nasa tema kronika Malomarnost ljudi ne pozna Visoka kazen za brutalen meja str. 12-13 umor str. 14 IV SPORED ■o ■-slim IT"- im ■in im -r- novi tednik človek, ki je postal iiva legenda k i Za naše.<« Katarina Karlovšek, vodja lokalnega organizacijskega odbora v Celju za Euro U21 ČETRTEK 1 1 PETEK o ✓ » o • • • • SOBOTA I I NEDELJA \l/ 10 -4 Optimistične želje po katastrofalnem požaru Nova Mozirska koča pod streho že letos? Medtem ko Planinsko društvo Celje - Matica še vedno zbira donacije za obnovo pogorelih domov na Korošici in Okrešlju, se je v popolnoma enaki situaciji zdaj znašlo Planinsko društvo Mozirje. Tudi požar Mozirske koče je pretresel vse, najbolj ljubitelje gora in planince. V zadnjih treh letih so tako pogorele tri priljubljene planinske postojanke na našem območju. Mnogi v tem ne vidijo naključja. Vzrok za požar Mozirske koče še ni znan in še nekaj časa ne bo, saj morajo forenziki vse sledi s kraja še pregledati v laboratoriju, svoje morajo opraviti tudi sodni izvedenci. SIMONA SOLINIC Med ljudmi obstajajo tudi razprave o namernih požigih planinskih koč na Celjskem. »Oktobra 2017 je zagorel Kocbekov dom na Korošici. V tem primeru smo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti kazensko ovadili državljanko Poljske,« pravijo na Policijski upravi Celje. Spomnimo, da požar ni bil nameren, saj je bila Poljakinja v domu z dvema otrokoma in je petrolej zamenjala z vodo, ker je želela skuhati čaj. Ko se je petrolej vnel, se je požar razširil na vso stavbo. »Novembra 2019 je zaradi napake na električni napeljavi v celoti pogorel Frischaufov dom na Okrešlju. Tuja krivda za nastanek požara je bila izključena,« dodaja policija o primeru na Okrešlju. Na vzrok požara Mozirske koče bo treba torej počakati še nekaj časa. Ker je na pogorišču dan po požaru še vedno tlelo, kriminalisti ogleda niso mogli začeti takoj oziroma so ga morali kasneje večkrat prekiniti. Na kraj so, ko so se razmere umirile, poleg kriminalistov prišli strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Pri ogledu, ki je trajal kar nekaj časa, so zavarovali določene vzorce, ki jih bodo še dodatno preiskali. Pri ogledu sta bila v pomoč tudi vodnik službenega psa in pes specialist za iskanje vnetljivih snovi. Da gre za zahtevno preiskavo, kaže to, da bo policija vanjo vključila tudi strokovnjake z drugih področij dela. »Vse možnosti so odprte« Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Go-ličnik govoric o namernem požigu Mozirske koče ne želi komentirati: »Res je, da je to že tretji primer požara na Celjskem, vendar je trenutno težko govoriti o vzroku. Vse možnosti so odprte. Treba je počakati, da kriminalisti končajo preiskavo.« Ta bo dolgotrajna, čakamo tudi sodnega izvedenca. O višini škode je trenutno še nehvaležno govoriti, čeprav bo ogromna.« Goličnik je izredno hvaležen vsem, ki so v teh dneh ponudili pomoč pri obnovi: »V prvi vrsti moram pohvaliti odziv vseh krajanov, a tudi ljudi iz ostalih krajev, iz naše občine in lokalne projektant-ke, ki je ponudila pomoč. Vse to je velika podpora. Iskali bomo vsa možna sredstva, da bi kočo ponovno postavili. Glede na optimistične napovedi naj bi bila koča pod streho že letos, naslednje leto naj bi bila dela že končana.« Kar nekaj ljudi, tudi podjetij, že sprašuje, kako lahko pomaga. »Na spletni strani Planinskega društva Mozirje smo objavili tudi obrazec, ki ga lahko ljudje izpolnijo in v njem zapišejo, kakšno pomoč lahko ponudijo. Tako bomo takoj navezali stik z njimi, ko bomo v določenem delu obnove točno določeno pomoč, ali v denarju ali v materialu in storitvah, potrebovali. Hvaležen sem, ko vidim, da ljudje svoje pomoč ponudijo,« pravi Goličnik. »Prisegla sem, da bom pomagala« Pred dnevi je bil na pogorišču Mozirske koče na Golteh tudi sestanek predstavnikov Planinskega društva Mozirje, Občine Mozirje, zavoda za varstvo narave. Na sestanku so se že dogovorili - ob soglasju lastnikov zemljišč in pristojnih organov - za prostor, kjer bodo lahko začasno postavili zabojnike za shranjevanje opreme in vodenje projekta. Civilna zaščita je zabojnike dostavila v torek. Dogovorili »Koča je zdaj pogorela že tretjič in vem, da bo tukaj nekje enkrat stala nova koča,« je dejal predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik. so se tudi za znižanje dovozne poti od Alpskega vrta do planinske koče. To bo omogočalo lažji dostop za vso gradbeno mehanizacijo za odvoz odvečnega materiala in potem pri gradnji novega objekta. Sestanka se je udeležila tudi domačinka in projektantka Darja Bezovnik Planovšek: »Prisegla sem, ko sem izvedela o požaru, da če bodo želeli mojo pomoč, bom z veseljem pripravila celoten projekt. Mozirska koča je naša in vsi moramo pomagati po svojih najboljših močeh. Takoj naslednje jutro sem klicala sodelavce in vsi so se strinjali, da je to prava pot in da so pripravljeni vložiti svoj čas in strokovno znanje, da čim prej dobimo novo kočo.« Dodala je še, da so zdaj na potezi v Planinskem društvu Mozirje, da določijo število ležišč in sedišč, potem lahko do konca marca pričakujejo dva do tri idejne predloge. Na podlagi izbranega predloga bodo potem pripravili celotno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po priporočilih zavoda za varstvo narave bo nov objekt zgrajen večinoma iz kamna in lesa. Glede na to, da je del stare koče, ki je bil zgrajen iz kamna, ostal, ga bodo poskušali ohraniti. Po velikosti bo podoben prejšnjemu. Kot pravi predsednik planinskega društva Boštjan Goličnik, so ves čas tudi v stiku z zavarovalnico glede prijave škode, vendar bo na odločitve še treba počakati. Območje požara je še vedno zaščiteno, saj uradno preiskava vzroka še traja. Obnova pogorele Mozirske koče bo zelo velik finančni zalogaj, znano je, da še niso končani niti postopki obnove koč na Korošici in Okrešlju. Kmalu se obeta razpis za nepovratna sredstva za obnovo planinskih postojank. Podrobnosti razpisa še niso znane, a naj bi bile v nekaj tednih. In ravno od tega razpisa si tudi mozirsko planinsko društvo obeta veliko. Foto: PZS, PD Mozirje, PUC AKTUALNO 3 ШЏШт 11 j ИШ Pogorela Mozirska koča je velika izguba ne le za mozirsko planinsko dru-Ш štvo, temveč za celotno slovensko planinstvo, pravi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Dejan Omerzu. »Koča je bila še posebej priljubljena med obiskovalci v širši regiji, ki jo redno obiskujejo, pri čemer za mnoge predstavlja drugi dom.« Planinska zveza Slovenije je lani z Zavarovalnico Triglav 52 planinskim kočam po Sloveniji razdelila 152 protipožarnih ampul. Planinsko društvo Mozirje sprejema donacije na svojem transakcijskem računu Koda namena: CHAR Namen: Donacija za Mozirsko kočo IBAN: SI56 0242 6001 3741 942 SWIFT: LJBASI2X Sklic: SI00 24022021 Naslov Planinsko društvo Mozirje, V Savinjski gaj 4, 3330 Mozirje Mozirski planinci so v zadnjih letih temeljito obnovili kočo. Prenovili so notranjost, izvedli energetsko sanacijo, predlani so uredili leseno fasado. »Planinsko društvo Mozirje je eno najbolj dejavnih društev v občini. Domačini smo zelo navezani na to kočo in samoumevno se mi zdi, da bomo pri obnovi oziroma novogradnji dejavno vključeni. Določenih postopkov smo se že lotili in prepričan sem, da bomo z društvom, domačini in dobrotniki kočo postavili v najkrajšem času. Opažam, da je velika pripravljenost, in dokler je žerjavica še vroča, moramo narediti vse, da bomo cilj uresničili,« pravi mo-zirski župan Ivan Suhoveršnik. ŠO Mozirska koča na Golteh je ena najstarejših koč v Sloveniji. Stoji na južnem pobočju Boskovca. Prvo Mozirsko kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5. oktobra 1896. Prvič je koča pogorela v času druge svetovne vojne in drugič v gozdnem požaru julija 1950. Po zadnjih obnovah je bilo v dveh gostinskih prostorih 70 sedežev in v sobah 57 ležišč. Zaradi ukrepov omejitve širjenja koronavirusa je bila koča zaprta, njena najemnica Alenka Vetrih jo je redno obiskovala in urejala. Nazadnje je bila v njej v torek in po njenih besedah je bilo vse v normalnem stanju. O požaru je regijski center za obveščanje obvestil občan 24. februarja malo pred 19.30, ko je iz Mozirja opazil na Golteh ognjene zublje. Vodja intervencije in poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Stane Weiss je s kolegi takoj odšel na prizorišče. Požar je gasilo 88 gasilcev iz šestih gasilskih društev s 16 vozili. »Zaradi poledenele ceste in strmega pobočja okoli stavbe je bilo gašenje oteženo. Ko smo prispeli na območje, je bilo opaziti, da je požar že močno zajel kočo. Tako da je bilo reševanje koče nemogoče, predvsem smo želeli omejiti požar. Gasili smo dve uri,« je dejal Weiss dan po požaru. Tista noč je bila za vse gasilce neprespana, več gasilcev je naslednji dan ostalo tudi na požarni straži. »Še vedno ne morem verjeti, da se je to zgodilo našemu društvu. Ta koča je bila zelo pomembna za naše društvo. Lani smo sklenili pogodbo z novo najemnico in v teh dneh smo se z njo pogovarjali o podaljšanju, saj smo bili obojestransko zadovoljni. Koča je bila v poletnem času zelo lepo obiskana in planinci so hvalili osebje in ponudbo. Za nas je škoda ogromna, četudi je bila koča zavarovana. Dobivam številne klice krajanov, ki nas podpirajo in bodrijo,« je dejal predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik. Požar so gasili gasilci PGD Mozirje, Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji, Grušovlje, Gorica ob Dreti in Ljubno ob Savinji. Predstavniki planinskega društva in domačini so v času ogleda pomagali z odstranjevanjem poškodovanih delov objekta in s tem oglednikom omogočili varno opravljanje ogleda. Spet menjave v vodstvu bolnišnice? Po imenovanju si novi zdravstveni minister Janez Poklu-kar že oblikuje ožjo ekipo, s katero bo sodeloval. Pogovori o vlogi državnega sekretarja za področje bolnišnic potekajo tudi s strokovnim direktorjem Splošne bolnišnice Celje Francem Vindišarjem, kar je ta za Novi tednik tudi potrdil. »Da, lahko potrdim, da pogovori resnično so. Ko bo odločitev znana, bom tudi pojasnil razloge in svoje načrte. Res je, da mora biti odločitev sprejeta hitro, saj vsi vemo, v kakšnem stanju je slovensko zdravstvo,« pravi Vindišar. Kot dodaja, tudi če bo delo sprejel, njegova vez s celjsko bolnišnico ne bo prekinjena, saj se namerava po mandatu v Ljubljani vrniti v Celje. Vindišar je strokovni direktor celjske bolnišnice od leta 2011. Njegova odločitev ni tako nepričakovana, saj v bolnišnici mnogi vedo, da s poslovno direktorico Margareto Guček Zakošek pri vodenju bolnišnice nekako nista uspela najti skupnega jezika. Sicer pa je vlada ravno minuli teden tudi uradno podala soglasje k imenovanju Guček Zakoškove za poslovno direktorico. Kot je znano, je višje sodišče zaradi nezakonitosti lani razveljavilo sklep iz leta 2018 in odločilo, da mora svet zavoda o poslovnem direktorju ponovno odločati. Dva kandidata od štirih sta se kandidaturi odpovedala, tako da je svet zavoda pred tedni nato odločal o samo dveh prijavah in potrdil Guček Zakoškovo. Ta bo bolnišnico vodila naslednja štiri leta. Kdo bo po odhodu Vindišarja v Ljubljano opravljal delo strokovnega direktorja, zaenkrat ni jasno. Mnogi na tem položaju vidijo kardiologa Dragana Kovačiča, ki je pred leti za kratek čas že bil vršilec dolžnosti strokovnega direktorja. SŠol Epidemiološke razmere se tudi na Celjskem izboljšujejo. Do zdaj so v celjski bolnišnici že zmanjšali število covidnih oddelkov. Manj bolnikov je tudi v intenzivni enoti. Ta mesec naj bi tudi delo organizirali tako, da bo izvajanje specialističnih pregledov lažje. S pravilno organizacijo dela bi lahko določeno število zaostankov, nastalih zaradi epidemije, poskušali odpraviti še letos, pravijo v vodstvu bolnišnice. novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Zaenkrat še strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar 4 GOSPODARSTVO Peter Vrisk o razmerah na trgu govejega mesa in o sodelovanju kmetijskih zadrug Bo celjska zadruga ponovno povezala kmete v Savinjski dolini? Prejšnji mesec je vodenje Kmetijske zadruge Celje spet prevzel Peter Vrisk. Direktor zadruge je bil že v letih 1991 do 2000, nato je deloval v vrhu slovenskega zadružništva, kjer je bil dva mandata predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, skoraj četrt stoletja je bil na čelu Zadružne zveze Slovenije, dvajset let je v državnem svetu zastopal kmete in zadruge. Nekaj let je bil tudi podpredsednik največjih kmečkih nevladnih organizacij v Bruslju Copa in Cogeca. Čeprav je ob njegovi vrnitvi v Celje marsikdo pomislil, da je na svoji poklicni poti naredil korak nazaj, to ne drži, pravi. Na svoje novo-staro delovno mesto je namreč sedel poln bogatih življenjskih in poklicnih izkušenj, ki mu bodo pomagale pri delu na lokalni ravni, seveda pa bo ostal glasen tudi takrat, ko bo treba iskati rešitve za kmetijstvo tudi na državni ravni. kako se hlevi zapirajo in kako mlajša generacija opušča kmetovanje. Se sicer trudimo in se z vsakim kmetom pogovarjamo posebej, saj se nam prav ta osebni pristop zdi zelo pomemben, a bo treba več narediti tudi na državni ravni. Treba bo nastopiti bolj aktivno in bolj odločno. Živimo v času, ko se z lepo besedo bolj malo doseže. Brez protesta se nič ne zgodi. Kmetje bodo morali udariti po mizi in povedati državi, da če bo hotela nekaj imeti, bo morala tudi nekaj dati. Tu ne mislim na denar iz proračuna, ampak na vzpostavitev pravičnih razmerij in na JANJA INTIHAR »Delo v domačem, lokalnem okolju je čisto nekaj drugega kot delo v Ljubljani. Predvsem je bolj pristno in bolj konkretno. Kar se tukaj dogovorimo, ljudje upoštevajo in se dogovorjenega držijo. Na državni ravni pa, kot vidimo, neke absolutne resnice ni. Lahko bi rekel, da gre bolj za nekakšno politično preigravanje,« pravi Peter Vrisk. Kako boste vse znanje in izkušnje, ki jih imate, izrabili na novem delovnem mestu? Kako bo to, da ste odličen poznavalec kmetijstva in kmetijske politike, koristilo Kmetijski zadrugi Celje? Včasih me kdo vpraša, ali mi vrnitev v Celje res pomeni velik izziv. V Vojniku imam kmetijo, že vse življenje sem povezan s kmetovanjem in kjerkoli sem bil v zadnjih dveh desetletjih, teh vezi nisem prekinil. Iz Ljubljane sem se vsak dan vozil domov in z družino obdeloval kmetijo. Kmetijska zadruga Celje je moja domača zadruga, saj sem njen član, v njej sta bila tudi moja starša. Da, zadruga je spet moj velik izziv, kot mi je bila že leta 1991, ko sem prvič postal njen direktor. Takrat smo s sodelavci reševali in tudi rešili njene finančne težave, zdaj si želim, da bi razširili njeno poslovanje. A so časi neugodni. Ne samo zaradi koronavirusa, tudi tržne razmere so zelo zapletene. Zakaj? Ker so cene kmetijskih izdelkov na najnižji ravni, od kar pomnim. Tako velike razlike med odkupnimi cenami in tistimi, ki jih v trgovini plačujejo potrošniki, za goveje meso še nikoli ni bilo. Vse države v Evropi odkupujejo govedino po bistveno višjih cenah. V Sloveniji smo padli na raven Romunije, ki je bila vedno zelo daleč za nami. Razmere so se izrazito poslabšale že lani v drugi polovici leta in skrbi me, kakšne bodo posledice za celotno slovensko kmetijstvo. Slovenija je namreč dežela, kjer je govedoreja najbolj pomembna kmetijska dejavnost. Ob teh cenah nekatere kmetije že zapirajo hleve. Zadnjič je bil pri meni mlad rejec, ki ima hlev za 120 pitancev. Povedal je, da je oddal zadnjo živino, da bo zaprl hlev in se bo začel ukvarjati s čim drugim. Ko odličen rejec živali zapre hlev, se moramo zamisliti, kaj bodo naredili kmeti po hribih, ki imajo, 5,10 ali 20 glav živine. Vse žrtvujejo, da lahko ohranjajo kmetijo, ampak ob takšnih cenovnih nesorazmerjih ne bodo mogli preživeti. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer še vedno aktivno delujem, smo se dogovorili, da bomo ustanovili stavkovni odbor ter na državo naslovili nekaj zahtev. Saj se zavedamo, da je Slovenija del evropskega trga in ima z njim skupno kmetijsko politiko, vendar zahtevamo, da pristojne državne službe začnejo temeljiteje preverjati, kakšno hrano uvažamo. Ne mislimo zapirati meja, vendar želimo, da so kakovostni slovenski izdelki, od mleka in mesa do sadja in zelenjave, pošteno plačani. Kaj bi po vašem mnenju morala narediti država? Že pred približno dvema letoma sem zahteval, naj država na meji »Glede na to, koliko denarja dobijo za živino kmeti, bi govedina v trgovinah morala biti dvakrat cenejša. Takšne nenormalne razlike, kot je zdaj, še ni bilo. To je velika krivica do kmeta in tudi do potrošnika, ki, namesto da bi jedel kakovostno meso, uživa cenene izdelke iz uvoza.« zagotovi nekakšen nadzor. Da se bo vedelo, kdo, od kod uvaža in koliko uvaža. Politika je to zavrnila, češ da gre za prosto trgovino, da so podatki tajni ... A se doma za vsakega kmeta ve, kaj in kako prideluje, ker ga inšpektorji nadzirajo na vsakem koraku. Saj lahko nekdo uvozi sto ton mesa s Poljske, ampak naj se ve, katera mesarija predeluje slovensko živino, za katero vemo, kako je vzrejena, in katera meso uvaža iz tujine ter ga potem starega in zamrznjenega zmelje, doda barvila in arome ter končni izdelek proda po nizki ceni. Država bi torej morala biti odgovorna do svojih državljanov in ne bi smela dopuščati uvoza manj kakovostnega in poceni blaga, po drugi strani pa dopuščati, da znaša odkupna cena za kilogram klavne polovice goveda manj kot tri evre. Naši rejci tega ne bodo preživeli in posledice bodo dolgoročne. Tovarno lahko danes zapreš in jo čez leto spet spraviš v pogon, a ko bodo kmetje opustili kmetovanje in se bodo naši hribi zarasli, kar se sicer že dogaja, vrnitve ne bo. Če bo država čez deset let ugotovila, da je naredila napako, nekdanjega stanja ne bo več mogla vzpostaviti. Saj niti ne bo več ljudi, ki bi spet začeli kmetovati. Če bo mlada družina šla živet s hribov v bližino mesta, je ne bo več nazaj. Nihče ne gre z boljšega na slabše. Na te težave opozarjam že dlje časa, ampak zdaj smo res na kritični točki. Odkup živine je zelo pomembna dejavnost Kmetijske zadruge Celje. Torej lahko tudi kot njen direktor naredite marsikaj, da bi se razmere spremenile na bolje. Naša zadruga sodi po prihodkih in članstvu med srednje velike, medtem ko je po odkupu živine med večjimi. Iz dneva v dan to, da posamezniki ne bi več bogateli na račun poceni uvoza. Zahtevamo torej samo pravično razporeditev. Uvoza sicer ne moremo ustaviti, a lahko zahtevamo primerno ceno za primerno kakovost, pri čemer nikakor ne smemo dovoliti nizkih cen za dvomljivo kakovost. Kakšne cilje ste si zastavili ob ponovnem prihodu v celjsko zadrugo? Kmetijska zadruga Celje je ena najbolj uspešnih pri odkupu goveje živine in upam, da bo tako tudi v prihodnje, čeprav bo zaradi težav, ki sem jih že omenil, težko ohraniti takšen status. Zadržati bomo poskušali količine pridelanega mleka, radi bi, da bi hmeljarji, za katere organiziramo in tehnološko vodimo pridelavo, povečali površine s hmeljem, kmete in vrtičkarje bomo v naših trgovinah v Vojniku in Celju še naprej oskrbovali z repromaterialom. Največji izziv bo vsekakor Kmetijska zadruga Petrovče, ki je bila nekoč največja zadruga v Savinjski dolini, zadnja leta pa je zašla v velike težave in lani sploh ni poslovala. Že v prvem mandatu sem razmišljal, da bi se celjska zadruga morda povezala s katero od sosednjih zadrug, vendar za kaj takšnega časi takrat še niso bili najbolj zreli. Mislim, da zdaj so, in upam, da bomo petrovško zadrugo rešili s skupnimi močmi. Že lani, ko sem vedel, da se bom vrnil v Celje, smo predstavniki celjske zadruge s kmeti z območja Pe-trovč začeli iskati rešitev. Podpisali smo pismo o nameri o sodelovanju in povezovanju. Pod skupno streho bi lahko naredili velike korake naprej. Na območju Petrovč sta zelo močni proizvodnji hmelja in mleka, kmeti se ukvarjajo tudi z vzrejo pitancev in gojenjem zelenjave. Se bosta celjska in petrovška zadruga povezali že letos? Ne vem, bomo videli. To bo tek na dolge proge, nič se ne bo zgodilo čez noč. Treba bo narediti revizijo poslovanja zadruge in ugotoviti, kakšno je njeno dejansko finančno stanje. Območje, na katerem deluje, je zelo veliko in tudi zelo pomembno. Združuje več kot sto kmetov, v dobrih letih je ustvarila sedem do osem milijonov evrov prometa, kolikor ga ima tudi naša celjska zadruga. Skratka, postopek povezovanja ne bo enostaven, čeprav smo sosedje in se dobro poznamo. A bomo vztrajali, saj sem prepričan, da bo to na dolgi rok uspešna zgodba. Predvsem je pomembno, da se zadružništvo na tem območju ohrani. Pojavilo se je namreč nekaj zasebnih pobud. Kmeti lahko zadrugo prodajo ali oddajo tudi komu drugemu, to sem jim povedal, vendar če ohranijo zadrugo, bodo še naprej imeli vsa vrata odprta. Z zasebno družbo bodo najbrž odnosi drugačni. Bo po Kmetijski zadrugi Petrovče prišla na vrsto še katera zadruga na Celjskem? Na tem območju je nekoč že delovala enotna zadruga Savinjska dolina. A je, žal, poleg veliko pozitivnega samostojnost Slovenije prinesla tudi razbitje zadrug na veliko majhnih. Sam tega nisem podpiral. Tudi velika Savinjska zadruga je razpadla - na petrovško, ki je postala največja, Trnava je zaradi finančnih težav prenehala delovati, Tabor in Prebold sta se združila, zadruge na Vranskem, v Braslovčah, Gotovljah in Šempetru so ostale samostojne. Pred nekaj leti sem poskušal te zadruge ponovno povezati, v njihovem krogu sem videl tudi celjsko. Imeli smo že sestanke upravnih in nadzornih odborov in vsi so načelno podprli povezovanje, a do končne odločitve ni prišlo. Boste torej zdaj, ko ste se vrnili v Celje, poskušali dokončati, kar ste začeli pred leti? Tako kmetom kot direktorjem zadrug že nekaj časa pravim, da bo treba narediti nekaj večjega. V Savinjski dolini vedn bolj spoznavajo, da bodo manjše zadruge na dolgi rok težko ostale konkurenčne. Ne trdim, da smo Celjani najboljši in najbolje vemo, kako je treba delati, ampak dejstvo je, da se bo treba povezati. Prepričan sem, da bo petrovška zgodba začetek nekega širšega povezovanja v dolini. Dokončno bodo o tem vsekakor odločili kmeti. To je res moj velik izziv. Članov celjske zadruge in tudi petrovških kmetov ne bo treba prepričevati, zdaj bo treba pogovore o tesnejšem sodelovanju začeti tudi drugod v Savinjski dolini. Kdaj bi se lahko začeli tudi povezovati, ne vem. Izkušnje kažejo, da se mora zgoditi nekaj slabega, kot se je na primer na Koroškem pred dvajsetimi leti, ko so zadruge zaradi finančnih težav HKS zašle v krizo. Rešile so jo s povezovanjem in danes je koroška zadruga zelo uspešna. Nič nimam proti zasebnim podjetjem, vendar je zadruga nekaj povsem drugega. Podjetja danes so, jutri jih ni več. V zadrugi ima kmet pomembno besedo, zadružništvo je sistem, ki deluje na dolgi rok in v vseh režimih. Tudi ameriški kmeti, ki imajo po deset tisoč hektarjev zemlje ali še več, so včlanjeni v zadruge in pravijo, da brez njih ne morejo. Pri nas pa nekdo, ki ima 50 hektarjev, misli, da nikogar ne potrebuje. A je dejstvo, da je v Sloveniji na tistih območjih, kjer so močne zadruge, kmetijstvo dobro razvito. Foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 »Naše poslanstvo tudi po tridesetih letih ostaja nespremenjeno: slišati in razumeti trg in biti vedno korak spredaj,« pravi Roman Moškotevc, ki je zelo ponosen, da pri vodenju podjetja sodeluje že druga generacija Moškotevcev. V tridesetih letih do trgovsko-proizvodnega imperija Med podjetji, ki so že ali še bodo letos praznovala 30-le-tnico delovanja, je tudi Ahac, eden najstarejših zasebnih distributerjev v Sloveniji. Družba je najprej z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami oskrbovala trgovine in gostilne, nato je postala zastopnica mnogih tujih blagovnih znamk pijač in živil, pred nekaj leti je začela izdelovati in prodajati še prehranske izdelke blagovne znamke Droga ter tehnične izdelke Iskra in Iskra ERO. Ahac, ki ga je ustanovil in ga še vedno vodi Roman Moškotevc, ni samo eden najstarejših zasebnih distributerjev, ampak je do danes zrasel v enega največjih uvoznih in distribucijskih podjetij za pijačo, živila in tehnične izdelke. Uvrščajo ga tudi med sto najuspešnejših podjetij v Sloveniji. V letu 2019 (podatki za lani še niso znani) je ustvaril 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 17 milijonov evrov več kot štiri leta prej, ter imel 1,1 milijona evrov čistega dobička. V petih poslovnih enotah zaposluje 110 ljudi. Na njegovem prodajnem seznamu je že več kot 300 svetovnih in slovenskih blagovnih znamk ter 4.500 različnih izdelkov. Zelo pomemben del podjetja Ahac predstavlja prodaja Droginih vložnin, ki jih pro- izvaja v Središču ob Dravi. Tamkajšnje proizvodne prostore je kupilo pred petimi leti, blagovno znamko že pred desetimi. Vložnine uspešno prodaja tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer je prisotno tudi z malimi gospodinjskimi aparati in drugimi izdelki znamk Iskra in Iskra ERO, ki jih zanj izdelujejo v Turčiji ter na Kitajskem in Madžarskem. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA) Podkrižnik novi predsednik Kluba podjetnikov Saša regije Upravni odbor Kluba podjetnikov Saša regije je na 12. redni seji med drugim potrdil novo vodstvo. Predsednik kluba je postal Jure Podkri-žnik in podpredsednik dosedanji predsednik Vladimir Pogač. Jure Podkrižnik, ki je direktor družinskega podjetja Podkrižnik z Ljubnega, je ob imenovanju povedal, da čuti ob tem veliko odgovornost. Zavzemal se bo za povezovanje med različnimi akterji, saj meni, da ima regija še veliko potenciala, ki ga bo mogoče izkoristiti samo s sodelovanjem. Za več kot milijardo projektov Na seji je direktorica Razvojne agencije Saša Biljana Škar-ja predstavila trenutno stanje glede dejavnosti v okviru priprave nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega Jure Podkrižnik prehoda, ki jo pripravlja zunanji izvajalec Deloitte. Kot je povedala Škarja, je bilo v okviru poziva, ki ga je pripravil zunanji izvajalec, prijavljenih skoraj 50 projektov iz regije, ki so bili ocenjeni po projektnih merilih. Vrednost oddanih projektov je presegla milijardo evrov. »Projektne ideje, ki so bile oddane, predstavljajo podlago za pripravo tipov operacij, ki bodo umeščene v območni načrt za pravičen prehod, do njih pa se bo opredelila še Evropska komisija. Tipi operacij bodo v prihodnjem programskem obdobju tudi podlaga za pripravo razpisov.« Ob koncu je Biljana Škar-ja ponovno poudarila, da je pravičen prehod mogoč le z močno podporo države oziroma Vlade Republike Slovenije. Povedala je tudi, da so z Zasavsko regijo pripravili pobudo za podelitev posebnega statusa premogovnim regijam in sprejem posebnega zakona za prestrukturiranje ter jo posredovali na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar do zdaj še niso dobili odgovora. V odboru tudi predstavnik mladih Člani upravnega odbora so soglasno potrdili predlog velenjskega župana Petra Dermola in v odbor vključili tudi predstavnika velenjskih mladinskih organizacij. Te bo zastopal Vid Stropnik, ki izpostavlja pomembnost lokalnega razvoja v smeri, ki bo mladim ponujala razloge za življenje in delo v regiji. Stropnik je 23-letni študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Podatkovne vede na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je dolgoletni član in aktivist Šaleškega študentskega kluba, kjer trenutno opravlja funkcijo vodje odbora za članske dejavnosti in ugodnosti. V preteklosti je lokalno mladino zastopal tudi na nacionalni ravni kot član Sveta ŠOLS, član Sveta zveze ŠKIS, član sveta ŠOS in član Varnostnega sveta Zveze ŠKIS (vodja 03 regije). Z Mestno občino Velenje je sodeloval kot član komisije za dodeljevanje štipendij, letos je vključen tudi v skupino za pripravo načrta reševanja stanovanjskih problemov mladih. LKK Foto: MOV Za spodbude kmetijstvu in podeželju sto tisoč evrov Mestna občina Celje je objavila javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini v letu 2021. V proračunu je za ta namen zagotovljenih sto tisoč evrov. Upravičenci do pomoči so njem kmetijskih pridelkov, s kmetijska gospodarstva, ki se sedežem dejavnosti in z nalož-ukvarjajo s predelavo in trže- bo na območju Mestne občine Celje in tisti, ki kmetijsko dejavnost opravljajo na najmanj hektarju kmetijskih površin. Sofinanciranje predvideva ukrepe: pomoč za naložbe v sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, za posodabljanje kmetij- skih gospodarstev ter urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (73.500 evrov), pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji (20.000) ter podporo delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. (6.500 evrov). Rok za oddajo prijav je 2. april 2021, dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana v tem letu. RG Po rebalansu še en razpis za pomoč celjskemu gospodarstvu V prejšnji številki Novega tednika smo poročali, da je Mestna občina Celje objavila javni razpis za dodeljevanje pomoči gospodarstvu zaradi izpada poslovanja ob posledicah covida-19. To pa ni edini razpis, ki ga občina namenja za pomoč gospodarstvu. Po sprejemu rebalansa letošnjega občinskega proračuna, ki je načrtovan za aprilsko sejo mestnega sveta, bo objavila še razpis za mikro, mala in srednja podjetja. Lani je celjska občina v zdaj že tradicionalni javni razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj gospodarstva vnesla nov ukrep, s katerim je pomagala gospodarskim subjektom, ki so bili prizadeti zaradi epidemije. Za pospeševanje in podporo gospodarski dejavnosti je občina lani tako skupno namenila več 238 tisoč evrov. Letos bodo v MOC za spodbujanje gospodarstva namenili še več denarja, saj ocenjujejo, da bodo s tem ugodno vplivali na razvoj gospodarstva v teh težkih časih. V prvem letošnjem razpisu (prijava nanj je mogoča še do 12. marca) je občina zagotovila 275 tisoč evrov. Namenjeni so neposrednim uporabnikom poslovnih prostorov, ki jim je bilo lani odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za izvajanje storitvene dejavnosti. »Računamo, da bomo lahko z rebalansom proračuna, ki je v pripravi, zagotovili dodatna sredstva, s čimer bomo lahko pomagali različnim podjetjem pri investicijah, odpiranju novih delovnih mest in zagonu turizma v starem mestnem jedru ter na Šmartinskem jezeru,« so povedali v celjski občini. Z nepovratnimi finančnimi spodbudami Mestna občina Celje uresničuje strategijo razvoja gospodarstva v občini, ki jo je mestni svet sprejel leta 2014 in predstavlja pomemben dolgoročni strateški projekt. V pripravi je tudi nova strategija razvoja gospodarstva v občini za nadaljnjih se dem let. RG S MESTNA OBČINA CELJE Mestna občina Celje je 22. februarja objavila Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Celje v letu 2021. V proračunu je v ta namen zagotovljenih 100.000 evrov. Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in z naložbo na območju Mestne občine Celje, in subjekti, ki dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Predmet sofinanciranja: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo Podukrep 1.1.: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 60.000,00 EUR Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 13.500,00 EUR UKREPI DE MINIMIS UKREP 7: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis 20.000,00 EUR OSTALI UKREPI OBČINE: UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja 6.500,00 EUR Rok za oddajo vlog je 2. april 2021. Dodeljena sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2021. Razpisna dokumentacija je dostopna na: moc.celje.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Urejanje pohodne poti okrog Šmartinskega jezera in proti njemu _ ■■ ■ V V - 1 Za prijetnejše počutje pri rekreaciji Prebivalci in obiskovalci Celja, ki so se v v minulih dneh odpravili na Šmar-tinsko jezero, so lahko opazili, da so na odseku poti od Ostrožnega odstranjeni leseni robniki, da je na delu poti viden nanos novega peska in da je tudi okolica poti lepo očiščena. V Mestni občini Celje (MOC) so povedali, da javno podjetje Zelenice obnavlja dotrajane lesene ograje ob poti, ki vodi proti jezeru, opravlja pa redna vzdrževalna in druga dela tudi na poti okrog jezera. V tem delu bomo tudi uredili in osvežili klopce s podlagami, uredili odvodne jaške in delno očistili zarast ob poti,« so o delih povedali v mOc. V Zelenicah so dela razdelili v tri sklope: najprej bodo uredili 450 metrov poti, nato 310 metrov poti, v tretjem delu načrtujejo ureditev lesenega mostu in počivališč. Dela bodo izvajali skladno z zmožnostmi, ki so v veliki meri povezane z vremenskimi pogoji. Pri tem poudarjajo, da je zaradi težkega dostopa veliko del treba opraviti ročno oziroma s prilagojenimi stroji. V celjski občini celotno vrednost del ocenjujejo na približno 55 tisoč evrov, denar so zagotovili v delu proračuna, ki je namenjen urejanju zunanjih javnih površin. Nepridipravi uničili WC-kabini Ob tem nas je še zanimalo, zakaj na poti proti Šmartin-skemu jezeru ni več mobilne WC-kabine, prav tako ne na Savinjskem nabrežju. »Na žalost so neznani storilci dvakrat zaporedoma kabini popolnoma uničili. Da bi preprečili morebitno ponovno poškodovanje mobilnih WC-kabin, ju bomo postavili na bolj osvetljenih in preglednih mestih,« so pojasnili v občini. ROBERT GORJANC »Zob časa se že močno pozna na poteh, po pregledu in oceni stanja smo se zato odločili, da bomo letos nadaljevali intenzivno urejanje delov poti, ki naj- bolj potrebujejo obnovo. Najprej urejamo del poti v dolžini 760 metrov, ki vodi od čolnarne proti drstišču, vključno z obnovo lesenega mosta pri drstišču. Odstranjujemo stare lesene obrobe in jih zamenjujemo z novimi, urejamo odvodnjavanje, nasipavamo novo podlago z zaključno plastjo finega peska. Lepša podoba na območju nekdanjega Rakuševega mlina Delavci celjskega javnega podjetja Zelenice so v minulih dneh očistili zarasti na območju nekdanjega Rakuševega mlina. Ta del mesta, ki je le streljaj od središča Celja, ima zdaj precej lepšo podobo. Neurejena podoba tega območja je lani kazila ocvetličen del Mariborske ceste pri podvozu s čudovito zasaditvijo vodenk, za katero (ter še za za mostove in druge dele mesta) je MOC predlani prejela zlato vrtnico, ki jo podeljuje Turistično in kulturno društvo Celje. Kot so napovedali v MOC, bodo delavci JP Zelenice čiščenje zarasti ob vegetaciji ponovili. Območje nekdanjega Rakuševega mlina ima zdaj precej lepši videz. (Foto: SHERPA) CELJE - Je napoved odstranitve garaž na Otoku začetek celovitega procesa v mestu? Namesto vrstnih garaž nova stanovanja in garažne hiše V okviru obravnave občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) na zadnji seji celjskega mestnega sveta smo lahko tudi slišali, da MOC pripravlja drugačno prostorsko ureditev na območju Otoka, pri bazenu, kjer so zdaj vrstne garaže. Te bodo v prihodnosti očitno morale svoj prostor prepustiti novim stanovanjskim stavbam. Kot so povedali v celjski občini, gre za celovit proces prenove tovrstnih mestnih območij, ki je povezan tudi s strategijo trajnostne mobilnosti v MOC. Vrstnim garažam na Otoku se po napovedih MOC očitno ROBERT GORJANC »Menimo, da bi na tem mestu lahko zgradili kakovostna stanovanja, zlasti zdaj, ko je območje protipoplavno zavarovano, in tudi za garaže namenili bolj ekonomično stavbo,« je povedal celjski župan Bojan Šrot in dodal, da so garaže že preživele svoj vek in da ne služijo več svojemu namenu. V celjski občini so pojasnili, da je OPPN za obravnavano območje še v pripravi izhodišč, po izboru prostorskega načrtovalca bodo izdelali več različic zasnove prostorske ureditve. Ob tem so še navedli, da MOC že izvaja politiko trajnostne mobilnosti, njen cilj je zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. »V sklopu izvajanja te politike je treba prepoznati tudi potencialna zemljišča, ki z obstoječo neracionalno rabo (v tem primeru vrstnimi garažami) predstavljajo degradirano območje. Občina želi takšna potencialna območja z določitvijo kakovostnejše rabe prostorsko oplemenititi. Na območju MOC je več območij vrstnih garaž, ki bi jih bilo smotrno zasnovati bolj racionalno,« so pojasnili v celjski občini. Ob tem so tudi odgovorili na naše vprašanje, ali so predvidene prostorske spremembe napoved širše strategije oz. procesa postopnega ukinjanja individualnih garaž v MOC - na primer pri I. osnovni šoli, na Hudinji v Milčinskega ulici in na drugih območjih. V okviru izhodišč nove prostorske ureditve v celjski občini načrtujejo gradnjo garažnih hiš za zagotavljanje potreb v prostoru in hkrati za novo predvidene stavbe. »Proces prostorskega načrtovanja bo pokazal, ali bodo garažne hiše samostojne stavbe ali del več-stanovanjskih stavb.« Reševanje zelenih površin Ali bodo v MOC proces ukinjanja individualnih garaž in morebitno gradnjo garažnih hiš združili tudi z reševanjem problematike ohranjanja zelenih površin? Trenutno stanje v blokovskih naseljih namreč kaže, da je velik pritisk na zelene površine na račun širitve parkirnih mest, kar sproža proteste stanovalcev, ki želijo obvarovati igrišča, zelenice. »Ravno prepoznavanje tovrstnih neracionalnih rab prostora je tisto, kar bo omogočilo ureditev večjih zelenih površin na dvoriščih stanovanjskih sosesk. Zavedamo se, da bo za zagotovitev prostorskih zmogljivosti za nove garažne hiše treba te načrtovati tudi v podzemnih etažah,« pojasnjujejo v MOC. Pred časom so nam v celjski občini tudi povedali, da se nameravajo potegovati tudi za evropska sredstva za gradnjo (podzemnih) garažnih hiš za reševanje problematike parkirnih mest in ohranjanja zelenih površin v stanovanjskih naseljih. »MOC ves čas spremlja razpise za evropska sredstva v sklopu izvajanja programa celostnih teritorialnih naložb. Ukrepi za zagotavljanje trajnostnega urbanega razvoja temeljijo na načelu Ali je mogoča razlastitev lastnikov garaž? Zanimalo nas je še, kako namerava občina doseči dogovor z lastniki na območju Otoka, ali bo odkupila njihove garaže, jim kot zamenjavo ponudila parkirno mesto v novi garažni hiši? Ali je v primeru, da lastniki garaž ne bi hoteli prodati ali se odreči svojim garažam, mogoča tudi razlastitev? »Zemljiškoknjižno lastništvo dotrajanih garaž na tem območju ni urejeno, zato moramo najprej izvesti pregled lastniškega stanja garaž. Doslej je Mestna občina Celje na tem območju že odkupila nekaj garaž v okviru postopka uveljavljanja zakonite predkupne pravice, o načinu urejanja razmerij s preostalimi lastniki garaž na tem območju pa je še prehitro govoriti.« izkoriščanja notranjega potenciala urbanih območij, ukrepi pa mesta usmerjajo k izvajanja trajnostne mobilnosti. Zaenkrat strokovne službe izvajajo dejavnosti v zvezi z gradnjo garažnih hiš v izvedbenih prostorskih dokumentih,« so še navedli v MOC. Foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 7 Drugi teden po vrnitvi v šole Brez hujših zapletov, a z nekaj nesmisli V osnovnih in srednjih šolah je zadnja dva tedna po zimskih počitnicah bolj živahno, kot je bilo prejšnje mesece. V učilnice so se vrnili vsi osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol ter dijaki nižjega poklicnega izobraževanja. Ostali dijaki lahko obiskujejo praktični pouk, sicer se še vedno šolajo na daljavo. Za učitelje je določeno obvezno tedensko testiranje s hitrimi testi. V dveh osnovnih in dveh srednjih šolah v regiji smo preverili, kako so se organizirali minule dni in kakšne težave so imeli. Pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah so lahko spet prisotni dijaki, kar do nedavnega ni bilo mogoče. (Foto: arhiv SŠSDL) TATJANA CVIRN »Organizacija pouka za približno 600 učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur je precej zahteven organizacijski zalogaj, s katerim zagotavljamo varne pogoje za delo v šoli, ki spada med večje,« pravi ravnatelj mag. Jure Radišek. Pouk izvajajo v matičnih oddelkih, maske so obvezne povsod, razen v učilnici matičnega oddelka oziroma ko so učenci v t. i. mehurčku. Poudarek je na zračenju prostorov, ustrezni razdalji ter umivanju in razkuževanju rok. »Težava je varstvo otrok, ki ga ne smemo izvajati v kombiniranih oddelkih, kar pomeni, da ves razpoložljiv kader porabimo za ločeno varstvo učencev prvega triletja. Starše starejših učencev (4. in 5. razreda) smo prosili, naj sami poskrbijo za varstvo, in so nam prisluhnili. Reorganizirali smo tudi pouk športa, saj je hkrati v telovadnici le en oddelek. Tudi razporedi za odhod na kosilo so na novo določeni. Veliko je dežuranja in nadzora dogajanja,« našteva Radišek, ki je obenem zadovoljen, da so v šoli zelo uspešni pri izvajanju prilagoditev in ukrepov. Vse zaposlene testirajo v ZD Šentjur. »Zaenkrat nimamo okužb med učenci ali zaposlenimi, a se posamezne pojavljajo v družinah. Te rešujemo s karantenami posameznih učencev. Starši so odgovorni, kar pozdravljam. Želim si, da bi tako tudi ostalo in da ne bi ob izboljševanju epidemiološke slike hitro pozabili na spoštovanje ukrepov. Pouka na daljavo je bilo za lep čas dovolj,« opozarja ravnatelj, ki ga ob tem skrbi, ker lahko šola izvaja le dejavnosti brez zunanjih sodelavcev, brez izletov ali obiskov gledališč, muzejev in galerij, medtem ko se popoldne učenci najrazličnejših šol mešajo pri obšolskih dejavnostih. Množica lažno pozitivnih testov »Prvi teden je minil v zelo pozitivnem vzdušju, saj so bili vrnitve veseli vsi, tako učenci, učitelji kot starši. Glede ocenjevanja so imeli učitelji priporočila o blagem prehodu, predhodnem utrjevanju in napovedanem spraševanju,« je povedal Marko Sajko, ravnatelj Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, kjer so prav tako upoštevali smernice glede izpeljave pouka (delo v matičnih učilnicah, brez pouka v manjših učnih skupinah, razkuževanje, zračenje, nošenje mask ...). »Pri tem je veliko nejasnosti. Ena je odpiranje telovadnic,« pravi Sajko. »V oddelkih podaljšanega bivanja na primer ne smemo združevati učencev iz različnih oddelkov, in to niti v telovadnici, medtem ko se popoldne lahko združujejo v njej pri zunanji športni dejavnosti (do deset oseb, dva metra razdalje, brezkontaktni šport). V dogovoru z občino ostajajo naše telovadnice še zaprte, nekatere v okolici pa bodo že odprle vrata. Takšnih nesmislov je veliko,« pravi ravnatelj laške osnovne šole in opozarja še na eno težavo. »Testiranje učiteljev izvajamo ob petkih. Na zadnjem testiranju je bilo od 103 testiranih 17 zaposlenih >lažno< pozitivnih. PCR-test nato ni potrdil niti ene okužbe. Do danes ni bil potrjen niti en pozitiven test v naši šoli. Je pa res, da smo imeli prvič tako množičen izbruh lažnih testov. Če bi se testirali v ponedeljek, bi bila šola v torek zaprta. Zato na to temo pripravljam daljši dopis za MIZŠ,« pravi Marko Sajko in pohvali sodelovanje vseh, tudi z ZD Laško. Posledic ne bi smelo biti V srednjih šolah so težko čakali na vrnitev vsaj dela dijakov. »Z veseljem smo zato pripravili vse potrebno za pouk maturantov in ga zaenkrat izvajamo brez velikih težav in pretresov,« je povedal Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava na ŠCC. »V našem velikem centru je bila zelo zahtevna organizacija malice, a smo z minimalnimi posegi v urnik tudi to uredili. Zelo sem ponosen na kolektiv šole; vsi, ki poučujejo maturante, se redno testirajo, v šoli ves čas upoštevamo higienska priporočila za varno delo.« Na vprašanje, ali se pozna primanjkljaj pri znanju otrok, Juvančič odgovarja: »Za vestne in odgovorne dijake primanjkljaja znanja ne bo, za ostale pa je do mature še nekaj časa, da se zakrpa kakšna prespana videokonfe-renca. Laboratorijske vaje, ki jih doma niso mogli opravljati, smo večinoma opravili že septembra. Sicer pa smo zaenkrat še prekratek čas v šoli, da bi lahko z gotovostjo trdili, kaj (bo) dijakom manjka(lo). Po mojem mnenju so najbolj pogrešali pristen stik z vrstniki ter obšolske dejavnosti (malice, kavice, sprehode po mestu, smeh, šale ...). Ostalo smo glede na razmere prilagodili tako, da posledic ne bi smelo biti.« Slaba volja med učitelji »Šola je še vedno napol prazna, čeprav pri nas vsi delamo v njenih prostorih. V prvi vrsti moramo učitelji in drugi delavci pokazati, da želimo delati v šoli. Upamo, da se bodo kmalu lahko vrnili vsi dijaki, ker je to (že zdavnaj) nujno zanje, za njihovo znanje, socialne stike, počutje in nenazadnje zdravje,« meni Saša Silo-všek, ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. V minulih dneh je šola delno prilagodila urnike, saj lahko dijaki nezaključnih letnikov v šoli obiskujejo le praktični pouk. »Težava je ustrezen pedagoški in psihološki pristop do dijakov. Veselili so se, da bodo šli spet v šolo, po drugi strani jih je bilo strah, da bodo naenkrat preveč obremenjeni in da bomo od njih zahtevali preveč. Vendar je strah odveč. Učitelji so seznanjeni z vsemi priporočili ob vrnitvi dijakov v šolo in na ta način tudi izvajajo pouk. Bolj pomembno od ocen je, da dijaki dosežejo zastavljene učne standarde in kompetence. Učitelji seveda morajo preveriti, koliko znanja so dijaki usvojili na daljavo, in na osnovi tega zastaviti nadaljnje delo,« meni ravnateljica, ki poudarja, da šola do nedavnega ni imela okuženega ne med dijaki ne med učitelji. Testiranje zaposlenih izvaja ZD Celje hitro in brez zapletov, težava je le, ker so datumi in ure testiranja določeni vsak teden posebej, čemur se v šoli težko prilagajajo. »Vsi učitelji smo se testiranja udeležili, saj se zavedajo, da ima prednost vrnitev dijakov v šole, in smo za to pripravljeni narediti marsikaj, četudi se nam ne zdi smiselno. V razredih je namreč testirana le ena oseba, ostalih 30 pa ne. Večja težava je tudi, da so nekateri učitelji preboleli covid, a morajo vseeno na testiranje. Ko je namreč zbolel in bil testiran njihov družinski član, jim je osebni zdravnik odsvetoval testiranje. Ker niso imeli težjih simptomov, so lahko delo na daljavo opravljali normalno. Zdaj pa ne dobijo potrdila, da so preboleli covid. Pravzaprav je najhujše, da ga nekateri dobijo, drugi ne. Nekateri osebni zdravniki upoštevajo krvne teste, ki pokažejo protitelesa, drugi ne,« opozarja sogovornica še na en nesmisel, ki razburja zaposlene v šoli. Zasnovali so deželo zdravja Mladi programerji s Celjskega, ki delujejo pod okriljem podjetja Epicoro studio, so zasnovali virtualni športni festival v Sloveniji. Dogodek, ki so ga poimenovali Dežela športa in zdravja, bo med 15. in 28. marcem postregel z različnimi vsebinami o gibanju, prehrani in zdravem življenjskem slogu. Manuel Wedra, Žiga in Žan Korošec se v podjetju Epicoro med drugim ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem, izdelavo spletnih strani, spletnih trgovin in z razvojem mobilnih aplikacij. Po prvem valu epidemije so začeli iskati rešitve, kako bi tudi v obdobju, ko so naša življenja prepredena z ukrepi za preprečevanje koronavirusa, ljudem nudili podporo pri zdravem in dejavnem življenjskem slogu. K sodelovanju pri Deželi zdravja in športa so povabili osebne trenerje Patricio Panger-šič, Jana Kovačiča in Manco Šepetavc, mojstrico joge Tinkaro Končar in nutricionista Jerneja Ogrina. Ljudje, ki bodo kupili vstopnico za spletni festival, bodo tako lahko dobili ideje za športne treninge, nasvete in zdrave recepte. Na voljo jim bo pet različnih postaj - in sicer funkcionalni trening za ženske in funkcionalni trening za moške ter kardio, joga in prehranski kotiček. TS Zakaj kar dva meseca zapore? CELJE - Že približno teden sta kolesarska steza in pločnik v podvozu v Kersnikovi ulici (v smeri proti mestu, pri Zlatarni Celje) spet na voljo kolesarjem in pešcem. Do zapore tega odseka je prišlo ob decembrskem potresu, ker se je nad stezo in pločnikom v eni od bližnjih stanovanjskih hiš nevarno nagnil dimnik, nekaj opek je tudi padlo na pločnik. Zakaj je zapora odseka trajala kar dva meseca? Mnogi so se namreč to spraševali in se čudili. Za pojasnilo smo se obrnili na Teodorja Goznikarja, poveljnika Civilne zaščite MOC, ki je prevzela reševanje tega primera, potem ko je nevarno mesto po potresu zavarovala Poklicna gasilska enota Celje: »Januarja in tudi v tem mesecu je zaradi močnih sunkov vetra s še enega večjega dimnika na tej stavbi spet padlo nekaj opek na javno prometno površino. Pred tednom smo zato odredili odstranitev dveh nevarnih dimnikov stanovanjske hiše.« »Ta stanovanjska hiša ni v lasti MOC, je pa nenaseljena in preden je mogoče najti lastnika in urediti vse birokratske postopke, traja kar nekaj časa. Ob tem smo tudi ugotovili, da lastnik hiše ni več živ. V primeru znanega lastnika je obveznost sanacije popravila poškodbe na hiši naložena njemu in je zadeva hitreje urejena,« je pojasnil poveljnik CZ MOC. Ob tem je izrazil razočaranje nad nekaterimi prebivalci Celja, ki redno uporabljajo ta pločnik in kolesarsko stezo. »Čeprav smo dnevno nameščali opozorilne trakove, so jih ljudje trgali, se vozili in hodili mimo ter obračali prometno signalizacijo, ki je jasno usmerjala na uporabo kolesarske steze in pločnika na drugi strani ceste. Očitno nekateri za svojo varnost ne skrbijo.« RG, foto: CZ MO Celje Opeka od potresa poškodovanega dimnika na kolesarski stezi in pločniku v Kersnikovi ulici 8 IZ NAŠIH KRAJEV MOZIRJE - Manj javnih parkirišč in več novih stanovanj »Stara občina« dobiva novo podobo Po desetletju in pol se bo v zgradbo »nekdanje občine« v središču Mozirja vrnilo življenje. Celjska družba Remont jo je odkupila lani spomladi, točno leto dni po tem jo je začela še obnavljati. Na mestu nekdanjega občinskega središča bo zrasla sodobna zgradba s stanovanji. Po Brdcih in Podrožniku je to v zadnjih nekaj letih že tretji večji projekt gradnje novih stanovanj v tej zgornjesavinjski občini. SPELA OZIR Zgradba, v kateri je dolga leta domovala mozirska občina, je samevala od leta 2006, ko se je občinska uprava preselila v novozgrajeno upravno središče na obrobje trga. »Staro občino« je najprej kupil zasebnik, ki je v njej želel urediti varovana stanovanja. Načrte mu je prekrižala gospodarska kriza in varovana stanovanja so splavala po vodi. Novi lastnik je postalo podjetje Mapros iz Horjula, od katerega je pred natančno letom nepremičnino odkupila celjska družba Remont. Tako investitor kot izvajalec Direktor Matjaž Pavčič pravi, da je to za Remont prvi projekt, v katerem sodeluje kot investitor in izvajalec. »Zgradba bo imela po celoviti prenovi dodatno etažo, torej skupno štiri, v katerih bo 19 dvo- in trisobnih stanovanj. Po končanju projekta, to naj bi bilo predvidoma do začetka letošnjega decembra, bomo vsa stanovanja prodali.« Remont se je pripravljalnih del lotil v drugi polovici februarja. Občina Mozirje je od takrat brez parkirišč, ki so bila v neposredni bližini zgradbe. Ostala so ji štiri parkirna mesta, ki bodo služila za obiskovalce pošte ali policije. Na občinski spletni strani je zapisano, da naj bi kmalu začela graditi parkirišča za Zdravstvenim domom Mozirje in s tem povečala parkirne zmogljivosti v središču kraja. Ob tem naj bi bilo tudi po končani gradnji na obstoječem parkirišču pri »stari občini« nekaj parkirnih Zgradba »stare občine« (zgoraj desno) naj bi še do konca letošnjega leta dobila novo podobo. V štirih etažah bo 19 dvo- in trisobnih stanovanj. Foto: Remont, arhiv NT mest še naprej namenjenih za potrebe lokalne skupnosti. Vrtec in šola pretesna Mozirje, ki je središče Zgornje Savinjske doline, je za graditelje stanovanj zelo privlačno. V zadnjih nekaj letih so bili v Mozirju zgrajeni kar trije novi stanovanjski bloki. »Nova stanovanja so nastala na Brdcih in Podro-žniku, zdaj jih pričakujemo še v trgu. Vseh stanovanj bo približno 150 in kot sem zaenkrat seznanjen, njihova prodaja ne bo težava,« pravi mozirski župan Ivan Suho-veršnik, ki ocenjuje, da bo dom v naštetih stanovanjih v Mozirju našlo med 300 in 400 ljudi, zaradi česar bodo morali širiti tako vrtec kot šolo. Projektno dokumentacijo že končujejo in se obenem prijavljajo na ustrezne razpise. V Gaberkah po načrtu, proti Šentrupertu se še zatika VELENJE - Minuli teden so si župani Šaleških občin v spremstvu predstavnikov Darsa ogledali napredek na gradbišču tretje razvojne osi v Gaberkah. Od sredine oktobra lani, ko je Dars po več letih usklajevanj vendarle začel v Gaberkah graditi težko pričakovano hitro cesto, gradnja napreduje po zastavljenem časovnem načrtu. Trenutno opravljajo dela za gradnjo nadvoza čez hitro cesto in za pilotno steno ob devi-aciji regionalne ceste. Za nadvoz je v zaključni fazi izvedba pilotov; za odseke Škale, Konovo in Jenina izbirajo med ponudniki. V štirih mesecih so izbrani izvajalci del izvedli obsežna gradbena dela, predvsem globoko temeljenje, rastejo tudi prvi stebri viadukta, je ob ogledu gradbišča v Gaberkah povedal član uprave Darsa Boštjan Rigler. Ocenil je, da bo projekt, ki je vreden 8,4 milijona evrov, predvidoma končan konec letošnjega leta. Na odseku Jenina naj bi začeli delati spomladi, saj je že vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako je vložena vloga za gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste na območju Velenja, je še povedal Rigler. Na vprašanje, kako je z gradnjo hitre ceste Šentrupert-Velenje, je odgovoril, da je ta projekt malo v ozadju zaradi vložene ustavne pritožbe na državni prostorski načrt. Kljub temu po njegovih besedah na tem odseku izvajajo številne dejavnosti, med drugim par-celizacijo za odkup zemljišč in postopke za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja. Rigler pričakuje, da bi bila gradnja celotnega odseka hi- tre ceste Šentrupert-Slovenj Gradec lahko končana leta 2027. Potem bi Dars nadaljeval gradnjo ceste Slovenj Gradec-Dravograd-Otiški Vrh-Hol-mec, za katero se je priprava prostorskih dokumentov že začela. Župani zadovoljni Velenjski župan Peter Der-mol je zadovoljen z doslej opravljenim delom na hitri cesti Velenje-Slovenj Gradec. Sodelovanje z Darsom in vsemi ostalimi vpletenimi v projekt je ocenil kot zelo dobro. Po njegovih besedah je bilo na začetku del v Gaberkah nekaj težav s povečanim tovornim prometom skozi Velenje, a so uspeli v občini z izvajalci del in investitorjem poiskati ustrezne tehnične rešitve, ki jih bodo kmalu tudi udejanili. Šoštanjski župan Darko Menih je bil presenečen nad tistim, kar je videl na gradbišču v Gaberkah. »Ogromno dela je tukaj že opravljenega. Cestni priključek v Gaberkah bo Šoštanju približal hitro cesto. Izkopan material je namenjen utrjevanju nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom, kar bo izboljšalo poplavno varnost v šoštanjski občini,« je dejal. Zamisli o gradnji tretje razvojne osi so sicer stare že pol stoletja, Korošci si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 17 let. Umeščanje trase tretje razvojne osi v prostor je v več lokalnih okoljih doslej naletelo na nasprotovanja. Še posebej izbrani trasi (Velenje-Šentru-pert) nasprotujejo v občinah Spodnje Savinjske doline. LKK Foto: MOV Nova Bicy sezona z električnimi kolesi VELENJE, ŠOŠTANJ - Na prvi dan meteorološke pomladi sta župana Velenja in Šoštanja na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru sedla na novi kolesi in tako simbolno odprla novo Bicy kolesarsko sezono. Sistem Bicy je eno pomembnih področij, ki ga občini nudita občanom. Ponudbo koles je velenjska občina letos obogatila s kar 70 novimi električnimi kolesi, ki so jih v začetku tedna tudi uradno predali v uporabo. Te je velenjska občina lani kupila v okviru projekta CTN Mestno kolesarsko omrežje - center. Ob tem je občina uredila tudi približno 21 kilometrov kolesarskih povezav v mestu in dve novi Bicy postaji, ki sta na Velenjski plaži in v poslovni coni Stara vas. V okviru avtomatiziranega sistema brezplačne izposoje mestnih koles Bicy je tako letos na 21 izposojevalnih postajah (16 v Velenju in 5 v Šoštanju) na voljo 158 koles, od tega je kar polovica električnih. Registracija je možna v Turističnoinformacijskem centru Velenje v Vili Bianca, ki deluje v okviru Zavoda za turizem Šaleške doline, ter v prostorih Občine Šoštanj. Za registracijo je treba predložiti veljaven osebni dokument in davčno številko. Velenjski župan Peter Dermol je ob odprtju dejal, da je njegova velika želja, da bi že v bližnji prihodnosti vsak dan namesto na motor ali v avto na kolo sedlo približno 25 odstotkov občank in občanov ter tudi s tem dokazalo svojo trajnostno naravnanost.LKK V Pesju sanirali bunker V Premogovniku Velenje so konec lanskega leta delno sanirali armiranobetonski silos premoga, ki mu pravijo »bunker B3«. Ta je v Pesju in spada k tehnološkemu procesu drobljenja in klasiranja premoga ter predstavlja zadnjo stopnjo pred oddajo premoga v Termoelektrarno Šoštanj. Betonski silos ima premer 12,3 metra, njegova velikost zadošča za 1.000 ton premoga, v višino meri 28 metrov. Zahtevno delno obnovo je družba opravila še pred predvidenim rokom, dokončanje obnove v podjetju načrtujejo aprila letos. LKK Popravek V članku Mladi na kmetijah: Znanje in ustrezne spodbude, ki smo ga objavili v številki 8 na strani 31, sem napačno povzela izjavo sogovornice Anje Mager, da se delež mladih nosilcev kmetijskih gospodarstev vsako leto zmanjšuje. Njena izjava se pravilno glasi: »Zaskrbljujoče je, da je manj kot 5 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev mlajših od 35 let. Ta delež je nespremenjen kljub vsem spodbudam že od leta 2005.« TC IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC - Na Ponikvi si čim prej želijo nov vrtec Zaradi dotrajane zgradbe čez noč ostali brez vrtca Zgradbo, v kateri domuje vrtec na Ponikvi pri Žalcu, si je na pobudo skupine staršev ogledal gradbeni strokovnjak in ugotovil, da ni povsem varna. Občina Žalec se je v sodelovanju z vrtcem odločila preventivno zapreti tamkajšnjo vrtčevsko enoto in je otroke s Ponikve prerazporedila v vrtca v Žalcu in Šempetru. Nekateri starši odločitev pozdravljajo, spet drugi so jo sprejeli z zadržki. Sprašujejo se, zakaj so vrtec zaprli dobesedno »čez noč«, čeprav se je o slabem stanju zgradbe vedelo že več let. Nenadno zaprtje vrtca jim je namreč povzročilo organizacijske težave pri prevozu otrok v varstvo in domov. Novi vrtec, ki jim ga že nekaj časa obljublja občina, naj bi bil v najboljšem primeru zgrajen šele čez nekaj let. SPELA OZIR Vrtec na Ponikvi, v katerega je trenutno vključenih 34 otrok, domuje v približno 140 let stari zgradbi. Njeno varnost so leta 2009 preverili strokovnjaki gradbenega inštituta ZMRK, ki so odgovornim naložili redno spremljanje podornih stebrov, s katerimi je zgradba v kleti podprta. Kot so sporočili iz žalske občine, so ves ta čas redno izvajali nadzor v kletnih prostorih. Zadnje mnenje glede varnosti zgradbe je lani izdalo še podjetje RC PLAN M. Kaj točno je ugotovilo, v občini niso pojasnili. Dvom v varnost zgradbe se je med starši še dodatno okrepil po nedavnih potresih, ki so hudo prizadeli Hrvaško, hkrati jih je bilo več mogoče čutiti tudi na območju občine Žalec. Dvomi staršev Starši so na občino naslovili dopis, v katerem so izrazili dvom glede varnosti zgradbe in želeli odgovor, kdaj lahko na Ponikvi pričakujejo že dlje časa načrtovan nov vrtec. »Zahvaljujemo se hišniku, ki redno preverja v razpoke z mavcem vgrajene ploščice. Resno!? Resnično verjamete, da bo najprej počila ploščica in nas nekaj dni prej opozorila, da bo kmalu potres?« so med drugim zapisali in dodali, da teoretična mnenja strokovnjakov zdržijo, medtem ko v praksi vsi vemo, kakšna katastrofa se lahko zgodi v nekaj trenutkih. »In če bi prišlo do potresa, kdo bi takrat prevzel odgovornost? Strokovnjaki so napisali, da je treba razmere spremljati, in se oprali krivde.« Obenem so v dopisu pripisali, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v začetku februarja v uradnem listu objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021-24, s pomočjo katerega bi lahko na Ponikvi končno dobili nov vrtec. V načrtu nov vrtec Na občino in vrtec smo naslovili konkretna vprašanja, povezana s problematiko zgradbe in zagotavljanja varstva za tamkajšnje otroke. Prejeli smo izjavo, v kateri so med drugim zapisali, da so zaradi izključitve vsakršne možnosti ogrožanja varnosti otrok in zaposlenih v enoti na Ponikvi malčke z vzgojiteljicami začasno preselili, in sicer en oddelek v Žalec in drugega v Šempeter. Dodali so še, da se je ustanoviteljica, torej občina, odločila, da bo zgradila novi vrtec v neposredni bližini sedanjega. Trenutno je v fazi izdelave idejne zasnove zanj, medtem ko je gradnja novega vrtca predvidena v letih 2023-24. Več podrobnosti o načrtih niso razkrili. Kje so bili prej? Med tem se je na družabnem omrežju Facebook vne- la pestra razprava o zaprtju vrtca. Eden od očetov se sprašuje, kako je mogoče, da so vrtec zaprli praktično od danes na jutri. »Predvsem je zaskrbljujoče, da se zgradba ni čez noč >destabilizirala< in >dotrajala<. To je trajalo že nekaj časa, vendar se o tem ni nič vedelo.« Nenaden ukrep je staršem, kot še navaja, povzročil težave pri organizaciji prevoza do vrtca in nazaj. Spet nekdo drug je zapisal, da vrtca niso zaprli zaradi dopisa staršev, ampak zaradi mnenja statikov in da je žalostno, da se to, v kakšnem stanju je vrtec, ve že vsaj deset let in v tem času odgovorni niso ukrepali. Nekaj vpletenih se je dotaknilo tudi odseljevanja mladih s slovenskega podeželja. »Statistika pravi, da slovenske vasi izumirajo. Pogoj za uspešno pomlajevanje je, da so v kraju šola, vrtec in trgovina. To privabi mlade ljudi, da ostajajo na vasi, kljub temu da se vozijo drugam v služb.« Foto: SHERPA Vrtec na Ponikvi pri Žalcu je od ponedeljka prazen. Občina Žalec se je v sodelovanju z vrtcem odločila, da ga bo preventivno zaprla in otroke prerazporedila v vrtca Žalcu in Šempetru. Odpadne vode nič več v Dravinjo SLOVENSKE KONJICE - Inšpektorica za okolje in prostor je lani s preizkusom s fluorescenčnim označevalnim barvilom ugotovila, da v družbi Konus Konex iz Slovenskih Konjic vse industrijske odpadne vode ne odvajajo v industrijsko čistilno napravo. Kot je potrdil preizkus, se je del industrijskih odpadnih voda iztekal neposredno v reko Dravinjo. Inšpektorica je to z odločbo prepovedala in podjetju naložila tudi plačilo glob. V podjetju so zdaj odvajanje uredili, plačali naj bi tudi že vse kazni. Potem ko je lani preizkus pokazal, da konjiško podjetje industrijske odpadne vode odvaja neposredno v Dravinjo, je okoljski inšpektorat ukrepal in z odločbo takšno početje prepovedal. Kot so sporočili z inšpektorata, je podjetje v celoti upoštevalo inšpekcijsko odločbo in vse industrijske odpadne vode speljalo v industrijsko čistilno napravo - po čiščenju odpadna voda zdaj po kanalizaciji odteče do komunalne čistilne naprave tako iz talne odprtine in umivalnika v prostoru industrijske čistilne naprave kot tudi iz zbirnega bazena Varneje do rastišča velikonočnice ROGAŠKA SLATINA - Obnovljen je 190 metrov dolg odsek javne poti, ki v smeri proti Boču povezuje naselja Zgornja Kostrivnica, Gabrovec pri Kostrivnici in Drevenik. Dosedanja cesta je vodila čez dvorišče stanovanjske hiše, stanovalci so iz hiše stopali dobesedno na cesto. Zaradi hribovitega in močvirnatega terena so strokovnjaki v preteklih letih proučili več različic, kje bi bilo bolje umestiti novo cesto. Pri gradnji izbrane različice je izbran izvajalec del zgradil potrebne podporne konstrukcije, uredil odvodnjavanje in vsa ostala dela. Občina je za naložbo in za stroške dokumentacije plačala 151 tisoč evrov. V občini menijo, da bo javna pot, ki med drugim omogoča dostop do rastišča velikonočnice in do istoimenske planinske koče, odslej varnejša tako za stanovalce kot tudi za udeležence v cestnem prometu. TS v skladišču lateksa. V skladu s predpisom so izdelali tudi poslovnik za obratovanje čistilne naprave in obratovalni dnevnik. Več kot sto tisoč evrov kazni Inšpektorica je konjiškemu podjetju naložila tudi plačilo glob, ki v skupni vrednosti presegajo 111 tisoč evrov. »Kršitelju sta bili izdani dve prekrškovni odločbi. V obeh je bila izdana višja globa od najnižje predpisane, inšpektorat pa je pri postavitvi globe upošteval tako težo prekrška kot tudi njegove posledice za okolje,« so pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor. Podjetje je bilo kaznovano, ker ni izvršilo odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Zaradi tega je bila pravni osebi izrečena globa za 11 tisoč evrov, odgovorni osebi pa za 1.100 evrov. Ker je naprava obratovala v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, je bila pravni osebi izrečena še globa za sto tisoč evrov in 3.800 evrov za odgovorne osebe. Kot so še potrdili na inšpektoratu, je kršitelj - tako pravna kot odgovorna oseba - vse globe že plačal. LKK Ostajajo v začasnih prostorih ŠENTJUR - Občina še ne more podati ocene, kako dolgo bodo predšolski otroci in šolarji, ki obiskujejo Podružnično osnovno šolo Kalobje, še v začasnih prostorih. Občina je minuli torek prejela ponudbo strokovnjaka, ki bo opravil priporočen ustrezen pregled stropne konstrukcije podružnice in pripravil poročilo. Na podlagi tega poročila bo projektant lahko pripravil načrt obnove kalobške šole. Spomnimo, da so v tej več kot sto let stari šolski stavbi po potresu v Petrinji nastale razpoke, komisija Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa je odsvetovala uporabo prvega nadstropja in podstrešja stavbe. Pouk je zdaj organiziran v pritličju, vrtec pa je začasno urejen v prostorih prostovoljnega gasilskega društva. TS Za oskrbovana stanovanja ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je objavila javno naročilo za gradnjo oskrbovanih stanovanj, ki jih bo gradila postopno. Ponudbe pričakuje do 22. marca. Občina Šmarje pri Jelšah oskrbovana stanovanja načrtuje na območju nekdanje Lorgerjeve domačije, to je v neposredni bližini Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Zaradi visokih finančnih vložkov se je najprej odločila za gradnjo dveh stavb s skupno 30 stanovanji in 24 parkirišči. Stanovanja bodo oddana v neprofitni najem. Predvideno je, da bo izbran izvajalec stavbi začel graditi julija 2021 in ju dokončal do aprila 2023. Dolgoročno je predvidena gradnja še ene stavbe, ki bo imela še 15 stanovanj. TS Izhodišče za odkrivanje lepot KOZJE - Center interpretacije narave Kozjanskega parka in sprejemna pisarna bosta v sklopu evropskega projekta urejena v pritličnih prostorih gospodarskega poslopja gradu Podsreda. V novi sprejemni pisarni, ki bo nadomestila tisto v grajskem stolpiču, bodo obiskovalci lahko pridobili informacije o gradu Podsreda, Kozjanskemu parku, biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje ter o ostalih vključenih zavarovanih območjih. Pisarna bo služila tudi kot recepcija za prenočišča na gradu Podsreda, tam bodo na voljo tudi primerni prostori za prodajo in promocijo regionalnih izdelkov. V Centru interpretacije narave Kozjanskega parka in tamkajšnjega biosfernega območja bodo lahko individualni obiskovalci pridobili ključne informacije za oglede točk naravne in kulturne dediščine. Slednje bodo označene na maketi območja, podrobnejše vsebine bodo predstavljene na tablicah in zaslonih. Cilj naložbe, ki naj bi bila končana do aprila letos, je med drugim povečati prepoznavnost občine Kozje, Kozjanskega parka in lokalnih ponudnikov. Ureditev centra in sprejemne pisarne je vredna približno 141 tisoč evrov z DDV. Večino denarja bo zagotovil Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, preostanek bodo prispevali Občina Kozje, Kozjanski park, Razvojna agencija Sotla in Lokalna akcijska skupina Obsotelje in Kozjansko. TS 10 KULTURA Po razglasitvi Pelikanove hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena novim statusom v lov za ržavni in evropski denar Z d Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o razglasitvi Pelikanove hiše v Razlagovi ulici v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem dejanjem želi Mestna občina Celje tej pomembni kulturni dediščini, ki je pred leti prešla v njeno last, z njo pa zdaj upravlja Muzej novejše zgodovine Celje, omogočiti boljše pogoje varovanja in večjo dostopnost stavbe širši in strokovni javnosti. Eden ključnih razlogov za spremembo statusa stavbe so večje možnosti za pridobitev državnega in evropskega denarja na razpisih ministrstva za kulturo in EU. Z njimi bo omogočena nadaljnja obnove hiše za muzejske dejavnosti. ROBERT GORJANC Strokovno utemeljitev predloga so pripravili v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), pri pripravi gradiva je sodeloval tudi muzej. »Rad bi se zahvalil mestnim svetnikom, županu in strokovnim službam v celjski občini, ki so potrdili ta odlok in prepoznali pomembnost te odločitve za nadaljnjo obnovo stavbe, prav tako tudi območni enoti ZVKDS, ki je hitro in zavzeto pristopila k temu projektu. Veseli me, da smo ob tem pomembnem dokumentu v teh dneh pridobili tudi gradbeno dovoljenje in tako v kratkem času izpolnili še en ključni pogoj za prijavljanje na razpise za državna in evropska sredstva za obnovo stavbe,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje MNZC se je tako že prijavil na razpis ministrstva za kulturo za izbor projektov iz programa obnove ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo država letos in prihodnje leto sofinancirala iz proračuna. Najvišji znesek, na katerega lahko v muzeju računajo ob odobritvi prijave na ta razpis, je 200 tisoč evrov, pri čemer je za projekt predvidena tudi lastna udeležba prijavitelja. V muzeju so v minulem letu deloma z lastnim in deloma z denarjem ustanoviteljice (MOC) uspeli izvesti prva obnovitvena in vzdrževalna dela v kletnih prostorih hiše. »Nadaljnja obnova stavbe bo odvisna od pridobljenega denarja, zagotovo pa je prednostna naloga prenova strešne kritine, da zaščitimo stavbo pred propadanjem, potem bodo sledili ostali gradbeni posegi. Če bomo uspeli zagotoviti denar, bi lahko v dveh, treh letih v tolikšni meri uresničili projekt obnove, da bi del stavbe že odprli za javnost,« je pojasnil sogovornik in dodal, da je obnova Pelikanove hiše ocenjena na približno pol milijona evrov. Na kulturni praznik soliden obisk Direktor muzeja novejše zgodovine je izrazil zadovoljstvo, da je bil ob nedavnem kulturnem prazniku spet vrvež v njihovih muzejskih prostorih, potem ko so jih po rahljanju ukrepov lahko odprli za obiskovalce. »Na praznični dan smo našteli približno petsto obiskovalcev. Resnici na ljubo moram povedati, da je obisk muzeja po ponovnem odprtju razmeroma nizek. Trenutna epidemiološka situacija očitno še vedno vpliva na odločitev ljudi glede obiska muzeja, predvsem se pozna, da ga še ne smejo obiskovati šolske skupine in da ni organiziranih ogledov.« Razstava o bontonu V upanju, da bodo sčasoma lahko omogočili ogled tudi šolskim, predšolskim in drugim skupinam, v muzeju pripravljajo nove razstave. V otroškem muzeju Hermanov brlog pripravljajo razstavo o bontonu, ki bo namenje- na vsem generacijam, ne le otrokom. Zaradi postavljanja razstave, ki bo predvidoma na ogled v začetku aprila, je otroški muzej trenutno zaprt za obiskovalce. Že v ponedeljek, na praznik dneva žena, si bo od 9. ure mogoče ogledati spletno razstavo Biti ženska v času korone, za katero so v mu- zeju v preteklih dneh zbirali gradivo, ki odraža življenje žensk v tem obdobju, njihove naloge, misli, občutenja o sebi in njihovi vlogi. Razstavo smo podrobneje napovedali v prejšnji številki Novega tednika. Isti dan ob 20. uri bo v muzeju pred bližnjim Eu-rom U21 v Celju še spletni pogovor z naslovom Zakaj nogomet v Celju tudi po stotih letih ostaja mlad, na katerem bosta gosta Simon Rožman, nekdaji trener nogometašev Reke, in Ivo Milovanovič, dolgoletni športni komentator na TV Slovenija. Z njima se bosta pogovarjala Dejan Obrez in Sebastjan Weber. Občuten padec obiska v minulem letu 2020 2019 V muzeju 12.071 27.009 Razstave izven muzeja 9.400 19.307 Skupaj: 21.471 46.316 »Kljub intenziviranju in promoviranju programa vsakič, ko so epidemiološke razmere to dopuščale, nas je, zaradi varnostnih in omejitvenih ukrepov ter skoraj pet mesecev zaprtega muzeja v letu 2020, obiskalo za več kot polovico manj uporabnikov v primerjavi s preteklim letom. Izkoristek programov, dejavnosti in zlasti razstav je bil neprimerno skromnejši od predvidenega. Slednje še posebej velja za gostujočo razstavo Več kot barve v otroškem muzeju, od katere smo si obetali zelo veliko, a je bil obisk opazno nižji od obiska primerljivih razstav v preteklih letih. Šolskih in predšolskih skupin obiskovalcev, ki v skupnem številu praviloma dosegajo visok odstotek, lani ni bilo. Sorazmeren je bil tudi izpad dohodka od prodanih vstopnic, knjig, spominkov ter drugega blaga in storitev, na srečo pa nam je uspelo ohraniti in celo povečati sponzorska sredstva,« je lanske skromne številke obiska komentiral dr. Tonček Kre-gar, direktor MNZC. Še ena v nizu znamenitosti Celja Pelikanova hiša stoji v nizu nadstropnih stavb v vzhodnem delu Razlagove ulice. Na dvoriščni parceli je k stavbi prizidan steklen fotografski atelje, razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Hiša z ateljejem v vseh pogledih tvori neločljivo celoto. Podkleteno nadstropno hišo z visokim pritličjem in s steklenim fotografskim ateljejem na dvoriščni parceli sta leta 1898 dala postaviti fotograf Johann Martin Lenz in njegova žena Ivana. Načrte za stavbo s steklenim ateljejem je po naročilu investitorjev izdelal celjski stavbenik in prvi mestni inženir Jožef Higersperger. Ob manjših spremembah pri izvedbi del je bil načrt tudi v celoti uresničen. V stavbi je Lenz svojo obrt opravljal vse do svoje smrti leta 1919. O prvotnem lastniku še danes priča zapis, ki se je ohranil na kamnitem čelu pročelja stavbe. Isto leto je Lenzova vdova celotno stavbo prodala Mariji Jarc. Ta jo je najprej oddala in nato leta 1921 tudi prodala fotografu Josipu Pelikanu. Od takrat in vse do svoje smrti leta 1977 je Josip Pelikan bil najpomembnejši fotografski dokumentalist Celja in njegove okolice. Leta 1937 je preselil fotografsko dejavnost iz starega steklenega ateljeja v pritličje hiše in v njem na novo uredil fotografski salon za studijsko fotografijo s sprejemnico, temnico in drugimi za delo potrebnimi prostori. Takrat je bila okenska odprtina ob glavnem vhodu iz ulice preoblikovana v nov vhod z izložbo. To je tudi edina večja sprememba na hiši od časa njene izgradnje do danes. Foto: SHERPA »Vse najboljše, Slovenija!« Muzej Velenje vabi vrtce in šole iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline k sodelovanju pri likovnem natečaju z naslovom Vse najboljše, Slovenija. Natečaj je odprt do 22. marca 2021. Letošnjo 30-letnico samostojnosti Slovenije bodo v Muzeju Velenje zaznamovali s številnimi dogodki in projekti. Posebno pozornost bodo namenili domoljubni vzgoji otrok. V ta sklop sodi tudi likovni natečaj Muzeja Velenje z naslovom Vse najboljše, Slovenija. Muzej Velenje tako vabi pedagoge, naj z otroki razmislijo o tem, kaj jim pomeni slovenska samostojnost, kaj za narod pomeni imeti svojo državo, kaj Slovenijo dela posebno, kakšni so njeni simboli, kaj je in kakšna je Slovenija. »Naj bosta domovina in država v 30. letu Republike Slovenije ustvarjalni navdih,« sporočajo velenjski muzealci. Muzej Velenje bo vse zbrane izdelke razstavil na spletni razstavi 26. marca v okviru vseslovenske akcije muzejev in galerij Naprej v preteklost. V prazničnem juniju bodo v enem od razstavišč Muzeja Velenje pripravili še »pravo« razstavo. LKK Razpis za projekte celjske ustvarjalnosti Zavod Celeia Celje je objavil javni poziv za sodelovanje pri promociji celjske ustvarjalnosti v mestu in vabi k prijavi umetniških projektov v letu 2021. V ZCC so za največ tri projekte, ki jih bo izbrala komisija, namenili skupno 3.500 evrov. V zavodu iščejo projekte, ki bodo z umetniško držo, inovativ-nimi medijskimi pristopi ter uporabo javnih površin ali prostorov v mestnem jedru uspešno komunicirali s prebivalci in z obisko- valci Celja ter promovirali lokalno ustvarjalnost. Poziv je namenjen celjskim vizualnim umetnikom ter avtorjem z drugih področij ustvarjalnosti (gledališče, glasba, sodobni ples), ki prepletajo svoje delo z vizualnimi umetniškimi praksami. Projekt lahko prijavijo posamezniki, društva ali neformalna skupina ustvarjalcev, uresničen pa mora v tem letu v okviru prireditev in dogodkov ZCC. Projekti, ki so jih ustvarjal- ci že prijavili na razpis MOC za sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2021, na tem pozivu ne morejo kandidirati. Tričlanska komisija bo izbrala do največ tri projekte, pri tem bo ocenjevala izvirnost in kakovost umetniškega projekta, način nagovarjanja javnosti in sporočilnost projekta za javni kulturni prostor in njegove obiskovalce. Ustvarjalci lahko projekte prijavijo do konca tega meseca. RG KULTURA 11 Dnevov komedije marca (zagotovo) ne bo, morda poleti Gledališče Celje je po programskem načrtu za to sezono za marec predvidelo izvedbo tradicionalnih Dnevov komedije, ki jih je lani moralo odpovedati zaradi epidemije. A glede na trenutno epidemiološko sliko v Sloveniji, kljub temu da je država v oranžnem načrtu sproščanja, ni verjetno, da bi projekt lahko uresničili v načrtovanem času. V celjskem gledališču, ki je za obiskovalce zaprto že od oktobra, upajo, da jim bo morda uspelo Dneve komedije izvesti vsaj poleti. A dolgotrajno zaprtje slovenskih gledališč odpira številna vprašanja tudi za ta festival. Mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje, je spomnila, da so lanske Dneve komedije zaradi razglasitve epidemije in vladnih ukrepov, ki so prepovedali javne kulturne prireditve, morali odpovedati tik pred njihovim začetkom. »V dogovoru z našo ustanoviteljico Mestno občino Celje smo se odločili, da bomo 29. Dneve komedije prestavili na marec 2021, in sicer z upanjem, da bo letošnja sezona boljša. Zdaj je že bolj ali manj jasno, da javnih kulturnih prireditev za obiskovalce marca še ne bo mogoče pripravljati. Dovoljene bodo v t. i. zelenem načrtu sproščanja, ko bo dnevno število okužb v državi nižje od 300.« Kot je povedala upravnica, zdaj v pogovoru s slovenskimi gledališče preverja, ali so predvidene predstave za Dneve komedije, ki so imele premiere v letu 2019, sploh še »žive«, ali jih torej še uprizarjajo. »V vseh gledališčih namreč v drugem >lock-downu< pripravljamo nove predstave in ko bomo dvorane spet odprli za obiskovalce, bomo morali za abo-nente uprizarjati predvsem te predstave. Če program ne bo preveč napet in če bomo večino novih predstav lahko odigrali, računamo na to, da bi Dneve komedije lahko izvedli v drugi polovici junija, morda v začetku julija.« V Gledališču Celje so februarja, ki je mesec kulture, v okviru projekta Teater doma na Facebookovi strani začeli novo rubriko z naslovom Antika me mika. V njej mladim vsak četrtek predstavljajo antične pripovedke. »Grška mitologija ni nekaj zaprašenega in pozabljenega, ampak prinaša nabor napetih, krvavih, razburljivih zgodb, ki govorijo o nastanku sveta in opisujejo doživetja bogov in boginj, junakov in mitoloških bitij. Vse te zgodbe nam nudijo razmislek o našem obstoju,« so ob novi rubriki zapisali v Gledališču Celje. Kot je še opozorila Tina Kosi, se ob igranju predstav, kot se dogaja zdaj tudi na vajah, tudi lahko zgodi, da pride do okužb, karanten in posledično do odpovedi in prestavitev predstav, zato bo ponovno uprizarjanje za Gledališče Celje velik organizacijski zalogaj. »Tudi če Fotografija je nastala nekaj dni pred napovedanim začetkom lanskih Dnevov komedije. Takrat je mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje, morda še imela kakšen razlog za nekaj nasmeha. V trenutnem položaju za gledališča takšnega razloga zagotovo ni. bi gledališča za gledalce odprli v prvih dneh marca, kar se ne bo zgodilo, ne moremo Dnevov komedije pripraviti v dveh dneh,« je še pomenljivo dejala Tina Kosi. RG Foto: SHERPA LETA SO SAMO ŠTEVILKA ali zakaj nogomet v Celju" tudi po 100. letih ostaja mlad gostiteljaPEJAN OBREZ SEBASTIAN WEBER 8. marec 2021 ob 20h V ŽIVO Prenos na f Visit Celje in MNZC gosta: IVO .NOVIC SIMON ROZMAN museumof recenthistory\ce1je Pogovorni večer ob evropskem prvenstvu v nogometu -U21, ki ga gosti tudi Celje, spremljajte preko muzejskega "ITI 1 muzejnovejšezgodovine | celje Facebook profila @muzejnovejsezgodovinecelje. Od groba do groba V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled nova občasna razstava Od groba do groba, ki s predstavitvijo predmetov iz arheološke zbirke muzeja prikazuje način pokopa skozi čas in razlaga, kako so ljudje dojemali posmrtno življenje v različnih zgodovinskih obdobjih. Razstavljeni grobovi, ki doslej večinoma še niso bili predstavljeni širši javnosti, so bili odkriti v Celju in okolici. Najstarejša sta žgana grobova iz ene od gomil v Pon-gracu. Iz obdobja starejše železne dobe je tudi skeletni pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, medtem ko ženski in moški grob iz Slatine v Rožni dolini sodita v mlajšo železno dobo. Sledi bogat rimski grob, odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah ob gradnji podvoza na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. Predstavljen je tudi eden od več kot 20 raziskanih po-znorimskih grobov z Brega v Celju, razstava se konča s predstavitvijo štirih grobov iz znamenitega poznoantič-nega grobišča na Rifniku pri Šentjurju. RG Foto: Pokrajinski muzej Celje novi tedniki radio celie NAROČILNICA ZA novi tednik Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Datum naročila: Podpis: Naročnino bom plačeval/-a (označi): Sem upokojenec/ □ mesečno uP°koienka □ na tri mesece □ da □ letno □ ne EU Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) _ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Pogoj in spletna prijava: http://novitednik.si/postanite-narocnik, e-pošta: narocnine@nt-rc.si NT&RC d. o. o. Prešernova ulical 9 3000 Celje 12 NAŠA TEMA Malomarnost ljudi res ne pozna meja Kaj vse ljudje mečejo v školjke in odtoke? Pravzaprav boste presenečeni, ko boste prebrali, kaj vse se znajde v kanalizaciji in kako malomarni so nekateri ljudje. Če komu ni jasno, da palčke za ušesa, plenice ali nogavice ne spadajo v straniščno školjko, verjetno za to ni opravičila. Iz domov do čistilnih naprav priplavajo tudi zaščitne maske. A to še ni vse. Nemarna so tudi nekatera podjetja, ki kdaj »po nesreči« v kanalizacijo spustijo tudi kakšne kemikalije ali celo gradbeni material ... Sistem v državi je luknjičast, ker kazni za lastnike školjk in odtokov ni, saj je nemogoče dokazati, iz katerega doma je do čistilne naprave priplavala kuhinjska gobica. Pri podjetjih bodo morali v kislo jabolko odmetavanja nedovoljenih stvari v kanalizacijo očitno bolj zagristi inšpektorji. Do trenutka, da bo osveščanje obrodilo sadove, in do zavedanja, kaj ljudje s tem počnejo naravi, bo preteklo verjetno še veliko odpadne vode. Z neprimernimi odpadki vred. Foto: Andraž Purg - Grupa, Občina Šmarje pri Jelšah, Vo-Ka SIMONA ŠOLINIČ Iz domov do čistilne naprave ... »Ljudje enostavno ne pomislijo na to« Odmetavanje smeti v straniščne školjke ni le težava za čistilne naprave, ampak za vso kanalizacijo in črpališča odpadne vode, pravi vodja obratovanja čistilnih naprav pri Vodovodu-kanalizaciji Urša Drugovič. »Ljudje se res hitro znebijo stvari, ker jih vržejo v školjko in spustijo vodo, vendar to povzroča dolgotrajne težave.« Ker se ti odpadki znajdejo v kanalizaciji, ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo kanalizacijskim cevem ali napravam v kanalizacijskem sistemu. Lahko tudi spremenijo sestavo odpadne vode do te mere, da se upočasni ali povsem ustavi biološka stopnja čišče- nja v čistilni napravi. Nenazadnje, te snovi so nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. »Zlasti so velika težava otroški vlažilni robčki, ki v vodi ne razpadejo. Ko se v čistilni napravi navijejo okoli črpalke, ta vlakna ostanejo in črpalke uničijo. Vse to je nato treba čistiti ročno. V zadnjem času so velika težava tudi higienske maske in gumijaste rokavice. V čistilni napravi odkrijemo tudi ženske vložke, tampone, moške kondome. Ljudje v odtoke mečejo tudi odpadne maščobe in različne lake ter barvila. Najdemo tudi ostanke perila, nogavice ... Vse to v kanalizacijo ne spada, am- pak sodi v smeti. Pogosto se ljudje čudijo, zakaj je v bližini kanalizacije toliko podgan. Razumljivo je, da se te zbirajo tam, kjer so ostanki hrane. Ljudje enostavno ne pomislijo na te stvari,« dodaja Drugovičeva. Podgane se zadržujejo v stranskih rovih kanalizacije, kjer ni veliko vode, in čakajo na hrano. V čistilnih napravah zaposleni najdejo kup stvari, ki tja ne spadajo. Odpadna voda prinese tudi brisače, zobne ščetke, krtačke za čiščenje nohtov. Letno samo iz celj- ske čistilne naprave izločijo kar 500 ton maščob. Slovenska komunalna podjetja vsako leto ob svetovnem dnevu voda opozarjajo na problematiko odlaganja hrane in ostalih stvari v kanalizacijske odtoke in na številne negativne posledice takšnega početja. Eden najvišjih stroškov delovanja čistilnih naprav je namreč elektrika. Z neodgovornim zlivanjem in odlaganjem prepovedanih stvari v kanalizacijo občani sami višajo stroške za kanalščino. Zakaj so ženske »najlonke« nevarne? Pozitivne posledice osveščanja ljudi o tem, kaj ne spada v straniščno školjko, so v zadnjih letih zaznali v Velenju. »Velike težave povzročijo tudi kosi lesa ali večji trdi predmeti, ki lahko polomijo grablje in s tem uničijo opremo v čistilni napravi. Prav tako so lahko v črpališčih zelo problematične ženske nogavice, ki se navijejo na črpalko in jo uničijo. V času trgatve, kolin in >prešanja< sadja velikokrat opazimo, da uporabniki odpadke, ki ostanejo po teh dejavnostih, odvržejo kar v kanalizacijski jašek in te potem pristanejo v čistilni napravi. Zaradi nepravilne uporabe stranišč imajo velikokrat težave tudi uporabniki doma, v svojih hišah, ko se jim zamašijo odtoki,« so nam odgovorili iz Mestne občine Velenje. Čistilna naprava je zasno- vse higienske pripomočke - vana tako, da z opremo, namenjeno mehanskemu čiščenju odpadne vode, odvzame vse delce, ki so večji od šest milimetrov. Te odpadke potem sperejo in kompaktirajo ter odpeljejo v nadaljnjo obdelavo v centre za ravnanje z odpadki. »Na našem območju nismo zaznali, da bi ljudje maske metali v kanalizacijo. Opažamo, da ljudje v straniščno školjko odmetavajo od vložkov, tamponov, palčk za ušesa, vate. Na tržišču je tudi vedno več robčkov za čiščenje in higieno, na katerih piše, da so biorazgradljivi, in jih ljudje mečejo v školjke. Nekateri so celo označeni, da se jih lahko odplakuje v stranišča, za večino od njih pa uporabniki predvidevajo, da se jih lahko, čeprav so označeni z možičkom s košem, kar pomeni, da jih moramo po uporabi odvreči med običajne odpadke. Za uporabnike je privlačna oznaka bio-razgradljivo, saj dajejo lažni vtis, da z nakupom ne škodijo okolju. Četudi so izdelki biorazgradljivi, ne spadajo v odtok, saj ne razpadejo kar takoj po uporabi,« dodajajo v velenjski občini. Olje svojevrstna težava Marsikomu je po končanem kosilu školjka priroč- Maščobe so svojevrstna težava za čistilne naprave, čeprav ljudje doma na to sploh ne pomislijo. na za odvečno jedilno olje in maščobe, toda vlivanje odpadnega jedilnega olja in maščobe v kuhinjske odtoke in školjke povzroča obloge na kanalizacijskih ceveh, kar zmanjša njihovo pretočnost, lahko pride tudi do popolne zamašitve cevi. Odmetavanje ostankov hrane v straniščne školjke pomeni, da hranimo glodavce (podgane) in insekte, kot so ščurki, v kanalizacijskih sistemih. »Postopke deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije izvajamo redno, trikrat letno, vendar bi bila situacija boljša, če bi se ljudje držali pravil glede ravnanja z odpadno hrano. Za to imamo namreč zabojnike za biološke odpadke in zbirne centre, kjer lahko oddamo staro jedilno olje in maščobe,« pojasnjujejo v Velenju. Osveščati o tem je treba že v šolah, še dodajajo. »Otroci stvari jemljejo zelo resno in velikokrat tudi svoje starše marsičesa naučijo. Osveščati bi morali tudi odrasle, in sicer na način, da jih seznanjamo, kaj se zgodi s pitno vodo, ko steče iz pipe in postane odpadna voda, ter kako naš življenjski slog in uporaba različnih snovi od čistil do zdravil in fitofarmacevtskih sredstev vplivata na okolje in naše vodne vire,« še zaključujejo v Velenju. Ali ste vedeli? Več ljudi na svetu ima mobilni telefon kot stranišče. Pet milijard ljudi ima telefon, medtem ko ima urejene sanitarne razmere zgolj 3,2 milijarde vseh prebivalcev sveta. Človek obišče stranišče več kot 2.500-krat na leto. Po svetu se več kot 80 odstotkov odpadne vode (s fekalijami) vrača neposredno v naravo - ne da bi jo očistili. 1,8 milijarde ljudi kot vir pitne vode uporablja vodo, v kateri so fekalije. Neurejene sanitarne razmere ogrožajo zdravje in povzročajo bolezni, kot so driska, kolera, malarija, griža, tifus. NAŠA TEMA 13 Odpadki v školjkah težava vseh čistilnih naprav Kaj spada in kaj ne v straniščno školjko, ni težava samo celjske čistilne naprave, ampak tudi okoliških občin. »Pri nadzoru odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Centralni čistilni napravi Zreče opažamo, da se v kanalizacijskem omrežju pojavljajo stvari, ki vanj ne spadajo. Večinoma opažamo, da so to vlažilni robčki, palčke za ušesa, odpadna olja, higienski pripomočki, odvečna hrana, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, čistilne krpe, gumijaste rokavice in v zadnjem času tudi zaščitne maske. Še enkrat poudarjamo, da to ne spada v straniščno školjko,« pravi Nina Peteli-nek iz Občine Zreče. Dodaja, da odmetavanje teh stvari v školjko ovira ali celo onemogoča pretok odpadne vode. »K učinkovitemu delovanju in izboljšanju celotnega kanalizacijskega sistema, vključno s čistilno napravo, lahko pripomore le uporabnik,« še dodaja. Zaradi nepravilnega odmetavanja stvari v školjke je tudi v Zrečah prihajalo do za-maščenosti sit in nedelovanja črpalk v vhodnem črpališču čistilne naprave. To predstavlja večjo porabo energije in oteženo delovanje čistilne naprave. »Treba se je zavedati, da mora pri procesu, kot je delovanje čistilne naprave, vse delovati pravilno in v zaporedju. Če se pojavi težava pri različnih stopnjah obdelave odpadne vode, se upočasnijo tudi vsi ostali procesi in s tem učinek tehnologije čistilne naprave,« pojasnjuje Petelinkova. Mladi bolj osveščeni Čeprav je osveščanja o ekologiji, ločevanju odpadkov in tudi o tem, kako naj bi ljudje ravnali, veliko, Petelinekova dodaja, da se bo zavedanje dvignilo na primerno raven takrat, ko ljudje ne bodo metali zadev v školjko, ampak v zabojnik za odpadke in tja, kamor sodijo, a do takrat bo preteklo še kar nekaj časa. »Menim, da je veliko bolj osveščena mlajša generaci- ja, ker izobraževalne ustanove namenjajo poudarek takšnim temam. Osveščanje lahko preobrazi in opomni le nekatere. Nadzor nad ravnanjem z odpadki izvajajo inšpekcijske službe, tudi pogodbeni izvajalci, ki pobirajo odpadke in smeti,« še meni sogovornica. »V naši čistilni napravi so velika težava palčke za ušesa. Morda ljudje res ne vedo, da to spada v smetnjak. Najenostavneje je pač palčko vreči v školjko in spustiti vodo ..., ampak pri uporabnikih se takrat težava konča, pri nas - upravljavcih čistilnih naprav - pa se takrat šele začne,« dodaja Petelinkova. Da bi ljudem pokazali, kako slabo je takšno početje, v Zrečah pripravljajo tudi dan odprtih vrat čistilne naprave, kjer jim prikažejo delovanje vseh procesov. »Večina si sploh ne predstavlja, da je to takšen kompleks s takšno tehnologijo in delovanjem. V sklopu tehniških dni nas obiščejo tudi osnovne in srednje šole. Otroci in dijaki o teh zadevah vedo veliko in prav je tako,« še dodaja Petelinkova. Stroški se povečujejo Težave v čistilni napravi se zaradi neprimernih odpadkov v školjkah pojavljajo tudi na žalskem območju. Prihaja do zastojev odvajanja po javni kanalizaciji zaradi mehanskih odpadkov. Pogosteje se težave pojavljajo v sistemih, kjer so priključeni večstanovanjski objekti, saj je v naseljih, kjer se odvaja odpadna voda pretežno iz individualnih stavb, manj mehanskega odpada. Zaradi hrane v kanalizaciji se pojavljajo podgane,« so nam odgovorili v Javnem komunalnem podjetju Žalec. Tudi na tem območju ljudje mečejo v školjke podobne stvari kot drugod. Od damskih vložkov do ostankov hrane in kondomov. Velika težava je tudi jedilno olje. »Vsak odpadek, ki ne spada v kanalizacijo, je odveč in pomeni, da se stroški odvajanja in čiščenja povečujejo zaradi večjih količin odpadkov, pogostejšega strojnega čiščenja in zaradi do- Tako izgleda odstranjevanje velikih kosov odpadkov v Čistilni napravi Kostrivnica ... ... in tako izgleda črpalka zaradi stvari, ki v školjko ne spadajo ... datnih vlaganj v infrastrukturo. Na primer zaradi menjav črpalk zaradi zamašitev. Odpadkov, ki jih odvržemo v kanalizacijo, namreč ni več mogoče reciklirati in jih odložijo kot ostale odpadke na deponijah. Takšni odpadki predstavljajo težavo tako z vidika upravljanja z odpadki kot tudi z vidika varnega in zanesljivega delovanja sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih vod,« še dodajajo v JKP Žalec. Niso uporabljali toaletnega papirja? Dodajajo tudi, da je v praksi težko ukrepati zoper ljudi, saj SIMONA SOLINIČ OB ROBU Ne bodimo takšni packi Ob zapisanem se mi zdi, da je komentar popolnoma odveč. V letih, ko se vedno bolj govori o ekologiji, pomenu pravilnega in spoštljivega odnosa do okolja, smo pri raziskovanju tega, kaj vse ljudje mečejo v školjke in kanalizacijske odtoke, ugotovili, da so nekateri pravi packi. Resnično - pravi packi. Tokratni podatki kažejo, kako se sklene krog. Kažejo, kako to, ko boste v školjko odvrgli zaščitno masko ali kondom ali ko boste v kanalizacijski kanal odvrgli gnojnico, vpliva na delovanje čistilne naprave. In tudi na to, da mora v čistilni napravi nekdo to tudi ročno odstraniti. Čistilne naprave so vrhunski tehnološki dosežek pri odnosu do okolja. A tega tako malo cenimo. Fotografije to nazorno povedo. Voda v okolju kroži in ker je univerzalno topilo, s sabo nosi vse, kar vanjo »spustimo«. Ali je možno, da so nekateri resnično takšni packi, da ne vedo, da je voda vir življenja? Da školjka ni smetnjak, da kanalizacijski kanal ni kanal za smeti? Seveda je možno. V čistilnih napravah ne mine dan, da tega zaposleni ne bi videli... Okolje smo vsi. Od doma, podjetij do narave. Vsi. Kar naravi daš, narava vrne. Zdaj dajemo naravi najslabše. Bojim se časa, ko bo narava to, kar sprejema, tudi vrnila. praviloma ni mogoče ugotoviti natančnega izvora odpadka. Brez dlake na jeziku dodajajo, da na terenu ni mogoče zaznati, da bi osveščanje o tem doseglo namen. Do zdaj je na območju Žalca prišlo tudi do večje mehanske okvare na avtomatskih finih grabljah v Centrali čistilni napravi Kasa-ze zaradi deske opaža, ki je del naprave tudi poškodovala. Avtomatske fine grablje iz nerjavečega jekla so namenjene odstranjevanju odpadkov iz odpadne vode. Ob tem v Žalcu omenjajo še en primer: »Po klicu v naše podjetje smo zaradi težav v objektu stranko napotili k izvajalcu, ki čisti odtoke znotraj objektov. Po opravljeni intervenciji nas je izvajalec obvestil, da je odtok uspešno očistil in da je do zamašitve prišlo, ker uporabniki objekta sploh ne uporabljajo toaletnega papirja, ampak izključno vlažilne robce, ki niso topni v vodi in ne sodijo v kanalizacijo.« Nič drugače ni na območju Smarja pri Jelšah. »V straniščnih školjkah največkrat pristanejo vlažilni in čistilni robčki, vata, palčke za ušesa, maščobe in olja ter ostanki hrane. Predvsem je težava pri vlažilnih in čistilnih robčkih, ki zamašijo črpalke v čistilnih napravah. Na kanalizacijskih sistemih povzročajo največje težave maščobe rastlinskega in živalskega izvora, saj se oprijemajo ostenja kanalizacijskih cevi in zmanjšujejo pretok. Sčasoma se pojavijo zoženja do tolikšne mere, da v kombinaciji z večjimi tujki, ki priplujejo s tokom, povzročijo popolno zamašitev. Kot neprimeren odpadek se pojavljajo tudi ostanki hrane, ki privabljajo glodavce,« je de- jala Petra Gašparič iz Občine Smarje pri Jelšah. Težave z dezinfekcijskimi sredstvi Kot pojasnjuje, ljudje ob tem delajo tudi ostale napake: »Prekomerna uporaba dezin-fekcijskih sredstev in vlivanje maščob ter olja v straniščno školjko slabo vplivata na male komunalne čistilne naprave, ker uničujeta biologijo. V školjke ljudje tudi zlivajo odpadne vode po čiščenju stanovanj ali mečejo tudi tekstilne krpe, gobice za umivanje posode, jedilni pribor ...« Tudi Gašparičeva omenja, da je osveščanje ljudi poglaviten ukrep, vendar učinek tega še ne opazijo: »Uporabniki se s pomočjo osvešča-nja seznanijo z mogočimi nevšečnostmi in menim, da to pripomore k zmanjševanju neustreznega odlivanja v kanalizacijski sistem. Se vedno se v kanalizaciji pojavljajo odpadki, ki vanjo ne sodijo.« Dodaja, da so tudi na območju Smarja pri Jelšah že imeli težave zaradi zamašitve črpalk. Niso krivi samo lastniki Ampak vsega niso krivi samo lastniki stanovanj in hiš, saj bi delež krivde za vse, kar se znajde v čistilnih napravah, morala prevzeti tudi določena podjetja. Tako se v odpadni vodi znajdejo tudi kemikalije in stvari, za katere zaposleni v čistilnih napravah po Sloveniji že natančno vedo, iz katere industrije so »prišle« v vodo. Glede na območje ali občine, kjer so čistilne naprave, zaposleni, ki skrbijo za nadzor, tako lahko že po vsebini odpadkov ali sredstev, ki jih v odpadni Medtem ko ljudje na to ne pomislijo, morajo v čistilnih napravah zaradi nepravilno odvrženih stvari zaposleni ročno čistiti. vodi najdejo, predvidevajo, iz katerih podjetij bi te stvari v kanalizacijo lahko prišle. Ker imajo čistilne naprave urejen nadzor, imajo tudi ustrezen protokol, kako v teh primerih ravnati. Kadar gre za večje izpuste večjih podjetij, te stvari prijavijo tudi policiji in inšpekcijam, a iz različnih občin je mogoče slišati, da bi morali tako policija kot inšpektorji svoje delo bolje opraviti, da bi se ti primeri končali z ustreznimi ukrepi. Vodja obratovanja čistilnih naprav pri Vodovodu-ka-nalizaciji Urša Drugovič. Pogled na vse, kar ljudje odvržejo v odtoke, jo negativno preseneča. 14 KRONIKA novi tednik Št. 9,44. marec 24121 Umoril ga je s sekiro Viso ka kazen za brutalen um or O krožn o sodišče v C elju je v ponede lj ek na 23 let in pet mesecev zapora obsodilo 43-letnega Andreja Vrščaja s Polzele. Obtožen je bil umora na zahrbten način. Februarja lani je na Polzeli umoril 69-letnega Vinka Pekliča . Gre za eno višjih zapor nih kazini, ki so bi(e v zadnjihletih izrečene na celjskem sodišču. SIMO NA SO LINIC Vrščaj naj bi bilpo mnenju izvedencev, ki so jih zaslišali v rojenju, v času umora »okrnjenoi prišteven. Obto-žensmu so sodili tudi zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, ki jo je med dogodkom zadal svoji mami. Za slednje dejanje so mu na celjskem sodišču prisodili šestmesečno zaporno kazen. Kot je dejal tožilec Gorazd Kacijančič, se najverjetneje na sodbo ne bo pritožil. Gre, namreč za eno vitjih zapoanih kazni, kiso bile v zadnjih letih (zrečene na celjskem sodišču. Umor ^e? j ep zgodil 1. februarja lani. Vrščaj je tisti dam zjutraj s svojim prijateljem prišel domov na Polzelo, kj er j e mama spravljala drva, pri čemer ji je pomagal 69-letni bližnji sosed. Obtoženi je nato pomagal pri delu, med kosilom pa Za Vrščaja je takoj po umoru, ko re je odpeljal proti Avstriji, policija izdala tud i tira lico. je nagovorilsoseda,daso šli skupaj na vrt pred hišo, kjer so pred tem sekali drva. Med njimi je prišlo do ne- soglasja. Mati osumljenega je poskušala sina umiriti, vendar jo je silovito odrinil, da je padla. Pri padcu si je zlomila roko. Osumljeni je nato zgrabil sekiro in z njo večkrat močno udaril soseda po glavi. Sosed je poškodbam na kraju podlegel. Po dejanju se je osumljeni z osebnim vozilom odpeljal proti Velenju in od tam v Avstrijo. Isti dan v popoldanskih urah so celjske policiste avstrijski varnostni organi obvestili, da imajo v Pliber-ku v postopku osebo, ki trdi, da je na območju Slovenije storila kaznivo dejanje uboja. Na podlagi medsebojnih sporazumov o čezmejnem policijskem sodelovanju so Vrščaja izročili Sloveniji. Na območju Policijske uprave Celje je blo v zadnjih petih letih sedem ubojev in ose m umorov. Vs p primeri so prei skani. Foto: ŠO Ferjanc spet dobil primer na sodišču Celjsko delovno sodišče bo moralo ponovno odločati o odškodnini za nekdanjega poslovner. direktorja Sjlošne bolnionice Celj e Marjana Ferjanra. Tako se je izreklo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kamor se je Ferjanc po postopku v C elju pritožil. Delovno sodišče v Celju je namreč pred dvema letoma sprejelo odločitev, da je bila Fepančeva razreritev si tedanje vodilne funkcije nezakonita. Ferjanc je večkrat tudi na sodišču omenil, da je bila njegova razrešitev politična, čeprav mu je svet zavoda celjske bolnišnice očital domnevne nepravilnosti pri pve-vedbi plač in pozno oddajo finančnega načrta bolnišnice. Ob tem je delovno sodiščr odločilo, da mora Ferjanc o odškodnini vložiti tožbo poVedno več travniških požarov Na Celjskem se je v teh dneh zvrstilo kar nekaj trovniških požarov. "V Andražu nad Polzelo je lastnik zemljišča kuril podrastje na travniku ob gozdu. Pri tem se je ogenj razširil v gozd. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je zgorelo podrastje. Poškodovan ni bil nihče. Podobno se j e zgodilo v Loki pri Žusmu, kjer so lastnikoma, ki sta kurila, na pomoč pri gašenju takoj priskočili sosedje, gasilci so požar dokončno pro gasili. Dva travniška požara sta bila tudi v Lokovini in Selah1 V obeh primerih se je ogenj razširil po bližnjih travnikih. Zaradi toplejšega vremena policisti in gasilci pričakujejo še več takšnih dogodkov, saj ljudje ne upoštevajo navodil pri kurjenju v naravi,predvsempa ne upoštevajo zaščitnih ukrepov. »V uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju urediti tako, da je obdano z negorljivim materialom in daje območje kurjenja vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi. Prav tako mora biti kurišče ves čas pod nadzorom. Prav tako je določeno, da ljudje ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20) km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, ne smejo kuritioziroma je treba kurjenje takoj končati,«« sto sporočili a Policijske uprave Celje. SŠo 1 Marjan Ferjanc sebej, kar je tudi sstoeil in se nato priiržil na silep sodišča, ke naj bi dejalo, daje o tem že odtočalo o0 pevi tožbi.Sodišče bo morato zdaj o tem ponovno vsebinske odločati. SŠol, foto: Andiaž Purg - Gr upA Soje nje zaradi nesreče v Bo sni in H ercegovini Naslednji teden se bo nadaljevalo in morda tudi končalo solenje TumuKoapniku iz Celja. Leta 2015 naj bi v Bosni in Herce govini povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrla 20-letna Lindita Jakupi iz Celja. V vozilu so bili takrat trije mladi, Iii set se vračali v Slovenijo. Do nesreče je prišlo v naselju Hrvaćani na cesti Prnjavor-Klašnice. Vozilo je? zaradi prevelike hitrosti trčilo v betonski prepust in zagorelo. Obramba obtoženega poskuša dokazati, da Korpnik v času nesreče ni vozil, ampak da je za volanom sedela Jakupijeva, čeprav je? sodni izvedenec sodišču pojasnil, da dekle v času nesreče ni sedelo za volanom, ampak na so-potnikovem sedežu. Na to naj bi kazale njene poškodbe. Na sojenju so po videopovezavi zaslišali tudi gasilce iz Bosne in Hercegovine, ki so prišli na kraj nesreče. SŠol Na sodišču kmalu o zastrupitvi Ta mesec naj bi bil predobravnavni narok zoper Luko Vlaovića. Obtožnica, v kateri mu tožilstvo očita poskus zastrupitve nekdanje partnerkein hčerke, je namreč postala pravnomočna. Vlaović je ok lanskega oktobrav priporu. 32-letni obtošeni naj bi, ke je nekdanja partneuka prišla pe hnerko, kijibila takrat pri njem, obema ponudil krofe, v katerih naj bi biia pomirjevala. Ko je nekdanji partnerki in hčerki ob oihodu postalo siabe, sata morali poiikatizdravniško pomoč. PregleU ve bolnišnici je pokazal sum zastrupikvei Poleg poskusa zaatrupitve tožilstvo Vlaoviču očita kaznivo dejanje grožnje. Zaradi obeh kaznivih dejanj mu grozi 15 let zapora. SŠol Obso-en zaradi grožnje Na Okrajnem sodišču v Velenju so izrekli pogojno aodbo Luki Štitiču, ki so mu tožilci očitali, da je grozil predsedniku vlade Janezu Janši. Sodišče se je odločilo za kazen dveh mesecev zapora1 V zapor mu ne bo treba, če v preizkusni dobi enega leia ne Ido storil novega kaznivega dejanja. Sodba naj bi bila že pravnomočna. Obtoženi naj bi lani novembra grožnjo zapisal na Facebooku. SŠol Zgoreio vozilo Kloner preteklege todna je zagorelo p Nazarjah. Požar je izbruhnil v delavnici, ogenj pa je rujel osebno vozilo. Den pnrara je prišlo, ker to iskre varilnega apanata,ki ga je uporabljal lastnik, povzročile tlenje izolacije v vozilu. V požaru ni bil nihče poškodovan. SŠol Kdo je posekal jablane? V Brezju pri Lekmarju, to je na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, so policisti v petek obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Lastnik sadovnjaka je opazil, da mu je nekdo posekal 40 jablan, visokih približno meter. Policija storilca še išče. Podobne težave ima lastnik zemljišča v Podlogu pod Bohorjem. Neznan storilec je tam posekal in odpeljal sedem gorskih javorjev, vrednih približno 3.700 evrov. SŠol od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 11 kanal 673 kanal 306 telemach kanal 271 kanal 152 ZAPOSLOVANJE 15 frgotur Oblikovalec kovin - CNC-operater (m/ž) Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, željo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo delo in poslovanje. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja, poznavanje programov MS Office in računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nu- dimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Tehnični nabavnik -koordinator (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov, zelo dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, iznajdljivost in proaktivnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater (m/ž) Pričakujemo: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zahtevamo tudi 3-5 let delovnih izkušenj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, vozniški izpit B-kategorije, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Pričakujemo samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Pričakujemo samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B--kategorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. Xi-hu, d. o. o., Partizanska ulica 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 3. 2021. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com CEO za 1 mesec (m/ž) (Slovenija, Madžarska, Srbija) Program CEO za 1 mesec je globalni projekt Adecco skupine, ki mladim ponuja izjemno priložnost za razvoj vodstvenih sposobnosti v poslovnem svetu. Izbran kandidat bo imel priložnost dobiti vpogled v delovanja globalnega podjetja ter pridobiti izkušnje in kompetence, s katerimi bo lahko pogumno zakorakal na pot do uspešne kariere. Adecco H. R., d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja skupine proizvodnje elektronike (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za celovito organiziranje, vodenje in nadzorovanje dela v izmenah ter v skladu s tem za razporejanje podrejenih k posameznim operacijam oz. fazam delovnega procesa, za zagotavljanje nemotenega procesa v proizvodnji, analiziranje in odpravo motenj v proizvodnem procesu ter analiziranje vzrokov zastojev ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Utopni kovač III (m/ž) (Zreče) Naloge: zalaganje kovaške peči in posluževanje kovanja, izvaja- novi tednik nje del valjanja in obrezovanja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 11. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. . NET razvojni inženir (m/ž) (Celje) V svojo ekipo vabimo entuziastič-nega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju Windows aplikacij v programskem jeziku C . Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje projektov, vodenje projektov, komunikacijo s strankami. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Programer (m/ž) (Celje) V celjskem podjetju s 159 zaposlenimi zaposlimo programerja. Iščemo sodelavca na področju razvoja programske opreme. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Nudimo širok spekter različnih znanj, možnost profesionalnega razvoja ter razgibano in kreativno delovno okolje. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) (Zreče) Kandidat bo zadolžen za transport tovora do mesta odlaganja, ročno manipulacijo s tovorom, na- radio celie biranje po nalogu ... Saubermacher Outsourcing, d. o. o., Spodnji Porčič 4a, 2230 Lenart. Prijave zbiramo do 7. 3. 2021. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. Prodajalec živil (m/ž) za poslovalnici Braslovče, Mozirje Vaše delo bo obsegalo prodajo, svetovanje ter informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga, delo na blagajni, delo na računalniku (osnovna znanja Word, Excell), delo na različnih oddelkih .... Pričakujemo veselje do dela z ljudmi in voljo do učenja. Jagros, d. o. o., Podplat - Laše 1b, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 15. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. HR-strokovnjak (m/ž) (Žalec) Oseba bo odgovorna za vse prav-no-kadrovske zadeve v podjetju -prevzela bo vodenje in operativo HR-področja, svetovanje, podporo in poročanje vodstvu glede celotnega področja HR ter nudila pomoč pri pripravi splošnih in drugih aktov družbe. Če ste izkušen HR-strokovnjak, odprt za nove izzive v uspešnem, perspektivnem podjetju, vljudno vabljeni k prijavi. Heads, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strugar in rezkalec (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri strugar, rezkalec, orodjar, delovne izkušnje na podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 28. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik sistema kakovosti (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, zaželeno je poznavanje standardov ISO 14001 in IATF 16949. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 28. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pooblaščenec za varnost in zdravje pri delu in požarno varnost (m/ž) (Žalec) Dela in naloge: izvajanje strokovnih nalog skladno z zakonodajo, sodelovanje z zunanjimi ustanovami za potrebe izvajanja nalog skladno z zakonodajo. Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 9. 3. 2021. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. Inženir obdelave (m/ž) (Slovenske Konjice) Želite postati eden od več kot 200 zaposlenih v podjetju, kjer so zaposleni naš najpomembnejši vir? Iščete dolgoročno zaposlitev? Če lahko na vprašanji odgovorite pritrdilno, vas vabimo, da se prijavite na razpisano prosto delovno mesto. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 15. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Računovodja -knjigovodja (m/ž) (Vojnik) V svjo ekipo vabimo sodelavca za delovno mesto računovodja -knjigovodja v Vojniku. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 11. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Asistent v prodaji (m/ž) v poslovalnici v Celju Od vas pričakujemo dobre komunikacijske veščine, ekipni duh in sodelovanje, energičnost in odgovornost, skrb za izdelke, željo po razvoju in strast do športa ... Decathlon Ljubljana, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Tanja in Boštjan vam ob prazniku polepšata dan Prihajata dneva, ko ženske še posebej rade opomnijo na svojo enakovrednost, svoje pravice, žensko emancipacijo, a tudi na nežnost in ženstvenost, moški pa pridejo na svoj račun s prekomerno količino zasluženega tarnanja - prihajata dan žena in dan mučenikov. Ker si po preteklem raz- kar morate storiti, je, da spremljate našo Fa- burkanem letu vsi, tako ženske kot moški, cebookovo stran, še posebej 8. in 10 marca. zaslužite še več pozornosti, bosta jutranjika Tanja in Boštjan bosta podelila fantastične Tanja in Boštjan polepšala vaš dan. in zelo uporabne nagrade, ki bodo z malo Na Radiu Celje imamo pripravljene boga- sreče vaše. te nagrade, na vas čakajo darilni paketi. Vse, Preprosto zato, ker si zaslužite. gsm: 041Ж373 Marko Hrovats.p., Dobriša vas 41a, Žalec RIBOGOJNIC^M0I№ Qajenje In p zadaja tladkaaadnifi tik Delovni cas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domačo ribogojnico! 1 www.virteks.si verteks VZD STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER VARSTVA PRED POŽAROM VERTEKS VZD d.0.0., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si,051 610121,040802156 Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje. ŠPORT 17 »Skoraj vse dejavnosti so se preusmerile na splet. A vendar smo v našem odboru nadaljevali delo v tej smeri, kot da bo 24. marca prišlo v Celje 13 tisoč obiskovalcev, kolikor je zmogljivost štadiona.« S Katarino Karlovšek o bližajočem se evropskem prvenstvu za mlade nogometaše Leta so samo številka V sredo, 24. marca, bodo uvodne štiri tekme evropskega prvenstva (EP) za nogometaše do 21 let, ob 18.00 v Celju Češka - Italija in v Mariboru Slovenija - Španija (skupina B), ob 21.00 pa v Szekesfehervar-ju Madžarska - Nemčija in v Budimpešti Romunija - Nizozemska (skupina A). Slovenija bo v Celju odigrala eno tekmo, 27. marca s Češko. Tri dni kasneje bo celjski štadion gostil še dvoboj Španije in Češke. V Kopru bodo štiri tekme predtekmovanja, v Celju in Mariboru po tri, v Ljubljani dve. Naši največji mesti bosta konec maja in v začetku junija gostili še nekaj izločilnih bojev. Katarina Karlovšek »Želimo si, da bi bili Celjanke in Celjani ponosni, da bo naše mesto gostilo tako veliko prvenstvo, hkrati si želimo, da bi se Celje umestilo na zemljevid možnih gostiteljev tudi večjih dogodkov.« DEAN ŠUSTER Vodja lokalnega organizacijskega odbora v Celju je Katarina Karlovšek, ki obžaluje, da knežjega mesta ne bodo obiskali številni ljubitelji nogometa iz tujine. V Celje jo je pripeljala ljubezen, nato se je zaljubila še v nogomet. Kdaj ste prevzeli omenjeno vlogo? Na začetku leta 2020 smo se predstavniki mest gostiteljev sestali na prvem delovnem sestanku na sedežu Nogometne zveze Slovenije. Krovna organizacija prvenstva je Uefa, NZS je vodja projekta EP za območje Slovenije. V Sloveniji so bila izbrana štiri mesta za gostitelje, poleg Celja še Ljubljana, Maribor in Koper. Prvič je prvenstvo v dveh državah. Naša naloga je bila pripraviti strateški načrt promocije prvenstva in promocije mesta Celje, a tudi poskrbeti za varnost obiskovalcev in mobilnost. Pripravljali smo se na prihod 13 tisoč obiskovalcev v Celje. Potem se je strategija morala spremeniti ... Seveda je izbruh epidemije popolnoma obrnil smer naših dejavnosti, vsi načrtovani manjši promocijski dogodki so odpadli. Skoraj vse dejavnosti so se preusmerile na splet. A vendar smo v našem odboru nadaljevali delo v tej smeri, kot da bo 24. marca prišlo v Celje 13 tisoč obiskovalcev, kolikor je zmogljivost štadiona. Čeprav se zavedamo, da to seveda ni več mogoče, se mi zdi ena pomembnih zapuščin, da imamo zdaj znanje in model, kako se pri velikih dogodkih v prihodnosti organizirati. Preveč časa in energije smo vložili v priprave na prihod obiskovalcev, da bi to zavrgli. Po drugi strani je mesta gostitelje zelo lepo vodila NZS, kako se po korakih pripraviti na tako veliko prvenstvo. To vodenje in prelivanje znanja sta neprecenljiva. Posrkali smo vse znanje o tem. Z organizacijo prireditev se profesionalno ukvarjam že šestnajsto leto in priprave na to prvenstvo so bile zame čudovita izkušnja, svoje znanje sem obogatila z usmeritvami organizacije Uefa. Moram pohvaliti tudi ekipo NZS. Kdaj ste potem sestavili organizacijski odbor? Vzpostavili smo lokalni odbor za promocijo prvenstva in mesta Celje, v katerega je vključenih približno 50 oseb. To seveda ne pomeni, da 50 ljudi sedi na sestanku, kar ne bi imelo smisla, a tudi težko bi dosegli operativnost. Lokalni odbor sem si zamislila tako, da sem k sodelovanju povabila osebe, za katere sem ocenila, da lahko skupaj naredimo dobre zgodbe in da lahko pomagajo. Vsi, ki so vključeni v lokalni odbor, so čudoviti ljudje z bogatimi izkušnjami na svojih področjih dela. Prepoznali so prvenstvo kot izredno priložnost za promocijo mesta Celje. Daleč najbolj sta v promocijo vključena Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje, ki je namenila sredstva za promocijo prvenstva. Občina je spodbudila veliko dobrih projektov v času priprav na prvenstvo. S sajenjem dreves za vsako državo, ki gostuje v Celju, bomo poudarili trajno-stno naravnanost občine. Prenovljeno bo športno igrišče na Ostrožnem, predlagano je bilo sodelovanje in vključenost celjskih slikarjev. Dali so pobudo, zaradi katere otroci v osnovnih šolah in vrtcih v Celju rišejo na temo nogometa in prvenstva, njihove risbe bodo krasile plakate po mestu. Kaj želite iztržiti od Eura? Lahko smo zelo ponosni, da je bilo Celje izbrano za gostitelja tako velikega prvenstva. Ponosni smo lahko na našo športno infrastrukturo, zaradi katere je Celje lahko ponosen gostitelj Eura U21, največjega nogometnega tekmovanja, ki ga lahko gostimo v Sloveniji. Organizator prvenstva verjame, da bo Celje odličen gostitelj tudi zaradi številnih uspešno izvedenih športnih dogodkov v preteklosti. S prvenstvom se Celje postavlja ob bok ostalim evropskim mestom, ki so že ali bodo gostila največje dogodke Uefe, in verjamem, da bo mesto to v prihodnje znalo dobro poudariti v mednarodnem okolju. Čeprav je trenutni položaj v svetu za športne dogodke zelo nehvaležen, verjamem, da pomeni organizacija nogometnega spektakla v Celju veliko pri- ložnost. Želimo si, da bi bili Celjanke in Celjani ponosni, da bo naše mesto gostilo tako veliko prvenstvo, hkrati si želimo, da bi se Celje umestilo na zemljevid možnih gostiteljev tudi večjih dogodkov. Želimo opozoriti Slovenijo in Evropo, da smo mesto, v katerem se bo igral najboljši evropski nogomet med mladimi. Da smo mesto, ki bo gostilo bodoče zvezdnike oziroma zvezdnike, ki to že so. In da smo mesto, ki bo kos organizaciji na najvišji ravni. Vsako mesto želi iztržiti in doseči takojšnji učinek, kot je prihod navijačev, turistov in vseh, ki jih nogomet ali veliki dogodki zanimajo. S tem najhitreje pokažemo, kako uspešne so bile naše promocijske dejavnosti. A tukaj govorimo o kratkoročnem učinku. Žal je trenutni položaj pripomogel k temu, da to ne bo mogoče. Se ponujajo druge priložnosti? Se, številne, ki jih bo mesto izkoristilo na dolgi rok. Dogodek bo dosegel približno 40 milijonov ljudi, spremljali ga bodo večinoma nacionalni mediji, ki imajo največjo pokritost. Znano je tudi, da nogometni navdušenci radi obiščejo mesta, ki gostijo dogodke Uefe. V naši časovnici je veliko promocijskih dejavnosti, ki smo jih zaradi nove resničnosti preselili na digitalne platforme. Z njimi redno obveščamo o pomembnih mejnikih do začetka nogometnega spektakla. V priprave na prvenstvo želimo vključiti številne posameznike, organizacije in podjetja, jih združiti in se tako pripraviti na vse naslednje prihajajoče dogodke. Da bomo delovali kot ena velika lokalna skupnost. Katere posodobitve so predvidene na celjskem štadionu? Uredili bodo dodatne sodniške garderobe, zamenjali sedeže na vip tribuni. Izvedena bo obnova komentatorskih mest na zahodni tribuni. Pre-oblačenje štadiona v barve in kreativo Eura bo doprineslo k privlačnemu videzu. Poleg štadiona Z'dežele, na katerem bodo tekme, bosta v uporabi tudi štadion Skalna klet, kjer bodo treningi, in dvorana Zlatorog, kjer bodo različne logistične prireditvene službe (akreditacijski center, prostovoljci ...). V sklopu priprav na prvenstvo bo prenovljeno tudi igrišče na Ostrožnem ob Koprivnici. Za vsako ekipo, ki bo igrala v Celju, boste posadili drevo, tipično za njeno državo. Kje bodo drevesa, kdaj boste to storili? Drevesa bomo posadili na zelenici nad štadionom Z'dežele. Želimo si, da bi drevo posadili na dan, ko bo posamezna reprezentanca gostovala v Celju skupaj s svojim predstavnikom. Ob drevesih bomo postavili tudi spominsko tablo, na kateri bo zapisano, ob kateri priložnosti so bila drevesa posajena. S sajenjem dreves bomo pokazali, da je razvoj Mestne občine Celje trajnostno naravnan. Je sploh še možno, da bi bili na tribunah gledalci, vsaj v omejenem številu, glede na to, da jih je mnogo bolezen prebolelo, da so nekateri cepljeni? Čeprav uradnega odgovora še ni, je skoraj že jasno, da na tekmah ne bo gledalcev. Na štadionih bodo tako prisotni udeleženci, ki so neposredno povezani z reprezentancami, novinarji in televizijske hiše. Gibanju so se pridružili tudi štirje slikarji. Zelo sem vesela pobude Mestne občine Celje, da bi v priprave na prvenstvo vključili tudi celjske umetnike in s tem povezali umetnost in šport. Na temo prvenstva rišejo celjski slikarji Narcis Kantardžić, Tomaž Milač, Matej Čepin in Milan Todič. Kaj še imate v načrtu, s čim še želite popestriti dogajanje? Naš lokalni odbor veliko pozornosti posveča prepoznavnosti prvenstva v Celju. Zelo pomembno se nam zdi, da bi vsi, ki živijo v Celju ali se v Celje pripeljejo, prepoznali, da bo tukaj pomembno prvenstvo, in da bi bili na to seveda ponosni. Sredi meseca bomo na zvezdo v mestnem jedru postavili veliko kovinsko konstrukcijo žoge, ki bo ocvetličena. Ena od zastavljenih dejavnosti je tudi spodbujanje igranja nogometa pri deklicah. Zelo dobro se na prvenstvo pripravljajo tudi stanovalci Doma sv. Jožefa. Za osmi marec pripravljamo pogovorni večer z naslovom Leta so samo številka ali zakaj nogomet v Celju tudi po 100 letih ostaja mlad. Gostitelj večera bo Muzej novejše zgodovine Celje, v živo si ga boste lahko ogledali na spletnih povezavah na Facebookovih profilih MNZC in Visit Celje. Nastaja tudi videozapis o pripravah na prvenstvo, s katerim se bomo lahko v prihodnosti še lažje potegovali za organizacijo raz- ličnih dogodkov. V trgovskem središču načrtujemo razstavo športnih dresov nogometnih zvezdnikov. K promociji prvenstva smo povabili tudi druga športna društva v Celju in naše najuspešnejše športnike. Slovenska ambasadorja prvenstva sta Jan Oblak in Josip Iličić. Pri promociji prvenstva zelo dobro sodeluje tudi Tehnopark Celje, ki bo od 24. do 30. marca svojo ponudbo zelo nogometno obarval. Vesela sem, da sta se dejavno vključila tudi Mladinski center Celje in Inkubator Savinjske regije Celje, na naše vabilo k sodelovanju se je odzvala tudi Obrtna zbornica Celje. Kdaj ste postali ljubiteljica nogometa, kako ste spremljali pot NK Celje do naslova državnega prvaka? Nogomet občudujem predvsem, ker vzbuja močna čustva. Navdušujejo me srčni navijači velikih evropskih klubov, katerih srce močno bije za njihove športne ljubljence. Nogometni zvezdniki so veliki vzorniki številnih otrok in mladih. To so njihovi idoli, zaradi katerih se odločijo za treniranje nogometa. Na tekme Nogometnega kluba Celje redno hodim že vrsto let in sem bila naslova državnih prvakov zelo vesela. Sicer pa so nogometno obarvane tudi Domžale, mesto, iz katerega sem se preselila v Celje. Moj sin se včasih pošali in pravi, da ko igrajo Celje in Domžale, je to hišni derbi. In ko govorimo o tem, za koga navija, mi odvrne: »Za naše.« Foto: GREGOR KATIČ »Z organizacijo prireditev se profesionalno ukvarjam že šestnajsto leto in priprave na to prvenstvo so bile zame čudovita izkušnja, svoje znanje sem obogatila z usmeritvami organizacije Uefa.« »Uredili bodo dodatne sodniške garderobe, zamenjali sedeže na vip tribuni. Obnovili bodo komentatorska mesta na zahodni tribuni.« UNDER21 CHAMPIONSHIP HUNGARY-SLOVENIA 2021 © <9 ® ® Celje PONOSNI GOSTITELJ 24. - 31. 3. 2021 m —rat ! LETA SO SAMO ŠTEVILKA Prvenstvo so številna doživetja. #AGEMEANSNOTHING | #U21EURO 18 ŠPORT Celjske košarkarice so se že dvanajstič uvrstile na finalni turnir lige Waba »Računajte na nas« Ženski košarkarski klub Cinkarna se je že dva kroga pred koncem rednega dela Jadranske lige uvrstil na zaključni turnir. Celjska zasedba - igralke so v povprečju stare 18,4 leta - je najmlajša, ki se ji je v dvajsetletni zgodovini mednarodne regionalne lige uspelo uvrstiti na finalni turnir najboljše četverice. DEAN SUSTER Ta bo najverjetneje v bolgarski Stari Zagori. Še prej morajo Celjanke odigrati tekmi s Partizanom (včeraj in danes v Beogradu), po katerih bo znan nasprotnik v polfinalu. Navkljub številnim težavam Beroe bo osvojil prvo mesto v rednem delu (kar ni zanemarljivo, še zlasti pa pride prav ob morebitnem zaprtju držav in če se liga ustavi ...), Budučnost bo druga. Če Celjanke še dvakrat zmagajo, bodo tretje po rednem delu. Torej si lahko izbirajo tekmi- ce v polfinalu. Toda trenutno imajo ogromno zdravstvenih težav. Zadnja je poškodba glave Maruše Seničar, ki je na tekmi proti Ježici prejela udarec s komolcem. Lea Debeljak in Lea Bartelme še nista ozdraveli, tudi Marta Ostojić še ni nared. Celjanke so kljub temu zmagale v Ljubljani s 64:54. Najbolj učinkovita je bila branilka Blaža Čeh s 14 točkami. Sledile so ji Mojca Jelenc 11 ter Sophie Gbemuotor in Sara Garič s po 7 točkami. Po dva poraza imata Triglav in Cinkarna, a slednja je boljša na medsebojnih tekmah. V Kranju bo ŽKK Cinkarna Celje na finalnih turnirjih četverice v ligi Waba: 2002: 1. mesto (v Šibeniku, trener Gojko Žvižaj, kapetanka Alenka Potočnik) 2003: 3. mesto (v Sarajevu, trener Dragomir Bukvić, kapetanka Katja Temnik) 2006: 3. mesto (v Novem Sadu, trener Željko Ciglar, kapetanka Maja Erkić) 2009: 4. mesto (v Bijelem Polju, trener Željko Ciglar, kapetanka Kristina Verbole) 2010: 3. mesto (v Gospiću, trener Damir Grgić, kapetanka Nika Barič) 2011: 2. mesto (v Šibeniku, trener Damir Grgić, kapetanka Nika Barič) 2014: 3. mesto (v Podgorici, trener Damir Grgić, kapetanka Rebeka Abramovič) 2015: 4. mesto (v Celju, trener Damir Grgić, kapetanka Maja Erkić) 2017: 1. mesto (v Podgorici, trener Damir Grgić, kapetanka Shante Evans) 2018: 2. mesto (v Montani, trener Damir Grgić, kapetanka Larisa Ocvirk) 2019: 3. mesto (v Celju, trener Damir Grgić, kapetanka Larisa Ocvirk) 2020: 2. mesto po rednem delu (zaradi covida-19 ni bilo F-4 (trener Damir Grgić, kapetanka Paulina Hersler) gostovala v torek, Gorenjke bo pričakala 31. marca. »Veseli prijetnega presenečenja« Celjski klub se je že dva-najstič uvrstil na zaključni turnir lige Waba. Doslej jo je osvojil dvakrat (2002, 2017). Poleg Celjank bodo na turnirju, ki bo 20. in 21. marca, igrali še Budućnost iz Podgorice ter bolgarska Montana in Beroe. »V klubu smo ponosni in navdušeni nad našo mlado zasedbo, ki je skozi celotno ligo rasla in na koncu dokazala, da se lahko kosa praktično z vsako ekipo v ligi. Pred začetkom sezone nismo bili obremenjeni z rezultatom, smo pa seveda prijetnega presenečenja, ki so nam ga pripravila dekleta, zelo veseli,« je priznal predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop. Na isto temo je trener Damir Grgić povedal: »Z uvrstitvijo na zaključni turnir so ta mlada dekleta samo še enkrat več potrdila, koliko talenta in znanja se skriva v njih. Naš cilj pred začetkom sezone je bil, da v teku ligaškega tekmovanja napredujemo posamično in ekipno. Menim, da nam je to uspelo. Med ligo so se razvijale skoraj vse aktualne reprezentantke držav nekdanje Jugoslavije. Zdaj po njihovi poti stopajo nove generacije, ki bodo, če bodo nadaljevale trdo delo, v prihodnosti dosegle dobre rezultate na klubski in reprezentančni ravni.« Foto: Andraž Purg - GrupA Na zadnjem derbiju proti Ježici je bila najboljša strelka Cinkarne Blaža Čeh. Domače svetovno prvenstvo že pozabljeno Slovenski deskarji so prvi dan svetovnega prvenstva na Rogli zaostali za pričakovanji. Trinajsto mesto Celjana Tima Mastnaka v veleslalomu je mnogo manj, kot so si želeli, kljub vsemu pa so ostali optimisti in se nadejali, da bodo vtis popravili na torkovem slalomu. Toda bili so še slabši. Nihče se ni uvrstil v finale, ki se je Timu Mastnaku izmuznilo za šest stotink sekunde. Na koncu trinajsti V veleslalomu sta prvaka postala ista kot na prejšnjem SP pred dvema letoma v Park Cityju. Drugo zaporedno zlato sta osvojila Rus Dimitrij Loginov in Nemka Selina Jörg. Slovenci so bili slabši od pričakovanj, v izločilne boje se je uvrstil le branilec srebra iz Park Cityja Tim Mastnak. V kvalifikacijah je bil dvanajsti, na koncu je zasedel trinajsto mesto. V osmini finala ga je v ponovitvi osmine finala iz OI v Pjongčangu za 17 stotink sekunde premagal olimpijski prvak, Švicar Nevin Galmarini. Tim ima premalo kilogramov »Proga na Rogli je taka, kot je. Ne preveč zahtevna, razlike na njej so majhne, odločajo malenkosti. Pred osmino finala sem si izdelal načrt, kje napasti, izpolnil sem ga, a je bilo to premalo,« je dejal Mastnak, nato pa izpostavil zanimivost. »V zgornjem, položnem delu sem vedno počasen, mogoče mi manjka kakšen kilogram. Srednji del mi je lepo uspel, v spodnjem pa je bila v zadnjih treh vratcih tekmečeva proga hitrejša, tam sem izgubil zmago.« Drugi Celjan, Rok Marguč je napako storil že v prvi vožnji in z 19. mestom na modri progi ostal brez druge vožnje v kvalifikacijah. V soboto bo na Rogli še veleslalomska tekma za svetovni pokal. DŠ Foto: MIHA MATAVŽ Lia Ludvik je edini poraz doživela šele v finalu. Lia do srebra v Pragi Na odprto prvenstvo Evrope - nima nobene povezave z evropskim prvenstvom - v češki prestolnici je trener Marjan Fabjan poslal le eno svojo varovanko. Članica Judo kluba Z'dežele Sankaku Lia Ludvik se je odlično odrezala. V kategoriji do 63 kilogramov si je priborila srebrno kolajno. V izločilnih dvobojih je Danko Hansen ugnala v podaljšku z ipponom. V četrtfinalu je Belgijka Delen imela prednost wazarija, a je Lii dvajset sekund pred koncem uspel ippon. Mesto v finalu si je zagotovila z zmago nad domačinko Zachovo, kar ji je uspelo po približno dveh minutah dvoboja z ipponom, na turnirju njenim tretjim. Za zlato se je pomerila z Nizozemko Van Den Berg. V prvem delu dvoboja sta bili borki zelo izenačeni. V drugi minuti podaljška je Nizozemka v parterju izvedla končni prijem. Lia Ludvik je osvojila prvo medaljo na odprtih prvenstvih celin. DŠ Tim Mastnak med vožnjo na veleslalomski progi na Rogli ŠPORT 19 Za Celjem na lestvici še precej slabša Aluminij in Gorica pesek Zmaga v Mariboru je bila v oci Celjski nogometaši so v soboto doživeli dvanajsti poraz, več jih ima le Gorica. Doma so izgubili že sedmič (Tabor 0:3). Potem so trepetali, kajti predzadnji Kidričani bi se jim lahko v ponedeljek približali na zgolj dve točki zaostanka. Kje se je izgubila energija iz prejšnje sezone? To se sprašujejo številni celjski ljubitelji nogometa, ki so obenem že izrazili ogorčenje nad trenutnim delovanjem kluba. Jiri Jarošik bo odslej zahteval več želje in borbe. DEAN ŠUSTER Celje je pod vodstvom trenerja Jirija Jarošika, ki je bil po polomu s Taborom ves skrušen, osvojilo le tri od možnih petnajstih točk, pa še to po zaslugi naključne zmage v Mariboru. Ko nič ne gre, še avtogol Vreme je bilo krasno, celjsko moštvo je takoj začelo napadati in je imelo pobudo pol ure, nakar so gostje zavohali kri. Temni oblaki so se kljub sončnemu vremenu začeli zgrinjati nad štadion Z'dežele. Kraševci so izkoristili enega izmed protinapadov pred koncem polčasa, po odmoru pa takoj dodali še dva zadetka. Ko gre vse narobe, se zgodi še avtogol. Dušan Stojinovič je namreč žogo odbil v lastno mrežo. »To je bila zelo pomembna tekma za nas. Doma želimo igrati dober nogomet. Nimam besed za opravičilo za igro mojih nogometašev. Igrali so zelo slabo. Tako ne gre več,« je bil presenetljivo iskren trener Jarošik. Stalna nevarnost Češkega stratega smo vprašali če je razočaran nad številnimi usodnimi napakami igralcev. »To se ni zgodilo samo danes. Morda smo dobri, ko imamo žogo v nogah. Toda ko jo izgubimo ... Vsak napad tekmecev je nevaren za nas. Ja, zelo sem razo- čaran, Ne najdem besed, Še enkrat, tako ne moremo igrati.« Na tekmi še ni preizkusil postavitve s tremi branilci (3-5-2), pa vendar jo je uporabil na obračunu s Taborom. »Želel sem nekaj spremeniti. To je bila moja ideja, a ni delovala. V drugem polčasu smo znova igrali s štirimi branilci v vrsti, pa ni bilo nič bolje. Bili smo nemočni, dvoboje smo izgubljali v nizu. V obrambi smo resnično zelo šibki.« »Moramo želeti!« Večkrat smo se čudili, zakaj je kapetan državnih prvakov iz Celja mladi Ljubljančan, ki s svojimi pogostimi napakami vnaša nemir v lastno obrambo. Drugo tekmo zapored je kapetanski trak nosil Josip Čalušić. »Prej je bil kapetan Stojinović. Na tekmi z Bra-vom ni bil v začetni postavi in sem določil Čalušića. Ni pomembno, kdo je kape- Lestvica 1. SN L MARIBOR 24 12 8 4 47:29 44 OLIMPIJA 24 12 8 4 30:16 44 MURA 24 11 7 6 28:17 40 DOMŽALE 24 9 9 6 34:28 36 KOPER 24 10 6 8 31:30 36 BRAVO 24 8 9 7 26:25 33 TABOR 24 8 5 11 28:33 29 CEDE 24 7 5 12 23:30 26 ALUMINIJ 24 4 9 11 17:34 21 GORICA 24 3 615 15:38 15 tan. Moramo igrati bolje,« ima morda prav Jarošik ob primanjkljaju domačih igralcev. Zakaj zahtevanemu profilu ne ustreza reprezentančni vratar Matjaž Rozman? V celjskem taboru analizirajo. Kje Jarošik vidi rešitve? »Kaj naj rečem? Imeli smo dobro pripravo med tednom. Na tekmi je bilo nato videti slabo. Vrniti se moramo k osnovam. Moramo se boriti. Moramo želeti! To je pomembna beseda.« Celjska ekipa vsekakor ni tako slaba, da ne bi zmogla presenetiti v Stoži-cah. Foto: NK CELJE V polfinalu s Triglavom Nejc Kastelic Hokejisti Celja so se v državnem prvenstvu izognili zadnjemu mestu in ga prepustili Bledu, v ligi IHL pa so bili po rednem delu zadnji, a so v četrtfinalu izločili ekipo Hidrie Jesenic. Glede na igralski kader in stanje, v katerem skoraj nihče ne pomaga celjskemu hokeju, je ocena: zelo dobro. Z mladimi Jeseničani so v tej sezoni večkrat izgubili kot zmagali, toda v izdihljajih sezone so napeli moči. Četrto ekipo rednega dela so najprej v gosteh dokaj presenetljivo ugnali s 4:1. Dva gola je dal Nejc Kastelic, po enega pa sta dala Jan Flajs in Aljaž Ogrizek. Drugi obračun je bil v torek v celjski dvorani. Teniški rezultat Zaradi službenih obveznosti je manjkal novopečeni kapetan Blaž Knez. Začetek ni bil spodbuden, nasprotno. Na prvi tekmi izjemnemu vratarju Celja Tomažu Trelcu (Jeseničani so mu našteli 58 obramb!) je plošček ob drsalki spolzel v mrežo v drugi minuti. Sledil je odgovor, redko viden pri Celjanih. Za končnih 6:1 so se zelo potrudili. Trener gostov Gaber Glavič je sicer dejal, da sta jih premagala predvsem dva, Nejc Kastelic in Aljaž Ogrizek. Slednji je zbral dva gola in podajo. Presenetiti Triglav? Kastelic je dal tri gole in dvakrat podal. Z Ogrizkom lahko igrata »na slepo«. Dvakrat je »Ceki«, kot kličejo Kastelica, zadel, ko je njegova ekipa imela na ledu igralca manj, kar je še bolj dotolklo goste. »Zelo očitno je, da smo >stopili skupaj<. Na treningih je bilo število igralcev večje in posledično smo bolj uigrani. V štirinajstih dneh je bila razlika v kakovosti naše igre velika. Upam, da bomo nadaljevali v podobnem rit- mu.« Iskreno je priznal, da so mladi Jeseničani imeli izjemne priložnosti na prvem dvoboju. »Mi smo presenetili z goli ob igralcu manj, zdaj se moramo posvetiti vadbi ob igri z igralcem več. Mladi igralci nam vse bolj pomagajo. V polfinalu je Triglav favorit. Za finale je treba zmagati trikrat. Upam, da imamo dovolj moči za presenečenje.« DŠ Foto: PETER KAVČIČ NA KRATKO Zelo dober odpor Kiel: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zaostalo tekmo lige prvakov proti Kielu izgubili s 33:29. Tadej Mazej je dal šest, Veron Nači-nović pa pet zadetkov. Celjska ekipa bo danes gostovala še pri Aalborgu. Korakajo proti finalu Celje: S tekmami v Celju in Spodnjem Dupleku se je začel polfinale osme sezone v prvi ženski futsal lige. Domačinke so vknjižile zmagi. Celjanke so s 6:3 odpravile Košano, Slovenske gorice pa Sevnico s 6:1. V celjski vrsti se je s tremi goli izkazala vodilna strelka lige Klementina Mavhar. Smeli Tinini načrti Torun: Na Poljskem se bo danes začelo dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki. Trije člani Kladivarja so tja odpotovali z zelo različnimi načrti. »Jasno sem napovedala, da je moj cilj medalja. Glede na moje izide v tej sezoni in pripravljenost je ta cilj realen. Kvalifikacije so odpadle, pred menoj je le finalni nastop v skoku s palico. Upam na najboljše,« je smela Tina Šutej. Luka Janežič zaradi poškodbe v začetku leta ni med favoriti teka na 400 metrov, Klara Lukan pa bo skušala v teku na 3.000 metrov izboljšati osebni rekord z željo po uvrstitvi v finale. (DŠ) novi tednik vedno? г mm j1. radio celie 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE _ _ _ ^Г" _ POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2020 Glede na rezultate analiz vzorcev vode, lahko v spodnji tabeli vidimo, da je bila pitna voda na območju občine Šentjur v letu 2020 v skladu s Pravilnikom o pitni vodi. V primeru neustreznosti pitne vode je potrebno obvestiti uporabnike. V spodnji tabeli so prikazani načini obveščanja uporabnikov pitne vode iz sistemov, ki jih upravlja MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE KEMIJSKE PREISKAVE VODOVOD Št. odvzetih vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. odvzetih vzorcev Št. neskladnih vzorcev Prevorje 10 O 5 O Planina pri Sevnici 10 O 4 O Loka pri Žusmu 10 O 4 O Šentjur 10 O 4 O Šentjur Dramlje 10 O 4 O Šentjur Ponikva 10 O 4 O Šentjur Kalobje 11 1 5 O Šentjur Hruševec 4 O 1 O SKUPAJ 75 1 31 O JKP ŠENTJUR, ^^ Javno komunalno podjetje, d.o.o. ^^ info@jkp-sentjur.si ^^ https://www.jkp-sentjur.si/ ^^ https://www.facebook.com/lkpsentjur/ MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo kupim za lastno uporabo, tudi tomos Apn. Telefon 031 783-047. 166 STROJI PRODAM NAKLADALKO Mengele, 12 m3, primerno za manjši traktor, prodam. Telefon 031 276086. 179 CISTERNO Alfa laval, za gnojnico, pocinkano, 2.700 l, obnovljeno, prodam za 2.400 EUR (ni zadnja cena). Telefon 070 250441. 68 CISTERNO za gnojevko Creina, 2.200 l, prodam. Telefon 051 255-809. 178 KUPIM STANOVANJE TRAKTOR, motokultivator, frezo, koso, mul-čar, cisterno, trosilec, plug, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. ODDAM 161 ŠKOFJA vas. Stanovanje, 90 m2, oddam v najem delavcem. Telefon 041 725-092. 192 POSEST PRODAM PRODAM ŠKOFJA vas. Parcelo za večstanovanjsko gradnjo, 1.300 m2, prodam. Telefon 041 725-092. 192 NAJAMEM TRAVNIKE z možnostjo strojne (traktorske) košnje najamemo v okolici Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Dobrne. Telefon 031 355-870. 185 PRODAM PRAŠIČE, težke od 40 do 130 kg, prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 197 »Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni...« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija, brata, strica in svaka LEOPOLDA MLAKARJA iz Celja (13. 11. 1942 - 21. 2. 2021) se iskreno in srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena ustna in pisna sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu in Jožetu Planinšku, pevcem in nečakinji za govor. Posebna zahvala je namenjena celotnemu osebju na covid oddelku celjske bolnišnice za vso pomoč in podporo pri njegovi zadnji bitki, ki jo je žal prehitro izgubil. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali, a vendar nadaljevali njegove nauke in poslanstvo dobrih del. ŠTEDILNIK, nerjaveč, na trda goriva, velikost 89 x 60 cm, ugodno prodam. Telefon 068 153-194. 153 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p OVNA starega eno leto prodam. Telefon 031 656-947. 176 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031. p BIKCA simentalca, konec meseca bosta stara 4 mesece, lepa, zdrava, ješča, okolica Nove Cerkve, možen prevoz, prodamo. Telefon 031 621-055. 185 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg in breje svinje mladice, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.p JARKICE - kokoši nesnice, redno cepljene, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n MLADO kravo, lažjo, ni »pripuščena«, v tretjem letu starosti, prodam. Telefon 031 846-444. 170 RflKOfll d.o.o. UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO 2 №■4 Aplast d.o.o. Žalec Tukaj je! Večja. Modernejša. NOVA proizvodna hala. prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49 Zadobrova 69, 3211 Ško^a vas pri Celju E: info@trakom-slo.com www.trakom-slo.com ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKEINOVIJALKE ■TROSILNIKI MINERALNIHGNOJIL fjinOWFV GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU агшпш1' PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI "fr EUROTUNNEL PONJAVE IN ŠOTORI '♦►urno* Originalni nadomestni deli za traktorje: SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN Zagotavljamo še BOLJŠE pogoje dela. PRIJETNEJŠE delovno okolje. STIMULATIVNO plačilo in številne možnosti izobraževanja. Širitev proizvodnih kapacitet odpira nova delovna mesta: Pravnik (1) Informatik (1) Samostojni komercialist (1) Referent v komerciali (1) Pomočnik vodje skladišča (2) Skladiščnik (2) Voznik - skladiščnik (1) Delavci v proizvodnji (več delovnih mest) Vloge sprejemamo po e-pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si . Razpisne pogoje najdete na www.aplast.si ali 03 713 14 35 . Aplast d.o.o. je eno izmed vodilnih podjetij, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas v Sloveniji in Srednjevzhodni Evropi. DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA TRSNEŠKARJE IN VEZALKA ŠPAR0N0V gzcinon HV NAKLADALCI flauer SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljala, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN . marca je minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi VINCENC HUDEJ Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in sveče v spomin gorijo. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki mu v spomin prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi p Umrla je naša upokojena sodelavka JANA TIKVIČ BARIČ, dr. med., dolgoletna specialistka pediatrije na takratni enoti za neonatalno pediatrijo Ohranili jo bomo v lepem spominu kot spoštovano strokovnjakinjo in ustanoviteljico celjske neonatologije. Splošna bolnišnica Celje n ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete PAVLE MOČNIK rojene Šumrada iz ulice Dušana Kvedra 41, Šentjur (14. 11. 1928-20. 2. 2021) se iskreno zanvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje. Iskrena hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala pevcem skupine Eros, ki so zapeli njej najljubše pesmi in gospodu župniku za opravljen pogreb. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek in cvetličarni Majda. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste z veseljem zahajali v dom naše mame Pavle, saj so ji vsa druženja bogatila življenje. Praznina, ki ostaja z njenim odhodom, je neizmerna, vendar ostaja mnogo čudovitih spominov nanjo. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni p V tihi samoti, žalosti, ki nas vedno bolj obdaja. Spomin nate pa za vedno v naših srcih ostaja. V SPOMIN na našega dragega IVANA PLANINŠKA iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami (18. 1. 1932 - 4. 3. 2018) Hvala vsem, ki se ga spominjate in v njegov spomin prižigate svečke. Vsi njegovi L 25 »Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.« (J. Medvešek) Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil nekdanji sodelavec gospod CIRIL VERTAČNIK učitelj Glasbene šole Celje in ravnatelj v času 1973-1976 Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Kolektiv Glasbene šole Celje n Nismo ti mogli bolečine odvzeti, nismo te mogli še enkrat objeti, naša te žalost žal ni prebudila, solza pa nikdar se ne bo posušila. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast, stric, svak, dedi in pradedi FRANC SEVŠEK z Golovca 1 v Celju (8. 8. 1953-20. 2. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred in pogrebni službi Raj. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ga boste ohranili v svojem srcu in lepem spominu. Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali. 191 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za dopi-tanje ali večje za zakol, prodam. Andrej Golež, Platinovec 26, Grobelno, telefon 031 753-595. 175 PUJSKE, mesni tip, težke od 30 do 250 kg, prodam. Telefon 031 839-090. p POLOVICO prašiča, težkega približno 160 kg, prodam. Telefon 031 480-510. isi PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, mesnate sorte, prodam. Možen prevoz. Telefon 031 538-966. p PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, krmljene-ga z domačo hrano, lahko tudi polovice, in pujske, težke od 30 do 50 kg, prodam. Telefon 031 461-158. 189 KUPIM KONJSKI gnoj, uležan, z dostavo, možno POPOLNOMA nov vgradni hladilnik in borov PRODAM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JEDILNI, krmni in semenski krompir prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p Poroke Velenje Poročili so se: Dragica PA-VLOVIĆ iz Srbije in Vlade ŠKRBIĆ iz Velenja, Tanja ZU-PANC in Vojko REDNAK, oba iz Velenja, Danica SATLER iz Velenja in Branislav DUJKOVIĆ iz Celja. Žalec Poročila sta se: Irina BABI-CHEVA in Andrei SIDOROV, oba iz Ruske federacije. tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188. L 21 V OKOLICI Nove Cerkve prodam seno in otavo v kockah po 1,20 EUR, za večjo količino še popust. Telefon 031 633-115. 193 OSTALO PRODAM PLASTIČNO ogrodje rastlinjaka, 4 x 3 m, prodam. Telefon 031 276-086. 179 TELIČKO limuzin in nakladalko sena prodam ali menjam. Telefon 031 888-862, Dobrna. 172 PEČ Feroli, za centralno, na olje in gorilnik prodam. Oboje za 100 EUR. Telefon 040 855-120. 182 KORUZO, naravno sušeno in domače kunce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 384-429. 186 SUHA bukova drva, možna dostava, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188. jedilni kot, polovična cena, ter zajčnik prodam. Telefon 031 270-088. 196 Smrti Celje Umrli so: Ana KUSTER-BAJN iz Florjana, 88 let, Margareta VESIĆ iz Celja, 77 let, Franc KARTUŠ iz Celja, 83 let, Marija PINTAR iz Lo-krovca, 83 let, Janko MATKO iz Celja, 61 let, Branko ŠALEJ iz Celja, 87 let, Marija GREGORIN iz Celja, 91 let, Ana ANDERLIČ iz Velenja, 78 let, Miroslav FARČNIK iz Žalca, 86 let, Jadranko IVANČEVIĆ iz Šmarja pri Jelšah, 69 let, Martin ŠKORJA iz Spodnje Rečice, 87 let, Mihaela BE- Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (Simon Jenko) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat STROPNIK iz Začreta 4 na Ljubečni (18. 9. 1927 - 17. 2. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga še zadnjič pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Janku Ivančiču za cerkveni pogreb, pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba in Srečku Zupancu za molitve. Žalujoči: žena Anica, hči Zdenka ter sinova Vlado in Franci z družinami 184 V SLOVO IVU BRAČUNU (+ 14. februar 2021) Podjetje Inbarco, d. o. o., in skupina Hopsteiner se v globoki žalosti poslavljata od našega dolgoletnega poslovnega partnerja in prijatelja, ki se je z vso močjo in energijo zavzemal za slovensko hmeljarstvo in njegove hmeljarje. Nadaljevali bomo njegovo življenjsko delo in mu ohranili častitljiv spomin. Njegovi družini izrekamo naše globoko sožalje in sočutje. INBARCO, d. o. o., skupina Hopsteiner, vodstvo in zaposleni Žalec, februar 2021 n Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega JOŽEFA KOSA z Janine 1, Rogaška Slatina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter denarne prispevke. Hvala zdravstvenemu osebju ZP Rogaška in dežurni ekipi ZD Šmarje pri Jelšah. Iskrena hvala tudi Lovski družini Rogaška Slatina in ostalim lovskim prijateljem. Hvala pogrebni službi Žekar in iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p MIHA LOGLAVC iz Založ, 78 let, Andreja FLORJANC s Polzele, 58 let, Matilda ANDREJC iz Raven pri Šoštanju, 86 let, Ferdinand PUNGARTNIK iz Vitanja, 77 let, Đurđica HENČ iz Celja, 86 let, Ljubo LEŠNIK iz Dobrne, 47 let, Ivan BRA-ČUN iz Žalca, 71 let, Hedvika TAVČAR iz Laškega, 69 let, Silva KRAMER iz Celja, 83 let, Anton MATKO iz Celja, 82 let, Zofija NOVAK iz Gorice pri Šmartnem, 87 let, Franc VERBOVŠEK iz Žigona pri Laškem, 73 let, Ludvik GAJŠEK iz Jezerc pri Šmartnem, 77 let, Ana VODOPIVEC iz Celja, 91 let, Nevenka KUČER iz Žalca, 80 let, Leopold MLAKAR iz Celja, 79 let, Jožef JAGER iz Celja, 86 let, Ana KRUMPAK iz Celja, 80 let, Marija BREČ-KO iz Zagrada, 70 let, Matija KROFLIČ iz Marija Dobja, 94 let, Janja ARHANIČ iz Celja, 61 let. Šentjur Umrli so: Franc JAGER iz Laz pri Dramljah, 78 let, Franc KOVAČIČ z Rifnika, 80 let, Valburga OSET iz Šentjurja, 90 let, Anton ZUPANC iz Laz pri Dramljah, 66 let, Kazimir JANČIČ s Proseniškega, 91 let, Pavla MOČNIK iz Šentjurja, 92 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79. ZDRAVSTVENI DOM CELJE Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene paciente. Za naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-ga stanja pokličite 112. Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. V četrtek, 4. 3. in petek 5. 3. od 11.00 do 15.00. Urnik testiranj v prihodnjem tednu bo objavljen na spletni strani ZD Celje (www. zd-celje.si). Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS--sporočilom. CELJSKE LEKARNE Lekarna Center: ponede-ljek-sobota ter nedelje in prazniki: 7.00-20.00, nočno dežurstvo: 20.00-7.00 Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: pone-deljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Lekarniška podružnica Dobrna: ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00 Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani. Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 20.30 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 20.30, z izjemo prodajaln megamarket Inter-spar, DM in drogerija Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30. Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž. Vse aktualne informacije o poslovanju so na Facebook, In-stagram in spletni strani www. city-center.si (pod »Pomembne informacije«). PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Restavracija Tuš, Kavarna in slaščičarna De la Creme, odslej tudi s sladoledom, ter Hof Caffe. Kmečka tržnica lokalnih ponudnikov je vsak petek. Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informa- SPLETNI DOGODKI OBVESTILA Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 8. marec, Akti v slikarstvu ob 17.30 Predavala bo prof. Darja Povše Četrtek, Zgodovina in miti skozi psihoanalizo 18. marec, Barbara Celjska med zamolčanostjo in ob 17. uri popačeno zgodovinsko podobo Predavala bo mag. Tatjana Rozman NE Naročanje gradiv v času zaprtja poteka: SPREGLEJTE -preko aplikacije Moja knjižnica, -po telefonu 03/426 17 17,03 426 17 16 NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 61) Kulturne ustanove in razstave KNJIŽNICE Ponovno je mogoč vstop v prostore knjižnic. Možna je izposoja gradiva (pultni dostop) in vračilo gradiva v za to namenjene zaboje. Priporočljivo je, da želeno gradivo kljub vsemu naročite pred prihodom v knjižnico po telefonu, elektronski pošti ali na portalu Moja knjižnica, saj dostop obiskovalcev do knjižnih polic še ni mogoč. ZAVOD CELEIA CELJE Vrata so odprli Stari grad Celje in Likovni salon Celje ter TIC Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta. Odprtje nove razstave načrtujejo za 12. marec. Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 17.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. cij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si TIC Celje je odprt od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja zaprto. V Likovnem salonu Celje je trenutno postavljena razstava Calling Out For A Hero: Akcija onkraj artivizma. Odpiralni čas: torek-petek od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki. Krekov trg: panojska razstava o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku in njegovem delovanju v Pragi, do 3. 3. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021) Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.) Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika. Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Stalna razstava: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Občasna razstava: Preljuba moja žena ..., do začetka aprila Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja 14.00-18.00 Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker. Obisk je omogočen samo individualnim obiskovalcem in družinam. Otroški muzej Hermanov brlog je zaradi priprave nove razstave zaprt do aprila. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mo-ri/) GLEDALIŠČE CELJE Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Na svojem Facebook in Instagram profilu objavljajo različne zanimive rubrike: Karantenske skrivnosti, Ciciban-ka in Cicifuj, Antika me mika. MUZEJ LAŠKO Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Odpiralni čas: torek-petek 9.00-12.00 in 13.00-16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru. TIC ŠENTJUR Stalne razstave: Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur) Muzej južne železnice (se nahaja pri železniški postaji Šentjur), po dogovoru, info. TIC Odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Informacije: TIC Šentjur ali https://www.turizem-sen-tjur.com/lov-na-zaklad-rifnik/ rifnik-lov-na-zaklad-igra/ Četrtek, 4. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 5. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota,6. marec 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 7. marec 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 8. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 9. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 10. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove (dijaki 1., 2. in 3. letnikov izobraževanje na daljavo), - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - storitve iger na srečo, - prireditve, shodi, praznovanja. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: Vrtci, šole, fakultete in zavodi: - vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole za osnovnošolce, dijaki nižjega poklicnega izobraževanja in dijaki zaključnih letnikov po programu C), - izpiti in seminarji do 10 udeležencev na fakultetah in nujne laboratorijske vaje za študente, - šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom. Trgovine: - vse trgovine, ne glede na vrsto blaga ali površino (pogoj za zaposlene: negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni, stranke negativnega testa ne potrebujejo), - tržnice, - premične stojnice za prodajo kmetijskih izdelkov in proizvodov kmetovalcev. Storitve: - delovanje servisnih delavnic s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže, - izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja, - izvajanje storitev higienske nege (frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa), - izvajanje storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja do 10 oseb (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice), - gradbena dela, - dimnikarske storitve, - čistilni servisi in kemične čistilnice, - dostavne službe, - bencinski servisi, - izvajanje storitev salonov za nego živali, - izvajanje usposabljanj kandidatov za voznike motornih vozil, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov.* Pogoj za izvajalce storitev je negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni. * Tudi kandidati morajo imeti negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni. Rekreacija: - Dovoljena je individualna športno-rekreativna dejavnost ter brezkontaktna športna vadba v skupinah do 10 vadečih, pri čemer je treba vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. Dovoljena je tako na zunanjih površinah kot v zaprtih prostorih. - Smučišča lahko uporabljajo smučarji z negativnim testom na covid-19 ali dokazilom o cepljenju oz. preboleli bolezni ter otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Rekreacija ni omejena na statistično regijo. Kulturne ustanove: - muzeji, knjižnice, galerije Ostalo: - lekarne, - banke in zavarovalniške storitve, - pošte, - javni potniški promet (po običajnem voznem redu), - verski obredi (ob strogih omejitvah), - druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti zdravja. Omejitev gibanja: - dovoljeno je gibanje med občinami. - omejitev gibanja ljudi med 21. in 6. uro ostaja (razen za izjeme). Omejitev zbiranja: - dovoljeno je zbiranje do 10 oseb. knjižnica šentjur V prostorih Knjižnice Šentjur je do 25. 3. na ogled slikarska razstava pravnuka Josipa Ipavca Anžeta Ipavica: Pandemonium. muzej velenje PETEK, 5. 3. 19.00 Galerija F-bunker Kataklizma odprtje razstave fotografinje, pesnice in pisateljice Sare Nuše Golob Grabner PONEDELJEK, 8. 3. 10.00 do 17.00 Velenjski grad Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 17.00 Spletni koncert Glasbeni šopek z Velenjskega gradu nastop mladih glasbenikov, katerih »ženske« soustvarjajo zgodbe Muzeja Velenje. Kje: Facebook, Instagram, YouTube SREDA, 10. 3. 18.00 Atrij Velenjskega gradu Grajske odprtje fotografske razstave Mire Turnšek festival velenje od 1. do 19. 3.: Ko se mama na ogled postavi, likovni natečaj za otroke ob materinskem dnevu, več na www.festival--velenje.si SOBOTA, 6. 3. 9.00 do 12.00 Galerija Velenje Najina skodelica individualna ustvarjalna delavnica za mame in otroke, obvezne predhodne prijave na info@festival-velenje.si, vstop prost PONEDELJEK, 8. 3. Ves dan: Ploščad pred Domom kulture Velenje in spletna stran Festivala Velenje Genialnost pod krinko; ženski dosežki, podpisani z moškim imenom razstava ob mednarodnem dnevu žena, vstop prost galerija velenje Občasna razstava: Teatralna ekspresivnost - Modni svet Matica Velerja, do 6. 3. Odpiralni čas: torek, sreda, petek 10.00-18.00, četrtek 10.00-20.00, sobota 10.0013.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki. Ogled razstave bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočil NIJZ. šolski center velenje PETEK, 5. 3. 19.00 Podobe iz sanj Razredni koncert in razstava likovnih del 4. U glasbene in likovne smeri Gimnazije ŠCV, spletni dogodek, Zoom: https://arnes-si.zoom. us/j/92656905807 knjižnica šmarje pri jelšah Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 4. 3. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek PETEK, 5. 3. 9.00 Joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič PONEDELJEK, 8. 3. 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom TOREK, 9. 3. 9.00 Ustvarjalec kulture, pesnik in pisatelj Slavko Toplišek 18.00 Vrtičkarski nasveti Metke Gomboc Ternjak SREDA, 10. 3. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar splošna knjižnica slovenske konjice Splošna knjižnica Slovenske Konjice vključno z enotami v Ločah, Vitanju in Zrečah ostaja odprta po prilagojenem odpiralnem času. Več na FB strani in spletni strani Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Video - Pravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica, prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Delovanje drugih ustanov in služb tropska hiša celje Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline. celjski mladinski center Spletni dogodki: ČETRTEK, 4. 3. 19.00 Kviz leta voditelja Uroš Kuzman in Aleš Novak, na Zoomu, prijave na info@mc-celje. si PETEK, 5. 3. Podkast MVP - mladi v praksi FB Celjski mladinski center PONEDELJEK 8.3. 18.00 Pesem ob dnevu žena FB Celjski mladinski center SREDA 10.3. MCC minuta za šport Spletne video vsebine o aktivnem preživljanju prostega časa. dom svetega jožefa celje Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa msgr. Jože Kužnik: Sv. Jožef, zavetnik in priprošnjik Nagovor si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/ štorkljina hiša slovenske konjice Vsak dan med 14. in 16. uro individualna učna pomoč. Prijave zbirajo na e-naslovu: dpmkonjice@gmail.com. dmrlaavd nski c jsk PETEK, 5. 3. 10.00 Otvoritev e-razstave Pogledi FB MC Patriot in IG mc_ dravinjskedoline klub študentov dravinjske doline ČETRTEK, 4. 3. 18.00 Psihonavt: Miti in resnice povezava bo objavljena na dan dogodka na FB-strani KŠDD pd slovenske konjice NEDELJA, 7. 3. 1.00 Odhod izpred konjiške športne dvorane. 1. Zimski vzpon spomladi na Stolpnik Več informacij: https:// www.planinskodrustvo-konjice.si/2021/02/24/ zimski-pohod-na-stolpnik/ življenjsko obdobje velenje SREDA, 10. 3. 10.00 do 11.30 Prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru Joga v naravi pod strokovnim vodstvom mentorja Mateja Cvikla Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Milijon nas je Ted ni ko ve Št. 9/ Leto 76 / Celje, 4. marec 2021 Mladi pomagajo živalim str. 30-31 > m 'S y,1 4" Bistvo je v podrobnostih: s stropa viseče žarnice bodo prepoznavni znak lokala. (Foto: SHERPA) Okolico Panorame bo krasilo 68 stebrov ograje, narejenih po naročilu, ki imajo različne vzorce in so znotraj osvetljeni. (Foto: osebni arhiv) S S v, V/ MM A Kr * I f 4) K > iT. —-1 I Čaroben pogled na novo gostinsko in turistično pridobitev Celja (Foto: SHERPA) 36 GASTRONOMSKI TURIZEM Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 Covid-19 moti projekt, a je vseeno še lahko uspešen Slovenija je v letu 2021 nosilka prestižnega naziva Evropska gastronomska regija 2021 (ERG). Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) je naši državi laskavi naziv podelil oktobra 2018 na svečani podelitvi v Bruslju. Ključna nosilka projekta ERG 2021 je Slovenska turistična organizacija (STO), ki ga bo v sodelovanju z ostalimi partnerji morala uresničevati v oblikah, prilagojenim koronočasu. Pravi promocijski učinki tega projekta bodo seveda le, če bodo restavracije, hoteli in drugi gostinski ponudniki lahko kmalu odprli vrata in začeli opravljati svojo dejavnost. Tudi na Celjskem bomo temu projektu vtisnili svoj pečat: tokrat predstavljamo, kako ga zaznamujejo v Tehnoparku Celje in Zavodu Celeia Celje ter kako o njem razmišlja Marko Pavčnik. ROBERT GORJANC STO je razvoj in promocijo gastronomije opredelila v Akcijskem načrtu razvoja in trženja gastronomskega turizma Slovenije 2019-2023. Dejavnosti so usmerjene v dvig mednarodne prepoznavnosti in krepitev trajnostnih praks v gastronomiji. To sta tudi pomembna cilja projekta ERG. Ostali so še spodbujanje lokalne samooskrbe, podpora malim ponudnikom, promocija poklicev v gostinstvu ... Na omenjenih in še drugih področjih je Slovenija v minulih letih že naredila pomembne korake. Projekt Slovenija Evropska gastronomska regija 2021 je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja. Vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami. »Prenovili smo piramido gastronomije Slovenije in z njo tako na ravni Slovenije kot na ravni turističnih destinacij opredelili tipične jedi, pijače in sestavine. STO je kot partnerka sodelovala pri izvedbi Evropskega simpozija hrane, osrednjega dogodka na področju trajnosti v Evropi. Prav tako smo bili soudeleženi pri drugih mednarodno odmevnih dogodkih, kot sta Orange Wine Festival in Masterclass Rebula v Brdih. Podprli smo Raznolikost jedi in okusov je zaradi raznolikosti pokrajin ena glavnih gastronomskih značilnosti Slovenije. Teden restavracij in promocijo ERG 2021 v sosednjih državah,« so povedali v STO. Dodali so, da strategija dviga prepoznavnosti slovenske gastronomije temelji na strategiji soznamčenja, torej povezovanja slovenske gastronomske znamke (Okusiti Slovenijo) s svetovno znanimi blagovnimi znamkami, zlasti na področju ocenjevanja ponudnikov in destinacij-skih gastronomskih znamk. Slovenija vse do leta 2018 ni imela mednarodno prepoznavnih znakov kakovosti na področju gastronomije. Do pomembnega mejnika je prišlo novembra 2018, ko V okviru promocije trajnostne gastronomije se projekt ERG 2021 navezuje na Zeleno shemo slovenskega turizma. Pred kratkim je bil objavljen razpis za gostinske ponudnike za pridobitev naziva Slovenia Green Cuisine. Kot so povedali v STO, je med gostinci zanj veliko zanimanja. smo dobili prvo slovensko izdajo vodnika Gault&Millau, minulo leto pa je zaznamoval prihod vodnika Michelin v Slovenijo. STO je tudi podprla promocijo poklicev v gostinstvu pri projektu Znanje pod kapo, v organizaciji Gault&Millau Slovenija. Ta projekt je namenjen mladim kadrom v gostinstvu. Slovenija je v preteklih letih razvila ugledno raven visoke kulinarike in ustvarila močan krog gastronomskih vplivne-žev. Udeleženci projekta ERG izvajajo dejavnosti, ki so jih določili v knjigi kandidature, prilagojeno aktualnim razmeram. Opredeljenih je več kot 40 projektov, nastajajo tudi novi predlogi. Poleg ustanovnih 21 partnerjev je projekt do danes podprlo že več kot sto podjetij in posameznikov. Kaj pravijo ambasadorji projekta ERG 2021 Ambasadorka projekta Slovenija - ERG 2021 je tudi Ana Roš, najboljša chefinja na svetu po izboru akademije The World's 50 Best restaurants. leta 2017. Prof. dr. Janez Bogataj, član globalne mreže IGCAT strokovnjakov: »Od leta 2006 imamo Strategijo gastronomije Slovenije in piramido s 24 gastro-nomskimi regijami ter več kot 430 značilnimi živili, jedmi in pijačami. V vse bolj globaliziranem svetu nam je uspelo ohraniti in razviti kakovostne naravne okuse živil, jedi in pijač. Po čebelarstvu smo prepoznavni v evropskem in svetovnem prostoru. Uspešni smo na področju širjenja kulina-rike pri mladini, še posebej osnovnošolski. Imamo strokovno postavljen in s certificiranjem podprt sistem kolektivnih blagovnih (Foto: SHERPA) znamk, uspešno jih deluje že 12 z značilno lokalno ter regionalno zastopanostjo, kar je tudi težnja v svetovni gastronomiji.« Mira Šemić, direktorica Gault&Millau Slovenija: »Težava pomanjkanja kadra v slovenski gastronomiji je prisotna že dolgo, pri Gault&Millau Slovenija smo na primer med ocenjevanjem restavracij opazili, da raven strežbe, servisa ne sledi visoki kakovosti hrane. Leta zanemarjanja poklica natakarja je zahtevalo davek, redke so restavracije, ki imajo dovolj usposobljenih natakarjev, sommelierjev in bar-manov. Leta 2019 smo začeli organizirati delavnice s chefi in sommelieri. Vesela sem, da sta pomembnost našega prizadevanja prepoznala tudi STO in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot ambasadorka ERG izobraževanje (Foto: Gault&Millau) mladih ter izvajanje dejavnosti, povezanih s promocijo poklicev v gostinstvu, vidim kot svoj glavni doprinos k projektu.« Luka Košir, chef v družinski gostilni Brunarica v Šen-tjoštu nad Horjulom: »Zelo se mi zdi pomembno, da se je STO odločila, da je tudi na področju gastronomije uvedla zelene shemo Green Cuisine. Ta pristop je še dodatna potrditev, da se slovenska gastronomska scena razvija v pravi smeri. Ta pristop temelji na odgovornosti, ki vključuje lokalne pridelovalce in podpira trajnostno filozofijo. Glede na svetovne smernice si uspešne restavracije najbolj prizadevajo, da črpajo surovine iz lokalnega okolja, ki so proizvedene z največjo mero pozornosti in pristnosti. To so tudi najboljši gradniki prepoznavnosti. Ce lahko svojo prepoznavnost podkrepimo še z znakom Green Cuisine, je to še dodatno potrdilo gostu, za katerega želimo, da od nas odnese čim boljšo izkušnjo.« GASTRONOMSKI TURIZEM 37 Za ERG 2021 Cele kuha v Tehnoparku Tudi Tehnopark Celje, javni zavod za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti, se je pridružil obeleževanju projekta Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021. Kot so povedali v Tehnoparku, jih je ta projekt spodbudil, da so del izobraževalnih vsebin namenili tudi kulinaričnemu izobraževanju in osveščanju, pri čemer bodo najprej vključili ponudnike starega mestnega jedra, nato bodo dejavnost razširili še na regijo. »Z izvedbo delavnic in s predstavitvijo lokalnih ponudnikov sledimo regijskim smernicam promocije, kjer se promovi-ra gastronomija z uporabo sveže vode iz pipe, s kratkimi dobavnimi verigami lokalnih ponudnikov, s čim manj odpadki, s trajnostno uporabo virov in s povezovalnim pristopom.« V Tehnoparku Celje so zato razvili lastno blagovno znamko Cele kuha, ki služi kot podporni turistični pro- Z ene od delavnic Cele kuha z Alenom Rupnikom dukt gastronomije, ki ima pomembno vlogo pri razvoju starega mestnega jedra v Celju. Tej strategiji namreč sledi tudi Tehnopark. Slogan Cele kuha se glasi Okusi, ki nas povezujejo. Projekt Cele kuha povezuje v okviru spodbujanja gastronomskega turizma, sodelovanja med gostinci, izobraževanja ljubiteljev kulinarike in bodočega gostinskega kadra ter ohranjanja kulinarične tradicije. V Tehnoparku bodo v svoji kulinarični učilnici na Platformi 360, v zgornjem nad- stropju stavbe, kjer je čudovit pogled na vse strani Celja, spet izvajali kulinarične delavnice, ko bodo razmere to dopuščale. »V tem času, ko projekta nismo mogli uresničevati zaradi epidemioloških razmer, smo pridno pripravljali nove kulinarične vsebine, Poleg kulinaričnega druženja bomo pripravili tudi predavanja in dogodke, kjer bo mogoče izmenjati informacije, izkušnje in znanja pod strokovnim vodstvom. Tovrstni dogodki bodo namenjeni različni javnosti, dijakom in študentom, ki so na svoji začetni gastro- nomski oz. gostinski poti, gostincem in kuharjem ter podjetjem v sklopu team buildingov,« so napovedali. V avgustu so v Tehnoparku že izvedli dve kulinarični delavnici v živo, z Urošem Kajtnerjem iz Ateljeja Q in Luigijem Petrello iz televizijske oddaje Gostilna išče šefa. Udeleženci delavnice so aktivno sodelovali pri pripravi različnih jedi, pri čemer so osvajali moderne tehnike priprave jedi. »Verjamemo, da se izobraževanje in prehrana lepo povezujeta. Stremimo k ustvarjanju edinstvene učne izkušnje, ki bo udeleženca napolnila z brezmejnimi kulinaričnimi sanjami za prihodnost.« Ob koncu minulega leta so pripravili tri božične kuharske oddaje z nekaterimi najboljšimi chefi s celjskega območja. Kuhali so z Markom Pavčnikom (restavracija Pavus), Alenom Rupnikom (molekularna kuhinja) in Davidom Perčičem (Gostilna Francl). Pripravljali so tradicionalne praznične jedi, ki vsebujejo preprosta in lokalna živila. Pri tem so obujali prijetne otroške spomine na praznične dni. »Portal Cele kuha bo predstavil vse, kar naše mesto oziroma regija kot gastronomska destinacija ponuja. V naši regiji imamo dobro razvito kmetijstvo in kulinarično industrijo, kar močno vpliva na svežo in lokalno ponudbo naših gostincev. Želimo biti povezovalni člen med gostinci in izobraževanjem ter prispevati k večji prepoznavnosti Celja kot gastro-nomske destinacije,« so še poudarili v Tehnoparku Celje. Foto: Kristina Dremšak Marko Pavčnik: Projekt, ki je namenjen predvsem turistom Pogled na projekt Slovenija - Evropska gastronomska regija bi si težko predstavljali brez razmišljanja Marka Pavč-nika, lastnika in direktorja restavracije Pavus v Laškem in enega najboljših ter najbolj prepoznavnih chefov v Sloveniji in seveda na Celjskem. Svoje mnenje o tem projektu je razgrnil v nedavnem velikem intervjuju za naš časopis. »Gre za projekt, ki je namenjen predvsem turistom, vendar je seveda vprašanje, koliko jih bo letos pri nas v teh razmerah. Projekt je odličen, bil je zelo ambiciozno zastavljen, večinoma ga vsi zelo podpiramo, ampak kakšna bo njegova izvedba, je še precej negotovo. Žal je ERG 2021 verjetno res v nepravem času, saj bo težko izkoristiti možnosti, ki jih prinaša ta projekt. Če si je kdo veliko obetal od tega, upam, da je pričakovanja že zmanjšal. V Pavusu velikih pričakovanj do tega projekta nismo imeli, to moram priznati, v zvezi s tem se nismo posebej osredotočili na leto 2021. Pri vsem, kar se dogaja z gastronomijo, če je le mogoče, poskušamo biti zraven, sodelujemo in podpiramo, če gre stvar v pravo smer. Kajti vsaka promocija in vsako dogajanje na tem področju sta zelo dobrodošla. V Sloveniji smo trenutno na takšni ravni z vidika kakovosti ponudbe in števila dobrih restavracij glede na število prebivalcev, da lahko imamo res dovolj razlogov za samozavest.« RG, foto: SHERPA ZCC: Sodelovanje v Green Cuisine, predstavitev projekta ponudnikom ... V Zavodu Celeia Celje, ki snuje in izvaja turistično politiko v Celju, so nam povedali, da pričakujejo organizacijo srečanja za vodilne turistične destinacije (kamor sodi tudi Celje), ki jo pripravlja STO kot nosilka projekta ERG 2021. V ZCC so se že odzvali na prvo večjo dejavnost STO v okviru tega projekta, vključitev gastronomije v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitev znaka Slovenia Green Cuisine. »Destinacije se lahko na področju trajnostne gastronomije ocenimo z izpolnitvijo prostovoljnega modula na platformi in s tem pridobimo sliko, kaj lahko še izboljšamo. Celje kot kulinarična destinacija sodeluje v omenjenem postopku ocenjevanja za pridobitev znaka Green Cuisine, dosežki pri tem bodo odvisni predvsem od dejavnosti gostinskih ponudnikov,« so sporočili iz ZCC in dodali, da partnerje in ponudnike aktivno vabijo k sodelovanju pri projektu ERG 2021. V okviru izpolnitve obrazca za podporo projektu lahko vsak ponudnik v svojih promocijskih materialih uporablja znak ERG ter na družbenih omrežjih ključnika Ifeelslovenia in tasteslovenia. »Dejavnosti bomo v glavnem izvajali na območju turistične destinacije Celje, če se bodo gostinski ponudniki odzvali povabilu za sodelovanje. V okviru Dežele Celjske je predvidena udeležba na sejmih in drugih specializiranih dogodkih. Če bodo destina-cije, vključene v Deželo Celjsko, pripravile tudi dejavnosti na temo ERG, jih bodo seveda lahko promovirale na dogodkih, če bodo izvedeni.« Kot so še povedali, ZCC že od začetka sodeluje pri pripravljalnih dejavnostih za projekt ERG 2021: tako so se njihovi predstavniki že leta 2019 udeležili informacijske delavnice na to temo v Mariboru, ki jo je organizirala STO, lani pa so dejavnosti zaradi epidemije bolj ali manj mirovale. Covid-19 je, kot so poudarili v ZCC, precej okrnil njihove prvotne programske načrte na tem področju. RG Knjiga kandidature V procesu pridobitve naziva ERG je morala Slovenija uradnemu podeljevalcu naziva, Mednarodnemu inštitutu za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT), predložiti knjigo kandidature z naslovom Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil prof. dr. Janez Bogataj. Častni pokrovitelj kandidature je bil predsednik države Borut Pahor. V knjigi kandidature je Slovenija opredeljena kot stičišče gastronomske različnosti in lokalnih okusov. Predstavljeni so razvoj gastronomije Slovenije, strategija gastronomije Slovenije, zaščita živil in jedi, lokalne in regionalne tržne znamke s področja kulinarike in gastronomije, vinogradništvo, vinarstvo in pivovarstvo. Posebej so omenjeni dan slovenske hrane in tradicionalni zajtrk ter sladkosti in zdravje s čebelami, gastronomija in turizem ter kulinarične in gastronomske prireditve. Del knjige je namenjen predstavitvi evropskega sodelovanja in sodelovanja z drugimi partnerji evropskih gastronomskih regij na področju izobraževanja, komuniciranja, vključevanja prebivalstva, podpori malim in srednje velikim podjetjem na področju kulinarike in gastronomije ter ovrednotenju celotnega projekta. 38 SLOVENSKO DRUŽBENO OMREŽJE Mlada ekipa razvija omrežje, ki spodbuja druženje »izven ekranov« Da bi nas povezovala zanimanja, ne le privlačna »profilka« Danes skoraj vsi uporabljamo katero od družbenih omrežij. Stiki, ki jih vzpostavljamo virtualno, še ne pomenijo, da se s temi ljudmi družimo v živo. Mlada ekipa iz štajerske prestolnice bi rada to spremenila in s svojim omrežjem Actimatch druženje spodbudila med ljudmi s skupnimi zanimanji. S pomočjo virtualnega zemljevida lahko uporabniki trenutno vstopajo na spletne dogodke, na primer na tečaje ali večere družabnih iger. Ko bodo preklicani ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja koronavirusa, je cilj povezovanje ljudi na dogodkih v živo. TINA STRMCNIK Ustanovitelj novega družbenega omrežja je Mariborčan Urban Fer-čec, ki je v Ljubljani diplomiral iz biokemije in magistriral iz imuno-logije na univerzi v Oxfordu. Mladenič, ki se že nekaj časa ljubiteljsko posveča programiranju, se zadnji dve leti ukvarja z razvojem družbenega omrežja, kjer bi se ljudje povezovali predvsem na podlagi sorodnih zanimanj. Najprej je želel ustvariti omrežje za lažjo organizacijo dogodkov. Zaradi epidemije koronavirusa, ko so bili vsi javni dogodki odpovedani, prepovedano je bilo tudi zasebno združevanje ljudi, je idejo prevetril. Omrežje Actimatch je zasnoval tako, da lahko z njegovo pomočjo vsak najde družbo zase in se trenutno druži na spletnih dogodkih. Ko bodo preklica- ni ukrepi za preprečevanje koronavirusa, je cilj omrežja ljudi povezovati na dogodkih v živo. Po približno mesecu, odkar je omrežje dostopno, ga uporablja približno dva tisoč uporabnikov iz Slovenije. »Platformo smo pri nas zagnali zato, ker lahko tukaj lažje testiramo nove možnosti z uporabniki. Slovenci smo veseli novosti, kadar so plod dela domačih snovalcev. Trenutno nam gre dobro od rok tudi promocija, veliko sodelujemo s študentskimi društvi, z mladinskimi organizacijami,« je dejal Matej Žnidarič, ki skrbi za prepoznavnost novega slovenskega družabnega omrežja. Osrčje omrežja je virtualni zemljevid, na katerem lahko uporabnik objavi namero o dogodku, ki je vidna vsem uporabnikom omrežja ali zgolj njegovim »prija- godke, ki bodo možni v prihodnosti, prestaviti na ta zemljevid. Uporabnik se bo lahko nanje prijavil ter se nato družil in spoznaval z ljudmi, ki imajo podobna zanimanja. Cilj omrežja je de ideje so naredili precej raziskav trga, preverili so obstoječe rešitve, ki ponujajo podobne vsebine. Žnidarič, sicer študent 5. letnika medicine, meni, da takšnega omrežja, ki »Če si dobro organiziraš čas, se da narediti marsikaj. Za razvoj aplikacije res namenimo veliko prostega časa. Žene nas želja, da bi ustvarili nekaj novega.« torej spodbujati druženje in povezovanje »izven ekranov«. Ne želijo biti omrežje za zmenke Zdi se, da je ponudba družbenih omrežij zelo raznolika in da skoraj vsak človek uporablja katerega. Zakaj torej mladi snovalci verjamejo, da lahko prodrejo s svojo idejo? Gle- omogoča personalizirano povezovanje na podlagi zanimanj, še ni. »Naš neposredni konkurent je Tinder, vendar je zastavljen povsem drugače. Je omrežje za zmenke. Mi tega ne želimo. Da Actimatch ne bi postal platforma za zmenke, skrbimo tako, da nadzorujemo uporabnike, spremljamo njihove profile, skrbimo za njihovo varnost.« Dodal je, da uporabniki Facebooka vedno bolj iščejo alternative, saj jih motijo oglasi, nenadzorovane vsebine, lažni profili in sumljiva sporočila. SLOVENSKO DRUŽBENO OMREŽJE 39 Sploh mnogi mladi po njegovih besedah tega omrežja ne uporabljajo več toliko, kot so ga včasih, zdaj je bolj priljubljeno med starejšimi generacijami. Snovalci Actimatcha želijo preboj doseči predvsem s svojim digitalnim zemljevidom, kjer lahko uporabnik, ki se registrira, vidi dogajanje v svoji neposredni bližini ali izven svojega kraja. Ko se prijavi na dogodek, se lahko v skupinskem klepetu pogovarja z drugimi udeleženci in spozna ljudi, še preden se udeleži dogodka. glasbeniki, a tudi s fakultetami, ki so objavile spletne informativne dneve. Trenutno lahko vsakodnevno spremljamo le dejavnosti aktivnih uporabnikov, ki jih je iz dneva v dan več.« Zaenkrat brez oglasov in všečkanja Kako bo Actimatch pridobival denar za delovanje, če ustanovitelji opažajo, da uporabnike na drugih omrežjih motijo oglasi? Matej Žnida-rič je dejal, da prvo slovensko družbeno omrežje načeloma ne bo imelo »Vedno več se govori o zbiranju podatkov o uporabnikih glede njihovih zanimanj. Na podlagi tega se lahko kasneje ustvari tarčno oglaševanje. Zdaj ko imamo dva tisoč uporabnikov, o tem še ne razmišljamo.« Cilj je torej preseči navidezna prijateljstva in spodbuditi druženje v živo. »Tega nam še ni uspelo preizkusiti, saj v času epidemije koronavirusa ni bilo resničnih dogodkov. Doslej so ljudje objavljali spletne dogodke, na primer spletne delavnice, koncerte na daljavo. Povezali smo se z različnimi oglasov. Temeljilo bo na tem, da bodo lahko organizatorji plačali za objavo dogodka na virtualnem zemljevidu. »Oglasi trenutno niso predvideni, saj s tem vse skupaj izgubi svoj čar. Na podlagi priljubljenih dejavnosti uporabnikov, ki se registrirajo na naše omrežje in označijo, ali jih zanimajo šport, kultura, glasba, družabne igre ali kaj drugega, lahko zanje kasneje ustvarimo posebne oglase. Vendar trenutno tega še ne želimo.« Dodal je, da je za varnost uporabnikov poskrbljeno z različnimi mehanizmi varnosti, ki so del programske kode. Informacije, do katerih snovalci omrežja nimajo neposrednega vpogleda, se zbirajo na strežniku, ustanovitelji omrežja pa jih ne želijo posredovati tretjim osebam. Omrežje bo čez dva meseca pripravljeno tudi za uporabo v programskem sistemu iOS, ki ga uporabljajo naprave podjetja Apple. Takrat bo na voljo tudi uporabnikom v tujini. Če smo se na nekaterih omrežjih navadili, da pritiskamo všečke in smeške, nova slovenska aplikacija tega ne omogoča. »Če bi to vključili, bi bili drugi Facebook, kar ne želimo biti. Trenutno ob programiranju razmišljamo o novi možnosti, ki bi bila drugačna kot pri drugih omrežjih, vendar jo šele razvijamo. Pri naslednji posodobitvi bomo na platformi omogočili, da lahko uporabnik objavi sliko na zemljevidu. Če gre recimo na Pohorje, lahko tam označi neko točko in objavi fotografijo, ki je vidna vsem ali le njegovim >prijateljem<.« Več premisleka pri dodajanju stikov? Snovalci novega omrežja so kritični, da ljudje zaradi uporabe družbenih omrežij ostale presojamo pred- Drugačen je tudi način »dodajanja« novih prijateljev. Kdor se želi povezati z neko osebo, ji mora namreč napisati sporočilo. Oseba se na podlagi prebranega sporočila odloči, ali bo novega »spletnega pri- »Odziv je zelo dober, opazili smo številne pozitivne komentarje v digitalni trgovini Google play, mnogi nam pošljejo elektronsko pošto ali sporočilo. Omrežje želimo še izboljšati in mu dodati še nekaj dodatnih možnosti.« vsem po profilni sliki, medtem ko so človeška osebnost, izobrazba in zanimanja drugotnega pomena. Kako je v tem oziru zasnovan Actimatch? Žnidarič je pojasnil, da je vizualna podoba človeka še vedno prvo, kar naše oči zaznajo. Zelo pomemben se mu zdi tudi opis uporabnika. »Preverili smo, kako je opis pomemben za to, da pritegne drugega uporabnika. Izkazalo se je, da se uporabniki povezujejo s tistimi, ki imajo bolj dodelan profil. Če nekoga zanimajo atletika, plavanje in branje knjig, lahko na platformi poišče ljudi, ki imajo sorodna zanimanja, in se z njimi poveže.« jatelja« sprejela za svoj stik ali ga bo zavrnila. »Ljudje imajo na nekaterih družbenih omrežjih tisoč >prijate-ljev<, a toliko prijateljev v resnici seveda ne moreš imeti. Nekateri imajo ogromno sledilcev, vendar kakšne posebne pristnosti v tem ni,« opaža sogovornik. Da bi lahko omrežje predstavili tudi na tujem, snovalci potrebujejo denarni vložek za lažjo promocijo. Radi bi poiskali zasebnega investitorja, ki bi investiral v podjetje, razmišljajo še o prijavi v kakšen tuj zagonski pospe-ševalnik. Foto: osebni arhiv 40 ZA ZDRAVJE Mesec osveščanja o raku prebavil Ne odlašajte s Začel se je marec, ki je mednarodni mesec osveščanja o raku prebavil. V Združenju Europa Colon Slovenija si prizadevajo za čim zgodnejše odkrivanje bolezni, saj prav to bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter h krajšemu in k lažjemu zdravljenju. Letno zaradi ene od oblik raka prebavil v Sloveniji zboli približno 2.700 ljudi, 1.900 jih umre. To je največ primerov raka v naši državi. SIMONA SOLINIC »Te številke so izredno visoke. Najbolj zaskrbljujoče je, da epidemija še vedno traja. Na začetku je bila tudi dostopnost do primarnega zdravstva otežena. Bojimo se, da bodo te številke letos še narasle, prav tako tudi v naslednjih letih,« pravi predsednica in zastopnica Združenja Europa Colon Slovenija Ivka Glas. Zato je zdaj bolj kot kadarkoli pomembno, da so ljudje pozorni na simptome in znake kakršnekoli oblike raka prebavil. »Gre za simptome, kot so slabo počutje, bolečine v trebuhu, tudi bolečine pod lopatico, nenadzorovano huj-šanje in kri v blatu. Pri nekaterih je blato tudi zelo svetlo, urin zelo temen, bolniki lahko tudi večkrat izločajo. Če se ti simptomi pojavljajo več kot 14 dni, svetujemo takojšen obisk osebnega zdravnika, saj je pomembno, da zdravniki čim prej pri bolniku opravijo dia-gnosticiranje,« pravi Glasova. Svit rešil življenja V Sloveniji so vsi bolniki z rakom prebavil zdravljeni v skladu z najsodobnejšimi smernicami, tako evropskimi kot svetovnimi. Med drugim je v Sloveniji že dlje uspešen program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki. Ta pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata o V programu Svit strokovnjaki beležijo dobro odzivnost ljudi na preglede, a popolno bi bilo, če bi se odzvali vsi vabljeni. Na žalost so zaradi epidemije okrnjene tudi številne preventivne dejavnosti. Eden takšnih je prikaz modela debelega črevesa. - m prikritih krvavitvah. Osebe s pozitivnim izvidom presejal-nega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer ugotovijo vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi oseba- mi odkriti tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da se bo iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali tiste, ki že imajo začetno obliko raka, pri čemer je tre- ba te spremembe odstraniti. V desetih letih delovanja programa Svit je bilo odkritih več kot 2.800 primerov raka, ko se znaki bolezni še niso pojavili, zato je bilo zdravljenje učinkovitejše. V združenju zato spodbujajo vse Slovenke in Slovence, starejše od 50 let, naj se redno udeležujejo presejalne-ga programa Svit. Nevarna bakterija Slovenija sodi med države s srednjo do visoko stopnjo pojavnosti raka na želodcu. Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije odgovorna za nastanek kar 89 odstotkov vseh vrst raka na želodcu, naj bi bilo v Sloveniji okuženih več kot 25 odstotkov ljudi, večina se jih okuži do šestega, največ desetega leta. Vsi, ki nosijo bakterijo v sebi, imajo v želodcu kronično aktivno vnetje, vendar ga večina ne čuti in ne zazna, da je kaj narobe. Če takšno stanje traja 30, 40 let, se lahko iz okužbe v treh odstotkih razvije rak na želodcu. Okužba se prenaša z umazanimi rokami in ust, ko starši prežvečijo hrano, preden jo dajo otroku. Čeprav je ta okužba glavni krivec za razvoj raka na želodcu, so dejavniki tveganja za nastanek te bolezni tudi preslana hrana, kajenje in pitje alkohola K raku prebavil spadajo rak debelega črevesa in danke, rak želodca, trebušne slinavke, jeter, žolčnega sistema in rak požiralnika, Najpogostejša sta rak črevesa in želodca, najnevarnejši je rak trebušne slinavke. Združenje Europa Colon Slovenija že nekaj časa ponuja tudi psihološko pomoč in podporo bolnikom z rakom in/ali njihovim svojcem. Pomoč nudijo klinični psihologinji in psihoterapevtki. Psihološka pomoč je brezplačna, brez napotnice ali zdravstvene izkaznice, potrebna pa je najava po telefonu. Številka je objavljena na spletni strani združenja. Kritično je stanje predvsem pri odkrivanju raka trebušne slinavke, saj je v širši javnosti dokaj neznan. Posledično nanj nihče ni pozoren, kar je tudi delno vzrok, da je to rak z eno najslabših statistik preživetja. Večina bolnikov pri raku trebušne slinavke namreč umre. Povprečno bolniki živijo le pet mesecev od diagnoze. Čez deset let naj bi bil rak trebušne slinavke tretji najpogostejši vzrok smrti. Simptomi tega raka so pogosto nejasni in zlasti v začetnih stadijih jih ljudje pogosto spregledajo. Med njimi so slabo počutje, hitro izgubljanje telesne teže, depresivnost in brezvoljnost ter bolečine v predelu žličke ali v hrbtnem delu. Rak trebušne slinavke je ozdravljiv, če ga odkrijejo dovolj zgodaj, in sicer ko je manjši od dveh centimetrov. Da bi ga pravočasno odkrili, vsakih šest mesecev izvajajo program sledenja z ultrazvokom, vendar samo pri ljudeh, ki imajo to bolezen v družini. novi tednik vMiao? г штј i Cepljenje za onkološke bolnike Odkar se je začelo cepljenje proti covidu-19 tudi v Sloveniji, se pojavlja vprašanje o smiselnosti oziroma priporočljivosti tega ukrepa za vse onkološke bolnike. V Združenju Europa Colon Slovenija pravijo, da je cepivo učinkovito in varno, kar pomeni, da cepljenje proti covidu-19 onkološkim bolnikom priporočajo. Predvsem pri tistih bolnikih, ki niso vključeni v aktivno onkološko zdravljenje. Pri njih v raziskavah niso zaznali posebnih zapletov. O onkoloških bolnikih, ki pa so v aktivnem zdravljenju - kirurškem, sistemskem zdravljenju ali obsevanju - sicer ni dostopnih podatkov, saj v raziskave niso bili vključeni, vendar glede na empirično znanje strokovnjaki ne predvidevajo drugačne učinkovitosti ali varnosti cepiva v primerjavi z drugimi kroničnimi bolniki. Edina kontraindikacija za cepljenje proti covidu-19 je znana preobčutljivost na cepiva. PODLISTEK / BUKVARNA 41 Kristina Menih: Nove dogodivščine v Pravljičariji www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (6) Družina Godnik Viktor Godnik je živel v Komnu na Krasu. Družina je bila številna, pri hiši je bilo 12 otrok. Viktor je veliko pomagal očetu v čevljarski delavnici in tudi na polju. Med prvo svetovno vojno je bila družina Godnik zaradi prihajajoče fronte evakuirana s svojega domovanja, a se je leta 1918 vrnila. Leta 1921 se je Viktor začel učiti urarske obrti, vendar je moral zaradi vpoklica v italijansko vojsko svoje učenje prestaviti. Zaradi velike gospodarske krize na zasedenem primorskem ozemlju se je odločil, da bo odšel v Jugoslavijo. Leta 1924 je prišel v Celje, kjer se je zaposlil pri urarstvu Antona Lečnika in nadaljeval učenje urarske obrti. Po dveletnem šolanju je opravil izpit za urarskega pomočnika. V Celju je bil ob rednem delu vključen v kulturno društvo Svoboda, Socialistično stranko Jugoslavije, Strokovno organizacijo celjskih kovinarjev, emigrantsko društvo Soča, turistično društvo delavcev Prijatelj Prirode, sodeloval je tudi pri Delavnica urarstva Antona Lečnika (hrani Dušan Godnik) ljudski univerzi. Leta 1931 je iz Komna v Celje prišla Viktor-jeva izbranka Julka Volčič. Še isto leto sta se v Celju poročila. Leta 1935 se jima je rodil sin Dušan. Družinsko srečo je leta 1941 pretrgala druga svetovna vojna; bili so izseljeni na Hrvaško. Po pripovedovanju sina Dušana Godnika Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Družina Kenda Franc Kenda je živel v Idriji, zaposlen je bil v tamkajšnjem rudniku. Zaradi gospodarske krize in vedno večjega fašističnega nasilja sta z izbranko Ivana Kenda s hčerko Frančiško in prijateljema (hrani Andreja Jugovič Hočevar) Ivano Rautar sprejela odločitev, da bosta odšla v Slovenijo. Novi dom sta si leta 1926 ustvarila v Zabukovici v bližini Žalca. Isto leto sta se v Celju poročila in svoj poročni portret ovekovečila pri fotografu Pelikanu, ki je ravno tako prišel s Primorske. Franc se je zaposlil v rudniku rjavega premoga v Zabukovici, žena Ivana je bila gospodinja. Mlada družina je kmalu po prihodu v novo domovino doživela tragedijo. 10. januarja 1927 je Franc umrl v rudniški nesreči. Avgusta 1927 se je Ivani rodila hči Frančiška. Franc in Ivana Kenda sta prijateljevala s primorsko družino Svetličič, ki je stanovala v Za-vodnem v bližini Celja. Po smrti moža Franca in rojstvu hčere Frančiške se je Ivana odločila, da se bo preselila v Zavodno v bližino družinskih prijateljev. S hčerko sta imeli težko življenje. Ob začetku druge svetovne vojne leta 1941 so ju enako kot druge primorske družine na Celjskem Nemci izselili v Sisak na Hrvaško. Po pripovedovanju vnukinje Andreje Jugovič Hočevar Se nadaljuje ... Darja Jan Muzej novejše zgodovine Celje Izmišljena dežela pod Triglavom Med bralci pravljic izjemno priljubljena zbirka zgodb Pra-vljičarija pod Triglavom je v začetku letošnjega leta dobila nadaljevanje Nove dogodivščine v Pravljičariji. Vabljiv gorski svet v okolju Triglava je spet ponudil prostor za pravljične planinske zgodbe pitbulki Dixie in pestri druščini novih podgorskih junakov. Pravljičarija še vedno ostaja čarna dežela v zadnji dolini pod Triglavom, v kateri prijateljujejo vile, škrati, Krivopete in gozdne živali. Z njimi se druži prijazna mestna pitbulka Dixie, ki tja zahaja skoraj vsak konec tedna in s sabo pelje gospodično. V novi zbirki zgodb se jima pridružijo novi prijatelji, kot so očarljiva Liska Prva, vila Aliv, družina Mišjerepcev, ježek Plešec ... Četudi avtorica zgodb Kristina Menih živi na Obali, je od najzgodnejšega otroštva povezana z gorami. Najprej so jo v hribe vodili starši in takrat je ta svet tako vzljubila, da je med vršace kasneje odhajala tudi sama. Ljubi morje, a priznava, da njeni možgani v gorah meljejo precej drugače kot na morju. Četudi je Pravljičarija njena izmišljena dežela, hkrati resnično obstaja. Seveda jo vsak občuti po svoje. Otroci precej drugače kot recimo njihovi starši. Meni namreč, da če otrokom gorski svet približamo na njim ljub način, da bo mogoče ta čarobni svet bližje tudi njim in jim bo planinarjenje ljuba rekreacija. Zanimivo je tudi, da je avtorica kot eno od pripovedovalk zgod postavila psičko Dixie, ki je pasme pitbul, ki velja med splošno javnostjo kot nevaren in napadalen pes. A Menihova je sama imela pitbul-ko, ki je bila prijazna, pametna in zelo vsakdanja psička. S tem je želela tudi s pomočjo zgodbe ovreči stereotipe. Vse je odvisno od lastnika, kaj želi doseči s svojim psom, pri čemer pes ni kriv, če je slabo vzgojen. Podobno kot v prvi knjigi so tudi tokrat ilustracije plod dela Jerneja Mynta, doma in v tujini večkrat nagrajenega ilustratorja, ki s Kristino Menih sodeluje že več let. BGO »Dixie se je že močno naveličala enoličnega zimskega življenja ob morju. Poleti je čas tekel veliko hitreje in zabavneje, saj sta se z gospodično vsak dan odpravili na plavanje, pozimi pa je v zaspanem in vlažnem mestu pogrešala divjo naravo zadnje doline pod Triglavom: svež gorski zrak, številne poti, sneg in tudi pogled na visoke gore, ki so kot velikanski venec obdajale dolino.« O avtorici: Kristina Menih je vsestranska samostojna kulturna ustvarjalka na področju publicistike, književnosti, pravljičarstva, pripovedovanja in zbiranja starih zgodb. Je velika ljubiteljica gorskih pokrajin in tudi morskih navdihov. Približno desetletje je kot dopisnica z Obale sodelovala z dnevnikom Večer. Menihova je avtoricapostmodernističnega zgodovinskega romana Lešnikova torta usodnih vezi. Njenih več kot 60 pravljičnih zgodb je bilo objavljenih v knjižnih oblikah, na Radiu Trst A-RAI, na Radiu Slovenija ter na dveh zgoščenkah. Približno tri leta že uspešno sodeluje s Planinskim vestnikom. ALBUM S CELJSKEGA Proslava ob 8. marcu, dnevu žena, okoli leta 1978 Proslava je bila v dvorani Pionirskega doma Cvetke Jerin v Celju. Vsako leto smo že od konca januarja s tovarišicami, ki so vodile našo skupino, imeli velike priprave na ta praznik, ki je bil hkrati tudi dobrodošlica pomladi. Za darila našim mamam, »omam«, tetam ali botricam smo izdelovali različne voščilnice, šivali prtičke s križci ali pletli košarice iz plastične vrvi. Dekleta in fantje, vsi smo enako sodelovali. Naša mentorica je bila tovarišica Tatjana Vrabl, nastopili smo, seveda, tudi z malo treme: Cvetka, Mirjana Hohnjec, Črt Volfand in jaz. Aplavz in ponos naših dragih sta bila ogromna. Prispevala: Bernarda Korent Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.8 42 BRALCI POROČEVALCI Zahvala vsem, ki so omogočili varstvo otrok V času koronakrize, in sicer od začetka novembra, sta bila za šoloobvezne otroke zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Celje in Splošne bolnišnice Celje, ki zaradi nujnosti in narave dela niso mogli biti odsotni s svojih delovnih mest, organizirana varstvo in pomoč pri učenju. Na pomoč jim je priskočil Celjski mladinski center v sodelovanju z Mestno občino Celje. Otrokom do vključno petega razreda so prostovoljci pomagali pri šolskih obveznostih, na voljo je bilo tudi krajše varstvo. Igra na snegu, ena od dejavnosti v prostem času. Alenka Obrul, direktorica ZD Celje, je ob koncu šolanja na daljavo vsem sodelujočim izrazila hvaležnost: »V imenu Zdravstvenega doma Celje in naših zaposlenih se zahvaljujem vsem, ki so omogočili varstvo naših otrok, Celjskemu mladinskemu centru in njegovim prostovoljcem ter Mestni občini Celje. V teh zahtevnih časih so uspeli razbremeniti starše in pomagati otrokom, da so se čim lažje vrnili v šolo. Zahvalila bi se tudi prostovoljcem civilne zaščite Celje in Vojnik, ki nam pomagajo pri organizaciji hitrega testiranja učiteljev in vzgojiteljev, cepljenju občanov ter triaži v Celju, Štorah in Dobrni, za njihovo požrtvovalnost in pomoč.« Učna pomoč in varstvo sta sicer bila organizirana vsak dan med tednom v prostorih Celjskega mladinskega centra, zaradi večjega števila otrok pa je bilo varstvo zagotovljeno tudi na Gimnaziji Ce- lje - Center. Otroci so v času varstva prejeli toplo malico in kosilo, za kar je poskrbela Splošna bolnišnica Celje. S seboj so morali otroci prinesti vse šolske potrebščine, računalnik, maske in potrdilo, da so zdravi. Če kdo od otrok ni imel svojega računalnika, mu je bil na voljo v varstvu. Prostovoljci so jim pomagali pri reševanju domačih nalog, učenju in razumevanju snovi ter pri težavah z računalnikom. Z različnimi družab- nimi igrami in ustvarjanjem so poskrbeli tudi za zabavo in igro otrok v njihovem prostem času. V božičnem času so npr. skupaj okrasili mladinski center z verigo iz papirja, dolgo kar tri nadstropja, se učili peke piškotov, ko pa je zapadel sneg, so uživali v izdelovanju snežakov in ke-panju. »Moji hčerki Eva in Neža sta bili nad varstvom in vsemi prostovoljci zelo navdušeni. Zaradi vsakodnevne rutine varstva in opravljanja šolskih obveznosti sploh nista občutili, da poteka šola na daljavo. Zelo sem hvaležna, da sem imela možnost varstva, saj sem vedela, da sta v varnih rokah, in sem bila tako lahko brez skrbi. Vedno sta imeli opravljene vse šolske obveznosti, kar nas je doma zelo razbremenilo,« je zadovoljna Doroteja Štruc, vodja programa zdravstvene nege v ZD Celje. SD ZAHVALE OTROK IN ZAPOSLENIH V ZD CELJE OB KONCU VARSTVA Zahvali Eme in Pike, hčerk Mete Podpečan, dipl. med. sestre v patronažni službi: Zahvali Neže in Eve, hčerk Doroteje Štruc, dipl. med. sestre, vodje programa ZN: »Zelo sem se zabavala v MCC. Hvala. Zelo vas pogrešam. Rada vas imam.« Nataša Novak, asistentka v zobozdravstvu: »MCC se zahvaljujem za varstvo sina Marka v času zaprtih šol. V varstvu mu je bilo zelo lepo, z varuhi je bil zelo zadovoljen, ta čas mu bo ostal v lepem spominu. Hvala, ker ste v tem težkem času pomagali nam in našim otrokom.« Filip in Luka, sinova Slađane Tomašević, prof. defektologije, specialne pedagoginje, sta napisala zahvalno pesem: Jeseni korona je k nam prišla in nama načrte prekrižala. V šolo nisva mogla hoditi in se skupaj s sošolci učiti. Starši v službo so hodili, naju pa sama doma pustili. A sam doma ni fino biti, dolgčas je in težko se je učiti. Prijazni ljudje so za naju poskrbeli in naju na gimnazijo v varstvo vzeli. Skupaj smo pisali nalogo in se v telovadnici igrali z žogo. Pa tudi lačni nismo bili, saj slastne obroke so kuhali. Srčni dijaki so za naju poskrbeli, skupaj smo se res fino imeli. Upamo, da se korona spet ne ponovi, a če slučajno se, smo ob vas brez skrbi. »Dragi MCC! Vsem hvala, da ste nas pazili. Olajšali ste nam šolo na daljavo, poleg tega ste nas zabavali. Res se vam zahvaljujem. Tudi hrana je bila božanska! Lep pozdravček in objemček! Zahvala Simona, sina Svjetlane Divjak - Knežević, dr. med., spec. pediatrije, vodje razvojne ambulante: »Hvala, ker ste mi pomagali z nalogami. Takrat sem vas res potrebovala. Bilo mi je lepo. Celjski mladinski center, vi ste najboljši!« »Hvala vam za vse! Najboljši ste!« Zahvala Lane, hčerke Barbare Krajnc, dipl. medicinske sestre v zobozdravstveni preventivi: »Rada bi se zahvalila Celjskemu mladinskemu centu v sodelovanju z Mestno občino Celje, da sem lahko pouk na daljavo preživela v družbi najboljših ani-matorjev. Vsi skupaj so poskrbeli, da je pouk potekal tekoče in včasih je bilo tudi zabavno. Zahvalila bi se še profesorju biologije z Gimnazije Celje - Center, ki nas je razveselil s paličnjaki. Čas epidemije si bom vsekakor zapomnila po pouku na daljavo in paličnjakih.« BRALCI POROČEVALCI 43 Darilo vrtcu za ekološki kotiček Pred dnevi nas je v igralnici pričakalo darilo: ena velika in ena majhna škatla. Otroci so bili navdušeni in smo z veseljem pogledali, kaj je v notranjosti. Prvi odziv otrok je bil: »Dobili smo nove kahlice ...« Skupaj smo darilo odprli in ga pregledali. Ko smo prebrali vse zloženke, smo ugotovili, da je to »kahlica« za biološke odpadke. Vzgojiteljici Sara in Nina sta otrokom predstavili pomen Organ-ka. Kaj to je, kako ga bomo uporabljali, kdo nam ga je podaril? Spoznali smo podjetje Skaza. Otrokom je bilo zelo zanimivo, kako lahko nekdo iz odpadne plastike naredi nekaj novega. Le kako to stopijo in oblikujejo? Kako naredijo luknjice v plastiko? Kako naredijo pipico, kjer ven teče tekočina? Ali bomo lahko sami dodajali na majhne koščke narezane olupke? Kako lepe žlice in ostale posode izdeluje podjetje! Vprašanj je bilo veliko. Našo novo pridobitev Organka smo že uporabili. Upoštevali smo priložena navodila, ki so zelo zabavno napisana v obliki stripa za otroke. Najprej smo dodali posip, da se biološki odpadki hitreje razgradijo. Potem smo s skupnimi močmi dodali na koščke narezane ostanke sadja od malice. Ponovno smo dodali posip in Organka dobro zaprli. Zdaj bomo postopek ponavljali vsak dan in čakali, kaj se bo zgodilo. Organko je že dobil svoje mesto v naši igralnici. Se že veselimo, da bomo pridelali svoje gnojilo za rože in tekočino za odtoke. Hvala podjetju Skaza za pomoč pri našem ekološkem kotičku! Vzgojiteljici Sara, Nina in vsi otroci vrtca Montessori svet Spomini dedkov spisih učencev Dedek mi je povedal Pred približno šestdesetimi leti sem bil tudi jaz še otrok. Kot vsi otroci tega sveta sem se tudi sam vedno veselil prihoda zime. Sneg sem takrat imel zelo rad in vsako jesen sem nestrpno pogledoval v nebo ter čakal na trenutek, ko bi priplesale prve snežinke. Vendar jih ni in ni hotelo biti. Svojega očeta sem kar naprej spraševal, kdaj bo začelo snežiti. Nekega dne se je oče teh mojih ponavljajočih vprašanj naveličal. Rekel mi je, da bo sneg zapadel takrat, ko bo na drevesih odpadlo vse listje. Tekel sem na vrt in ugotovil, da je na grmovju in drevesih še kar nekaj listja. Hitro sem začel trgati listje z dreves, ker sem mislil, da bo sneg zapadel, ko ne bo nobenega lista na drevesih več. Ko sta moje početje opazila mama in oče, sta se temu iz srca nasmejala. Ula Kovačič, 4. c Vprašala sem babici in dedka o njihovi mladosti. Vsem je bilo težje kot meni. Najtežje je bilo dediju Vladu. Pri treh letih mu je umrl oče. Njegova mami je šla v mesto z drugim možem. Dedija je pustila samega pri babici. Po šoli je moral vsak dan delati, če je hotel kaj jesti. Svojo mamico je videl le ob koncih tedna. Kljub vsemu je končal šolo in odprl svoje podjetje. Zala Žlaber, 4. c Ko je še dedek hodil v osnovno šolo, je bil s sošolcem po pouku v priporu, ker ni imel domače naloge. Učiteljici se je mudilo, zato je odšla. Po priporu sta zaklenila šolo in ključ odnesla učiteljici domov. Namesto da bi ji ključe osebno izročila, sta jih obesila kar na vejo drevesa pred hišo. Zjutraj, ko je šel v šolo, je opazil, da so vsi čakali pred šolo, saj niso imeli ključa, da bi odklenili. Potem sta morala dedek in njegov sošolec po ključ, ker sta vedela, kje sta pustila. Učiteljica jima je rekla, da morata naslednjič ključ prinesti njej in ga ne smeta puščati na drevesu. Nove kazni nista dobila. Iris Lukman, 4. c in babic v V času šolanja na daljavo so učenci 4.c-razreda POŠ Tabor z učiteljico Simono Jan zapisali pripovedi svojih dedkov in babic. Babica mi je povedala Nekega zimskega popoldneva mi je babica pripovedovala o svoji mladosti. Bila je stara sedem let. V šolo so hodili peš. Do šole je bilo približno pol ure hoje. Bila je najmlajša od petih otrok. Nekega dne so jo pozabili zbuditi in so šli v šolo kar brez nje. Ko je ugotovila, da je niso zbudili, se je hitro oblekla in tekla do šole. Ustavila se je pred dvema hišama, kjer so imeli purana. Upala je, da ga ne bo srečala. Šla je mimo hiš, ko je izza vogala pritekel puran in jo napadel. Tekla je na vso moč do šole, kjer je skoraj podrla šolska vrata. Vstopila je v razred. Učiteljica jo je vprašala, kje je hodila tako dolgo. Razložila je, da jo je napadel puran. Vsi so se ji zelo smejali. Med potjo je še izgubila torbo, ki so jo v tistih časih nosili v roki. Vedno zelo rad poslušam zgodbe iz preteklosti. Takrat so bile stvari čisto drugačne kot danes. Timotej Kreča, 4. c Zgodilo se je med poletnimi počitnicami. Bila sem pri teti Mici na Dolenjskem, kjer so živeli v majhni vasici pod Gorjanci. Nekega dne je morala iti teta Mici v trgovino. Z njo sva šla jaz in njen vnuk. Pot do trgovine je bila dolga eno uro. V mestu Kostanjevica na Krki nama je kupila majhno čokolado, ki sva je bila zelo vesela. Tako je bila pot domov veliko lažja. Ko sem bila stara pet let, smo praznovali prihod Božička. Imeli smo drevesce in lučke. Božiček je prinesel na božični večer darila. Dobila sem veliko punčko, ki je rekla: »Mama!« Ko si jo prijel za roke, je začela hoditi. Vsi so mislili, da mi bo punčka zelo všeč, jaz pa sem se zelo ustrašila in se skrila v omaro. Mislila sem, da je punčka živa, in sem se je zelo bala. Žiga Smolnikar, 4. c V spomin Ljuban Šega In tako se vedno rojeva novo: novo jutro, novo upanje, nov dan... Tudi pri Ljubanu se je vedno rojevalo nekaj novega; nova zamisel, nova skica, nova slika... Prav tako kot barve, ki so zaznamovale njegovo življenje, je bila pisana njegova pot vse od leta 1929, ko je na Gomilskem v Savinjski dolini uzrl mavrični svet. Z neusahljivim optimizmom je premagoval vse, kar mu je usoda postavila na pot, in težave sproti spreminjal v izzive. Službena pot ga je zasidrala v Celju, kjer se ga bodo številne generacije spominjale kot prijaznega profesorja v različnih srednjih šolah. Leta 1988 se je upokojil in takrat je lahko uresničil svojo skrito in veliko željo po likovnem ustvarjanju. Pridružil se je Društvu likovnih amaterjev Celje, kjer je razvijal slikarski talent. Postal je tudi predsednik društva, ki je pod njegovim vodstvom raslo in napredovalo. Ker je vedno želel še več, je ustanovil likovno skupino Iris, v kateri so se združili nekateri ljubiteljski slikarji s Celjskega. Ljuban Šega je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini in se udeleževal slikarskih kolonij, bil gost na mnogih ekstemporih, rad se je udeleževal tudi strokovnih razprav o umetnosti. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. Rad je imel ljudi in to se mu je vselej obilno povrnilo, saj so ga mnogi imeli radi v svoji bližini. Ne le likovna umetnost, blizu so mi bila tudi druga področja kulture. Vrsto let je sodeloval s KUD Zarja Trno-vlje Celje, kjer je vsako leto prispeval eno svojih del za nagrade na Novačanovih gledaliških srečanjih. Pred desetletjem in pol so na Ljubanovo pobudo celjski slikarji ustanovili skupino Protempore, ki je vključevala devet celjskih slikarjev in je dodobra zaznamovala likovno dogajanje na Celjskem. Člani skupine, sicer tudi dobri prijatelji, so tvorno sodelovali, vsako leto pripravljali razstave, se udeleževali slikarskih dogodkov in prenekateri večer preživeli ob živahnih razpravah o umetnosti. A življenje nas vedno pripelje do nekega razpotja. Tokrat je pot prekrižalo našemu prijatelju Ljubanu Šegi, ki ga bomo pogrešali in se ga vselej radi spominjali. Naj mu nova obzorja ponudijo pisano paleto njemu tako ljubih barv. LADA ŠČUREK za skupino PROTEMPORE 44 BRALCI POROČEVALCI Pomen civilne zaščite Pomena poslanstva civilne zaščite se zavedamo ponavadi ob kakšnih naravnih katastrofah in vremenskih ujmah. Sam se njene vloge posebej dobro spominjam iz časa ob osamosvojitveni vojni za Slovenijo. O takratnem obdobju njenega delovanja želim v tej zgodbi poudariti njen pomen. Franc Teržan V železarskih Štorah smo v okviru takratne krajevne skupnosti in železarne imeli resnično izjemno dobro organizirano civilno zaščito, narodno zaščito in prostovoljna gasilska društva. V nobenem primeru ne smem pozabiti na lovsko družino Bojansko Štore. Lovci so takoj ob napadu na Slovenijo zavarovali vodovodna zajetja in jih stražili z lastnim orožjem. Tudi policijski avtomobili so bili na naših cestah močno prisotni povsod in pripravljeni posredovati tam, kjer bi bilo treba. Z vsemi omenjenimi organizacijami smo pripadniki teritorialne obrambe odlično sodelovali in bili s pomočjo UKV-zvez tudi v stalnem stiku. Jaz sem bil pripadnik TO in naša četa se je imenovala Štorska četa. Tudi mi smo varovali v Štorah tiste najbolj občutljive in pomembne objekte, kot so plinski rezervoarji, železarna, šola, pošta ... Pred časom mi je eden od prijateljev, ki je med drugim tudi nekakšen kronist Štor in odličen fotograf, podaril nekaj izvirnih fotografij iz tega obdobja. Na fotografiji smo pripadniki TO slikani pred OŠ Štore, največ fotografij je iz Celja, kjer so slikane barikade pred celjsko vojašnico in v Bežigradu, kjer je imela JLA tudi svoja skladišča in vozni park. Omenjene fotografije še niso bile nikjer objavljene. Po toliko letih bo to prav zanimivo. Načrtujem, da bodo luč sveta zagledale kmalu v eni mojih knjig. Eden od pripadnikov civilne zaščite je bil tudi Franc Tržan, upokojenec Železarne Štore. Približno 41 let je delal v obratu vzdrževanja in je bil varilec. V takratni skupni domovini Jugoslaviji je bilo organizirano med železarnami tekmovanje v livarstvu, strugarstvu in varilstvu. Z vsakega tekmovanja v varilstvu je prinesel zlato ali srebrno medaljo. Prvo oziroma drugo mesto na državnih prvenstvih je bilo praviloma rezervirano za njega. Ime Železarne Štore je tako ponosno ponesel po celotni domovini. Železarna je imela kar nekaj odličnih tekmovalcev na vseh področjih. Franc Tržan je tudi skoraj že petdeset let v 186 let stari hiši v Štorah vzoren hišnik. Je pa med drugim tudi odličen glasbenik samouk na klavirski harmoniki in ima za seboj veliko različnih nastopov. V civilni zaščiti je bil v enoti za prvo pomoč. Opravljene ima vse tečaje in je bil vodja enote. Med vojno za Slovenijo je deloval kot pripadnik CZ v Štorah, ki je nekajkrat morala posredovati. Na uniformi so pripadniki nosili bele trakove z rdečim križem. Na srečo smrtnih žrtev takrat pri nas nismo imeli. Pred leti je postal resnično izjemen član naše veteranske in častniške organizacije. Kljub letom poprime za vsako delo in z velikim veseljem odigra vlogo praporščaka. Pripadniki civilne in narodne zaščite ter teritorialne obrambe smo v Štorah med vojno opravili velikansko delo in kot sem omenil, tudi gasilci in lovci. Narodna zaščita v Železarni Štore je bila odlično organizirana. Vodili so jo strokovno vrhunsko usposobljeni posamezniki, rezervne starešine in na nekdanjem strelišču za pištolo in malokalibrsko puško smo imeli usposabljanja. Tudi sam sem se jih udeležil. Kolikor se spominjam, smo imeli v lasti enajst pištol CZ kalibra 7,62 mm. V Štorah smo v preteklosti imeli tudi strelišče za vojaško puško. Še do nedavnega smo bili lastniki štirih vojaških pušk M 98 kalibra 7,9 mm. Bile so zelo odlično ohranjene. Na koncu želim poudariti, kako pomembni so dobra organizacija in sodelovanje vseh naštetih enot v občini, redna usposabljanja in nenehno delo z mladimi ljudmi. To trditev lahko mirne duše podkrepim s pozitivnim rezultatom, ki smo ga dosegli vsi skupaj leta 1991. Obranili smo domovino. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske in častniške organizacije občine Štore novi tedniki radio celie 90 let Stepove Pepice iz Višnje vasi Prvi znanilci pomladi že kukajo iz zemlje. »Korona«, ki je ohromila svet, se počasi umika. Višnjevaščani smo ponosni, da se lahko pohvalimo, da imamo v vasi slavljenko častitljive starosti. Kdo je soseda Pepica, kot jo kličemo? Skromna, tiha in prijazna gospa, ki je že nekaj let vdova, je mati Marjance in Branka. Je tašča in seveda ponosna babica vnukinjama in vnuku. Veliko hudega je v življenju doživela, prehodila mnogo trnjevih poti. Delo na kmetiji jo je dodobra izklesalo, saj je vse življenje trdo delala. A danes je srečna, da je dokaj čila dočakala ta jubilej ob svojih najdražjih. Sosedje smo ji voščili in ji zaželeli le zdravja ter še mnogo lepih trenutkov ob svojih dragih in ob vseh, ki jo spoštujemo in imamo radi. Privabili smo ji solze na obraz ob spominih, ki smo jih obujali. Naj se ji v očeh iskrijo le solze radosti, mi pa smo ji obljubili, da se bomo ob letu osorej spet oglasili. Naša srca s ponosom vzklikajo: »Pepica, bodite zdravi, čili in plujte srečni po poti življenja še mnogo let!« DRAGICA MIRNIK Pogodbe po pošti Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec (GZ) in prostovoljna gasilska društva (PGD) Prekopa-Čeplje-Stopnik, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem zaradi epidemije pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za letos niso podpisali na slavnosten način kot vsa leta do zdaj, temveč so podpisano pogodbo podpisniki vrnili po pošti. Z njo urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranje. Občina se zavezuje, da bo financirala redno dejavnost gasilske službe, nakup opreme in vozil pa v okviru usklajenega in sprejetega finančnega načrta požarne varnosti v skladu s finančnimi možnostmi. Občina Vransko za izvajanje javne službe varstva pred požari v letu 2021 namenja nekaj več kot 53 tisoč evrov. Od tega je dobrih 33 tisoč evrov namenjenih za sofinanciranje nabave gasilskih vozil, 20 tisoč evrov pa za redno dejavnosti. Od sredstev za redno dejavnost gasilska društva za delovanje Gasilske zveze Žalec namenjajo 2.800 evrov in še 2.618 evrov za sofinanciranje strokovnega sodelavca zveze. Se je pa ob tem župan Občine Vransko Franc Sušnik zahvalil vsem gasilcem v Občini Vransko in GZ Žalec za dobro sodelovanje in pomoč. Gasilci so vse dni v letu pripravljeni pomagati ob požarih in drugih nesrečah podnevi in ponoči. Takšno sodelovanje si želijo tudi v tem letu. TT Ljubezen do dela in kmetije V župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo sta v družinskem krogu praznovala 60 let zakonske zveze, diamantno poroko, Marija in Anton Blagotinšek iz Andraža. Najprej je bila sveta maša, ki jo je bral župnijski upravitelj, dekan braslov-ške dekanije, župnik v Preboldu Damjan Ratajc, nato je sledil civilni obred, ki ga je opravil polzelski župan Jože Kužnik. Sončno zimsko soboto, 11. februarja 1961, sta se v Andražu nad Polzelo poročila takrat 24-letni Anton Blagotinšek in 18-letna Marija, rojena Meklav. Mladost sta preživela v vojnih časih, ki so bili zelo težki, Tonetova mama je ostala sama s petimi otroki, očeta so odpeljali v Stari pisker, kjer so ga ustrelili. Družino so izselili v Nemčijo. Ko so se vrnili, jih je čakala opustošena kmetija, ki je bila v celoti potrebna obnove. Tudi Marinka, kot kličejo Marijo, se je rodila v družini s petimi otroki, bilo je treba trdo delati, da so preživeli težke povojne čase. Bila sta soseda, iskrica je preskočila. Skupno življenje sta začela na bližnji Zagorčniko-vi kmetiji, ki jo je Tone podedoval po svojem daljnem sorodniku, ki je bil brez nasledni- kov. Maja 1962 sta se razveselila sina Zvo-neta, oktobra 1963 še hčerke Ide. Začela sta pridno delati in urejati domačijo. Ker je bila kmetija potrebna obnove, sta ugotovila, da bo potreben dodaten denar. Tone se je zaposlil v Premogovniku Velenje, Marinka je ostala doma. Dolgo sta se ukvarjala z govedorejo in oddajo mleka. V mlajših letih se je Tone ukvarjal z gasilstvom, saj je bil ustanovni član pGd Andraž nad Polzelo, je tudi dolgoletni pritrkovalec v domači župnijski cerkvi. Sin in hči z družinama živita v bližini domačije. Sin Zvone z družino obdeluje kmetijo, hči Ida z možem priskoči na pomoč vedno, kadar je potrebno. Razveselila sta se tudi petih vnukinj - Natalije, Petre, Veronike, Blanke in Anastazije - zdaj že imata tudi pet pravnukov - Tinkaro, Gala, Matijo, Jakoba in Ajdo. Še vedno skrbita za gospodinjstvo ter za manjša dela na kmetiji. Komaj čakata lepo vreme, da gresta v vinograd, kjer gojita 600 sadik vinske trte. 60 let poroke sta praznovala v krogu sina in hčerke z družinama v domači dnevni sobi, saj zaradi koronačasov večjega praznovanja niso mogli organizirati. TT INFORMACIJE 45 Želite zmanjšati vnos sladkorja? IMAMO NEKAJ SUPER NASVETOV, KI VAS NE BODO PRETRESLI 16 STRANi RECEPTOV 7 receptov za špinačo, delamo cmoke in pečemo nutelline slaščice ŽELiTE ZMANJŠATI VNOS SLADKORJA? Imamo nekaj odličnih nasvetov, ki vas bodo navdušili marko mandić, igralec Kulturo še vedno potrebujemo. Je pa v teh časih težko ohraniti optimizem." DUŠA IN TELO Meditacija in pravilno dihanje za začetnike LiZA MAJA + KNJIŽICA vitki v pomlad - 27 DIETNIH IN zdravih receptov Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. www.reporter.si MARJAN SAREC Janši očita lomastenje po državi in svari pred orbanistično drugo republiko TANJA FAJON SD od nje pričakuje, da postane glavna izzivalka Janše CENIK ZMAGA JELINČIČA Kaj je dobil za podporo Šarcu in Janši DAMIR GLOBOČNIK Kaj je Cankar rekel o umorjenem karikaturistu Smrekarju PRi PRODAJALCIH CASOPiSOV 7 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ IN NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ IN RADIA CELJE Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 2.000 OTROK V šestih letih je nastopilo več kot 400 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si 1} if ^iMi f,t4 9 'A " ' / 'f ' i -j (X) PRIMERNA TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV Za prvi sadjarjev korak... ) Cuprablau Z Koščičasto sadje je priporočljivo poškropiti v zadnji dekadi februarja, najkasneje v začetku meseca marca, pred prvimi obilnimi padavinami. Glive iz rodu Taphrina povzročajo bolezen breskovo kodravost Taphrina deformans, ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj Taphrina pruni. BBCH 54 - 59 Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja (jablana, hruška) okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10 I) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode). Priporoča se škropljenje v fenološki fazi mišjega ušesa (BBCH 54-59). Breskova kodravost Taphrina deformans Prvo škropljenje breskev in ostalih košči-čarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10l vode) ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev Stigmina carpophiia. Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequa-lis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih > FRUTAPON Pripravek FRUTAPON se uporablja kot kontaktni akaricid za tretiranje košči-častega in pečkatega sadnega drevja ter vinske trte. Sredstvo deluje tako, da škropilna brozga prekrije jajčeca pršic z oljno prevleko pod katero se zadušijo. Sredstvo FRUTAPON se uporablja za zmanjševanje populacij zimskih jajčec pršič prelk Tetranychus spp.. a. koščičastem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 l/ha, (0,3 I Fru-tapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze nabrekanja cvetnih brstov, ko so brsti zaprti in vidne svetlo v ■ pdraele samice rdeče • sadne^pršice rjave luske do faze, ko je socvetje obdano s svetlo zelenimi luskami (BBCH 51-54). b. pečkatem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 IVha, (0,3 / Frutapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze brstenja, ko je končano nabrekanje cvetnih brstov, do faze mišjega ušesca (BBCH 52-54). c. trti za pridelavo vinskega grozdja: Priporoča se tretiranje v 2 % koncentraciji, (0,3 I Frutapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze, ko se pričnejo odpirati brsti in so konice zelenih poganjkov komaj vidne, do faze, ko se prvi list razpre in oddvoji od poganjka (BBCH 07 -11). Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku Nectria galligena, proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji Monilia fructigena, proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk Phytophthora cactorum proti bakterijskemu hruševemu ožigu Erwinia amylovora. Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice m CINKARNA 46 RAZVEDRILO Poročni prstan je kot varovalka na bombi... Če ga snameš, gre pol bajte... Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Izpit Starček pri 80 obnavlja vozniški izpit. Sorodstvo pristojne prosi, naj mu ga ne podaljšajo, saj na cesti ni popolnoma zanesljiv. A vendar se starček naslednji dan odpravi v ustanovo, kjer mu začne inštruktor postavljati dvomljiva vprašanja, da bi ga zmedel. Prvo vprašanje: »Če prihaja proti vam ponoči majhna lučka, kaj mislite, da je to?« Starček: »Kolo, seveda!« »To sem razumel! Katere znamke: Atala, Rog, Bian-chi ...?« Starček: »Res ne bi vedel!« Drugo vprašanje: »Če vidite dve luči, ki se vam približujeta, kaj naj bi to bilo?« »Avto!« ustreli starček. »Sem razumel ... Ampak katere znamke: Fiat, BMW, Audi ...?« »Ne bi vedel!« Tretje vprašanje: »Kaj, če vidite dve veliki luči, ki se vam približujeta?« »To vem. To je kamion!« »Ja, ja! To je logično. Ampak katere znamke: Scania, Mercedes, Iveco?« »Eh, ne vem!« »Žal mi je, ne morem vam obnoviti vozniškega dovoljenja!« se s težkim srcem izgovori inštruktor. Starček vstane in se s po-vešeno glavo obrne proti izhodu. Medtem ko razočaran zapušča sobo, se obrne in vpraša: »Oprostite, gospod! Vi, ko greste ponoči ven in na vogalu pod svetilko zagledate napol golo osebo, ki maha s torbico okrog sebe ... Kaj naj bi bilo to po vaše?« »Ja, prostitutka, logično!« Starček: »Se razume. Ampak kdo? Vaša žena, vaša mati ali vaša hči?« Frizerka Gospa je šla k frizerki in si hotela urediti pričesko pred odhodom na počitnice v Rim. To je omenila frizerki, ki je odvrnila: »Rim? Zakaj bi kdorkoli šel na počitnice v Rim? Rim je umazan, prenatrpan. Kako pa boste potovali tja?« »Rezervirane imam karte z letalsko družbo Continental.« Zjutraj sem se stehtal. Je pač tako, da človek z zlatim srcem, jeklenimi živci in železno voljo ne more biti lahek... Oven Tehtni ca »Continental?« se je začudila frizerka. »To je najbolj grozna letalska družba, kar si jih lahko zamislite, njena letala so stara, stevardese nesramne in leti vedno zamujajo. Torej, kje boste bivali v Rimu?« »V hotelu Teste, takoj čez reko Tibero.« »Oh, prosim vas, ne govorite več. Poznam ta hotel. Vsak misli, da bo to odličen hotel, a ko pride tja, vidi, da je navadna luknja.« »Če bomo imeli čas, bomo šli v Vatikan in videli papeža,« pripomni gospa. »Ta je pa dobra,« odgovori frizerka. »Vi in še milijon drugih ga bo poskušalo videti in če boste srečni, ga boste videli tako od daleč, da bo videti kot mravljica. Kaj naj rečem, veliko sreče na vašem potovanju, še kako jo boste potrebovali.« Mesec kasneje pride gospa spet k frizerki in ta jo vpraša, kako je bilo na potovanju. »Bilo je čudovito,« pove gospa. »Ne samo da smo potovali s popolnoma novim Continentalovim letalom, bilo je prezasedeno in so nas zato premestili v prvi razred. Hrana je bila odlična. Postregel jo je prijazen in postaven stevard. Da o hotelu niti ne govorim. Po prenovi je postal najboljši hotel v mestu. Tudi ta je bil prezaseden in so nam brez dodatnih stroškov ponudili hotelski apartma.« »Kaj pa papeža? Ali ste ga videli?« vpraša frizerka. »Seveda, to je šele zgodba. Šli smo v Vatikan in švicarski vodnik me je potrepljal po rami ter dejal, da bi papež rad segel v roko nekaj naključnim popotnikom v svojem apartmaju. In res, v nekaj minutah je prikorakal papež in nas osebno pozdravil ter spregovoril nekaj besed z nami.« »A res, kaj je pa rekel?« vpraša frizerka. »Rekel je: >Ljubi Bog, kdo vas je pa sfriziral? < Brez besed Mož pride domov mrtvo pijan in žena reče: »Nimam besed.« On pa: »Hvala bogu.« Včeraj sem bila pri vedeževalki. Povedala mi je, da me ne ljubiš. Plačala sem ji 40 evrov. Prvič v muzeju Točno takrat, ko pomisliš, da si iz najhujšega ... Energično boste stopili iz svojih okvirov in poiskali drugo možnost, saj boste hoteli na vsak način doseči zastavljen cilj. Nekdo vas lahko prehiti in preseneti, vendar vas to ne bo pretirano skrbelo. Vaše razmišljanje se bo sukalo okoli ljubezni. Če ste še sami, je ta del leta več kot idealen za začetek nove ljubezenske zveze. Vezani pa boste znali resnično uživati v svoji ljubezni. 3\k Lev Velik korak ste naredili in razmišljanja o pravilnosti vašega početja so odveč. Trdno boste stali za svojim stališčem tudi v prihodnje. Počasi se zgodba bliža razpletu in všeč vam bo, kako se vse odvija. Mars v sorodnem znaku je voda na vaš mlin. Mikala vas bo narava, težko boste zdržali dolgo v zaprtih prostorih. Organizirajte si delo tako, da boste vsaj del prihodnjih dni prosti. škorpijon Več notranje moči boste čutili in skorajšnji pričetek pomladi vam bo zelo ustrezal. Prekipevali boste od energije in poslovno boste zelo uspešni. Res je, da vam bodo določene okoliščine preprečevale delovanje, vendar boste znali najti svojo pot, ki bo verjetno zelo nenavadna in zanimiva! Na ljubezenskem področju vam svetujem več potrpežljivosti. Želi boste tisto, kar ste pred časom sejali. Večje število planetov v sorodnem vodnem znaku je odlična podpora za vaše delovanje. Dobro je, da sledite svojim ciljem. Vsako odmikanje od ustaljenih norm lahko v teh dneh predstavlja določene težave. Previdnejši bodite pri dajanju izjav. Na čustvenem področju boste nekoliko bolj občutljivi, vsako izjavo boste dajali pod drobnogled. Seveda je to popolnoma nepotrebno! Dvojčka Mars bo v četrtek vstopil v vaše znamenje in vam prinesel ogromno energije. Od vas je odvisno, kako modro jo boste porabili, zato bodite premišljeni! Več gibanja in rekreacije bo pomenilo pravi čudež za vaše počutje! Urejali boste finančne in denarne zadeve. Situacija ni takšna, kakršna je videti na prvi pogled. Spremembe se bodo dogajale še ta mesec, zato ne bodite črnogledi. Rak Strel ec Lunin zadnji krajec v vašem znaku v soboto prinaša potrebo po prilagajanju ljudem ter okoliščinam. To mogoče ne bo najbolj enostavno v vsakem trenutku. Bolje se organizirajte, da boste uspeli vse narediti. V nasprotnem primeru vam grozi zmešnjava. Na čustvenem področju boste zaradi neke situacije razneženi in pripravljeni prisluhniti tudi nasprotni strani. Kozorog Od delovne vneme boste kar poletavali, spremljala vas bo dobra volja, saj vam bo šlo vse kot po maslu. Pomembno je, da greste naravnost proti svojemu cilju. Planeti v sorodnem znamenju vas podpirajo in vam dajejo krila. Nekoga boste razvajali na vse mogoče načine. Idej vam res ne bo zmanjkalo! Konec tedna ne pričakujte preveč od svojih dragih! Ohranite zmernost na vseh področjih. V nedeljo in ponedeljek boste gostili Luno v svojem znaku. Zadeva, ki vam že nekaj časa ne da mira, ni tako nemogoča, kot je videti na prvi pogled. Čustveno zmedo boste na vsak način skušali urediti, kar vam bo težko uspelo. Pridni in delovni boste tudi ob pričetku novega tedna. Nekoga sploh ne bo treba prepričevati, saj bo svojo zmoto videl sam in vam to tudi priznal. Vodnar Ogromno ste že naredili, veliko vsega je še pred vami. Vaš načrt je odličen, sledili mu boste v delu, ki ni vezan na denar. Ne spuščajte se v večje investicije, saj to obdobje ni dobro za podvige takšne vrste. Ohranite vse svoje načrte v glavi, uresničili jih boste kasneje, ko vas bo spremljala bolj stabilna finančna situacija. Kompliment, ki ga boste prejeli, vas bo malce zmedel. V torek in v sredo boste gostili Luno v svojem znamenju. Imeli boste ogromno energije, ki vam jo bo prinašal Mars v sorodnem znaku. Končno boste spoznali, kaj je pravo prijateljstvo. Prišlo bo nepričakovano in se bo dotaknilo vašega srca. Veselili se boste sprehodov v dvoje. Delovno področje bo predmet vašega razmišljanja. Spremembe, ki jih želite uvesti, so tik pred vrati. Devica Potrebovali boste več notranje moči, da boste kos obveznostim. Ker bo vaša fizična energija visoka, boste izzive sprejemali z dobro voljo in navdušenjem, kljub temu da vas lahko to popelje na neznano, a zanimivo področje. Na čustvenem področju boste rahlo zbegani, saj vam ne bo jasno, kako bi se morali odzivati. Prepustite se občutku, pravilno vas bo vodil. Ribi Vladavina vašega znamenja vam prinaša veliko energije. Zato bosta počutje in razpoloženje dobra. Zmogli boste opravek, ki vam že nekaj časa načenja živce. Odleglo vam bo, ko bo za vami. Ne zanemarite prijateljev zaradi povečanih obveznosti. Prišel bo čas, ko boste prosti in drugi ne bodo imeli časa za vas. Pogovorite se s partnerjem o zadevi, ki leži med vama. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ITROVESLACA PRI STARIH GRKIH rižam E plačilo ZA UQA&M E SVOBODO TESEN (PULOVER) 19 INDIJSKI STAROSELEC PLAVALNA, VOJAŠKA 13 PRIČAKOVANJE NASPROTNO OD DOVOLJEN SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ PRISTANIŠČE V JEMNU PRADED OČETA ALI MATERE ZVRST GLASBE FRANCOSKI PISATELJ ZOLA 16 JOSIP IPAVEC GRENEK KOT ... ANGLEŠKI PEVEC (CHRIS) DOMAČA PERNATA ŽIVAL DRŽAVNA BLAGAJNA GOROVJE NA ARABSKEM POLOTOKU LEGALEN NARODNA: AL ME BOŠ . RADA IMELA PEVKA HROVAT STEKLASA GLASBENA OZNAKA ZA POBOŽNO PREMIKATI SE V DOLOČENO SMER PEŠČENA PUŠČAVA OKRAJŠAVA ZA ČETRTEK i5 OPIS, ORIS RANA, POVZROČENA ZNOŽEM STRANKA ALENKE BRATUŠEK SODOBNIK KELTOV LEGENDARNA GORILA: KING . VEČJA MORSKA RIBA DUMASEV MUŠKETIR UDELEŽENEC IZLETA NAREJEN IZ JETER NEKDANJA SLOVENSKA VALUTA PRIPRAVA ZA IGRANJE KROKODIL S ŠIROKIM GOBCEM ZBADLJIVA LEPOSLOVNA DELA PREBIVALEC KRAJA MEDNARODNA OZNAKA NORVEŠKE DRUŽABNA IGRA ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET ZASTRUPLJA TELO KITAJSKI PREDSEDNIK DŽINPING MESTO V ITALIJI NANJ PIŠEMO OBISKOVALEC (POG.) 20 SPEVNA MELODIJA 14 DRŽAVA V JZ AZIJI FORMAT DA TOT. S PROGRAMOM ITALIJANSKA VERIGA BENCINSKIH SERVISOV DEL GOLENI VODITELJICA NA KANALU A (NUŠA) PARADIŽNIKU PODOBEN SADEŽ POSNEMO VALEC 4 15 AMERIŠKI IGRALEC NOLTE SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA: . BAND Povsod z vami NUDI OPORO FIŽOLU PODROČJE VLADANJA IMAMA INTERNETNA DOMENA ZA PODJETJA BOJEVNIŠKA SPRETNOST 18 RIMSKA LJUBLJANA SODELOVANJE SAŠA KRAJNC RIMSKA 51 TRETJI SKLON, DAJALNIK MORSKA RIBA BREZ LUSK PRSNI KOŠ ŠTAJERCE GLEDAJO ČEZ SAVO 17 12 NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA 10 SEZNAM IMEN ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA (LENA) SLOVENSKA UMETNICA VOGELNIK SUDOKU 455 3 9 4 3 2 6 7 5 4 1 4 5 4 7 2 8 1 7 2 9 6 8 4 1 8 7 3 SUDOKU146 5 6 7 9 2 2 7 1 4 3 9 7 6 7 2 7 4 9 5 3 3 2 6 5 7 1 6 REŠITEV SUDOKU 454 REŠITEV SUDOKU 145 4 3 6 7 1 8 9 5 2 9 5 8 3 2 4 6 7 1 1 7 2 9 5 6 8 4 3 8 9 3 1 7 5 2 6 4 5 6 4 8 3 2 1 9 7 2 1 7 4 6 9 3 8 5 7 2 9 6 4 1 5 3 8 3 8 5 2 9 7 4 1 6 6 4 1 5 8 3 7 2 9 1 6 5 9 4 2 8 3 7 2 7 8 1 3 5 4 6 9 3 9 4 6 7 8 2 1 5 6 4 3 8 1 7 5 9 2 5 8 7 2 9 3 6 4 1 9 2 1 4 5 6 3 7 8 8 1 6 7 2 4 9 5 3 7 3 2 5 6 9 1 8 4 4 5 9 3 8 1 7 2 6 3 8 2 7 11 9 6 MARINO PISEC IDIL SEDEM DNI novi tednik Vddm г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 9. marca. Geslo iz številke 8: Naj bo pomlad brez bolezni. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Marjana Turnšek iz Celja, Silvestra Hrastnik iz Laškega in Majda Fendre s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 TA PISANI SVET Leposlovje na ulici Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je na pobudo pesnika in urednika Iva Stropnika ob letošnji 20-letnici delovanja na Starem trgu v Velenju postavila knjigomat. Z njim želijo člani fundacije širiti kulturo kupovanja knjig. Knjigolin21 je ulični avtomat za samopostrežno kupovanje knjig. Do prenove velenjskega starotrškega jedra bo začasno postavljen pred knjižnim depojem Velenjske knjižne fundacije, po prenovi mestnega jedra pa ga bodo umestili v novo ulično razstavišče. Kot so pojasnili v Velenjski knjižni fundaciji, je knjigomat namenjen širjenju kulture nakupovanja leposlovnih del, širjenju bralne kulture in promociji knjižnih naslovov. Poudarek bo na velenjskih vsebinah, tamkajšnjih avtorjih in lastni založniški produkciji. Občasno bo knjigomat vključeval prodajno knjižno ponudbo izbranih knjig partnerskih velenjskih izdajateljev in slovenskih ter tujih založb. Vsak mesec bodo v fundaciji izbrali 21 knjig, ki jih bodo ponudili po ceni od pet do deset evrov. LKK, foto: UVKF Vsak mesec bo v pametnem prodajalcu knjig na voljo 21 del. Bon za medovito drevo Matjaž Pikl, podpredsednik občinskega sveta Laško in poveljnik civilne zaščite, je na zadnji seji občinskega sveta spomnil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred leti, da bi vsak Slovenec posadil eno drevo v svojem življenju, in sicer predvsem medovito drevo. »Predlagam, da bi v občini to pobudo uresničili tako, da bi otroku, rojenemu v naši občini, podarili bon za nakup medovitega drevesa. Menim, da ta projekt za nas ne bo pomenil velikega stroška, mogoče bo pa res pomagal pri ohranjanju narave in čebel ter zaznamoval novo rojstvo. Če družina ne bo želela prevzeti tega bona, predlagam, da na javnih površinah, na primer ob šolskih igriščih, ki jih imamo že precej, upravljavec javnih površin zasadi lipo, sadno ali katero drugo takšno medovito drevo,« je predlog pojasnil Matjaž Pikl. Očitno je bil za to pobudo spodbujen tudi s tem, da so svetniki in drugi udeleženci na mize pred začetkom seje občinskega sveta prejeli med. RG, foto: Andraž Purg - GrupA S kamero po Alminih prizoriščih Jerneja Jezernik, avtorica in prevajalka, odlična poznavalka dela in življenja Alme M. Karlin, se je pred kratkim na celjskih ulicah znašla v nekoliko drugačni vlogi, kot smo je vajeni. S snemalcem in fotografom Sinišo Rančevom, dolgoletnim šefom tehnike na RTV Slovenija, sta namreč na raznih Alminih prizoriščih v Celju snemala kadre za promocijski film po Jernejini nemški biografiji Alme M. Karlin »Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt« (S fantovsko pričesko in pisalnim strojem okrog sveta). Knjigo je založila celovška založba Drava in je lani prišla med 30 najboljših del neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb. Kot je na svoji FB-strani zapisala Jerneja, si ni predstavljala, da je snemanje lahko tako naporno, a hkrati tudi zanimivo in ustvarjalno. RG, foto: Siniša Rančov Prihaja Dejan dogaja Matjaž Pikl Po skoraj desetih letih, odkar je bil Dejan Krajnc obraz in glas uspešne glasbene skupine Poskočni mu-zikanti, so se skupne poti te dni razšle. Dejana Krajnca širša javnost pozna kot vedno nasmejanega pevca z visoko iroke-zo, ki mu je vedno uspelo povezati in nasmejati tako starejše kot najmlajše. Bil je tudi sodelavec Radia Celje. Dejan pravi, da je na odru in v glasbi doma, zato ostaja na poti, ki mu je bila namenjena: »Edina stalnica v življenju so spremembe. Po skoraj desetih letih je prišel čas, da tudi sam stopim korak bliže svojim sanjam. Poskočni bodo vedno eno pomembnejših poglavij moje glasbene poti. Z njimi sem spoznal, kaj si v življenju želim, zdaj pa sem pripravljen na novo - svojo zgodbo. S Poskočnimi muzikanti smo se razšli z lepimi in iskrenimi željami za naš jutri in to je vse, kar šteje. Kot pevec in klarinetist v bendu sem rasel, se izoblikoval in postal to, kar sem. Zdaj je čas za nove zmage in nove izzive. Ostajam v glasbi. To je moje poslanstvo in to delam s srcem.« V svoje novo obdobje kariere Dejan vstopa pod umetniškim imenom Dejan dogaja. Dejan Krajnc »Ideja za ime se je porodila mojemu dobremu prijatelju Janu Plestenjaku. On je vedno bil in vedno bo moj vzornik. Je glasbenik in človek z veliko začetnico. Poleg Jana ne smem pozabiti na vse tiste, s katerimi pripravljam nove projekte in skladbe. Hvaležen sem, da imam ob sebi ljudi, ki so se v glasbeni svet že zapisali kot veliki mojstri in od katerih se lahko učim ter izoblikujem v to, kar želim postati.« Njegova želja je ustvarjati kakovostno zabavno glasbo. NT, foto: Rok Deželak Virtualna dirka tudi po Celju? Že prva etapa I Feel Slovenia virtualne kolesarske dirke Po Sloveniji je presegla vsa pričakovanja organizatorjev. V minulem sobotnem večeru se je namreč v svojih domačih sobah na prvi etapi na Krvavec vzpenjalo kar 434 prijavljenih kolesarjev iz 44 držav, med njimi jih je bilo največ iz ZDA, kar 87. Poskušali smo izvedeti, ali je bilo med prijavljenimi, ki so se pomerili z našim asom Matejem Mohoričem (Bahrain Victorius), tudi kaj kolesarjev s Celjskega. A kot je povedal Rok Šinkovc iz agencije Sport Media Focus, ki je poleg KK Adria Mobil in STO soorganizatorka projekta, tega žal ni mogoče izvedeti, saj so tekmovalci registracijo na spletni platformi Rouvy lahko izvedli brez navedbe kraja bivanja. Poleg tega so se nekateri kolesarji prijavili samo s svojimi vzdevki. Iz Slovenije je bilo sicer prijavljenih 81 kolesarjev. Če torej ne vemo za kolesarje s Celjskega, pa vemo, da si želimo, da bi bila prihodnje leto kakšna etapa virtualne dirke speljana tudi po ulicah in hribih knežjega mesta, kot je vsako leto tudi prava kolesarska dirka Po Sloveniji. RG, foto: Sport Media Focus