je veleposlanik g. Wende izjavil:
Kljub temu, da je Mikolajczyk stopil v vlado narodne enotnosti, se zdi, da te enotnosti ne želi. Kot podpredsednik demokratične stranke lahko izjavim, da je zahteva Mikolajczjka, da dobi 75% po-slaniških mest v parlamentu prav tako smešna kot nerealna. Lahko mu zagotovim, da sc 4 politične stranke, ki so v bloku demokratičnih strank, in to poljska socialistična stranka, poljska delavska stranka, kmečka stranka in demokratična stranka popolnoma prepričane, da bodo dobile na volitvah znatno večino. Splošne volitve v Poljski bodo še letos, kakor je izjavil predsednik V. Bicrut.
Na vprašanje novinarjev, kaj lahko pove v zvezi s Churchillovo izjavo o zapadnih mejah Poljske, je veleposlanik g. VVendo odgovoril:
So politiki, ki se z lahkim srcem odpovedo svojim podpisom, obveznostim itd. Med take politike spada tudi g. Cliur. chill. Nihče drugi, kot prav g. Churchill je na konferenci v Potsdamu priznal in podpiral pravične zahteve Poljske, da dobi svoje dežele na zapadu. Zaradi svojih razumljivih protidemokratičnih teženj hoče g. Churchill izzvati nov plamen sovraštva in konfliktov na naši zapadni meji. Ta igra je jasna in vse demokratično javno mnenje sveta enako ocenjuje stališče g. Churchilla. Lahlto še dodam, da je gospod Churchill človek, ki jo izgubil zaupanje angleškega malega človeka in ki zato ne more predpostavljati, da mu bo zaupal tnali človek Združenih držav, Francije, Poljske ali Jugoslavije.
Nato je veleposlanik g. Wende, govoreč o odnošajih med Poljsko in Veliko Britanijo, poudaril, da Poljska upa, da bodo vprašanja, ki še niso urejena, rešena v najkrajšem času v duhu medsebojnega spoštovanja.
Kljub terorju policije in Xitosov le okrog 75°io volivcev bojkotiralo volitve v Grčiji
Atene, 3. aprila. Agencija Reuter poroča, da je na dan grških volitev EAM objavil v Atenah uradno poročilo, v katerem je rečeno, da se je glaeo. vanje podaljšalo za 3 ure, s čimer se je dala možnost, da so se prisilili priti na volišča volivci tudi po uri, ki je bila določena za zaključek glasovanja.
V omenjenem poročilu je zlasti govora o glasovanju na področju Soluna, Vo-loea, Larise in številnih delavskih četrti v Atenah. Nato je rečeno, da je EAM zahteval intervencijo zavezniške komisije opazovalcev.
Na dan volitev je prišlo, v kolikor je do sedaj znano, na večih krajih do incidentov, v katerih je bilo ubitih 18 oseb. Grško ministrstvo za javno varnost je objavilo poročilo o spopadu, ki je izbruhnil med pristaši desnice in levice v peloponeški vasi Peligali, kjer sta bili ubiti dve osebi.
Glavni dvom glede pravilnosti volitev predstavlja po mnenju neodvisnih opazovalcev večkratno glasovanje. Nikjer niso uporabljali neizbrisljevega črnila, s katerim bi volivcem onemogočili, da bi večkrat glasovali.
United Press poroča v zvezi z volivnimi rezultati, da je monarhistična organizacija »X« doživela na volitvah popoln neuspeh. Prvaki EAM-a trdijo, da se je glasovanja vzdržalo okrog 75% volivcev. Tako so izjavili, da se je Po dosedanjih podatkih glasovanja vzdržalo: v Volosu (Srednja Grčija) 75%, v Lamiji 53%, v Kilkisu 70%, v Nigrl 66%, v Edesi 67% in v Janini 74%.
United Press prav tako poroča, da je policija pretepala vse osebe, ki so nosile znake EAM-a. Prav tako so bili napadeni tudi bolniki v sanatoriju Asvestohor.
V Atenah je bilo na dan volitev opoldne v aristokratsiki četrti Kolonaki ‘15%. abstinence, medtem ko je v predmestjih Aten abstinenca dosegla 70 do 80%. Vojake so prevažali z avtobusi ter so glasovali brez odobritve. Ob 13. uri je prišla iz Phtohora vest, da je tamkaj prišlo do prvih spopadov med polirajo in ljudstvom. Nemiri so znatni.
V Solunu grška policija stoji pred volišči z avtomobili, na katerih so montirane strojnice. Zaprtih je bilo kakih 1000 oseb. Policija je blokirala četrt Sarantaklisis ter prepovedala zapuščati četrt. Izvedla je več aretacij. V zadnjih nekaj dnevih je bilo v solunskem okrožju ubitih okrog 20 oseb.
United Press prenaša poročila londonskih listov o volitvah v Grčiji ter Poroča da je »Dailv Worker« objavil poročilo, ki nudi mračno sliko nasilja in glasovanja pod pritiskom. V poročilu se trdi, da so deeničajl večkrat glasovali.
Generalni guverner severne Grčije je obvestil vlado, da je v severnih predelih prišlo do »manjših spopadov« in da je nekaj mrtvih in ranjenih.
  ...............
grafski aparat in me odvedel na straž-
VoUtve v Solunu so bile v znaku terorja in množičnih aretacij
Beograd, 3. aprila. Tass poroča:
Barchatt, dopisnik »Daaly Expressa« v Solunu opisuje med drugim takole stanje v mestu na dan volitev: »Koncem Preteklega tedna je zapustilo mesto mnogo mladih ljudi, ker so se bali te-rorja, ki ga bodo izvajali nad levičarji. Mesto je zares zajel val aretacij pristašev grške Narodno osvobodilne fronte (EAM-a).«
Barchatt piše nadalje: »Volitve so potekle »mimo«, ker je bila policija gospodar položaja. Kamioni, polni stražnikov, so križarili po ulicah in prepevali šovinistične pesmi kakor n. pr. »Šli bo. mo na Sofijo« in »Izobesili bomo našo Zastavo na gričih Sofije!«
Osebe, ki so širile letake, da naj ljudje ne glasujejo, je policija takoj pretopla. Napravil sem en tak posnetek, vendar pa mi je stražnik odvzel foto-
| Kongres KP češkoslovaške končal svoje delo
Praga, 3. aprila. (Tanjug) Kongres Komunistične partije Češkoslovaške je 31. marca končal svoje delo.
Kongres je soglasno odobril politiko Komunistične partije.
Referati Gottwalda, Slanskega, Ko-peckega, Svermove, Nepomuckega in Gorta so bili soglasno sprejeti, kakor tudi navodila za vodstvo partijskih organizacij pri njihovem nadaljnjem ustvarjalnem delu.
Osmi kongres, je sprejel novi statut Partije in izvolil generalni komitet, v katerega je vstopilo 101 oseba. Kongres je soglasno izvolil Klimenta Gott-walda za predsednika Komunistične partije češkoslovaške,, Rudolfa Slanskega za generalnega sekretarja.
Pred zaključkom kongresa je imel Gottwald, predsednik Komunistične partije, kratek govor.
JACftUES DUCOIS OBISKAL DR. BENEŠA
Praga, 3. aprila. (Tanjug) C^C poroča: Predsednik republike dr. Beneš je sprejel Jaquesa Duclosa, podpredsednika francoske ustavodajne skupščine, ki se je udeležil kongresa Komunistične partije češkoslovaške v Pragi. Pri sprejemu je spremljal Duclosa francoski odpravnik poslov Gar-mier.
Dunaj, 3. aprila. Tass poroča: Kot rezultat pogajanj v zadnjih tednih, je bil dosežen sporazum med ljudsko stranko, socialistično stranko in Komunistično partijo Avstrije o načelih denacifikacije (čiščenje držav, aparata od hitlerjevcev).
V sporazumu je poudarjeno, da bo vsak poskus fašistične akcije, ki bi imel za cilj preobrat v Avstriji, ali pa bil naperjen proti njeni državni samostojnosti in neodvisnosti, najstrožje kaznovan.
S PROCESA V NURNBERGU
Ribbentrop je priznal, da je sodeloval ori pripravah za napad proti Češkoslovaški
Nurnberg. 3. aprila. Tass poroča: Na jutranjem zasedanju sodišča 1. aprila so zagovorniki nadaljevali z zasliševanjem Ribbentropa.
Odvetnik Seidel, ki zagovarja obtoženega Franka, je kot prvi pričel postavljati vprašanja Ribbentropu. Glavni tožilec Sovjetske zveze Rudenko je v zveizi s tem protestiral proti poizkusom obrambe in obtoženca, da bi odvrnili sodišče od vprašanj, ki se na tej razpravi obravnavajo.
Po Seidlu je pričel z izpraševanjem odvetnik Nehlte, ki zagovarja obtoženega Keitela.
S svojimi vprašanji do obtoženega ter z odgovori slednjega je branilec poizkušal prikazati stvar v taki luči, kot da bi obtoženi Keitel baje izrazil dvom o tem. če je primerna vojna proti Sovjetski zvezi,. Kot je anano, je bilo v teku razprave dokaizano, da je obtožen: Keitel izdal povelje o žigosanju sovjetskih ujetnikov. Zagovornik Nehlte si ja prizadeval, da bi stvar predstavil tako, kot da je bil Keitel proti temu žigosanju.
Nato je zagovornik obtoženega Doni-tza)#,odvetnik Kranz-Buliler, zagovornik obtoženega Raederja Siemer in zagovornik nemške komande in generalnega štaba Lateraser postavljal obtoženemu Ribbentropu vrsto vprašanj.
Ko so zagovorniki zaključili z izpraševanjem, je pričel predstavnik britanskega tožilstva David Marxwell Fyfe s križnim zasliševanjem. Da bi dokazal napadalnost nemške zunanje politike, se je zaustavil na značilni epizodi za to
nico. Tam mi je uspelo osvoboditi dva mlada človeka, člana EAM-a, katerih »zločin» je obstojal v tem. da sta širila blizu volišča letake s pozivom na bojkot volitev. Policija mi je več kakor desetkrat preprečila, da bi se razgo-varjal z Grki. Prisiljen sem bil predstavljati se kot Grk in dvakrat sem se rešil pred aretacijo samo s tem, da sem pokazal svojo legitimacijo.
PROFESOR NEUMAN, ČLAN AMERIŠKE DELEGACIJE ZA OPAZOVANJE VOLITEV V GRČIJI, JE POTRDIL, DA OBSTOJAJO LAŽNI VOLIVNT I SPISKI
Atene, 3. aprila. Tanjug. AFP poroča, da je član ameriške delegacije za opazovanje volitev profesor Neuman, ki je pred kratkim nenadoma odpotoval v Z. D. A., ker je bil odpoklican, objavil v grškem tisku pismo, v katerem je orisal svoje stališče glede grške notranje politike in poleg tega opozoril, da obstojajo številni lažni volivni spiski.
omuiuiiiiiHiiiniiiiiiiiiinnmm
ntiimiuiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiimi)
DELO FRANCOSKE USTAVODAJNE SKUPŠČINE
Francoske demokratične stranke te borijo za novo organizacijo države
Nova vlada Domovinske fronte ie še krepkeie strnila sile narodne demokraciie
Sofija, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga Poroča:	Pod naslovom »Nova vlada
Domovinske fronte« prinaša »Rabotni-česko delo« članek, v katerem je rečeno:
»Bolgarski narod je z radostjo popravil novo vlado Domovinske fronte, čelu vlade se ponovno nahaja mo-državnik in prepričani pripadnik domovinske fronte Kimon Georgijev. V dado so poklicani dosedanji ministri in hervi. ministri iz krogov narodnih predstavnikov — vsi prvi aktivisti domo-dnsko-frontovskih strank. Ljudstvo ni hotelo biti samo oddajjen in pasiven opazovalec naporov, ki so bili storjeni za sestavo nove vlade. Vzporedno z razgovori, ki jih je vodil za sestavo ylade Kimon Georgijev, so bili po to-varnah, ustanovah, mestnih četrtih, po teestih in vaseh številni mitingi in konference. Bolgarski državljani so izjavili, da je treba pri pogajanjih upoštevati tudi njihovo mnenje, da je treba računati tudi z njihovo voljo.
Na konferencah in mitingih je ljudstvo postavilo sledeče zahteve: da opozicija ne ovira več naporov za sestavo n°ve vlade, da se točno izpolni moskovski sklep, da se ne dovoli razpust Na-rodnega 'sobranja, da se čimprej se-stavi domovinsko.frontovska vlada, ki naJ nadaljuje delo 9. septembra, da se 'te konca izvede program Domovinske tronte in da se dejansko uporabi zakon ° . zaplembi nezakonito pridobljene imo vine, kakor tudi vsi drugi zakoni, ki Ith. je odobrilo Narodno sobranje, da se Presekajo korenine fašizma, da se dokončno očistijo vse ustanove in podrtja fašistov in da se zagotovi miren tezvoj ter ustvarjalno delo na vseh
Področjih.
, v opozicijskih listih so zasikale kače, 0 se je dvignil glas ljudstva. »Krši se Parlamentarna praksa, dovoljuje se Vrhešavanje izvenustavnih činiteljev, Organizirajo se nalašč naročene kon-ter«ttce — so zajavkali tribuni reakcije '	listih. Opozicijske skupine ne
Priznajo ljudstvu pravice, da govori v svojem imenu, da postavlja svoje zahteve. Ne priznajo niti njegove volje,
ki
se je izrazila na volitvah in zahte-
nfi? raaPusitlte(v narodnega predstav tetva, ki je bilo izvoljeno v popolni 'vobodf in ob splošnem navdušenju.
Kljub vsem naporom ni uspelo opozl-, j, da bi odvrnila državno ladjo s pra-® začrtane poti. Izredno odkritje so njene namere, cinične in drzne so j"*® njene zahteve. Vsakomur je bilo lasno, ,ja se t,o opozicija trudila omajati položaje, ki gi jih je izvojevala narodna demokracija in da bo reakcija Poskušala ustvariti svoje pozicije na obWwtt.
To drznost je lahko pojasniti s pomočjo od zunaj. Opozicijski voditelji so šli zelo daleč. Svoje zahteve so poizkušali celo argumentirati s »tolmačenjem« moskovskih sklepov. Nek njihov list je cinično izjavil, da je sklep »skraj no ozek«. V zahtevi, ki so jo postavili, so bili pa zelo široki in v polnem nasprotju z moskovskim sklepom.
Razumljivo je, da te zahteve niso mogle biti sprejete. Predstavniki Domovinske fronte so poslušali glas ljudstva, ki se je izražal na sestankih in mitingih po vsej deželi. Lahko se reče da je v novi vladi utelešena volja ljud stva. Še trdnejše &o se strnile sile na rodne demokracije, združene v Domovinski fronti.
Po svoji organizaciji in sestavi je nova vlada primerna za ustvarjalno delo na vseh področjih, zlasti pa za delo na področju gospodarskega razvoja. Vlada je polna izkušenj in popolnoma upravičeno bo lahko predstavljala in branila interese Bolgarije pred velikimi zavezniki in pred vsemi drugimi državami Bolgariji se ne more očitati, da ni bilo storjeno vse, kar je bilo potrebno za uresničenje sklepov treh velikih gil v Moskvi. Da tega sklepa ni bilo mogoče uresničiti po ponovnem poizkusu, ki je bil storjen v tolikšni dobri veri, so krivi samo voditelji opozicije.
Za nas predstavlja dragoceno ugotovitev izjava, ki jo je ustmeno izrazil sovjetski opolnomočeni poslanik Kirsa-nov ministrskemu predsedniku Kimonu Georgijevu: Sovjetska zveza smatra, da so pogoji, ki jih je postavila za sodelovanje v vladi opozicija, v nasprotju s sklepom moskovske konference in da so zaradi tega nesprejemljivi. Nasprotno pa sovjetska vlada smatra za primerne pogoje, ki jih je postavil v pogajanjih z opozicijo Kimon Georgijev, t. j. smatra, da so bili ti pogoji v skladu z moskovskim gklepom.
Z radostjo pozdravljamo novo vlado Domovinske fronte in ji želimo čim več uspehov v bodočem delu.«
Sofija, 3. aprila. (Tanjug) Bolgarska brzojavna agencija poroča:
Včeraj se je prvič sestal ministrski svet z namenom, da bi razpravljal o načrtu vladine deklaracije, ki bo prečl-tana v torek v Narodnem sobranju.
SOVJETSKA VLADA POZDRAVLJA VLADO KIMONA GEORGIJEVA
Sofija, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Ministrski predsednik Kimon Georgijev in prejel opolnomočenega poslanika Sovjetske zveze v Bolgariji Kir-sanova, ki mu je v imenu sovjetske vlade in v svojem imenu izročil pozdrave ob priliki sestave nove vlade.
Moskva. 3. apria. (Tass.) V članku, ki ga prinašajo »Izvestija« o delu ustavodajne skupščine v Franciji, piše Efi-mov:
Po de Gaulleovi ostavki je tisk poudarjal njegovo upanje, da se bodo v nastalem težkem ekonomskem in finančnem položaju stranke, ki so ostale na oblasti, diskreditirale v očeh ljudstva, ter da se ne bodo mogle sporazumeti v političnih vprašanjih (nacionalizacija, izdelava nove ustave), zaradi česar bo nastala stalna kriza in de Gaulle bo spet poklican na oblast. Vsekakor pa ni prišlo do stalne krize.
Sklep koordinacijskega komiteta komunistov in socialistov je privedel do neke utrditve demokratičnih sil Francije. Plod tega je bil, da je bila hitro sestavljena Gouinova vlada in izkazalo se je, da more Francija brez de Gaullea celo bolje reševati ekonomske in politične naloge, kot bi jih mogla sicer.
Uspehi rudarjev, ki so dvignili izkop premoga na predvojno raven, pričajo o tem. Gouinova vlada je znatno znižala deficit, ki je narastel pod de Gaulieom na 20 milijard frankov, in znatno zboljšala preskrbo države z živili.
Ustavodajna skupščina je pričela s hitrim in uspešnim reševanjem ustav-
nega vprašanja, ter je v tem pogledu naredila v enem mesecu več kot prej v dveh. Osnutek, ki ga je sprejela ustavodajna skupščina o »Deklaraciji pravic«, daje državi pravico do izvedbe nacionalizacije. Desničarji so bili poraženi.
Oster boj se bije prav tako o dveh nadaljnjih načelnih vprašanjih: Ali bo imel bodoči parlament eno zbornico ali dve, kakšne pravice bo imel predsednik republike? Tukaj gre za to, ali bo desničarjem uspelo očuvati ustavo iz leta 1875.
Reakcionarne sile nastopajo pod za stavo starih buržoaznih ali novih »demokratičnih« strank in uporabljajo vsa sredstva, da; bi preprečile demokratični preporod v Franciji. Skušajo zasukati kolo zgodovine nazaj, vzpostaviti hočejo nekdanjo ustavo iz leta 1875., na osnovi katere bi malo število monopolistov, fi nančnikov in industrialcev imelo absolutno oblast v državi.
Francoska demokracija se bori, da ne postane nova francoska ustava zapreka, ampak temelj za izgradnjo nove mogočne demokratične države. Uspehi, ki so jih dosegle demokratične stranke in or ganizacije v tem pogledu, izpričujejo, da je večina francoskega ljudstva na strani demokracije.
„Pravda“ o aretaciji članov Komunistične partije Nemčije v ameriški okupacijski coni
Moskva, 3. aprila. Tass poroča: V zvezi s sporočilom, ki ga je dal dopisniku agencije Associated Press namestnik vojaškega komandanta v Berlinu polkovnik Magennis, češ da morajo Združene države Amerike v Nemčiji zagotoviti »odločnejše politično vodstvo zaradi onemogočevanja komunizma«, piše opazovalec lista »Pravde«:
»Ameriške vojaške oblasti v Berlinu so v okrožju Schoneberg aretirale 12 vodilnih članov Komunistične partije s sekretarjem okrožnega komiteta Ger. hardtom Jurom na čelu.
Kot razlog za aretacijo je služila okrožnica Centralnega komiteta Komunistične partije Nemčije, ki je bila poslana sekretarjem okrožnih komite-tov. V okrožnici se predlaga, da komi-teti obveščajo berlinsko vodstvo o najvažnejših političnih dogodkih v okrožju ter da dajejo navodila krajevnim partijskim organizacijam glede njihove udeležbe pri delu v občinskih odborih. Ko se je ta skupina komunistov zbrala, da bi prediskutirala okrožnico, je prišlo do aretacij.
Po Magennisovi izjavi je popolnoma jasno, da sploh ne gre za okrožnico, ker ameriške oblasti težijo po tem, »da bi z odločnejšim političnim vodstvom onemogočile komunizem.«
Nemški komunisti so bili odločni in nespravljivi nasprotniki hitlerizma. Po Hitlerjevem prihodu na oblast se je teror fašistov v prvem naletu znesel nad njihovimi glavami. Sedanji sekretar Komunistične partije v okrožju Schoneberg Gerhardt Jur je bil za časa Hitlerjeve vlade v koncentracijskem taborišču. Po vsem tem, ko Je šel skozi fašistične mučilnice, se Juru sedaj nudi prilika, da spozna režim zaporov »zapadne demokracije«.
Dopisnik lista »New York Herald Tribune« poroča, da je ameriška vojaška uprava istočasno odobrila ustanovitev »bavarske domovinske in rojalistične stranke« v MUnchenu, ki se zavzema za povratek monarhije. Odobritev glede ustanovitve te stranke je nasprotna sklepom krimske in berlinske konference. Vojaške oblasti Združenih držav Amerike kažejo veliko blagost in popustljivost napram fašističnemu izmeč-
ku, medtem ko je njihova politika k glede Komunistične partije napadal nega značaja.
Magennis in njemu podobni pozab Ijajo na glavne naloge zavezniške uprave Nemčije. Te naloge nikakor ne obstojajo v izvajanju protikomunistične križarske vojne, kajti s tem sta se svoj čaj v Nemčiji bavila Hitier in Hammle-r, ampak v demokratiziranju dežele in odločnem izkoreninjenju fa šizma.«
politiko, ko se je vršil pri Hitlerju v navzočnosti obtoženih Ribbentropa, Pa-pena, Keitela in drugih pritisk na avstrijskega kancelarja Schuischniga glede vprašanja priključitve Avstrije Nemčiji ter izpremembe vlade.
»Odgovorite točno na postavljeno vprašanje,« je rekel tožilec, »ali sedaj mar trdite, da se dejansko ni izvajal noben pritisk na Schuschnigga 12. februarja? Odgovorite na kratko! Nimamo časa za vaša obširna pojasnjevanja«.
Obtoženi Ribbentrop je cinično izjavil, da ni bilo neposrednih groženj, ampak da s o »pomembna osebnost Hitlerja in njegovi argumenti naredili na Schuschnigga globok vtis. tako da je Schuschnigg ob koncu izjavil, da se strinja s tem. kar je predlagal fiihrer«. Po besedah obtoženega Ribbeptropa je bil baje Schuschnigg s pogajanji zelo zadovoljen.
Na vprašanja tožilca, kako so kancelarja Schuschnigga prisilili, da podpiše dokumente, ki so bili potrebni Hitlerju, obtoženec ni odgovoril ter se je izgovarjal s tem, da je pozabil »neznatne podrobnosti«
Obtoženi Ribbentrop je odločno zanikal, da bi kdaj koli sodeloval pri zahtevah. ki jih je Hitler postavljal Schusch-niggu, in da je baje prav toliko vedel o Hitlerjevem povelju, v smislu katerega naj bi izpolnil vse zahteve Nemčije v roku 3 dni, ker bi bila v nasprotnem primeru nemška vojska prisiljena vkorakati v Avstrijo.
Tožilec David Maxwell Fyfe je predložil obtoženemu Ribbentropu dnevnik obtoženega Jodla z beležkami, ki dokazujejo napadlnost nemške zunanje politike.
Fyfe je Ribbentropa opozoril na ono mesto iz dnevnika obtoženega Jodla, v katerem je govora o vojaškem pritisku Nemčije na Avstrijo v dobi priprav za priključitev Avstrije k Nemčiji.
»Kot minister za zunanje zadeve,« je izjavil Fyfe, »ste morali o tem vedeti«. Vendar pa je Ribbentrop še v naprej vztrajal pri svojem in trdil, kot da mu ni bilo ničesar znanega o tem, kaj so hitier j evci pripravljali Avstriji.
»Ali si mar mislite, da vam bomo mi verjeli, da govorite sveto resnico?« — je vprašal Fyfe, »zakaj ste potem vi in vaši tovariši imeli Schuschnigga 7 let v zaporu v koncentracijskih taboriščih Buchenwaldu in Dachauu?«
»Na to vprašanje ne morem točno odgovoriti*« je zamomljal Ribbentrop.
Na podlagi dokumentov, ki so bilf prej predloženi sodišču, je tožilec Max. weli Fyfe razkrinkal podle metode, ki se jih je posluževal Ribbentrop v pri-pravah za napad na Češkoslovaško.
Semkaj spadajo tudi pogajanja z italijanskimi črnimi srajcami in madžarskimi fašisti glede skupne vojaške akcije proti Češkoslovaški, semkaj spadajo podatki o prikritem vodstvu sudetske fašistične stranke Konrada Hen-leina, kakor tudi o rova ren.ru hitlerjevcev na Slovaškem in po vsej državi itd. Vse to je šlo skozi roke nemškega veleposlanika v Pragu
Pod bremenom vseh teh neizpodbitnih dokumentiranih dokazov je Ribbentrop priznal, da je prav on s pomočjo spletk in pritiska vplival na Italijo in Madžarsko, da bi se zasedla celokupna Češkoslovaška, ter organiziral različne provokacije v posameznih delih Češkoslovaške.
400.000 AMERIŠKIH RUDARJEV JE PRIČELO STAVKATI
New York, 3. aprila. (Tanjug) New-yorški radio, poroča, da je predvčerajšnjim ob polnoči pričelo stavkati
400.000 delavcev ameriške premogovne industrije. Stavka je nastopila zato, ker je potekel rok kolektivne pogodbe med rudarji in delodajalci ter rudarji odklanjajo skleniti novo pogodbo, dokler ne bodo ugodili njihovim zahtevam.
iiiifHMiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiifiiiiiiiititDiinrnniiiiiiiiiiimimtimtmrmntniniMiiiinnfiiiniititniiiiintimniiniiiiiiMiviiiininHittiniDiiminitiiimniiiiii.iiiitjiMiiiiiitiitiuDniiMiiiitiiniitiinnrnniam
Prinašalci civilizacije
Italijanski listi pišejo, da bo Istra, ako se ne priključi k Italiji, opustošena
od balkanskih barbarov
«1
riroj
33?
i
Da ni bilo nas, ki smo prinesli vsaj malo civilizacije med ljudstvo, bi ta
postala puščaval
ČEZ DRN IN STRN
m
OBVESTILA
Množična fizkultuma prireditev v Tivoliju:
Borci Jugoslovanske armade in univerzitetna mladina na cilju
tisi„<£jucUkC p\ovicL”
MARIBOR
..«
»Da ne bo trpel promet.
^ mariborskem okrožju je na vseh važnejših progah vzpostavljen avtobusni promet. Ob osvoboditvvj nismo v garaži našli ničesar, bilo n.j niti orodja, ne šo. ferjev, tretjina prazne garaže je bila brez strehe. Zavedali pa smo se velike potrebe po avtobusih in važnosti čimprejšnje obnovitve prometa. Tekmovali smo med seboj pri delu. Nekaj starih avtomobilov smo dobili od KNOJ-a, ne. kaj smo nabrali ob jarkih in cestah kot okupatorjevo zapuščino, tudi v Dravj je bilo marsikaj uporabnega. Vsaka ma. lenkost^ nam je bila dobrodošla, To je bil naš vir za začetek in iz tega smo v 10 mesecih obnovili 25 avtobusov.
Toda material je že mnogo rabljen, gume so slabe in defekti so por;osti. zlasti še na slabih cestah.
Eno zadnjih nedelj so se pokvarili trije vozovi. V garaži je bil samo dežurni mehanik. En pokvarjen avtobus je bil v garaži, dva sta obtičala na progi.
Pred prostori sindikalne podružnice so se pričeli zbirati odborniki sindikata k seji. Stopili so v garažo, da pogledajo po vozovih. Ko so zvedeli, da so trije vozovi defektni, so svoje nedeljske oble-ke zamenjali z delovnimi in 6i porazdelili delo. Dva sta odšla po avtobuse na progo, tretji .je zavihal rokave, vtaknil glavo v hladilnik, naslednji se, črn do komolca, sklanja nad motor. Vsak je pri svojem delu; promet ne sme trpeti.
Okrog petih popoldne so mehaniki dogotovilj svoje delo in odšli h kosilu.
Avtobusi pa so bila spet pripravljeni za vožnjo.
Za prvomajsko tekmovanje smo si postavili težko nalogo. Neumorno smo na delu. Na delavski praznik se bodo štirje veliki obnovljeni avtobusi lepo okrašeni zapeljali po mariborskih ulicah in' s tem otvorilj avtobusni promet po mestu in okolici.	Avtoproniet	Maribor.
IDRIJA
Prostovoljno delo
Prosvetno življenje v Idriji je precej razgibano. Dne 27 maTca je bil sestanek propagandistov iz Bele in Idrije Iz poročila o dosedanjem delovanju se jasno kaže velika delavnost mestne propagande. Na propagandnem področju je zlasti delaven rajon Brusov, ki ie pridobil 70 novih naročnikov za naše časopise Na sestanku so si propagandisti zadali nekaj novih nalog. Uredili in zboljšali bodo stenske časopise, pridobili čim več novih naročnikov za naše časopise v okviru ljudske univerze se bodo prirejala predavanja tudi po okolici. Sklenili so. da bodo podprli nabiralno akcijo za vojne invalide	j
Istega dne je v okviru Ljudske uni-1 IT f"\r 17 IVI A TOftR A FI verze predaval zdravnik Ivan Hribernik i 1 iv El ITI. A 1 v" H rm. E A tuberkulozi. Predavanje Id so ga sprem-
il soboto nastopijo domači pevski zbori. V nedeljo se prosvetni teden zaključi z okrajnim festivalom, pri katerem sodelujejo vse okrajne edinice Dopoldne bo ta dan tek »čez drn in strn«, V pripravi so razne razstave in tekmovanje v šahu.
MEŽICA
Lesni delavci za obnovo
Sredi Mežice leži tesarsko podjetje in žaga Jurija Potočnika. Med okupacijo delavci niso podpirali okupatorja, pro-dukcija je padla za 75 odstotkov, stroji so bili pokvarjeni.
Takoj po osvoboditvi so skupno poprijeli za delo pri obnovi obrata in obratnih naprav in v najkrajšem času so lahko pričeli z žaganjem lesa za drž. gozdno upravo v Črni. Postopoma so zviševali produkcijo in jo v preteklem mesecu dvignili v primeru z lanskoletno za 100 odstotkov.
Ko se jim je nedavno pokvaril poi-riojarmenik, glavni stroj za žaganje hlo. dov, bi jim bilo zaostalo delo. ker bi potrebovalo popravilo stroja v tovarni najmanj en mesec. Strojnik Jerše in podjetnik sta se sama lotila obnove stroja in ga v petih dneh popravila.' Pri tem sta prihranila mnogo časa in uspo. šobila polnojarmenik. da teče z večjo hitrostjo. Tako ta stroj spet reže vedno nove hlode, ki jih vozniki stalno dava. žajo. Tudi ostali stroji so že precej stari in obrabljeni, a ker začasno še nj mogoče dobiti novih, so delavci sklenili, da bodo še bolj povečali pažnjo, da se izognejo okvaram in jih čim bolj izkoristijo.
Preteklo nedeljo so delavci delali za sindikat; sklenili so, da bodo delali tudi za Komunistično partijo in ji poklonili zaslužek ene delovne izmene v visim 2150 din.
Tako teče žaga in reže deske, da bodo z njimi čim prej obnovil; požgana gospodarska poslopja, šole, mostove širom vse naše domovine.
K. T.
ELEKTRIČNE ŽARNICE 1>0 5 VATOV SO OPROŠČENE DRŽAVNE TROŠARINE
Po predpisih o državni trošarini se na električne žarnice do 15 vatov jako. stj plačuje državna trošarina 3 din od vsake žarnice.
V zvezi s tem določilom je zvezno ministrstvo za finance pojasnilo, da se za male žarnice do 5 vatov jakosti, ki se uporabljajo za žepne svetilke in za kolesa (biciklje), kakor tudi za signalne žarnice za avtomobile in motocikle, ne plačuje državna trošarina, ker te žarnice ne služijo za stalno razsvetljavo.
iale skioptične slike, je bilo zelo zanimivo in poučno Ljudstvo je z zanimanjem sledilo predavanju in izrazilo željo, da bi btlo takih predavanj še več
V dneh od 31 marca do 7. aprila bodo imeli v Idriji prosvetni teden, združen i okrajnim festivalom, ki bo 7. aprila V okviru prosvetnega tedna bo nedelja pod geslom »Mrtvim v spomin — živim v opomin« posvečena borcem ki so padli v veliki nemški ofenzivi aprila 1945. Sodelovali bodo mladinski pevski zbori iz Idrije in pevski zbor iz Vojskarskega okraja. V ponedeljek priredi orkester Drosvetnega društva i2 Idrije koncert. V torek priredi Ljudska univerza predavanje »Zupančičev večer«, v sredo je na sporedu Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«, v četrtek nastopijo vse šole iz Idrije s kulturno in telovadno prireditvijo. V petek je dan prosvetnega filma.
Sporedi državnih kinematografov:
LJUBLJANA, Kodeljevo: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Ob 20. uri. Matica: Sovjetski film »Visoka nagrada«, tednik! Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Sloga: Sovjetska dokumentarna filma »Dunaj« in »V Pomeraniji«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Union: Ameriški film »Zakaj smo se srečali«, tednik. Ob 16.15. '18.15 in 20.15.
CELJE, Dom: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Metropol: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik.
MARIBOR, Esplanade:	Sovjetski	film
»Dnevi in noči«, tednik. Grajski: Francoski film »Rudnik gori«, tednik.
KRANJ: Češki film »Po krivem obsojena«, tednik.
PTUJ: Češki film »Gabrijela«, tednik.
NAROČILO OKRAJNIM ODKUPNIM KOMISIJAM
Osrednja odkupna komisija pri mini-3tvu za trgovino in preskrbo naroča _ rajnim odkupnim komisijam:
1. Odkupna kampanja semenskega rompirja in ostalih poljskih pridelkov
,e podaljšana do vključno 10. aprila t. 1.
2. Odkupne komisije delujejo v pospešenem tempu dalje, a člane, ki so ledelavni je odpustiti. Kampanjo odkupa ie ob sodelovanju političnega aktiva po-
I jačiti in udarniško izvesti, j 3. Takoj je razglasiti, da je svoječasna prepoved sajenja krompirja preklicana, a pridelovalce je pozvati, da tiste količine i krompirja, ki ostanejo od saditve ponudijo v zamenjavo za koruzo.
1	4. V nedeljo 7. aprila morajo brzojav-
no ali telefonično javiti in sicer: vse od-.upne komisije in pooblaščenci na terenu Osrednji odkupni komisiji, a podružnice Navoda direkciji Navoda točno številko zajetega krompirja.
^srednja odkupna komisija | pri ministrstvu za trgovino in preskrbo vlade LRS.
OBVESTILO INTERESENTOM
ZA LOGARSKE TEČAJE
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča vsem interesentom za logarske tečaje, ki niso bili sprejeti v tečaja na gozdarskih šolah v Mariboru in Ljubljani, da bodo njihove prošnje rešene v zvezi s tečaji, ki bodo pričeli julija ali Avgusta t. 1.
RAZPIS
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS razpisuje mesto šolskega sluge na državni gozdarski šoli v Ljubljani.
Prošnje je poslati najkasneje do 14 aprila 1946 ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS odd. III. Prosilci naj vlože svojeročno pisane prošnje z opisom življenja in dokumenti po § 3. ur. zakona.
Prednost imajo prosilci, ki imajo veselje do vrta in so zmožni manjših hišnih popravil.
POJASNILA GLEDE ZAMENJAVE KROMPI iJA ZA KORUZO
Zaradi pravilnega razumevanja objavljenega obvestila, da se koruza zamenjava za krompir v razmerju 1 kilogram koruze za 1 kilogram krompirja pripominjamo, da je razumeti to razmerje količinsko, dočim se denarna razlika v cenah obračuna. Ta razlika znaša pri 1 kilogramu koruze 1,60 din. Kdor torej zamenja krompir za koruzo, doplača raz-lilno 1.60 din za vsak kilogram zamenjane koruze. Višja .ena koruzi je razumljiva in upravičena, če upoštevamo večjo hranilno vrednost koruze,^ visoke prevozne stroške in stroške sušenja. Toliko v pojasnilo, da ne bodo posestniki sumili člane ljudskih odborov ali koga drugega zaradi samovoljnega zviševanja cen.
PRESKRBA
DELITEV ŽIVIL ZA MESEC APRIL
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo na osnovne živilske nakaznice, izdane za mesec april od oddelka za trgovino in preskrbo MLO: v poslovalnicah Nabavne in p>rodajne zadruge ter pri trgovcih, katerim so odali naročilnice po 2.400 g koruzne moke na osem odrezkov za kruh, 1.000 g ržene moke in 5.600 g enotne moke, skupaj 9.000 g na vse odrezke za kruh.
Vsa ostala živila na osnovne in dodatne živilske nakaznice prejmejo potrošniki v količinah in na odrezke objavljenih v časopisih 31. marca t. L
Koruzne izdelke, ki jih nameravate hraniti, dobro presušite, da bi se ne kvarili.
Slane ribe so v prosti prodaji. Trgovci naj si jih nabavijo pri podružnici Navoda.
Vse potrošnike opozarjamo na veliko hranilno vrednost in vitaminsko vsebino paradižnikovih in sadnih sokov, ki so prav v tej letni dobi, ko še nimamo sveže zelenjave in sadja otrokom in starčkom pravo zdravilo.
Nabava teh sakov jo pri sedanji nizki ceni vsakemu omogočena. Po tri doze paradižnikovega soka in 3 doze sadnega soka prejmejo st čk od 60. do 65. leta na mlečno karto »M 60 do 65«, odrezek »652«, starčki nad 65 let na ml čho karto »M ST«, odrezek »762«.
Za delitev sadnih sokov otrokom od 0—11 so bili določeni odrezki že z objavo ministrstva za trj. vino in preskrbo z dne 31, marca 1946.
Lahki delavci bodo prejeli mesto masti, 200 g soljone slanine na že objavljeni odrezek LD 20
TRGOVCI
naj prevzamejo blago pri podružnici Navoda po sledeča vrstnem redu:
dne 4. aprila: Nabavna in prodajna zadruga, Zveza n in gostilničarska zadruga,
dne 5. aprila: od črke G (Goršič Danica) do K (Krisper Ooloniale),
dne 6. aprila: vsi zunanji trgovci iz bivših občin Št. Vid, Ježica. Polje in Kozarje,
dne 8. aprila: od črke K (Krivic an) do M (Mo'oh Bogomir),
dne 9. aprila: od črke M (Možina Alojzij) do S (Sol č Matko),
dne 10. aprila: od črke S (Stanovnik Jože) do Z (Zorman Janez) in
dne 11. aprila: od črke A (Adamič Marija) do G (Gorjani Marija).
DELITEV JAJC
Potrošniki Ljubljane, Kočevja, Jesenic, Litije. Trbovelj, Hrastnika. Zagorja in ostali industrija’ ' kraji ter sedeži okrajnih odborov prejmejo v aprilu mesecu 10 komadov jajc proti predložitvi osnovne živilske nakaznice, katero pro-dajalnice pri prejemu blaga žigosajo na hrbtni strani.
V onih krajih, kjer potrošniki še niso prejeli prvih 10 komadov na; okrajni ljudski odbori objavijo drugo delitev šele po izvršitvi prve.
Potrošniki v mestu Ljubljani prejmejo za mesec april v vseh poslovalnicah po 10 jajc na osnovne živilske nakaznice. Mlekarne smejo izdajati upravičencem jajca le in izključno pod pogojem ,da pritisnejo predhodno na hrbet osnovne živilske karte za mesec april žig mlekarne. Mlekarne obveščamo, da bo Centralna zbiralnica mleka postopoma dobavljala jajca posameznim mlekarnam.
PRIJAVE ZA DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA DELAVCE
zaposlene pri težkem delu TD za osebe, zaposlene pri lahkem delu LD, za vojne invalide, ki niso nikjer v službi, za pripadnike Narodne milice in paznike ka-zensko-poboljševalnega zavoda ter za invalide fašističnega terorja za mesec maj v mestu Ljubljani, se morajo predložiti najkasneje do 15. t. m. pri pristojnih ljudskih odborih in sicer na enak način, kakor doslej. Kdor se do tega roka ne bo prijavil, ne bo dobil dodatne živilske nakaznice. Upravičenci, ki iz utemeljenih razlogov (n. pr. nastop službe po 15. v mesecu itd.) ne bodo megli pravoča-.,o predložiti predpisanih potrdil oz. prijav, naj se naknadno prijavijo za prejem dodatnih živilskih nakaznic pri svojem četrtnem ljudskem odboru.
Opozorilo: »Prijavo delavcev, zaposlenih pri težkem delu »TD« podpi- -jeta predstavnik podjetja in predstavnik delavskega sindikata, katera jamčita in odgovarjata za pravilno prijavo delavcev, ki so zaposleni v podjetju pri težkem delu in izpolnjujejo predpisane pogoje.
Potrdila delodajalcev (za prejem dodatnih živilskih nakaznic LD) podpisuje predstavnik podjetja ali ustanove, kakor jetja_ ali ustanove, kjer je delavec ali nameščenec zaposlen. Ako sindikalna po-tudi sindikalna podružnica dotičnega pod-družnica še nima štampiljke, zadostuje, da podpiše potrdilo njen predstavnik poleg štampiljke delodajalca. Sindikalne podružnice morajo izstavljena potrdila podpisati tudi onim delavcem, M niso člani sindikalnih organizacij, so pa v dotičnem podjetju ali ustanovi v službi, s čemer potrjujejo, da je imenovani delavec ali nameščenec resnično tam zaposlen. Kjer še ni sindikalnih podružnic ali bodo v najkrajšem času ustanovljene, zadostuje, da podpiše potrdilo samo predstavnik podjetja s klavzulo, da podjetje nima sindikalne organizacije.
MLO, ODDELEK ZA TRGOVINO IN PRESKRBO OBJAVLJA:
Na nakaznice okrajnih odborov, izstavljenih po predlogih odkupnih komisi (5 m blaga, 1 srajco, 1 spodnje hlače) smejo imetniki kupiti le v območju okrožja, kejr je bila nakaznica izstavljena. Isto velja tudi za okraje ljubljanskega okrožja, katerih druge nakaznice so sicer velja', -te tudi za nakup v trgovinah okrožnega ie-str Ljubljane.
VAŽEN SESTANEK V LJUBLJANI
Važen sestanek vseh ulič ih-krajevnih ljudskih odborov vseh deset mestnih če-tnti, KLO Kozarje-Podsmreka in Vrhovci ter vseh terenskih in četrtnih ljudskih odborov se bo vršil danes v četrtek dne 4. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v telovadnici Tehnične srednje šole, vhod iz Aškerčeve ceste (glavni vhod).
Sestanka morajo obvezno udeležiti od vsakegr uličnega — krajevnega ljudskega odbora vsaj ulični sekretar in poverjenik odnosno njih namestnika, gospodarski referenti vsdi terenov ter predsedniki, sekretarji in referenti za preskrbo vseh četrtnih ljudskih odborov.
Razpravljalo so bo o zelo važnih spremembah poslovanja in sicer: glede dolo čil v e in razdeljevanja osnovnih živilskih nakaznic, dodatnih živilskih nakaznic za otroke in mladi", za LD, TD, NM in :n-valide fašističnega terorja, nakaznic za mleko, nakaznic za kurivo in nakaznic za petrolej za razsvetljavo ter v zadevi pre-Bkrbe bolnikov v zasebni oskrbi, nosečih žen. oskrbovancih v raznih zavodih in družinskih članov oficirj v in vojaš' ih uradnikov JA.
Vsi udeleženci sestanka naj prinesejo e seboj papir in svinčnike.
Skoro vsi ulični odbori so v preteklem mesecu zaupane njim naloge dobro izvršili. V tekočem mesecu pa se bo izvršile določeno delo po novih navodilih in sicer v tekmovanju med uličnimi — k, -ijevnimi ljudskimi odbori na pr eben udarniški način v okviru prvomajskega tekmovanja. Uspeh tekmovanja bo objavljen.
Koncerti
Koncert sovjetske komorne glasbe priredi Društvo za kulturno sodelovanje Sl venije z ZSSR v ponedeljek, 8. aprila ob pol 21. uri v veliki Filharmonični dvorani. Dela kladateljev; Hrennikov, Mja-skovsld, Prokofjev in Šoštakovič bodo izvajali: altistka Elza Kariovac, Ljubljanski godalni kvartet (Pfeifer, Dermelj, šušt r-šič, Šedlbauer) in pianist Pavel Šivic. Vstopnice so od danes popoldne dalje v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice.
Koncerti naših prvih, najodličnejših solistov spadajo med najbolj priljubljene in obiskane naše koncertne prireditve. Več izvajalcev na enem večeru in raznolikost sporeda privabijo tak večer v koncertno dvorano mnogo glasbo-ljubivega občinstva, ki se naslaja na skrbno sestavljenim in prvovrstno izvajanim sporedom. Tak večer priredi naša Akademija za glasbo v veliki Filharmo-ničini dvorani jutri v petek ob 20. url. Nastopili bodo: Julij Betetto, Janko Ravnik, Jan Slais, Anton Trost in člani Ljubljanskega kvarteta:	Leon Pfeifer,
Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenda Šedlbauer. Vstopnice v knijgami Glasbene Matice.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
Drama
Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: Simoi.ov: »In tako tudj bo«. Premiera, Red Premierski.
Petek, 5. aprila ob 20. uri: Nušič: »Pokojnik«. Sindikalni abonma red SC.
Konstantin Simonov: »In tako tudi bo«. Današnja premiera v Drami, delo sovjetskega avtorja, prikazuje povr. k frontnega polkovnika, inženirja Savel,jeva med Domovinsko vojno v njegovo prejšnje stanovanje v Moskvi, kamor ee je bila medtem vselila rodbina arhitekta Voron-cova, ki je izgubila svoje stanovanje zaradi sovražnikovega bombardiranja. Polkovnik Saveljev je izgubil v vojni svojo ženo in svojega otroka ter ga je skoraj strah pred svojim prejšnjim domom. Toda v Voro-ncovih spozna dobre in prisrčne ljudi m v Olgi, arhitektovi hčerki, najde pot, ki mu kaže v pozitivno m srečno bodočnost. Delo režira prof. Osip Šest. Sa-veljeva igra Slavko Jan, Voroncova ""an Lipah, Olgo - Ivanka Mežanova, 1 to Sašo — Ruša Bojčeva, Marijo Sergejevno Marija Vera, Ano Grečevo, majorja — Elvira Kraljeva, polkovnika Ivanova — Lojze Potokar, Vasjo Kare-tnikova —
— Branko Miklavec, Nadjo — Mila Kači-čeva, Vanjo — Branko Starič. Predstava je za red Preimerski.
Opera
Petek, 5. aprila: (Generalka.)
Fran Lhotka: »Vrag na vasi«, balet, za katerega sta napisala scenarij in ga koreografirala naša odlična koreografa in plesna umetnika Pija in Pino Mlakar, bo v Operi izvajan kot premiera v nedeljo 7. t. m. ob 19.30. Vsebina je povzeta po neki jugoslovanski pravljici. Krstna izvedba tega reprezentativnega baletnega dela je bila leta 1935 v Zurichu. V Zagrebu je bil »Vrag na vasi« kot izvirno delo domačega skladatelja izvajan prvič leta 1937 in doživel 25 uprizoritev. Pri izvedbah v naši Operi bosta sodelovala kot gosta Mira Sanjina, primabalerina beograjske Opere, in Oskar Harinoš, koreograf in soloplesalec zagrebške Opere. V ostalem sodelujejo poleg obeh naših umetnikov Pije in Pina Mlakarja še balet, ni solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Rem-škarjeva, Eržen, Suhi in pa pomnoženi baletni zbor. Dirigent: M. Polič.
Šentjakobsko gledališče Mestni dom Sobota 6. aprila ob 20.15: »Gospa ministrica«.
Nedelja 7. aprila ob 20.15: »Gospa ministrica«.
»Gospo ministrico«, zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro, bodo pono-vili v Šentjakobskem gledališču v soboto 6. in v nedeljo 7. aprila ob 20.15. Igra vsebuje mnogo situacijske in besedne komike in nudi gledalcem mnogo vedre zabave. Vstopnice kupite že v predprodaji v poslovalnici Putnika, hotel Slon. od petka dalje.
RADIO
569 m — 243 m - 46 m
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 4. aprila 1946.
6.30—7.00 Lahka glasba — 7.00—7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 7.15—8.00 Eden, dva, tri in več klavirjev - 12.30—12.40 Dvorak: Karnevalska ouvertur. — 12.40—12.55 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12.55—13.30 Opoldanski koncert. Sodelujejo: klarinetist Miha Gunzek in kontrabasist Strašek Josip, pri klavirju B. Adamič —13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda
— 13.45—14.00 Qamospeve sodobnih slovanskih skladateljev poje bariton. Franc Langus, spremlja' Samo' Hubad — 14.00 —14.30 Mozart v D-duru, izvajajo člani Trz godalnega kvarteta, Simeone Baldas-eare, Samuel Harry, Luzzato Sergio, Gašperini Nereo — 14.30—14.45 Napoved casa in poročila — 14.45—15.00 Cajkov-skij: Italijanski capriccio, Ljadov: Začarano jezero — 15.00 Poizvedbe — 18.00 do 18.30 Hamerson: Passacaglia, Mozart: Duo za violino in violo. Izvajata Nikola Petrovič — violina in M, Skalar — viola, spremlja Bojan Adamič — 18.30—18.50
0 -ja za mladino. III. Kongres mora imeti delovni značaj. Govori tov. Jurančič,
član tajništva GO-ZMS — 18.50 19.00
Sovjetske koračnice — 19.00—19.20 Voi jaška oddaja — 19.20—19.30 Grunfeld: Diner, Albeniz: Tango, Grunfeld: Pepel-ka, igra Alfred Grunfeld na klavirju — 19.30—19.45 Oddaja ministrstva za . otra-nje zadeve: Uvod k zakonu o matičnih knjigah 19.45—20.00 Ruske zborske pesmi — 20-00—21.00 Prenos . simfoničnega koncerta Radij, orkestra, pod vodstvom Uroša Prevorška iz Trg. doma za tiskarne: Blasnik, Merkur, čemažar —
21.00 21.15 Napoved č .sa, poročila, objave in pregled sporeda — 21.15—21.30 Vaški kvintet igra slovanske in umetne pesmi _ 21.30-22.00 Violinist Uroš Pre-vorsek igra skladbe slovenskih skladateljev. spremlja^ prof. Pavel Šivic - 22.00 Iz naših jutrišnjih časopisov — 22.00 do
23.00 Plesno glasbo izvaja Plesni orkester RL, dir. B. Adamič.
Radio Ljubljana obvešča poslušalce,
1 ?o aPrila Pačenja večerne oddaje °, G *n ,n ae več ob 17.30 kakor doslej. Večerne oddaje trajajo do 23. ur
•Šolstvo
Na državni gimnaziji v Kranju bodo popravni, dopolnilni in posebni izpiti in 16. aprila t. i. od 8 ure dalje. Pravilno opremljene prijave za izpite sprejema ravnateljstvo do 10. aprila 1.1.
Verifikacija izpričeval. Naslednji di-jala HAi 36 zglasijo v ministrstvu za prosveto, odsek za srednje šolstvo, oziroma nai takoj pošljejo svoi naslov, da se jim vrnejo verificirana spričevala iz drugih federalnih enot: Uršič Angela Helena, Jerman Filipina, Gošnak Regina, Jere’) Borut. (Iz pisarne ministrstva :n prosveto.)
Glavni urednik lv» Bratko. Ejubljana, Kopitarjev. 6. Naslov uredništva, uprave In tlaka«. .Lfudak. pravic« Ljubljana, Kopitarjev. 6. Telefon 23-61 23-63, 23-64 številk,'
ček računa 16.690.