NO. 175 Ameriška Domovi ima —%'s? h 'L- /On, H IN SPIRIT fOR€M$N ^4ANGUAG€ ONIT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 13, 1966 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R C ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Javnosi se še vedno odmika od Johnsona! časnikar Louis Harris trdi, da podpira Johnsonovo politiko le še 50% prebivalstva. CLEVELAND, O. — Kljub javnim nastopom, govorom in potovanjem po deželi predsednik L. B. Johnson ni dobil nove Podpore v javnosti. Nasprotno, ta je od julija do začetka tega naeseca padla za 4 točke na 50%. Le še polovica volivcev na splošno odobrava njegovo vodstvo nežele. Večjo podporo uživa Johnson na jugu, kot pa v ostalih delih Združenih držav. Glavni vzrok padanja podpo-re njegovi politiki so razmere doma. Tako je povzročil veliko nevolje dolgotrajni štrajk letalskih mehanikov, ki je povzročil težave prenekateremu prebiralcu dežele prav v času počitnic. Tako je v pogledu urejanja delavskih odnosov podpora javnosti predsedniku padla kar od 55% na 37%. Javnost gleda vse Johnsonove nkrepe veliko bolj kritično, izgubila je dober del zaupanja Vanj. V začetku letošnjega leta le njegovo domačo politiko na splošno odobravalo še 67% vseh Povprašanih, sedaj je padel ta °dstotek na 50. Kot že omenjeno, gre pri tem za urejanje delavskih odnosov, za zaviranje inflacije in porasta draginje, pa tudi za civilne pravice in vojno Proti revščini. Na vseh teh področjih je predsednikova politika Zgubila povprečno okoli 18 odstotkov. PulferighS se boji Tajske Washington, d.c. — senator Fulbright se strašno boji, da bi se na Tajskem utegnil razriti isti vojaški položaj kot v učnem Vietnamu. Na Tajskem nstvarja namreč naša narodna nbramba vse polno oporišč, le-ališč, gradi vojaške ceste itd. rdi uradno, da je vse to potrebna za obrambo nevtralnosti taj-e države in za varnost sosed-lega Laosa. Tega seveda ne ^erjamejo vsi, med njimi je tu-1 fulbright, ki skrbno opazuje, a.i se godi na naših postojankah ha Tajskem. Napovedal je, da bo njegov se-atni odbor za zunanjo politiko jacel Javno zasliševati tiste, ki Jal vedo o Tajski, kaj se sedaj ° 1 tam. Fulbrightov odbor je aze naletel na odpor. Državni tajnik Silvester je že izjavil, na javnih odborovih sejah ne ° mogel povedati ničesar zaup-tna3 ^Ušče bosta branila 1 McNamara in Rusk. Tako t0 ponoven spor med Fulbrigh-je , ln Jnlmsonom ter njegovimi cralnimi tajniki neizogiben. ševe eraciia noče javnih zasli-tak31^’ ker ve’ da sta proti temu ce w • ka k0t Laos’ in ker n°-haš gradiva tujim kritikom 2ate ZUnanje politike v Aziji. sim° Pu tUdi tak° redkokdaj sli- Novi grobovi Albert A. Maver Včeraj je umrl v Veteranski bolnici Albert Maver s 1393 E. 43 St., rojen v Clevelandu, oče Alberta R., Anthonyja J. in Jean Ann, sin Jennie Maver, pri kateri je stanoval, brat Antona, Jean Lourin in Albine Marsey, petkrat stric in dvakrat stari stric, nečak Mary Unger, Mildred Philips, Francke Jarosz, Jakoba in Tonyja Turk. Bil je veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot nadzornik pri Precision Metal Smith Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek. Theresa Kastelic V St. Vincent Charity bolnici je včeraj umrla Theresa Kastelic, rojena Gačnik v Boriče-vem v fari Šmihel pri Novem mestu, žena Martina, mati Martina A., Anne Mocarski, Dorothy Laidman in Agnes Kastelic, 11-krat stara mati, sestra Franka Gačnik (Winterhaven, Fla.), Alice Kozoglaw in Urške Palma (Jugoslavija). Pokojna je bila članica Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.45 zjutraj v cerkev sv. Alojzija ob 3.30, nato na All Souls pokopališče. Anton Skrij Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnici 70 let stari Anton Skrij iz Slov. doma za ostarele na Neff Rd., rojen v Šembijah uri Knežaku v Sloveniji, ki je živel preje v Chicagu, 111. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 1.30 popoldne na Highland Park pokopališče. Dobrodošli so darovi namesto vencev za Slov. dom ostarelih na Neff Rd. Voh?’ dela na Primer naše m° letajmo na Tajskem Jav. Udel^1108* Pa •'e’ se živahno V L eZU;,e V0Jnih letalskih akcij ^^usu in južnem Vietnamu. A Vremenski prerok pravi: NaivC“ln0ma oblačno In toplo. - JVlsJa temperatura 77. — Od leta 1896 je bilo v Združenih državah priznanih okoli 400,000 patentov o avtih. Ekonomisti se ne bojijo gospodarske krize NEW YORK, N.Y. — N.Y. Times je vprašal 20 uglednih ameriških ekonomistov, kaj mislijo o bodočnosti našega gospodarstva. Vsi so odgovorili, da ne oričakujejo resne krize, le nekateri med njimi mislijo, da je majhen zastoj sredi prihodnjega leta mogoč, ne pa verjeten. Večina med njimi tudi misli, ia je treba povečati davke, da ie bo konjunktura še bolj napeta kot je. Obrestno mero je pa treba začeti zniževati, ker je oretirano visoka. Tisoč Filipincev na pofi v Južni Vietnam Prvi oddelek Filipincev, ki je zdaj na poti v Vietnam, ne bo posegal v boj, ampak bo sodeloval pri gradnji javnih naprav. MANILA, Filip. — Preteklo nedeljo se je tu vkrcalo in odplulo proti Vietnamu tisoč filipinskih vojdkov. Od njih se je poslovila množica kakih 10,000 ljudi, ki se je zbrala v pristanišču. Tej skupini bo sledila nova, enako številna. Polovica vojakov bo gradila ceste, mostove in druge javne naprave, druga polovica pa bo prvo čuvala pred napadi rdečih. Predsednik republike Marcos je naročil odhajajočim Filipincem, naj nikdar ne streljajo v jezi, ampak le v skrajni nuji samoobrambe. Filipinci p r e d s t avljajo del 33,000 mož tujega vojaštva, ki bo tekom tega meseca prišlo v Južni Vietnam pomagat branit državo pred rdečimi napadalci. Nad polovico teh bo prišlo iz Južne Koreje. S prihodom navedenega vojaštva bo doseglo število tujega vojaštva v Južnem Vietnamu okoli 365,000. Daleko največji del predstavljajo oborožene sile ZDA, nato Južne Koreje, Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov in Tajske. Predsednik Filipinov Marcos je včeraj odpotoval na svoj prvi uradni obisk v Združene države. Kardinal Wysipski za šlovešanske pravice TORUNJ, Polj. — Štefan kardinal Wyszynski je tu na veliki oroslavi 1000-letnice pokristjanjenja Poljske govoril kakim 40,000 vernim Poljakom o človečanskih pravicah. Dejal je, da so te nedotakljive in da jih nima pravice kršiti tudi najmogočnejši vladar. Proslava je bila pred cerkvijo Kristusa Kralja. Miljo stran je vlada priredila veliko proslavo 500-letnice podpisa miru v Torunju, s katerim je Nemški viteški red priznal svojo odvisnost od Poljske in tej odprl vrata do Baltiškega morja. Vladni poskus zadržati množice od verske svečanosti se tudi tokrat ni obnesel. Poljaki vedo predobro, kdo brani njihovo svobodo, ne le versko, ampak tudi splošno človeško! Kcmisfična partija rdeče Kine svari pred odporom “Rdeči gardi” HONG KONG. — Glavno glasilo Kitajske komunistične partije Ljudski dnevnik v Peipingu je v uvodniku posvarilo partijske vodnike in člane javne uprave, naj se ne zoperstavljajo “Rdeči gardi”, ki v okviru “kulturne revolucije” uničuje ostanke fevdalizma in tujega vpliva v deželi. Predstavniki javne oblasti in pripadniki Komunistične partije so v raznih predelih organizirali odpor proti Rdeči gardi ali pritiskali na njo, da bi opustila svoj boj. Ljudski inevnik je tako postopanje proti “revolucionarnim študentom” označil za “težko napako”. “Bojevanje med študenti ter med delavci in farmarji ne moremo dopustiti,” pravi uvodničar v glavnem glasilu Komunistične partije. Vesti, ki prihajajo iz rdeče Kitajske sem, govore o številnih spopadih med Rdečo gardo in med kmeti in delavci, ki se javno upirajo fanatizmu nahujskane rdeče mladine. Spor v J. Birch Society BOSTON, Mass. — Na seji izvršnega odbora John Birch Society konec zadnjega tedna sta iz tega stopila dr. Revilo P. Oliver in Slobodan M. Draskovic, ker se nista strinjala z vodstvom te skrajno konservativne družbe. Pred njima jo iz podobnega vzroka izstopil T. C. Andrews. John Birch, ustanovitelj in vodnik te bojevito protikomuni-tične in skrajno konservativne druščine je menda zastopnik načela močne roke in trdnega vodstva. — Ognjeniško jezero v Oregonu je po splošni sodbi najgloblje v vsej Severni Ameriki. — Klice difterije so bile odkrite in ugotovljene leta 1883. Kraljica Elizabeta II. ni izrazila sožalja vdovi umorjenega Verwoerda LONDON, Vel. Brit. — Znani list Sunday Express je v zadnji izdaji ostro prijel kraljico Elizabeto II., ker ni izrazila svojega sožalja vdovi umorjenega južnoafriškega predsednika vlade H. F. Verwoerda. Glavni urednik lista John Gordon je zapisal, da se jt v tem oziru boljše izkazal predsednik afriške Zambije K. Kaunda. Četudi je ta vedno napadal rasno politiko Južne Afrike in bil hud načelen nasprotnik umorjenega, je na to v tem tragičnem trenutku znal pozabiti. GEMINI H KRASEN USPEH Vesoljska ladja Gemini 11 je včeraj vzletela točno po predvidenem načrtu in se že 80 minut kasneje povezala z vesoljskim vozilom Agena, ki je poletelo v vesolje eno uro pred njo. Danes bo astronavt Gordon stopil iz kabine in bo ostal 107 minut izven nje. CAPE KENNEDY, Ela. — Raketa Atlas je ponesla včeraj zjutraj ob 8.49 v vesolje vesoljsko vozilo Agena, eno uro za njo je raketa Titan 2 pognala v vesolje vesoljsko ladjo Gemini 11 z astronavtoma Charlesom Conradom Jr. in Richardom F. Gordonom Jr. V 80 minutah je Gemini 11 ujela Ageno in se z njo povezala, pa se od nje zopet ločila in se ponovno povezala z njo. Vesoljska ladja Gemini 11 je krožila okoli Agene in letela z njo v raznih položajih, ker sta astronavta hotela preskusiti njene sposobnosti. Vse je potekalo po načrtu. Danes bo astronavt Gordon stopil iz kabine vesoljske ladje in ostal v vesolju 107 minut. Kasneje se bo vesoljska ladja znova povezala z vesoljskim vozilom Gemini in s pomočjo njegovega motorja poletela 863 milj globoko v vesolje. Jutri bo astronavt Gordon znova odprl svojo kabino in iz nje napravil vrsto fotografskih posnetkov. " L B. Johnson varčuje, Kongres razmetuje denar WASHINGTON, D.C. — Kongres ima staro navado, da v vsakem volivnem letu izglasuje večje federalne izdatke, kot jih zahteva Bela hiša. Letos bi moral biti Kongres pametnejši, ker smo v vojni v Vietnamu in nas muči draginja, ki jo je povzročila inflacija. Kongres se pa o-čitno za to ne meni. Ob priliki glasovanj o proračunu je za po- Pri včerajšnjem povezavanju Gemini 11 z Ageno se je zgodilo prvič, da je vodil vesoljsko ladjo pri tem tudi drugi astronavt. Najprej se je približala vesolj sla ladja Gemini 11 Ageni pod vodstvom glavnega astronavta Conrada ter se z njo povezala, pa se od vesoljskega vozila zopet ločila. Nato je prevzel vodstvo astronavt Gordon in ponovil isti manever. Danes zjutraj bo stopil Gordon iz vesoljskega vozila in ostal privezan na 30 čevljev dolgi vrvi 107 minut v vesolju. Tam bo skušal izvesti razne naloge, ki naj pokažejo, kaj astronavti zmorejo v vesolju izven vesoljske ladje in kake vrste orodje bi bilo za njihove naloge najboljše. Astronavta bosta vesoljsko ladjo Gemini 11 znova povezala z Ageno in se nato podala 863 milj globoko v vesolje. Jutri bo astronavt Gordon 140 minut snemal iz odprte kabine vesolje. Vesoljska ladja bo opravila še nekaj drugih nalog in v četrtek ob 9.30 dopoldne pristala na Atlantiku kakih 700 milj od Cape Kennedy, če pojde seseda vse v redu. Doslej še ni prišlo do večjih težav, ki bi zahtevale spremembo programa, četudi ena od krmilnih raket vesoljskega vozila ne deluje, kot so objavili danes zjutraj. Polet Gemini 11 in povezava z Ageno pomeni že samo po sebi krasen uspeh. Združene države so dobile nove skušnje in napravile nov korak naprej v pripravah za polet prvega človeka na Luno. CLEVELAND, O. — Ohajske republikance sta najbrže opozorila na jesenske volitve predsednik Johnson in podpredsednik Humphrey, ki sta bila začetkom meseca oba na agitacijskih potovanjih po naši državi. Ko so videli, da sta imela na shodih kar dosti ljudi, so tudi sami hitro posegli v volivni boj. Napovedali so, da bodo “obdelali” vseh 88 okrajev v naši državi. Na čelu akcij stoji seveda guverner Rhodes, edini republikanec, ki v naši domači ohajski politiki veliko pomeni ne samo v svoji stranki, ampak tudi pri nevtralcih in celo pri nekaterih demokratih. Sklenil je, da bo do začetka novembra obhodil vse volivne okraje, kar jih že ni, seveda ne sam, ampak v spremstvu republikanskih kandidatov. Rhodes je začel kot navadno Ohajski republikanci: Sedaj gre pa zares! s Clevelandom. V nedeljo je povabil vse, kar drži ali simpatizira z njim, na Euclid Beach. Baje se je tam nabralo do 50,000 ljudi. Tehnično je bila prireditev na las podobna demokratski. Kdor se je hotel zabavati, je pri-šal na svoj račun kakor tudi tisti, ki so ga zanimali politični govori. Glavnega je seveda imel guv. J. Rhodes. V njem je obravnaval na prvem mestu brezposelnost. Rekel je, da je v naši državi še zmeraj 55,000 delovnih moči, ki čakajo na zaposlitev. Žal je pa med njimi nad 80% takih, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe. Zato je obljubil, da se bo pobrigal, da vsak brezposelni lahko pride do izobrazbe in da bo skušal pritegniti čim več industrije v našo državo, ki naj zaposli gornjih 55,000 delavcev, večinoma med 17 in 24 leti. Pohvalil se je, da vlada brez primanjkljaja v državnem proraču- nu in brez novih dolgov. Za njim je govorilo še par kandidatov, med njimi tudi Mrs. F. Bolton. Nedeljski shod v Euclid Beach parku bo verjetno lahko služil za vzorec za druge, ki jih ne bo malo. Vsak dan z izjemo srede bo obiskoval okraje v družbi republikanskih kandidatov in politikov. Ni pa rečeno, da bo miroval, ko konča “obdelavanje” 88 okrajev. Zadnje dni pred volitvami se bo vrtel največ v večjih mestih in industrijskih krajih. Seveda mu pa demokrat j e lahko prekrižajo račune. Zato se ni obvezal na dneve in kraje, kje se bo oglasil. Seveda bo pa nekaj demokratov sledilo Rhodesu za petami, med njimi bo najbolj agilen njegov tekmec za guvernersko mesto Reams. Je takoj drugi dan že “zdelal” Rhodesove obljube kot se spodobi za političnega nasprotnika. Koga veseli branje poročil o volivni agitaciji, bo imel dosti tvarine. Ali bo zanimiva, bo moral presoditi sam. Niso pa v vseh državah tako navdušeni za volitve kot v Ohiu. Danes na primer bodo šele volili kandidate na primarnih volitvah v 11 državah. Postaviti bodo morali kandidate za 74 kongresnikov, 6 senatorjev in 11 guvernerjev, republikanci svoje in demokratje svoje. Rezultati bodo zanimali le politične opazovalce, ki bodo po postavljenih kandidaturah sklepali, kako valujejo notranje struje v obeh strankah na levo in desno. Za skoraj 2 meseca smo torej preskrbljeni s poročili o volivnem gibanju, ki pa verjetno ne bodo razgibala večine volivcev. Jih niso še nikoli. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev na Holmes A ve. ima svojo sejo jutri, v sredo ob dveh popoldne. Po seji zabava z okrepčili in iastno godbo. Vsi člani in novi vabljeni! K molitvi— Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob osmih z Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. članico Mary Panchur. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Panchur, v sredo pa k njenemu pogrebu. Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Panchur. Seja— Jutri, v sredo, ob sedmih zvečer ima Društvo sv. Ane št. 4 SDZ sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Slov. pristava sporoča— Tajnik SP S. Vrhovec sporoča, da je bilo na Pristavi najdenih več predmetov. Kdor kaj pogreša, naj se v nedeljo popoldne javi pri g. Gosarju. Člane, ki večanje plač in obrobnih koristi1 imajo na Pristavi postavljene za federalno uradništvo in voja-j šotore, poziva odbor SP. da te ško osobje izglasoval $880 mili-!de konca septembra pospravijo, ionov več, kot je Johnson pred- Kojakiljja v Mirovnem zboru lagal. Za narodno obrambo je iz- ‘ na pacifjku_ glasoval $180 milijonov več, kot Včeraj je odpotovala v okviru je zahteval McNamara. Uprava Mirovnega zbora na Filipine tonda za federalne ceste je dobila $294 več kot je želela. Za farmarje je Kongres izglasoval $312.5 milijonov več, kot je oredsednik Freeman. Predsednik Johnson si ne ve •irugače pomagati, kot da izglasovanih izdatkov ne dovoli trošiti federalni administraciji. Na ta način je zmanjšal federalne izdatke za okoli $3 bilijone, pa ne zaleže dosti, ker Kongres stalno glasuje za nove nepotrebne izdatke. Federalno uradništvo je pa še oostalo močno breme za federalni proračun. Stroški zanj rastejo od leta do leta. Od $33.1 bli-jonov 1. 1965 bodo narastli v proračunskem letu 1967 na $38.7 bi-'ijonov, torej za skoraj $6 bilijonov! Johnsonu je začelo vse sku-oaj presedati. Mislijo, da bo učit Miss Genevieve T. Bohinc, hčerka Mr. in Mrs. Jerry Bohinc z 19990 Edgecliff Drive v Eu-clidu. V raznih programih na otočjih Pacifika deluje trenutno okoli 630 članov in članic Mirovnega zbora. Rojakinji želimo obilo uspeha in zadovoljstva pri njenem delu, nato pa zdrav povratek v domovino! Pogreb—- Pogreb W. Olszewskega bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15 v cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvarijo. --------------o------- Nasution se je oglasil DŽAKARTA, Indonez. — General Nasution je menda edini indonezijski vojak, ki ne govori rad. Sedaj pa se je vendarle o-kmalu javno ožigosal kongresno' glasfl in javn° opozoril domačo razsipnost, ki daje samo povod javn0SL da komunistične nevarna inflacijo in draginjo. Prof. Mihajlo Mihajlov zopet razburja tifovce BEOGRAD, SFRJ. — Znani socijalistični puntar Mihajlo Mihajlov že zopet razburja titovce. Komaj so ga pretekli petek iz-oustili iz zapora, že je iz Zadra telefoniral časnikarjem v Beograd, da je “njegova akcija dosegla popoln uspeh, naj ga Tito obsodi ali ne”. Rekel je, da se bo proces proti njemu začel v par tednih in da ga mirno pričakuje. Ponovil je zopet, da se bori samo za večstrankarski sistem v Jugoslaviji in za nič drugega. Ako režim noče takega sistema, s tem dokazuje sam sebi in javnosti, da je komunistična vtele-šena diktatura. Mihajlov je napovedal, da bo njegov časopis kmalu izšel. Delo na njem hitro napreduje, sam se ga pa ne udeležuje. Njegovi prijatelji so tudi že našli tiskarno, ki je pripravljena, da ga tiska. Mihajlov bo torej zopet kma- nosti še ni konec. Na videz je vse mirno in tiho, v resnici pa komunisti žilavo obnavljajo svoje organizacije in vrivajo svoje somišljenike v javno upravo in razne narodne organizacije. Svetoval je posebno študentom, naj ne bodo preveliki optimisti. Diplomatje mislijo, da je opozorilo generala Nasutiona prišlo v pravem času. Tudi oni imajo poročila o podtalnem gibanju indonezijskih komunistov, ki hoče zlorabiti sedanje obupno gospodarsko stanje v deželi za hujskanje proti vojaški diktaturi. Seveda jih pri tem Sukamo na tihem podpira. Sukamo in komunisti imajo namreč isto željo: vrnejo naj se “stari časi”! Največ marmorja WASHINGTON, D. C. — V novo poslopje Vrhovnega zveznega sodišča je vgrajenega več marmorja kot v katerokoli drugo javno poslopje v Washingto-nu. lu kalil vodo Titovi policiji in sodniji. - »m /HHEIi§MA POilOMIHA 6117 St. Clalr Ave. — AKndenon 1-0633 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« &a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.Cd per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 175 Tues., Sept. 13, 1966 Tito išče zaupanje! Ker so časopisi zunaj Jugoslavije, med njimi tudi emigrantski velikokrat zgrešili bistvo zadnjih značilnih Titovih izjav, je treba vso stvar postaviti na pravo mesto. Na znani seji glavnega odbora komunistične stranke 1. julija je Tito najpreje priznal, da so komunisti zgubili zaupanje dežele, ker njegova stranka šepa za gospodarskim in družbenim razvojem. Dosledno je moral začeti kritiko razmer v stranki, ki se je končno zgostila v dveh točkah: Rankovič je postal prenevarno breme za stranko in ga je treba spraviti z vseh vidnih mest, kar jih ima v stranki; stranka sama je pa v takem stanju, da je potrebna temeljite “reorganizacije”, da bo zrela za nov razvoj. Svet se je za-veroval le v slučaj Rankovič, kritiko o stanju v stranki je pa navadno spregledal. In to je napačno. Za Tita je namreč stanje v stranki važnejše od slučaja Rankovič. Rankoviča je lahko postaviti na hladno, stanje v stranki se pa ne spremeni tako lahko. Kolikor se da sklepati iz Titovih izjav, hoče pometati iz stranke vse, kar ni duhovno zrelo za komunizem. V stranki naj bi ostal samo cvet, ki naj se peča samo z “duhovnim vodstvom komunističnega gibanja”, vse druge posvetne stvari, kot so upravljanje dežele, usmerjanje gospodarstva, delo v prosvetni, socijalni in kulturni politiki itd., naj bo pa prepuščeno drugim naprednim silam, ki naj pa potrebno inspiracijo iščejo v novi duhovno stilizirani stranki. Te napredne sile naj bodo — tako se zdi — organizirane v raznih priveskih, kot so sedaj unije, partizanska organizacija, mladinska organizacija, Zveza delovnega ljudstva itd. Stranka naj bi se torej iz množične prelevila v kadrovsko, v njej naj bi bili vodilni duhovi, ki naj bi imeli pod svojo kontrolo vse pomožne organizacije, izogibajo pa naj se “prakticizma”. Tako približno sliko dajejo Titove izjave zadnjih par tednov. Take vrste komunistična stranka bi bila seveda radi svojega pičlega števila še bolj navezana na narodno zaupanje. kot je sedanja. Sedanja se politično vsaj lahko opira na milijon registriranih pristašev, predelana stranka bi se pa ne mogla več. Zato je treba začeti pravočasno iskati naslon na delovne množice in temu cilju so sedaj posvečena Titova potovanja in predavanja. Pri tem ga je njegova običajna spretnost pustila na cedilu. Tako je na primer šel v Bilečo v Hercegovini, da tam navduši za nove ideje tamošnje kadete. Čeprav jim je skušal govoriti z razumljivim jezikom, jim je vendarle razlagal stvari, ki so zanimive le za politike. Tako je prosil kadete za zaupanje! Menda je pozabil, da v Bileču vzgajajo mladino na pokorščino in ne za politične akcije. Zato so njegovi podtalni nasprotniki takoj raznesli vest, da se Tito boji civilistov, ker ne prireja zanje shodov, in da govori kadetom, ker računa na njihovo pomoč. Kadetje seveda ne bodo vojakom pridigali o zaupanju, jim bodo samo poveljevali in ukazovali, kako naj rabijo silo v obrambo Titovega režima. In to naj bodo Titovi zavezniki prvega razreda! Kaj pa naj bo to? Ali direktna demokracija? Ali socijalistični humanizem ali kaj? Tito je kadetom govoril tudi o “razrednem” sovražniku. Ubogi kadetje nimajo dosti pojma o “razredih”, saj so bili rojeni in živijo v brezrazredni družbi. Zato jim je bolj' razumljiv pojem o sovražnikih. Te bodo pa preganjali z o-rožjem in ne z govori Titovega kova. Sicer pa, ali je bilo res treba vlačiti na dan pogreto kašo o razrednih sovražnikih. To je stara stalinistična metoda, ki jo komunisti rabijo samo v zadregi in sili. Mladi kadetje bi bili gotovo radi videli enega sovražnika v živi podobi, kot je v vsakdanjem življenju, pa ga jim Tito ni naslikal. Svetoval jim je samo budnost. Kako pa naj odkrivajo to pošast, tega jim pa ni povedal. Rekel je samo, da ima dežela razredne sovražnike znotraj in zunaj državne meje. Nam je to jasno, ker živimo zunaj dežele in vemo, da je med razredne sovražnike vključil tudi povojne begunce. Njegov strah mora imeti res velike oči, da se jih boji. Saj mu njegova tajna obveščevalna služba gotovo do podrobnosti poroča, kako razbita in otopela je ta druščina. Res pa je na drugi strani, da ima v Jugoslaviji veliko večji sloves, kot ga zasluži. Tudi to bi moral vedeti Tito in ne slikati sebi in drugim na steno strašilo, ki ga nikjer ni. Od kadetov v Bileči je Tito prešel med naše v vsakem pogledu skromne Prekmurce in jim pred dobrimi 10 dnevi pripovedoval, kje ga žuli čevelj. Jim je v glavnem povedal to, kar je rekel kadetom, je pa dodal še par stvari, ki so ga pa potisnile čisto v defenzivo. Znašal se je nad komunističnimi puntarji na kulturnem polju in jim očital, da gredo predaleč; seveda je obenem priznal, da je za tako stanje odgovoren tudi sam, ker se za kulturne razmere ni pravočasno dosti brigal. Sicer pa: kaj briga Prekmurce rdeči kulturni cirkus? Kruha bi radi, da bi jim ne bilo treba hoditi čez mejo delat na tuje. Opravičeval se je tudi, zakaj ‘‘mora” toliko potovati v tujino; razlagal je, kako manjka dela v domačih krajih itd. Zato pa je pohvalil Slovence, ker so pridni in ne mahajo brez potrebe z rokami okoli sebe. To se pravi: Tito misli, da ima Rankovič še najmanj pristašev v Sloveniji. Ne samo takih, ki bi zagovarjali Ran-kovičevo politiko, ampak tudi takih, ki zagovarjajo Ranko-vičevo gledanje na gospodarsko stanje v deželi. Ko je bil Titov govor objavljen v dnevnem časopisju in dostopen splošni kritiki in presoji, ga je javnost postavila hitro na pravo mesto: iz ofenzive je Tito moral prvič v svojem življenju preiti v politično defenzivo proti “razrednemu sovražniku”, ki ga vidijo samo prebujene komunistične oči. Najbrže misli, da bo s svojimi odkritosrčnimi besedami sprožil val simpatij do svoje osebne politike. Upanje bo najbrže samo deloma uresničeno. Skromni Prekmurci so se veseli vrnili domov, ker jih je Tito počastil z navzočnostjo in govorom, na njegove besede pa niso dali veliko. Saj mnogim niso bile razumljive. Sicer pa to ne igra nobene vloge. Tudi prihodnjič bodo volili tako, kot bo partija “predlagala”. Zato so si mislili, da naj Tito obrača, kakor hoče, lokalni komunistični bogovi bodo pa že vse o-brnili po svoje. Razredni sovražnik si bo pa mel roke. V Titovih govorih bo našel najboljši dokaz, kam drči komunistični voz. Dobro bi bilo, da bi pri tem tudi marsikoga zagrizla vest: k sedanjemu stanju v komunistični stranki ni ničesar prispeval, čeprav bi bil lahko vsaj gorčično zrno. BESEDA IZ NARODA I tudi k popoldanskemu sprejemu v dvorano, bodisi k nam, k Sv. Vidu, ali v Collinwood, in s tem pokažejo svoje spoštovanje in vdanost od slovenskega nadškofa. Rad bi videl, da bi bilo pri sv. maši veliko narodnih noš, kar bo zelo povzdignilo sloves nost nadškofovega prihoda v naj večjo slovensko naselbino v Ameriki. Nadškof bo ostal med Slovenci v Clevelandu do srede, 21. septembra, ko odide v Toronto med Slovence v Kanadi. Msgr. L. B. Baznik, župnik pri Sv. Vidu SLEJ I¥@J Sli Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik bo prišel v petek v Cleveland in ostal tu med svojimi rojaki do prihodnje srede. CLEVELAND, O. — To je škofovsko geslo ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki se sedaj mudi med Slovenci v Ameriki. Dr. Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski Nadškof se je rodil 28. septembra 1902 v Kovorju. Po domači šoli v Kovorju je prišel v Ljubljano v Marijanišče in o-stal v zavodu vsa leta do matu re na klasični gimnaziji 1. 1922. Po maturi se je odločil za du hovniški poklic. Vodja Marija-nišča, generalni vikar prošt Kalan je poskrbel, da je jeseni 1922 odšel na slovečo teološko fakulteto v Innsbruck. Tam je bil sošolec clevelandskega pomožnega škofa Clarence Elwella. Po petih letih semenišča je bil leta 1927 posvečen za duhovnika. Na fakulteti je potem ostal še dve leti in se leta 1929 vrnil domov kot doktor teologije. Škof Jeglič ga je nastavil najprej v Kranj za kaplana, kjer je bil župnik pokojni msgr. Matija škerbec. Na svojem prvem službenem mestu je ostal tri leta. Leta 1932 je bil premeščen v Trnovo pri Ljubljani, kjer je župnikoval znani slovenski pisatelj Finžgar. Z letom 1934 je Finžgar prepustil svojemu kaplanu dr. Pogačniku uredništvo Mladike in knjig Družbe sv. Mohorja. Leta 1937 je postal vodja Marijanišča. Poleg dela, ki ga je imel z urejanjem Mladike, z izdajanjem Mohorjevih knjig in vodenja zavoda, je tudi vodil dijaško kongregacijo, poučeval krščanski nauk na učiteljišču in pozneje še na Trgovski akademiji. Proti koncu vojne je bil dr. Jožef Pogačnik imenovan ^ dan ji apostolski administrator ljubljanske škofije škof Anton Vovk postal pravi ljubljanski škof in je takoj imenoval dr. Pogačnika za generalnega vikarja. Par mesecev pozneje pa ga je sv. oče imenoval za hišnega prelata. V jubilejnem letu 1952, ko je ljubljanska škofija obhajala 500-letnico ustanovitve, je bila škofija povzdignjena v naškofijo, a nadškof Vovk je zaradi bolezni vedno teže opravljal svoje dolžnosti in ob zaključni slovesnosti skoraj obnemogel. Ko je bil jeseni 1961 s svojim generalnim vikarjem v Rimu na koncilu, je prosil sveto stolico, naj mu posvetijo dr. Jožefa Pogačnika za škofa v pomoč. Sv. oče Janez XXIII., ki je rajnega nadškofa Vovka zelo cenil, mu je rad u-stregel. Tako je bil februarja 1963 dr. Jožef Pogačnik odbran in imenovan za naslovnega škofa irenopolskega v Isauriji in hkrati za pomožnega škofa ljubljanskega. Na cveto nedeljo, 7. aprila 1963, je bil posvečen v ljubljanski stolnici. Po smrti nadškofa Vovka 7. julija 1963 ga je stolni kapitelj soglasno izvolil za kapitularnega vikarja in par dni pozneje ga je sv. stolica imenovala za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije. S papeškim pismom 2. marca 1964 je postal redni ljubljanski nadškof. Umeščen je bil na Belo nedeljo v ljubljanski stolnici ob velikanski udeležbi duhovščine in vernikov. m Nadškof dr. Jožef Pogačnik bo prišel v Cleveland v petek, 16. septembra, zvečer. Ves čas svojega obiska v Clevelandu bo gost clevelandskega škofa Issen-manna in bo stanoval v župniji sv. Vida. V nedeljo, 18. septembra, bo imel v cerkvi sv. Vida ob 10.30 pontifikalno tiho sv. mašo, na katero so vabljeni vsi Slovenci v Clevelandu in okolici. Ob Zlafciperošiiiea sa lahvaljufefa Cleveland, O. — Spodaj podpisana se prav lepo zahvaljujeva vsem, posebno najinim sinovom, za prelepo in nadvse ljubeznivo počastitev ob priliki 50-letnice najinega skupnega življenja. Zelo sva bila presenečena nad toliko pozornostjo, katere nisva pričakovala. Sin Stanley je prišel iz Bedforda in naju povabil, da bi se odpeljali kam ven iz Clevelanda in se obenem ustavili v Slovenskem domu na Holmes Ave. Malo sumljivo se nama je zdelo njegovo povabilo in ko smo prišli v Slovenski dom, sva takoj vedela, da naju čaka presenečenje. Prijatelji, znanci in sorodniki so priskočili k nama in voščili za 50-letnico najinega skupnega življenja. Res len živlieniski iuhilei sva dočakala. Poročil naju je č. g. Jernej Ponikvar dne 19. avgusta 1916 v cerkvi sv. Vida. Bog nama je dal tri sinove, ki imajo vsi svoje družine, Frank v Wick-liffu, Stanley v Bedfordu in Tony v Clevelandu. Imava osem vnukov in vnukinj in tri pravnuke, ki so se veselili z nama. Tem potom se prav lepo zahvaliva najinim sinovom, ki so nama priredili tako lepo slavje za 50-letnico najine poroke, prav tako tudi sestri oziroma svakinji Antoniji Samsa in njenim hčerkam in sinovom, ki so prišli za to priliko iz daljnega New Yor-ka, dalje najinim številnim prijateljem in znancem. Hvala tu di za toliko lepih daril. Nikoli ne bova pozabila vaše dobrote, katero naj vam Bog stotero povrne. Sprejmite najine iskrene pozdrave! Frank in Mary Prudič elanom Slovenske pristave Cleveland, O. — Kdor se je preselil od lanskega oktobra meseca, pa še ni sporočil novega naslova, naj to takoj stori pismeno na tajnika: S. Vrhovec, 6211 Glass Avenue, Clevelanc Ohio 44103. More pa tudi sporočiti ustmeno vsako nedeljo na prostorih Slovenske pristave. Novi naslovi naj bodo sporočeni do 30. septembra. Poznejše reklamacije se ne upoštevajo. AMERIKA IN NJENI “STA- kratkim opisoval RI ZLATI” GASI. — Dobrot, u-godnosti se vsakdo rad spominja, če jih je kdaj užival. Neka- ‘20th Century Limited” vlak na progi New York Central železnice, ki je vozil med Chicagom in New Yor- teri ljudje so tako srečni, neka-j kom. Vozil je nekako 16 do 18 teri delni, nekateri obilno, da jih na potih njihovega življenja spremlja sladka sreča. Mnogim pa je menda usojeno, da se za njimi neprestano plazi kislost življenja. Tak je svet in življenje je bilo in bo tako, najbrže tudi za naprej. Taka je bila Amerika v “starih” časih, taka je zdaj v “modernih” časih. Na eni strani svetla in lepa, na drugi kisla in temna. Mnogim zadosti njihovim želodcem in žepom, njihovim srcem pa ne. Nekim pa zadosti tudi njihovim srcem in vsem drugim željam. Vse je odvisno od posameznikov in njihovih hrepenjenj in želja. Kakor si kdo postelje, tako počiva in ur. Zelo razkošni železniški vozovi, opremljeni z vsemi mogočimi udobnostmi. Nekaj posebnega je bil jedilni voz (Dining Car). Postrežba p r v o v r stna. Prejšnja'leta je bil odprt 24 ur na dan. Vsak čas, vsako uro dobil postrežbo v njem. Zadnje čase so omejevali to nekaj. Je pač osobje, ki je zdaj organizirano v unijah, vedno več in več stalo in za vsako uro čez določen čas je treba drago plačati. Bolje povedano, v takih razmerah in okoliščinah se družbi ni več splačalo, zato so omejevali. A do pred kratkim pa je bil “20th Century Limited” poseb na razkošnost na železnicah. Pred kratkim je NYC železnica spi v tej naši “srečni in zlati”' objavila, da bo ukinila ta vlak Ameriki! Mnogi pozabijo v njej in ga je menda med tem časom Boga in živijo po svoje. Mnogi že. Vzrok je v tem, ker druga pa ga pri polnih mizah ne poza- prevozna in prometna postrežba bijo in delijo srečne ure z dru- raznih prometnih družb nudi hi gimi manj srečnimi. Srečni so zadnji! Kdor v sreči druge manj srečne pozablja, ni srečen in to občuti enkrat prej ali slej. Sreča ni samo za nekatere, deliti jo je treba z drugimi manj srečnimi, kdor tako dela, mu sonce sije s prijetnimi žarki na njegovo življenje in na one, ki jim pomaga. Pozabiti se pa ne sme, da nagrad ni brez zaslug. Za vse, trejšo postrežbo in to ceneje, letalom se pride v New York iz Chicaga v dveh urah in stane menda okrog $42. Zraven tega potniku ni treba skrbeti za kosilo, večerjo ali zajtrk, ali kar že, kakor na vlaku, kjer traja vožnja blizu 18 ur. Hitreje in ceneje je to. Na vlaku “20th Century” pa je stala vožnja krog $48. Na busih je pa še cene- na čast visokemu gostu, na katerem bodo nastopali otroci slo- semenišča in ga kot prorektor vodil dve leti. Po smrti škofa dr. Gregorija - v \_icvcičinuu m vernici, ud , kar prihaja in kar ti rodi življe- je. Tako torej razkošnemu “20th oven popoldne bo v šolski dvo-|nje, so zasluge nekih tvojih tru-[ Century” se ne splača več, da bi ram pri Sv. Vidu kratek spored dov. Kdor prejema, mora tudi J trobental in piskal po svoji pro- nekaj dajati. Brez prispevkov ni | gi med Chicagom in New Yor-- v | prejemkov. Tako pove tehtnica ! kom. V pokoj je moral. Le spo- venske sole, pevsko društvo Li- ’ pravice meni in tebi... Tega mini nanj so še ostali. T"D .^11/,'»TTOV» olr O 4-r-vf <-\TTO ^>1'K* «"» r»TT/-.r»« _ 1 • t Naj omenim mal spomin na NYC železnico iz časov pred 60 leti. V mali vasici Jami pri Stranski vasi pri Novem mestu so živeli Japelnovi. Oče je bil male vrste muzikant na harmoniko. Pa tudi harmonike je popravljal. Vljuden mož. On je bil dvakrat v Ameriki že do tedaj, še danes ga vidim v duhu v a-meriških čevljih, ki so imeli spredaj nad prsti vzbočenje. Na hlačah pa žepe zadaj, kar v starem kraju na hlačah tiste čase ra, Slovenska telovadna zveza in j pravila pa mnogi v mnogih ozi Kres. Po nadškofovem nagovoru j rih ne čujemo in ga ne upošte-bo vsem navzočim dana prilika, j varno. In vselej, kadar tako ravna osebno pozdravijo nadškofa | namo, če se zavedamo tega ali in se z njim, kolikor bo čas do- j ne, zavozimo na stranpota in v puščal, tudi pogovorijo. Ob 7.30 slepe ulice, ki ne vodijo v obje-zvečer bo nadškof Pogačnik ( me življenja: Ljubi svojega bliž- -------- —, imel blagoslov v'cerkvi Marije njega kakor samega sebe! Velik stolnega kanonika in leta 1950 je | Vnebovzete v Collinwoodu. Po nauk, a ljudje za velikokrat ne prevzel^ vodstvo ljubljanskega blagoslovu bo sprejem v tamkaj- razumemo. P r e m i šljevan ia o šnji dvorani. (tem so vsakomur koristna. Prav iskreno še enkrat vabim' * VSAKA STVAR ENKRAT yse Slovence, da pridejo v nede- MINE. — To nam jasno pove Rozmana novembra 1959 je te-;ljo, 18, septembra, k sv. maši in zgodovina. M. Newman je prid nismo imeli. Malenkost, a radovednim otrokom to ostane v spominu, tako je meni. Ko-je šel drugič v Ameriko, malo pred letom 1900, je šel z njim tudi njegov sin. Oče je ostal gori v Ca-lumetu, Midi., in je delal v bakrenem rudniku. Sin le nekaj časa, a se je kmalu podal za drugim delom in nekako je dobil delo na vlaku NYC. Najel ga je nekdo kot pomočnika, da je po železniških vozovih nosil razne slaščice in druge stvari in jih prodajal potnikom. Parkrat je bil kot tak na vlaku brzovlaka NYC, v katerem so se vozili bolj premožni ljudje. Povedal je, da napitnina je tako “kapala” v žep, da je prinesel domov par “kil” srebrnih dolarjev v žepih. Mati, ko je to pripovedovala, si je od veselja kar solze brisala s predpasnikom. Preprost slovenski kmečki sin je prišel v “zlato” Ameriko na NYC vlaku. Taka, vidite, je bila tedaj Amerika ob stopu v 20. stoletje. Kakšna bo ob vstopu v 21. stoletje? To ve le Bog. Pogovor o preteklosti. Pa so pogovori o preteklih časih prijetni. Skoro se zdi, da so bili ljudje, vsaj nekateri, tedaj bolj srečni kakor zdaj. * DA SE NAš VELIKI CHICAGO spreminja, sem že večkrat omenil tu in tam. In še kako se spreminja! Kdor ga ni videl recimo zadnjih 30 let, če bi prišel doli v osrčje mesta, bi ne vedel, da je v Chicagu. Stara poslopja, mnogi nebotičniki, ki so bili zgrajeni pred pol stoletjem in več, ne stojijo več. Podrli so jih. Novi, v novih oblikah zgrajeni nebotičniki, stojijo vse naokrog od Michigan Avenue vse tja do Canal ceste in vse od Chicago Avenue južno doli do Harrison ceste. Saj, če kdo le eno leto ne gre doli v osrčje Chicaga, pa pride čez eno leto, najde že mnogo drugega in se čudi. Silno hitro gre vse naprej. Zdaj imamo veliko prerekanja o bodočnosti Chicaga. Prepiranja radi rasnih problemov naraščajo. Imeli smo par vročih izgredov, ki so jih zadušili. Toda za koliko časa? Rasni problemi niso tako enostavni kakor jih nekateri obravnavajo. Lahko je dajati nasvete, to ni nobena težava. A živeti po njih in pa v sitnostih in težavah, tc je nekaj drugega. Po teh zadnjih izgredih že precej drugače sodijo o vsem vse gori od župana doli. Dobro bi bilo, ko bi še naš predsednik Johnson prišel nekaj časa bivat v ta sitna okrožja, bi tudi drugače sodil kakor pa priporoča vse glede tega. Mnogi bi prinesli svoje križe in težave predenj, kot tisti kmetski mož, kakor pove anekdota, da je prinesel na hrbtu pred misijonarja svojo1 “boljšo polovico”, rekoč: Rekli ste, da naj pridemo s težavami pred vas, evo to je moja težava! Poskusite vi z njo svojo srečo!— “Kakšna pa je?” — “Taka, da nikdar mi ne da prav, če pravim, da je noč, ona trdi, da ni in obratno. Če ji pravim, da naj potrpi, pravi, da ne 30, da kaj takega ni v njeni knjigi ukazanega in zapisanega. Sploh nikdar mi ne da v ničemer prav. Tu jo imate, poboljšajte jo, potem pa pridem po nj°-” — Yes, Chicažani bi prav radi te sitnosti prinesli in postavili pred koga, ki se želi s takimi zadevami baviti. Toda, kje je kdo, ki si jih želi? Javnost je vseh teh sitnosti sita. Seveda to teh sitnosti ne bo odpravilo. Zna jih še povečati. A eno je, da javnost je kritična tudi do vseh javnih predstavni-iov. Ti radi političnih koristi včasih govorijo o tem, ki bi bilo Dolje, da ne bi. Volivci si to zapomnijo in bodo ob prihodnjih volitvah tudi volili tako. Naši javni predstavniki včasih in to večkrat skuhajo kako “godljo”, katero prav slabo ustrežejo javnosti. Zakaj tako in radi česa tako? Najbrže radi glasov. Dobro, pri nas jih bodo zgubili. Ali jih bodo na drugi strani plota dobili? To se bo kmalu pokazalo. R. HAWADSBJ DOMOVINA ^orovaraje akademikov m velik nastop na velesejmu , ToRONTO; Ont. — V dneh 3. 0 • septembra 1.1. je slovenska ^ruzina v Torontu imela čast eJeti v svojo sredo novo ge-^raeijo slovenskih izobraženih’ .k* študirajo po visokih soških VA” univerzah severnoameri-Inest, članov društva “SA- ^^P^tnega zborovanja se je Agenti , ^Gležil0 preko sto mladih inte- ^ tov iz Chicaga, Clevelanda, evv Yorka, Minneapolis a, itlne^rea*a Toronta. V tri-Sv Vnern programu so obnovili Hiz']eVeZi’ PregRdali delo orga-se duhovno utrdili za sh ^ nal°ge’ Jih ima sloven-vini 1Z0^ra^enstv° v novi domo-’ Slovenskemu akademiku 2adostuje doktorski naslov, go ernu Se ozira narod, da zanj skarh ^ret^ svetom. Slovenski L eruik se zaveda, da je izšel (jerji^rrie slovenske hiše. V move r s k o brezbrižnem za visoke katoliške fUem i£iU Živi lju . j0 apostol v svojem oko- je a S. SVoRm znanjem dokazu-tu’jet Sl Vera in veda ne naspro-,a' Slove nska akademska hašeha- ^ najžlahtnejši cvet t° v Zlvlja v tujini. Vsako le-bogatejši po številu, hih 'P° akademskih uspe- ^Racij ^e^avnosti njihove orga- družabni večer je bil i^0rn n s kulturnim progra-ske„ ’ je obsegal petje chica-ja^- 2oora, glasbenega predva-Gj-fJ1, Rotra čekuta in Borisa ^oŽa6pa Toronta, deklamaciji ^ovih US^a PevsRi duet Zupa-ležh SeSter iz Clevelanda. Ude-lik0 ,l s° do kraja napolnili ve-gaj k V°rano pri Mariji Poma-Nu ^ar j® Pripomoglo k pristne-0rke ° m a čemu razpoloženju, gi dej 6r Plavček” je vodil dru-ti° , Pr°grama s prijetno ples-Ztiaj^h^0- Nedelja je minila v sila, s^uPne sv. maše, ko-ip p0 l^avanja’ volitev odbora ° ^anskega oddiha na Slo-s° si ertl ^e^ovišču. V ponedeljek 150 hiš^°S^e °g^edali novo mest-lajšnie° m ob ra2hodu želeli sko-svidenja. Dnevi to-va” 'konvencije društva “Sa-vVeUi ° °'stali v ’spominu kot ^ega nSa°nčni žarek v jutru na- Vi doJPov°iJeSa Vstajanja v no' kijv ^ Žare]Ce branji zvon in sončke C Roža dremajoče ^aatje , ahšali, da so naši fvajset h dtkleta ob ploskanju 0r°Utsk lS°C ^udi nastopili na Valci tn^m Velesejmu. Poroče-®asho .0n^sk^b časopisov so so-2aključnZ^aV^ab’ da le lotošnja 5 a Prodstava na Velikem ®Ptembra zvečer po pro- H ip ^U’ izvaianiu- P«l0- k6jšniP etnosti Prekosila vse CevitlJ nastope poklicnih pev-^tSkef'alcev- V okviru To-^Vst i SV6ta za ljudsko u- 2n11to " arve njate zbora donskih kozakov, ki so prepevali po begunskih taboriščih v Avstriji in Nemčiji... Globoka in dobra, širna in brezmejna kot brezkrajna stepa je v pesmi drhtela ukrajinska, ruska duša .. . Strmeli smo ... Estonska dekleta z gimnastičnimi vajami, irske pesmi, ki so tako blizu slovenskim melodijam, skrivnostna orientalska folklora, bogastvo slovanskih narodnih noš in romantika njihovih plesov, madžarska kmečka ženitev in še in še... Sredi večera je zavriskala slovenska pesem, najživahnejša, najveselejša. Naša mladina se je kot cvetje vsula na oder, se vrtela kot bi tkala narodno vezenino z nageljni, rožmarinom in srčkom v sredini... Z navdušenim ploskanjem so jih gledalci sprejeli. Po tujih poročilih je bila ta večer slovenska skupina ena najboljših po izvirnosti in glasbeni spremljavi. Posebnost večera je bil nastop bosanske skupine iz Montreala, ki je brez glasbe prikazala dekle, ki se pripravlja za poroko. Prav tako smo prvikrat videli Filipince v plesu bambusovih palic. Predsednik CNE Mr. Evans je zaključil nepozabni večer s pripombo, da je bila ta predstava priprava za bližajočo se proslavo 100-letnice Kanade. Etnične kulturne skupine bodo v teh slovesnostih igrale važno vlogo. Tako se slovenski mladini, združeni v folklorni skupini in mladinskemu zboru, obeta še mnogo dela, pa tudi uspehov in veselih trenutkov. Končno je g. predsednik povabil častnika Salvation Army, da zaključi ta večer in celotni letošnji velesejem z zahvalo Stvarniku, ki je vir vseh dobrot. Množice so se molče pridružile in javno priznale, da je v modernem kulturnem in gospodarskem svetu še vedno prostor za Boga in Njegovo svobodo. Anica Resnik slutiti občinstvu tisto v - in e^°t0 pesmi’ ritma, -°sti, kj dojemljiv dih umet-Hes , 36 Privid in in J’ katero predokus DROBTINE Nekateri še danes ne vedo, da sta dve sorti svobode: Demokratična, kakršno mi pojmujemo, in ‘rdeča”, kakor jo pojmujejo komunisti. Demonstranti, ki demonstrirajo proti ameriški politiki v Južnem Vietnamu, žele rdečo svobodo; pa ne zase, za južne Vietnamce. * Dolgo sem razmišljal, zakaj nekatere organizacije s tako vnemo organizirajo potovanja v domovino. Zdaj sem končno našel vzrok. Amerikanci imajo za to poseben izraz: “Kickback”. Po naše bi se reklo: Brca nazaj. V stvari pa to ni brca, ampak zvitek dolarjev, ki ga organizatorji dobijo za svoj trud. Ta zvitek včasih presega tudi $1,200, zavisi od velikosti transporta. Ne obsojam, samo materialistični nagibi pri takih organiziranih potovanjih mi ne ugajajo, to je vse. Nedaven izpad predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani tovariša Josipa bežni” izpod peresa A. G. Takole se glasi: Kardinal Wyszynski je v znanih hudih okoliščinah za tisočletnico poljskega pokristjanjenja pokazal veličino naše vere, ko je dejal: “Naša zapoved mora biti ljubezen do sovražnika.” Resnično: ljubimo svoje sovražnike, molimo za njihovo spreobrnjenje, odpuščamo jim. A s tem naša ljubezen ni izčrpana. Predvsem smo jo dolžni izkazovati naj bližnjim: svojim rojakom v emigraciji in svojim zasužnjenim bratom po krvi in veri v domovini. Ljubezen do njih terja, da neizprosno nadaljujemo boj proti nečloveškemu komunističnemu režimu. V pokoncilskem vretju so se pojavili ljudje, ki se jim zdi prvo (ali celo le eno) potrebno: ustreči komunistični ponudbi koeksistence in dialogizirati z marksisti. Od tebe, ki ti je rast božjega kraljestva toliko pri srcu kot njim, se odvrnejo pri prvem nesporazumu, sladek smehljaj pa stalno ohranjajo za nosilce nauka in prakse, ki imata svoje vire pri očetu laži. Od pribežnikov izpod rdeče tiranije vemo, kaj tam živečim pomeni brezkompromisno zadržanje ljudi v svobodnem svetu in v kakšno tesnobo jih pahne kakršno koli pogajanje ali celo sodelovanje z njihovimi tlačitelji. Za dialog s temi — kakšna bridkost mora biti razgovor z ljudmi, ki jim nobena pogodba ni sveta, nobena beseda častna! — so poklicani edino: vodstvo Cerkve, da reši kako drobtinico za vernike izza železne zavese; vodstvo držav, ki bi morala vse storiti, da vrnejo svobodo dobri tretjini človeštva; filozofi (občudujem njihovo potrpežljivost). Razlogov za počenjanje prej omenjenih ljudi je najbrž več. Eden med njimi utegne biti zmaličeno pojmovanje ljubezni in njeno neurejeno razdajanje. V tem so nova izdaja tistih mehkužcev, ki so med revolucijo “iz ljubezni” bili pripravljeni izročiti ves svoj narod komunistom, obrambo pred njimi in napad na te krvave samozvance pa so odklanjali, češ da nasprotujeta ljubezni. m Na Kitajskem je “kulturna revolucija”. Rdeči gardisti so zaprli katoliško šolo in pregnali nune, ki so tam učile in vzgajale otroke. Zares kulturno dejanje. Menda so se od ruskih in naših komunistov te kulture učili. • Pater Ambrožič je dal na rešeto komunistično propagando in dobro stresel. In glej ga zlomka; na rešetu ni nič ostalo, razen lukenj. « Oni dan mi je nekdo dejal, zakaj se toliko vsajam. Pa sem mu čisto na kratko odgovoril: Ker se ti nočeš. Otmar Mauser Nekaj im% Iz Montreala Montreal, Que. — ROMANJE pomagali. Naj omenim gg. Slav-V CAP DE LA MADELAINE. ka Glavača, Borisa Madon, Iva- h Sprejeti i m°re predstaviti j Vidmarja je ponovno dokazal, , e Rubezen do svete da se mišljenje stare tovarišije nič spremenilo. Še po- rCi° PUS,m mirn° POaVa,i- ' Nad 0hšir- ni «*•» °b VS0 trepetale zvezde kojnega škofa Rožmana ne mo-°cnem neti,, lrej0 pustiti mirno počivati. V isti sapi pa govore o koeksistenci in boljših odnosih z emigracijo. O kakem obžalovanju ali spo-korjenju nad storjenimi zločini ni duha. Mi ne sodimo, samo obžaluje mo. To pravico si pridržujemo kot člani naroda, nad katerim so se in se še zločini izvajajo. tezki oblaki na obzorj ki so se Se sporni- ofsMske ptešis neNwKE. IN DRUGE lz s-arega kraja. 3večja izbira na tem ^aktevaH ^entinentu! Gfii»R0“a,o*e regoros Oni dan sem bral v Glasu S. o-venske kulturne akcije zanimiv spis pod naslovom: “Glosa o Iju- Okrog 270 romarjev je šlo to leto na pot k Materi božji, ki ima svoje svetišče — največje v Kanadi — na bregu reke Svetega Lovrenca. Iz Montreala je o-krog tri ure vožnje. Je že ustaljena navada, da imamo ob desetih dopoldne sv. mašo, po kosilu pa procesijo okrog jezerca, med katero se zmoli sveti rožni venec in odpojejo litanije. Slovensko skupino varuhi svetišča, ki je nekaj izredno lepega, kar težko pričakujejo zaradi petja. Med “slovensko” sveto mašo lahko o-paziš patre in brate oblate, kako iščejo primeren kraj, da bi lahko slišali našo pesem. In ko so vse navzoče narodne skupine imele popoldne ob treh svojo zaključno pobožnost, je napovedovalec kar v zadrego spravil našega pevovodjo, ko je prosil, naj za zaključek vsega Slovenci zapojejo Mariji na čast. Koliko narodnosti je bilo dejansko navzočih, je težko reči. Vsako zdravo Marijo rožnega venca molijo v različnem jeziku, a so verjetno potrebovali precej let, da so molitev v toliko različnih jezikih lahko posneli. Med našimi romarji jih je precej, ki so šli na romanje vsako leto in te navade tudi v bodočnosti ne mislijo opustiti. Blagoslov kopališča in ute na pristavi. — Dosti ljudi je reklo: Če hočete mladino pritegniti na pristavo, boste morali misliti na kopališče. Čeprav je kvebeška provinca prepolna vode, lepo u-rejenih kopališč ni zadosti. Ker imamo na pristavi pri Svetih treh kraljih močan izvir vode, se nam je zdelo, da nam kopališče ne bo delalo preveč težav. In res je bilo v nekaj tednih vse lepo urejeno. Buldožerji naj večje vrste so kopali in kopali in na naše veliko veselje prav hitro prišli do lepega, težkega belega peska. Takoj smo videli, da ne bo treba nobenega cementiran] a, kar bo vso stvar zelo pocenilo. V dobrem tednu sta dva buldožerja svoje delo opravila. Naslednje dni pa je začela prihajati voda. Da je delo tako lepo napredovalo, se je treba zahvaliti g, Ivanu Rupniku, predsedniku odbora za pristavo. Seveda je bilo še nekaj drugih mož, ki so mu šest jezikov. In še eno redovnico imamo v velikem Montrealu. Je to trinitarka sestra Rafaela Zupančič. Na svet je prišla v Dobrepolju. Predstojnice obeh sionskih sester so zelo razumevajoče za slovensko skupnost v Montrealu in prav rade dovolijo, da sestri poučujeta v slovenski sobotni šoli. S. Jožica Kristan je to delala že dolga leta, s. Mira pa bo nastopila prihodnje leto. Te redovnice se zavedajo, da bodo tudi izmed Slovenk dobile nekaj poklicev — dva so že — če se bodo dale spoznati potom redovnic, ki so naše narodnosti. Slovenska župnija v Montrealu družbi sionskih sester veliko dolguje. Kadar nd morejo pomagati v dejanju, vsaj svetujejo. In ker mnoge med njimi izredno dobro poznajo Montreal, je njihov nasvet dostikrat treba vpoštevati. Svetovali smo že štirim redovnicam, naj bi enkrat prišle skupaj, čeprav pripadajo trem različnim redovnim družbam. Saj vendarle živimo v času “dialogov". na Terenta, Lojzeta Škrlja, Slavka Rupnika. V letošnjem juniju smo imeli prvi piknik deževen. Takrat se je sprožila misel, naj bi se napravilo nekaj, kar bi ljudi pokrilo za slučaj dežja. Odločili smo se za veliko jekleno lopo, dolgo 62 čevljev, široko pa 30. Cerkvenemu odboru se je zdelo, da bi lesena stvar sredi gozda in ob taki količini snega, kot ga vsako leto zapade na tem konci^ Kanade, ne služila dolgo. V slabih 4 tednih nam je ameriška družba, ki je ukvarja s takimi deli, dostavila iz Detroita lopo, ki jo je bilo treba samo postaviti na temelje, ki so jih že pripravili naši pridni zidarji in tesarji. In čeprav smo ljudje več ali manj nagnjeni h kritiki, so pred to lopo jeziki kar utihnili. Marsikdo je rekel, da bi lahko služila kot kapela in eden izmed župljanov je navdušeno obljubil, da bi kupil zvon, ki bi klical ljudi tako k sveti maši, kot tudi k drugim slovesnejšim dogodkom, ki bi se vršili na pristavi. Pristava je res dolga in bi te vrste klicar prav prišel. Oboje, kopališče in lopo smo blagoslovili v nedeljo, 31. julija. Zelo lep dan smo imeli in dosti ljudi se je zbralo. Sedaj ima pristava v glavnem vse, kar potrebuje: hišo, v kateri živi oskrbnik, v prvem nadstropju pa lahko ostanejo čez noč tisti, ki imajo več prostih dni skupaj in te žele preživeti na pristavi; druga stavba služi za kuhinjo in skladišče stvari, ki se na pristavi potrebujejo zlasti ob piknikih; lopa bo zbirališče za slučaj, da nam vreme ne bo naklonjeno; kopališče bo pa kraj, kjer bo največ mladih, čeprav vedno o-pozarjamo starše, naj pazijo na svoje otroke, da ne bi prišlo do nesreče. Štiri slovenske redovnice v Montrealu. — Dve od njih fta sionski sestri, in sicer s. Jožica Kristan ter s. Mira Kočevar. Prva je Gorenjka, druga pa pri Metliki rojena. S. Olimpija deluje v bolnici “Santa Cabrini”. Je doma iz Ljubljane in jo zelo spoštujejo v spredaj imenovani mednarodni bolnici, ker govori strah in skrbi. Na naši domačiji je bil pro' štor, ki smo ga imenovali v “Dolin na grič! Ker je bilo na zenr Ijišču več gričev, smo morali vsakega zaznamovati z nekim pridevkom, da smo v pogovoru vedeli, za kateri grič gre. V Dolin na grič je peljala od hiše položna steza, po kateri smo zelo pogosto hodili. Tako na veliko njivo, ki je bila za gričem v o-krogli položni dolini in ta prostor se je imenoval “v Dolini”. Zato se je pa grič pred njo, ki je bil samo kak meter višji od njive, imenoval “v Dolin na grič”. Čez ta grič je držala steza dalje na Pungart; to je bil na drugi strani Doline precej višji grič, lepo oblikovan kot kak grob, s katerega se je videlo po vsej dobrovski ravnini preko Kozarij, Viča, Ljubljane, Device Marije v Polju in Zaloga na Janče in okoliških gričih. Pogled na Ljubljano samo nam je pa od tam zakrival Utik in deloma Rožnik. Bil je zelo lep razgled od tu. (Dalje sledi) Vesela mednarodna trgovina z maslom AMSTERDA, Nizozem. — Nizozemska predela poleg Danske največ masla, veliko več, kot ga porabi. Zato ima maslo tudi nizko ceno. V sosednji Belgiji je to drugače, tam je masla manj in je dražje. Promet z maslom med obema državama pa ni svoboden, je podvržen upravni kontroli, posebno z nizozemske strani, kar je rodilo sila zanimivo tihotapljenje masla iz Nizozemske v Belgijo. Tihotapci nabirajo maslo na kmetijah ob meji, potem pridejo kar s starimi sedovi — Vrbanovčevi otroci s nemškimi oklopnimi vozovi iz svojo “fedro” po vodo. Pri Vrba-1 druge svetovne vojne in ga na-novcu namreč niso imeli vode : doma in so jo morali vso znositi ali pa zvoziti iz Žerovnikovega I potoka, “za ta lep”, za kuhinjsko L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG VI. Tudi v kuhinji sem jo prižgal, čeravno so kuhinjo še v vsem svitu razsvetljevali sončni žarki skozi okno, ki je bilo obrnjeno proti zahodu. Ravno takrat sem pa videl skozi okno, pa gredo so- | CLEVELAND, O. rabo, pa iz Tončkovega studenca. Torej so šli po vodo s fedro. Odkod to ime? Ljubljanski trgovec z manufakturo na Mestnem trgu je na nek način spoznal to družino. Za svoje otroke je imel močan otroški voziček. Ko so mu otroci dorastli, je ta voziček podaril Vrbanovčevim. In ko je tudi pri njih zmanjkalo otrok za ta voziček in ker je bil gornji del že precej brez prvotne oblike, spodnji pa še ves trden, ga Vrbanov-čev oče ni hotel zavreči, pač pa ga je kot praktičen mož predelal tako, da je bilo prostora ravno za sodček, za 50 litrov vode. Vse skupaj je bilo na peresih-“fe-drih”, pa je sodček na njih precej odskakoval, zlasti kadar je bil prazen in če je otrok, ki je bil v to vprežen, preveč hitel, morda celo tekel po poti navzdol, je rado na kakem kamnu tako zafederiralo, da je sodček odletel iz te naprave. Voziček je fed-reral... zato so mu dali ime FE-DRA. In ta fedra je bilo priljubljeno otroško vozilo, pa smo se včasih tudi mi, Trnovčevi, spravili nadenj, ga rešili sodčka, potem se pa obešali nanj in se z njim vozili. Da znamenita je bila ta fedra. Ko sem opazil, da gredo oni po vodo, sem hitro spravil vse naše otroke skupaj, najmanjšega sem nesel in smo šli trgat travo za zajce. Naredili smo kar moč hitro, da smo opravili v času, ko so bili sosedovi na poti. Nato sem hitro zopet zaklenil vrata in smo čakali na povratek domačih, ki jih pa zelo dolgo ni bilo. Joj, kako dolge so bile te minute. Končno, ko se je začelo že precej mračiti, in so nam luči že prav hodile, so se šele domači vrnili. Kako sem jim bil hvaležen. Tedaj sem se šele povrnil v normalno življenje. Prej sem ves čas živel v neki grozi in če bi me tisti čas kdo vrezal, mislim, da bi še kri ne pritekla. Bilo je vedno hudo, kadar sem moral paziti na mlajše in smo bili sami doma, a tokrat je bilo hujše zato, ker sem vedel, da se bodo domači vrnili že v temi. To mi je neznansko povečalo Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATfO Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE aud Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING HELLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (176) ložijo vanje. Ko je oklopni voz poln, jo u-bere do skritega prehoda v Belgijo in vozi s tako hitrico, da mu obmejne carinske oblasti nič ne morejo. Tihotapci so tudi oboroženi s strojnicami in bombami, cariniki si torej premislijo, preden se spustijo v boj z njimi. Tako “importirano maslo” iz Nizozemske ne kvari samo belgijskih domačih cen, daje celo priliko za izvozne premije. Maslo namreč zavijajo na novo v belgijske pakete in ga potem izvažajo v Nizozemsko, kar jim o-mogoča, da dobijo belgijske izvozne premije. Nekaj nizozemskega masla pa gre preko Belgije kar naravnost v London. Za vse to vesta dobro belgijska in nizozemska vlada, toda ne moreta ničesar ukreniti, ker se Nizozemska boji lastnih kmetov, Belgija pa lastnih trgovcev, do-čim se cariniki na obeh straneh meje bojijo tihotapskih oklepnih voz. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 ____________________(x) Delo ob koncu tedna za $30 Iščemo žensko za likanje ob koncu tedna. Mora priti k nam v soboto ob 10. dop. in ostati čez noč do nedelje pop. Pišite na Ameriško Domovino Box 145. (177) MALI OGLASI Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) V najem Oddamo 3 opremljene sobe, zgoraj, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 391-1796. —(177) V najem Oddamo 5 sob, na novo doko-rirane, na 5809 Prosser Ave., spodaj. Kličite HI 2-7821. (x) Rabljeno pohištvo naprodaj Štedilnik, hladilnik, postelja, cedrasta omara, garderobna omara in drugo. Na 6609 Schaefer Ave. telefon UT 1-4616. -(176) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico in garažo oddajo na 1372 Russel Rd. Za pojasnila kličite 946-2488. —(178) 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 ZULICH INSURANCE AGENCY V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, garaža po želji, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne. (6,9,13,16 sept) Zgubljeno V nedeljo, 11. septembra popoldne, je bila na E. 159 St., zgubljena zlata ženska zapestna ura. Pošten najditelj naj proti nagradi pokliče GL 1-7194 zvečer. (176) Naprodaj Lake Shore Blvd. v Euclidu, zidana duplex hiša, 5-5, posamezni dovozi, $34,000. Zidana duplex hiša, E. 260 okolica, $36,900. Zidana dvodružinska hiša, garaža za 2 kare, E. 200 St. UPSON REALTY 399 E. 260 St. RE 1-1070 (179), Pk i xxxxxxxxxxiixXXXXiXT’T YYYYTTfTTTT rYYYYYYTrYYYm 2 TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA mudi, da prihaja ob takem vremenu? Adelajda je bila silno začudena, ko je videla skozi okno' dnevne izbe, da se ni pripeljal nihče drugi kakor stari Holder. Njegov sin, ki je bil tri leta starejši od Daga, je bil tu na pogrebu starega Daga. Stari Holder pa se takrat ni počutil posebno zdravega. In zdaj je prihajal v tem mrzlem vremenu. Njegov glas ni bil več zadirčen kot prej, pač pa trden in odločen. Nekega sončnega nedeljskega februarskega dne je stala Adelajda ob steklenih vratih in gledala na naselbino. No ograji balkona so se gostili vrabci in strnadi na snopu žita, ki ga je bila dala včeraj tam privezati, in sinice so kljuvale in vlekle kepo loja, ki jo je bila tam nalašč zanje privezala. Tudi ona je potrebovala družbe. Danes je šla na izprehod, a veter je bil zelo mrzel. Ni pihal in šumel kot navadno, bila je to rjoveča in ostra burja. Gori v gorah je gotovo divjal vihar, to pa je bil le veter, ki je od tam proniknil skozi gozdove; toda človeku je šel skozi kosti in mozeg. Njen pogled je počival na ptičkih in še dalje zunaj na naselbini. Oko-L hiš je zanašal veter modrikast sneg, tam zadaj pri Hammar-boju pa so stali snežni vrtinci med hišami kakor otrpli stebri in vsakokrat, predno' so se sesedli, so za hip tiho obstali. Ob severnih stenah poslopij so se CHICAGO, ILL. kopičili visoki zameti in tu pa tam je sneg v debelih slojih ležal na čisto pometenih ledenih poteh. Nenadoma je Adelajda oživela. Nad Hammarbojem so se pokazale sani, v katere so bili vpreženi konji. Teta Eleonora je bila šele včeraj tu; najbrže ne bo ona. Sani so se peljale skozi vas in še bližale kmetiji. Konj se je globoko pogrezal v snežne zamete, toda kjer je bila cesta gladka, je naglo stekel naprej. Zdaj je zadaj na saneh odkrila kočijaža, Torej je bila vprega s Korsvolla — morda bo obisk iz mesta; ali komu se tako zelo CHICAGO. ILL. FEMALE HELP HOUSEKEEPERS To live in. No. Suburban hotel. Wages plus room & board. All foreign speaking groups accepted. PHONE 966-9600 __________________________(175) CLEANING WOMAN To work y2 day 5 day week. Dependable. Steady work! Call Miss Otto 337-0400 (175) BUSINESS OPPORTUNITY GRILL FOR SALE OR LEASE Western suburb. Owner. Call FI 3-7038 (176) Male & FEMALE HELP WANTED RELIABLE MAN OR WOMAN For animal hospital. Permanent position. South East Neighborhood. Call 768-1312 (176) MALE HELP Nenadoma pa se je Adelajda spomnila, da ji je oče Dag nekoč pravil, češ da s Holderjevim gospodarstvom ni več tako kot nekoč. Le s težavo je iztisnil iz njega denar za les in druge pošiljke. In letos je bila teta Eleonora, ki si je živahno dopisovala z mestom, izvedela, da je trgovec za trgovcem doživel brodolom. Obisk ni obetal nič dobrega, vendar pa je starega smehljaje pozdravila na hišnem pragu in ta je bil tudi1 še vedno stari plemič. Z nekaj besedami je obžaloval, da se je moral oče Dag tako naglo posloviti, in zagotovil je Adelajdi, da je še vedno tako neizpremenjeno lepa in mlada, kot je bila. Priključil se jima je Dag, gospodična Krusejeva je dobila ključe od velike skrinje v spalnici in za strica Holderja so sve- CHICAGO, ILL. MALE HELP PRESSERS Draperies. Top rates. Up to $150 per wk. Steady work. Full tirne. Own transportation. Apply or Phone ' 724-3500 GLENVIEW CLEANERS 1803 Waukegan Rd., Glenview, 111. (176) WOODWORKING—Young men, unusual oppty. to learn all phases of fine cabinet making. Advances assured iwith progress. G o od starting wage. CONTEMPORARY AMERICAN FURNITURE INC. 1821 W. Berteau DI 8-4355 (177) MECHANIC — MOTORCYCLES DESIGNERS - ESTIMATORS DIE MAKERS - MOLD MAKERS Aggressive company needs men experienced in progressive dies, plastic and die cast molding. Permanent employment, full fringe benefits. Apply in person or call ■T:! ROBIN PRODUCTS 27027 Groesbeck Highway, Warren, Mich. A.C. 313 — 839-8800 (Suburb of Detroit) (176) R.E.A. AIR EXPRESS • CLERK • HANDLERS • STARTING PAY — $110.45 PER WEEK Available days, mid-nights and evenings. 18 — 44 HIGH SCHOOL GRADUATE Experienced on, Yamaha. Up to $150 week salary for right man. Steady work. SU 4-7610 (177) PRODUCTION HELP lst-2nd Shifts No Experience Necessary. We will train. Mechanically inclined men. Clean, light work. Steady work. Good salary. Dependable people. Good company benefits. Apply Ndw CLARK FOAM PRODUCTS 2545 W. Polk St. (177) JANITORIAL CREW SUPERVISOR Custodial Maintenance Prefer men with . mechanical background and supervisory experience. Good working conditions. M a y y benefits. Good salary. Steady work. WILLIAMSON CANDY CO. 4701 W Armitage BE 7-4000 (178) APPLY 0’HARE INTERNATIONAL AIRPORT Cargo Building No. 1 — Lawrence & Mannheim (178) FEMALE HELP EXECUTIVE SECRETARY FOR LOOP MANAGEMENT CONSULTANT 1 CONSULTANT FIRM NEEDS MULTI LINGUAL ' EXECUTIVE SECRETARY FLUENT IN GERMAN AND EITHER ITALIAN OR FRENCH Must have speed of 60 words per minute on electric typewriter, good shorthand, a highly responsible and interesting position for the experienced woman. MANY BENEFITS — PRIFIT SHARING — PAID VACATION EXCELLENT STARTING SALARY — FOR APPOINTMENT CALL MRS. BELL, ST 2-2868 MACHINE OPERATORS (Day or Night Shift) EXPERIENCED — INEXPERIENCED • Young or old — Company will Train • Job Security • Air Conditioned Clean Plant • Good Salary • Plenty of Overtime • Close to Transportation, Large growing tool manufacture is in need of machine tool operators with or without experience. Good opportunity, leading into advancement within, company. Call 465-2900 (178) HOUSEHOLD HELP MATURE WOMAN Wanted to babysit in my home EXECUTIVE SECRETARY FOR LOOP MANAGEMENT CONSULTANT Consultant Firm needs MULTI-LINGUAL EXECUTIVE SECRETARY. Fluent in German and either Italian or French. Must have speed of 60 words P.M. on the Electric Typewriter, and good shorthand. A highly responsible and interesting position for the experienced woman.. Many Benefits — Profit Sharing — Paid Vacation EXCELLENT SALARY. OPEN for your Experience i 1 For Appointment | Call Mr. Vihnanek ST 2-2868 (177) from 8-5. Five days. 749-0437 (177) BUSINESS OPPORTUNITY LADIES DRESS SHOP — MODE O’DAY FRANCHISE Available at 34 So. Villa, Villa Park, 111. For more information contact Ron Diharce at 8810 Robin Dr., Des Plaines or phone 827-2223. (177) čano pogrnili mizo z lepim belim prtom in srebrnino. Čeprav je bil samo bratranec Dagove matere, ga je ta vendarle že od malega imenoval strica; vedno je prinašal s seboj življenje, dobro voljo in darove, in Dag ga je imel rad. Pri mizi je bil Holder utrujen in se je prisiljeno smehljal. Saj pa je bil tudi že precej star. Ko so po obedu sedeli v veži in je Holder ponovno pogledal proti vratom pisarne, je končno le rekel s krhkim starčevskim glasom: “Rad bi spregovoril s tabo nekaj besed, dragi Dag.” Dag je začudeno planil kvišku in ga vprašujoče pogledal, nato pa le šel z njim v pisarno. Adelajdi je bilo mučno — Dag bo moral izvedeti, kar je ona izvedela že od njegovega očeta. Njena dolžnost je bila, da bi mu povedala. Ali naj potrka? In ga prosi, naj pride ven? Ne, to bi bilo videti nekam čudno. Raje mu bo potem, ko se bosta pogovorila, vse povedala. Saj se ne bo kar precej kaj zgodilo. Vstala je in odšla v svojo izbo. Obšel jo je bil mrzel občutek strahu, občutek grozeče nevarnosti. V pisarni je v kaminu gorel velik ogenj. V tem mrzlem vremenu je dimnik dobro vlekel, da, kdaj pa kdaj je v njem kar zatulilo. Dan se je počasi nagibal; kot vedno, kadar je zvečer končal s knjigovodstvom, je sedel Dag v gugalnem stolu s komolci oprtimi na pisalno mizo in z obrazom obrnjenim proti ognju. Na njegovi levici je sedel Holder na enem izmed težkih stolov iz delavnice Jorna Mnogoterna, Svoj obraz je obračal na pol k Dagu na pol k ognju. Pripovedoval je o časih po Napoleonovih vojnah, o nesreči, in bedi. ki je zajela vse dežele, in o nesmiselni carini, ki je v Angliji že sedem ali osem let naložena na drva in deske, tako da imaš pri prevažanju več izgube kot pa dobička; in zadnja leta njegovi odjemalci v Londonu niti ne plačujejo več. “Torej boš preklical pošiljko?” je vprašal Dag. “Preklical?” Holder ga je pogledal, kot bi ga ne razumel. “Pošiljko so že prodali — prodali so jo, pa plačali mi niso!” Dag ga ni razumel. Le kako je mogoče: prevzameš blago — ga prodaš — plačaš pa ne. “Kaj je po1 zakonu to mogoče?” “Da,” je odvrnil na kratko Holder, “potreba lomi zakone*— odjemalci, ki mi niso plačali, najbrže tudi sami od svojih kupcev niso dobili denarja.” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103. • PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St, WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK« 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Rf_J Župančič. Pevovodja Miodrag vernik. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA , Predsed. Ivan Jakomin, podpre0" sed. Jakob Mejač, ta j. France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. 531-6D0> blag. Štefka Smolič, zapis. Mir Odar, za program M. Odar,^ • Hauptman, S. Gerdin, J. Mejač i S. Gaser, odrski mojster Slavk Štepec, arh. Srečko Gaser, kuhinl P. Stanonik, bara L. Mohar, Kastigar. reditelja F. Stanonik, Trpin, knjižničar F. Jenko, nadzor niki P. Omahen, F. Urankar in _ Vrhovnik. Seje so 1. ponedeljek mesecu v Slov. domu na Holme Avenue ob osmih zvečer. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” , Predsednik Vinko Zgonik; P°a predsednik Frank Kokal; tajnic3 Mary Ulyan; blagajničarka JoAnjJ Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., & 1-7419; zapisnikar Louis Modic; na°' zorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. L011^ Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zg°' nik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelič0' Anthony Milavec, Milan Ulyan; petalka Milka Kokal. — Seje: Treti1 četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava V° sejah v Slovenskem društvenem d°' mu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka . Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; reditelj ica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠN.TEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodj a Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 7.45 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETT Duh. vodja Rey. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. podpreds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-8111; finančni tajnik Bill Chapman; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Larry Jajcinovic, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Don Jacin. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND, soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John, Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag, Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan. ZAHVALA Dne 10. avgusta 1966 je v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mati, stara in prastara mati Katherine Rom, roj. ADLEŠIČ Pokopali smo jo dne 13. avgusta 1966 na pokopališču Kalvarija. Najtopleje se zahvalimo, vsem, ki so ob slovesu pokojno počastili, se udeležili pogrebnih slovesnosti, nam prišli v pomoč in nam izrazili svoje sožalje. Naj lepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Ljubljeni pokojni daj Gospod večni mir in večna luč naj ji sveti. žalujoči: soprog PETER, hčeri MARY ŠPEHAR in ANNE DIVIS, sinovi: JOHN, RUDY, JOSEPH in PETER ml., sestra ANA SVAJGAR, zeti in snahe, vnuki in vnukinje, pravnuki in ostali sorodniki, Cleveland, O. 13. septembra 1966. Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 -fa Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulantna posluga in aparat za vdihavanje kisika. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino1 • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averik*’ Premoženje_______________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME ............................................... NASLOV ....................................... MESTO ........................................ DRŽAVA ............................ CODE ..... ^!ii!:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiii!iiii[m!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i!HiimmMiiimiiiiiiiiiimH[iii!ii(!!l ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna- AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov; _______________________- .€ Moj novi naslov; ................ MOJE IME: ------------------------ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO