DIJAŠKI KOTIČEK
Benjamín Bezek
SKAVTSKA ORGANIZACIJA V DOMŽALAH (1926-1941): ZAČETKI SKAVISIVA V DOMŽALAH
Skavtska organizacija v Kamniku je bila ustanovljena 6.
3. 1926. Nadela si je ime Gamsov steg kamniških skavtov in planink.
Gamsov steg sta sestavljali dve četi, kamniška in domžalska. Povezava Kamnika in Domžal v skupni organizaciji je bila pametna poteza, saj je strnila strokovno moč voditelj-skega kadra in poenostavila delovanje organizacije. Povezavo je pri Domžalčanih zgladil Alojzij Bolhar. Izhajal je iz obrtniške družine domžalskih usnjarjev. Skavstvo ga je poklicno zanimalo, saj je bil profesor telovadbe. Ob ustanovitvi ¿upe skavtov Slovenije (1923) je v vodsmi krovne skavtske organizacije opravljal nekatere odgovorne naloge (Serlek 1975), Na prigovarjanje mlajšega brata Franca, in seveda tudi iz osebne želje, je pomagal, da je v organizacijskih okvirih kamniškega stega začela delovati domžalska četa.
Domžalska četa je imela ob ustanovitvi 3 vode izvidnikov. V vsakem vodu je bilo 6 ali 7 fantov v starosti od 10 do 18 let. Vključili so se seveda kot mlajši in v četi preživeli kakšnih 6 do 8 let.
Vod je predstavljal temeljno organizacijsko obliko povezovanja skavtov. Med skavti je bilo udomačeno prepričanje, da mora v vodu in v četi vladati družinski duh, zato so se skavti med seboj tikali in naslavljali z bratom in sestro. Rokovali so se z levo roko in tako simbolizirali ljubezen od srca k srcu. Vod sta vodila vodnik in njegov namestnik, četo pa četovodja in njegov namestnik.
Prane Bolhar in Stane Kovač sta kot odbornika predstavljala Domžalčane v upravi kamniškega stega. Uprava je bila izvršilni organ stega in je skrbela za njegovo nemoteno delovanje ter zagotavljala uresničevanje programa dela v Času med eno in drugo skupščino stega (Pravila Gamsovega stega Kamnik, kat. št, 5443 v Arhivu R. Slovenije).
Pred sprejemom v skavtske vrste je bilo pripravljalno obdobje, ki je trajalo 2-6 mesecev. Izvidniki so na koncu tega obdobja opravljali izpit za skavta III. reda. Vzgojni program je natančno predpisoval znanja in veščine, ki jih je moral bodoči izvidnik pokazati. Poznati je moral: temelje državne ureditve, obljubo in zakone, znak - geslo - pozdrav, organizacijo skavtskega gibanja, kroj in oznake, zgodovino skavt-stva, osebno higieno, prvo pomoč, redovne (vojaške vaje), osnove pionirstva in taborjenja, pokazati, da je sposoben vodič po svojem kraju in spreten v popravljanju obleke in perila. Šele po opravljenem izpitu III. reda je skavt lahko dal skavtsko obljubo (g. Zdenko Skok iz Domžal še danes hrani skavtski dnevnik, v katerega si je zabeležil vsebine in veščine, ki jih je moral znati na izpitu).
Izpite so domžalski izvidniki prve generacije opravljali pri Alojziju Bolharju. On jim je tudi priskrbel skavtski kroj in seveda skavtski klobuk kot najbolj zaželeni del skavtskega kroja (pričevanje S. Kovača, 1996).
Voditelji so zelo skrbeli za vzgojni vidik skavtskega programa. Skavtska vzgoja je temeljila na skavtski obljubi in skavtskih zakonih. To je bilo simbolično upodobljeno v skavrskem znaku, kjer je bila lilija simbol skavtske časti,
magnetna igla simbol premočrtnosti življenja, ki se uravnava med levo in desno zvezdo, ki sta simbolizirali skavtsko obljubo in skavtske zakone. Vezi ob vznožju lilije so označevale trdnost in povezanost gibanja, trak je predstavlja) nasmejana usta, vozel pa je skavta opominjal k temu, da mora vsak dan narediti vsaj kako dobro delo.
(Reprodukcija iz knjižice Kaj zna skavt III. reda, 1939.)
Predvojni skavti so obljubili takole:
"Obljubljam pri svoji časti, da bom zvest Bogu, kralju in domovini; pomagal vsakemu v sili; spolnjeval skavtske zakone."
Skavtskih zakonov je bilo deset:
Skavt govori vedno resnico. Skavt je poslušen. Skavt je koristen.
Skavt ljubi bližnjega in je brat (sestra) vsakemu skavtu.
Skavt je vljuden in skromen.
Skavt ravna lepo s prirodo.
Skavt je delaven in varčen.
Skavt je vedno dobre volje.
Skavt je zdržen in ne kadi.
Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.
To so bili vsebinski poudarki skavtske vzgoje. Ta se )c uresničevala ob številnih dejavnostih, ki so jih gojili skavt'-Gospod Stane Kovač, eden prvih domžalskih skavtov, se )e tega leta 1996 spominjal takole:
"Začeli smo v zelo skromnih razmerah leta 1926. Verjamete ali ne, naši prvi sestanki so bili za Kamniško ftis-trico na Produ. Od doma smo prinesli kakšno jajce. Potem smo kurili in pekli na Produ in se tam urili v skavt-
106
GLASNIK SED 37/1997,11A
DIJAŠKI KOTIČEK
skih spretnostih. Ob ustanovitvi smo bili praktično brez kakršnih koli materialnih potrebščin, zato smo organizirali izlete v Kamniške planine. Šotorov nismo imeli, prespali smo po planšarskih bajtah. Šele kasneje smo dobili tri šotore. Potem je bilo laže. Lahko smo žc šli taborit.
Spomnim se, da smo v tistem prvem obdobju taborili v Bohinju. Malo naprej od nas so bili Ljubljančani. Z njimi sta bila Pavel Kunaver in Miroslav Zor. Budno smo morali paziti na to, da nam Ljubljančani niso vzeli zastave. Smo pa tudi mi malo ogledovali za tem, da bi izkoristili njihovo nepazljivost. To je bila igra, ampak v igri smo se urili v pazljivosti in odgovornosti.
V tistih časih je po vrhovih nad Bohinjem potekala meja z Italijo. Ne vem, zakaj je ponoči dostikrat pokalo, kar je bilo za nas kar neprijetno. Drugače pa je bilo lepo in zelo smo uživali pri kopanju in pohodih v naravo. S seboj smo imeli dolge skavtske palice. Velikokrat so nam prišle prav.
Spomnim se, da smo taborili tudi oh izviru Bistrice. Tam nas je obiskal berač, ki smo ga sicer zelo pogosto srečevali po hribih. Bil je nekakšna posebnost, saj je bil vedno bos.
Mislim, da smo prijurju zlezli na streho koče. Koča je bila s slamo krita in tam so si ose naredile gnezdo. Mi smo osesplašili in so nas napadle. Na vso moč smo bežali pred njimi. Zopet drugič smo se kopali kar pri izviru Bistrice. Veliko smo prepešačili. Za nas ni bila težava, da smo šli iz Domžal peš na Triglav.
Bili smo nestrankarski. In to je bilo prav. Dornžalčani so bili vedno veseli, ko smo se udeležili raznih proslav in slovestnosti v mestu. Naši klobuki in kroj so delovali kot posebnost. Moje skavtsko ime je bilo Ris, France Bolhar pa je bil Volk.
Dve leti potem, ko srno se ustanovili, smo postali samostojna četa. V naše vrste je takrat prišlo nekaj Tirol-cev. F. Bolhar je potem šel na vojaško akademijo, jaz pa leta 1933 v vojsko. Takrat sem aktivno prenehal s skavt-stvorn. Sem se pa za skavte zanimal še tudi kasneje in jih obiskoval na njihovih taborih. To je bit lep čas. "
Domžalska četa se leta 1928 osamosvoji
Povezava domžalske čete z Gamsovim stegoni Kamnik je dajala dve leti. Skupaj so lažje premagali začetne težave, v lf-*tih 1926-28 se je domžalska četa organizacijsko in materino okrepila, S tem so bile podane okoliščine, da se je ceta odcepila od Gamsovega stega Kamnik in delovala kot s^mostojna četa, neposredno podrejena Župi skavtov SIo-vc*nije (po letu 1929 Dravski skavtski župi). Četa je imela Svoj upravni odbor, v njem pa so vodilno vlogo prevzeli '■rolci: Herbert Deutchmann, GabrijelLadstatterin Slavko ''tin. Herbert Deutchmann je bil študent, Gabrijel Ladstat-ter je pripadal družini industrijalcev, Slavko Hein je bil Preddelavec - skratka, izobrazbeno in socialno zelo pisana 111 Zanimiva druščina mladih ljudi. Čeprav je šlo za Tirolce, značaj domžalske čete ni bil ogrožen. ' a odbor je četo uspešno vodil vsa leta gospodarske krize in [akrat pomagal družinam skavtov, da so imeli otroci dovolj Zdrave zabave in da so lahko poceni preživljali počitnice. t>o Leta 1932 se četa številčno ni bistveno večala. Nekateri J"1 Prišli, drugi so skavtske vrste zapustili. Bolj smele razvoje korake je skavtska organizacija v Domžalah naredila po
1932.
LETA 1934 ustanovijo v domžalah steg
. Jedro fantov, ki so imeli dovolj sposobnosti za poživitev Pre-*novo skavtski h vrst v Domžalah, so tvorili: Milan 1 rin> biljem Mišič, Franc Gašperin in Franc Podgoršek.
GlASNlKSED 37/1997, št. 4
Prvi trije so bili študentje, Franc Podgoršek pa je bil uradnik.
Ustanovitev- stega so formalno predlagali Jakob Škerl, Ivan Kircher in Franc Gašperin. Ustanovitev stega sta podprla tajnik dravske skavtske župe Saša Bleiweis in načelnik dr. Josip Tavčar (stomatolog).
Kraljevina Jugoslavija je bila takrat močno centralistična država, veljal je Zakon o zaščiti države, ki je omejeval ali prepovedoval politično delovanje nekaterih levo usmerjenih političnih gibanj (zlasti Komunistične partije). Ta so delovala v ilegali, poskušala pa so svoje delovanje prenesti v nekatera legalno delujoča društva. Država je zato budno spremljala ustanavljanje društev. Soglasje k ustanovitvi skavtskega stega v Domžalah je 18, 2. 1935. dal minister za telesno kulturo v Beogradu (povzeto po Pravilniku za steg skavtov v Domžalah, 193-4).
Katere novosti je prinesla nova organiziranost domžalskih skavtov?
Ustanovljeno je bilo starešinstvo. Starešina je lahko bil polnoletna oseba, ki je predstavljala steg pred javnostjo. To je bil v bistvu nadzorni organ, ki je skrbel, da se v delovanju stega niso dogajale nepravilnosti. Prvi skavtski starešina v Domžalah je bil Friderik Kleinlercher. Po poklicu je bil slaščičar. V njegovo slaščičarno so zahajali otroci, bil je do njih vljuden in darežljiv. Tako je padla pobuda, da bi bil lahko prav on primeren starešina. Zadnji starešina pred II. svetovno vojno je bil dimnikarski mojster Deisinger. Starešine so skavtske enote občasno obiskovali na sestankih, taborih in drugih dejavnostih, v vzgojno delo voditeljev iz vrst mlajših skavtov pa se niso vmešavali. Imeli so predvsem družbeno nadzorno nalogo. Starešino je vsako leto potrdila glavna župna uprava v Ljubljani.
Letmt skupSčina stega skavtov v Domžalah.
Z ustanovitvijo stega so dobili možnost za delovanje tudi najmlajši. Dečki, stari od 6 do 11 let, so bili združeni v krdelu volčičev, deklice pa v rojih čebelic. Tako si je skavtska organizacija sama zagotavljala podmladek in članstvo ter ponudila celotni vzgojni program skavtstva.
Prostore za svoje delovanje si je domžalski steg uredil v propadli tovarni slamnikov. Ta je stala na današnjem neas-faltiranem parkirišču trgovine Napredek. Po likvidaciji tovarne je lastnik postala banka. Ta je skavtom odstopila nekaj prostorov. TI prostori so postali središče številnih skavtskih dejavnosti. Tu so potekali sestanki skupin, organizirali so številne skavtske prireditve in družabnosti, ob večerih pa so lepili barvne vzorce na kataloge za tovarno barv in lakov Mars: in si tako sami zaslužili prepotrebna denarna sredstva, s katerimi so lahko kupili opremo ali pa material, iz katerega so sami in ob pomoči staršev izdelovali
107
DIJAŠKI KOTIČEK
opremo in pripomočke za taborjenje. Starši so pri takih akcijah radi sodelovali. Navadno je bilo tako, da je enemu skavtu iz družine sledilo v skavtstvo še več drugih, vključno z dejavno pomočjo staršev.
V skavtski sobi so si skavti uredili tudi knjižnico. Svoja doživetja so natisnili vciklostiranem časopisu "Leteča lastovica".
Pomembna obogatitev, ki jo je prinesla ustanovitev stega, je bil začetek delovanja dekliškega kola. Podobno, kot so bili izvidniki organizirani po vodih v četo, so bila dekleta -imenovana planinke • organizirana po vodih v kolo. Kolo je vodila kolovodkinja. Najbolj znana domžalska kolovodkinja je bila Zdravka Skok, hči domžalskega žandarja,
Z ustanovitvijo stega so skavtskc dejavnosti potekale dosti bolj pestro in urejeno. Tega se je leta 1995 spominjal tudi zadnji načelnik dravske skavtske župe, inž. Mano Seifert (Rjavi bober):
"Kot načelnik sem obiskoval tudi različne stege, bolje rečeno: hodil sem na nekakšne inšpekcije. Najboljši steg? Upal bi si trditi, da je bil domžalski. Imeli so urejeno korespondenco, redno so organizirali sestanke, izlete in podobno. Skratka, bili so dovolj aktivni."
Skavtsko življenje v enotah domžalskega stega je bilo zabavno in zanimivo. Med letom so na sestankih predelovali snov in utrjevali veščine za izpite. Niso pa pozabili na družabnost. Prirejali so različne kulturne prireditve in organizirali čajanke. Včasih so čajanko pripravila dekleta in povabila fante, drugič pa so se vloge zamenjale. Ob koncu tedna so organizirali krajše izlete, vsako poletje pa tabor, kjer so v naravi preživeli 10-14 dni v druženju, zabavi, pohodniš-tvu, igrah, pridobivanju in urjenju skavtskih veščin.
Leta 1934 so taborili v Krtini. Tabora se je udeležilo 28 skavtov.
Naslednje leto so se udeležili velikega tabora, z udeležbo več stegov, v Kamniku.
Propagandni tabor v Kamniku je potekal na Produ (danes na tem prostoru stojita tovarni Eta in Svilanit), višek pa je bila slovesnost, ko so kamniški skavti dobili nov prapor. Prapor je z zlato nitjo izvezla skavtinja Sonja Šubic (Slav-ček), osnutek zanj pa je naredil arhitekt Slavko Prengov (Bistro oko). Prapor je bil velika umetnina, knez Pavle je zanj daroval 1000 din, kar je bila takrat plača delavca v tovarni Titan. Te podrobnosti so zanimive zato, ker je bil domžalski steg z nadaljnjo usodo tega prapora usodno povezan, kot bomo videli kasneje.
Pavel Kunaver (Sivi volk) predaja kamniškim skavtom nov blagoslovljen prapor (3- 1, 1935).
Avtor: Foto Ciril Böhm, Ljubljana. Hrani: Štefan Repanšck, Kamnik.
708
Leta 1936 je bil poletni tabor domžalskih s kanov v Studi.
Leta 1937 so se Domžalčani udeležili župnega tabora v Mednem pri Medvodah, leta 1938 so taborili v Kronovem ob reki Krki. Zadnji tabor pred II. svetovno vojno je bil v Ihanu.
V nepozabnem spominu številnih domžalskih skavtov in planink ostajazvezni tabor leta 1935 v Beogradu. Za ta tabor se je odločilo kar precej fantov in deklet. V Beograd so potovali v posebnih vagonih skupaj s skavti iz drugih slovenskih stegov. Poleg druženja, spoznavanja večnacionalne sestave kraljevine Jugoslavije so zvezni tabori izražali lojalnost monarhiji. Kralj Peter je bil pokrovitelj jugoslovanske skavtske organizacije. V mladosti je bil tudi sam skavt, skavti pa so v svojo obljubo vključili zvestobo kralju.
Seveda moramo ta odnos skavtov do kralja, politike in verskega prepričanja pravilno razumeti. O tem verjetno najbolje govori g. Mano Seifert:
"Glavno načeto je bila morala, točneje, zahteva po poštenosti. V nikogar se nismo zaletavali, nikogar kritizirali - glavno je bilo, da si bil sam poštenjak. Bili smo zavedni monarbisti in seveda katoličani. Vzgajali smo se proti nemorali in nasilju in zelo strogo proti politiziranju. Lahko si takšen ali drugačen, le da si pošten. Gozdovniki so nas imeli za klerikalce, mi pa njih za prokomunistično usmerjene. Kar zadeva njihovo religioznost so bili verni toliko, kolikor je bil veren vsak posameznik. V tem je bila razlika med gozdovniki in skavti. Mi smo zjutraj in zvečer pred sptinjem molili v zboru. Gozdovniki niso imeli skupnih molitev."
Svetovna skavtska organizacija je zahtevala strogo nepolitičnost skavtske organizacije. Tega so se voditelji v največji možni meri tudi držali. O tem mi je zadnji stegovodja domžalskih skavtov, g, Milan Flerin leta 1995 povedal:
"Ko sem bit jaz stegovodja, srno se držali nepolitičnega delovanja. Skavti srno se udeleževali vseb prireditev, tistih na desni in onih na levi: šli srno za procesijo, bili srtro pri bakladi, na gasilskih proslavah... S svojimi uniformami in klobuki smo delovali kot nekakšna poživite v. Starši so skavtskim voditeljem zelo zaupali. V organizaciji so videli marsikaj dobrega, zato smo želi priznanje staršev.
V Domžalah so bili ljudje in družine polarizi rane. Ali so bili liberalci ali pa klerikalno usmerjeni. Bili so popolnoma jasno opredeljeni. Pri skavtih so bili otroci enih in drugih. Kdor se je odločil za sokola, se je vedelo, da je liberalec. Kdor seje odločil za orla ali kasneje za Slovenske fante, je bil na klerikalni ali desničarski strani.
Skavtstvo v Domžalah je bilo izrazito nestrankarsko. Organizacija je imela eno četo na Viru, kije bila razmeroma močna in je bila bolj proletarska. Njeni člani so skoraj v celoti šli v partizane. Navada je bila, da ko smo bili na taborih, smo j>ostrojeni šli v nedeljo k maši. Nobeden od fantov, ki so biti pri skavtih, se v življenju ni izgubil. Dostikrat so mi fantje, ki so šli med partizane, pripovedovali: Da smo žiti, se imamo zahvaliti skavtskim spretnostim. V vsakem položaju srno znali varovati svoje glave. Življenje z naravo je bila [)rvma skavtskega življenja.
Skavtska organizacija je v tedanjih razmerah delovala sveže tudi s koedukacijo. Čeprav so bili dečki - deklice, ian-tje - dekleta organizacijsko ločeni, je nujno prihajalo dO medsebojnih stikov in sodelovanja. Domžalski skavti i*1 planinke so v okviru družabnostnih dejavnosti organiziral' čajanke, plesni tečaj in ples. Med fanti in dekleti je preskočila tudi kakšna iskra zaljubljenosti in nekateri pari so iz
GLASNIK SED 37/1997, št. ^
DIJAŠKI KOTIČEK
Zaljubljenosti sklenili tudi zakonsko zvezo.
Vse je presenetila II, svetovna vojna na naših tleh. Skavt5ki stegi po vsej Sloveniji SO dobili navodilo, da morajo v primeru vojne nevarnosti in nemške ogroženosti uničiti arhive, materialne dobrine pa predati Rdečemu križu. Znano je namreč bilo, da je bila skavtska organizacija na seznamu tistih organizacij, ki jih je nacizem še posebej sovražil.
Domžalski skavti SO glede tega ravnali nekoliko neprevidno. Sreča v nesreči pa je bila, da so hišo z arhivom dobili v roke Italijani. Prav hiša, v kateri je bila skavtska soba, je bila zadnja v Domžalah, ki so jo zasedli Italijani. Petdeset metrov naprej so bili Nemci. To je bila tudi najbolj izpostavljena točka, do katere so Italijani v Sloveniji sploh prišli. Seveda so se Italijani kasneje umaknili južno od reke Save, toda skavtski arhiv ni nikoli prišel v nemške roke.
Večino druge skavtske opreme pa so pravočasno umaknili iz društvenih prostorov. Ta oprema je po ilegalni poti odšla v partizane.
Ostaja pa nejasna medvojna vloga enega od domžalskih skavtskih voditeljev. Domnevno je bil že pred okupacijo povezan z nemško "peto kolono". Na glavarstvu v Kamniku ie med vojno opravljal uradniško službo, povojni pajeemi-griral v Ameriko. Izjave nekaterih skavtov ga bremenijo, izjave drugih pa ne. Dobil sem izjavo skavta, ki je povedal, da se mora prav njemu zahvaliti, da ga Nemci niso zaprli. Opozoril ga je, da ga gestapo nadzoruje in mu svetoval, kje naj se varno giblje. Kmalu po tem opozorilu je opozorjeni skavt odšel v partizane (izjava g. Toneta Ulčarja, 1995). Druga skavtinja mi je povedala, da je bil prav ta skavt tisti, ki je, s svojim posredovanjem, iz begunjskih zaporov rešil njenega moža - Viljema .Mišica.
Ob koncu pa še to: ob nemški zasedbi so kamniški skavti svoj prapor prinesli domžalskemu stegovodju g. Milanu Flerinu. Ta je prapor zašil v platno in ga skrii pod strešne nosilce v hiši, kjer je stanoval. Po vojni se skavtska organizacija ni smela obnoviti in tudi on je na prapor pozabil. 1'red nekaj leti so prekrivali streho hiše in našli nepoškodovan
prapor. Prapor danes hrani Muzej narodne osvt boditve v Mariboru.
M lil IN LITERATURA:
BADEN POWELL, Robert 1932: Skavt. Ljubljana, BERNUC, Franc 1939: Zgodovina fare Domžale 2. Groblje. BEZEK, Danijel 1996: 70 let skavtstva in gozdovništva v Kamniku. Kamnik.
CERNRTlč, Miha 1996: Bi - Pi, zgodba o ustanovitelju skavtstva. Ljubljana.
ENCUO.OPEDIJA Slovenije. M K. Ljubljana. ETNOLOŠKA topografija slovenskega etničnega ozemlja. VprašaInice VIII. Družbene organizacije. KLOBČAR, Marjanca 1989: Občina Kamnik. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stol. Ljubljana.
KAJ ZNA skavt lil. reda. Pravilnik. Ljubljana 1939.
PRIČEVANJA:
FLERIN, Milan 1995.
KOVAČ, Stane 1996.
SEIFERT, Mano 1990, 1995-
ŠUlilC, Sonja 1990.
ULČAli, Franc 1990.
PRAVILNIK za Steg skavtov v Domžalah. Arhiv RS, kal. št. 5448.
SKAVTI in gozdovniki na Slovenskem. Muzej narodne osvoboditve. Maribor 1990.
ŠERLAK, Vladimir 1975: Tabomištvo od nastanka do danes (6 člankov v ITD od 9. 11. 1975 dalje).
Zemljevid slovenskih krajev, kjer so delovale skavtske Čete in stegi. (Iz: Skavti in gozdovniki na Slovenskem, 1990).
GtASNlKSED 37/1997, l\. 4
109