N iročmun mesečno 2"> Din, za inozem-sivo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno ')(> Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopi turjevi ul. 6/111 SEOVENEC Ček. račun: Ljub-Ijaua št. I0.65U in 10.3*9 za inseinte; Sarajevo Stv. 7563 Zagreb št*. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopita r-jeva b, telefon 299J Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2050 — nočna 2996. 2994 iu 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cerkev, narod in država Kakor avto včeraj brali, je liniki škof dr. Gfiill-ver r prvem dela svojega pastirskega pisma obsodil plemensko gledanje narodnih socialistov na človeško dražbo in pri tem začrtal jasno stališče kal o liianov v narodnostnem vprašanja Drugi del pisma se bavi z odnosi naroda do države in z razmerjem med katoliško Cerkvijo in državo. Posamezen narod doseže šele tedaj stalnost, blaginjo in varnost, ako se politično strne v državo. V narodu je vlelešena samo ideja, šele država ji da pravi izraz. Narod lahko razpade na različne ne. idvisne države, ali pa lahko tvori z vso svojo skupnostjo narodno državo, lahko pa si njegovi drobci raztreaejo po raznih državah; prav /ako se lahko različni narodi združijo v eni narodnostni državi, kakor je lo bilo v avstro-ogrski monarhiji, ki je pod enim žezlom združevala številne narode. Treba je priznati, da narodno edinslvo prinaša državi marsikatero prednost, in sicer pospešuje slogo in krepko medsebojno podpiranje. Združile v naroda v skupno politično občestvo je torej sama na sebi dobrina, za kolero lahko stremimo z zakonitimi sredstvi. .4 Jadi združitev različnih narodov v eni državi ima svoje prednosti. I'temensko sovraštvo in narodna nestrpnost sla namreč danes tako huda, da neprestano ogrožala svetovni mir. Kaj bi se šele zgodilo, ako bi se narodi tudi politično popolnoma ločili in raz-iti! Polililna združitev različnih narodnosti prinaša tudi glede kulturnega napredka velike koristi. 1 sak narod ima svoje sončne in senčne slrani, svoje vrline in napake. Dobre in slabe lastnosti so večkrat tako razdeljene, da prednosti enega naroda nadomeščajo pomanjkljivosti dragega. Politična združitev več narodnosti varuje posamezne narode pred malenkostno ozkosrčnostjo pri medsebojnem ocenjevanju in pogled se jim razširi. Če jhi državne mejnike postavimo popolnoma na narodne, potem odpremo pot ozkosrčnemu narodnemu zaprtju. To velja glede vseh prenapetih narodnih stremljenj, torej velja tudi za »vsenemško germaniza-cijo... Nato zavrača škof absolutno narodnostno načelo; skrajno narodnostno načelo, ki priznava samo narodno omejeno državo, je dvomljive vrednostit ker ga ni mogoče izvesti, ne da bi se javno kršila zgndovinska prava in ne da bi se ne uporabljala nemoralna sredstva. To niso morda samo politična razmotrivanja, temveč v prvi vrsti moralna in pravna načela, ki vežejo narode in države. Kajti »absolutna, od Boga in naravnega zakona neodvisna državna morala ne obstoji, kakor ne obstoje suverene narodne pravice, ki bi lahko v .imena ljudstva in naroda prišle v nasprotje z nespremenljivimi bitij imi postavami, ki jih Cerkev oznanja v božjem imenu. Ta načela izključujejo bolestno sovraštvo, ki ga uvaja delo načelnika narodnega socializma m o ti nekdanji Avstriji. Avstrijska misel ima vsaj '.ukine pravice kakor nemška, nikdo je ne sme -mižati. Velika Avstrija je bila utelešenji' krščanskega nacionalizma v svojem najidealnejšem izrazu it/ še danes se zanjo navdušujejo plemeniti in razumni možje. Če lahko nemško čutimo, z isto pravico lahko čutimo avstrijsko, .kajti narod, se ne razblini v državi in slavna preteklost se ne sme zanikati v imenu ozkosrčne narodne ideje. Narod ni najvišje, tudi država se ne sme oboževati; najvišje za vsak narod je in ostane vera. Narod, ki obožuje narodno idejo, prav lahko s pači smisel prave vere, ki ni nikdar narodna, temveč vedno nadnarodna. Vera seveda ni zasebna zadeva, nikakor je ne moremo prepustiti čisto subjektivnemu ocenjevanju posameznika, temveč je objektivna resnica. Kaj je prava vera, torej ne določa človek, najmanj pa še absolutna država ali suvereni narod in pleme, emveč edino Bog in v njegovem imenu in po njegovem naročilu po njem ustanovljena Cerkev. Na vsem svetu obstoji samo ena prava Kristusova Cerkev, to_ je katoliška cerkev. Pn svojih naukih se ta ne orijentira po narodnih vidikih in ozkosrčnih plemenskih stališčih, temveč samo po božjem razodetju, ki nosi značaj katoliškega, vse narode obsegajočegu vesoljstva. Nič ne nasprotuje katoliškemu krščanstvu bolj kakor nacionalizacija vere. Vsi ti poskusi so v zgodit niv i žalostno končali, in sicer navadno z razkolom. ki je pomenil pravi odpad od krščanstvu; (ako grško-pravoslavni razkol, prolestantstvo, francoski ijulikanizem in nemški febronianizem /ja do najnovejšega stremljenja po nemški narodni cerkvi, ki ga gojijo voditelji narodnega socializmu. Poskusi narodnih socialistov, da bi sc krščanstvo ger-manieiralo in da bi se v tretjem kraljestvu ustvarila nemška narodna cerkev, se ne morejo spraviti r sklad s pravim kalolišlvom. Ne glede ua lo. da germansko pleme sploh ne obstoji — pač pa obstoji nemški narod — je /reba zavrnili poskuse, du bi <$e iz vere napravila sužnja, du. ponižala ua sužnjo državi'. Država ne more bili sodnik nad vero. ki nima pred seboj ne v prvi ni- v zadnji vrsti državnih namenov; prav lako prava vera nikdar ne ogroža obstoja krščanske države. Toda niti najmanj ur more Cerkev mirno sprejeti očitka, ni/i ne sum niči nju, da ogroža obstoj države. Takšen strah izreči ali lo možnost predvidevati, pomeni hudo obre-kovali Cerkev in priznati popolno ne pozna n je nje •uli naukov, ustanov, stremljenj in namenov. t'.*« posvetna in cerkvena zgodovina ne mori' nacisti uiti enega dokaza, niti enega zgodovinsko izpričanega dejstva, ki hi opravičevalo strah ali tltllnjo. da ir katoliška Cerkev državi nevarna ustanovil. Edino sovraštva polni kulturni borci, edino slepi pristaši tako zvane absolutne in vsemogočni' ilrinee r preteklosti in sedanjosti so iznašli to geslo hi širili lo zgodovinsko laž r svojih neznanslvenih ilelih. člankih in praznih javnih govorili, ne da bi mogli za to navesti kak dokaz; edino šovinistični )!■■( ionalizem lahko vidi v Cerkvi nevarnost za ua ci-it snrroiiiico liudslra in države. \'ihi svari škof ilr. Gfiillner pred verskim indi tt i' nli. motil it i dvumutičitu toleranco«■ vseh zmot, Na paradiž v sovjetski Rusiji bo treba še nehaj časa čakati Registriranje se je začelo izgoni h odo sledili Moskva. jan. Pit vsej Kusiji >e je začelo pravu preseljevanje naroda iz dosedanjih bivališč v nova in neznana. Sovjetska oblast je namreč začela s točno registracijo vsega 160 milijonskega prebivalstva velike matuške Rusije, ki ho bo pa Jtlaj mnogim izkazala kot prava mačeha. Znana Gepu, osrednji politično policijski urad. ho vse sovjetske državljani' opremila z osebno izkaznico, v katero bo vnešen ves ciirririilum vitue lastniku. Kdor »p bo i/ku/al kot brezposeln lenuh, potepuh, špekulant in podolinn, oziroma, kdor ni vreden svojega kruha, bo moral zapustiti mesta in bo prisiljen najti dostojnejSo eksistenco drugod, ako ne ho hotel poginiti. V toliko bo registra' iia ruskih državljanov. knkoV je obstojala pod carizmom in katero ho sovjeti v prvih letih kot policijsko šikan« reakcionarnega režimu odpravili, imela koristne posledice in bo mesta, kjer primanjkuje stanovanj in kjer je aprovizarija zaradi prevelike« števila prebivalstva otržkočena, osvobodila delamržnili in manj vrednih elementov. Toda ta odredba bo zadela tudi mnoge nedolžne ljudi. ki niso po lastni krivdi t«, kar so. namreč potomci bivših »Hutisocialnih razredov*. Registracija z izgonom bo zmlela v prvi vrsti one potomce in pripadnike bivših plemenitašev. duhovskega stanu in bivših carističnih malih uradnikov, katerih je še veliko ostalo v Rusiji in se pošteno preživljajo. pa jih režim, ki hoče napeti vajeti diktature, smatra naenkrat za nevarne in nezaželjenc. Sluteč svojo žalostno usodo se že sedaj na stotisoče I udi izseliuie iz Moskve. Ljeningrodo, Markova in drugih večjih mest Rusije, da najdejo kje zatočišče še predno bi prišla vrsta za registracijo nanje. Vendar jim to ne bo ničesar pomagalo, ker sc bo registracija izvedla slekoprej tudi v manjših krajih in v vsaki vasi ogromne ruske države. Kaj se ho potem s temi ljudmi zgodilo, je seveda popolnoma negotovo. Na vsak način se bodo morali potem naseliti tam. kamor se bo oblasti zdelo, da so potrebnu in lakih pokrajin je dosti, posebno v Sibiriji in na mrzlem severu. kjer je veliko gozdov in rudnikov in kjer je treba robotnikov. Kako grenka je ta usoda, to ve le tisti, ki pozna delovne razmere v teh strašnih krajih. Samo iz Moskve bo na ta način, kakor pravijo, izgnanih natmari' 800.000 oseb Registracija v Moskvi lw> trajala štiri mesece in vsakdo, kdor v Moskvi ne bo dobil osebne izkaznice, bo moral zapustiti mesto v teku 10 dni. Zanimivo je. da je oblast za dobo štirih mesecev i I flill Rdeči trg v Moskvi — i« levi ni jim ne bilo trčita slediti možem v izgnanstvo. Po vseh mestih, kjer se je začela registracija, so »učele silno padati cene pohištva, ker oni. k predvidevaj«, da bodo izgnani, naglo prodajajo svoje reoi za hrezcene. Izredne odredbe na Kavkazu Velike težkoie, na katere je zadela socializacija poljedelstva, so privedle sedaj tudi do izrednih odredb sovjet. centralne oblasti na severnem Kavkazu. Ta rajon je namreč enako kakor Ukrajina dal najnižje številke v izpolnitvi agrarne petletke. Zato se je osnoval ndlmr za izvedbo spo-tnladnega poseva iui severnem Kavkazu, ki obstoji iz šestih funkcionarjev stranke, kateri imajo polno moč in proti odredbam katerih ni nobenega pri-ziva. Ta odbor bo nadzoroval poljedelsko delo nad 7 milijonov kavkaških kmetov in bo imel pravico v slučaju potrebe mobilizirati vsakega posameznega človeka na prisilno delo. naj pripada kolektivom ali pu naj vodi zasebno gospodarstvo. Vsakemu, kdor bi se upiral delu ali pn sabotiral posev. je \ smislu znane odredbe ii leta lt>32. zagrožena smrtna kazen Ista kazen zadene kmečke kolektive, ki ne hi pridelali toliko, da morejo ob žetvi oddali davek I I pilil žita lin hektar. Tisti kmeti, člani kolektivnega gospodarstvu, ki ne hi zadostili svoji dolžnosti, imuio iz kolektiva izključeni iu tako prepuščeni negotovi usodi, kmetje zasebniki pa Imilo i/. Kav-kaza sploh izgnani. Nasprotno se bo onim kolektivnim gospodar-st volil in kmetom po vsej Rusiji, ki bodo izpolnili agrarni načrt druge potletke, dovolilo, da vso žetev, ki bo preostala po oddaji nabiralnega de leža. prodajo |»o neomejenih cciinlt na svobodnem trgu. Intrige proti malim državam Mala antanla - še trdneje skupaj! Ženeva. 26. januarja. >Joitriial de (j ene ve« priobčuje depešo iz Londona. ki jc zel o zanimiva glede stališču, ki g« 7/avzema Anglija nasproti malim državam. Po tej depeši je Anglija nejevoljna, da male države večkrat prekrižujejo politične akcije angleškega ziinu-njega urada. Tako n. pr. bi se bil japonsko-kitajski spor n Ženevi lahko rešil v smislu angleške politike, ako »e bi bilo male države, predvsem (ir. Beneš, vršile pritiska v nasprotnem smislu. Anglija je mnenja, da bi se morale štiri velesile Anglija. Francija. Nemčija iu Italija bolj strniti v s vrlin reševanja mednarodnih problemov. Vprašanje enakopravnosti Nemčije v vojaškem ozira, ki se je re šilo med velesilami samimi, jc dokaz, kako je >e-liko lažje obravnavanje in reševanje mednarodnih problemov, če sc rešujejo pred ožjim forumom. Stališče Anglije je posebno naperjeno proti mali antanti, ki sj po mnenju Anglije prisvaja vlogo velesile. Angleški krogi tudi neradi vidijo, kako se mali antanti prilVižuje Poljska. V krogih Zveze narodov smatrajo to vest. ki popolnoma odgovarja tendencam angleške diplomacije. kol poskus Anglije, da hi se poilmin irala Zveza narodov. Zagovorniki le institucije (ki sije, po pravici rečeno, do sedaj jako malo izkazala) menijo, da smejo nerganje Anglije ignorirati, ter pravijo, da > Evropi vlada preveliko pomanjkanje velikih državnikov, da bi mogel kdo namesto Zveze narodov postaviti drug boljši forum. Kar se tiče nas. moramo seveda tendence velesil. ki bi male države rade ponižale do vloge golih statistik v mednarodni politiki, odločno zavrnili. Zdi se. da so v Angliji krogi, ki jim je Poljska pri reševanju odnosov med Anglijo in Francijo na eni icr Nemčijo na dragi strani nu poli in mislijo, da bi se dalo prijateljstvo Nemčije in njeno harmonično sodelovanje v koncertu velesil kupiti /. revizijo nemške izhodne meje. Tem bolj se morajo držnvp male ailtuiite strniti iu » tem večjem interesu Poljske je tudi. da se stvori trden blok. ki ho onemogočal vse poizkuse, da se podminirajo ki ni združljiva z božjim razodel jem iu s pravim kalolišlvom; kajti edino ena vera mori bili prava, in to je katoliška, drage so zmo/ne. I sc kaj drugega ju seveda praktična ali politična strpnost med raznimi veroizpovedmi v državi, ki ni r danih okoliščinah. namreč r naših časih, samo moralno dovoljena, temveč je tudi moralna dolžnost. Ker obstoji v modernih državah reč cerkva, ni mogoče edino katoliški Cerkvi dovolili državljanske svo bode in od nje izključili druge, m da Iti se s leni izzvale najhujše posledice. Parilelirna versko me šonn država mora vsem reroizporedim dali državljanske pravice, r kolikor njihovi nauki niso državi nevarni iu ne ogrožajo javne morale. Proti zaključku svojega pisma zavrača liuškt škof pozitivno krščanstvo narodnega socializma . ki ni konfrsionalno vezano tia določeno reroizp« veil ; kajti izven katoliške Cerkve ne more obšlo jati pozitivno krščanstvo. 1' imenu katoliške Cerkve torej odločno od I,-lan jamo narodno socialistično i/e slo n pozitivnem krščanstvu iu se moramo zava rorati pred vsakim javnim ali skritim poskusom nacionalizacije ali germunizacije krščanstva. Poskus z nemško narodno cerkvijo bi pomenil začetek kulturnega boja. ki bi nemški narod še bolj raztrgal, kakor je danes. Sara/liti socializem boleha notranje na materialistični plemenski norosti, ua ne-kršiaitskem nacionalizmu, ne nekrščanskem pojmovanju vere. na samo navideznem krščanstvu; zalo odklanjamo njegov vevški program. I' si prepričani katoličani ga morajo udi,limiti iti obsodili. Kakor ni mogoče bili po izjavi sv. orehi Pija XI. r istem času dober katoličan in resničen socialist, tako tudi ni mogoče biti r istem'rasa itober katoličan iu resničen narodni socialist. Pripadnost k narodno socialistični Hitlerjevi stranki je nezdružljiva s knla-loliško rešijo. I,'ukor je pripailnosi /,- socializmu vseli barv v splošnem z njo nezdružljiva. Iileia pravega nacionalizma ima gotovo sinjo vrednost, toda le r okviru verski ideje, i trli čarih bol i pogreša mo idi jo vere kakor idejo nacionalizma. Narod in veva naj gresta z roko v roki in naj služita istemu Gospodu iu Bogu. kdor ju raz druži, je sovražnik hoi/u m naroda. pridobitve svetovne vojne, ki je male države osvobodila germanskega jarma. Francija za nami! Pariz, 26. jan. tg. Ofieiozni »Tenips« piše. d* se bo Mala antanta povodom hirtenherške alere sklenila še tesneje. Iz obiska kralja Aleksandra v Siniji in iz razgovorov obeli zunanjih ministrov je sklejiati, kako velik pomen pripisujejo v Belgradu in Bukarešti in gotovo tudi v Pragi, tesnejši združitvi teh držav, katera nuj vodi do čvrste pogodhe /u samoobrambo. Naravno je. da se narodi, ki se nahajajo v enakih' nevarnostih, združujejo tesneje. Zn razvoj mirovne politike v Evropi je potrebno, da se vsako tako ogrožanje končno odpravi. Pogodba o samoobrambi Male n n ta n te ne misli samo nu odpor proti eventualni vpostnvitvi stare Madjarske, temveč tudi na odpor proti kampanji /.» revizijo mej. Tudi Poljska je vznemirjena radi revizijnnistične kampanje, ki je povzročila tam veliko nervoznost. Intervencija Pariz. iti. jan. Ig. Kakor poročajo listi, sla [ran voska in angleška rlmla sklenili, izvršili demaršo zaradi hirtenherške afere ne samo na Dunaju in v Budimpešti, . 'Prho de Pariš izjavlja, da de Jnuvenetu gotovo ne more bih m •-jetno, če bo moral svoje delovanje za sporazum začeli s prošnjo za pojasnilo a najkočl.iireiši Ion;i zunanje politike. Nov recept za reš fe«> Erropr Pariz. iti. jan. Ig. Paul Boncour je imel . n raj dolge razgovore s poslanikoma ameriških /ih uč nih držav in Anglije. Veliko razočaranji isa zahteva, d" -< ;a \emiijn s pogodbo dntoCi enakopravno*!, "it Prnncije pu. da zniža svojo stalno vojsko l\ot prol aler preili irh ea načrt mednarodno poiiodlio o ni trn padanju m čutnosti, ki prt puvrduje vsako nasilje. Zanimiva seja francoskega parlamenta Bitka med komunisti in policiiot Boncourova vlada rešena Levičarji so se zopet strniti v eno fronto I Vin:,in in on- plasovali 7. H inflncik)? Pariz, 20. jan. Današnja dopoldanska seja po- -anske zbornice se je začela oh 9.35 i>od predsed-ništvom Buissona. Na dnevtiom redu ja bila i|e-i.ata o zakonskem načrtu o kreditih za februar in sredstvih za finančno obnovo, Voditelj desnice M a r i n jo prvi povzel be-.-■ lo. Dejal je, da v finančnem načrtu vidimo nove strašne davke in prav malo prihrankov. Nato *e Pritožuje nad tem, Zdaj ni čas za dolge debate. Za-'o se omejim samo na to, da na Marinovo vprašanje vlada izstavi vprašanje zaupnice.« Zdaj -topi na govorniško tribuno poslanec Flandin. Uv * -»ma naglasi, da so iz vedenoi precenili primat™ jai na 10 milijard in pol. Pro-le.-jtirati mora proti ukrepom, ki jih ni predlagala vlada, nego finančni odbor. Vladni načrt, je nato nadaljeval Flandin, ima vsaj na videz zve z m« I in ravnovesje: njegovi pr epilogi gredo pol v »mer iiovUi davkov in i>ol na rov a S prihrankov. Toda finančni odbor je vse pre vrgel. Po njegovem bomo milijonov prihranili, novih davkov pa dobili ui 4.580 miliijonov. S tem se načelo enakopravnosti iri žrtvah občutno krši. Treba je izbirati med Inflacijo in licitacijo. Deflacije ne vidim. Ali ste mar glasovali za inflacijo? Potem jo govornik omenil nesoglasje med vlado in finančnim odgovorom v več točkah. Grajal je način, kako je finančni odbor delal, poisebno pa njegova večina. Obžaloval je, da so diskusije ue vrže ve< prod narodom, temveč pred uradi. Zalo govornik zahteva, da se načit pošlje nazaj finančnemu odboru, da se vlada z njim sporazume. Sedaj je stopil ua tribuno finančni minister Cheron in izjavil, da je proti temu, da bi »e načrt vrnil odboru. Normalno je, je naglasil Cheron, .la ni soglasja med vlado in finančnim odborom i,n jvzumljivo, da vsakdo brani svoje »tališče. Zato I »o vlada postavila vprašanje zaupnice proti zahtevi, naj se načrt vrne odboru. Po nadaljnji debati, katere se je udeležilo več poalano&v, so je glasovalo o zaupnici. Vlada jo dobila saupniro s 3f>8 glasovi proti 205 glasovom. 9 komunistov mrtvih, 12 težko ranjenih Razp Kompromis iše se posodo Pariz, 26. jan. tg. Do polnoči so go posvetovali delega.i radikalov in socialistične stranke, Sklenili so, da bodo levičarske stranke odklonilo vse taktične obslrukcijske manevre desnice. V splošnem je videti, da se pripravlja zbližanje meil levičarskimi strankami. Govori se o kompromisu, kateri ae predlaga samo davkov in prihrankov, temve« po enakih delili davke, prihranke in posojilo za inravnavo proračunskega deficita. Clieron je do sedaj zelo odločno odklanjal vsakršno posojilo. Rezultat irskih volitev bo znan šele v soboto Valera dozdaj 22 mandatov London, 26. jan. Ker se vrlijo volitve v parlament na Irskem po kompliciranem proporcu, zato bodo rezultati znani šele v petek ali soboto. Pač pa ie sedaj prihajajo rezultati iz prvih večjih centrov. Prvi rezultat je prišel iz volivnega okraja Cork, ki j« t-ajvažnejši agrarni center IisUe. Tukaj je zmagal naaprotvvk de Valere Cosgrave z ogromno večino. Odstotek volivcev je bil zelo visok in bo povprečno po vsej Irski znašal najmanj 80°o. Pristaši Cosgravove stranke smatrajo to zn ugodno n amenje, ker mislijo, da so oni elementi, ki fto se dozdaj volitvam odiegovali, šli vsi volit proti de Valeri in sistemu njegove vlade. D* so sc volitve izvršile v miru, se je zahvalili tako zvani beli armadi, katero je osnoval Cosgrave in katera je omogočila volivcem, da so svobodno oddali svoj glas. Dočim ja republikanska armada de Valere sestavljena večinoma iz mladih ljudi, pa »o člani bele armade večinoma blvSi bojevniki. De Valera je izjavil, da sprejme sam odgovornost z-a življenje in posest članov opozicije, vendar pa se boj«, da ne bi prišlo do nemirov, ako bi de Valera propadel. O koi čnem izida se tadi sedaj ne da še ničesar prerokovati. Dublin, 20. jan. ž. De Valera jo bil izvoljen na čelu gvoje liste. De Valera je dobil 6000 glasov več kakor pri zadnjih volitvah. Župan Dublina. ki je osnoval uovo stranko proti de Valeri, Je bil ravno tako ponovno izvoljen. Tudi Cnsgravve je bil izvoljen na čelu gvoje liste, vendar pa je od zadnjič izgubil mnogo glasov. Po zadnjih poročilih ima do Valera 22, Cos-*rnve 12, neodvisni 4, delavska stranka 1 mandat, n^va centrumaška stranka 1, neodvisni delavci 1. Drcsden. 20. januarja, ž. Ponoči jo prišlo do izredno težkih spopadov med policijo iu komunisti, število mrtvih je 9, težko ranjenih pa je 12. Stanje ranjencev je brczupiio. Komunisti, oziroma ena izmed njihovih otgaiiuacij iu pobijanje fašizma je sklicala v nekem lokalu na Friedrichstrasse zborovanje. Da Iti policija preprečila spopade z narodnimi socialisti, je blokirala, vse galerije in strogo pazila, du se mod oiičinatvo na bi pomnšal kdo izmed narodnih socialistov. Zaradi tega je zborovanje potekalo nekaj ur v redu, dokler ni dobil besedo znani komunistični agitator in bivši poročnik Friedrich, ki je bil ie večkrat kaznovan zaradi svojih ostrili in razdražljivih govorov. Takoj, ko je odprl usta, je začel napadati vlado in tudi policijo, ki jo je imenoval tolpo morilrcv. Vsi opomini prisotnega policijskega uradnika fin bili zaman. Friedrich je pričel še ostreje govoriti ter grozil, da bodo komunisti na vsako nasilje odgovorili z nasiljem, in ee ho policija streljala, naj pričakuje tudi krogle iz komunističnih revolverjev! Okrog ene po polnoči je policijski zaupnik razpustil zborovanje in zahteval, da dvorano i",praznijo. Titulescu ima novo idejo: Večina navzočih so je pozivu odzvala. K« ie bilk dvorana že skoraj prazna, so pričele z galerij leteti steklenice in drva. Obenem jc počilo par strelov i; revolverjev. Na prvi strel so se komunisti, ki sc, že odšli iz dvorane, takoj vrnili nazaj in napadli navzočo policijo. Policija jc pričela streljati in naenkrat je ležalo n« tleh 21 ranjenih in mrtvih komunistov. Policija zatrjuje, da so streli najprej padli z galerije. Vrši ge energična preiskava in je policija zaplenila vsa trupla mrtvih komunistov, da olajša preiskavo. Seje, ko jc policija dobila okrepitev, jc vpostavila red. Danes dopoldne so bile izvršene številne aretacije. Pričakujejo, da ho še danes izdana prepoved za zborovanja in demonstracije. Komunisti trdijo, da je policija oddala nad 200 strelov. Policijsko predsedstvo jc zaradi krvavih napadov do nadaljnjega prepovedalo vse javne manifestacije in obhode. Delavci štirih največjih nemških elektrarn so opoldne zapustili delo v znale protesta proti krvavim dogodkom. Ni še gotovo, kdsj bodo zopet nastopili delo. O krvavih dogodkih sc jc danes govorilo tudi žc v saksonskem dež. zboru. Antanta petih držav Budimpešta, 26. jan. ž. Titulescu je izjavil romunskemu poročevalcu »Az Esta«, da niti ena od držav Male antante ni sovražno razpoložena proti Madjarski in da hočejo vse tri države voditi prijateljsko politiko napram njej. Praktično lahko ta program ustvari samo antanta petih srednjeevropskih držav in sicer Avstrija, Madjarska, Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija. Antanta bi se morala ustvariti tako, da bi države spoštovale trgovinske in politične pravice vseh držav po principu največjih ugodnosti, pri čemer bi se vpostevali zlasti interesi srednje-evropskili držav. Čeprav Tardieujcv načrt preteklo leto ni prodrl, ima ta načrt vendarle bodočnost Ali sc bodo firednjo-evro|iske države združile v skupnem sodelovanju, ila bo prišlo do blagostanja, ali pa se bodo medsebojno požrle, kar bo povzročilo neizmerno bedo med temi narodi. Titulescu je ob koncu svoje izjave naglasil, da je potrebno mad-jarsko-romunsko prijateljstvo, Romunija je pripravljena sodelovali z Madjarsko in jo prepričati, da bo tako sodelovanje koristno za obe državi. Skupni interesi in pravično postopanje z narodnimi manjšinami, bosta rešila najtežji problem, lo je špiri-tualizacijo meja. Vprcsšcmje slovanskega Pomor ja V Pomorju, 18. januarja. Danes ob 9 zjutraj so ustrelili, oziroma obesili v G Ivnji tri š.; ijone, Kropkilovakega, Prelio in Kocka, tri poljske mornarje, katerim je vojno sodi&čc dokazalo, da tO jpljonlrali v korist »neke tuje države ti. e. N inčij?), Jav. . 1 ni bila dopuščena, le časnikarji, ki sem se? jim kot gost pridružil ludi jaz, sm j smeli čakati pred dvoriščem, v katerem se jo vršil »mrl u i ob rt d Irch veleijdajalcev. Tako je zopet z brutalno silo stopilo pred nrs vse trnjevo vprašanje koridorja-' in po'jakega dostopa d j morja. Sovražnik, neizprosen, ki rnz|>olapa s tisoči kilometrov obrežja, z velikanskimi pristanišči, se vriva v teh par kilometrov poljskega obrežja, podkupuje in špijonira mod Poljaki, vpo-rablja vsa sredstvi, da bi znova preslrigel življenjsko žilo neljubem™ slovanskemu sosedu. Lela 1848 .je Kari Manks prerokoval: »Požrli fle sicer Poljake, a prebavili jih ne boste.*' D.unes pišemo 1933, Da bi to ljudstvo bilo nmnško. pravijo! (iidmarka .sama je pred vojno priznala, da so Poljaki v -17 med 71 glavarstvi v veliki večini. Ljudsko šielje iz 1910 pripisuje Poljakom .">52.783 in Nemočni 437.-112 duš. Bivši predsednik nemškega državnega zbora Lobe je 6. januarja 1927 s predeedjriikc tribune izjavil: -Nemčija protestira proti koridorju, toda vsi moramo priznati, |x-t izjemne ugodnosti in se vrši po ^eaftdah ravnatelja nemške šplez/niške direkcije v Kflnig*bergu dr. Holtfa, vbrez neprilik, normalno, kot da bi se vršil popolnoma Pomorski urad Gdynji mi je stavil nekaj štovilk na .azpolago. Zapisal jih bom, ker povedo vse. 1926 je znašal blagovni promet med Nemčijo in v7jliopoljske-ga koridorja« ali hodnika, se imenuje Pomorje, Iz česar jo nastala ne-mšlia epakedranka Pommern. Pomorjo je slovanska zemlja. Pomore! so slovanske krvi iz prvih vekov po Kristusu. Pomorje je slovanska pokrajina, katere niti najbolj nasilna kolonizacija ni mogla germanizirati tekom stoletij. In vse gospodarsko življenje Poljske dol do Karpatov in tja do Volinlje. ves njen napredek visi na tej zlati življenjski niti, ki jo spaja z vesoljnim mor-jam. Zaradi lega je smešno trditi, da naj vsa la dejstva izgubijo vrednost, samo zaradi tega, da bi se Nemec mogol voziti po svoji zemlji iz Berlina v Kouigsberg. Prav tako smešno, kot da bi rekel, naš Maribor mora k Avstriji, da bo Nemec iz Špilja mogel po svoji lastni zemlji v Celovec! Zavedam se, da hodim po političnem vulkanu. Običajno očitajo nam z juga. kar povejmo odkrito, 7. Balkana, da smo »modnišniea. ki lahko vsak trenutek zleli v zrak. Toda tudi tukaj jo ozemlje prenapolnjeno z eksplozivi. Stoletja tlačena in zatajc-iia sila ln volja do samobilnega življenja se je zagrizla z vsemi žilami in živci v le kraje, iz katerih so bil I izruvnni tuja kultura in tuji vplivi, ki ne moreio po?,nbiti in ki s stisnjenimi zobmi in s sikr-čoniml prsti črnkajo zn mejniki. Medlem pa se vrši na pobu mednarodne politike silna propaganda, plina laži in obrekovanja, ki hoče ustvariti mednarodno o/raČje pripravno za obračun. Vulkanska zemlja, vulkanske metode! Ko zapuščam slovansko Pomorje in mislim na svoj daljni dom. se mi zdi, dn je rc. kar je enkrat izrekel eden naših državnikov: Meje na Vlsli so tudi naše meje. Kadar bodo padle te, so bodo majale tudi našek K. Dunafska vremenska napoved. Zaerlkrat še zjutraj hud mraz, podnevi milejJe. Oblačnost negotova. Zaerebška vremenska napoved: po večini oblačno, v severnih predelih se ho pričelo lasnltl, padavine bodo prenehaifc Ugotovitev Ne da bi kakorkoli hoteli polemizirati, hočemo samo ugotoviti, da je »Slovenski Narod«, ki se je vedno rad naslajal nad stvarmi ln dogodki, ki so nasprotni veri in verskemu življenju, pričel v zadnjem času dosledno priobčevall v dosedal naši žur-nalistiki nepoznanem surovem in prostaškem tonu članke in *Daily Telegrapha« je zvedel, da je admiraliteta sklenila, izvršiti program graditve novih vojnih ladij in bo loto« dala v gradnjo: 1 križarko v drž. ladjedelnici, 2 križarki pa v privatnih ladjedelnicah, razen tega bo zgradila 8 admiralskih ladij, 8 rušilcev, 4 navadno patruljne ladje, 1 veliko in 2 mali podmornici, 1 topničarko, 1 ladjo matico za rušilce kakor tudi več ladij manjšega tipa. Gradnja se bo pričela že meseca marca. Pogumni bolgarski profesorji Bukarešt. 26. jan. 1. Društvo srednješolskih profesorjev je sklenilo, da profesorji v znak protesta proti znižanju plati dva dni ne bodo poučevali na šolah. Bržkone se jim bodo pridružili tudi visokošolski profesorji. Za 29. januarja je sklican kongres vseh državnih nameščencev, na katerem bodo razpravljali o ukrepih proti zuižanju plač. Nova italijanska podmornica Trst, 26. jan. ž. V Tržiču je bila včeraj spuščena v morje'nova italijanska podmornica »Sirena«. Podmornica ima 730 ton deplacemenla. Drobne vesti Belgrad, 26. jan. Razrešen je službe predsednika Pokojninskega zavoda za pri v. nameščence .v Ljubljani g. Vekoslav Vrtovec. Na njegov«) mesto je imenovan dr. Vilko B alt i o, bivši veliki žu5ian. Washington. 26. jan. ž. Senat je s 54 proti 9 glasovom sprejel tako zvani bluss bili, po katerem bo izvršena temeljita reforma vsega bančnega sistema v Ameriki. ■VVashingtun, 26. jan. AA. Senat jo zavrnil Welhcrjev amundman o renionetizaciji srebra. Pri debati jo senalor Borah izjavil, da je absolutno proti opustitvi zlatega standarda. Vaucoucer, 26. jan. AA. Tu je umrl star 78 let znani puslolovec in zlatokop llenderson, bolj znap pod imenom »Klondyke-Bob«. Leta 18C6 je odkril v Vukonu prvo Izmed 89 znamenitih najdiši zlata. Toda njegova najdbn mu ni nič prinesla zakaj drugi iskalci zlata, ki jim je zaupal svojo skrivnost, so izrabili njegovo odsotnost in mu zlato ukradli. Rim, 213. jnn. AA. Iz Firence poročajo, da je bivši španski kralj Alfonz odpotoval v Genovo, kjer se bo vkrcal za Ceylon. Berlin, 26. januarja, tg. Današnji jutranji lisli so poročali, da je Oton Ha^sburg odpotoval iz Ber-lina. To pa se ne potrjuje, ker se je bivpnje v Berlinu podaljšalo za nekoliko dni. Pariz, 26. januarja. AA. Po najnovejših vesteh iz Londona je stanje slavnega angleškega književnika Johra Galsworthyja ze!o kritično. Zdravniki so izgubili vse upe v njegovo rešitev. Pariz, 26. januarja. AA. Ob 11.45 jc notiral dolar 25.61 in tri četrtine, funt pa 86.97, Skupščinski odbori Belgrad, 26. jan. 1. Danes dopoklne jo nad,i ljeval svoje delo odbor, ki proučuje zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zr.lkona o lekarnah. Odbor je dokončni svojo delo. Eno najvažnejših sprememb, ki jo je odbor sprejel, je sprememba S 32. te;2a predloga, in se glasi: Lastnikom obstoječih drogerij. ki so doktorji ali magistri farmacijo in prejeli diplomo do zaključno I. 1914. in če Izpolnjujejo pogoje S <>. lega zakona, so prizna pravica prvenstva za pridobitev dovoljenj zn javne lekarne v krajih, kjer imajo sedaj svoje dregerijo, pred ostalimi konkurenti, ki ilnajo iste zakonske predloge, predvidene v g 13. lega zakrila. Minister za socialno politiko se poobiršča, da v reku dveh let brez posebnega razpisa na podlagi prošenj podeli dovoljenja za otvoritev javnih lekarn v krajih, kjer sedaj ni javnih lekarn, lastnikom obstoječih drogerij, če izpolnijo pogoje iz SO. Popoldne se je odbor ponovno sestal k seji ier redigiral svojo poročilo, ki Ka bo predložit narodni skuosčuii