~ Prihodnja Številka »Ljudskega tednika« ^ bo izšla v enakem obsegu Jcot božična ha dan Novega leta. V njej bodo čttatelli našli no'no ranim vega čtiva političnih gospodarskih, kulturnih letnih preoledov, humoristično kroniko minulega leta itd. itd. ftd. »... Prepričan sem do bff Slovanski kongres pripomogel k nadalln e-mu utrjevanju pniatel]-stva in bratske solidarnosti slovanskih narodov in da bo koristil razvoju demokracije ter utrjevanju miru med narodi.« i. Staljin. Poštnina plačana * Spedizione fn abbonam. postal«; II; urupp« Wo I. - Lir 10.—, Jugoiir , Din č. Trst, 25. decembra 1946 Slov. 4S Pr. VL. BARTOL ljudem Veliko oznanjenje, ki ga je prinesel svetu Kristus, je bilo: ljubezen in mir med ' ljudmi, ljubezen in mir med narodi. Skoraj dva tisoč let po njegovem rojstvu je zadivjala po vsevfi svetu vojna, kakršne po njeni strahothošti še ni videlo človeštvo. Hitler in Mussolini sta navalila 's svojimi hordami na miroljubne narode, hoteč vsiliti svetu svoj „red in svoj mir“. Mussolini je hotel vsiliti svetu „Pax romana"; mir, ki ga diktira krvavi meč. A Hitler ie sanjal o ,.miru“ na pogoriščih in grobnicah drugih narodov, v prvi vrsti slovanskih in na nadvladi svoje višje rase. In isti čas, ko sta oba kričala, da se bojujeta za evropsko, za krščansko civilizacijo so v njunih plinskih pečeh . goreli deset in deset tisoči nedolžnih ljudi, so- v njunih tvornicah predelovali trupla nesrečnih žrtev v milo Tudi danes govori ves svet o miru. Zakaj tudi tisti., ki rožljajo z novimi orožji, vedo, da si vsa ljudstva na svetu ničesar ne žele tako silno in tako strastno kot miru. Videli smo v'zadnjih mesecih resne pohrkuse na raznih konferencah, da se svetu zares ustvari mir. In spoznali smo še nekaj drugega, da je namreč mir med ljudmi mogoč, samo če so tisti, ki državam upravljajo, zares odločeni zagotoviti ' mir med uarodL Kaj je prva in edina podlaga za trajen mir? Pravičnost in pravica, ki ju bodo vsi ljudje enako deležni. Cut za pravico je globoko zakoreninjen v slehernem človeku. Gotovo se kdo spominja tiste zgodbe izpred sodišča.: zločinec,-ki je imel na vesti rop in umor jn vrsto tatvin ter je že vse priznal, je nenadoma prebledel, ko so mu očitali poleg vseh njegovih'zloci-nov še tatvino ene kokoši." Pobesnel je od srda, ker so mu hoteli pritakniti še neznatno tatvino, ki je hi zagrešil. će je že zločinec tako občutljiv za krivico. koliko bolj mora biti občutljiv človek, ki prebija vse svoje življenje v trdem in poštenem delu? Ki vidi, da je za svoje delo slabo plačan, če ga sploh ima; da njegova družina prezeba in strada, medtem ko nekateri uživa vse dobrine sveta, ne da bi zato mignil z mezincem. Požira in požira, tolaži se z boljšimi časi, a končno mora tudi v njem prekipeti. Kri-.vica ni v ljudeh, ki delajo, marveč v družbenem ustroju, ki omogoča, da nekateri živijo in uživajo na račun in škodo drugih, tistih, ki delajo v potu svojega obraz' Kje» je ljudstvo samo prevzelo oblast, tam ni več možnosti za pijavke in izkoriščevalce tujih žuljev. Od drugod jim kričijo: pri vas ni svobode, pri vas ni demokracije! Toda po njihovem pojmovanju je demokracija, je svoboda to, da volk in ovca, ki sta v isti staji, imata enako pravico, da drug drugega požreta. Kar se narodov tiče, sta oznanjala isto „demokracijo" tudi Hitler in Mussolini. Bog je ustvaril ovco za volka in njegova pravica je, da jo požre. Ali ni zadnji smisel kapitalizma zgrajena na isti podlagi? Delavec je zato tu, da dela kapitalistu, a kapitalist je tu zato, da požanje kar mu je delovni človek ustvaril. To pa ni nesvoboda, ne demokracija in ne pravica. Će imata volk in ovca isto svobodo, tedaj je ovca volku suženj. Volku odbrusi zobe ali ga vtakni na verigo, potem lahko govoriš o svobodi in demokraciji! Toda na srečo sc je izkazalo, da ljudstvo ni ovca, samo svoje moči se vselej in povsod ne zaveda. Kjer se je zavedlo svoje moči, tam je tudi prevzelo oblast. Vzpostavilo je pravične odnose med ljudmi. Volk, ki so mu odbrusili zobe pa seveda tarna: tu ni svobode, tu ni demokracije, jih je nagrabil nad ljudmi in nad tujimi ševine in smrt. Vojno si žele tisti ki imajo ker mora tako delati, kot je od nekdaj mo- ljudstvi. Nobena dežela, kjer je ljudstvo od nje dobiček. A dobiček imajo od vojne ralo delati ljudstvo. Volk namreč noče, da na oblasti, ne more ogrožati miru, ker si samo kapitalisti fabrikanti orožja, ki v bi bil enak med enakimi, ker hoče žive, ljudstvo ničesar, bolj ne želi., kot trajnega varnem zaledju štejejo milijone, ki jim od tujega mesa, od tujih žuljev, mini. Toda pravic, ki si jih je pridobilo jih prinaša prelita kri. Mir, najvišje hrepenenje vseh ljudi, v sy.0Ìi težki. življenjski borbi, si tudi ne Doider bodo taki dobičkarii na svetu ne »rt narodov in vrt ljudate» je inoBoi P-8'' 1“““' « l* t>» »sole, vedelo brami,. ^ trajafnSr. rii no™ samo !ia P1 svinji odnosih med ljudmi ^ral®1 m*1' i.e torej mogoč samo na čas zgovorno priča, da se ljudsi pre- m med narodi. Kdor rožlja^ z orožji, ne pravičnih odnosih mea ljudmi in med na- bujajo in s tem prebujanjem raste tudi more biti prijatelj miru. On hoče z zastra- rodi. Ljudstva sj ne želijo vojne, ker vedo, nada v trajen mir, največji blagoslov za ševanjem zaščititi svoje privilegije, ki si da jim vojne prinašajo samo trpljenje, m- vse nai*ode na svetu. A**r- — tt rr-r it rir irs» ir>» aa "LJUDSKI TEDNIK' vđem dvojim na.rocn ifisosn;, člta^e/^e/nf óotruèni/umhr firifa/è/fem, óv /fudđtvd ^RiJ^NggO^IĆNE PRAZNIKE o «iggi PO ŠIROKEM SVETU Fašistični režim v Grčiji ograža mirni razvoj demokracije na Balkanu je grški predsednik vlade in Tsaldaris vložil na seji narodov v Jugoslaviji, 9. decembra zunanji minister Varnostnega sveta Združenih New-Yorku memorandum proti Bolgariji in Albaniji. V tem memorandumu dolži Tsaldaris te države, da se na njihovih ozemljih vežbajo in oborožujcjo partizanske edinice. ki potem prehajajo v Grfijo in tam netijo upor. . Na te obdolžitve so odgovorili zastopniki posameznih prizadetih držav, ki so dokazali, da so trditve popolnoma neutemeljene in celo podle, kajti v zadnjih dveh letih je bilo samo na albansko- grški meji preko 100 incidentov, ki so jih povzročile grške regularne —* monarhofašistične — čete Tsaldarisa, ojačene s fašističnimi begunci iz Albanije, ki so našli primemo zatočišče v sedanji Grčiji. V svojem poročilu je albanski zastopnik dodal, da je še zadnje dni izročil tajniku -Združenih narodov podrobna poročila novih 21 incidentov, ki so . jasen dokaz imperialističnih zahtev sedanje grške vlade, ki stremi za tem, da razširi svoje ozemlje na račun Albanije in drugih sosedov. Tudi bolgarski zastopnik je zavrnil obdolžitve proti Bolgariji in rekel med drugim, da se partizanske borbe ne vršijo samo ob bolgarsko-grški meji nego po vsej Grčiji in celo otokih, ki nimajo nikake zveze z Bolgarijo. Jugoslovanski odgovor na te obdolžitve pa je podal Sava Košanovič, rekoč: „V svoji izjavi pred Varnostnim svetom Združenih narodov ni mogel Tsaldaris zavrniti nit; enega samega dejstva, ki govori proti njemu/4 Sicer pa je, po KošanoviČu, sedanjega težkega položaja v Grčiji kriv Tsaldaris sam. ker so vsi njegovi ukrepi uperjeni proti interesom grškega ljudstva. Košanovič je odbil vse dolžitve in očitat grški vladi, ki v smislu dobrih sosednih od-nošajev, zbira v Grčiji jugoslovanske vojne zločince in kvizlingovce z namenom, da bi iz njih sestavila oborožene tolpe za kaljenje miru v tem delu Evrope. Istočasno zahteva, Jasni cilji ameriške politike Kitajskem na lila sl Angleška vlada je, kakor vse kaže, opustila namen odpovedati se uporabi atomske bombe v vojni. To je bilo razvidno iz govora sira 'Hartleya Sawcrossa v politilno varnostnem odboru Združenih narodov. Pred tem govorom so angleški statisti smatrali atomsko bombo kot strahovito orožje proti Človeštvu in so odločno zahtevali onemogočenje uporabe v morebitnem novem spopadu. Predlagali so seveda mednarodno nadzorstvo nad proizvajanjem atomske energije; toda ti predlogi so bili zelo pomanjkljivi. Sedaj pa sir Sawcross izjavlja, da problem o izključitvi atomske bombe kot orožje ni trenutno važen, zato bi ga morali obravnatt med vprašanji o splošni razorožitvi. Ta politika predstavlja dve nevarnosti. Anglija in Amerika nočeta natnrel prenehati s proizvodnjo atomske bombe; od-.rekli bi se temu samo, Če bi ostali svet pristal na tako porazdelitev orožja, pri kateri bi Anglija in Amerika dobili največji del in na ta način navladali svet. Ker pa nihče ne bo hotel priznati anglo-ameriške nadvlade, bomo kaj kmalu priče tekmovanju narodov v o-boroževanju z atomsko bombo. Druga nevarnost je ta, da bodo Angleži in Američani zahtevali, naj se smatra atomske bombe kot legalno orožje. Zato lahko predvidevamo dolgotrajna razpravljanja, v katerih bodo sku-Mt izenačiti število atomskih bomb ene države s številom vojaštva druge države. \i-deti je torej, da se je angleška vlada odpovedala svojemu prvotnemu namenu popuščanja v vprašanju atomske bombe, ne da bi se prej posvetovala s člani parlamenta; seveda če ni Shawcross govoril le s svojega stališča. (Daily Worker) Kitajsko ljudstvo eo jo žo neštetokrat samo prepričalo, kako je ogoljufano pri urejanju notranjih razmer v državi in demokratizacijo življenja na splošno. Že takoj po kapitulaciji Japonske se je začela kitajska reakcija naslanjati na »ameriško pomoč« hi tako pahnila ljudstvo v ponovno državljansko vojno. V začetku leta 1946. je pa postalo popolnoma jas-no. da kitajska vlada in Kuomintang ne mislita prenehati s sovražnostmi niti izpolniti obveze za prekinitev sovražnosti, ki eo jo sprejeli. Prav zaradi sistematičnega kršenja sporazuma o premirju s strani kitajske reakcije in zaradi razširitve državljanske vojne, so so pogajanja med Komunistično partijo Kitajske in Kuomintangom prekinila. Kitajska vlada pa se je kljub protestu demokratičnih sil odločila. da bo sklicala Narodno skupščino, četudi ne predstavlja volje naroda in je kitajski narod ostal do nje ravnodušen Vlada se za-naša le na svojo voiaško moč. Trenutno so imele vladne čete nekoliko uspehov in so zasedle nekaj važnih strateških centrov in komunikacij. Toda ta moč je nastala s pomočjo ameriškega orožja in z ameriško podporo. In na to premoč se zanaša kitajska vlada, ko je sklicala Narodno skupščino, ki predstavlja le ozke interese stranke Kuomintanga. Stranka Kuomintange uporablja v glavnem le en način borbe proti nasprotnikom in to je le vojaška sila Drugi načini politične borbe so le drugorazredno veljave. Toda kitajski reakciji se neverjetno mudi da bi čim-proj obračunala z demokratskimi silami v državi. Kajti po poročilih kitajskega časopisja se demokratski pokret na Kitajskem vedno bolj Siri. Teritorij, ki ga kontrolirajo komunisti eo je v enem letu po končani vojni razširil. prebivalstvo pa le narastlo od 100 na 140 milijonov. Ameriška rcakciia pomaga z vsemi močmi kitajski reakciji Samo v času po končani vojni je bila ameriška pomoč nenritnemo večin kot v vseh osmih letih volno. Ameriška politika na Kitajskem odgovaria Interesom ameriške reakciie ki hoče nn -ed'ti jz Kitaiske svojo po1koloni'Ašola« piše da uno-rahlkiT« to-itnuake volne oblasti v Eeiefa dve sto tisoč naMŠkih ni"*»iltov za prodalo ve-Jaških utrdb v coni sueškega k£ naia. Italija Milanske Izdala »Uultč« piše-da le »tartanska borza dela re-gktrirola do kosca novembra 194# «M hreznasolnit». Samo v novembra s« Je števi1« brezposelnih povečale za 88-992. Avstrija Avstr)taki ministrski predsed-n*k dr. Karel Renne» te ari nekam intervlnju med drugim rekel tud» te: ..Avstrila ne zahteva u’knk'h teritorialnih sprememb .. IN SLOVENSKA KOROŠKA? Južna Afrika Južnoafriški ministrski pred-sedn'k Smnts Je na konpresu ameriških IndustriJccv, ko Je govoril o komunizmu in demokrc-eijl rekel med drugim tudi tole: »Razlike političnega, gospodarskega in socialnega sistema sama po sebi nikakor ne vodijo nujno do nove vojno, vendar pa bi svetoval svojim poslušalcem, naj bodo pripravljeni na dan znak preiti v volaško pripravljenost.« TOREJ JE GOSPOD SMUTS ZELO BOJEVIT. » Ili Irsi IL Eno izmed mnogih prejetih besedil k že objavljeni karikatur» Kadio številka dvo mi zolo na živce gre; kor ,iq živec draga stvar in čo onkrat so pokvar’, novega ni več dobiti, hotel vljudno bi prositi slavno tvrdko aies (sicer crknil bom kot pes), da pepravi vergole svoj; če ne precej, pa takoj. NASI SVETLI ZGLEDI Tudi letos ob petletnici, sto so zopet kakor za vsako obletnico, zbrali na openskem strelišču. Prišli sto po vrsti, kakci’ iz groba v Fontani di Villorba (Ar Trovisu: prvi Ti, bledolični Simon, za Tabo visokopostavni Pinko. potem Ti predrzni Ivančič za njim Ti. pohlevni Vadnal, zadnji Ti, nemirni Bobek. Daleč so vas bili peljali, v dalinjo ' tujo zemljo tajno zakopali Tri dolge mesece so dan in noč stražili Vaš grob. da bi so mu nihče ne približal da bi nihče no uganil, či- Ji! Simon Kos gava trupla krije. A Vaša kri je vpila. Vaša srca so žarela Vaša ljubezen so jo prerila skozi težko prst in je našla pot iz daljnjega neznanega groba v domovine, za katero ste živeli, med ljudstvo, za katero ste padli: tam v daljnji Villorbi so trohnela Vaša izmučena telesa. Vaš duh je našel pot nazaj. Ti. Simon, si se vrnil med svoje gore. kjer je končno vzplamtel plamen, ki si ga. živ, lake vztrajno vžigal; Ti. Ivančič bi bil najrajši zavriskal od veselia. ko si. neviden, zopet vodil svoje sovaščane k predrznim napadom na fašistične trdnjave ob Žagi in tam okoli; Ti. Pinko si bil ves nasmejan, ko sl videl, da se je Tvojo ljudstvo za katere si živel, dvignilo k uporu, o katerem si sanjal; Ti. Vadnal sj ponosno stopil med drzno notranjske uporniške oddelke; Tebi Bobek, so zažarele cči spričo junaških podvigov Tvojega ljudstva po-snežniških vrhovih. Ob petletnici ste se zatret zbra’i na morišču. Kako vse drugačni ste bilf kakor v daljnji Villorbi. ko smo drugo za drugo dvignili iz vlažnega: groba Vaše krste. V prvi si bil Ti, nepozabni Simon: visoko vzbočeno koščeno čelo. stisnjeno telo prekrižani rokavi v katerih so bile nekoč Tvoje roke... S težavo smo Te tovariši spoznali. Še preden ie bi,!» ne.vsem odprta druga krsta, je kriknila Pinkova mati... Čakal si jo, Pinko. vzbočen v prekratki krsti :s sirož-nobelo ruto ob desnem rokavu za spomin... Potem je zajokala Ivančtčeva sestra. Ležal st. Ivan, s stoično stisnjenimi čeljustmi Z razbito lobanjo... Ko so Tobo odprli.'Vadnjal, so so orosilo oči Tvojemu zvestemu sovaščanu: tudi Tvoja lobanja je bila prebita. . Končno je zaihtela Tvoja žena Bcbck: ležal si v suknji in Tvojo drobno koščeno glavo jo pokrivala prst... Kako obupno nomečno so ležale Vašo izmučeno kosti tovariši, spričo mogočnega podviga Vašega dulia! Sedaj ob petletnici sto bili zopet kot nekdaj še neizmerno večji kot nekdaj! Stopil si prod vrsto četvorice kot prvi Ti. Pinko veder in nasmejan in si dejal : »... Spomnil sem še nenadoma otrok na Krasu in ob Branici Moji mili. dragi prijateljčki, uverjen sem. da mo beste imeli v spominu ko sem Vam nagajal, ko sem se z vami igral. Kake so bili lopi popoldnevi na Krasu, v Dolinicah, kako' jo 'nolo morje v Čedasu in srebrna Vipava se jo mirno vila v sanjavem bajnem svitu Lepo jo bilo življenje: užival sem vsak trenutek vsak žarek sonca, najdrobnejše kapljico dežja Pa m; ni prav nič žal če }e kenčalo: milijoni ljudi so žrtvovali v teh letih groze svoje življenje. In malo jih je. ki razumejo kot jaz. da ni smrt nič hudega, da je celo nujna dolžnost do človeštva.. Pa no ustavljajte sc preveč ob meni: življenje kliče in vsak. kdor DR. FRANE TONÒIÒ razume njegov klic. mora živeli dalje kajti človek je le kaplja v morju človeštva...« Nato-si dvignil bledo čelo Ti. Simon ja si dejal: »...Tako rad bi še živel,,. Vest mi no očita ničesar. $er nisem zagrešil nobenega dejanja, ki bi se ga moral sramovati. Srečen bi bil. ako bi vedel, da more moja kri ohladiti le del gorja, ki ga trpi moj ubogi narod. In če bo moja žrtev le malo koristila trpečemu člo.vestvu. potem sem živel dovolj.« Pomolknil si nekoliko in si povzel; »Ljubil sem preveč to našo zemljo, te naše goro. tako da se tedai ko Jo bilo še čas. nisem mogel ločiti iz njih objema. Zato je bilo treba, da tej svoji zemlji žrtvujem svojo skromne življenje, saj drugega tako nimam... Pozdravljam toroj vse svoje nesrečno ljudstvo pozdravljam svojo vas in svoje gore. Pozdravljam tudi vas. dragi roditelji, draga sestra zahvaljujem se Vam da sto me naučili ljubezni do svojega jezika in (Jo svoje zemlje...« Stramno tn zvesto je stala ostala trojica za Vama. Pinko in Simon: ponosni, neustra-hovani Ivančič, pohlevni Vadnal, nemirni Bobek.- O kakšno krivico bi Vara delal kdor bi Vas delil v razne skupine, tovariši! Kakcr da niste vsi vzrasli iz strnjenih vrst slovenskoga primorskega liudst.va. ki se io borilo in se bori po Vašem zgledu v različnih postoian-kah za en sam cilj: za nacionalno osvobodr- jomiy, poglej ga no, saj smo že demobilizirani dov. za, socialno pravičnost, za mir in spravo .med narodi! Do dna Vas jo doumel srčni glasnik težkih dni našega življenja Franco Bevk ko je ob lanski obletnici zapisa! tele vrstico: i Niso bili lo iz različnih koncev, ki so stali takrat pred sedhiki. ne samo iz različnih slojev, tudi njihovi pogledi na življenje in ha njegovo probleme niso bili enaki. Toda eno jo nesporno:, vsi so goreče ljubili svojo domovino in so bili pripravljeni boriti se in umreti Pinko Tomažič s sestro, ki jc tudi padla kot žrtev nacistov za njeno svobodo in srečnejšo bodočnost. Da so živeli, bi bili stali v isti vrsti z ostalimi našimi borci iz velikih dni splošno narodno vstaje. Tako kot so ves čas borbo hodili pred nami in nam kazati naš veliki cilj. S'c vensko primorsko ljudstvo, ki Je z Vami živelo, z Vami trpelo in z Vami čutilo. Vas tudi danes. ko se ob poti obletnici Vašega žrtvovanja. globoko klanja pred Vašimi mani n« mero drugače doumeti. Slava Vam. naši -Veliki mučenikil ! llllllillllllllllllllllHIIIIIIIinillllllllllllllllllllllll 100 LET • • •r.t •' ' *Naša vas da Titu glas« piše na eni izmed hiš v Sv. Barbari nad Miljami. V tej vasi in prav v tej hiši živi že svoje sto prvo loto Angola Hrovatin. Fotoreporter našega tednika, ki jo jo fotografiral, Jo v % »govoru s starki izvedel marsikaj h, njenega dolgega Življenja. .IV III IVU .JU UOiJUJJ pri' trdilen odgovor, jo kaj rada povedala, da ž< petnajst lot ni bila v Trstu, da misli sicoi kmalu umreti, da pa M le rada vedela kaki l>o. ko bodo sli oni in prišli naši. Pokazala ji svojo izkaznico SIAU in povoclaUi «da jc vsr vas vpisana v SIAU V zadnji vojni so jo morala skrivati pred bombami m jtred Nemci, živo Ji jo ostal v spominu Nemec, ki Jo jo .sunil, ker so ni hitro Zganila.. : ;S svojilni vnuki preživlja starka svoja po- zna let«, v veri, da ni več daleč dan, ko bo» bolje. BODOČNOST JE SLOVANSKA : i. I ; • '• • v. ; : ‘ < Misli ob vseslovanskem kongresu v Beogradu FRANCE BEVK Preživeli smo leto, ki je bilo kot ma-lokatero v naši zgodovini, polno važnih, burnih dogodkov. Doma borba za naše demokratu ne pravice, a zunaj boj za priznanje naših upravilenih teženj. Doživeli smo marsikatero razočaranje. Pravica, ki je nesporno na naši strani in smo jo poleg tega ponovno kupili s krvjo, ni bila spoštovana. Marsikomu, ki ni mogel verjeti, da bi moglo karkoli preprečiti uresničenje vseh naših sanj, je morda kdaj za trenutek klonila glava. Nikoli nisem zgubil poguma, zmeraj sem trdno verjel v našo končno zmago — prej ali slej — a priznam, da mi je bilo kdaj pa kdaj hudo pri srcu in mi je bila duša polna gneva. V enem izmed takih trenutkov, ki sem jih doživel v Parizu, sem stal z našo delegacijo pred Višinskim, ki nam je govoril s pogledom na našo bodočnost: „ Jaz sem optimist. Poglejte, kakšno vlogo so igrali slovanski narodi po prvi svetovni vojni. Skoraj iwbene. Danes igrajo em izmed prvih vlog. Ne trdim, da igrajo prvo vlogo, a eno izmed^ prvih vlog. In bodo igrali vedno večjo vlogo... Bodimo optimistir Kdor gleda na dogajanja s te širine — in treba jih je tako gledati — ne le, da ne bo prezrl ali podcenjeval naših sedanjih uspehov, ampak mu bodo ti jasni in neizbežni tudi za bodočnost. Zgodovina slovanskih narodov zadnja desetletja — tudi naša slovenska zgodovina — nam veselo kaže v prihodnost. Z vprašanjem bi lahko posegli še dalje v preteklost kot Višinski. Kakšno vlogo so igrali slovanski narodi pred prvo svetovno vojno in še posebno pred balkanskimi vojnami? Poznali smo carsko Rusijo s socialnim in narodnim zatiranjem. Na Balkanu sta bili dve slovanski državici, ki sta bili sprti med seboj, igralki v rokah tujih sil. Ista razkosanost in nesloga med slovanskimi državami tudi po prvi svetovni vojni. Nekateri idealni možje so že davno davno sanjali o svobodi in neodvisnosti, bratstvu in edinosti slovanskih narodov, a so to ostale le sanje, ker ni bilo niti notranjih niti zunanjih pogojev za njihovo uresničenje. Pogoje za to je ustvarila šele Oktobrska revolucija, ki je doma in preko svojih meja zdramila speče sile slovanskih ljudskih množic. Te so bile že udavnaj med seboj povezane po sorodnosti jezika, po kulturi in običajih, zdaj pa je postala zamisel slovanske vzajemnosti, ki jo je dotlej gojil le ozek krog izobražencev, njihova skupna lastnina. Te množice v vojni proti fašizmu niso reševale le svojega narodnega obstanka, ampak so obenem s krvjo uresničile idejo slovanske moči in sloge. Le tako se je lahko zgodilo, da danes slovanski narodi igrajo eno prvih vlog Kaj boste kupili dragim za novo leto? SLOVENSKA PROSVETNA .ZVEZ A ima v zalogi SLOVENSKE KNJIGE Naročite jih pri prosvetnih društvili, ki imajo seznam knjig ali naravnost pri Slovenski prosvetni zvezi: ul. S. Vito 17/1 KNJIGA je kapital, ki se Vam najbolje obrestuje. v svetu. Da bi ne bilo tega, bi se ne bil mogel pravkar vršiti Slovanski kongres v Beogradu, ki je potrdil in zape-čatd, kar so slovanske množice ustvarile v borbi. Kmalu bo sto let, kar se je vršil prvi Slovanski kongres v Pragi. Sledili so mu še drugi kongresi, ki so bili le poizkusi organiziranja slovanskega so- delovanja,, katero pa nikoli ni zajelo vseh slovanskih narodov. Kongres, ki smo mu bili pravkar priča, je bil prvi res pravi kongres v zgodovini slovanskih narodov, ker pomeni uresničenje njihovih stoletnih teženj. Na njem so se prvič zbrali vsi slovanski narodi, ki so si priborili svobodo in neodvisnost ter so •obenem nosilci napredne demokracije, socialne pravičnosti, svetovnega miru in boljših življenjskih pogojev za vsakega človeka. V preteklosti smo slišali mnogo solzavih besed o slovanski neslogi, ki so jo povzročali domači izkoriščevalci v službi tujih koristi. Danes je ta pesem za vedno izpeta. Slovanski kongres v Beogradu je bila veličastna manifestacija trajnega bratstva in sloge med Slovani, ki so se zbližali v najusodnejšem trenutku svoje zgodovine. Čujemo, da' nekaterim to ni po volji. Kričijo, da je to ogrožanje drugih narodov. Ta krik ženejo nam sovražni imperialisti, ki bi radi videli slovanske narode nesložne in razcepljene zato, da bi jim vladali in jih izkoriščali. To pomeni, da so sovražniki Slovanov še vedno na oprezi in da morajo torej tl še bolj utrditi svojo edinost in bratstvo. Slovanski narodi niso ustvarili svoje vzajemnosti le na osnovi sorodnosti krvi, ampak predvsem v načelu napredne demokracije in enakopravnosti narodov. Prišli so na kongres z jasnimi in pošte- nimi nameni, ne nameravajo nikogar ogrožati v njegovi svobodi in neodvisnosti ter so za mednarodno vzajemnost vseh svobodoljubnih narodov. Eno pa je gotovo: znali bodo odločno braniti pridobitve krvave borbe. Nikoli več še ne bo zgodilo, da bi kateri koli slovanski narod še kdaj postal žrtev tujega pohlepa. "> To misel je beograjski Slovanski kongres večkrat jasno podčrtal. Poudaril je tudi velik delež, ki so ga slovanski narodi s Sovjetsko zvezo na čelu dali v borbi proti fašizmu. Besede polne ponosi} in samozavesti so pokazale na izredni pomen slovanstva v zgodovini človeštva, na njegov več kot častni prispevek, ki ga je to dalo svetovni kulturi. V življenju slovanskih narodov so se odigrali veliki dogodki, nastale so globoke spremembe v njihovih medsebojnih odnosih. Napočila je nova doba v zgodovini slovanstva, katere važen mejnik je beograjski kongres in je obenem kažipot v bodočnost z jasnimi cilji. Kot prej se bodo Slovani tudi poslej borili za napredek in kulturo ter bodo zvesto čuvali bratstvo in edinstvo, ki sta najboljša za jamstvo njihove svobode in neodvisnosti. Kakšne so misli primorskih Sloveti-e v ob Slovanskem kongresu? Zamisel slovanske vzajemnosti nam nikoli ni bila tuja, sega v prve početke našega boja za svobodo in združitev z ostalimi Jugoslovani pred sto leti. Postala je last ljudskih množic v zavesti, da le, uresničenje slovanskega bratstva in enotnosti lahko uresniči tudi naše sanje. Trdna vera v končno ost varjenje tega ideala nam je vlivala moči za vztrajanje pod tujini jarmom, posejmo v zadnjih letih fašizma. Zavest, da so za nómi vsi slovanski narodi, posebno pa Sovjetska zveza, nam je v osvobodilni borbi narekovala skrajen napor in žrtvovanje. Mi dobro vemo in i/i> bomo pozabili, komu smo v jvvi vrsti dolžni zahvalo za naše osvobojenje. Iji prav tako ne bomo pozabili, da so ‘liili slovanski narodi tisti — in edini — ki so na mirovni konferenci odločno podpirali naše upravičene zahteve in težnje. Priključeni k velila družini slovanskih narodov bivno pomagali utrjevati slovansko bratstvo in edinstvo v prepričanju, dà ib pomeni utrjevanje naše svobode, miru in demokracije. Za tiste naše. brate, ki bodo še ostali izven mej domovine, pa bo bratstvo in sloga Slovanov svetel obet za bodočnost* „Bodimo 'optimistir nam je rekel sovjetski delegat Višinski. Bodimo optimislll Zgodovina slovanskih narodov zadnja desetletja in njihova vzajemnost danes la dan odpirata obetajoč pogled v bodočnost. ? - Ob zaključku diplomatskega V: Ooo, Miče! Vidga. na! Se sijelih prao, sn se vre bon. da te nijebuo več .. ko se 'so un dan taku stršno rapalo.. ! M: Ja. ne zamijere, Vane! Bude j! Uča-; eeh pride čluavek malo frjož. siten jen ■ nrvožen . Malo uod uojsko, malo pržuon, pej konfin, usako malo. Vane, sej ni čit-do' V: Aaa, kaj bš gavuoaro. Miče, bejže no. kaj ne znan.. Samo. da te pasa jima-len jen da ne kuhš jeze, tu je duabro! M: Jeze9 Za pijet menut Vane. se vre ne zven več . Kaj me jem5 za une naše tavrSice, ke te za usakuoa stvrcuoa vele Zaviihaiuca nus, taku. da muoreš žnjime pačasen ku ses svijeten uoln.. V: Ja. ja! Pasijebno pr vaili, za potjo jen j egre Kakio vite suo žnjime! Jen no smeš'riječ nanka: Čije se gene.. Jo vele zamijera Ve'e; Ne priden več!.. M: Ja z na S Vane. Mladina res nijebe smela bet taka Jen tilde mi ta bel stare, be se motr'p znt bel pa trpet med snbuoa. Se det vnelt aden druzme.. Jen ne so držt. ku da smuo bubvckaj . Zakaj, Vane niuoj, ne zdei za riječ ma, uso smuo .patrelme 5n!et Puàste šule Vane! V: Prua praveS Miče.. Čiieš ri'eč. da be megle bet đuabre .. Use ku bratje med sabuoa M: Jen bel trdne. Vane' Mucže uod re-žuona! V'§ bš rijeko, da sn furjož.. Ma kaj te ne zbuade. Vane, u srcije, kdr te uoatrk denia upraša: Tata, dejmo za »kua-đerno«! Al nei. da čuješ: Kađaj partijera ta? Seftokuatnrdiči? . . V- Ja ja Mr;e. Jcniš prou! Taka je mua-ja ta vijeka! Se prou ne muore uodvadet taku de fcjo učaseh nrajše useko pa gucp-.ce, de s:e be kri zlila z uojst.. . M: Se buo treba navadea, Vane! Jen se uočet eavuoart ku Buli zapavej. V: Sej be b'o cejt! Kaj ni bio zaduaste tega lapin'a sijednodvajste let! M: Ne! Čake, Vane! Nej se uolruoace, 'uoMjuo u o' Tuđe laško! Zakaj str prgo-vor .prave: Bel ku znaš.. Bel velaš! Samo us ne smei bet.sran govuoart «laven-sko. Jen pasiiebno ne silt pa laško če prou sr)'h ni sile.. V; Keku ne' sej zdej ante nes ne buo-juoa vex k'effa’e jen uodrilo če Iimuca šradale na klansko ..? ! M: Km "a? Zdej jemš lih trko derita tt pa slavensko, ku une pa laško! Tu muoreš. da znaš, Vane, ti jen use kr ns je tuod nr Teste ... V: Aaa tu suo neče zdej sklijenle, tn U Novnoorke?! M: Prou u Novajorke! Jen jest m:s'en, Vane. da ie tu zjens ta nrbel pag'àvitno, kr suo naše tn desijegle! Samo se muo-, remuoa mi. tega zavedt.. Jen našuoa pravicuoa zh‘evt, trko več, Vane, če nen juo pred eelen sveten prznaiuoa! V: Taku buo zdej moglo bet pa useh ufičjh tilde slavensko: Karto, table, taše jeb use inšoma?! M: Keku pei! Dual u meste, laško jen slavensko . Tuod pej, ke làho ni, slavonsko pousuod! V; Kaku pej, Miče, de tn na korijero piše še zdei: Sesana. Storie, Paverio. ..Da sn mogo prou štedijert, če grije tuđe u Pavir at ne?! M: No. viš! Tu je zetu, ke suo našo odbore priieveč lene jen pavršne! Zakaj če bjen ane dvakrt zbile tabluoa dual, bo blo btnalen u rijede jen prou..! V- Ja. jen bito-đroba prou taku, Miče.. Malo na ceste, malo dama jen malo u šule, se bmuoa vre prvadle jpn n ava dl c hmalen M: Sej. treba riječ, našo se stršno przi-jednejuoa.. Držiiuoa zviječr tečaje. Pa-, šila'uoa (u gledališče narodno uokule, da ledje čuiejuoa našuoa lepuoa beseduoa.. Samo šu'e. šule viš, da be jemele u ruoa-kh mi. Krko be so naše uolruoace več navedlo če bieh naše. ta prave, uočile! V: Ma tuaja pupka, soj buode dual u gemnaziie... Tn je ante prou!? Kaj jeli ne uo'i'uoa.. uotmoako.. M: Tn je Vane, da Bub pamage..! Te grojuca u Suluoa on dan ja, an dan ne, taku. da jeh uočijuoa, bo rijeko, prou ku na upan'e! V: Ja. pale buo ,pej res i’ova žnjime.. Znan, kè smuo hodile u šuluoa tiide uje-tro jen papadan, še ni blo neč zname! .. Ma ki suo prou tje šule slavenske u Trste? M: Vele tn duoal, Vane, še naprej uod peškarije.. Taku. da muorejuoa eruato čeu Trst prebrijest. za prit čijeđual u tiste kftrnek ko suo jen dole. Zasedanje organizacijo ZN in štirih zunanjih ministrov v Newyorku, ki se je no-! davno končalo, pomerij v glavnem zaključek letošnje mednarodne delavnosti, če odštejemo delo Varnostnega sveta, ki še vedno zaseda in se peča z grško pritožbo proti Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji, torej z upanjem grških monarhofašistov in njihovih britanskih gospodarjev, da jim bo uspelo pred mednarodnim forumom prevaliti lastno odgovornost za žalostno stanje in državljansko vojno v Grčiji na demokratične sosede. Jedro mednarodnega političnega dogajanja v tem letu je vsekakor pripravljanje ■mirovnih pogodb, to je borba za pravičen in trajen mir Če je ta preces izdelave mirovnih pogodb in s tem ukinitve dosedanjega začasnega značaja mnogih mednarodnih odnosov daijši, kot pomni doslej zgodovina, če jo težavnejši in se cidraža v veliki diplomatski borbi moramo iskati vzrok predvsem v spremenjenih mednarodnih odnošajih. Ti odnošaji so danes povsem drugačni, kot so bili še po prvi svetovni vojni; njih glavna značilnost jo ta, da je stopila Sovjetska Zveza v mednarodno areno ket soodločujoči faktor prvega reda. da so «topile na mednarodno pozornico drugo demokratične države, ki hočejo voditi .neodvisno, napredno, demokratično zunanjo politiko ki nočejo biti več zgolj privesek velikega, še do včeraj vsemogočnega imperialističnega streja. Zato mirovna pogajanja danes niso več golo barantanje za razdelitev imnerialistič-nega plena, kot je to bila konferenca v Versaillesu, marveč so se spremenila v borbo med demokracijo in imperializmom, v borbo med demokratičnim in imperiali-lističnim mirom V okviru te ugotovitve moramo vrednotili proce«. nrinravl'ooia mirovnih pegodb. kar tvori glavno vsebino mednarodnega dova'ania v 'etu 101(1 Drugo osnovno dejstvo, ki ga ne smemo pozabili, je v praksi tolikokrat preizkušena resnica, da je edina uspešna pot do miru sležjio sodelovanje, sporazumno reševanje vseh odprtih vprašanj med velikimi zavezniki. To sodelovanje vebkih zaveznikov, ki jo bilo jedro protifašistične koalicije v minuli vojni, je bilo odločilni faktor za zmago nad fašistično in nacistično pošastjo v vojni Po vojni je pokazala vsakdanja praksa, da brez sporazumnega delovanja vseli velesi] ni mogoče doseči trajnega miru, da jo vsak poskus diktiranja ene ali več velesil drugim velesilam silno nevarna pot. kj je obsojena na neuspeli. Zmago tega načela predstavlja moskovska konferenca treh zunanjih min:sirov, ki jo bila uvod v mednarodno pelitičn» delavnost tega leta Moskovski konferenci je s sporazumnim delom uspelo premagati mrtvo točko ki jo nastala po Icidonskem sestanku zunanjih ministrov kjer se je prvič v večjem obsegu poskušalo uveljaviti diktiranje volje skupine velesil drugi velesili, konkretno vsiljevanje imperialistične volje Sovjetski zvezi Podobni poskus; so se od takrat stalno ponavljali: njih višek pomeni pariška mirovna konferenca. Vsak tak poskus pa je obogatil svet za nazoren nauk, da je taka metoda zgrešena, kajti vsak tak poskus je pomenil zastoj in neuspeh. Vedno zneva so se morali zagovorniki takih metod potruditi do sporazumnega reševanja odprtidi vprašanj in do iskanja za obe leta 1946 Rado Cilenšek strani zadovoljivih kompromisov Kajti jasno je. da so lahko rešitve v današnjem položaju ob današnji izenačenosti sil obeh taborov, tabora demokracije in tabora imperializma. samo kompromisi, ki dajejo v danih pogojih možni maksimum demokratičnega reševanja perečih mednarodnih problemov. Več pričakovati v sedanjem položaju bi pomenilo izgubljati realna tla pod sabo. Posledica moskovsko konference je bilo oživotvorjenje v Londonu sprejetih soglasnih sklepov, izmed katerih je za nas posebno važnosti sklep o medzavezniški komisiji, ki bi naj na licu mesta iskala podatke za pravično razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Črte. ki jih je medzavezni-ška komisija po obisku v Julijski krajini Franco se rešuje sestavila, so našemu ljudstvu dobro znano. znano mu jo tudi, kakšni interesi so narekovali le črte. in kakšno krivico pomenijo zaradi tega (z izjemo Sovjetske črte) za naše prebivalstvo. Obe pariški zasedanji sveta zunanjih ministrov sta imeli nalogo vskladiti različna mnenja o mirovnih pogodbah v našem konkretnem primeru vskladiti črto, ki so jih predlagali zavezniški »strokovnjaki« po navodilih iz Londona in Waehingtona. 2e takrat je postalo povsem jasno, kdo jo naš največji in najnevarnejši sovražnik ~ svetovni, torej v bistvu angloameriški Imperializem. ki skuša zgraditi preko našega ozemlja most za svoje ekspansionistično podvige. Glavni problem. zasedanja Sveta štirih je bila mirovna pogodba z Italijo in njeio jedro, ob katerem je prišla borba med imperializmom in . reakcijo do največje ostrine, prav tržaško vprašanje v okviru celotnega problema razmejitve med Ilaliio m Jugoslavijo. Glavna bilanca pariških razgovorov štirih zumi jih ministrov je bila za načrte svetovnega imperializma neugodna; predvsem mu ni omogočila onih pozicij, ki so mu potrebne za kolikor toliko uspejo bcrto p-ol, s.«».]««! krizi ki im« svojo Zaradi tega je razumljiv poskus doseči na mirovni konferenci enaindvajsetih narodov s pomočjo številčnega preglasovanja vse ono. kar pn‘ sporazumnem reš*. vanju v Svetu štirih ni biio mogoče do-seu. skleni pariške konference, zlasti pa glede, tržaškega statuta, v takratni kolonialni obliki, so najboljša priča foli tendenc. Osnovni nauk pariške konference pa je bil spet ta da vodi do uspeha le složno, sporazumno delo. no pa volilna aritme-tika Jasno se le pokazala moč demokratičnih sil. ki klini) vsem pritiskom imperialističnih velesil in n%ovih satelitov niso klonile . marveč .moško povedale syoio besedo Oh tei meški besedi jo zbledela' vsa mogočna inscenacija anglo-amefiškega glasovalnega strofa. Zato ie jugoslovanska delegaciin v Parizu dosegla popoln uspeh. To deistvo ie meralo upoštevati zasedamo štirih v New Vorku, kier so zastopnik; zahodnih velesil v marsičem morali odstopiti od sklepov, ki so iih v Parizu že spravil; na varno z dvetretiin«ko vexinc'. Tudi Molotov ie v interesu miru odstopil od nekaterih zahtev vendar le v toliko, da. so ostah nedotaknjeni osnovni demokratični temelji hvez katerih hi se mirovne pogorihe spremenile v imneriMistlčnl diktat /a nas sp posebno važni skloni p omchivi oblasti guvernerka, o soudeležbi jugoslovanskih čet na guvemeripv predlog v dolrvVnem voku O sknnn? mooslo-Vaneko-itaUifinskf um-nvi tržaških žolo7nIc, o valutni loiNtvi ed Ttalito o nnoehnih iu_ gcslovanskih oziroma italikanskih pómo-Mi v pristanišču in o upravi pristanišča samega Vzporedno s sciami Štirih zunanjili ministrov je v New Yorku zasedala glavna skupščina Združenih narodov, ki je kihih' reakcionarnim manevrom dala nedvomno pozitivne rezultate od katerih je prav gotovo naivažneiši sklep o odpoklicu poslanikov Združenih narodov iz Madrida, ki predstavita sicer .kornai kaj- več kot mo-raino obsodbo Francovega, režima ie na vendarle prvi pozitivni sklep Organizacije Zd-uženih narodov v tem smislu. Močan udarec imnerializmti so bili vse-' kakor razgovori med Togliattijem in maršalom Titom ki nam kažejo, da . h; .bila med Jugoslavi}0 in iskreno demokratično Iteluo rešitev fr?.o«Wa vwaSonJ» mogoča kc hi bij izključen kvarni vniJv tuiega imperializma Neposredna. pnsio.i.Va teh razgovorov ie hUn mani trdno stcvsp.g zah osinih predstavnikov v Sveli) štirih in dokončno razkrinkanje italijanske'rèekcijc. kar ie povzrc.xUn /n^top nm-rtjj vpliva In pomena njynverinn, sil v Itaki; Zunanje ministro čaka zdaj ko so pogodbe z bivšimi nemškimi sateliti pod stre-, bo. mnogo fež'a naloga: mirovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko. To ie dnevni red zasedanja štirih vejikilt v Moskvi — prihodnjo pomlad. V: Jooj, buozo uofruoace, ko suo taku zlate jen pridne! Kaj jen nijebe lliko dale šule kukr grije jen bel pr ruakh? Al jeh mrvet nismuoa zaslužio, kale? « M: Mrsekej smuo se zasliižle, Vane, ma če bmuo tele jemet, buo (roba le sakra-minjsko louč trdu! Tnku za šule, za teatro nš slavenske, zadruge, banke, trebo-nal jen use kr je treba za an narod izobražen kukr je nš. V: Znaš, de bo nos rajše utopile u auc žlice uade, prej ku nen be kej dale... Pasijebno une ten pr Kamiine... Zatu sc ni za zanašt uod njeh.. M: Taku, laku Vane! Jen tilde ne-čakt, da nen be kej z nebiies palo... V; Ja, čuješ Miče. ti ke zmijern s kšnen SrajŠ, kaj res, da Ameriki» nima več ruoa-bo za pašiit.. čiješ riječ: UNRRA? Jemajuoa, Vane, ruobe, da ne znajuoa kan žnjuo! Samo suo gspudje, ke juo ' niječeiuoa več daiet ne paštijono prt et.. jen be rade dajale ruobuoa samo taken ke bo žnjime truo-blo! • V: Ja, Miče. še je hudobije na svete! M: So, še Vane, jen duasto! Suo prou naše tn u Beugrade rijekle: Da muorc-muoa prou mi Slovane, vucdet borbuoa za mir jen pravicuoa na svete! V: Aaa, na Kongrese slavansken. Ja, ja mje pravo fnt. ja. de jo blo neko.. M: laku je blo. de je Ihko ceu svet vido jen čeu, da čijemuo mi Slavane, samo živet jen delt u mijerel V: Taku, taku Miče, altrckc — bombo atomjke jen kaznen kaj.. Ma, kaku pej mi. te u Trste, se jemamuo še kej truo-štot, Miče? M: Use, Vane! če bomuoa pametne... Zakaj, zapounse duabro kr te riječen: * Prato narave ni muač! V: Taku praveš, buo hmalen ptpjsan ta buažje mijer? M: Na desijet febraja, Vane, če jeh no lino ziieblo u zanuhte! V: Jen tekrt buo tiide paSlouljen gc-vornator!? M: Prou praveš. jen Stiro mesce puale be ble volitve u Trste...,,, , . , . V: Jen kada,j be šle lève jurčke praoač? M: Tn u svijeten Jevane.. Če jeh go-vernator nijebuo zadržo., Znaš kaku je.. Zmijom se nejde škuža.. V' N°J zxcnc P,hGt ta prava, bojuoa menda šle še prej, če mislejuca tuod bet' u knleh jen z guaime magarne.. Smuo se triiostale ja, Vane, da buo ta Buožeč, praznavan u svobode.. V: Ja, čake Miče. Mir smuo le učakale! M: Jo mijer. je Vane. Ma ta prave: ML jor leden ha zijemle. ko suo đuabre noie.., kukr pravo gsnuđ u cirkve, .. buo samo tkret, Vane. kđer buo naša zvezda, bratstva je lebijezne, zasjala — na svobodno ljudstvo sveta.. V: Kaku !epu znaš pavet. Miče! ..Al be blo Hišno puale na svete., ku bratie use. Miče. M: Buli đej. Vane.. Ma, ti bš le srečen jeh vesijeu. s tuoaiuoa đrzincuoa neeuoj na Sviiet Večijer! Pa trkeh leth bste vn-đr ankret uso ukijep! Jen jest te. Vano, lude ses srca pruoščen! ...Zdrave Jen srečno use! Tuđe jest tjebe. Miče! Kaj čiješ patr-po.. Krko jih buo neeuoj. ke ne bojuca. no srečne, ne vesijele. Zdrave. Miče! Okolica, uob Bažičo 1946. Isti kot zadnjič. GOSPODARSTVO v-' & P Izgradnja industrije v Sloveniji Ob osvoboditvi je bila slovenska industrija v težkem položaju, kajti med okupacijo eo bile Številne tovarne ponižene ali vsaj poškodovane, strcji zanemarjeni, skladišča brez surovin ter primanjkovalo je delavstva, V letu 1945 je bila zato glavna naloga spraviti v obrat vsaj najvažnejša industrijska podjetja in jih oskrbeti s surovinami to delovnimi močmi. Ko je to v celoti uspelo, jo bilo treba pristopiti b glavni nalogi: k popolni obnovi vse industrijo in k novogradnjam. Treba je bilo vso industrijo nanovo urediti, poenotiti, proizvodnjo, poskrbeti za tipizacijo proizvodov, izvesti racionalizacijo, skratka, treba jo bilo slovensko industrijo postaviti na nove temelje ter pristopiti k načrtni graditvi novih podjetij Vse to je v letu 1946 v celoti uspelo in v skoro vseh panogah je bila dosežena predvojna proizvodnja Uspelo je podjetja dobro založiti e surovinami, izboljšati kvaliteto proizvodov, zniževati njih cene in uspoecbiti novo delovne moči: razen tega je slovenska Industrija pričela izdelovati proizvode ki jih je bilo treba prej uvažati Iz inozemstva. Vso te uspehe pa' je seveda bilo mogočo deseči samo v demokratično urejeni državi, z res široko izvedeno ljudsko oblastjo, ob sodelovanju vsega delovnega ljudstva. ki je v zreli zavesti vse svo» jo delevne sile In sposobnosti vložilo v borbo za obnovo in izgradnjo slovensko industrije. Delovno ljudstvo namreč dobro ve. da je industrija tista najvažnejša panoga. ki usmeria tek vsega narodnega gospodarstva In ki bo največ pripomogla k izgradnji 'države, da bodo čimprej doseženi oni življenjski pogoji za katero so šli v bej narodi Jugoslavije. Co pogledamo posamezno panogo slovenske Industrije, vidimo kaj razveseljive uspehe Premoga nakopljejo v slovenskih rudnikih Se več kot pred vojno in to toliko, da ga jo dovoli za vse potrebe Industrije, železnic in gospodinjstev Posebno je dovolj lignita in rjavega premega. tako da ga bo Slovenija kaj kmalu lahko Izvažala. Sicer pa že danes pošilja Slovenija v drugo enoto Jugoslavije 2T>% proizvodnjo premoga in le 75% porabi sama Za obnovo domovino je najbclj potrebno železje. Proizvodnja v največji železarni Jugoslavije na Jesenicah stalno raste, tako da je sedanji cilj izdelati čim boljše blago in čim več blaga. V tej železarni sc delavci pokazali veliko iznajdljivost ter so sami {zdelali razne pomožno strojno dele in drug pomožni malerial. ki smo ga prej morali uvažati iz inozemstva. Razen jeseniško tovarno pa proizvajajo uspešno tudi csla-lo tovarne težke Industrii e Lahka kovinska industri ia Slovenije, (Celje, Kamnik. Maribor, Ljubljana;, pa že sedaj zalaga vso državo z emajlirano posodo, kctll, poljedelskim orodjem, okovjem, noži in podobnimi predmeti Ko bedo izgrajene še nove tovarne, ki so deloma že v. gradnji, se bomo v izdelavi naših vsakdanjih potrošnih predmetov popolnoma osamosvojili. Današnja proizvodnja tekstilne Industrijo je že presegla predvojno Ob osvoboditvi so bile venks težave s surovinami pokvarjenimi stroji in poman jkaniem električnega toka V letu 1916 je vse to uspelo premagati. Predilnice danes zadoščalo vsem potrebam tkalnic in pletilnic. Umetno svilo smo nadomestili z naravno svilo, juto, ki jo pri nos ni. s konopljo. Tako sme si pomagali preko težav in rezultat jo bil ta, da jo danes na trgu dovolj blaga, de- loma na nakaznice deloma celo v prosti prodaji. Sicer pa jo sistem razdeljevanja blaga tok. da je bila že v tem letu vsakemu delovnemu človeku dana možnost, da si jo po dohedkom primerni ceni nabavil dobro, trpežno in lopo obleko In tudi perilo, S tem pa je bil glavni namen proizvodnje v celoti desežen V vojni so bilo tri slovensko tovarne usnja popolnoma unitone. drugi obrat5 pa delno poškodovani Poškodovani obrati ec že obnovljeni, namesto porušenih tovarn pa se gradi na Vrhniki velika. najmodernejša tovarna usnja. Tako bode- kmalu tovarno imele dovolj surovin na razpolago. Sicer je pa že danes obutve to galanterijskih izdelkov kot n. pr torbic, aktovk pasov, listnic In podobnih stvari iz svinjino dovolj v prost? predaji ter jih celo veliko izvažamo. Lesno predelovalna industrija Je danes bolj razvitn kot pred vojno. ker so potrebo Jugoslavije ogromne. (Tako potrebuje samo Slovenija 62.000 šolskih klopi. 30 tisoč kmečkih voz in ckoli 40.000 stanovanjskih oprem.) Da bi bilo mogoče čim prej zadostiti tem ogromnim potrebam, so bili Izdelki tipizirani in se izdelava vrši kar v seriiah. S tem se proizvodnja pespeši in poceni, tako da bodo kmečka gospodarstva kmalu preskrbi iena z vozovi, pisarno z lepo opremo In vsak državljan si bo lahko dostojno opremil stanovanje Da bo to kmalu, dokazuje tovarna pehištva v Kamniku ki že sedaj pro:zvaja skoro 1000 stolov dnevno. Na novo Je ustanovljena tovarna glasbil, prva v Slo veniji, kjer bodo zaposleni pretežno invalidi. Da je problem prehrane tako ugodno rešen, jo velika zasluga hranile Industri io. Tovarne mesnih izdelkov sadnih sokov, marmelade. žganih pijač in sorodnih Izdelkov proizvajajo dovolj dobrot, ki so v prosti prodaji to tudi piva je vso leto dovolj. Kemično Industrijo čakajo veliko naloge, da bo lahko sama izdelovala proizvode, ki smo jih morali do vojne uvažati. Plinarne v mestih obratujejo enako kot pred vojno, gnojil za kmeta, modre galice za vinogradnika je dovolj, mila. mazil za čevlje in usnje, kleja tudi Izdelovanje vseh vrst barv, posebno barv za industrijo pa se pripravlja In se vrše znanstveni poizkusi. Tudi papirna industrija krije vse domače potrebe, saj izdelujejo našo tovarne okoli 40 vrst različnega papirja. Uspešno so razvija tudi izdelovanje elektrotehničnega materiala, ki sme ga poprej uvažali iz tujine. Več manjših obratov, posebno pa novoustanovljena tovarna Iskra v Kranju izdelujejo razno visto elektrotehničnih predmetov, pripravlja pa se izdelovanje ur in radioaparatev. Vzporedno sc razvija tudi elektrifikacija, k{ je za industrializa- cijo in za napredek predpogoj. Graditev treh ogromnih elektrarn na Savi m Dravi ki bodo spadale med največje na Balkanu, nam jo za to zadosten dokaz Kct je jz gornjih vratič razvidno, jc bilo leto 1946 v Industriji predvsem leto obnove. Toda kljub temu da jc bilo to delo veliko in težko spričo ogromnega uničenja, smo vendar pristopili k novogradnjam. Nekaj tovarn In elektrarn grade popolnoma na novo že obstoječo pa razširjalo svoje obrate in grade k že obstoiečim nove objekte, Na novo so grade Litostroj v Ljubljani tovarna usnja na Vrhniki, tovarna marmelade v Beli krajini, elektrarne v Mariboru in Dravogradu ter v bližini Jesenic: tekstilno tovarno v Kra-niu. konstrukcijska tovorna v Mariboru, tovarna verig v Lescah in šo številne druge pa se razširjajo. Vidimo torej, da je za slovensko industrijo napočila nova doba. Danes so povsod gradi, cb-navlja. modernizira in ustvarja; kmalu pa bodo vidni tudi rezultati teh naporov, ki bodo našemu ljudstvu prinesli blagostanje Po poročilu min za tod. LRS Jubilej kmetijske šole na Grmu Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, najstarejša slovenska kmetijska šola, obhaja letos šestdesetletnico svojega obstoja. Čeprav precej oddaljena, jc tudi pri nas uživala dober slove«, kot naš najboljši strokovni zavod V začetku je bila šola dvoletna, poznejo enoletna. Uvedeni so bili tudi dvoletni zimski tečaji, ki so trajali po pet mesecev, namenjeni predvsem učencem iz živi-norejsko-poljedelskih krajev. V zadnji vojni je bila šola precej poškodovana, ali narodne o-bi as ti, ki imajo vedno pred očmi potrebo izobrazbo, so napravile vse. da ec jo* šola popravila in obnovila, šola jo z agrarne reformo znatno povečala svoje posestvo, tako da lx> sedaj v večji meri megla gojiti sadna drevja, trte, semenska žita, plemensko živino itd., kar bo mnogo pripomoglo k povzdigu in razvoju slovenskega kmetijstva. Kakor jo zavod v 60 letih svojega obstoja dal Slovencem lepo število dobrih kmetijskih strokov- njakov in gospodarjev, želimo, da bi tudi v bodoče v še večji meri in z boljšim uspehom vršil to svojo nalogo k povzdigu slovenskega kmetijstva na ono stopnjo, kakor to zahteva moderni razvoj S. č. ihneti+dd iuetcmdec F. K.. Lokev — vprašanje: Kako krmimo z bombažnimi tropinami? Odgovor: Bombažne tropine so poklttclnio suhe, mešane z diucto krmo. Poprej je treba tropine dobro zdrobiti Tropine jo bolje ne močiti, ker vlažne razvijajo go tove strune. Suhe tropine so tudi laže prebavljive. Dnevni-obrok za kravo naj no bo večji od dveh kilogramov. Vprašanje J. P. — Gropada: Ali lahko pok h d a m o žitne plevo živini? Odgovor: Živini lahko pokla-damo samo pšenične, ajdove m •••••••••••••••••»«00oo*«*»«* Iz obiska tržaških kmetovalcev Obdelovalna zadruga Jože Lachfl" Obdelovalna zadruga „Jože Lacko" v Radvanju pri Mariboru organizira v okviru lastnega poslovanja in uprave razen kmetov tudi obrtnike. Saj kmetija, posebno Se moderno u-rejena in z obširnim programom in perspektivo razvoja, kot ga imajo ravno obdelovalne zadruge, potrebuje vedno tudi kovale, mizarje, tesaj-je itd. Zadruga je zasnovala za te obrtnike ]X>-sebne oddelke, ki pa so še v povoju. Vendar je tu le mogole o-paziti zdravo jedro, iz katerega bo vzklilo mogolno gospodarsko podjetje. Kovači in mizarji so si s im-moljo in v okviru zadruge nabavili raznovrstno orodje in Uidi večje stroje, kakršnih si pri današnjih gospodarskih razmerah in celiali ne more nabaviti posamezen obrtnik ali rokodelec. Poleg tega imajo rokodelci — zadružniki na ta način zajamčeno delo pri svoji zadrugi. S tako organizacijo dela so vsekakor postavljeni tudi temelji za olje sodelovanje med kmeti in obrtniki, kar more biti oboje samo v korist. Naši izletniki bi se prav radi pozanimali pri vodstvu zadruge o njeni upravni organizaciji, o delovnem razmerju med posa- ' miznimi zadružniki, o plačah m drugih podrobnostih, ki zadevajo urejevanje takega podjetja. Toda ravno takrat smo izvedeli, da je v Mariboru velik shod, na katerem bo govoril sam tovariš minister Kardelj o uspehih pariške konference. Seveda tržaški kmetje niso mogli dobili lepše prilike, da slišijo naravnost iz ust ljubljenega moža, kako so v Parizu brandi pravice Jugoslavije do Slovenskega Primorja s Trstom. Vinarska in sadjarska šola Po končanem shoda smo st ogledali vinarsko in sadjarsko šolo v predmestju Maribora. Tu vidiš v lepih vrstah sojena in enakomerno gojena sadna drevesa. Na eni sirani visokodebelne jablane, m drugi stran.' nizke hruške, '/.raven poti lepo oblikovani grmi ktifen, obloženi z rumenimi, močno dišečimi sadeži. Na prostem zemljišču ob razpotju stoji priprava za merjenje padavin in prillava za kontrolo toplote in vlage na prostem. Med drevjem je skrito šolsko poslopje. Nekoliko vstran je hlev za govejo živino. S prav posebnim zanimanjem so naši kraški kmetje poslušali razlage, o lastnosli posameznih pasem goveda, ki ga redijo na šoli in v Sloveniji sploh. Vrnili srno se k vinogradu, ki tvori nekako ozadje k celotnemu objektu šole. Že sam pogled na vinograd da vtis, da urejujejo in gojijo vinograd roke izkušenih ljudi. Trle so sojene v ravnih vrstah in so skoraj vse enake rasli. Lepo zeleno Ustje na njih ob koncu oktobra priča, da tu ni bilo ne peronospore, ne indija. Vse to te tudi prepriča, da mora fak-vinograd dati !e dobro kapljico. O tem smo se tudi vsaj delno prepričali, ko nam jc ravnateljstvo šole vljudno ponudilo novi mošt. Na šolskem posestvu smo videli tudi krasno izdelano podzemeljsko skladišče za odbrano sadje. V skladišču je prostora za nekoliko vagonov namiznega sadja. Toplota v shrambi se da avtomatično reguUrati in to brez mehaničnih hladilnikov. V vinogradu so nam i>okiizali-tudi žično vziienjačo za prevoz materiala, ki ga potrebujejo v vino grad a in onega, ti ga vinograd daje. Vzpenjača je šele v delu. V vinograd je treba dovažati hlevski gnoj in umetna gnojila. Potrebni so koli in tudi žica, škropilna tekočina in ive/do. Že />ri pripravljanju zemljišča le potreben gradbeni material. Ob trgatvi je treba odvažati grozdje in pozneje odrezan les t.l.d. Na en hektar vinograda računamo, da je treba letno preva- DELAVSKE ZADRUGE za Trst, Istro in Furlanijo Po niza raznih sestankov in članskih zborovanj članov Delavskih zadrug ter predloženih resolucijah, so se vendar zavezniki odločili, da pomaknejo zadevo Delavskih zadrug z mrtve točke. Objavili so namreč, da so preklicali pravila iz leta 1935. in dodatek k tem iz leta 1940. ter postavili zopet pravila iz leta 1922. Naravno, da do tega zaključka niso prišli na lastno pobudo, marveč jih je k temu prisilil vztrajni nastop članstva, ki hoče zopet imeti upravo ustanove v svojih rokah in samo gospodariti s svojim premoženjem. Gornji ukrejù so bili sporočeni že v nedeljo v časopisih in po radiu. Javil jih je pa tudi sam dr. Puecher na sestanku Članov Delavskih zadrug v nedelio 15. t.m. v dvorani „Alabarde/' v Trstu. Po tej izjavi je naravno, do je članstvo menjalo svoje stališče in zahtevalo sklicanje glavne skupščine v enem mesecu. Ta sestanek je tudi pokazal visoko zrelost in disciplino članstva, ki zna na miren in dostojen na čin /Mkazali svoje želje in predvsem svojo voljo. Sedaj zavisi od gospodov trojice delegatov, da se odločijo, ali bodo ujMŠtevali voljo članstvu ali pa bodo še nadalie zavlačevali s sklicanjem glavne skupščine in s lem odrekali Članstvu njegove osnovne pravice do demokratične uprave, njegove^ ustanove. Š. C. ovsene pleve (ržene In ječmenov.? no pridejo v poštev, ker eo preostre). Pleve hranite do uporabe na suhem prostoru. Pred uporabo se jih preseje na situ da se prah razkadi. Nato se strese pleve v velik čeber, polije s top'o vodo in dobro premeša Nato dolitemo hladne vede in zopet oremešamo ter položimo v jasli. Pred pokla-danjem plev in ravno tako potem krmimo rezi. /.ivina I* pleve jako rada. kot za slaščico vendar ji ne smemo preveč pokladati. da jo ne zapeče. žafi preko 300 qu raznovrstnega blaga. Kaj pomeni za vino-gradiuka, kadar Ježi njegov viru) gr ad v str men bregu, kakor leži ravno vinograd obiskane šole vedo najbolje povedati tudi naši kmetje-trtorejci s Konto vel ja, s Proseka in iz Sv. Krila pn Trstu. Saj morajo oni ves omenjeni tovor prenašati na hrbtu, oziroma na ramenih ali na glavi in ne vidi io možnosti, kako bi si mogli olajšati to suženjsko delo. Razmišljali so jiri-sotni brezani: mogole bi se dala izvesti jmlobna mehanična naprava mi zadružni podlagi? Pri tako razkosani posesti vinogradov >n zemljišč sploh, kakor jo imamo posebno na našem morskem bregu, je rešitev takih vprašanj mogoča le po zadrugi. Za pravdno delovanje zaantg je treba na vsak način zadružne miselnosti in vzajemnega duha. Ta jm more imeti svoj poln razmah, kakor smo mogli opaziti tudi na našem izletu samo tam, kjer vlada ljudska oblast. Zaradi tega smo zaposlili vinarsko in salì ansio šolo z žalostno zavestjo, da bo pri nas v tržaškem območju šlo še naprej po starem, ne samo v vinogradništvu, amjuik v kmetijstvu sploh, te tukajšnje oblasti ne bodo posvetile kmečkemu stanu več pažnje m skrbi, jmebno še glede strokovnega pouka kmečke mladine, ki je bil do sedaj /m-polnoma zanemarjen. Ing. Andre) Čok ® 1 B B 8 a rv>-A ^ ® ^ W".W'9 WWW W W 'W I b3»--v-~-^ C^~ w <0 KULTURA ^\JJO JE POTRJENA SVO^S> àloumdce, la^ige o 9%. o -y Ko som ćital pretekle dni, da jo biljskl guverner preiskoval v Renčah šolsko torbico in pienil »Cicibana«- in drugo otroško čtivo, som so, sam no vem zakaj, spomnil nemških vojakov, ki so pred kakima dvema letoma v Velikem delu ob hišni preiskavi iztaknili otroški list »Pionir« in bi družini slaba predla da je ni iz zagate rešil sosedov otrok. Domača hčerkica se jo namreč izgovorila, da ji jo »Pionirja« dala sosedova punčka. Te seVeda ni bilo doma, pa so morali na pašo po njo. Brihtno dekletce jo tako bilo opozorjeno, kaj bo predmet njenega zaslišanja in ko so U na-mrščeni Prici zastavili oprašanje. odkod Je dobila »Pionirja«, je mirno in neprisiljeno povedala: »O, toliko takih knjižic je ležalo tod okoli. Metali so jih ameriški in angleški letalci.« Na vem, ,čo so bili Nemci povsem prepričani o resničnosti te otrokove izjavo; dejstvo je, da so še nekolike porohneli tn pdgrozili končne pa se zadovoljili s tem, da so odnesli zaplenjeno trofejo. Nemce smo premagali in SS ni več. Prišli so zavezniki, toda glej: v marsičem smo ostali na istem; namesto SS imamo F3S in še vedno je preganjan svobodni slovenski tisk. Ne le naivno dekletce iz Velikega dola; tudi vsi mi ostali prav gotovo nismo v onih dneh pričakovali, da so bodo razvijalo priliko v taki smeri, da je ogrožen tudi pod »zaupno upravo« zaveznikov nag svobodni kulturni razvej. Tista o zavezniških letalcih, ki mečejo kraški mladeži »Pionirja«,, je bila bosa, za lase potegnjena laž, ki jo bila v tistem trenutku koristna in gotovo jo, da ni nihče od na« pričakoval, da bi nam zavezniki tudi kasneje oskrbeli slovenski tisk, primc-* ren naši dobi in naši miselnosti, vendar smo pričakovali, da bodo vsaj upoštevali naša kulturna stremljenja in, da no bodo ovirali svobodnega razvoja slovenskega tiska. In če bi se le malo potrudili, da bt se seznanili z napori in žrtvami, ki smo jih v času narpdno-osvobodilne vojno doprinesli za svoj svobodni tisk, bi tudi razumeli vnemo našega ljudstva v obrambi slovenske tiskane besede. V splošni skrbi za naš tisk nismo v času borbo zanemaril! tiska, namenjenega našim otrokom. Ko smo obnavhali slovensko šolo na Primorskem, je bilo najtežjo vprašanje šolskih knjig. Zlasti v prvih mesecih obnovljenega šolstva so sl morali učitelji pomagali z najrazličnejšimi knjigami, brošurami In koledarji, ki so ostali po naših hišah šo iz onih časov, ko je ljudstvo prod nastopom fašizma prosto kupovalo slovenske knjigo. Toda za skupinsko Čitanje v razredu jo bilo nemogočo uporabljati to pisano zbirko nah-azličnojšoga čtiva. Zato se Je rodil mladinski list »Mladi rod«, ki so ga zaradi težav v prenašanju ciklostirali v voč partizanskih tehnikah. Prva številka »Mladega roda« jo izšla že 13. decembra 194:1. Sledilo je še osem številk: tako jo kompletni letnik obsegal 9 številk. Stremeli smo za izbolišanjem mladinskega tiska in naši otroci, navajeni skromnega ciklostiranega »Mladega roda* so z navdušenjem pozdravili prvo številko nove tiskane revite »Nevi red«, ki jc prispela po dolgi in nevarni poti tz daljne Bete krajine. Koliko kurirjev jo moralo na svojih Plečih -prenašati dragoceni tovor od kovinsko kostajo do postajo. Zlasti prehod preko dobro zastražene železniško progo s postato Pl na Pd je bil stalno življenjsko nevaren. Na Primorsko je dospele med otroke le ena številka »Novega reda«, zato pa je tega nadomestil »Pionir«, ki so ga UskalJ na Gorenjskem v partizanski ti-karnt »Trilof« in eo ga prenašali na Primorske, in tudi do pogumnih dekletc v Velikem dolu naši vjli in neutrudni kurirji. Poleg «monienih treh otroških revij so naši učenci dobili tudi slikanico »Našim malčkom«, v kateri je France Bevk obja- vit zgodbo o partizanu Pehanu. Slikanica jo bila ciklostirana. Veliko ljubezni do naše dece so pokazali ilustratorji, ki so opremili to slikanico s primernimi risbami. V', šek v tehniki šolskega čtiva pa smo do. segli na Primorskem z izdajo brošuri c e »Slovenska beseda«, namenjeno za večerne točaje. Ta brošurica je bila tiskana v Trnovskem gozdu, v tiskarni Partizanskega dnevnika. Okrašena je z odlično izdelanimi linorezi in prav gotovo no dela vsebinsko kakor tudi v svoji izdelavi uredništvu in tiskarni sramoto. Takoj po obnovi primorskega slovenskega šolstva smo občutili potrebo po učiteljskem glasilu že februarja 1944. je izšla, prva številka »Učiteljskega lista«, ki je objavila odprto pismo slovenskemu učitelj- DRAGO PAHOR stvu v Primorski Sloveniji, napisano od predsednika PNOO tov. Franceta Bevka in več pomembnih člankov. Kasneje je glede na veliko število nepoklicnega pomožnega učiteljstva začel izhajati »Učito’j-eki svetovalec«, ki je objavljal predvsem strokovno članke in dajal praktično nasvete na vprašanja pomožnega učiteljstva. Ko smo prejeli od Prosvetnega odseka SNOS-a začasni učni načrt za osnovne So. le, smo v en: izmed naših tehnik razmnožili ta učni načrt, da ga je dobilo v roke tudi primorsko učiteljstvo. Kakor smo od vsega početka občutil! pomanjkanje primernega čtiva za učence, prav tako občutno jo bilo pomanjkanje pomožnih knjig-sa učiteljstvo. Najprej sla izšli ciklostirani Slovenski pravopis in Slo. venska slovnica. Ob praznini ki jo je pustila fašistična šola v znanju materinega jezika mod našo mladino, sta bili U dvo brošuri več kot potrebni. Sledila je izdaja priročnika za zemljepis Slovenijo; v pripravi pa jo bil tudi zem. Jjepis Jugoslavije. Izdajo tega poslednjega pa jo preprečil konec vojno. V Severno primorskem okrožju so oskrbeli v manjši nakladi tudi izdajo Zwittor. jevo »Zgodovino Slovencev«. Potrebi po primernih delih za našo najmlajšo jo zadostil skladatelj tov. Maksu Pitnik, ki je izdal v letu 1944. »Otroške pesmi« z 8 pesmimi in v začetku 1945. zbirko »Otroško narodne pesmi«, ki jo ob-segala 20 eno- in dvoglasnih pesmi. Bilanca primorske šolske »partizanske« literature vsekakor izpričuje da smo skrbno gojili tudi to vrsto tiska Morda bo kdo dejal, da za razdobje od septembra 19« do maja 1945 niso šolsko, odnosno mladin, sko izdajo bogve kako številno. Toda kdor bi izrekel tako sodbo, bi s tem dokazal, da jo to dobo preživljal v zapečku ali pod visokim pokroviteljstvom okupatorja ali zelo zelo daleč od evropsko Hitlerjeve ječe. Kdor je pa; živel med svojim borečim so ljudstvom, trpel z njim vso Golgoto, preživljal vse ofenziva in divjanje naci. fašističnih hord, bo moral potrditi, da jo primorska šolska literatura, izišla od kapitulacije Italijo do osvobojeni a. dokaz naše kulturne zavesti tn naše volje, da damo naši šoli svobodno rast, da bo vzgojila rod, ki bo zvest čuvar onih pridobitev, ki so jih plačali tisoči naših rojakov s svojo srčno krvjo. i ! /Ul VOLU Rajaj od vročega dneva, deklica, pozno v noi, veter naj ti pripeva, veter, pomlad nesol. A, le po tejle poti pojdeš domov, postoj, tukaj ob tejU poti poliva ljubi tvoj. Ni ga omamilo vino, ob itoli zalo ni pai, ljubil je sonce in zemljo in tebe — zato je pol. Pal je, da spet bi mogli naši ljudje nekol pod belo cvetolinu češnjam! fa jati jtozno g noi. • Zato pa, ljuba, rajaj, v vetru majskem poj; le ko pojdeš tod mimo, če moreš, za hip postoj. pesnik za „LJUDSKI TEDNIK« ■vvvyv>>>>>>>vvvvvv' Hašt pcosMciM’ === Ko smo so lani, po osvoboditvi, z vso silo tn vnemo vrgli na obnove vsega našega življenja, smo vsevprek hlastali in hoteli vse naenkrat obnoviti. Pri tem pa srno mislili, da bomo takoj tudi mogli doseči višek. Pri tem svojem hlastanju nismo pazili več -na kvaliteto, dasi smo si želeli viška, kot sem pravkar napisal. Ta naša želja, da si obnovimo vse. kar nam je bilo s silo vzeto, nam jo zabrisala vtis o dobri in slabi kakovosti tega, kar smo skušali v kulturnem pogledu obnoviti. Po tolikih letih stradanja lepote nismo imeli več v sebi pravega kriterija za t,o.- kar je kvalitetno in za to, kar je nekvalitetno. Pri naših tedanjih nastopiti smo mešali vsevprek najrazličnejše elemente umetno, sti, ne da bi pazili na to. če so ti posa-' mezni elementi na umetniško dostojni višini in Uidi meti seboj v skladu.^ Hiteli smo, da nadoknadimo zamujeno. Toda tb stanje jo trajalo malo časa. Zavedli smo se, (in, je tak način dela nesistematičen, dj je celo kvaren, ker nam ni mogel privzgojiti smisla za ravnovesje, za skladnost in ker nam ni mogel privzgojiti čuta za pravo, resnično lepoto. Zavedli smo se. da vsaka prireditev zahteva dobro in premišljene priprave. Skupine in skupinice, ki so v prvem času prirejale^ razne mitinge, so se organizirale v močnejšo čnoto. ki so lahko bolj načrtno vršile kulturnO-prosvotho delo med našim ljudstvom na Primorskom. Začela so se ustanavljati naša prosvetna društva, ustanovila se je Slovenska prosvetna zveza, .leseni lanskega leta so so sestali octpo slanci društev, da pregledajo smernice o bodočem delu in da sestavijo načrt za pravilno organizacija. Povezali smo so zavestno med seboj in blagostanje, ki jo pa bilo v svoji debi razumljivo, je prenehalo. Namesto blagostanja to nnsh-pilo vztrajno in naporna delo, ki jo pa že razlikovalo do. brc od »toboga. Na nekaterih stvarnih primerih naj vam' bo' prikazano, kako smo se danes že dvignili nad ono do neke mera kaotično stanje v prvih dnevih. Moram pa mimogrede pripomniti, da jo tudi te terjanje stanje bilo prav za prav zdrav pojgv. Bil je jo zuna- nji vidni izraz naše sile. našo velike želje, bila je to sila, ki nas jo gnala naprej. Ob priliki tedna, namenjenega Gregorčičevim proslavam, smo imeli priliko prisostvovati prav lepim in ubranim prireditvam. Nastopili so zberi, člani dramskih družin z recitacijami, predavatelji, ki e-j neprisiljeno podali opis življenja in misii našega »Goriškega slavčka«. Imeli smo Priliko slišati tudi našo otroške zbore. Ce primerjamo to stanje s stanjem prejšnjega lota, bomo videli, da smo res vidno napredovali. Zbori so se občutno izboljšali. Seveda je tupatam opaziti kakšna majhna JOŽE KOSOVEL kriza prj tem ali onem zboru, vendar pa le v redkih slučajih. In tudi v teh prime, nii smemo z gotovostjo računati na vidno izboljšanja v najkrajšem času Lansko jesen in zimo smo imeli priliko slisatt marsikateri zbor pionirjev. Med njimi smo imeli prav dobre, ki so že zdaleka prekašali običajno šolsko petje. V tej se. zoni pa dosodil j nismo še imeli prilike prisostvovati kakemu večjemu nastopu teh pionirskih zborov. Polagam na te zbore zelo veliko važnost, ker je to velikega vzgojnega pomena za našo deco: privzgoji jim čut za lepoto, za disciplino, daje jim razgledanost, vzbuja jfen čut za našo skupnost, daje jim metodičnost. Oljenem pa je tudi to podlaga za naše bodeče glasbeno življenje. Kdor prebira »Vestnik slovenske prosvetne zveze«, bo videl, da so tudi v dramatiki obilo dela. Na raznih koncih in krajih naše ožje domovino se vršijo- predstava in kot je videti so te predstave prav dobre. Tudi dela. ki jih izvajajo so dobra in ne kako plehke burko, ki' gredo samo za lahkim efektom. Naša narodno-osvebo-dilna vojna nam je zresnila okuse Ni mogočo na tem mostu naštevati vseh priredil ev in jih podrobno ocenjevati. Važna je da dobimo pravilen vtis o tem, do kan. «e jo že dvignila naša kulturna raven. Piav tako nam je dragocen »Vestnik slovenske prosvetne zveze« za presojanje stopnje naše pevsko umetnosti. V tem po. letju jo bilo našteto prireditev, kjer jo nastopilo ;>o več zborov skupaj. Ocene teh prireditev, ki so jih stvarno napisali naši glasbeniki, so kur ugodno. Izobraževalno delo. ki je sila važno, je šlo prilično od rok. Pri vseh društvih snio imeli v določenih daljših in krajših presledkih predavanja iz raznih panog znanosti in umetnosti in o raznih aktualnih vprašanjih, seveda z nekega širšega vidika. Vse to podkrepljuje povezanost našo skupnosti. Rudi naše vrhunske umetniške ustanovo So vršile svojo dolžnost. Slovensko narodno gledališče je zadobilo lete«. k»t lahko sodimo po prvih vtisih, večji polet. Spro-stilo se je še bolj kot lansko sezone. Ansambl se je razgledal, se še tesneje po. vezal z nami in to se je pri prvi. predstavi vidno opazilo. Toda tudi ljudstvo so jc bolj c grelo in sprejema odrsko umetnost in vse ostale panoge umetnosti z več-jo dojemljivostjo. Zdi se nam. da je gledališče zaživelo neko pristnejše, neposred-nejše življenje. Tudi te dejstvo nam jo merilo našega razvoja. Naša lepa knjiga si znova utira pot in polagoma zajema vedno širše množice. Gregorčičeva založba jo izdala medtem že ne. katero lepo knjige. Izšla sta dva koledarja in drugi koledar je vidno boljši od pr-vega. Zajel jo v sebi mnogo več našega življenja. Izšle so nekatere knjige leposlovne vsebine naših poznanih pisateljev. Založba je n-pr. ponatisnila Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca«, ki jc pred vojno izšel rx>d psevdonimom Pavlo Sedmak in »Matijo Gorjana« Jožeta Pahorja, ki popisuje dogodke za časa kmečkih upe -rov. ki tako zelo »ličijo dogodkom naše narodno-osvebodilno borbe. Morali bi se razpisali na dolgo in široko, čc bi hoteli oceniti tehtno, še vsako panogo zase in nato staviti končni zaključek o našem kulturnem izživljanju. Zavest, da smo napredovali, da se kulturno neprestano dvigamo, da je dojemljivost s strani našega ljudstva vodna večja in pa dejstvo, da se je začela uveljavljati v prosveti tudi naša mladina, ki je največ utrpela zaradi fašističnega nasilja, nas krepi. In ravno dejstvo, da je tudi mladina poprijela za delo. da so vazni zasnutki nastali vprav v krogu našega mladega rodu. nam daje še večje zadoščenje. Kjer ni mladino, ni življenja. Zavod o vsem tem fo nam vsem najlepše božično darilo sefe .-*-5- ' fi ili ÉS sÈÉ i a.-Jfi: “ v .• ■*.. =5= KAJiip « ia «§« m IH r Preko lokvanske planote je pihal strupen veter. Droban, leden sneg je zanašalo v sunkih, da so snežinke ostro rezale v obraz. Pust, prokleto pust dan se je dramil iz dolge zimske noči. Slabotni udarci ure v cerkvenem zvoniku na gričku sredi planote so ga naznanjali. „Štiri, pet, šest“. Štefan, ki je odstražil svoji dve uri, je nestrpno cepetal s premraženimi nogami in si huškal v otrple roke: „Strela, kaj so zaspali?" Vedel je, da niso. Kdo naj bi le spal v takem mrazu in vrh tega še na snegu z nekaj smrekovimi vejami pod zglavjem? Toda stati dve uri na stražarskem mestu, na burji, da te prepiha do kosti, tudi ni prijetna dolžnost in kdo bi štel Štefanu v zlo, če je težko pričakoval zamene. Ne. niso zaspali. Izmed debel debelih smrek sc je izvila trojica tovarišev in Štefan se je s spremljevalno patrolo vrnil na svoj položaj, skrit med mlado smrečje, kamor oster veter ni zanašal ledenega snega. Tovariša v zasedi sta mu odstopila prostor za "Spanje. Bilo je to s smrekovimi vejam postlano in z lahkim šotorskim krilom pregrajeno ležišče. Štefan se je zvil v klopčič, da bi ohranil vsaj malo lastne toplote, toda spati se mu ni dalo. „Kaj misliš Tone, ali bodo usekali vragi danes, ali ne?" Tone, starejši partizan, z zaceljeno brazgotino na obeh licih, posledico švabske krogle, je preložil otrple noge in pomodroval : „če ne bodo začeli kmalu, bomo morda imeli ta dan še miren. Toda ta tišina mi ni nič kaj všeč. Takole je ponavadi, preden se začne ples. Sicer pa, saj ne bo prvič in kot kaže tudi ne zadnjič. Se bomo pač usekali". Pogovor je utihnil. „Se bomo pač usekali". Vsak je po svoje razmišljal o tej trdi resnici. Vsak po svoje: Tone, stari lev, je pričakoval morda od tega dne jurišev, kakršnih je bil že vajen; Štefan, vedno nekoliko zamišljen, toda srčen fant je morda po predvčerajšnji borbi presojal in precenjeval sile, in računal tudi z možnostjo sovražnikove premoči in z umikom; Jože? Jože je čistil „Šarca" in ponavljal: „Za vsak slučaj". V zasedi je prevladalo tisto značilno vzdušje, ki sc potem, vsaj zdi se tako, prenaša v ozračje in ki prevzame partizane kot prirojen občutek bližnje prihodnosti, vedno kadar pričakujejo borbo. * ♦ ♦ ♦ Kako uro pozneje so preko lokvanske planote, pomešani z burjo in snegom, odjeknili streli. Komandant brigade, visokorasli Bosanec Oliša, je poslal zasedi oja-čenje desetih mož z dvema strojnicama. Kratka depesa jim je odmerila nalogo: „Vzdržati do skrajnosti, tekajte nadaljnjih povelj". Začel se je ples, ki je že nekaj dni visel v zraku in kradel partizanom mir in počitek. Močna nemška izvidnica je prodirala po glavni cesti, ki vodi s Predmeje skozi Trnovski gozd v Lokve. Iz dveh tankov so Švabi besno nabijali v levo in desno, z gostim smrečjem zarastlo pobočje, ki oklepa lokvansko planoto in si tako utirali pot. Partizanski bataljoni so bili razvrščeni v strelskih linijah ob gozdnem parobku na obeh straneh. Više v gozdu je bila draga linija s težkim orožjem in tudi najvišje kote so bile močno zasedene. Zasedi, ki je varovala vstop na planoto, je poveljeval Tone. Hladnokrvno, z izkušnjami starega borca, je razvrstil svoje tri strojnice in od časa do časa z dovtipi na račun Švabov preganjal tesne občutke tovarišev, ki so pač vedeli, da sprejemajo neenak boj. Moreč občutek je pretrgal dolg rafal. Hip nato je pokalo kot na fronti. Zaseda je z vsemi strojnicami in puškami udarjala na pehoto, ki je prodirala ob tankih. Jože je nizko sklonjen za „Šarcem" iskal žrtev in jih nizal na svoje kratke rafale. Vedno je trdil, da s kratkimi rafali več pobije. Švabi so bili sprva presenečeni, toda tanki so kmalu zavohali zasedo in dum-dum izstrelki so se v rojih razletavali ob njenih dobrih zaklonih. Trinajst pogumnih fantov je vztrajalo. „Vzdržati do skrajnosti. Čakajte nadaljnjih povelj...“ Za ta ukaz so vedeli vsi toda ... Da,... Zapelo je nad zasedo, zapokalo za zasedo, ropotalo vse naokrog. Fantje so se spogledali, toda iz-pregovoril ni nihče niti besede. Vedeli so: Tone, Štefan, Jože in ostalih deset, da je nad njimi prodirala nemška pobočnica v bok brigadi. „Vzdržati do skrajnosti! Čakati nadaljnjih povelj". „Ne, nadaljnjih povelj bomo čakali zaman. Toda, ali smo držali do skrajnosti?" Prav pod zasedo je zoprno zažvižgal švabski Šarec, potem še enkrat, bliže, toda zgoraj, levo, desno... Obroč se je ožil... „Do skrajnosti...“ Trinajst mož, trinajst pogumnih fantov je stisnilo k bokom svoja orožja. Štefan je počakal s strojnico v zasedi in kril proboj. Ostali so planili za Tonetom. Nekaj minut je besno pokalo. Štefan je spustil še nekaj dolgih rafalov in se pognal kot zadnji iz zasede. Proboj je uspel brez izgub. ♦ ♦ ♦ Sesti dan po borbi. Od daleč so še vedno prihajali zamolkli udarci min in granat ob zemljo in tudi drobno pesem strojnic je od časa do časa zanesla v globino Trnovskega gozda bnrja, ki ni popustila niti za hip prav od tistega pustega jutra, ki se je rodilo pred šestimi dnevi. Brigada je bila v borbi že šesti dan... In burja je zanašala ledeni sneg. ki se je zajedal v roke, lica, oči, ušesa, v telo, do kosti. Trinajst mož iz zasede je tičalo že šesti dan v porušeni kolibi v kotanji, ki je bogve kdaj služila oglarjem. Včasih je morala biti visoka, za odraslega moža, loda sedaj so se bruna sesula in kvečjemu sedeti se je dalo v njej. Burja je tudi vanjo skozi tisoč lukenj zanašala sneg, ki je ščipal, ščipal. V malo taborišče so se vrnile izvidnice z dobrimi vestmi: Nemci se umikajo, ceste po Trnovskem gozdu so proste. Poka okoli Trnovega in tam proti Predmeji. Trinajst prezeblih, sestradanih ljudi je z molčečim in vendar z zgovornim veseljem sprejelo novico. „Pod noč jo mahnimo proti Angelski gori", so odločili. Da, ko se naredi mrak. Ta večer je bil prvi po šestih, ki je privabil v taborišče nekoliko veselja. Tonetove šale so našle prvič po teh dneh odmev in izvabljale tudi smeh iz ust, ki vse te dni niso zaužile ničesar, razen snega. Štefan je takrat izvlekel iz svojega nahrbtnika konzervo sardin, svojo železno rezervo, ki so mu jo poklonili v vasi z željo, da bi mu morda kje globoko y gozdu pričarala domače božično razpoloženje. Šele ko je tehtal v premraženi roki škatlo, se je spomnil teh želja. „Saj res, te dni mora vendar biti božič, so mu Šle glasno misli in nekdo mu je pritrdil: „Pa res tovariši, božič mora biti v teh dneh. Ko bi le kdo imel kakšen koledar. Kaj se nihče ne spomni, katerega prav za prav smo?" „Ne, tega sc ni sponmil nihče. Partizani so le redko vedeli za dneve. Računali so bolj na mesece in še to približno." „Prav za prav je pa tudi vseeno, ali je božič ali ni; dosti se ne bomo zmotili in četudi ne' bo ravno točno na praznik,, nam konzerva ne bo škodila", je menil Štefan in z bajonetom rezal trdo pločevino. Na vsakega je prišla po ora sardina... po šestih dneh. , In to je bilo v resnici na sveti večer. ♦ ♦ ♦ Z jjočjo je zaseda krenila proti Angelski gori. Vodil je Tone, ki sc je v teh gozdovih najbolje spoznal. Proti jutru, svitalo se je že, je skupina prebila gozd in stala na vrhu gore. Vas pod njs je bila-v dimu. Šest in petdeset hiš je dogorevalo in tu in tam je še prasketal živ ogenj, šest in petdeset družin na pol golih je stalo ob pbgoriščih in z grozo gledalo vanje. Burja je neusmiljeno zanašala droban, leden sneg, ki je rezal v roke, lica, oči, ušesa, v kožo, do kosti... In to je bilo na božični dan. Božič pod Angelsko goro. Trinajst partizanov je zrlo nanj z vrha gore, s pogledom so se sporazumeli in se vrnili v gozd.., JOŽE KOREN . - - • - ' ? Udoviž 30.000 jih je brez dela, bréz kruha Pet mo jo zanesla tja v preumostjo in skoraj nevede ali bolje nehote sem stopil k svojemu staremu znancu. Mala, od zračnih napadov napol posuta hiša. Kuhinja s siromašno opremo, okna z lepenko zastrtimi odprtinami, ognjišče na pol mrtvo, skoraj mrzlo. Dva otroka desetih let. zavita v cunje in raztrgane očetovo obleke se stiskata tesno k štedilniku v pričakovanju vsaj malo toplote od mrzlega . železa saj nekoč jo bil ta štedilnik topel. Vse okolje ti daje nek čuden, tesen občutek, v grlu te stisne nekaj neprijetnega in ne veš zakaj, toda rad bi zbežal, rad bi šel ven da ne bi videl vsega tega gorja. Toda vprav v tem trenutku vstopi prijatelj, sedaj morda samo še znanec. V takem vzdušju, v takem gorju, v takem Žalostnem stanju se tisto mehko," toplo prijateljsko občut j», mora ohladiti in spremeniti v navadno hladno brezčutnost, morda zavist ali celo sovraštvo. 7. ramena vrže butaro drv, pobranih nekje ob nekem skladišču ali bolje rečeno ukradenih. Ne dober večer ne lopo besede: Izpcd stare, čez ušesa potegnjene kape vrže hladen pogled; lažja in prijetnejša bi bila klofuta. »Vidiš, to ti je življenje. Padli smo, padli smo niže od najslabše živali. Krasti meraš poleno ali kos deske, ob progi pobirati premog ali skrivaj se ukrasti v tuje skladišče, ne za zlatom, ne za bogastvom skrivaj moraš pobrati na tujem kos drva. da ne posdneš od mraza. Prekleto življenje.« Skušal sem ga tolažiti, ublažiti njegove temne misli, prigovarjal mu. naj potrpi, saj življenje se bo uredilo postalo bo lepše. lažje, vredno da ga živiš »Ne govori nesmisel, skoraj bi rekel smešno Ž» leto in več tavam za delom. Od urada do urada, od pod>etja do pod-jetia povsod me na lep ab' srd način odslovile. Sicer pa lažem saj ne hodim več, hodil sem. pa sem se naveličal in danes samo Se preklinjam kolnem « »Rekel boš. da mi to nič ne pomaga. Res "je nrav nič ne pomaga vendar prav to mt la»5«, tesrobe 7. vso dušo in srcem prekli-n?afn vse one ki z blazno naslado siedalo ne5« eo^lé in se v nesramnem bogastvu jr.abovairi v ieri činvekoliuhne demokracije» »Odo. boš rekel. srdo. človeka neprimerno. Grde zares srdo. toda ne to naše (Se nadaljuje na 13. strani! 1 1 PaflliajM- 11 Božič v taborišču _______£?enicci Italija je dežela sonca. Tako eo jo imenovali, ne da bi jo poznali. Nam, ki smo v Renicciju preživeli zimo leta 1942, o »sončni deželi* Italiji« ni znanega ničesar. Tisoč metrov nad mersko gladino leži ta kraj; obdajajo ga puste gole gore, ki jim vsa Ducejeva pogozdovalna propaganda ni nič pomagala. 7. bodečo žico in na gosto posejanimi čuvajskimi razglednimi stolpci obdan velik kompleks blatne zemljo, to je bil za nas Rcnicci. Pologali smo premrzli pod šotori, v katere je od vsepovsod vdirala voda. Z gradnjo barak se Italijanom ni mudilo. Za Slovence so bili šotori dovolj dobri; tam so hitreje umirali. V enem in pol mesecu so jih štiri sto petdeset zvozili pod ciprese. Pod ciprese! Gledali smo te ciprese blizu taborišča. Na hribčku so rasle in vedeli smo, tam je pokopališče. Spominjalo so nas na dom. Tudi pri nas je navada da na pokopališčih sadimo ciprese. Ušivi, geli in lačni smo praznovali v Re-nlcciiu božič leta 1942. Nekateri že v novih barakah, dmgi pod šotori. Pod šotori je bile bolje. Barake so bile sveže, vse premočene brez šip Prokleto je vlekle! Trije makaroni v topli vodi. to je bilo vsakodnevno kosilo in večerja. Od tega se nihče ni. ogrel.■ »Za božič bo boljša hrana«, so upali nekateri. Bila je — če se prav, spominjam — za en makaron. Namesto treh, si dobil štiri. Krog in krog taborišča so . rili blatno zemljo prašiči italijanskih veleposestnikov, padronov. Njim se jo godilo bolje: po. drcKiom in prašičem. V naših barakah bi ti prašiči ne vzdržali, tudi naše hrane ne bi jedli. Gospod kolonelo Fereuzuola je to dobro vedel. Toda on je bil fašist. Zagrizen fašist; nor od slave norega Duceja. Njemu je pomenil njegov prašič več. kot deset slovenskih Internirancev. Ljubil in aitai je prašiče. V taborišču je bile nekaj hrastovih dreves. Želod so svinje rade žrle. Tudi interniranci so ga uživali. Pekli so želod, mleli in kuhali ga na vodi. Marsikdo je zbolel zaradi tega Kolonelo Feren-zucla ic vedel za glad in je ponujal hlebčke. Pobirajte Slovenci želod za moje svinje: kdor ga največ pobere, dobi poleg rednega še dodaten hlebček kruha. Hlebček kruha za ves dan je tehtal 10 dkg. Malo norcev ic našel ko'onelc. ki bi se jim zdelo pripogniti se tisočkrat za 10 dkg kraha. Za fak posel si porabil ogromno energije stokrat več kot jo je mogel dali takle hlebček. Božični večer v Renicciju 1 —- Kdo ima ■ svečo. Na božični večeri pa v temi? Elek- trike ni bilo v taborišču. Le na komandi so jo imeli. Sveča je bila dragocena stvar. V slehernem pismu sj javljal domov: prepečenca in prežganja rni pošljite, in no pozabite priložiti v paket tudi svečo. Spomladi so pričeli domači pošiljati sveče. Pisma so romala vrag vedi kje okrog zemlje. Tri mesece jo potovale pismo do Slovenije, če je sploh prišlo. Božični večer v Renicciju. Zadnji paket si dobil pred štirinajstimi dnevi. V treh dneh je bila škatla prazna. Dva koščka prepečenca, dva bonbona in še kaj si skrbno spravil za božični večer. Koliko muk te je stale; kolikokrat si se spomni! na to zalogo pred božičem. Mnogi se niso mogli premagati. »Hudič, saj je vseeno«, si je dejal in pospravil v trenutku najhujše lakoto svej prihranek. V nekaterih barakah so si naredili Jaslice. Domače slovensko jaslice: Marija -j izgnanka, Jožef — izgnanec, božje dctcco — sirota brez strehe. Domače slovensko jaslice. Zvečer smo jih hodili gledat- od barake do bai ake. Ob jaslicah si slišal povsod isti pogovor: Koliko takih božičev še? Kdaj bo napočil naš božič? Prihodnje leto? Kaj bo prihodnje leto z nami? Kje bomo? V Rusiji Nemci napreduiojc, do kod pridejo? Kje se bodo ustavili? Kdaj jih Rdeča armada požene tja, od koder so prišli? Da jih bo pognala v to smo verjeli. Priznam, ne vsi. Med nami so bill tudi tak:, ki se zvračali krivdo za gorje na partizane. Teh dane« za božični večer ni v Sicvepiji'. Iz taborišča so drug za drugim odhajali po spisku domov. Voljno so vstopali v sovražne vrste in pomagali okupatorju kol beli '!« plavi- fašisti , Kako j« dane» v Renicciju, no vem. VR »mo upali, da bo po končani vojni tu t . borišče za italijanske fašiste. Ne verjame,.;, da bi bilo tako. Ne vem, če tamkaj «jJ p še stojo barake. Nekatere smo požgaiCri' pobegu leta 1943. Morda so se barake--»*--sule. Prav provizorično «o jih gradili. R : bi vedel, kaj jo s tisto leseno mizico, trm v drugem sektorju, v katero je roka pr • prostega slovenskega kmeta z žepnim i**-žičem vrezala verz, ki ga je kmet som žil. Neštetokrat som bral ta verz. Tak *.<> se glasi: Ronicci, Reniccl, prokleto ime, te dolgo bo Idole slovensko srce. Daleč za nami je Renicci, pa vendar i ko blizu. Toliko spominov me veže na i ■-di, ki eo bili z menoj tam v sončni Tt; ’ in jih danes ni več. Odšli so v sloven>' -hribe, peš iz Renieclja v slovenske hrv p in padli kot partizani na domačih tlek. Danes na božični večer, se vas spomin jn n v svobodni domovini. Božič v svobodi! Sanjali ste o njem, trpeli zanj. se borili in padli zanj. Dušan, Vili In drugi. Srečnejšega smo si želeli tam tisto leto v Reni •-eiju. Jaz’sem ga dočakal. Vidva in Se mn: sikdo od naših ga ni dočakal. Padla s*» zanj vidva in dokaj dragih. Slava vam tovariši. Poiskali bomo vaše grobove, j» -stavili vam bomo spomenik in vkie-vanj: Tukaj leže prijatelji in junaki, k so dali življenjema srečnejši božič, za lepse^ dni slovenskega rodu. ■ ■ ZOaSlEE DEMONSTRACIJE V INDIJI •»'* .H ŠHflJ 3ahT>3n, s teterim jaa3 JCtajen ia se vrni] domov a ~4. t»9c ^rtirdinftrji, ca katere je kupB drugega feiv^la. Saidja, ii mu je Jul» tedaj sedem let, m jv z nervina involam iitrta eprijstkajil, toda tuffi tega je rafaajoi pogtovai’ odgaaS,. Saìfljev ooe je saoie! to p« prodati «ve sMuroi kljuki, ila «i je iahk-e eahavdl uovegii laivota. Ka paija Saldjevoga «Mia m» »acjili», rfSeva polja o&Esta Adinde, s katero M se maral Saidj» Ufek&è poročila. Ko su Suidjevemu odeto odgnali sadnjega birolH, je Ml« SaŠaj« Jž 'iet in Adinda, ki je Stela komaj ® lat, je že znala tkati in barva. C «MfUsm te- ▼ Barvah icraifetà »roje misli... In *S««la je «tafcaos* na «reja tim», -ka jti videla je Saadja col» Saidjev »5t je ue inkaj &aa oral 55 izposn-j — fiaidte. «M ®*ž prav dobre, d* se ne bom * -nfkemar porogi*. Maj ože mr > obljubil tvejena očeta. i— ta H «asna» — Paroiala «e kom « teboj, bedi preprt&a-nt Ce se vnteaa, hom že od daleč klical.. Kde b* slifed, če hosm riž phali na va«i? t- H«» je. Toda Adinda.... o dn. bolje bo takele: pričakaj oae pri fljatìjevem gwdicu, pod dreveemn kvtapaa, kjer si mi dala melatijev cvfA^ . “ Toda, Saidja, kako naj -vem, kdaj na j grem tja, da. bi te počakala pri ketapaim? Saidi* j« pcciifeia za trenutek in j« dejal: . ~ mesce. Ostal bom tem trikrat dvanajst mescev... tega meseca ne štej. Glej Adindà, zareži zarezo v svoj rižev panj oh vsakem novem mescu. Ko boš zarezala trikrat dvanajst zarez, bom tisti dan, ki temu sledi, prive! h ketapanu. Obbubiš. da boš tam? —■ Da, Saidjai Pod ketapanem bom prj djati-Jevem gozdiču, ko se boš vrnil. Tedaj je Saidja odtrgal od svoje modrc ©glav* ne rute. ki je bila zelo obk-dela, trak in «la! ta košček platna A torli, naj va hrani Vk zalog Tn nato jo zapustil njo in 'Rad®' bo je let« vedej, Nino mu pa. utegli to želje <&1 biti in Saidja se je vesritega srca podal na piH Končno je zagleSal ketapun. Ali bolje, Ut «tedal je veliko temno pejp», Id je mnogo 7,veli aafenla tungovim očem. To je snorol biti d j» iSjev gozdiček poteg drevesa, pri katerem * «pst zagledaj Adindo jrrtnSnji dan po sončne# v^Mjdu. Iskal je v termi tn je otipal mnogo df brd. Kmalu je naScl 731000 grč® na južni st; ' •nekega drevesa m poleži! jo jerst, v zarezo je ba ketnpan. ki g» je iskal. Da, tu je bfl tisti kraj. kjer je Adinko prvi gledal drugače kakor ostale tovariše pri igri ker «R je tu prvič branile, sodetovati v neki igli *» « te Je Se mate prej -ferela «Stupaj z vs^ otroci — dečki ta drkt-tcirni. Tu mu jo dal* «nfilatójer cvet > j£| Ite je Bedel t* vfaaofjn drtv«*. in jc pog-ledii5 m zvezde. In ko «e je zvezda utrnila, jo meniti d» g® pozdravlja pri njegmd vrnitvi v Badi#* ; In misi fl jo. sli Ad inda syri? in ali je pač maf* Ipvo zaTczovala mossoc v lifcv panj? Bolel® hi ga. če hi pozabila kak mesec, kakor da bi t° z» irtto dovolj... Sest in tridwet! In vpraša' «o jo tmli, kdo pač stanuje sedaj v hiši njegov«* ga očeta. Iu njege va mtedrsst mu je vstala * spairónu In njegova mati |n kako go, je biv«1 re^l pred tigrom: Jn Taraoišljal je, kaj bi p«5 bilo z Aflmflo, če bi Ml bi vri mani zvest. Dobro je naziL -kako -e» zahajalo zvezde ^ zuputo in tab vsaiki zvesdi. ki je izginila na o6* žsorte. je preračunal, koliko b'ižo je son«8 «vojeiun rojstvu na vahwiu in koliko bliže j® eam «VDjeara svidenju z Adlndn. Kajti prav ■gotovo ’bo prišla s prvim žarko!«-to že z jut lan jo zr*ro bc ta„. ah, zakaj ni pril* *5 že včerajšnji dan? Žalostile pa je. da si prehitela tega lepC^ tresuutka, ki je M dolga tete. svetil z nopopisni«* toda sedaj se iris» pogrezale, prtpenj’.ite ss ae na temno ozadje tn Tazšipnle «voj žar v vso vcčjfc in večjih lunghi in se oročavale, križalo, prepletale, hladite ia «e združevale v ognjen« eno. poVje in pnbliskovnte v otetom «ijajn »a dnu biserne matice in bito je rdeče In modre m rumeno in srebrno in Škrlatno In ažurno v vsem tem.,, o bog, bito je 5o jutranja, «arja: Mo je to svidenje « Adindol Saidja se ni naučil moliti tn bito In tudi škoda, da bi «e naučil, kajti boy svete innlitve in bolj žareče zahvale kakor je bila « lej nemi zamaknjenosti njegove duše hi ne mogel mjefU v človeško govorieo. Saidja ni hotel iti v Badar Samo svidenje * Adindo se mn je »tol» manj lepo kakoi- gotovost, da jo bo kmalu videl. Sedel je ob anof ju ko. tapana in je * pogledom šel preko prikrajine. Narava 6® mu je KBiauljala in zddlo s* ja, «1» mu kliče ihibredošlino knker mati otroku, ki se je vrnil. In prav tako lent je ta razodevala svote Veselje s tem. to «c je svojevoljne1 sprnninjala bolečine, ki je minula, ke je kazala, kar je hranila za ■spemro med njege v» odsotnost}*», tako se je tudi Saidjevo.srce veselilo, ko je prepoznavalo toliko krajev, ki so kili priče ntego-voga kratkega fivljenjn. Toda kakor Sadi s» blodile ntegcvB »<3 in n.jegt»vs mfeli naokoh, vodno znam sla »e vračala njegov pogkni in njegovo brepenmte na stez», ki vođi od Badar® h kotapanovemu drev-esn. Vse, kar m zaznamli njegovi čuti, je peto: Aifinda Vi3*a je prepad na levi. kjer te zemlja tako ramenu in t-icr jo nekeč mina brval adrenil v gtobino: -tedaj fo se zbrali vaščani, da bi rešili žbral — kajti ni majhna stvar, de Hsgdbiš mladega bivo» — in spustili so se v globino na močnih Totanovih vrveh. AiHndin rite je M namocirmiM'i&lm, kako je ploskala z nàteand, A-ffindal Kolonije so ječe ljudstev V krvi so nizozemski kolonizatorji *atrli svobodo javanskega ljudstva -- ----.........Ll---tàto Saidja jo priM v Batarijo. Preti! je nto^a gospoda, naj ga vzume r službo, kar je ta takoj storil, ker ni razumel Saidja. Kaj« v Ba-ta,-v’ji «majo radi shižj*nike, ki w» ne govore pialajščtoe in torej niso tako pokvarjeni 'kakor drug', ki so bili že dolj časa, v sgkn * evropdE-o omiko. Saidja. ae jo kmsdo -naučil tnalajščine. toda bil te zelo marlj«- kajti «»dna te mfeKl re* trita dva luvrda, ki jih je hotel kupiti, in na Affina».. Pute«! .te velik in močan, ker te vsak dan jedel, kar v Badare ni Mn veta» znpgcoc. PrOinhlp-n je M v lilere tn \rrtrv gatow W ga n*! t>ffi>ili, če bt prašil za roko io-čijaževe hčere Sion nj^or gmpođ je iako vr-rril Saidja. da ga je kambi ^vn-išal za stužalmifca v hiš«. PovBaH so tttu plač» fa poleg tega bo mu dateli redno darove, kar <*> bfH tako tz-ri'dn» zadovoljni z ■njegcvćm delom. Gospa je hiv’la S-K-j«n' rejtum. ki je dvignil toitko f»rahn, in se je veta» opomnila princa Djubna, kadar je videla Saidja. Tudi mlade gospodične so rs-zumeV -sedaj vmwjm balte, zakaj je javanski •lilmr Ro'then Soleh taSlvi-d take «prteante v Parizu. Zdelo ae jim j« vendarle, 'da je Saidja. nehra- h*ž« n. ko jim je po skoro treh letih »d|vjvedal «h»a>o in jih preš«, naj mn tojn spričecnln da «riteni «jeguvi date. In lurteščnemu, kakor P M v eehkmtmli svoje ljubezni, »e j0 zdelo taW> to bi A drnda morala lati ta *u čakati naSW nanj, ki se j© »edaj prRdteva! — in pred dog»* vorjr-iim časom celo! — da j® moral sam čak# »te. Toda pritoževal m je po krivici. Kajti so#' «e So ni bito vstalo, niti ni oko belega (MF vrglo {«ogleda po ravnini. Pač so bledele zve®'0 tam zgoraj v višini od acamu, da bo njihovei#' igospostvu tako kraata «r»et .konec... pač 6°;' valovilo čudne barve preko gorski]» vrhov, ^ so bili tem temnejši, čim ostreje g0 so risa5*!! ©d evetlješega dna... pač j« siknilo tu pa i#1!! skorj oblake na vzhodu nekaj žarečega -- zla'1* in ognjene strelice, ki so poletavale sem in 'i'1 ob vsem obzorju — toda Izginjalo so spet ^ zdelo se je, da so g« {»grezaie za neprodin»5^ zastorom, ki je še vedno skrival dan Saidjev# ritem. In q,en dar je bilo polag-ma svet! e je in svet!«"' te okoli njega. Že je ''ide] pokrajino in že J1’ mogel razločni krošnje Uapinega gozdiča, v k»' teieiu je ritrit ležal Badar... tam je spala Adind«^ Ne, ni več spala! Kako hi pač mogla sp»^' Àb ni vedela, da jo čaka -Saidja? Prav res v#® ‘ ari ni spala. Gotovo j« vaški čuvaj potrkal #* njena vrata, da bi popmfial, zakaj še vođi# g-r. ff-lUa v njeni hiši. in z ijiélfm sipfhij*' te’h mn je rekla nate;, da. bdi «»radi »»ek,; (*' fjT-T«e, to mora datkati slendang, iti tra dola #*' ki mora biti gotov za prvi dan v novom mese#' Alj pa te noč prebila v tomi in sedela io 1# svojem riževem paniu ir» z £elii»im prstom ^ tala. ali j» pi-re zares zarezabt vanj šo.-t in trideset, gl .boliih can« dingo za dingo In Z»' tavalo se je z igriv-j-m «strahitt. ali se" ni nior'K! ' uštela, ali ni umrla še zareaaU premalo, da I*1 »e še enkrat, in sc wdcntt in vedno znova nasi** iato nad prekrasno gotmugjo, to -je pač z;»!'*’ minula trikrat dvanajst inawcv ndkar jo je id ja zadnjiki at vid©-. S;’J ic pač tuffi Affinila ko je postal:),-tu'# ^vrrt- napmjaUi svoje -oči v brezuspešnem 0 tare. da bi s Tteab-di Angui zn otaorje, da W ** f-fecali s ? nerm, lenim »*(nc««n Iti ga. ni bi10, tli bilo . . Tedaj je • priplava! trtfc’- inrMMkaabr 'rđćč«®0' ki oe je vsesal v oMuke, in robovi so se razsv«’5' lili in no zažareli i» cačeffiv se je pcbliskovanjc 'f oprt. »o pršele opnjitko paSBcc tekozi ozrači®1 In tam pirito na drugi struni, kjer kokosov gozdiček riMje svoje krošnje'nad vaškimi kočami, tam nekje je Si-lJnah padel z drevesa, in se Ubil. Kako je jokala njegova mati: »Ker jc M Si-Unah tako majhen,« je tožila..,, kakor da hi manj žalovala, če bi bil Si-Unah večji! Toda majhen je bil res, kajti bil je Se jnaujiu in Slabotnejši ket Adinda...; Nihče ni tftopil na »risico, ki je «d.Badui» vodila k drevesu. Takoj ho prišU: saj je Jato Jte teko Bgo4aj4 Čakal bo, čakal ho,.. Toda če je bila bolna ali-., mrtva? Kct ranjen jelen je poletej Saidja po sneži, ki vodi od ketepana v vas, kjer jo bivala. Adinda. Ničesar ni videl in ničesar ni slišal ia vendar bi lahko kaj «lišal, kajti siali so ljutite na poti pri vhodu v vas, ki so klicali: »Saidja, Said.jate Toda ... aH je bila naglica aii te bila njegova strast, Iti mu ni dala, da hi naše* Ad indine hišo? Preletel je Se do konca poti kjer se vaa konča, in kot pobesnel «e te obrnil in se bil p» čelu, da je i«jgel mirne njene hiše, ne da hi jo videl. Toda spet j'e bil pri vhodu v vas in — moj bog, ali je sanjal? — «pot ni našel Allindino hišel fto enkrat je poletel nazaj ta nenadoma ■datai, se pograbil z obonna rekama m glavo, kakor to bi hot»«! iztrgati blaznost, ki s« ga je lotevata, is» glasno je zaklical: «Hjaa sem. pijan !« In .žene ir. Badare, »o prišle iz hiš in se s sočutjem gledale Saidja, 3si te >«tiil tam. kaiii Spoznale so ga in razumele, d« išče Arfedin» h!šo, in vedete e», da ni bilo nobene Adindtae hiše v vasi Badar. Kajti ko je okrajni poglavar i* rantng Kud-tonga odvzel Adindiaemu očetu tavola.... ... tedaj je Admdina mati umrla od žalosti. hi njen« najmlajša «ostrica je umrla, «ker ri 'mola matere, ki 1>i jo dojila. In Aflinita ©če, fcl fifc je hal kazni. kiT ni itoču! «vejih zemljiških font... ...Àdinffiu rite in odšel iz dežote. teze! je * , Seboj Adùplo in njene brate, Toda slišal te bil. *u «So «c je porinil naprej ta Je te p-talsk«! vejuk® nazaj z zadnjim naporom, ko so te roča ji n« ftebljidt proilrii prav do njegovih prs. In mak» p»»m-te j« bite v Bataviji sp««t. vdli-fc« veselje zaradi nove zmage, ki jc dodala spet tcliko novih lovorjevali vonwv strnim lavor- ; jevim venrem nir.ozcnMko rodijske armado. In deželni ohlastnft jo P»«al v d-nmovino, da te snet mte r Tampon gib In nizozemski kralj, ki »o ga raasvrilifi njegovi uradniki, j® spot poplačoval tolik pogrni* * -mnogim! viteškimi križci. In najbrž «o «c dvigalu i* pobožnih src pri nedeljf&i maši ali pri -mulini zahvalne TOolitv» proti urim. ko' so zvcrteH, tìu. su je riJoKjiod bojnih ffinm« spel, enkrat hojmo»! pod nrz<«zemsl«i zastavo.... »A Bog, ki vendar vidi vse gmpè, Bu «i usmili’ žrtev tega dri!« ^Auacrika, -fiefiela uvoi^Sc te tonk/kra-«ite, »hua le 17 nBb'mwr breigsavaita fira-C8V, ki CP» pravi «muriški drfiavljata, ampak taiiffi milyoue belih sbiavijaaov, ki lahko «vofecto kmttarijo v raeSSai in uarazano-«i. T» »o potujoči poliedelski delavci, ka-terte usade j» i® teta «ptoul «raeriSM pjsatdj __ Jeiha Steàabeok v knjigi ^Sadovi j«BB<(, k» «e j® kraii c veì&iBB smtatBiijeai pa vs.om Buetu. Kuloetna useda teta brazd amoev pa b® fe do dases « prav nič MRdjšate. Dra-tino tak«#! poltedefckega detevca tvorita mož ta Sena v »tarostì akrag 30 Idt e ku-pico Holool/veznta ali «B mlajših otrok. Zb vijo pa teko primitivi»» kakor kak kitajski kmet Cc atajtojo kje tok», e® «asta-nljo xu nekaj tednov affi mesecev t kaki provizorični hiknji. Vstajajo zgodaj, zajtrkujejo ta detajl) na poljih do sončnega -zahoda; nato -s® vračajo v svoje bedno etaniwanje, pogcitnejo svojo večurjico ta Me v skupinah ter se pogovarjaj®. ‘Stolov ta postelje navadno nimajo. Sedijo na zabojih «K kovčegte te spij® sa siamnjačah pa goli zemlji. Zaslu/ijc malo in večino svojega rsshižkm jjwab4» ra prevtEB« etroSks « svojilni starin»i avto-mobìK. Sai' ost»», j« komaj dovolj «a hrano. Mleka si ne mtnujo kupiti miti ca otroke. Njihova hram »e sestoji po večiril iz fižola, kruha, krompirja te konzerv. Vsako soboto popoldne gredo v mesto ta si kupijo živeža za naslednji teden. Ti tamdcBmd m® spadajo prav ra prav nikamor h» niso nikjer registrirani ali organizirani, Državljanske pravice so jim taje. Izključeni bo iz naredne skupnosti te nimajo dostopa v bolnišnice In dobrodelne ustanove. Lokalne oblasti se branijo sprejemati njihove otroke v šole, ker bi tc povečalo občinsko stroške ra večje število učiteljev in šolskih prostorov, če nastop® vladni zastopnik preti nedovoljenemu otroškemu delu. pošljejo lastniki nasadov starše pod kakršnokoli pretvezo proč. Lete I8W. Je «biava tefcrodclte urad v tatari-rapi {Ariša»«}, da me tante podprafc me v temin me v «tenari* obiralcev *--*-»»», M m* «te» v kraj« «tahte sìndi fi» te ««, kds boril s HBvrtjnc. Noseča tena ml dotam detevma noč in temeni farmarji «® bramijc, da M ^prejeli v «luSb» tako »eosko. te tak« a® radij» otroci hrozdanoev to« Icrev «utaja ob catoi, v t»vetju hozobidievoga gnmovja aii pa v betel koti kakega mtoeijeM*. Tudi vojna, ki jo mncgte» anerBtatam de-tavoem vsaj nakolOm Izboljšala tbdjanjske »ognju, mi prtnesta prav nobenep» taholj-tamja ra araerSke pwjedekku delavce. Na-toarotea, zastopnik delavskega oddelka jc izjava V M.roartu HM«: sJBaprepaUaJ« nas beda® «drarstven» sten» to adravstveni pcgojS, pod katerimi «vij« obiralci taom-hate v Arizoni « O šivijeztodnh pogojih 703000 poljedelskta delavcev na esadkornih to trwnainrjevih nasadih v Kolorada in drogai severnoameriških dritateh pSte >A-mcricna Mermry» ^ i^^tow^aroffiracije, »«bene m&žnotoS ra umivanje ta pranje. Ti delavci kivi» » feelezngkta vagonih, lopata. kurniklh, skednjih, šotorih itd.; kjerkoli najdejo kak® zavetje, često «eh/ v cestmva jarku. Beda ta umrljive« dcffiiv-«ev sta mnjve^a ravno v najratovtamejšii» predelih. Ti patojsS poljedelski dtòavtì mira sami krivi, da so ubogi in brez doma. Žrtve m naraščajoč® toJusfcrjalizarije v pdjcdel-«te, ks ja pregnala njih to mufe kmete z rota» gruda. Ker se ufes nuuČiK nobenega drugoga pckiiea ta tata otrok ne morejo da« v uk, «o -otasojemi m «o&enj-*k« «vljemje brez doma to tora pravic. Nihče ne sliši njCjovcga gJasu ▼ dežcH, v katos vtadaj» kaplteTfctične skupine, W toajo 1® «m interes, da ja» pustijo te dalj* v nphovera soSenjskta» pe-ltifcajn NiZOeSMSKi: OKU'AiOKSKt OE1C bi KOČIJO POT ?IK02l OO^OOVE NA BOVNfU 12 SLOVENSKI ':3IS: ■ v« V • I • v božični običaji Velina božilnih obitajev slovenskega ljudstva izvira še iz prastarih làsov, ko smo Slovenci skupno z drugimi slbvan-‘ skinu narodi prebivali v prvotni domovini, tam nekje v današnii vzhodni Rusiji. Ob pokristjanjenju je cerkev take običaje skušalo zatreti, ko pa ji to ni uspelo, je svoje verske praznike prilagodila na ljudske navade in običaje. Tako so tudi že stari Slovani praznovali boššič kot praznik zimskega sončnega kresa, t. j. casa ko začenja dan rasti. Šele cerkev je ta praznik spremenila v verski praznik, na kar kaže podobnost običajev prt vseh slovanskih narodih pa tudi podobnost imen m oznakov zanje. Največ narodnih običajev se nanaša na prvi dan praznikov, t. j. na sveti večer, ki mu ponekod na Slovenskem pa tudi pri Srbih pravijo badnik ali badnji večer. Naziv, — beseda prihaja od bdeti, — kaže, da je narod to noč prebdel. Skoro povsod na Slovenskem na ta dan pečejo poseben kruh. ponekod celo več vrst ter ga imenujejo božilnik. Hlebec tega kruha dajejo poleg družinskim članom tudi živini, da bi se bolje redila m da bi bila obvarovana bolezni; tak poseben kruh je tudi potica. (Naziv polica prihaja od povitica, ker se testo povija). Ponekod se ria sveti veter žge v hiši panj oz. čok; temu tlečemu panju, okoli katerega se zbere vsa .družina, ponujajo jedi in pijače. Ta običaj se je posebno dolgo ohranil pri gori-ških Slovencih m ga še danes poznajo povsod v Srbiji. ,,, Da na večer pred božičnimi prazniki obhodi vsa družina hišo, gospodarska poslopja m hleve, jih pokadi m blagoslovi z blagoslovljeno vodo, je še sedaj navada po mnogih krajih Slovenije. To izvira še iz prastarih Časov, ko so s tern odganjali od hiše čarovnice in zle duhove. Sploh so z božičnimi prazniki združene številne vraže. Zelo razširjena fe bila navada, da so si na sveti večer ljudje prerokovali bodočnost iz ulitega svinca ali voska. Tudi napovedovdnje vremena na ta večer je močno razširjeno in na to kdžejo številni narodni reki o vremenu. Božične vraže se tičejo zlasti Čarovnic in zlih duhov, govore pa tudi o boleznih in smrti. Ponekod so verovali, da je tisti; ki'je pred polnočnico sedel pred cerkvena vrata na stolček iz desetero lesa, videl čarovnice. To verovanje je bilo ražširje- 1/AZEN RADOVEDNOSTI (ROŽIĆNA ZGODBA IZ VALVAZORJA) Na Kranjskem in drugod je med kmečkimi deklinami na sveti večer ali v sveti noči vsake vrste praznoverje v navadi, tako prisluškovanje, srečkanjo in žrebanje kakor tudi predhodno ogledovanje ženina in podobno. Pred nekaj leti se je primerila pri tem nekaj smešna, nekaj pa zaradi končnega izida skoraj žalostna prigodba. V neki vasi mod mestom Kamnikom in gradom Volč. jim potokom sta se dve kmečki dekli dogovorili. da bosta šli v sveti noči k studencu, ki teče skozi bližnji gozdič, in opolnoči pogledali v vodo. da bi v njej uzrli svojega bodočega ženina. Prisluškoval pa je čvrst mlad kmečki hlapec. Ker bi bil rad imel eno lc-tch dveh. s;b mu je zdelo, da bj bil imeniten pomoček. če bi jima mogel svojo podobo pokazati v vodi in s tòm popraviti prerokbo. Zato je šel pred niima v gozd k omenienemu studencu, se vzpel na drevo in sčdel na vejo, ki jo ja drevo molelo procej daleč od sobe, prav nad studenec. Tako jo sedel Jn hrepeneče čakal, da bi dekleti prišli. Ko sta dekli prišli do studenca, sta natančno in pazljive pogledali v vodo. Kmečki hlapec, ki je to opazil, je iztegnil glavo bolj naprej, da bi se njegovo obličje kar najbolje videlo v vodi. kj je stala tam kakor široka luža ali mlaka. Toda glej! Mlaka je kmalu oživela, kajti preden se Je vaški kurtizan zavedel, se jo veja odlomila in hlapec je z velikim hrupom in šumom štrbunknil v vodo. Obe vaški ninfi, ki nista nič drugega mislili, ko da se Je živi hudič zagnal v vodo, sta prepadeni zbežali. Zaljubljenemu kmečkemu zvitorepcu je mrzla kopel brez dvoma precej ohladila ogenj. Mladi kmetici pa sta nato smrtno zboleli in ena je čez nekaj Časa tudi umrla, kar jo — kakor menijo '— pov. zročil prestani strah. no zlasti po Primorskem pa tudi po Štajerskem, kjer je' bil celò predpisan Čas za izdelavo stolčka. Božična noč je bila po mnenju naših prednikov primerna tudi za iskanje zakladov; da je človek našel zaklad, je moral iti opolnoči na razpotje, napraviti z blagoslovljeno vodo ris ter brati črne bukve; če je knjigo prebral in se med branjeni ni ustrašil, je dobil zaklad, sicer ga je vzel vrag. Na Dolenjskem je vera. da iz studenca na ta dan izvira zlato, drugod pa pravijo, da se voda spreminja v vino, toda le nekaj trenutkov, ki jih je pa težko zadeli, če v hi-ši ugasne luč ha božični večer, bo v hiši kmalu mrlič, menijo na Dolenjskem; kdor pa nasloni roke na tnizo z božičnim kruhom ali celo sède nanjo, pa dobi izpuščaje po rokah in zadnjici. Povsod na Slovenskem pa tudi pri ostalih fugoslo-vardh je. razširjena vraža, da na sveti večer govori živijia, ki se pogovarja o bodočnosti hiše in njenih družinskih članov, da pa jih človek sliši, mora imeti pri sebi praprotno sme. Paziti pa mora, da ga živina ne opazi, sicer hi ga zadela huda nesreča. To je torej nekaj od mnogih in raznovrstnih božilnih običajev našega naroda, ki so splošno slovanski in so se dolga -stoletja ohranili živi med našim ljudstvom. i ! R I VALVASOR o kolednikih DR. MIRKO RUPEL V svoji Slavi vojvodine Kranjske Č1689) nam je naš zgodovinar, krajo-pisec in narodopisee Ivan Vajkara Valvasor ohranil tale opis o božičnih pevcih in kolednikih ter ga ponazoril s sliko. Navada jc. da hodijo od sv. Miklavža do svečnice iz vsake faro neki ljudje okoli in pojo. Za vsako cerkev gre iz soseščine nekaj mož in fantov. En del nastopa s sabljami, sekirami, čakani in podobnim orožjem v gručah po 6, 7 ali celo 12 ali 15 oseb kakor je pač fara velika in obljudena. Imenujejo jih po njihovem opravilu kolednike, t. j. pevce. Hodijo po vsej deželi naokoli, • koder hočejo Kar s petjem od ljudi dobó, spravijo do svečnice, kupijo potem rumenega "voska in narede tanko voščene svečice, podobne navadnim vošče-nicam. Nato spletejo tri take «večice in jih Obesijo v krogu navzdol, kakor je videti na bakrorezu. Zgoraj oblikujejo z navadnimi'in s pletenimi venčki neke vrste ko. šaro in postavijo prav na vrh eden ali več okroglih stolpičev, okrugle voščenke uti kako drugo • obliko. Nato okrasó voščeni svitek z zlato peno in kosmato svilo ter ga povrh še ozaljšajo z zastavteami, zvezdami in vsakršnim lepotičjem tz brezovih gob. Te gobo, ki rasto na brezah, zavro v vodi in j ili nato. ko so dobro posušene m snežnobele, razrežejo ko papir ter umetni, čijo iz njih vsakovrstne podobe, kakor zastave, petelina, ptiče, zvezde in kar jim šo na misel pride. Nekaj jih obesijo na ntt, druge pa zgoraj pritrdijo. Vse skupaj denejo na dolgo palico in voščenjak je narejen. Gresta pa ponekod na Kranjskem kmalu po sv. Miklavžu dva fanta ali pa en sam, ki ju pošljejo cerkveni ključarji, dahi kaj nabrale po deželi za cerkveno sveče. Dan pred novim letom hodijo z njima ključarji in drugi možjč iz soseščine v taki opravi in opremi, kakor jo zgoraj omenjene, po gradovih in vaseh ter pojo. Na novega leta dan se skupaj napotijo k župni cerkvi, in sicer navadno z godci, stopijo v cerkev in gredo okoli oltarja k žrtvovanju. Na . večer pred sv. Tremi kralji spet prepevajo okrog, a na dan sv. Treh kraljev gredo spet k žrtvovanju. Dan pred svečnico ali nekaj dni poprej napravijo Voščenjak na način in v obliki, kakor je bilo opisano in kakor kaže tudi priloženi bakrorez. Ko pride svečnica, nese voščenjake ob spremstvu godcev v cerkev, da bi jih blagoslo. vili. nato pa jih spravijo v svojo cerkev. Tako nese vsaka soseščina svojo svečo v cerkev. Žrtvovale! s svečo ali lučjo pa se ne izkažejo pri nabiranju in petju vsakokrat kot otroci luči. kajti če na dan pred novim lotom ali na večer sv. Treh kraljev trčita dve stranki takih pevcev skupaj, se navadno začno prepirati posebno če so iz dveh različni far, in tisti, ki so močnejši, pobero drugim, kar so nabrali. Pri tem pa ne držš pesti v žepu, temveč z njimi krepko de’u-jejò. da dobi marsikdo za novo leto bunke in modro oko ali pa celo tako rjav obraz, da bi tak porjaveli pevec, če bi od sv. Treh kraljev kateri res bil iz zamorske deželo, po barvi prav dobro sodil v njegovo sprem, stvo ali za njegovega kapelnika. Če se zgodi, da so dve nasprotni vaški pevski družbi tako odločno obkladata in si peto-prstnikovo zel povohati dasta pa od nabranega kruha ali mesa kaj izgubita, kakor gnjat, pleče ali klobaso, tedaj pravijo, da tega noben pes jesti noče. Te vesti pa ne prodajamo tu za gotovost. Morda je kdaj kak pes tak kos kruha ali mesa povohal in zavrgel, ker se je že prej doma do sita nažrt, da je odtod nastalo med kmeti mnenje, kakor da ps> nikoli ne bi heteli pokušati izgubljene bere... Prišla je na svet na božični večer, krstili so jo za Marijo in ket Marica je preživljala mladost tam v Gradišču pod Tabrom; na rebri, kjer se končujejo zadnje sežanske hiše in se pričenjajo borovci. Spomladi je lazila po klancih, iskala dehtečih vijolic v robidovju, vzpenjala se je iz vrta po zidovih, poraslih z bršljanom, ki je vodno zelen, stikala je v grmovju za gnezdi ter so je naposled izgubljala v ograde in doline, ki so bile otrokom paradiž. Vsa brezskrbnost mladosti je bila tod doma. v. tem skromnem, skalnatem svetu, kjer se borijo 8 sušo in kamenjem, brini šipek, rij; osat in mleček. Potom so zacvele češnje, rožnate breskve, jablano. Čebele sc so pasle po cvetju. Marica le strmela v m'ađo lepoto in sp željno napadalo z nio. In ko so zorele češnje, ko je rdelo ivnnfe grozdić ko pc se sočile smokvo in se ie naposled začeto pisati grozdić bei, to ie bila šole krasota! Marica je užl vnln dnV'oi" pi p-sprni'«.? Tinptrvifl'n burin jn zaprta Dudi v hišo. Zeromi v borovcih je šumelo, ponoči je vihorilo, potem se jo usul sneg in so vode zamrznile. Na k'alu so Je napravil debel led. Marica, hej, na kal, na kal tam fc doma. veselio! T.eta sn tekla Marica in hodila v šolo in gonila živino na pašo Tgra'a se* je s pa-stirii prerekala so je ž plimi nikomur ni mMčpin pikosrar sp n- bala ivlrie ie n! ustrahoval, posebno ne tak ki ie mislil da je si’en in močan. Marica ie bila kakor fant, odločna zgovorna, živa ko šment. odkrita, pastirj; sc se razumeli ? njo kakor sarni med selio}. Uveljavila se je kot enaka med enakimi. Le v nečem ie bila drugačna od pastirske družbe: knilge je prinašala s seboj na pašo in jih neutrudno prebirala. Potem je prišla Vojna na Sočo in Kras in ž njo drugi ča/uV žlvož Je pohajal, fronta JOŽE PAHOR oteaU s lUa&a jo pogoltnila kar so je našlo, ljudstvo jo stradalo. Marico eo tl časi našli pri drobni knjižici, kamor je pisala svo’e misli o vsem. kar je bilo okrog nje. o domači hiši. o bo roveth in brinju in trtah, o'cveticah in ogradah, pa seve. tudi o kraškern teranu. Dobil som v roko te drobne stihe. Neka narodna gospa se je bila vnela za kmečka pesnica, za Marico Markovo in me je opozorila na njeno delo. Bilo je prav skromno. saj ni moglo biti drugače, ko pa jc pesnica, imela komai nekai let ljud-ke šole za seboj. Marica je imela tedaj sedemnajst ’et in pomanjkanje jo je vrelo povsem v drugo stran. Kras je mora! živeti in Ma-rica se jo dvignila z mnogimi, ki.so hodili na Dolenjsko po živež. Nabavljali so razna ponošena oblačila, petrolej in se vozili v razdejanih vagonih tja. kjer so to lahko zamenjavali za moke, fižol in drugo. Marica je bila podjetna in se je privadila tudi temu. Konec prve svetovne vojne je bil naša največja nesreča: italijanska vojska je zasedla slovensko zemljo To je čutila tudi Marica, čeprav se je posmehovala tujim soldatom ki 'so skušali dvoriti našim dekletom z vso evo(o slinasto ljubeznivostjo. Marica je imela življenje še pred seboj, zato je razumljiv njen tedanji nemir. Razumljivo je tudt. če fe skuša'a sama odločati o «voli usedi. Mati Jo Je hotela omožiti v Brkine po svojih mislih, hči pa se je uprla. Mati jo sežgala Maričine j knjižne prvence in hči jc bila do skrajnosti ogorčena. Nasprotja so rasla. Odločno dekje jo prelomilo z dotedanjim življenjem, skrivaj je pobegnila v Ljubljano, kjer je stopila v službo kot dekla. Ta čas jt je dal snov za prvo knjigo »Njene službe«. Najbrž bi ta knjiga nikdar no nastala, če so no bi podjetnemu dekletu odprla nova pot. Prišla je 1. 1922. v nove šolo za zaščitne sestre v Beogradu, kjer je istočasno napravila skušnjo čez meščansko šolo. Dobila je prvo službo.v Strugi ob Ohridskem jezeru. Makedonija je z vsem svojim življenjem tako vplivala na dovzetno dušo, da je začela opisovati njene šege in navade. Iz Struge je bila premeščena v Bitolj, kjer je živela dolgih 12 let. Vodila je kolonije otrok na p’ani ne Perister. k>er so jo orožniki varavali medvedov in kačakov, albanskih roparjev. Na ^dopuste se je vračala V Slovenijo, kjer je firi našem F. S. Finžgariu, pisatelju in uredniku »Mladike«, našla razumevanje. da jo je uvedel v kniiževnest in se zavzel zanjo. Tako so se tiskale večje stvari, ki jih ie napisala samoukinia, podjetni. dalje stremeči kraški otrok, kmečka hči brez širše šolske izobrazbe. S svojim neutrudnim dolom se jo uvrstila v krog slovenskih prosvetnih delavcev, o V Ljubljani sem sc pa dolgih letih srečal s tem prirodnim otrokom. Zdaj Jo bila Mara in vdova, mož, vojni sodnik dr.' Marič, ji je kmalu umrl. Kar je preživela, vso trde praskušnjc je niso ugnale. Odloči na in temperamentna je bila še prav tako, kaker v mladih časih, zgovorna in no-upagljiva. Smejala se je vsemu nenaravnemu zlaganemu, napihnjenemu, ostala je pristen kraški otrok tudi po tolikih letih. Zdravo je presojala stvari, videl sem, da je.šla skozi življenje z odprtimi očmt. Želela je v Slovenijo, a njene prošnja sa bilo zaman. Premostiti so jo 1. 1936 v Banjaluko. Svoje skušnje je dala bosanskemu ljudstvu, ki je živelo v revščini in zaostalosti. Med tem ljudstvom jo te> fudf dohitela svetovna vojna, zlom trhle stare Jugoslavije m nemška zasedba. Vzlic vojni in revščini — tako je pisala 14 decembra 1942 staršem -— se da v Banjaluki Še nekako živeti. Imela je pri sebi rodbino Sostro Mile: oskrbeli so se za bližnje čase. Bili so zdravi, tolažila se jc, da bodo srečno pričakali boljših časov. Mi vsi upamo -j je pristavila — da bo kmalu ali vsaj do spomladi boljše in morebiti tudi konec. Voščila je staršem vesele božične praznike in srečno novo leto, z željo, da bi se zdravi in veseli viridi v Sežani Pismo jo prišlo na naš Kras ,nje pa ne bo nikdar več. 2. januarja 1913. so Nemci, skupno z ustaši, vdrli v njeno stanavamo in ubili njo in niene sorodnike. Le sestra Mila. ki so ji pobili otroke, je nn čudežen način ušla smrti. Z groze v duši je sporočila domov kakšna strašna nesreča jih jo dolete'à. Maro Husu ni več. Ni jo. da bi koristila Hudstvu v našili krajih, ni jo. da bi jih opisovala, kakor jih jo videla in kakršni so. Naj t! bodo, Mara, te vrstice, ob četrti obletnici smrti, namesto cvetja na daljni grob! -, SMTKuTOKilìiiiffSU z ^ o s i? Slovanski znanstveniki ustvaritelji velikih del Slovanski narodi 'si ne laste naslova roditeljev znanosti in civilizacijo. pa so vendar doprinesli prav toliko znanosti in tehniki kot drugi narodi. Mnogo sinov slovanskih narodov je doseglo slavo velikih svetovnih učenjakov. Tako je na primer Nikolaj Kopernik, Poljak, zadal najtežje 'udarce mračnjaštvu srednjega veka z odkritjem, da se zemlja in planeti vrte okrog sonca. Dubrovčan Rudjer Boškovič, velik astronom in matematik, je med pionirji vede o atomskem sestavu materijo. Čeh Prokop Diviš je prvi na svetu uporabljal strelovod, a Jožef Ressi je izumi! vijak (propeler) za pogon parnikov. Gregor Mendel, skromen opat iz Brna, je odkril pravilnost delovanja posameznih svojstev prt živih oreanizmih S svoiimi poskusi križanja i’aznih vret graha je ugotovil, da se svojstva prc-našaio na potomce po nekih določenih pravilih Ruski učenjak Lomonosov, ki je živel v dobi Petra Velikega, je prvi razložil kemično poiave v zvezi z atomi. On je ustvar>0 000 ton železa le na tračnicah. Izguba na kolesih, na osiščih je najmanj prav tako velika. Posebno na gor sklh progah lahko dobro vidimo posledico neprestanega uničevanja po trenju Pri vožnji navkreber mora lokomotiva dvigniti vlak na več sto metrov pri vožnji navzdol morajo zavore uničiti energije, ki tiči tako rekoč v vlaku, m uničujejo lo s trenjem, sicer bi vlak zdi via! in se iztiril pr» prvem ovinku. Zavoro pa odrgnejo kolesne obroče In same sebe Ker pa obrabljeno železo ne more kar tako izginiti s sveta, ga moramo kjo izslediti in res so tako tračnice kakor gramoz ob progi rjavo-rdeče pobarvane; ta barva izvira od rje železnih odpadkov zaradi trenja. Isto barvo videvamo tudi na postajah, čeprav v manjši mori, ker tudi tu delujejo zavore. Naravnost nepojmljive so pa Škode pri avtomobilih. Trenje med pnevmatiko in cesto zaposluje skeraj izključno dandanes velikansko industrijo gimijevih obročev vsega sveta. Dobro, da imamo že umetni gumi, iz opna in premoga, kajti naravni kavčuk ne bi utegnil zadostiti vsem zahtevam sedanje dobe. VeHka je tudi škoda, katero utrpe ceste zaradi koles In obraba naše cble-ke temelji prav tako na trenju, vsak naš gib nam izgloda in iztrže najmanjša viakcnca iz blaga Kaj in odkod je mleko, vemo. Vprašamo so, čemu jo mleko prav za prav belo? Vprašanje jo nekam čudno in nepotrebno. Mleko je pač po naravi bole, kakor sta sneg in sladkor tudi bela in nista ne modra ne rdeča. Če so Pa poglobimo v zadevo. lahko mirno trdimo, da mleko vendar ni belo. ker ne vsebuje nikakega belila pač pa se nam belo le dozdeva. Doslej še ni nihče uporabljal mleka kot barvo. nihče ni'z njim belil Seveda jo treba zadevo dekazoti kar pa ni tako težko. Kaj se zgodi, če vlijemo olje v kozarec vode? Obe «sovražni si» tekočini so ne pomešata voda ostane spodaj in na njoj plava lažje cljo. Njuna lega ostane neizpromenjena. če prepuščamo tekočini samima sebi. Kljub temu lahko obe tekočini promošamo. in sicer takole: olje in vodo vlijemo v stekleničioo, jo zamašimo in nato krepko stresamo. Kmalu nas preseneti dejstvo, da je v stckleničici mlečno bela tekočina Kaj se je bilo zgodilo? Olje se jo tako rekoč razbilo, ločilo so na tisoč najfinejših kapljic. ki plavajo posamič po vodi. tako mešanico, pri kateri nastane dozdevno novo telo. imenujemo emulzijo. Besedica se nam zdi znana. Saj res. fotografi imenujejo tako svcjc plasti na ploščah in filmih ki so občutljive za svetlobo V tem primeru gre za trdno, oziroma strjeno emulzijo. Mleko je prav taka, toda tekoča emulzija, ustvarjena pd materi naravi v telesu sesalcev. Tudi mleko so sestoji iz večjega dela vodene »novi. po kateri plavajo dobro razdeljeno maščobno kapljico. Tako mleko lahko razkro jimo kakor prej omenjeno emulzijo vodo in olja zopet v njene najvažnejše sestavine. Ako pustimo mešanico olja in vodo nekaj časa. počivati, se loči olje od vodo Že davno pred dva tisoč leti je bila ljudem znana igra s figurami na štirikotni deski. Takšna igni so omenja v Homerjevi »Odiseji«. šahovnico oa na (demo že na egiptovskih spomenikih! Vendar šah ni -tako starodaven Nastal je nekje v Indiji prod vàio-ma v šestem stoletju našega štetja. O njegovem nastanku krožijo razne govorice. , Najbolj znana je tista, ki pripoveduje. da ie odkritelj šaha zahteval od maharadže kateremu je pokazal «v oj o igro. nagrado v obliki tolikih zrn žita, kolikor .bi in splava na površino kot oljnata plast Isto se zgodi z mlekom. Najprej se naberejo smetana in drugi maščobni deli na površini, delitev napreduje, dok.cr ne ostane vodena tekočina, _ no kateri plava jo maščobni delci. Bela barva pri mleku kakor tudi pri emulziji olja in vode temelji na tem. da se odbija svetloba od najmanjših delcev. Mleko samo na sebi ni belo. belo se nam le dozdeva, zato pa ne moremo z mlakom pleskati, beliti. Meščani v Caiemi (Meksiko) so se udeležili slavja, pri katerem >o jedli tu-dl pečeno svinjsko meso. Tako! nato je začela posebno ženske in otroke strašno boleti udava, coltancc se jim je osušil, punčice pa razširile. Nastopili so znaki zastrupljeni» z atropinom, strupom volčje jagode (beladone). Prašiči kai radi žro korenike te steblike. Mogoče izvira židovsko cerkvcno-obredna prepoved zauživanja svinjskega mesa prav iz strasti prašičev do omenjene jagode. KAPELA NA NEBU Na nočnem nebu sveti med prionom in nebnim severnim tečajem zvczda-stal- nic.i Kapela. Oddaljena'' ie od nas 55 svetlobnih let. Kapela je orjaška zvezda z majhno gostoto. Vsako sekundo izža-reva ta zvezda 500 milijonov ton tvarino. Ce je tako radodarna, sc bo kmalu izžarela, poreče marsikdo. Astronomi so izračunali, da tisti «kmalu» bo trajal 8e 500.000,000.000 t. J. pol btliiona lot. NAJGLOBLJE MESTO V MORJU Noka ekspedicija, ki meri morske globino, je ugotovila najgloblje mesto v morju, in sicer severovzhodno od otoka Portoriko, najvzhodnclšega in najmanj, šega v velikem Amllskcm otočju. Globino so izmerili z odmevom. Znaša 13.500 m. jih naložil na šahovnico, čc bi na pivo polje položil eno zrno na drugo dve, na tretje štiii in tako dalje. Na ta način bi dobil toliko zrnja, kolikor ga vsa naš«, zemlja rodi v času deset tisoč let. V Indiji so šah imenovali ča-taranga. Seveda niso igrali po današnjih pravilih teda glavna pravila in kretanje nekaterih figur jo ostalo nespremenjeno od začetka do današnjih dni. V Perziji so je šah razširil z imenom »čatrang«. Arabci so ga imene, vali šatrandž. Najslavnejši igralce »šatrandža« je bil As-Suli, ki je umrl 1. 946. Po njem je ostala prislovi«! mod Arabci; »Igra kakor As-Suli I« V Evrope so prinesli šah Arabci. in sicer preko Španije, po drugi strani pa si jo krčil j>ot preko Bizanca (Carigrada) in Rusijo. V srednjem veku je bila šahovska igra v velikih čislih na dvorih, ponekod pa so smatrali šah za hazardno igro in so ga zavoljo tega prepovedovali. Svojo renesanso jo doživel šah v petnajstem stoletju. Takrat so ga igrali skoro povsod kakor danes. Od tistih časov imamo tudi popolnoma ja«, no sliko njegovega razvoja in zgodovine. Kakor vse panogo zna- Anglcški pesnik Oskar WiUe (1856-1900) ie združeval lastnosti domlšliavca in zapravljivca. Oblek, ovratnic in klobukov ni nosil več ko en dnu. Velikan, ske vsote ie plačeval svoiemu krojaču, ki ie delal samo zanj. Samo palic je imel v svoji zbirki 483. Zapravljivost ga je spravila v revščino. ČETVERONOŽNA RIBA Po peščenem dnu srednjeameriškega in kubanskega vodovja se sprehaja četve. ronožna riba. morski netopir imenovana. Ore za ribo, kakor so ugotovili naravo, stovci, in ni noben prehodni člen k kr. kanoni in žabam. O tei ribi trdi biolog Uoxkull, da je to naiveija predrznost, ki si io ie dovolila narava. OPICA — REŠITELJICA Bogati kardinal Salivian ie zbolel na tvoru v goltanca. Zdravniki so bili 2e obupali. Bolnik jc ležal brez pomoči v postelji in moral gledati, kako mu odnašalo nepošteni služabniki blago. Nenade, ma skoči na mizico kardinalova, opica^ pobere kardinalov klobuk, si ga natakne na glavo in se gleda v zrcalu. To je kardinalu tako ugajalo, da se Ir zasme. jal: tvor v goltancu mu ja počil in zopet jo laliko zadihal; bil ie rešen. Služabniki so bili seveda kaznovani. nesti in umetnosti, ima tudi šah svoje velikane, ki so ustvarjali šahovsko zgođoino in književ. nost z odkrivanjem novih idej in nazorov, ki se tičejo šaha Figure na šahovnici še različno krotajo in ix> tem kake se gib-•jejo. se meri njihova moč. Največjo silo predstavlja kralj, toda najmočnejša ie kraljica. Potem sledi trdnjava. To so tako imene vane »težke figure«. Lahki fi. giiri sta tekač in konj. ki sta približno enakovredna v moči. Najslabši je kmet. Kraljeva moč se očitno pokaže šele v končnici, ko odgovarja njegova meč trdnjavi. Šahovska, igra so deli na otvoritev, srednjo igro in končnico. Posebno proučujejo problem otvori, tvo. V šahovski teoriji je doslej zabeleženih nad 30 tisoč otvoritvenih inačic, toda otveritev s tem še; ni izčrpana, čeprav se sestoji v bistvu iz bore dvanajstih potez! Srednja igra in končnica sla pa. neizčrpna vira Šahovske kombi, natorike. Pri šahovski igri odloča pozornost in mišljenje igralca, zato nam šah no nudi samo Zabave in razvedrila, marveč podpira tudi razvijanje umstvenih sposobnosti. Gepard preleti v petih sekundah 100 m. iu spada k zverem madie vrst«, da se udomači in izuriti za lov. BAKTERIJE POMAGAJO ČLOVEKU Za dobavo olja iz kokosovih orehov so uporabljali posebne stiskalnice, Tó so po>ae odvisne, odkar so u c ovili ameriški kemiki, da opravi isto delo no« vo odkrita vrsta bacilov, ki razkrajajo celice in tako olje oproste. To delo opravijo v Šestih dneh. Tako pridobljeno olje je boljše od olj« iz stiskalnic, 0 OSEL V HLAČAH V Spodnji Italiji oblečejo v hudi vročini oslu, ki vlači obče znano dvokol-nico hlače in sicer dva para, ker Ima osel štiri noge. Južna vročina in težka obleka, ali ni to mučenic živali? No! S hlačami ga obvarujejo vsiljivih ko. maricv, ki bi ga sicer neprestano nadlegovali In pikali. Umevno, da uporablja, io za to stare hlače iu ne gledajo na lopo zlikano črto. NEVERJETNO, A RESNIČNO Siamski krali Rama V., ki je umrl 1910., je zapustil 134 sinov lu 236 hčc. ra. Pomisliti treba, da ie imel iOOO žen. Ali lahko pleskamo z mlekom? a» JEŠ O »ISTE 'VSiVKOCSržA.R PRAŠIČI IN VOLČJA JAGODA VEDNO ELEGANTEN NAJHITREJŠA ŽIVAL NA SVETU vvvvvvwwywwwwwyyYWwywwvwwvy vyyyvyvvvvyyYv>vvv>>>'vyvvYy>>rwvv>vv>'vyYvvYvvvvv'v 43 Naslednjega vočeia, pa povratku v Davvson, sta Kriš in Čok sedela v gostilni pri »Losjem rogu« in opit-zevala hazardisto pri igri roleto. Nenadoma se je čok zdrznil: »Rimač! Obhaja mo neka slutnja sreče. Brž vrat 'dolar na roleto. Sedaj!« Kriš je z nasmehom stavil na številko ìli in dobil. Prevzet od svojega uspeha jc Čok začel sam Igrati in kmalu —.zaigral 350 dolarjev. Tovariš, ki je začetkoma hudomušno spremljal njegovo smolo, se je pa med Igro zresnil in začel z zanimanjem opazovati vrtečo se rolotko. Od tega večera dalje je Kriš ves teden presedel poleg rolete In si zapisoval številko Iger. 44, Nekoga večera jo dejal Čoku: »Vzorni ves denar, ki ga imava. Odkril sem zanesljiv način za dobivanje • na rolete.« A ta je bil slabo volje in je prerokoval nesrečo: »Poznam mnogo sestavov, .ki so se slabo obnesli in nikoli še nisonl videl onega, ki bi bil dober«, jo skušal zadržati Kriša od igro. Teda, ko je Rimač priigral 100, 350, 700 dolarjev, mu jc hlastno šepetal na ulto: »Slutnja! Jahaj na njej, jahaj!« Čez poldrugo uro sta zamenjala žetone za zlat prah-Tehtničar jima ga je odtehtal za 3000 dolarjev.. Naslednje večere je Ki» nadaljeval igranje in ni prej nehal, dokler ni vsakokrat priigral 3500 dolarjev. 45. Tako se- jo nadaljevale skozi deset večerov In kmalu je ves Dawson govoril, da ve Rimač za nezmotljiv igralni sestav. Enajsto jutro pa ga je Obiskal Itarvey Moran, lastnik Igralnice »Tivoli«. »Stvar jo taka« jo začel. »Prihajam v Imenu vseh lastnikov igralnic v mestu. Govori so in tudi videti jc, da ste odkrili nek uspešen roletni sestav, kar pa jo ven. dar matematično nemogoče. Predlagam vam, udarite se drevi z nami. Igrali bomo v zadnji sobi pri meni.« »Vi iščete mene in ne jaz vas. Torej pridite nocoj k »Lcsjomu rogu«, ako želite, dn vas oskubim«, je Križ samozavestno od v mil. Na koncu izpraševanja se je starec razburil in zajokal, Oprostite mi, tovariš sodnik, — je rekel Plotnikov med ihtenjem in usekovanjem, — toda pomislite, da sem ostal sam na širnem svetu. Edina luč, ki sem jo imel na svetu, je bila meja Tamusja •. In zdaj nimam ničesar več. Hladna, pusta, strašna starost... Starost, ki je no bo nič fi^elo,,. Plotnikov ga jo iz srca pomiloval. Ivan Sergojevič so je bil zelo izpremenil v teh dneh. Hkrati je postal sključen, shujšal jo in se postaral. Njegov vedno dobrodušni, prijazni obraz je izgubil svojo običajno veselost, oči so bile vdrto, lica otekla. Vse obrazne poteze Ivana Sevgejeviča: njegova ugaslo oči, bolestno gubo okrog usten, pogoste in iskrene solze so izdajale resnično, globoke žalost, Plotnikovu jo bilo zUto psihološko razumljivo, zakaj se od nesreče potrti starec take vztrajno poteguje za to, da bi poklicali učiteljico Egorovo na odgovor. Bil je prepričan, da je ona zakrivila Tamusjino smrt. Zahteval je, da morajo Egorcvo zapreti, izročiti kazenskemu sodišču in strogo kaznovati. — To vam je ženska brez clušei —- jo govoril ves iz sobo Plotnikovu. — Ona, stara čarovnica, je zadrgnila Ta-musji zanko okrog vratu. Zastrupila je otroka. Vso mesto ve, da jo bila Tamusja zdrava, življenja vesela deklica.. Zahtevam, da pride pred sodišče I Zahtevam, da prejme kazen! —- Umirite se, Ivan Scrgejovič, — jo odgovoril Plotnikov. — Verujte mi, vse bo objektivno preiskano in dognano, vse bo pojasnjeno. In v resnici jo vestno in z vso objektivnostjo nadaljeval preiskavo zadeve, ki je imela v registrih označko: »Zadeva št. 187: • Državljanka Egorova A. N. je obdolžena zločina po čl, 141 kazenskega zakona RSFSR«. 5. Pogreb Pogreb Tamusje je bil dva dni po patološko anatomskom raztelesenju. Za krsto so šli na pokopališče Ivan Sergojevič in njegovi prijatelji, šolski tovariši Tamusjini in nekaj pedagogov. Tudi Plotnikov je šel za pogrebom. Na pokopališču, preden so spustih krsto v grob. se Ivan Sergejcvlž ni mogel zadržati in je bruhnil v jok. Vrgel se je na malo krsto in jo strastno objel z rokami Nekdo iz prisotnih jc trudoma odtrgal starca od krste in ga potegnil vstran. Ko sc krsto spustili v grob, se je na vratih pokopališča pokazala Anastasija Nikitična Egorova. Zamudila jo pogreb in zato jc zdaj hitela, da bi se poslovila od Tamusje. Stara učiteljica jo že zvedela, da jo Ivan Sergojevič krivi smrti njegove vnukinjo. Ves čas jc razmišljala o podrobnostih evejega razgovora s Tamuejo, toda nikakor se# ni moglo riveriti, da jc to pognalo deklico v samomor. Ana-* Stasija Nikitična jc učiteljevala preko štirideset let. Dob-i>ro je poznala otroško duše In jo bila dobra učiteljica svojim učencem. Tamusja je bila zdrava, radoživa, nekoliko lena, vendar pa sposobna deklica. Po mnenju Aruusta-eijo Nikitične jo ukor učiteljice ni mogel pognati v samomor. Anastasija Nikitična je imela rada Tainusjo kakor vso svojo učence. Ko je slišala, da bo pogreb, jc sklenila, posloviti, so od Tamusje. Upehana od nagle hoje je učiteljica šla h grobu in se ustavila pri njem. — Morilka!... Ven odtod!.,, Kako si drznete priti sem?! — je s histeričnim glasom zavpil Ivan Sergojevič, ko jo zagledal Egorovo. — Vi ste jo pripravili do groba... Človek brez duše!,,, Ivan Scrgejovič jc planil k Egorov», vendar pa so ga drugi zadržali. Učiteljica jc pogledala starca in v njenem pcgledu je odseval občutek trpkosti, “ Motite se. Ivan Sergojevič... Jaz nisem morilka.,. Jaz sem imela rada Tamusje in sem ji hotela samo dobre. Toda razumom vašo bolest in vam no zamerim.., Obrnila se je od njega in zapustila pokopališče, i’o njenom odhodu jo nastopila moreča tišina. Ivan Sergojevič je s sklonjeno glavo jokal suh jok Odrasli in otroci, ki so se bili zgrnili okrog.groba, si niso upali pogledati drug drugemu v oči. Nato so začele padati v grob grudo zemlje, ki so z mehkimi udarci potrkavale na pokrovu krsto. Plotnikov je stal ob strani. Nekaj mu ni hodilo prav. Naravni čut preiskovalca mu jo prišepetaval, da je Kgo-rcva nedolžna. V svoji notranjosti jo bil uverjen. Imel jc nejasno domnevo, da so deklico pognali v smrt docela drugi4 zdaj še neznani vzroki. Istočasno pa ni ime! Plotnikov' nikakih dokazov za to svejo domnevo, zakaj vse zunanjo okolnosti so kazale, da je bila Anastasija Nikitična navidezno zapletena v samomor male Tamusje. Z druge strani pa je bi! položaj Plotnikova zelo kočljiv. Skrbelo ga jc, da bi utegnili njegovi odnošaji do Sure nehote vplivati na njegovo presojanje in zaključke v tej Stvari. : Jaz moram biti nepristranski, pozabiti moram vse dobro, ki mi jc znano e njeni materi«, jo pomislil Plotnikov. In prav zato, ker jc zavzel tako stališče proti Egoro-vi že ni bil več nepristranski, čeprav se tega ni zavedal. In zdaj jo bil priča težkega prizora, ki se se je odigra! ob svežem grobu. Obžaloval jo Nastasijo Nikiiično, toda razumel je tudi duševno stanje starega Ivana Sergejeviča. Ko jo nad grobom začela rasti gomila, so so ljudje pričeli razhajati. Pokopališče se jc izpraznilo. Plotnikov jo sedel ob gro» -bu na štor in si prižgal cigareto. Pokopališčne breze so tiho šumele nad njim, Njegove misli ec bile usmerjeno neprestano v istem toku: razmišljal je o Tamusjini smrti, o žalosti njenega deda, o Anastasxji Nikitiòni in o Suri, ki je ni videl že več dni; Dekletu je 'pojasnil, dà je bolje, akd se ne srečata,, dokler ne bo 'preiskava končana, in Sura se je strinjala s tem. Niti besede ni izpregovorila v obrambo svoje matere in Plotnikov se je tega spominjal s ponosom. Rahel kašelj jo zbudil Plotnikova iz misli. Obrnil se je in zagledal starega Šarapova, ki jo tudi ostal na pokopališču. Ivan Sergejevdč ni videl Plotnikova, sedečega za drevesi. In čudno: starčev obraz eo jo hkrati zazdel Piotni-fcovu popolnoma miren..Ivan Sergojevič se je glasno usekni!, naglo omehčal cigareto in z užitkom potegnil dim Plotnikcva jo presenetilo, ko jo vidci starca tako čudovito mirnega. Še pred nekaj minutami se je stresal od ihtenja, se komaj držal pokoncu in bil skoraj: iz uma. Ko se jo Plotnikov vrnil s pokopališča domov, 'jo še vedno razmišljal o očitni izpremembi v cbraznih»potezak Šarapova in neke temno sumnjo so vzniknile v njem z novo silo. Kaligrafična preiskušnja jo ugotovila, da jo Tamusja napisala svojo predsmrtno pismo svojeročno. S to strani ni pismo zbujalo nikakih dvomov. Nekaj pa je bilo vendarle sumljivo v tem pismu. Plotnikov ni imel še kdc ve kakšnih izkušenj v sodnih preiskavah, toda bil je dobro podkovan teoretično. Vedel jo, kakšnega pomena je pri kriminalistiki skušnja, zato je skušal nadomestiti ta svoj nedestatek z učenjem kriminalističnih priročnikov, s prebiranjem spominov izkušenih preiskovalnih sodnikov in zapiskov kriminalistov. Plotnikov je vedel, da jo preiskovalčeva spretnost v tem, da opazi vsako malenkost, si zapomni vse podrobnosti, primerjajoč jih med seboj in izvajajoč iz njih logične zaključke. Tamusjino pismo je bilo brez njenega podpisa. Vsako dekle Tamusjino starosti, ki b! iz kakšnega posebnega In izrednega vzroka nameravala izvršiti samemor bi to napravila bolj slovesno. To je znana resnica. »Recimo,— je pomislil Plotnikov, ~ da je Tamusja zares sklenila končati svoje življenje pod vtisom ukora. Tedaj bi bila v svojem poslovilnem pismu naravnost imenovala svoio žaliteljico. ki jo je pognala v smrt. Toga ni % ................... bilo v pismu, prav teko ni bilo podpisa. Psihološko star deklico njene starosti s pretirano občutljivostjo in z n koliko preostrimi refleksi bi moralo narekovati tako p mo. zlasti če upoštevamo vpliv bližajočo so prehod starostne dobo. Medtem pa v Tamusjincm pismu ne san da ni podpisa, ampak manjka colo zaključek, a besedilo polito z rdečilom ...« Ko jo Plotoikov vso to razmislil, je prišel do zaključka, da. je treba zlasti ugotoviti, kdaj in kje je bilo to pis-mo napisano in zakaj ni bilo dokončano. Po izpovedbah Tamusjinih razrednih sošolk je Plotnikov točno ugotovil vso podrobnosti dogodiva v šoli. Otroci so povedali, da je ostala Tamusja po končanem izpitu v razredu. Plotnikov jo poiskal njeno klop in ugotovil, da je bila nedavno tega polite z rdečilom. Vsi črnilniki v tem razredu pa so bili naliti s črnilom vijoličaste barve. Plot-mkov so jo obrnil do šolskega sluge in ta mu je povedal kako. ga je Tamusja prosila za rdečilo, češ da mora napisati neko važno pismo. Nato jg po nesreči polila klop in pismo s tem rdečilom, nakar jc šla domov. Ko se jc tako prepričal, da je Tamusja napisala svo-!° Pf™0,,v razredu, podnevi, več ur pred samomorom, je Plotnikov sklenil, da dokončno dožone to dejstvo. S tem namenom jo zvečer nepričakovano obiskal Ivana Ser-gejeviča doma. — Oprostite, ~ je rekel starcu, ki mu jo odprl vrata, — teda moram še enkrat pregledati sobo kjer «o je zgodila nesreča. Prosim----jo rekel' kratko in suho starec in spre» mil Plotnikova v Tamusjino sabo. Bila je to običajna podeželska soba z malo delovno mizo, posteljo in omaro, v kateri bo še visele Tamusjino obleke. Plotnik jo ugotovil, da je biio črnilo v črnilniku ki je stal na mizi, vijoličaste barve. Rdečila nimate doma? — jo tako mimogrede vprašal Ivana Sergejeviča. — No, rdečila ni v hiši, — je odgovoril starec in pozve-dujoče pogledal Plotnikova. — Čemu pa to vprašujete? ; Gro za to, je odgovoril, — da jc po vašem zatrjevanju Famusja pisala svoje pismo v tej sobi, proden sa jo končala. Pismo pa je pisano z rdečilom. Starec jo še enkrat pogledal Plotnikova, pcmislil in rekel: Da imate prav. V razburjenju nisem zapazil, da jo pismo napisano z rdečilom.., Očividno sem se zmotil. Verjetno, da je Tamusja pisala to pisme na kakšnem drugem mestu,,. Sicer, ali je v tem kaj pomembnega? Plotnikov ni nič odgovoril na to vprašanje Toda on jo dobro vedel, kakšnega pomena je to. Deklica je napisala pisme podnevi, to se pravi več ur pred samomorom. Bilo je psihološko neverjetno, da bi se v tem času ne bila pomirila Poleg tega je razkritje preiskova nega sodnika ovrglo prvotne navedbe Šarapova o okoliščinah v času pred Tamusjinim samomorom. Toda Plotnikov ni ničesar povedal stereu. Poslovil se je cd njega in šel v svoj urad na delo. — No, kako ti gro delo od rok? — ga jo vprašal Volkov, ki je prav tako sedel v prokuraturi. — Kdaj boš zaključil zadevo o samomoru? Plotnikov jo sedel naproti Ignatu Parfentjeviču to mu pripovedoval o svojih dvomih, o prizoru na pokopališču, 0 rdečilu, o pismu, skratka o vsem. Volkov je pazljivo poslušal preiskovalnega sodnika tat po kra kem premora rekel: — Tvojo sumnje so razumno in logično. Toda kaj sledi Iz toga? Kakšni so tvoji zaključki? — Nimam še nikakih zaključkov, — Je odgovoril Plotnikov, — za zdaj no morem še ničesar trditi. Toda mislim, da je nujno potrebno odkopati Tamusjino truplo in ga vnovič raztelesiti. Raztelescnjo pa mora izvrši« izkušen sodno medicinski strokovnjak. — V mestu nimamo takega strokovnjaka, — je rekel Volkov. — Vem. Pa ga pokličimo iz okrožne oblasti — Je odgovoril Plotnikov. ' Prokuror jo dolge molčal, kakor da pretehtava id enkrat vse dokaze preiskovalnega sodnika, nato pa jo kratko rekel: — So strinjam. Daj som brzojavko. 6. Nočni razgovor Nekaj dni zatem je prišel okrožni sodno medicinski ta-vodcnec. Da bi se izognili krivim govoricam, sta Volkci in Plotnikov sklenila, da so bo izkop trupla izvršil ponoči. Bilo je že okrog treh zjutraj, ko so prišli na pokopališče. * , Plotnikov je poiskal Tamusjin grob in nato so ga začeli odkopavati. Izvedenec je pripravljal inštrumente z* raztelescnjo, Volkcv pa je pripravil prenosno električno svetilko. Naposled je lopata votlo udarila na pokrov krste. Plotnikov se jc spustil v odkopani grob, prevezal krsto z vrvjo m zaklical gori stoječim, naj jo potegnejo gor. Pri medli svetlobi električno svetilke so odprli iz groba dvignjeno krsto ta vzeli iz nje truplo deklico. Izvedenec je pristopil k delu. Plotnikov se jo ozrl okrog sebe s čudnim občutkom. Se nikoli ni bil navzoč pri nočnih odkopih. Svetli krog svetilke je samo podčrtal globoko temo, ]«-žeoo nad pokopališčem. V izvedenčevih rokah se je medlo lesketalo diete, s katerim je naglo in spretno delal. Volkov je stal ob strani, potrpežljivo čakajoč konca raztcle-senja. Zdaj pa zdaj je obračal svetilko, ki jo je držal v, rokah, in tedaj je svetlobni žarek potegnil iz teme poke-pališčno breze in nagrobne križe. Bilo je zelo tiho, toda tudi ta tišina jo bila vznemirljiva in prežeča, kakršna je pac tišina ponoči na pokopališčih. ni"T som';. je nenadoma vzkliknil izvedenec in 1 letnikov, za njim tudi Volkov, sta planila k njemu, — Zdaj j0 V6o jaano.,. In izvedenec je začel kazati in pojasnjevati. Deklica je imela zlomljene hrustance v požiralniku. Bil je te kriminalistom dobro znani prelom, ki nastane tedai kadar /;ri;0Yv.davij'0 z rt>kami. Medtem pa jo bil odtis zanko na dekličinem vratu slabo zarisan. Jasno je, r- je zaključil izvedenec, — da je bila deklica zadušena z rekami in privezana na zanko šele tedaj ko jc izgubila zavest. Tako je bil uprizorjen samomor. Ta primer jc prav zanimiv. Umor z nasilno zadušitvijo In nato uprizoritev samomora. Podobno dejstvo jo opisano vKrjukovu... Danilo so je že, ko so bile vso formalnosti zaključene in jc izvedenec podpisal zapisnik c izkopu in svoje kategorične zaključke. Plotnikov je prejel od prokurorja po i oblast ilo, da izvrši preiskavo v stanovanju Ivana Serge-jevkia Šarapova. Plotnikov je napisal odločbo za hišno preiskavo, vzel s seboj dva miličnika to se napotil k Ivanu Sergej o viču. Okrog sedme uro zjutraj je bil pred hišico Šarapova. Na, trkanje sc jo čez pet minut pokazal zaspani Sergojevič. Ko jo zagledal Plotnikova v spremstvu miličnikov, je nekoliko prebledel. ~ K4 Pa jo? — je vprašal, — Kaj sc jo zgodilo? ■*» — Nič sc ni zgodilo. ~ jo odgovoril Plotnikov. — Imam' samo nalog, da izvršim pri vas preiskavo. Tu jo odločba m potrdilo rajonskega prokurorja. Preiskava je bila ž«> proti koncu, toda napori preisko. valnoga sodnika so bili brezuspešni. Prav ničesar ni na-,u: .’ M utegnilo biti v zvezi s Tamusjino smrtjo in pojasniti vzrok zločina. Ivan Sergojevič jo molČČ in z zrohnim pogledom opazoval, kako je Plotnikov prelistaval knjige, pregledoval listine in stare fotografije in btekal v starih kevčegih LJUDSKI ZDRAVNIK i/. / \f ACA STANOVNir. putno-teka vetta . ^ ^ Dr. HLÀVÀTY ROBERT Ne kvarite si želodca! fratii&attslU Od prastarih časov je navada, da se proslavljajo veliki prazniki ob obilno pogrnjeni mizi. Tudi najskromnejši hoče, da bi prazniki potekli v miru, v zadovoljstvu in tudi v obilju. Ob takih prilikah ne sme manjkati ne mesa ne potic, ne suhega sadja in drugih izbranih jestvin, kolikor pač komu dopuščajo razmere. Gospodinje se ob prazničnih dnevih postavljajo z najbolj raznovrstnimi kuharskimi veščinami. Naravna posledica takih nenavadne obloženih miz in nenavadnih jestvin je, da se želodcu postavljajo zahteve, ki jih navadno ne zmore. Posledico, ki jih je že vsakdo lahko ču-. til na lastni koži, so: preobremenitev že. lodca, težave v prebavi in pogostokrat motnje v prebavi ali celò hujša želodčna in1 črevesna obolenja. Občutek teže v želodcu breztečnosl, odpor de- hrane, bruhanje. neprijeten okus. obložen jezik in skoraj vselej slab duh iz ust in želodca so posledice dietičnih napak in nebrzdanega. prekomernega zauživanja jedi ali pa zauživanja jedil, na katere želodec ni navajen. Pokvarjen želodec povzroča tudi splošno slabo in bolno občutje. Redno je tak grešnik tudi slabe voljo, splošno slaboten in nekaj dni za sleherno delo nesposoben. Vzrok temu obolenju je vselej preobilno polnjenje želodca s hrano aH prenasičenje z velikimi, nenavadnimi količinami mesa, maščeb ali močnatih jedi. predvsem potic. Želodec, ki je rezervoar jedi in v katerem začenja kemični proces prebave, ima omejen obseg in ravno zaradi tega je po. trebno, če hočemo zadostiti zahtevam prehrane telesa, da zaužijemo hrano večkrat dnevno. Bolje je zaužiti večkrat dnevno manjše količine hrano kakor velike količine hkratu. Pri pretiranem polnjenju želodca je naravni postopek prebave otožko-čen. pogostokrat nemogoč. Zastoj prebave vsted preobremenitve želodce eli ps pretirane količine beljakovin (mesa), maščob in ogljikovih hidratov (močnatih jedi ali sladkarij) povzroča bolezenske pojave* ki sem jih zgoraj omenil Notranjost človeškega želodca je podobna govejemu želodcu, ki ga vsak od nas pozna. Ima plišasto prevleke z gostimi izrastki. v čigar stenah so žleze. Žleze izločajo kemične snovi, predvsem solno kislino, ki so potrebne, da se jestvine, ki jih zauživamo kemično razkrojijo v prvino. ki služijo prehrani telesa. Jedi. ki potrebujejo več solne kisline za prebavo, kakor n. pr. meso. ostanejo dalje časa v želodcu. Isto velja za maščobe in slaščice. Če sc pa količine teh jedi tako velike. da jih želodčni sokovi ne utegnejo kemično razkrojiti, ostanejo torej neprebavljene in so torej za prebavno kapaciteto želodca nezrncgljive. V takih obolenjih, ki Jih imonujemc tudi želodčni katar ali indigestija. oboli že'odčna notranja prevleka. Želodčna sluznica izloča večje količino sluzi, je zdebeljena in živo rdeča. Pri napakah v prehrani zboli pogostokrat tudi črevesje in neredko zbolimo zaradi takih napak na črevesnem katarju za drisko, ki ima včasili prav resne posledico. v kolikor postane lahko stalna tn vodi do vidnega hujšanja ih oslabitve čin veka. Naiboliše sredstvo zoper želodčna obolenja in dietične napake Je varovanje pred njimi. Ohranhi zdrav želodec pri zmerni in skromni hrani ni urnetmosl. Umetnost jo ne zboleti ob obilno založeni mizi in ob obilici različnih in nenavadnih jedi. Če smo pa napako storili in če želodec pokvarimo, potem jo najboljše sredstvo, da privoščimo želodcu dan, dva ali tri popolnega počitka. V tem času se liranimc kvečjemu z majhno količino čaja in prepečencem alt sluzasto juho. Ko nehajo bolečine in slabi cbčutki. preidemo postopoma na mesnato juho, riž, belo meso tn nato na normalno prehrano. Če so v želodcu pokvarjene jedi, kar občutimo jasno kot težo v želodcu in na kislem okusu v ustih, moramo skrbeti, da tako hrano z vsemi sredstvi iz želodca iz vržemo. Naj bi bile te vrstice svarilni znak za praznike, ki bodo resnično veseli le, če bomo kljub obilneje pogrnjeni mizi znali pravilno uživati dobrine, ki nam jih bodo matere, žene in gospodinje pripravile v svoji kuharski 'vnemi. Po zasneženih pobočjih Kobalnrja smo so spuščali proti briškim gričem, ki so v temi ležali pod nami Le po nekaj medlih lučeh smo mogli uganiti, kje leže posamezne, dobro poznane nam briške vasice. Molče smo stopali dalje in mislili na ljudi, ki so se greli ob starinskih ognjiščih, govorili c partizanih in borbi ki je divjala po primorski zemlji Po večini so bile to žene in dekleta, otroci in starčki, kajti možje in fantje so se borili po gozdovih in gorah. Žene so doma prebirale časop;se, ugibale, kdaj bo konec voine in salitale o življenju pc voini, o svobodi, ki se jim je zdela tako lepa in veličastna Sem pa tia so (im ie oko up>'lo v okno in prisluhnile so ob slehernem šumu. V prvi vasi pod Kobalariem smo se ustavili in obiska'! naše znanke. Prav kakor smo si no poti gredoč zamiš'iali je bi'a vsa družina zbrana okrog ogmišča: mati, snnlia in dve ličeri, vsaka s svoiim delom ZENSKI KOTIČEK Mak v medicini in prehrani Iz makovega semena in makovega soka, ki ga pridobivajo iz makovih stebelc, pripravljajo različna zdravila, ki imajo namen človeku ublažiti bolečine. Na receptih opazimo včasih besede: narkotin, kofein, morfij, papaverin itd. To vse so pomirjevalna sredstva, primešana drugim snovem, ki jih zdravilo vsebuje. Ta zdravilna sredstva se ne pridobivajo iz našega maka, ampak iz maka kave in podobnih rastlin, ki jih uvažamo iz vzhodnih dežel Maka imamo na svetu več ko sto različnih vrst. Mak. ki raste v Indiji. Perziji, Muli Aziji in na Kitajskem vsebuje dosti opija, Iz tega pozneje pripravljajo morfij, zdravilo. ki blaži bolnemu strašne bolečine. Opij se nahaja v mlečnih makovih stebelcih. Na Kitajskem je sajenje takega maka strogo prepovedano, vendar ga goiiio v oddaljenih pokrajinah kamor ne seže roka oblasti V Mali Azoi pa ležim makova polja po vsej deželi žanjejo ga v maju, juliiu in jeseni. Prodajajo ga v Smirno in Carigrad, kjer so ga pokupili evropski trgovci Vzhodni narodi kadijo tudi opij. Za to imajo posebne pipe. nekakšne ozke dolge palčice z majhno glavico na zgornji strani, blizu ust. Najstrastnejši kadilci opija so Kitajci. Kajenie opita pa se je zaneslo tja šele v osemnaistem stoletju Zanesli e» ga mernarii iz Indije in Perzije. Tam so kadili opij že več stoletij pred Kristusom. Toda danes so Kitajci od vseh druvili narodov najbolj vdani opiju. Kitajski narici jo zelo 1>omo liranjen in merda je prav tu vzrok, da se je ta narod tako strastno oprijel opita. Omam!lenost mu vsaj za nekaj časa uteši zahteve po hran!. Kajenie iz opiieve pipe ie bilo tudi mečno razšir’eno med francoskimi mornariškimi častniki Navadili so se nanjo, ko so križarili v niihovih vodali. Neki častnik je nravil. kako strašno slabo mu je postalo, ko je nrvtč poizkusil kaditi iz ont-jeve pipe. Toda počasi se jo privadil in zdai komai čaka da nanese snet pribka, da lahko kadi. Kaienip oni ja na je tudi v francoski armadi strogo prepovedano. Zdravilna zelišča Tudi jeseni in pozimi lahko nabiramo razna zdravilna zelišča. Predvsem začnimo z omelo Omela je zaiedavka sadnega drevja, najdemo to povsod po sadovnjakih in če jo odstranimo koristimo sadnemu drevju pa tudi sebi. Raste tudi po drugih drevesih. Liste in vejice posušimo in porabimo za zdravila Češmmovo lubje nabiramo na koreninah. dnx'm stebla odsekamo. Korenine nu-sfimo na dežni, da se dal'vc onereio. nato luhip stružimo s korenin To delo se lahko opravlja v času slaboga vremena za ognji- Korenika glistavnice je'korenika precei razširjene praproti ki sega globoke v zemljo. Liste je treba, dobro posekati. Če je korenina predebela, io po dolgem razpolovimo in potem sušimo. Suha korenina mora biti tudi zelenkaste barve, če jo r;ave barve, ni delira in pomeni, da so jo sušila na prevroM peči Korenika srčna moči (Potentina Tormen-tiila) ie znana kot zdravilna rasiiina za ustvarianie raznih krvavitev in driske, za izptranip ran itd Koreniko dobro operemo in posušimo, nakar ji polomimo vse tanko koreninice. S, č. Opij vpliva porazno tudi na človekovo duševnost. Ljudje, ki so v takem omotičnem stanju, se ne zavedajo, kaj govore in marsikatera diplomatska skrivnost ali pa kaka druga vojaškega pomena je bila izdana vohunom po kadilcih opija Na drugi strani pa trdijo kadilci, da jih vpliv opija prenese v čudovita razpoloženja. Morfij, ki ga pridobivajo iz maka, je najmočnejše mamilno sredstvo Zdravniki narn ga predpišejo samo v izredno hudih primerili. Z morfijevimi iniekciiami a'i kapljicami lajšajo človeku smrtni boj. Človek Spi še ne zaveda, smrtni boj pa se razvija nemoteno do konca. Morfinistj živilo srnino pod vplivom morfija. V iniciranju morfija sc tako izvežbani. da ne rabijo zdravniške pomoči. Pod stalnim vp'ivcm morfija pa njihov organizem nagi« prnmada, po svetu hodijo samo še kosti in keža: to so živi mrtveci in življenje zanje nima nobenega smisla več. Mak v domači uporabi Da ima tudi naš mak mamilno snovi, vodo na veliko nesrečo (udi nekatere naše kmetske žene. Koliko kmetskih otrok je ostalo duševno in 'telesno zaostalih ker so kot dojenčki morali sesali krpico, napolnjeno s strtim in oslaienim makom. Matere, ki so opoldne odšlo na polic in so so vračale domov šele proti večeru, so se posluževale tega pripomočka, da bi otrok spal. dokler bi se ne vrni'e. Da ima mak v sebi neko čudovito mo Č, so slutili že stari narodi in so ga uporabljali za iaišanje bolečin pri ranah Mak omoti živčeve. ki ie naiboH občuti (ivo. Liudio so (udi verovali, da jim vse leto no bo zmanjkalo denarja. č° se bodo » božiču in novem letu najedli maka Novo-porofence so posipali z makom češ. da bodo Imeli več sreče. Toda čo bi takrat makovo seme zašlo v nevestine če vi'e. b! zakon ostal brez otrok. Mrtv’m so dajali mak s sebo! v grob, da bi mirno spali In se ne vračali! Čenrav vsebuie makovo seme. ki ga uporabi.orno v prehrani tudi nekoliko ma-mi'nih snovi, je mak v kuhinu no neka-terih_ deželah zelo priljubljen Tista mala količina opija, ki je v iPem, vpliva dobro no živce. Mak vsebuie tudi sladkor iu maščobo. Zmletega hranimo v stekleni posodi. Zmleto makovo seme pomešamo s sladkorjem. pa morda še s cim e* «m: lahko ga uporabimo pri vseh močnatih jedeh, pri rezancih kromnir jevlh val lancili, z mlečnim rižem, mlečno kašo fld Posebno slastni so makovi rogljički, omleto, štruke'ički in makova notica. Makov nadev pripravimo takole- Približno en četrt zmletega maka poparimo z mlekom, da dobimo gosto kašo. Nadevu primešamo 2 rumen >'aka In toliko s'adkorin ali medu, da je naSov sladek. V kuharskih knjigah bomo našli še drugo nadeve. v rokan. Mati jo kurila peč in polagala vanjo kolače, ki jih je pripravila partiza." nom za božič. Snaha in starejša hči sta pletli ob ognjišču, mlajša pa je čitala glasno »Partizanski dnevnik«. Bile so nas ve. selo in nas obsule s kopico vprašanj.' Vso so hotelo vedeti, kako ie z nami. če’smo kaj čuli o niihovih fanfih. kie se part!zani sedaj bijejo kako je na svetovnih bouščih do kam so že Rusi prišli in kar jih je vecb no. najbolj zanimalo kda j bo konec voine. Piisedii smo k ognjišču in si nad plameni gì eli premrzle roke. Dekleta so prinesla vina in kruha, mi pa smo jim odgovarjali na vprašanja in jim pripovedovali o vsem kar jih ie zanimalo. Mod pogovorom, ki je postajal vedno živahnejši. so nam pričelo pripovedovati kako pripravljalo božične pakete za parti, zane. Vsaka žena -ii vsako deklo v vasi bo pripravilo svojega. Napekle so maslenega kruha in slaščic, prip-avile sušia (sadnih krhljev), napletle nogavic, sešf e robcev in rdečih rut. še celo nekaj’cigarct so preskrbele, da iih bodo dale v pake*e. Ob niihovem pripovdovuniu sme se za mil slili v partizanski božič sredi gorà in za. sneženih gozdov ko so daleč od doma pre-m m ženi in lačni prejemali uakefe. ki so jun jih poslale primorske žene in dekleta. Z neko posebno pobožnostjo so iih odpirali in pregledovali Previdno so jemali stvar za stvarjo iz zavitkov, kot bi še bali. da bi s svojimi premraženimi grobimi rokami uničili to. kar so jim s tako skrbnostjo prt. pravile tovarišice. Zasvetile so se jim oči, ko so sredi raznih dobrot našli droben listič, na katerem so bile tople vzpodbujajoče besede primorskih ženft Okorna in včasih skoro nečitljiva pisava stare ženico jo do solz ganila robate borce. KMub vsej lakoti in mrazu se lih je loteva'a sentimentalnost. Mislili so na tiso'e žena in deklet, ki so več tednov stradale, da so jim mogle noslati dan'a. Mis’ili-so na to, kako so le žene v strahu pred sovražnikom pripravi ini c te skromne zavitke, kako so jih skrivale in nosile do zbirališč, odkoder sc jih z vozovi odpeljali na po’ožaje. Često so jih pa dekleta sama prinesla do njih, skozi okupatorjeve poToianko in zasede. Za partizane ni bilo tedaj lo'iko važno, da se bedo s tem nasitili, da sc v niih dobrote, ki jih že dolgo niso okusili, niih je ganila zavest, da niso sami. da je v dolini na tisoče in lisoče ženft in deklet, ki jih v mislih spremljajo po zasneženih go-zetovih skozi zasede napade in borbe. Sleherna primorska žena je bila partizanu mati. sleherno primorsko dek'ò — sesira. Fa zavest jim je dajala poguma v na'težjih trenutkih. Vedeli so. da ie morda prav zaradi tega njim tako dragega paketa sovražnik požgal hišo. odgnal žene. ki so bile samo doma. v internacijo. Morda Jo prav dekle, katere listič je m'ad partizan držal v rokah, vzdihovalo v ječi pod udarci agentov Gestapa in fašistov Zato sc jim bili ti darovi še toliko boli dragi, zato sp. še toliko bolj čutili povezanost s tistimi, ki so morali usiati doma in so tako materinsko skrbele za niih. Glasen pasli lajež nas je zdramil iz premišljevala Stareiša od deklet je skoči’a k vratom in se plašno zazrla v temo. Mi smo so dvignili izza ognjišča in pripravili na eventualno nevarnost, vendar brez potrebo. Dekle pa se je nasmeiano vrnilo v izbo. za n io pa sta vstopi'a dva partizanska kurirja, ki sta sc na poli proti Kobalarju betela nekoliko odnoč>'ti pr-' toplem ognil, šču. Polne nahrbtnike časopisov sta odložila na tla in prisedla. Pogovor je tekel daljo o božiču in darovih za partizane. Obema kurirjema so se svetile oči cd veselja. Tudi onadva bacia d«!«žna daril, tudi naniu mislijo primorske žene in dekleta. Do pozne noči smo sedeli ob briškem ognjišču, so pogovarjali In prepevali partizanske pesmi. Bilj smo daleč od svolili drmov, daleč od svojih mater, pa vendar se. nam je Z'Wo. ko smo sede'i v krogu primorske družine, da smo doma in da nam jo ta žena. ki nam je nenehno stregla, nas poslušala in nam pripovedovala o svojih skrbeh — mati. Pred vojno je mak spadal med tiste dobrote. ki niso bile drage in zato dostopne vsakemu gospodinjstvu Zaradi zdravja in zaradi spremembo v hrani hi ne bilo napak ludi sedai postreči naši družini včasih s kakšno makovo jedio. Q=^iteS=iO ''h) ff^a.4oì- 'i « Rekali so mu tudi Lu2o, a sam jo bil najrajši tue. Bolj moško sp mu jo zdelo, medtem ko,so jo,Culo »Luče« vse premeh-fiužno. Nàj bò'dd' deklice Spelee, Darilce, Lučile in kaj še vse, on ostane Lue. Pred leti žo je slišal strica, ko je pripovedoval, da je bil na vseučilišču »bruc«, in tedaj je sklenil, da se bo imenoval Lue. Zlito.včasi tudi noče čuti, če ga kličejo »Lučo«, Lue jo najlepše ime. S Stracovimi tabelami v roki je oče dognal, da je Lue suha proklja, predolga in prelahka. Če se je Lue preoblačil, je mati opomnila, da kaže harmoniko. To so bila rebra; vsak par posebej se je videl. Oče je znanstveno dognal, da je vzrok vsega tega prav preprost. Štrac, ki je bil učen mož, je našel, da se pri otrocih menjavajo dobe. Enkrat so otroci samo debelijo, drugič pa samo rastejo; prva doba je debclostna, druga pa dclgostna. Lucov oče je bil mnenja, da je sinko vse debelostno dobe kar -preskočil; iz dplgostne dobe jè šel kar naravnost spet v doigost.no. LucoVa mati jo pa drugače razložila stvar. Dejala jo, da je Lue. preveč v.zvezi z vojnimi, jeti.' Pod okupatorji-jo hòdkVmlekarno po mleko iri ga vč,,.sili dobij 1 deciliter za tri dh>. Dà' bo mladina bolje uspevala, 8Ò .ji. • Vsako štiri mesece dali nekaj sladkorčkov. Ko so jih prvič delili, jo bil Lue ob rije, kor je zd dva moleča prekoračil tisto starost, ki je še imela pravico,' da _se posladka. Ko se jo hib prehladil,-je moral k zdrav-* n ikri, ki mu je dal nakàzìio.za ribje olje. Lue ima nakazilo še danes. Ribjega olja ni bilo, menda ga ribe niso hotele dajati. Tako , je nastala te Luca.suha prekljn. VLADO SESTAH Vsaka vojna se enkrat konča, končala se je še tridesetletna. Tako je tudi Lric doži vel lepše, svobodne čase. V šoji se je mnogo spremenilo: prej so imeli vsak : drugi dan po pol ure pouka — včasih še manj. če so zatulile tiste nesrečne sirene,— zdaj je hodil Lue vsak dan v šolo. Menil je, da to ni svoboda, v šolo pa je šel rad. saj so imeli, vsak dan kaj novega. Naložili so iriu stenčas in prenašal ga je junaško, čeprav ga je moraj včasi sam pisati in risati. , • 2. Lue in Št race ve tabelo so nikdar niso ujemale. Kaj pa so prav za, prav štracove tabele? To so taki spisi, kjer stoji, da imaš, recimo, 11 lot, da moraš meriti za ta leta 1 m 35 cm in moraš tehtati 27 kg. To številke niso iz Štracovih računov1, ker jih še Štrac sam ne zna na,' pamet Tudi so bile Lucu samemu tako male mar ko lanski, sneg. Pregledoval pa jih je Luccv oče in fanta meril in tehtal, če ni imel drugega dela. Kuj bo pa danes? Pri mizi sedi zdravnik. Lue in tovariši kar poskakujejo cd veselja. Kaj ne bi, saj sc lahko slečejo do pasu. »Pujsi umazani!« jih ošteva zdravnik, oni pa ugibljejo le, kdo je večji pujs. Neki »pujs« ima celo garje, fejl »Čo se ne boste bolje umivali«, pravi zdravnik, »vas bomo poslali v Ribnico.« »Da nas bodo poribali«, ugane Lue. c »Kdo je to povedal?« vpraša zdravnik. Lue molči, zdravnik pa ga s prstom povabi k sebi. »Lasje ti čudovito poganjajo«, pravi; »ta na vse strani silijo. Veruješ, da ne M rad segel v to kuštro?« Tovariši se smejejo. »Če ni kaj v klištri«, pravi Mihec. /Luc, brivci so že demobilizirani«, pojasni zdravnik. »Veš, kaj t« pomenja, demobilizirani?« Lue dobro ve, le sram ga je, zdravnik ima jezik ko britev. Bolje bo. da kar molči. Zdravnik se smejo, potem so zresni, trka Luca po prsih, posluša s pripravo, ki si jo je zataknil v ušesa. »Pljuča zdrava, srce v redu«, pravi, »le koža je čisto prozorna.« Sovtetska mladina - naš zgled Sovjetska zveza se je vrnila v razdobje mirne izgradnje. V vojni požgana ncija Ukrajine dajejo zopet bogate žetve, porušene vasi in mesta vstajajo iz razvalin, a na mestu, kjer je še nedolgo tega hrumela vojna, delajo obnovljene in na novo izerajene tvornice. Vse sovjetsko ljudstvo je v tekmovanju. »Obnoviti domovino, napraviti jo še močnejše iri bogatejšo« — št mislijo delajo neutrudno1 sovjetski ljudje Mladina jo tudi sedaj rned prvimi. V tvomicnh se na delovnih mizah mladih komsomolcev vijejo rdečo prehodne zastavico za najboljšo produkcijo dneva, na po- . ■uh se razlega pesem tisočev mladinskih delovnih brigad, v šole stopate novi iriladinci. ki se trudijo, da bi se naučili čim več ter tako kar največ doprinesli k obnovi in izgradnji svoje zemljo. . Kdo ni ž zanimanjem in navdušenjem čitali, in poslušal 6 ju-' • naških podvigih, ki so jih sovjetski mladinci in mladinke izvr-, šili v čašu domovinske vojne? Ò sovjetski mladipki — Zoji Kožmo-dendjanski — in o njeneme junaštvu so bile napisane cele knjige, o njej govore pesmi njo lahko vidimo v filmu. A vendar nobene besedo nobena slika ali film ne morejo prikazati resnično vrednosti tega, kor je storila Zo-ja. : Življenje, ki ga je Zcja živela dp vojnp, je življenje nešteto drugih sovjetskih mladincev m mladink: — dóni. šola. razvedrilo, tovariško skupno delo iri učenje v Komsomolu: Zoja jo bila sovjetska mladinka, ki jo v šoli z zanimanjem sprejemala vase novo znanje in so pripravljala za svoj bodoči poklic: obenem Pa je tudi sama sodelovala v mnogostran-skem in polnem Življenju veliko sovjetsko zemljo.- Toda bolj kot šolske predmete, bolj kot knjige, ki jih je čitala, si je Zoja vtisnila v zavest ter se naučila ljubezni do svojega ljudstva — naučila sc je vedrio delati in tudi žrtvovati so za korist vseh — boriti se za riapredek svoje dežele proti vsem tistim ki so sovražniki napredka' in svobode. Zato je v času. ko jé sovjetskemu ljudstvu pretila največla nevarnost, v času ko so se nemške armado približevale Moskvi, znala najti svojo pravo pot: zato se je kot partizanka znala hrabro boriti proti nemškim fašistom. Vztrajala je tudi v najhujših mukah in ni izdala svojih tovarišev; zato ; bodo tudi njene besede, ki jih je izrekla pred smrtjo: »Vztrajajte. berite se! Z nami je Stalin!« — ostale vedno v spominu sovjetskega ljudstva V času vojne so sovjetski mladinci in mladinke izvršili mnogo junaških del — v obrambi Moskve, v stalingrajski bitki , v neodoljivih ofenzivah Rdeče armade v jurišu na Beriin so 'riMa-di rdečearmejci izvršili na stotine in tisoče junaških del. kate-rirri so divi ves svet. A vsa ta junaštva narri pričajo kako neizmerno ljubi sovjetski mladinec šli mladinka svoi narod kako globoko čuti svojo dolžnost do de’a in se žrtvuje za korist vseh. V Sovjetski Zvčzi je mesto K omšom pisk — mesto, ki jo veliko kakor Trst. a kj ga prod 15 leti sploh ni bilo — tam so rasili samo divji gozdovi bila so močvirja, a ni bilo niti cesto niti železnice To mesto. ki ima danes. mogočne tvornice, ki ima gledališsa šole* parke — to mesto so zgradili sami mladinci. Zgradili so celo mesto — nov center industrije in gospodarstva sptob na Daljnem Vzhodu. Dežela je potrebovala novih rudnikov ih mladinci $o Šh prostovoljno v Kuznječki Bazen, da odpro nova rudnKka okna. da pomagajo pri ustvaritvi nove mogočne bo.ze sovietske industrije. Dežela jo potrebovala žita — in mladinci so organizirali neštevil-no delovnih brigad za delo ria poljih tečaie za traktoriste, za mehan-ke. ki bodo znali ravnati s poljedelskimi stroji, a tieoči najmlajših pionirjev so odšli na polja po žetvi, da poberejo odpadle žitne klase in da tako tudi oni dajo svoj doprinos pri poljskih delih. Zdaj po vojni si je sovjetska mladina postavila tudi nalogo, da napelje elektriko v zadnjo vaško hišo in tisoči mladincev so se lotili izgradnje malih vasi ali okrajnih električnih central, napeljevanja električnih vodoV, take da bo tudi v najbolj oddaljene vasi v stepi ali med gozdovi posvetila električna luč. Tako dela sovjetska mladina. Pri vsakem delu ali večjem podvigu — povsod je videti polet mladine, njeno udarništvo. povsod sc med prvimi komsomolsko delovne brigade, ki nosijo prehodno rdeče zastavice tekmovanja. Sovjgtski mladinec ali mladinka dela. ae uči. ée zabava, kakor mladinci in mladinke povsod drugje na svetu, toda tisto, y čemer je zgled vsem drugim, je doprinos, ki ga daje v javnem življenju. V času vojne ie naša mladina imela prvič priliko, da so pobliže seznani z delom in borbo sovjetske mladino, toda danes ni mladinke ali mladinca, ki ne bi občudoval njenih junaških del. V vojni ie našim partizanom bila zgled Rdeča Armada in njeni junaški borci, a prav tako-mora biti tudi sedaj nam vsem zgled sovjetska mladina. A tisto kar se moramo predvsem naučiti od nje. je ljubezen do lastnega naroda, je delo za skupne koristi vseh. »Zaradi vitaminov«, iblékPe Lue. \ vitaminov?<< vpraša zdravnik m en že smehlja; V . Lue rii v zadregi. • - - . . »Krpinpirjovih«, pravi. ' Oni. dan sva šla z mamo v Tomaj, pri nam niso hoteli prodati krompirja.« . . ■■ »Treba bi bilo še kaj drugega, ne .samo krompirja«, pojasni zdravnik; »malokrven si, vojna je udarila tudi tebe. Poslali te bomo v kolonijo. Prav?« ,. »Saj sino že v koloniji«, razloži Lue počasi; »tako je dejal oče oni dan.« »Jih jo več vrst«, pravi zdravnik kratko in ukaže učitelju, noj zapiše Luča v poseben seznam. (Ralje.) Je teta Jera : jajce zamenjala . O tem pa Mihec nič ne ve, 'in zvito tiho se smehljala. ko teTih jajček krasti:gfe.' *'* - .CC".10 ».'J : j' „r' * 2 - " ■ - 1 n-n 1 ’■ '\ -“.i v r,n. - . ': 2e čez dvorišče tat hiti za plot, kjer ogenj mu gori! Na mah mu tek ustavi sc, ko na cvrtje to z grozo zre. .Zopet črna nedelja za __„Ljubitelje Ponziane”— V nedeljo so bile odigrane sa. mc tri tekme jugoslovanskega državnega nogometnega prvenstva. Ostale pa so bile zaradi medmestne tekme Beograd — Parts odložene V ospredju zanimanja je bila tekma med jesenskim prvakom države beograjskim »Partizanom« m tržaško enajsterico »Ljubitelji Pcnziane« Na ljubljanskem stadionu kjer so igrali, se je zbralo rekordno število gledalcev kj pa so odšli z igrišCa razočarani. Obe enajsterici posebno na še »Partizan« sta pc kalali reven nogomet. Nobenih tehničnih flnes.nobenih kombinacij, mlačna in medla igra. vse to ie napravilo na gledalce zelo slab vtis. Od državnega prvaka se upravičeno pričakovali kaf več. Danes pa ni bil niti senca štabe ga Partizana, ki se ie toliko proslavil 's svoto klasično nogometno igro doma in na tuiem Z druge strani pa so se tudi Tržačani ' v tej tekmi v dobršni meri zatajili. Nič lim ni šlo izpod rek: So tako lepo prilike so zamazali, skratka. Ljubljana jo videla drugorazreden nogomet. Med tekmo je pihal mrzel veter. igrišče pa je bilo zelo spolz- ko. Prvi polčas jo potekel v premoči Beograjčanov. Napad za napadom se to valil pred go'. Tržačanov. ki se imajo zahvaliti, da niso prejeli več golov, samo odločni obrambi z vratarjem na čelu ter izredno slabemu napadu nasprotnikov. V tem de!u sta padla tudi edina gola. čisto po nakluč-ju. Prvega ic v 15. minuti zabil Bupnik drugega pa v 35. minati iz prostega strela Palfi. V drugem polčasu se • jo slika v tolike spremenila, da so Tržačani napadali. Beograjčani so se pa branili Kakor nasprotnikov v prvem polčasu, tako je tudi tržaški napad v drugem pokvaril nešteto prilik za gol. V tem delu bi lahko »Ljubitelji Pcnziane« z bolj odločnim napadom dosegli izenačenje ki bi dalo najbolj pravilen rezultat nedeljskega nogometno, ga srečanja. Partizan: Glazer. Golič. Pope-scu. Palfi. Djurdjevič. Atanacko-vič. Sereš, Rupnik. Jakuš, Radu-novič. Matekalo. Ljubitelji Pcnziane: Parola, Corpatto II. Giorda. Corbatto I. Giannini. Tramarin. Benvenutti, Carlini!, Padovan. Esca. Tonoma, sini. Prvi polovični uspeh Rudarja V pokrajinskem nogometnem prvenstvu so bilo v nedeljo odigrane samo tri tekme. Na Reki je Torpedo imel mnogo posla, da jo z najmanjšim rezultatom odpravil žilavo enajsterico iz Pulja. Za »Pulj« je sploh značilno, da nudi močan odpor boljšim enajstericam, zgublja pa proti slabim V Trstu sta bili odi«vani dve tekmi, ki sta se končali z neodločenim rezultatom. V Di'vi sta se srečala Skedenj—Rudar, v drugi Tovarna strojev — Montebello R-Rudarji iz Raše so not i dili da ne vodilo zaman na lestvici. Igrajo moderen W sistem ter imajo v napadu naibcijši del moštva. Tudi Škedonjčani so dobro igra-11. Rezultat ie popolnoma pravilen. V tekmi med Tovarno strojev in. Montebellom R so drugi Dokazali več nogometnega znanja in bi verjetno v boljših vremenskih prilikah tekmo odločili v svojo korist- Imeli eo to smola da so morali zaradi nesreče vratarja igrati 30 rn:n drugega polčasa samo z desetimi igralci. '• ! Rezu’ta ti: Škedeni — RUdar 1—0 Tov. strojev — Montebello R 1—-1 Torpedo — Pulj 1—0 Pjiteeika evta^c^hica &ama mu mditvu Zaradi slabega vremena so v nedeljo večtno tekem odložil!.. Od. teh. kar so jih igrali, je bila najbolj zanimiva tekma med »Nabrežino« in »Costihungo« Tekmo je zelo motila močna burja. Zma-gali so Nabrežinci s 3:1. vendar pa ta zmaga ne pomeni bog vo kakšnega uspeha, kajti tekma jo bila odigrana v nemogečih pogo. , jih. Ostale tekmo so se končale kot je bilo predvidena Rezultati; Nabrežina — Costolunga 3—1 Roianese — Acegat, 10—0 VOM — Drehor II 3—1 Čebulec — Rauber 1—1 Skedenj II — Opčina 2—0 (par for fait) Evo kvalifikacijski lestvici: Skupina A Ponziana Opčina VOM Raubor Acegat Dreher II 5 4 8 4 7 2 6 1 7 0 9 0 Primorje P 9 7 1 1 24 10 15 Costalunga 9 5 o 1 19 8 13 Col 8 4 2 2 18 14 10 Nabrežina 9 5 Ò 1 22 12 10 Drehor I 9 3 3 3 10 9 9 Kraljič 7 3 2 2‘ S 7 81 Sv. Marko 7 2 .r 2 9 12 7! Pisuni S 1 2 5 15'16 4 Tov. ‘ strojev 6 1 0 5 2 22 2 Primor jo I) 8 0 Skupina 2 B 6 0 23 2 Čebulen 8 7 1 0 45 5 15 Roianese 7 G 0 1 38 ? 12 . Skedenj II Si 5 o 1 20 16 12 Mcntebollo II 8 5' 0 3 27 17 10 Druga tekma je bila odigrana na Reki. Kvarner je do slabi igri še enkrat razočaral svojo publiko in dosegel neodločen rezultat. V tretji tekmi pa je splitski Hajduk igral v Titovgradu. S svojo izredno tehnično in leno kombinirano igro je domačo Budućnost tako rekoč pregazŠ] in zmagal z visokim rezultatom Do. mači pa se imajo zahvaliti svojemu odličnemu vratarju, da ni bil rezultat še višji. Partizan — Li. Ponziane 2:0 (Ž-0) Kvarner — Železničar (Sar) 0:0 Hajduk — Budućnost *r>:0 (4:0) Kvalifikacijska lestvica: Partizan 10 10 0 0 28 4 20 Hajduk 11 8 2 1 28 3 18 Dinamo 11 7 2 2 34 12 10 Metalac Bdeča zvezda 11 10 7 7 1 0 3 23 15 15 3 31 13 14 Spartak 12 6 1 5 20 21 13 Pobeda 13 8 5 5 21 19 11 Lokomotiva 12 4 2 6 18 20 10 Železničar(N) 12 3 3 G 12 27 9 Budućnost 12 2 3 7 16 29 7 Kvarner 9 1 4 4 8 16 6 Že!ezničar(S) 12 2 1 9 12 30 6 Nafta 11 3 0 8 12 32 6 Lj. Ponziane 8 1 1 6 5 19 3 1 13 4 8 4 29 15 8 4 11 23 5 5 5 25 2 6 5 42 1 8 3 44 1 Iwjewtuu- Le {e odthqal V italijanskem nogometnem prvenstvu se le Juventus z zmago nad Inter. porazom Bologne in neodločenim rezultatom Torina. odtrgal ter sedaj sam vodi na lestvici. Triestina je, na trža-škem stadionu igrala neodločeno s Sampdorio. enajstorica iz Aleš. sandrije pa je krepke premagala Livorno. Rezultati: Fiorentina — Lazio 4—1 Roma — Atalanta 3—0 Triestina — Sampdoria 1—1 Milan — Genova 4—1 Napoli — Torino 2—8 Brescia — Venezia 2—1 Bari — Bologna l—O Juventus — Inter I—1 Medena — Vicenza 1—0 Alessandria — Livorno 4—1 VjMtùawi [e iqKala Módlàcma u JlaiAok V italijanskem C prvenstvu je Ponziana dosegla v Ronkih neodločen rezultat. Edera pa je vi. soko zmagala ter sedaj vodi sama na lestvici. Rezultati: Edera —■ Zagraj f 7—0 Ponziana — Ronka 1 1—1 Palmanova — Saagiorgina 0—0 Cervignano — Itala 2—0 Krmin — Tržič 1—0 buhÀL tVt mhaea Le tekli \ ' No mraz ne bur.ia nista odvrnila pridnih lahkcatletov. da bi prekinili s svojim delovanjem. V nedeljo sta bili kar dve prireditvi, ena v Trstu, dfuga v Tržiču. V Trstu sta K. K. »Kraljič« in »Redivo« organizirala tek po ro. Janških ulicah. Na startu se je javilo izredno veliko Steyilo atletov in atletinj. Najprej so teklo atletinjo. Zmagala je Verlovec Jcsipina, Škorklja; 2. Buroncl L., Kraljič; 3. Sulčlč Marija. Bojan itd. Za njimi so startali atleti. Razvila se je ostra borba, ki jo .je šole nekaj metrov pred ciljem odločil v svojo korist Bombi, Col; 2, Zonta, Kraljič; 3. Faiduttt. Kraljič itd. Pokal si jo osvojil športni odsek K. K. /Kraljica«. V Tržiču pa so sc fitteti podali na 10 km dolgi partizanski marš. Tudi hi prireditev je lepo uspela. 1. K. K. Sv. Miliuei (Benko, Prot, Papais); 2. Športni odsek ZPP (Tonzar, Bornes. Pahor). Prvaki SZ za leto —-----1946 ss. ».»ki.._________»al Nikolaj Korovljev Absolutni boksarski prvak Sovjetsko zveze je pričel svojo kari. jero 1932. lota. Nek njegov prijatelj mu je poklonil vstopnico za boksarski dvoboj med takratnima najboljšima boksarjema Mihajlo» vom in Braunom. Takrat je prvič videl boks in takoj se je odločil,‘da ga bo pričel »udi sam gojiti. Nekaj dni za tem Je Nikolaj prvikrat v svojem ' življenju, poln volje in upov. za bodočnost, prišel na trening. Pričela se je stara pesem športnikov — vaditi, vaditi in zopet vaditi. Štiri leta pozneje jo bila v naj* večji moskovski dvorani boksarska prireditev, na kateri jo bila glavna točka sporeda boksarski dvoboj za prvenstvo Sovjetske zveze. Borila sta so takratni absolutni prvak 29 letni Mihajlo v in mladi gojenec ' fizkulturnoga ' instituta Nikolaj Korovljev. Kasne zvečer je posta; nov absolutni boksarski prvak Sovjetske zvezo. Z izbruhom vojno je tudi Nikolaj. kakor toliko, tisočev drugih športnikov zamenjal boksarske rokavice s puško in ročnimi bombami. Že leta 1944 pa je ponovno osvojil prvenstvo. Tudi 1945. leta je zmagal in potrdil svoje boksarsko znanje in vzdrž-1 jivnst. Nov uspeh jugoslovanskega nogometu V nedeljo jo bila v Parizu odigrana zadnja tekma troboja Beograd -Budin ipešta—Pariz, Prej- šnja srečanja so se končala: Bu-dtmuošla — Pariz 2—2; Beograd — Budimpešta 1—1. Ostala jo šo zadnja tekma mod Beogradom in PArizom. Beograjčani so v-tej tekmi potrdili sloves, ki ga uživa Športniki Sovjetsko Zvezo so zaključili s svojim letnim delom. ; Za zaključek so se vršila po Vseh večjih mestih Širne- Sovjetske države prvenstva v raznih fizkul-turnih panogah. Pojdimo najprej v Pnjepropetrovek kjer so tekmoval; lahkoatleti in atletinje. Žc v polfinalnem teku na 100 m Je Karakalov izenačil tudi sovjetski rekord s časom 10.6. Na istem tekmovanju pa ie Karakalov izenačil tudi sovjetski rekord na ‘200 m iz leta 1936. s časom 21.6 ter ponovil svoj rez.ui'tat. ki ga je postavil na evropskem prven-. stvu v Oslu. Tudi v mestu kladiva je bil dosežen rezultat svetovne -vrednosti. Aleksander Šeh-tlj je že tretjič izboljšal rekord z metom 54.62 m. Odličen rezultat med neštetimi dobrimi je postavil tudi Ozolin v skoku v višino s palico. Preskočil jo 4.10 m. Pri ženskah je Evgenija Se-čenova ponovno izboljšala svoj rekord na 200 m s časom 24.9. Cudina pa ie v peteroboju daleko izboljšala prejšnji rekord in zbrala 4476 točk. Zmagala je tudi v skoku v višino z odličnim rezultatom 163 cm. Ogleimo si Se ostalo njeno rezultate, ki tih je dosegla pri peteroboju ; 100 m v 12.7 sekunde, skok v daljino 5.13; met kopja 40.82: met kroglic 12.73. To so rezultati, ki jih težko dosežejo tekmovalko, ki se bavtje samo z ono disciplino Na tem :tekmovanju io Nina Dumhazde vrgla disk 46.63 m. Majuča koalo 47.64. Sevrjukova pa kroglo 13.91 m. Iz Dn.icprdpetrovska nas povede pot v glavno mesto Azerbejdža-na. Baku. kjpr bomo lahko šo videli Ušakova. kako jo postavil nov sovjetski rekord v o’avanju n al500 m s časom 2005.3. Na tem prvenstvu jih jo postavil kar tri. Rekord ie dosegel še na 800 m s časem 13.00.2. Vendar pži tudi ženske niso zaostajate za moškimi. Vasiljeva jo postavila nov rekord Sovjetske zvezo v času 15.42.0. Nekako ob istem času so se v Moskvi srečali najboljši strelci. ' Bilo jih je 260 iz vseh sovjetskih republik. Ukrajinec Borovikov je iz klečečega položaja postavil nov sovjetski rekord. Nabral e 186 točk. S tem pa je tudi izboljšal svetovni rekord Švicarja Cim. mormana iz leta 1937 za eno točko. Tudi moškovčana Ernest in Gordjuk sta dosegla nov sovjetski in svetovni rekord. 'Iz ležečega položaja sta zbrala 188 točk, kar je izenačen svetovni rekord Finca Liuhala Še dva svetovna rekorda so dosegli sovjetski strelci. Ernst je pri streljanju iz veja. ške puške iz ležečega položaja na razdalje 300 m zbral 376 točk in za 9 točk izboljšal stari rekord Nomea Hermmapa iz leta 1933. Zanimivo je. da je še 6 strelov prekosilo stari svetovni rekord. Strelec Zorin pa je z vojaško puško na razdaljo 600 m tudi izboli-šal svetovni rekord. Dobi] je 99 točk od 100 možnih. Stari svetovni rekord ic držal Francoz Coli. V Kijevu so se vršile ogorčene borbo v košarki. Žensko prvenstvo Sovjetske zveze si je osvojil MAI (Moskovski letalski institut), moško pa »Dom oficirjev« iz Ti« bilisija. Cisto na drugom koncu drža. vo pa sta se v finalni tekmi v waterpolu srečali sedmorici »DKA« in »Vojne pomorske šole«. Prvi polčas se je končal 1:1. Šolo v drugem se jo moštvu »CDKA« posrečilo zabiti še dva gola m tako zmagati ter si osvojiti prvenstvo. Skratka, še veliko drugih prvenstev v fizkulturnih panogah se je nekako ob istem času vrši lo po prostranih repub’ikah Sovjetsko zveze. Tako so tekmovali v tenisu jadranju, motociklizmu. odbojki, nogometu itd, itd. Sedaj pa ie zima pred durmi. Pričel se bo drugi de!. fizkultilr-noga življenja v snegu in ledu. In na koncu bodo zoper prvenstva Sovjetske zveze v smučanju, hockeyu na ledu umetnem in hitrostnem drsaniu. sankanju itd. Na to fizkultumo panoge in prvenstva pa so bomo še povrnili. Jugoslovanski nogomet ter brez truda zmagali nad Parizom z rezultatom 4—2 (3—1;. .Tekma je potekala v stalni prejinoči ' Beograjčanov. ki so s svojimi hitrimi kombinacijami žo v prvi mi« miti resno Ogrožali pariška vrata. . Bobekov strel jo le za malo zgrešil vrata. A , že v 10 min. je srednji napadalec Mihailovič, najboljši igralec pa terenu, zabil prvi gol za Beograd. 15 min. kasneje so zopet Beograjčani zabili gol sami sobi, a eno minuto pred koncem jo Ml zopet jMihajlcvič tisti, ki je zabil Parižanom tretji RO». V drugem delu so pričeli napadati domačini in v 24 minuti do-sogli drugi gol za svojo barve. Beogmiska reprezentanca ie zopet pričela s krasno igro prvega polčasa in v 41. min. zabila zooet po Mihailoviču četrti gel. Bilo so jo 5 kotov v korist in dva v škodo Beograda. Dve reprezentančni meddržavni nogometni tekmi v Angliji. V Angliji sta bili prejšnji teden odigrani dve meddržavni nogometni tekmi. V prvi jo Anglija prema-* gaia Nizozemske z 8:2. v drugi pa sta Sevoma Irska In Škotska igrali neodločeno 0:0, Pisani športni svet Akademsko smučarsko prvenstvo bo v Davcau. Svetovno akademsko smučarsko prvenstvo bo v Švici Vršilo so bo v Davosu od 19. do 26. januaria. Prvenstva se bodo' udeležili tudi smučarji akademiki iz Jugoslavije. - Švedski nogometaši v Sovjet« ski zvezi. ' Švedska nogometna e-najstorica »Norkoping«. ki so J« nepremagana vrnila z gostovanja po Angliji je dobila povabilo moskovskega »Dinama«. Švedi so ponudbo sprejeli. Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Za svetovno prven« stvo v namiznem tenisu bosta v tretjem kolu igrala zmagovalec med Slovaško in Madžarsko it» zmagovalec med Poljsko in Jugoslavijo. Hackeyisli iz Amerike bodo greli v Pregl. Ameriška hockeyska reprezentanca, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Pragi, bo odigrala pred prvenstvom nekaj tekem tudi v Angliji. Odgovarja: Koren Jožo, Založništvo: Primorski dnevnik' jlÙKÙnke', ZA BISTRE GLAVE Tekst h križanki Sestavil prof. Ravbar V prvi, peti deveti la petnajsti visti (vodoravno: i. M, 77 in 123) boste dobili •b pravdni rettivi aa dan eia jo itovOka primeren stavek. Vodoravno: 1. šahovski Izraz; 17. ga. imajo nekatere živali; lahko ga dobiš tudi ti. če se z glavo kam zaletiš; 20. tako strašno majhen le, pa povzroča tolikšno zgage v svetu; 22. nam je zlasti v Trstu petrebna; 23. polovica rozine; 24 je na koži ali pa na obleki; 25 visoka planota v Aziji... brez konca; 26. poznan iz zadnjo vojne; pa tudi pred 90 ;eti je bila tam vojna; je zelo daleč — a Ljubljančani ga lahko vidijo vsak dan (če ni megle!); 30. v glasbi poznana ki’atica. pomeni krepko, močno; 30 a) kazalni zahnek; 32. ti se z njo izpopolnjuješ, a sredstvo se slabša; 34. žival z dragocenim krznom; 35. mesto ob Adiži: 38. žensko ime; 37. tuj predlog (pomeni pod* dobiš ga, n. pr. v tujki za »osebek«); 39. almanah, kjer je objavljal pesmi tudi Prešeren; 41. zelo, močno; 43. vedno zeleno drevo, tudi žensko ime; 46 veliki ruski državnik; 47. zemljepisni Izraz; 48. je odslužil svoja predpisana leta; 54 šest v tujem jeziku; 50. to je treba napraviti, da stvar ne peče; 61. šahovski izraz: 63. oseba Iz znane Ma-scagnijevo opere; 66 nastane, ker je preveč ljudi: 69. prebivalec predela Azije; tudi konj neke pasme; 71 od njega izdelane gosli so danes zaklad; 72 pojava te'esnih ah duševnih lastnosti davnih .prednikov na kakem potomcu: 70 votla mera: $5. komaj izdelan ali komaj kuphen — pa mu že manjka prerinit del: 84. take se je imenovala Cankarjeva knjiga, ki so jo sežgali; 85 lahkoatletska panoga; 86. južno sadje: tudi vrsta jabolk 88 fosfor. (kr.); 9S »Ponos si vseea naroda« poje o njej Orlova v filmu- 100. ime (nordijsko) znanega plavalca Borga; 101 on in ona: 102. kazalni zaimek: 104. drugo ime kitaiskesa diplomata Welingtona: 105 pel ptiča: 106. bo dobil aruverneria: 108 ceniena kovina;-110 na 'vosral postavljen rdeč četverokotnik pri kartah: lit. jo lahko sodnik tožilec ali pa zagovornik in še marsikai dnrgega; 113. se smete belemu kruhu- 114 ošaben, prevzeten: 116 nogometni izraz: 118 dva zobnika- 119 moško ime: 120. ploskovna mera; 212. tuja kratica za «ever; 122. del telesa: 127 ..in nič drugačna Navpično: 1. hrib v Julijskih Alpah; 2. imenovali so ga »šibo božjo«; 3. »sladka (I) travica«; 4. = 76 vodoravno; 5. Je zaman iskal pravico; 6. združenje; 7. tam je najlepšo; 8. Westfal — toda samo srednji del; 9. zaradi izkopanin znamenito mesto na Kreti; 10. z elektrike nabit atom; 11. na avtomobilih v Trstu; 12. tako se konča polet; 13. mesto v Albaniji: 14. je izumil dinamit; 15. žensko ime; ponekod so tako krstili neko vrsto grozdja: 16 predlog;- 17 drag kamen; 18 ena in draga; 19. delati do skrajnih sil; 21 lahkoatletska panoga; 24. posoda; 26. pozitivna elektroda; 31. včasih je bila najmanjša upravna, enota; 32. polumer (kr.); 34. prva polovica naslova Haggardovega romana (-- Hur); 88. ni velika, a silno nadležna in celo novama; 40. krom fkr.); 42. kolesce, sicer predlog; 44. predlog; 45. veznik; 49. Partizanski odredi Slovenije; 50. kregal, zmerjal: 51. žensko Ime. pomeni pesem; znana opera (po slovensko napisano); 52. Rooseveltov sin (brez pedvoj. sogi.j; 53. Narodno osvobodilna vojska; 55. država v Afriki, o kateri sc vedno kaj bero v časopisih: 50. Za življenje nujno potreben plin (kratica); 57. mesto na otoku v Ameriki, znano p» tobaku; 59. kratica pri navajanju pomeni prav tam; 60. domača žival, dokler je Še mlada: 62. si kriv al' nedolžen, on je vedno pripravljen zagovarjati te '(za denar!); 04. kdor so v stroki nič ne razume; 65. celokupna vojska (4. skl.); 67 točno izpolnjevanje ceremonialnih predpisov; tudi listek, nalepljen na steki entro z imenom vina in dobavitelja; 68. pijača: 70. je v premogu in v diamantu (kr.): 73. soseda Jugoslavije — nekoliko okrnjena; 74. izdelek sestavek; 75. začetek In konec nailopšcga meseca v letu: 77. = 44. navpično: 78. znan po svojem sejmu — iz Musorgskega; 79 divja žival, ki se tudi udomači: 80. indijski politik; 81. neka žaba: 82 dolžinska mora: 86 sozvočje; 87 orodje; 88. vas nad Trstom: 89. žensko ime: 92. včasih so kako lesno podjetie tako imenute; v nekem -tujem jeziku piomeni ta beseda drevo; 93. ne trd ne plinast; 95. ko že ni nič več na njem; 97. čim si jo prekoračil, si prišel iz Slovenijo v Hrvatske ; 99 stoji navadno na višini, mnogokje še samo v razvalinah; 103. francoski pisatelj; 106 »Tržaško gospodarsko udruženje«: 107 cin (kr.); 109. v zemljepisu pomeni vzhod: 116 tretja potenca: 112. poučevanje: 115 omejuje: 117. kazalni zaimek: 123 predlog; 124. znak za naravni logaritem; 125. šumnik; 126. šumnik. TBIKMWK i2 2 13 2 4 3 1 3 2 15 1 5 4 6 4 5 1 1 2 1 5 6 7 2 32761581 5 13276451 veznik, ploskovna mera,' otok v Kvarneru, povodna žival, poljedelsko orodje, nižava, prireditelj, vino iz tržaške okolice, kraj pri Trstu. Obratnioe Iz ZrttAABBČEEEEEOII ILLMNNOOOORRRRRS S S T V Ž sestavi deset besed, ki pomenijo: 1. vrsto športa. 2. moško ime, 3. zver, 4. dvojico udov, 5. poslanca, 6. okra-jek, 7. živilo, 8. vrsto žita, 9. židovskega učenika. 10. stvar. Ako te besede obrneš, tako da pride zadnja črka vsake besede na prvo mesto, predzadnja na drugo mesto itd., dobiš nove besede. Njih začetnice povedo voščilo. Dopolnjcvalka V A-------— mesto v Evropi, — V A-------število. ---V A-----— industrijsko podjetje, -----V A----ovratnica, -------V A— kraj na Goriškem. w--------v A povodenj. Namesto črtic postavi črke A A A A A A č D E E J KLNNOOOPP PRRRSŠTTTV! Zložiltiica njiva + selo = ljudska republika, obraz + izba = omika, topol + mera = prestolnica, buba + loj = obet. rana + gad = plačilo, lij + gaber = moško ime, roman .J- viž = cvetica, vera + kot = ravnik, log + galica = stara slovanska frisava, bik + osel = steber, jod + breza = doba, oda + kolač = slaščica, teran + nit = vzgajališče. tisk + četa = voščilo. Iz besednih dvojic, povezanih z znakom +, sestavi nove besede, katerih pomen je označen za enačajem =. Začetnice novih besed tvorijo ime in priimek slovenskega pesnika. Posetnica Nadja Ovili Ugotovi bivališče te tovarišice l Vodoravno: 1. borba; 4. senčnica; 7. žensko ime; 8. reka v Evropi; 9. tržaški predkraj; 12. mesto v Arabiji; 13. mesto v Estoniji; 17. graja; 18. Ib jak; 19. časovna enota; 20. reka, izvirajoča pod Durmitorjem ; 21. mesto v Italiji; 23. kazalni zaimek; 24. predlog; 26. kos celote; 27. vaba; 28. telesni organ; 29. del kravjega telesa; 31. maščoba; 34. star človek; 36. reka v Braziliji; 39. moško ime; 40. žensko ime; 41. pritok Volge; 42. pregovor. Navpično: 1. Žival; 2. pesnitev; 3. truma; 4. kovina; 5. veznik; 6. žensko ime; 10. mesto, znano po bogastvu živega srebra; 11. planet; 13. kraj pri Trstu; 14. priča; 15 letališče; 16. tekstilni delavec; 20. kraj pri Sežani; 22. drevored; 24. veznik; 25.premica; 29. zdravniška potrebščina ; 30. osebni zaimek; 32. prislov; 33. državna blagajna; 34. število; 35. predlog; 37. dan v rimskem koledarju; 38. poljska cvetica. Rešitev iz prejšnje številke: Kvadratna dvojica: 1. park, 2. Azov, 3. rosa, 4. Kvarner, 5. nega, 6. Egon, 7. rana. 1 s S 4 S 6 « 7 8 1 S 10 u . ia IS 14 18 1« IT 10 i» ? 1 M fi ai as as 2M 25 26 ST 28 SS 80 81 82 88 M SS S« i 87 3« M 40 41 48 IZ TRSTA. IZ GRČIJE V Trstu barja piha, da vse po zrak' frli, a tistega, kar treba, še zdaj odnesla ni. ' f' Na sredi ceste v Trsta stoji en policaj, ki večkrat kapo menja, — pa sam ne ve, zakaj. NEDELJSKI LOVEC IN GOZDAR Lovec: Gospčd gozdar, prvič sem na lovu, saj, veste, prosil bi vas da bi; me postavili na kakšno dobro mesto, da bom kaj ustrelil. Saj veste, če pride človek prazen domov, je nerodno že zaradi že. ne, zaradi , prijateljev in sosedov in sploh jo nerodno. No, tule spravite v žep slo lir. Gozdar: Hvala lepa. No, le pridite z menoj. Na takšno meste vas postavim, da bo kai! Vidite, tanile: gori.: čisto pri gošči, tamle vodi pot mimo. In: tamkaj, kjer ' raste, tisti meceseti; tam se boste postavili. ' Veste tja prihaja na pašo srn lak. Kakor jelen. To bo gospa - soproga vesela, .če prinesete domov takšno žival Že meso je nekaj 'vredno, à kai šele koža in rogovi! Sicer je mogeče. da srnjaka danes ne bo. Če. njega ne bo pa pride nrav gotovo lis. jak. No to. bo še’cj vesela vaša '.gospa! Boa, Jii jc je ustrelil mož, ;; je. šej vse drugače top!a, kakor taka od krznarja. No in če lis-- jaka le no bi bote’o b'ti pa pri-,de čislo gotovo wt;ec. Veste zajce imamo na že.takšne v našem re-virju ‘da bi človek «korai ne ver-jel. Kakor koštruni! Tn kako do. ■ bra. jed ie takle-zajec! če vam gospa sonroga pr:pravi zraven še fine cmoke, bo kar nebeško ko-• šilo. T,abko se na pripet' da ^un k In zaioa nrod nosom pibn«. NTo, ■v t-etn primero pa pr:de ob pol do 'setih . no futile peti p'smonoSa mimo Takahe imam pismo zanj, ali bi mu ga Inveli izro^fi? — No. in če .še pismonoše ne bi bi-. lo. notem vatn pa vrnem tistih sto lir. Glej, človek, ludo dvajsetega veka! Na zemljo dete majceno priveka, spočeto brez strasti in zle namere. (Kdor ne verjame, la m prave vere!) Je deleče to kolonijske oblike in topogledno nosi vse odlike. Zato pri ludu tem ni prav nil čuda, le čudno gnilo je in vzbuja dokaj studa. Mož, sveti Jožef, tjakaj v daljo gleda, da je nedolžen pri zadevi, se zaveda; le semtertja na tihem mater kara, ker dobrih naukov slišati ne mara. A tamkaj v kotu osel in volilek nenehno hvalita: „Prekrasen otrolilek!" in pritrdilno kimati si, češ: tako je! (No, da, živalici pat mislita po svoje.) Pred delečem pa crni dve postavi zaman ubijata si sicer bistri glavi, kako da je Mariji bila možnost dana, roditi kolonijalno dete sred' Jadrana. In pravita takole: „Uboga mati! za dete svoje mora pač se bati, ie ve, da so v pogubo Šteti otroci taki, ki so nasitni jim pa pa ni — zapadnjaki." POSEBEN ZNAK Ona: Jedctana, moj mož se Jo Sel kopat in ga So sedaj ni domov. Prav gotovo je utonil. Peli ca j: Pomirite se gospa, saj ne bo nič hudega. Naredili bomo prijavo in poslali nekaj ljudi, da preiščejo breg. Alj ima vaš mož kakšno posebne znake? Ona: Da. Jeclja. DOBRA UČENKA A: Ali vaša gospodična hčerka pri klavirskem pouku dobro napreduje? B: Izvrstno! Zadnjič sem slišal, kako jo je profesor pohvalil; Rekel ji je: Ampak, gospodična Majda, za tri takte ste pred menoj! PROFESORSKA Profesor: Oprostite, ali bi lahke govoril z gospodom doktorjem Čebulo? Služkinja: Z doktorjem Čebulo? Saj vendar že dva meseca počiva v grobu. Profesor: A tako. Potem ga pa res ne maram moliti. o - c . SOGLASJE A: Z molo ženo je križ: če rečem jaz belo. (rdi ona. da je Črno' take da Yii prepirom' ne kotva ne k ra ia. B- Kaj bečete, v zakonu je Poba drug z drugim notrneti. Po-g’eite pri meni (udi rd vse z ro-žioamt nnafnnn. Jaz h očem Rosilo oh r|vnh a mn'fi žnna ga opcldne. Tn tako jeva ob enih In se oba jeziva. SEKATURA Oče: Prišel sem gospe d učitelj, ker se mi fantek vedno prbožuic, da ga sekirate. Jaz sem posestnik in otroci raznašajo to po vsem ekraju. Tega ne bom več prenašal, gospod učitelj. Kaj z drugimi pokovci počenmte. me čisto nič ne briga, a mojega sc. kirali ne boste! Učitelj: No saj je prav, da sle pripelialt fantka s seboj. Mihec, pa pokaži očetu, kako vso znaš. Pcvei mi. koliko ie tri krat tri? Mihec: Poglej, oče, me že zopet sekiral Na Grškem je en kralj, k' 'ma ravno tako oblast, kot tista mala miška, ki je zašla v past. Sijajno, a nerodno Po dolgih letih sta se srečala znanca. Od mature se že nista videla. In med njima se je raz* pletel tale razgovor: Odkar se nisva videla, si se zelo opomogel; eleganten si postal; kaže, da ti dobro nese. Kje si v službi? Pri bogatem conteju. Sijajno me plačuje kot oskrbnika svoje palače. No, to je sijajno! Ne. hi tako sijajno; veš, mam mlado, lepo ženo ki me že nekaj let vara s conteiem. No. to je nerodno. Ne, ni tako nerodno; veš, lucTi conte ima mlado, lepo ženo, ki ga vara z menoj. No. to je sijajno! Ne, ni tako siiajno; veš mofà žena ima s contejem že drugega otroka. No, to je nerodno. Ne. ni tako nerodno; veš, tudi contejeva žena ima z menoj že drugega otroka. No, to je sijajno! Ne, ni tako sijajno; veš. na ia način pride conte do contejev, a jaz do samih kretenov. TRDOVRATNEŽ Gospod: Zakaj ležite tu? Sta pijani. Samomorilec: Ne. Naveličal sem se življenja in čakam, da me povozi vlak. Gospod: No uganjajte neumno, sli in vstanite! Samomorilec: Ne vstanem prej, dokler mo no pevozi vlak! UGANKE A: Ali veš, kakšna je razlika med rekviemom in svinjsko pečenko? B: Ne. A: Rekviem jc za mrtve, svinjska pečenka pa za žive. B: Aha! No. pa ti pevej, kaj je to: čez dan sediš na njem. čez noč ležiš na niem in zjutraj st z njim očlst’š zobe? A: To ie neumnost. B: Ne. to , jo stol, postelja , in, ščetka za zobe, " • ■ * /