Posamezni JzroH 30 grošev, meseSna naročnina I šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva In sovražnik kulture.
Ivan Cankar
Letnik ii.
DUNAJ, V PETEK 23, V. 1947
ŠTEV. 31 (59)
Reakcija na delu
Bojni pohod za nedeljivo Koroško,
Li sta ga organizirali zadnje dni OcVP in vodstvo SPOe, je strateško samo Posnetek nemških sanj o prodiranju Proti vzhodu in jugu. Nedeljiva Kos loška je potrebna nemškim imperiali* stom za ponovni podjarmljevalni po* hod. Prav tako je bila propagandistu:* na kampanja OeVP in SPOe prežve* kovanje obrabljenih fraz o manjvred* Posti slovenskih oziroma jugoslovan* skih narodov, preračunano na sedanji Politični položaj: nezakrinkana naci* stična gonja bi bila danes za demokra* tičen sloves političnih gibanj v Av* striji nevarna, radi tega je pri vseh re* akcionarnih strankah v modi klcve* tanje nove Jugoslavije in demokratič* Pih ljudskih držav vzhodne Evrope. Posebno klevetanje Jugoslavije.
Jugoslavija je resnično napredna in ljudska država in je avstrijskim re* akcionarjem zelo napoti, ker prepre* čujc njihove načrte in je »slab« vzgled '^a njihove množice. Poleg ostalih laž* Pjivih klevet si OcVP kot tkzv. »ka* toliška stranka« lasti monopol nad sirjenjem laži, da v novi Jugoslaviji ni verske svobode.
Podobne laži govori župnik Komar iz Galicije celo s prižnice in tako zlo* rablja svoj duhovniški položaj za hujskanje proti novi Jugoslaviji. Po* hcgli belogardistični duhovniki z zlo* /hncem Lavrihom na čelu, ki je posku* 'šal skriti svoje zločine pod izmišlje* nim imenom Janežič, sodelujejo v pol* ni meri v klcvctniški gonji proti no* >vi Jugoslaviji, vendar so pri tem poslu Previdnejši, ker vedo, kako velike simpatije in ljubezen čutijo koroški Slovenci do nove Jugoslavije, tako ne nastopajo javno in odkrito, ampak de* ha j o potuhnjeno.
Odnos do nove Jugoslavije je naj* h°ljšc merilo antifašističnosti in po* htične ter človeške poštenosti. Orga« nizatorji in izvrševalci gonje proti Ju* 8oslaviji so predvsem zakrknjeni ve* hmemški imperialisti in nacisti ter rc* ^kcionarji vseh barv in odtenkov. Na Koroškem je gonja proti Jugoslaviji °bencm borba proti narodnoosvobo* finemu gibanju koroških Slovencev, f^druženi nacisti, renegati, klcrofašisti i*n belogardistični vojni zločinci ho* ?cJo s klevetanjem Jugoslavije slabiti Jn razvodeneti borbo enotnega sloven* ■^hcga naroda na Koroškem za priklju* Pltev k Jugoslaviji. Jasno jc, da kdor Koli širj klevete o novi Jugoslaviji, ni 'n nc more biti niti Slovenec niti an* fašist. »
Govorjenje o tem, da ni Verske svo* ?.°de v Jugoslaviji, jc dobro znan na* L,n lažnjive propagande, ki ga upora* ”‘ja reakcija že več desetletij proti ,,Scm naprednim gibanjem po svetu. 'akcionarji dobro vedo, da jc v Ju* Soslaviji več verske svobode kakor v ,striji sami. Ni pa svobode izrablja* Pja vere v reakcionarne politične na* |Pcne, ki si jo-rcakcionarji želijo in ' si tudi oni pod tkzv. »versko svo* ?do« predstavljajo. Nevarna za vero 1 naPrcdna ljudska država, ampak °zanje vere na politične cilje rcakcio« arnih strank in družbeni sistem. Go* Ja proti jugoslaviji s prižnic in ger* j.ar>izatorična cerkvena politika ško* v]stva v Celovcu je poskus, da bi po* C^H tlačenje koroških Slovencev s vJ^ijo in vero. Tako početje mora ri ak iskren duhovnik in katoličan iz a duše obsojati.
‘iiM!lllliilllliiillllliiillllliiillllliillllllMillllliiillllliilllllliiillllliilllllliiillllliilllllhilllllliilllllliilllllliilllllliillllhiilllllliiillllliilllllliilllllliilllllliiillllliilllllliilllllliillllllii!llllliiillllliiillllli|’'
j 2C rojstnemu dnevu maršala Tila |
^>l||||lll||||||ll||||||ll||||||ll|||||llll||||lll|||||MI|||||lll|||||llli||||MII||nilll||||HII||||IIUI|||l'l|||||l"l||||lll||||||ll||||||lll||||l!l|||||IH|||||lll||||||ll|||||lll||J|||llllD||ll||J||lll|||||lll||||||ll||||ll|||||ll^
V	nedeljo 25. maja praznujejo narodi Jugoslavije in z njimi tudi mi koroški Slovenci 55. rojstni dan predsednika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in ministra za narodno obrambo, maršala Jugoslavije Josipa BrozasTita, heroja narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Pod njegovim modrim vodstvom so se osvobodili in združili jugoslovanski narodi. Priborili so si svojo svobodo in zgradili novo Jugoslavijo, kjer ni več nacionalne mržnje in zatiranja in kjer ima ljudstvo oblast v svojih rokah. Pod vodstvom maršala Tita se je Jugoslavija s svojo junaško osvobodilno borbo uvrstila med tiste napredne sile, ki so pod vodstvom Sovjetske zveze obvarovale svet pred divjim in mračnim fašizmom in odprle človeštvu svetlo pot v bodočnost. Neprestana misel in skrb maršala Tita za usodo Slovenske Koroške nas prav v tem času še z večjim zaupanjem in hvaležnostjo veže na velikega sina Jugoslavije.
Naj živi še mnogo let voditelj delovnega ljudstva Jugoslavije!
V
Cesiiika Pokrajinskega odbora OF
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je poslal za rojstni dan maršalu Jugoslavije Josipu Brozu*Titu naslednjo brzojavko:
Predsedniku vlade maršalu Jugoslavije Josipu Brozu*Titu!
Dragi tovariš maršal!
V	imenu vseh koroških Slovencev Ti pošiljamo za rojstni dan najtop* lejše čestitke in pozdrave. Želimo Ti še mnogo let življenja in uspešnega delovanja v korist narodom Jugoslavije, ki jih vodiš v boljšo bodočnost. Koroški Slovenci Ti obljubljamo, da ne bomo nikdar pozabili velikih svo* bodoljubnih ciljev, za katere so se borili tudi koroški partizani pod Tvojim vodstvom.
Odločno bomo nadaljevali to borbo, dokler si ne priborimo svobode za priključitev k FLR Jugoslaviji.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Pokrajinski odbor za Slovensko Koroško.
Odnos do Jugoslavije je vprašanje, ob katerem se Osvobodilna fronta na Slovenskem Koroškem notranje iz* čiščujc in si ustvarja pogoje za pravo širino. Uspešnost narodnoosvobodil* nega gibanja jc odvisna med drugim od budnosti pred njegovimi sovražni* ki. Sovražniki narodnoosvobodilnega
gibanja in demokracije sc izdajajo s svojo klevetniško kampanjo proti Ju* goslaviji. S tem se samo razkrinkuje* jo, dokazujejo svoj reakcionarni srni* sel, narodnoosvobodilnemu gibanju na Slov. Koroškem in naprednim silam pa dajejo možnost pojačane borbe proti sovražnikom svobode in napredka.
Izstradani svet si ne želi ameriškega orožja
Bivši podpredsednik Združenih držav H. Wallace se še nadalje bori proti današnji politiki ZDA. V govorih, ki jih je imel v San Franciscu, Hollywoodu in Austinu (država Texas), je znova ostro nastopil proti Trumanovemu nauku, proti nadaljevanju državljanske vojne v Grčiji in na Kitajskem, za sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo in za utrjevanje miru.
V govoru v San Franciscu je Wallace objavil svoj ,,splošni načrt za odstranitev vojne". Glavne poteze tega načrta bi bile.
1.	Vojaška pomiritev in nadzorstvo nad atomsko energijo po vsem svetu. Internacionalizacija važnih strateških ozemelj, splošna razorožitev in razvoj svetovnega varnostnega sistema.
2.	Politična pomiritev in dokončno uničenje fašizma. Sprava v Grčiji in na Kitajskem v smislu osnovnih določil ustanovne listine Organizacije Združenih narodov. Izpolnitev zahtev zasužnjenih narodov in ustvaritev zakona, ki bi po vsem svetu varoval človečanske pravice.
3.	Gospodarska pomiritev z upoštevanjem desetletnega načrta za gospodarsko obnovo. Z namenom, (la služita splošni blaginji sveta in da dvigneta življenjsko raven, bi to obnovo podpirali Amerika s svojimi rezervami in Organizacija Združenih narodov.
Na koncu je Wallace izjavil:
„V stanu smo, da to uresničimo. Amerika ima rezerve, Združeni narodi pa bi dali upravni aparat. Edino, kar nam manjka, je dobra volja; toda mi jo lahko najdemo in jo moramo najti. Opuslošen in izstradan svet si ne želi ameriških topov in tankov, ki bodo lakoto samo še povečali."
V	Hollywoodu je Wallace pred 27.000 poslušalci znova napadel Trumanov nauk. Namen tega nauka je, da neomejeno pomaga vsem vladam, ki sovražijo Sovjetsko zvezo. Vsi narodi si želijo organizacijo, ki bi varovala mir. To je lahko samo Organizacija Združenih narodov. Mir pod vodstvom Združenih narodov pomeni gospodarsko obnovo vsega sveta. Potrebno je nadzorstvo Združenih narodov nad atomsko energijo, nad razorožitvijo in internacionalizacijo strateško važnih ozemelj in potrebno je, da vsi narodi podpirajo OZN.
Govornik je kritiziral ..cinično trditev, da se narodi, ki so v Organizaciji Združenih narodov, lahko kupijo za 400 milijonov dolarjev”. „Mislimo," je dejal Wa]!ace, „da komunistične ideje ni mogoče premagati niti s silo dolarja niti z močjo orožja."
V	Austinu je Wallace znova zahteval, da narodi med seboj sodelujejo. Izjavil je, da so resnični stvaritelji Trumanovega nauka John Foster Dules in njegovi pripadniki, ki so s svojim sovraštvom do Sovjetske zveze povzročili nov ameriški izolacioni-zem.
VVallace je poudaril tudi nevarnost nad-produkcije in gospodarske krize ter predlagal, da bi ZDA dale posojila drugim državam. Ta posojila pa ne smejo biti diktirana s političnimi pogoji. Govornik je tudi zahteval, da se dvigne kupna moč ameriškega ljudstva, da bi se ameriško gospodarstvo obdržalo na isti višini.
ZDA HOČEJO UNIČITI ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV
Zunanje politični opazovalec moskovske „Pravde” piše:
Organizacija Združenih narodov, katere naloga je, da skrbi za mednarodno sodelovanje in ohranitev miru in varnosti, je že dolgo časa trn v očeh vseh tistih, ki ne želijo niti mednarodnega sodelovanja niti utrjevanja miru in varnosti. Jasno je, da si
danes nihče ne bo upal, da bi javno nastopil proti Organizaciji Združenih narodov. Toda to se lahko napravi tudi po ovinkih.
V New Yorku že nekaj mesecev-obstoja „odbor" za preoblikovanje OZN. Glavni predlogi tega odbora predvidevajo preoblikovanje Varnostnega svetar, ukinitev pravice „Veta"'v vprašanjih, ki se nanašajo na napadalnost ali pripravljanje agresije, uresničenje zloglasnega Baruchovega načrta o nadzorstvu nad atomsko energijo in postavitev inšpektorjev z velikimi polnomočji v državah OZN.
Ta osnutek ..preoblikovanja" Organizacije Združenih narodov, ki ga je izdelal „odbor" v New Yorku, je torej prežet z željo,.da bi OZN vsilili načrte, ki so že dobro znani. Z drugimi besedami pomeni ta osnutek načrt za likvidacijo Organizacije
V nedeljo, 18. maja so v Dobu pri Pliberku gostovali igralci slovenskega prosv. društva ,,Danica" iž St. Vida v Podjuni z igro „Plavž". Igra obravnava boj naših lju? di za sadove slovenske zemlje in človeškega dela. Pred predstavo je govoril predsednik Slovenske- prosvetne zveze dr. Joško Tischler in v zvezi z vsebino igre med drugim poudaril, da se ista borba bije danes v velikem obsegu. Na eni strani je delovno ljudstvo, ki zahteva sadove svojega dela, na drugi strani pa velekapital, ki se hoče okoristiti z delom ljudi. Tudi naše vprašanje ni več samo ozko nacionalno vprašanje, temveč vprašanje demokracije sploh. Na Dunaju posluje komisija štirih in tu se odloča, ali bo avstrijsko ljudstvo lahko uživalo sadove svojega dela in svoje zemlje, kajti od tega je odvisna samostojnost in obstoj države. V Jugoslaviji so vsa ta vprašanja že rešena, ljudstvo je vzelo oblast v svoje roke in nadzira vso proizvodnjo. Z nacionalizacijo industrije so bile tujim in domačim kapitalistom odvzete vse možnosti izkoriščanja.
Nato je govornik pokazal na strah in paniko, ki jo v deželi ustvarjata OVP in SPD s pisanjem svojih listov in z grožnjami svojih govornikov o zopetnem izseljevanju po državni pogodbi in dejal med drugim:
,Mi nismo imeli nobenega povoda, da bi širili razburljive vesti in spravljali ljudi v strah, kajti mi smo si svoje stvari gotovi. Boje se samo tisti, ki v svojo stvar sami ne verujejo. Tisti gospodje, ki so desetletja tlačili slovenskega človeka in ga izkoriščali, so se ustrašili svoje lastne slike, ki smo jim jo pokazali pred svetovno javnostjo. Zato so postali nervozni in negotovi. Na tem tudi nič ne spremeni, če nas skušajo blatiti kot naciste in fašiste. Nikdar nisva z dr. Petkom govorila s Seyss-Inquartom ali mu poslala kakršne koli izjave in vendar je to laž natisnila ,,Neue Zeit", jo ponatisnila „Volkszeitung” in jo je ponovil minister na svojem zborovanju v Celovcu. Laž pa ostane laž.
Združenih narodov in načel enakopravnosti njenih članov, načrt za preoblikovanje teforganizafeije v poslušno orodje ameriške politike.
Ta v.odbdr" ni nastal slučajho, ampak je rezultat naraščajočega napadalnega apetita ameriških monopolistov, ki se čutijo ovirane, ker obstoja mednarodna organizacija. Imperialistične in militaristične težnje, ki se v ZDA tako odkrito pojavljajo, so v prilog reakcionarnih in fašističnih načrtov, ki bi hoteli takšno ..mednarodno organizacijo", v kateri se imperialistom ne bi bilo treba ozirati na najosnovnejša pravila pravičnosti.
Človek lahko samo strmi nad predrznostjo, kako ameriški prorašisti skrivajo svoje hujskaško delo z govoričenjem o ,,preoblikovanju” Organizacije Združenih narodov.
Če nam Schumy pripoveduje bajke, tedaj bi ga samo opozoril na to, da naš interes niso ne dinarji in ne dolarji, temveč življenjske pravice koroških Slovencev, da pa nihče od nas nima naloženega premoženja v Švici in da stopamo pred javnost z mirno vestjo in čistimi rokami.
Danes kolebajo med tem, ali bi postavili pred sodišče Kaibitscha, ki se ga bojijo, in med jezo, da se Kaibitschu le ni posrečilo rešiti koroškega vprašanja na svoj način. Za nas Slovence ni panike in ne strahu, jasna pamet nam narekuje odločitev, ker nočemo in ne smemo več doživeti leta 1938 in njegovih posledic.
Ce nam očitajo, da na slovenskih zborovanjih govorijo neavstrijski državljani, tedaj bi samo pripomnili, da so to brez izjeme rojeni Korošci, ki so se na teh tleh z orožjem v roki borili za življenjske pravice koroškega ljudstva in si s tem pridobili vso pravico govoriti v imenu koroških Slovencev. Sicer pa se vprašanje državljanstva ne more reševati pred državno pogodbo, kajti na platnice državne pogodbe bodo šele zarisane meje in takrat bomo šele videli rešeno vprašanje državne pripadnosti.
Na očitke, da pošiljamo mednarodni javnosti napačna poročila, češ da imamo vendar „vse pravice”, naj pripomnim^ samo
eno: Leta 1941 so nam z zaplembo naših kreditnih zadrug in Zadružne zveze zaplenili težke milijone premoženja v zlatih šilingih. Številke so točno zabeležene, lastniki so zapisani v registrih. Deželna vlada Je 6. marca 1946 sklenila, da vrne to premoženje, a do danes se ni ničesar zgodilo.
Edino delo je jamstvo naše bodočnosti. Skrbeti pa moramo, da bomo tudi sadove svojega dela uživali sami, skrbeti moramo, da bodo delali vsi.”
Po govoru je zapel dekliški zbor nekaj narodnih pesmi, nato pa je sledila igra, ki so jo igralci zelo dobro odigrali. Na koncu so zapeli vsi navzoči pesem ,Hej, Slovani'.
zorstva atomske energije in mednarodne razorožitve.
Gromfko je poudaril, da Sovjetska zveza vztraja na tem, da morajo atomsko bombo ih vsa'orožja,'ki so namenjena za množično uničevanje, brez odlašanja proglasiti za protipostavna.
Sovjetski predstavnik se je uprl ameriški zahtevi,- naj bi se še pred splošno razorožitvijo ustanovilo mednarodno nadzorstvo z mednarodno policijo.
Združene države ne morejo pričakovati, da bodo še nadalje edini posestnik atomske bombe. Ce takšna orožja ne bodo prepovedana, bo prišel čas, ko se bo država, ki je danes v tem pogledu v ugodnejšem položaju kakor ostale države, znašla v precej slabšem položaju kot te države.
Gromiko je poudaril pripravljenost Sovjetske zveze, da v okviru Organizacije Združenih narodov sodeluje z ZDA in osta- , limi državami pri reševanju teh vprašanj. Uspeh ali neuspeh OZN v vprašanju ustanovitvi mednarodnega varnostnega sistema zavisi od odločitev, ki jih bo OZN sklenila.
Vsakemu dogovori o teh vprašanjih se mora pripisovati velika važnost in ZDA in Sovjetska zveza morajo stremeti za tako rešitvijo, ki je potrebna za mednarodni mir in varnost.
Ozadje vladne krize v Italiji
Predsednik italijanske vlade *De Gasperi je sporočil svoj sklep o ostavki vlade v času, ko bi se moralo začeti z izvajanjem načrta o obnovi italijanskega gospodarstva. Francesco Nitti, ki mu je predsednik republike De Nicola dal mandat za sestavo nove vlade, je ta mandat vrnil in izjavil, da mu po štiridnevnih pogajanjih ni uspelo, da bi sestavil novo koalicijsko vlado.
2e 28. aprila je De Gasperi v svojem radijskem govoru namigoval na razširjenje svpje vlade s trditvijo, da je v vladi zaželeno sodelovanje ..predstavnikov' vseh strank". Tako razširjena vlada naj bi po mnenju italijanske desnice s spremembo razmerja sil oslabila predstavnike levičarskih strank v vladi in zmanjšala odgovornost demokristjanske stranke za sedanjo finančno in gospodarsko stanje v državi.
Na to De Gasperijevo snubitev so italijanski liberalci ter predstavniki skrajne desnice odgovorili, da pristanejo na sodelovanje v vladi samo s pogojem, da se iz nje odstranijo komunisti.
Italijanski reakcionarni tisk Se sedaj ra-duje. „Buonsenso", organ Qualunquistov, je celo tako drzen, da izjavlja, da bi bil Mussolini, če ga komunisti v svoji „pre-vidnosti" ne bi ustrelili, danes mogoče „po-vabljen", da prevzame vlado v deželi, ki je že sita .strankarskih sporov". Takšne izjave potrjujejo, da je italijanska vladna kriza v prid reakcionarjev, ki že dolgo čakajo, kako bi razbili koalicijo in iz vlade odstranili demokratične elemente.
Delo - jamstvo naše bodočnosti
Uspela kulturna prireditev v Dobu pri Pliberku
H kongresu SPOe
V	soboto, 17. maja in nedelja,. 1-8. maja je bil v Št. Vidu ob Glini deželni kongres socialistične stranke. Kon? gresa, kf je zasedal pod geslom »Karti? ten ungeteilt«, sc je udeležilo nad 250 delegatov ter veliko število gostov in socialističnih prvakov.
V	nedeljo je socialistična stranka priredila 51 javnih shodov, na katerih so socialistični predstavniki govorili predvsem o vprašanju mirovne po? godbe.
O nedeljskem kongresu piše koro? ški »Volksvville«, organ KPOc, med drugim: »Na kongresu v Št. Vidu ob Glini se je v odločilnih vprašanjih, pred katerimi stoji avstrijski delavski razred, bolj kot kdaj poprej pokazala razlika med nazori majhne, a vodil? ne plasti v tej stranki in nazori množi? ce njenih zaupnikov.
Vicekaneler Schiirf in Pittermann sta zelo mnogo govorila proti komu? nizmu, zelo malo proti OeVP in skoraj nič o veliki stiski delavstva. Govorila sta zelo mnogo o zahtevah socialistič? ne Sovjetske zveze in Jugoslavije, prav nič pa o tem, da hočejo nekomu? nistične zapadne sile na pr. obnoviti veljavnost starih, že davno urejenih obveznosti prve republike. Prav nič nista povedala o DP, zelo mnogo pa
o, zasedbenih četah, ki so v Avstriji, ker to zahtevajo prav ti ljudje.
Na drugi strani pa je v diskusiji go? vorilo 34 zrfupnikov o vprašanjih, o katerih socialistični funkcionar mora govoriti: o skrbeh delovnega ljud? stva, o naraščajoči stiski, o nujnosti borbe proti desničarskim sovražni? kom. V diskusiji so prevladovala vprašanja o preskrbi in pokazalo se je, da socialistična množica dobro ve, kdo in kje so krivci sedanje stiske. Prav tako so socialisti trdovratno spraševali, kaj je pravzaprav s pak? tbm/ki ga je njihovo vodstvo sklenilo z OeVP.
Koroški kongres SPOe je pokazal, da pretežna večina socialistov spozna« va. kje stoji sovražnik delovnega ljudstva.
SOVJETSKA ZVEZA ZAHTEVA PREPOVED OROŽIJ ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE
Ob obletnici ustanovitve sovjetsko-ame-riškega društva v New Yorku je sovjetski delegat v Varnostnem svetu OZN Andrej Gromiko izjavil, da morajo v prid svetovnega miru in varnosti ZDA in Sovjetska zveza čimprej odpraviti vsa nasprotja, ki so jih „umetno ustvarili" v vprašanju nad-
Brez dvoma pa vladno krizo v Italiji niso povzročili saino reakcionarji znotraj Italije. Ameriška agencija Associated Press v nekem poročilu izrača mišljenje ljudi, ki so zelo blizu ameriškemu zunanjemu ministrstvu, in grozi, da bo imela nova italijanska vlada v primeru, da bo „bolj leva" kakor prejšnja, „težave pri pogajanjih za ameriško pomoč". Poročilo pravi, da ZDA „da-jejo prednost koaliciji zmernih in centralističnih strank”.
Zanimivo je tudi stališče Saragata, ki se je pred meseci odcepil od socialistične stranke in ustanovil svojo ,,socialistično stranko italijanskih delavpev”. Pred dnevi je Saragat zagovarjal vlado ..nacionalne enotnosti", danes pa zahteva za sebe mesto podpredsednika, za svojo stranko pa vsa gospodarska ministrstva.
Danes se še ne ve, kako se bo rešila italijanska vladna kriza. Nedvomno pa je, posebno po izjavi Nittija, da je ta kriza znak za novo ofenzivo italijanske reakcije proti demokratskim silam. Ni težko uganiti, zakaj je italijanska reakcija izbrala ravno ta čas za povečanje svoje delavnosti.
Po osvoboditvi je Italija napravila velik korak naprej. Kljub močnemu reakcionarnemu odporu je italijansko ljudstvo veliko doprineslo za demokratizacijo dežele. Spričo velikih gospodarskih težav, ki so posledica vojne in pa dolgoletne fašistične dik tature, pa mora Italija izbrati svojo bodočo pot.
Jasno je, da bodo obvladane gospodarske težave, če bo zmagala demokracija. Ravno to pa hočejo italijanske reakcionarne sile preprečiti. Njim po volji bi bila ameriška ,,pomoč", taka kakor Irta jo dobili Grčija in Turčija. Stranke, ki zastopajo ta program, so katoliška stranka, krščanski demokrati in Saragatovi ..socialisti". Njim nasproti pa stoje domokralske moči, kaLe-rih odpor proti reakcionarnim poskusom bo odločil o bodočnosti dežele.
Italijansko ljudstvo se zaveda, da je De Gasperi izzval vladno krizo z očitnim namenom, da se še bolj okrne italijanska nacionalna neodvisnost in da se z odklonom k desnici ustvarijo pogoji za še večje vmešavanje ameriških imperialistov. Prav za-' radi tega spoznanja je zelo dvomljivo, če bo italijanska reakcija kljub močni podpori inozemstva mogla izvesti svoje načrte.
Francoski delavci še vedno zahtevajo zvišanje mezd in izboljšanje preskrbe. Vt severnofrancoskem industrijskem področju, v Lillu, Roubaixu in Nancyju je delavstvo
stopilo v stavko.
Ker je Francesco Nitti po neuspelih pogajanjih vrnil mandat za sestavo nove ita? lijanske vlade, je predsednik republike De Nicola poveril 88 let staremu politiku Vic-torju Orlandu sestavo nove vlade.
Kakor piše brazilski tisk, se ofenziva proti brazilskim demokratom izvaja po navodilih ameriških kapitalistov in vzdržuje iz tajnih ameriških denarnih fondov.
Grška demokratična armada je v vsej državi prešla v protiofenzivo. Partizanske enote so zavzele Neapolis pri Kozani in vdrle v Argiropolis na Kreti in Anavriti na Južnem Peloponezu.
V Šanghaju in drugih kitajskih mestih
so množice demonstrirale proti naraščajoči špekulaciji, podražitvi riža, proti vladi Kuomintanga in Amerikancem.
C Drobne<
novice
Pri Banovičih gradijo novo delavsko naselje za rudarje premogovnika „Tito". Dela dobro napredujejo. Zdaj zidajo dve veliki
dvonadstropni stanovanjski hiši, ki bosta imeli 90 sob za samce, dalje 10 drugih stanovanjskih hiš in začeli so kopati temelje za razna velika poslopja. Naselje bo imelo tudi vodovod. Kmalu bodo začeli zidati kinematograf, ki bo imel prostora za 609 gledalcev.
Letos bo preživelo počitnice v počitniških domovih Centralnega odbora En.otnih sindikatov Jugoslavije 11.500 delavcev. Lani so bili odprti šele trije zvezni počitniški domovi, letos pa jih bo odprtih osem. Med petletko bo porabljenih okrog 250 milijonov dinarjev za delavske počitniške domove.
V makarskem okraju v Dalmaciji uspešno povečujejo pridelovanje oliv. Doslej so posadili okrog 3.000 drevesc, s čimer so načrt saditve v zadnjih dveh letih presegli
za 35 odstotkov.
Na železniški progi Ljubljana—Trst so
predali prometu most predeo reke Pivke, kV so ga lani v avgustu pričeli graditi in ga končali 12 dni pred določenim rokom.
Zahvaljujoč velikim naporom kmetov,
množičnih organizacij in organov ljudsko oblasti je bila letošnja pomladanska setev v Jugoslaviji temeljito in skrbno opravlje' na. Vsa kmečka dela so bila v Jugoslavij* letos že vnaprej pripravljena in so se načrtno izvajala. Da je bila vsa zemlja pld vočasno zorana in posejana, je največja z* sluga državnih posestev, semenskih postaji
obdelovalnih zadrug in strojno-traktorski
postaj. Jugoslavija pričakuje letos dobro žetev.
Strojno-traktorska postaja v Brežicah 1®
opravila svojo nalogo deset dni pred r® kom. Sklenila je pogodbo za oranje 24 hektarov zemlje. Traktoristi so bili zelo P žrtvovalni in so orali podnevi in Pon0‘L' Tako so končali delo 10 dni pred T°^° ^ V teh desetih dneh so zorali vso zemlj0' jo kmetje sami doslej niso mogli obdela
Lani je bilo v Jugoslaviji 20 rudarski^
šol s 1500 učenci. S prehodom v na£ltp3 gospodarstvo in za izpolnitev petletke so se v rudarski in kovinski industrij* večale potrebe po strokovnih kadrih-radi tega so v Jugoslaviji odprli Še s rudarskih šol in 50 strokovnih tečajev-
JUGOSLAVIJA
KOVAČNICA NOVEGA ŽIVLJENJA
Iz govora A. Hebranga, predsednika jugoslovanske načrtne komisije
v primeri s slaro Jugoslavijo se je nova Jugoslavija v kratkem povojnem razdobju Janove in izgradnje iz temeljev spremenila.
. r* tempo povojne obnove in izgrajeva-"'a' Veliki uspehi v reorganizaciji narod-ega gospodarstva in v njegovem splošnem Preurejanju, uspehi na socialnem, zdiav-s venem in kulturnem področju nam kažejo z vso jasnostjo vse prednosti in premoč no-ve ljudske države FLRJ nad staro kapitali-*. 1,0 in reakcionarno Jugoslavijo. Nova J"dska demokracija je v praksi opravila 'elik izpit. Nova Jugoslavija kaže svetu Jjedaj v miru, kakor tudi poprej v vojni, akšne sadove prinaša njenim narodom Prava demokratična oblast. S takimi uspehi ?e ne morejo pohvaliti tisti narodi, ki jih le osrečila vladavina zapadno-demokralič-"ega tipa.
Tvorno delo narodov Jugoslavije in naše Jhtage pri obnovi in izgrajevanju navdušujejo vse prave demokrate po širnem svetu 11 vzbujajo zavist in sovraštvo pri reakcio-•rarjih v vseh državah. Kaj se je prav za Prav spremenilo v naši državi in na kak-s°n način se dajo pojasniti vsi naši uspehi 11 vse naše zmage?
Prvič: Spremenil se je značaj ob-a s t i. Oblast je prišla iz rok izkoriščeval-Cev in reakcionarjev v ljudske roke.
drugič: Porušena je stara država, dr-ava izkoriščevalcev delovnega ljudstva, z9rajena pa je nova ljudska d r ž a -a, država novega tipa, ki varuje in po-sPešuje koristi delovnega ljudstva. Spre-JPenila sla se tudi socialni značaj in vsebi-*na komandnih vrhov narodnega gospostva. Kapitalisti so pregnani s komandah položajev v narodnem gospodarstvu, J^pravljena je njihova izkoriščevalska is,nina v industriji, bančništvu, lastništvu Zc‘hlje in v veletrgovini. Tako je bil uslvar-
Sekt
Vodilni, po svojem značaju socialistični or narodnega gospodarstva, kot mate-, a'hi temelj ljudske oblasti. Nastanek drsnega sektorja narodnega gospodarstva ln°goča odpravo slepega delovanja eko-JJomskih zakonov in prehod na zavestno °dstvo narodnega gospodarstva. Danes '0(9 naša ljudska država, država novega P'1, na podlagi splošnega državnega pla-gospodarski in družbeni razvoj države. stari Jugoslaviji so vodili gospodarstvo ar<uii svoje obogatitve bankirji in indu-rVlci in veleposestniki. Njim je za vedno JjPsvonilo. Naša ljudska-država vodi gospostvo in njegovo izgrajevanje v korist Jj°sPodarske in politične krepitve in dvi-^ania blagostanja delovnega ljudstva.
* r e t j i c : Spremenili so se stari kapi-bstični odnosi v proizvodnji, ki so te-cMiIi na izkoriščanju delovnega ljudstva. ^J,ade se novi socialistični od-4 0 s * v proizvodnji. S tem se ustvarjajo j^^fialni in socialni pogoji za odpravo iz-0,'^čanja človeka po človeku. v e l r t i č : Spremenila se je organi-. c * I s k a oblika narodnega gospodar-a. v skladu s socialističnim značajem plinih gospodarskih panog dobiva narod-. gospodarstvo organizacijsko obliko stah$kega gospodarstva. Plansko gospodar-nV° Potiska ob stran slepo delovanje eko-^''bskih zakonov in podedovano anarhlč-ST Socialistični gospodarski sektor vpli-
va na vse druge sektorje in določa razvojno smer vsemu gospodarstvu.
Petič: Spremenili so se odnosi med industrijo in kmetijstvom delovnega kmeta. V stari Jugoslaviji je bil odnos industrije nasproti kmetijstvu delovnega kmeta odnos izkoriščevalcev nasproti izkoriščanemu. Kmetijstvo je bilo podrejeno koristim kartelov, bankirjev, industrijcev in veletrgovcev. To je bil glavni vzrok, da je delovni kmet propadal. Novi odnosi med industrijo In kmetijstvom se opirajo na medsebojno podporo in dopolnjevanje.
Šestič: Spremenila sta se tudi trgovina in njena vloga. V stari Jugoslaviji smo imeli med industrijo in kmetijstvom kapitalističnega posredovalca — trgovca. Ta je izkoriščal delovno ljudstvo in je dvakrat zaslužil velike profite, ko je kupoval od kmeta kmetijske pridelke in mu prodajal industrijske izdelke. Tudi temu je enkrat za vselej konec. Namesto kapitalističnega posredovalca imamo danes državno, zadružno in malo zasebno trgovino. Njihova naloga je, da kar najbolj uspešno in s kar najmanjšimi stroški posredujejo v prometu biaga, da preskrbujejo deželo z industrijskimi izdelki in da odkupujejo kmetijske pridelke.
Sedmič: Spremenil se je denarni in kreditni sistem. Združeni bančni in industrijski kapital je brezskrbno izkoriščal našo deželo in spravil delovnega kmeta v razvpite kmečke dolgove. Tudi temu je enkrat za vselej konec. Danes se je naše podeželje osvobodilo pritiska finančnega kapitala, ki ga je izkoriščal in držal v pomanjkanju. Gradi se nov sistem cenenega državnega kredita, ki bo podprl napredek kmetijstva in delovnega kmeta.
Osmič: Spremenil se je način razdelitve narodnega dohodka. V stari Jugoslaviji je šel ogromen del narodnega dohodka v žepe domačih in tujih kapitalistov. Ti so znaten del tega dohodka^razsipali za brezplodno in razkošno življenje. Odprava zajedalskih eksistenc in znižanje precejšnjega dela neproduktivnih izdatkov omogoča novo in pravičnejšo razdelitev narodnega dohodka na fond potrošnje prebivalstva, fond akumulacije in fond državnih rezerv. Nova razdelitev narodnega dohodka zagotavlja tudi visok tempo akumulacije ter dviganje materialne in kulturne stopnje delovnega človeka.
Te spremembe so iz temeljev spremenile stvari, ljudi in odrtose. Te spremembe pojasnjujejo vse naše uspehe. Naši narodi bi preživljali črne in težke dni, če bi jim bila po vojni po nesreči vsiljena zapadna demokracija. Posledica teh sprememb je neverjetno navdušenje, politična aktivnost, požrtvovalnost in ustvarjalni polet delavskega razreda ter vsega delovnega ljudstva naše domovine. Delovno ljudstvo se je rešilo razrednega in nacionalnega tlačenja tn strnilo svoje vrste v boju za izgraditev lepše in srečnejše bodočnosti.
Če vzamemo vse te spremembe skupaj, vidimo, da so omogočile našo hitro obnovo in izdelavo našega prvega petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ. Odveč bi bilo dokazovati, da ta dejstva z neizpodbitno silo in jasnostjo potrjujejo pravilnost politike zvezne vlade s tovarišem Tilom na čelu.
Gospodarska in tehnična zaostalost stare Jugoslavije.
u ara Jugoslavija in fašistična okupacija n ,1a,ri zapustili težko dediščino tehnične la u*'urne zaostalosti. Zato je sedaj naša g^re‘ina družbena, politična in državna 0 rtlia stavba v očitnem protislovju s svo-l^zaosiaio gospodarsko podlago. Znano je, e),1? *)osledica zaostalega gospodarstva in ... *e Slahn.it odvisnost, materialno DO-
na«ik
»di
slabost, odvisnost, materialno po-anje in nizka kulturna stopnja. Na-
a((. ^"goslavije se ne morejo sprijazniti s življenjskimi pogoji. Oni hočejo ži-lUlt C 0Veka vredno, svobodno, bogato in Urn° življenje. Da pa bi lahko ustvarili
pogoje za tako življenje, moramo kar najhitreje odstraniti protislovje med našo napredno družbeno*in politično zgornjo stavbo in njeno zaostalo gospodarsko podlago. Naš petletni plan rešuje to vprašanje.
Jugoslavija je pred vojno po industriji spadala med najbolj zaostale države v Evropi. Leta 1939 je proizvajala na enega pre-^btvalca 389 kg premoga, s čimer smo bili pred Romunijo in Bolgarijo; 6 kg železa, tako da je bila Jugoslavija z Romunijo skupaj na zadnjem mestu; 15 kg jekla, to je na predzadnjem mestu, za
nami je bila samo Romunija s 13 kg; 71 kilovatnih ur električne energije, pri čemer je bila za nami samo Bolgarija z 42 kilovatnimi urami; 0,06 kg nafte, torej zadri p je mesto; 42,5 kg cementa, pri čemer sla bili za nami samo Madžarska s 26 in Češkoslovaška z 18 kg.
Tako je torej z našo industrijo. Nič bolje pa ni s kmetijstvom. Tudi tu smo zavzemali zadnje mesto, ki ni bilo vredno zavidanja. Značilno za naše kmetijstvo je zaostalo, primitivno obdelovanje zemlje in nizek donos na ha.
Povprečni donos na ha je bil 13,3 metrskih stotov pšenice, pri čemer je bila za nami samo Romunija z 9,1 m. stota; 6! m. stolov krompirja, s čimer smo bili na zadnjem mestu v Evropi; 180 m stotov sladkorne pese, pri čemer je bila za nami samo Romunija z 91 m. stoti.
Delež industrijskih in krmilnih rastlin na njivah je znašal v odstotkih 7 odstotkov. Bili smo na zadnjem mestu.
Poraba umetnih gnojil na ha površine 0,3 kg. Bili smo na zadnjem mestu.
Povprečno so dajale krave 900 litrov mleka na leto. Bili smo na zadnjem mestu.
Na enega prebivalca je prišlo na leto 155 kilogramov pridelka pšenice. Bili smo za Madžarsko in Bolgarijo.
To pa še ni vse. Stara Jugoslavija se je razvijala po zakonih neenakomernega razvoja, ki veljajo za vse kapitalistične države. Posledica tega so velike razlike v stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja posameznih ljudskih republik in groba nesorazmerja v vsem gospodarstvu. Na te naletimo v posameznih panogah: v rudarstvu in industriji, v kmetijstvu in prometu, v ponudbi in povpraševanju po kmetijskih in industrijskih proizvodih itd. Imamo velika nesorazmerja med posameznimi panogami narodnega gospodarstva. Kot posledica naše gospodarske zaostalosti je med njimi najvažnejše nesorazmerje med industrijo in kmetijstvom.
Industrializacija in elektrifikacija
Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva FLR postavlja kot glavne naloge:
1.	Odstranitev gospodarske in tehnične zaostalosti;
2.	dvig, utrditev gospodarske in obrambne moči države;
3.	okrepitev in nadaljnji razvoj socialističnega sektorja narodnega gospodarstva in novih odnosov v proizvodnji, ki izhajajo iz tega, ter
4.	dvig splošnega blagostanja delovnega ljudstva v vseh treh gospodarskih sektorjih.
Za izpolnitev teh velikih nalog je določenih 278 milijard in 300 milijonov dinarjev investicij.
Da bomo odpravili našo gospodarsko in tehnično zaostalost, je treba izvesti industrializacijo in elektrifikacijo naše države na sodobni tehnični podlagi; zgradili moramo sto in sto novih tovarn in desetine električnih central, odpreti nove rudnike in obnoviti in modernizirati stara podjetja in stare rudnike. V ta namen bomo investirali okrog 120 milijard dinarjev. Vrednost industrijske proizvodnje se bo v letu 195! dvignila na petkratno višino proizvodnje iz leta 1939 ali od 3378 dinarjev na 10.625 dinarjev na enega prebivalca.
Gospodarska in obrambna moč vsake države je odvisna od težke industrije, zlasti od črne metalurgije in strojne industrije.
Zato je naša največja naloga, ki bo omogočila reševanje vseh ostalih nalog, da izgradimo dovolj močno in tehnično sodobno opremljeno težko industrijo. Brez razvoja težke industrije ne moremo niti mislili na opremo ostalih panog naše industrije z modernimi stroji, napravami, aparati in orodjem. I)rez tega ne moremo tehnično opremiti prometa, kmetijstva in armade. Z izgraditvijo težke industrije bomo ustvarili produkcijsko in tehnično bazo za preporod in tehnično opremo vseh panog gospodarstva.
Petletni plan ima v načrtu izgraditev cele vrste novih industrijskih panog. Med najpomembnejše spadajo industrija težkih in srednjih orodnih strojev, elektroindustrija, industrija težkih lokomotiv in vagonov, velikih parnih kotlov, vodnih turbin, kamionov, traktorjev, kmetijskih strojev večjega lipa, težkih gradbenih strojev, žerjavov idt. Proizvodnja v kovinski industriji se bo povečala približno 7-krat v primeri s proizvodnjo v letu 1939, proizvodnja industrije gradbenega materiala nad 8-krat, kemične industrije nad 9-krat, električne industrije nad desetkrat. Sodobni stroji bodo zamenjali preprosto orodje in priprave, izločdi bomo izrabljene in zastarele naprave ter zavrgli zastarelo organizacijo in zastarele delovne metode. To bo silno dvignilo produktivnost dela in zmanjšalo proizvodne cene.
Elektrifikacija
Tak program izgraditve naše industrije nas siti, da elektrificiramo našo državo. V petih letih bomo investirali v elektrifikacijo 30 milijard dinarjev. Doslej neukročene in neizkoriščene vodne sile v državi bomo spremenili v moderno in močno silo. Znalno se bo dvignila proizvodnja cenene električne energije z gradnjo vrste hidro-central in pomožnih kaloričnih central. Državo bomo prepletli z daljnovodi, ki bodo
odvajali električni lok iz central, da bo gnal naše tovarne, vlake, stroje, aparate in razsvetljeval naše vasi in mesta. Petletni plan računa s povečanjem proizvodnje električnega toka na 4.350,000.000 kilovatnih ur v letu 1951, kar bg štirikrat več kakor v letu 1939. Proizvodnja toka se bo povečala na 272 kilovatnih ur na prebivalca v primeri z 71 kil. urami pred vojno. Tako bomo prehiteli mnoge, ki so pred nami.
Rudarstvo
Naša država je tudi že doslej rabila velike množine premoga, železa, jekla, bakra in aluminija. Odslej bomo rabili vsega lega še več, da bomo lahko krili potrebe investicijske izgraditve velikega obsega, potrebe zaradi povečane zmogljivosti naših tovarn in prometa ter rastoče potrebe prebivalstva. Investirali bomo nad 30 milijard za izgraditev rudarstva in črne metalurgije. Modernizirali bomo stare rudnike in odprli nove, navrtali bomo zemljo in odprli nove vrelce nafte. Zgradili bomo plavže, jeklarne in valjarne. Odpravili bomo veliko pomanjkanje teh proizvodov, ki ga naša država tako težko občuti še sedaj. Petletni plan ima v načrtu povečanje proizvodnje
premoga in koksa od 6 milijonov ton v letu 1939 na 16,5 milijona ton •-• 1. 1951, ali 2,5-krat; nafte od 1000 na 450.000 ton ali 450-krat; železne rude oa 613.000 na 1,5 milijona ton ali 2,5-krat; surovega železa od 101.100 ton na 550.000 ton ali za 5,5-krat več; jekla od 235.000 ton na 760.000 ali za več ko trikrat več.
V letu 1951 se bo v primeru < lotom 1939 povečala proizvodnja na enega prebivalca: proizvodnja premoga od 339 kg na 1031 kg ali 265 odstotkov; proizvodnja jekla od 15 kg na 48 kg ali za 320 odstotkov; proizvodnja aluminija od 0,1 kg na 0,8 kg ali za 800 odstotkov.	(Dalje)
Pri maršalu Titu
Nov, nad vse pričakovanje lep svet. se nam, je odprl, ko smo prekoračili danes še obstoječo krivično mejo in smo zagledali zemljo svojih svobodnih bratov. Prispeli smo v našo pravo domovino, Slovenijo. Od vsepovsod so nas pozdravljali ljudje, od vsepovsod se nam je smejalo sonce. Dobili smo na tisoče in tisoče novih vtisov, ki jih nikdar ne bomo mogli opisati, tudi če bi se še tako trudili. Toda česar ne morejo napisati naše roke, ki so jih učili pisanja tuji ljudje za tuje ljudi, to so bila zmožna občutiti naša srca. Vrhunec sreče pa smo doživeli, ko smo bili izvoljeni za delegate za sprejem pri maršalu Titu.
V Kranju smo zapustili svoje tovariše in vlak je odpeljal preko Ljubljane in Zagreba v Beograd. Na predvečer največjega praznika vsega delovnega ljudstva, 1. maja, smo prispeli v živahno jugoslovansko prestolnico. Doživeli smo veliko prvomajsko slavje in bili deležni na j večje bratske ljubezni in ljubeznive pozornosti. Pri prvomajski paradi smo korakali na čelu veličastnega sprevoda ob strani zastopnikov vseh jugoslovanskih narodov. In tu smo ga prvikrat videli — prvega borca jugoslovanskih narodov in prvega delavca — maršala Tita. Ne morem opisali vtisa, ki ,ga je name in na vse nas napravil prvi pogled na maršala Tita. Naša delegacija je stala ravno nasproti častne tribune, kjer je bil maršal Tito z vlado, generali, diplomati in z drugimi visokimi osebnostmi. Nepopisna čustva sp se prelivala v nas, ko smo gledali tega velikega borca in državnika Jugoslavije in videli ljubezen in brezmejno spoštovanje, ki mu ga izkazujejo vsi narodi Jugoslavije. Žal ni mogoče v nekaj vrsticah opisati majske manifestacije in moči svobodnega ljudstva, ki si kuje lepše življenje. Silen je ta vtis, zlasti ko vidiš to globoko povezanost svobodnih ljudi s svojo ljudsko oblastjo. Omeniti moram še tisto, kar je na nas koroške Slovence napravilo neizbrisen vtis. Zastopniki vseh narodov in narodnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji so z ogromnim navdušenjem pozdravljali svojega ljubljenega maršala Tita, ko so korakali mimo tribune. Godba in vse drugo je moralo utihniti in po beograjskih ulicah si slišal navdušene pozdrave maršalu Titu v italijanskem jeziku. Med zastopniki narodnih manjšin pa so korakali tudi zastopniki Albancev, Turkov, Madžarov, Slovakov in drugih.
Malo zunaj Beograda stoji vila, ki je bivališče največjega Jugoslovana. Bil je lep majski dan v deželi sonca. Sedeli smo na vrtu in pričakovali, da se prikaže maršal Tito. Nemirno so bila naša srca in silno smo bili radovedni, kako nas bo sprejel ta veliki državnik.
In potem je prišel. Ko je stopil med nas in smo si podali roke, nas je takoj zapustil ves nemir. Maršal Tito se je smehljal. Imeli smo vtis, da smo prišli kol tovariši k velikemu tovarišu. Sedli smo in mu izročili darila naših rojakov, med njimi tudi zibel-
ko, napolnjeno s prstjo Gosposvetskega polja — zibelko Slovenije.
Naš sprejem ni bil tak sprejem, kakor ga imajo diplomati. Nasprotno, čutili smo, da smo prišli kot bratje k bratu. Preprosto smo se pogovarjali in vendar smo iz vsake kretnje in iz vsake besede maršala Tila videli, kako velik je ta mož, ki sedi med nami in se z nami pogovarja. Govorili smo tudi o razmerah na Koroškem in o naši borbi. Maršal Tito nas je prepričal, da je nadaljevanje naše borbe nujno potrebno in da brez borbe ni zmage. On, maršal Tito, ki je vtelešenje slavne osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, nam je vlil v srca trdno zavest, da je treba nadaljevati svetlo tradicijo narodnoosvobodilne borbe tudi še danes in vse dotlej, dokler ne bomo dosegli popolne svobode. Mi, ki smo na lastne
Iz Podjune nam pišejo:
Celovški škof je te dni razposlal po slovenskih dekanijah oster 'ukor na vse duhovnike, ki so podpisali spomenico za priključitev k matičnemu narodu. V svoji okrožnici imenuje škof ta postopek narodno zavednih duhovnikov ,.žalosten pojav v svoji školiji in pregrešek proti cerkveni avtoriteti”. V okrožnici jh še posebej poudarjeno, naj se slovenski duhovniki v bor doče vzdrže Vsakega vmešavanja v politične zadeve.
Pri tem se nehote vprašamo, ali velja ta zapoved samo za zavedne slovenske duhovnike, ali tudi za tiste duhovnike, ki so se svojemu narodu izneverili. Če naj velja to pravilo za vse enako, potem ne moremo razumeti, kako je mogoče, da župnik Komar iz Galicije popolnoma nemoteno opravlja svojo protinarodno in protijugoslovansko propagando.
Ne spominjamo se več, kdaj je imel ta gospod svojo zadnjo pridigo, ki bi bila vzeta zares iz Kristusove blagovesti. Na češčenju v Šmarjeti v Rožu, pri Mariji na Qtoku 29. oktobra 1946, na Reberci 10. aprila 1947 in na cerkvenem shodu 3. maja 1947 v Žilari vasi je celo svojo pridigo posvetil neosnovanim in lažnivim izpadom proti Jugoslaviji. Posebno zadnja pridiga v Žitari vasi je tila ena sama kleveta nove
Danes imamo ljudsko oblast, ki skrbi za vse enako. Naša oblast se ne opira na bajonete. Ml sicer imamo bajonete, toda ti niso kakor v stari Jugoslaviji naperjeni proti ljudstvu, ampak so namenjeni za njegovo obrambo.
Maršal TITO
oči videli Titovo Jugoslavijo, smo se globoko prepričali o tem, da je naš cilj vreden velike borbe in vsake žrtve vsakega koroškega Slovenca, in to ne samo iz narodnostnih, ampak še predvsem in posebno iz socialnih in gospodarskih razlogov. V zavesti, da bomo srečni le tedaj, kadar bomo s svojimi brati združeni pod eno streho, smo se morali posloviti od maršala Tila, kajti čas za naš sprejem je kmalu minil.
Podoba maršala Tita se je globoko vtisnila v slehernega izmed nas. Nikdar je ne bomo pozabili. Vedno nam bo dajala nov pogum, da se bomo lotili neustrašeno vseh nalog, ki jih moramo izpolniti, če hočemo, da postanemo državljani Titove Jugoslavije in s tem svobodni in enakopravni ljudje.
Pavlej Z i m a.
Jugoslavije, ki jo je imenoval ,,državo krvavih morilcev'*', bralce ,,Slovenskega vestnika” pa je enostavno izobčil iz cerkvenega občestva. Kakor bi bil sam priča strahotni srednjeveški inkviziciji, jo v svojih pridigah presaja v sodobno našo matično državo in si izmišlja poljubne številke o nekih duhovnikih — mučenikih, ki jih vselej prikroji po svojem razpoloženju. Zanimivo je tudi to, da ta vneti branilec vere nikdar ne omenja žrtev fašizma. Mogoče mu ni znano, da je bilo v nacistični dobi v Avstriji zaprtih 723 duhovnikov, kakor tudi nam ni znano, da bi se bil gospod Komar kdaj javno postavil v bran fašističnim zatiralcem vere.
V Žitari vasi je gospod Komar, ki trdi, da uživa vso naklonjenost svojih višjih cerkvenih predstojnikov, v polurni pridigi žalil najgloblja čustva slovenskega ljudstva. Ljudje so majali z glavami in si niso bili na jasnem, ali so v cerkvi ali pa poslušajo izvajanja bivšega funkcionarja „Heimatbunda”.
Posebnost gospoda Komarja je v tem, da se čuti poklicanega za veliko širši delokrog, kako^pa je njegova fara. Ni izključeno, da je prišel do tega prepričanja po ukazu „strogo nepolitičnega” škofijskega ordinariata. Skoro ni pogreba daleč naokoli, na katerem bi se ne pojavil gospod Komar s svojim političnim govorom. Zanimivo je tudi, da' gospod Komar uživa vso naklonjenost bivše nacistke, sedaj nastavljene pri zasedbeni oblasti v Velikovcu, ki mu je izposlovala novo motorno vozilo.
Ali naj bo to tista ..nepolitičnost”, ki jo tako kategorično zajitevo celovški škp-fijski ordinarijat?
KULTURNA PRIREDITEV V ČAST MATERAM V KOTMARI VASI
V nedeljo, 18. maja je naša mladina Prl Dovjaku na Trabesinjah dostojno počastil* naše matere. Mladina in pionirčki so P°" kazali staršem in sovrstnikom, česa so *e naučili. Nad 200 ljudi je napolnilo dvora* no, nakar je predsednik slovenskega Pr0 svetnega društva tovariš Vašnik otvOd prireditev. Po deklamacijah v čast mate* ram je sledil slavnostni govor tov. Ogris* iz Bilčovsa. Govoril je o poslanstvu matere in se posebej spomnil naših sl&venskih m*" ter, ki so zlasti v zadnjih letih nacistični!* 1 strahot pokazale tako veliko junaštvo. N'* so jih oplašila fašistična nasilja, niti groi' nja koncentracijskih taborišč, zveste svojemu materinskemu poslanstvu so branile pravice našega ljudstva in človeško dosto* janstvo. Zato se v globoki hvaležnosti ki?' njamo našim junaškim materam in borbe nim ženam, ki so vzgojile nov, ponose® rod, pripravljen, da si pribori lepšo in svet lejšo bodočnost.
Tudi obe igri, ki sta sledili, sta obrav navali vzvišenost materinskega poslanstv*1 ki se ne ustraši nobenega trpljenja. Nastop mladine je bil skrbno pripravljen, posebo0 prisrčno priznanje pa so želi naši najml*i ši. Od deklamacij je najbolj ugajala peS mica naše najmlajše pionirke Urške. ii
Kolmirška mladina je s svojim nastop0®1, ponovno dokazala, da ima pravi smisel z* napredno prosveto. Glavna zasluga gre tovarišicama Elzi in Marlinki, ki sta pok*' zali veliko veselja, požrtvovalnosti in sp°' sobnosti. Naši pionirčki, ki so se z veliki®1 navdušenjem udeležili tekmovanja, tudi 10 pot pozivajo svoje vrstnike, da jim Pfl ..Vestniku” ali „Mladi Koroški" poročaj0 o svojem delu in o svojih nastopih.
Micka
OBJAVA
Hranilnica in posojilnica v Glinjah vd' vse člane na izredni občni zbor dne 1- j*, ni j a 1947 pri Cingelcu na Trati ob 3. ur' popoldne z naslednjim dnevnim redo®1'
1.	Volitev novega odbora.
2.	Slučajnosti.
Načelstvo.
OPOZORILO BRALCEM
Ker zaradi praznika tiskarna v poned^ ljek ne dela, izide prihodnja številka petek, 30. maja. Da pa naši bralci ne bo ^ prikrajšani, obsega današnja številka os° strani in mladinsko prilogo.
Evangelij ali politika
X---X-----x
r---,
! Koroška
~»K---------- M--X..........-*-----*' •
BORBI

Karl Prusnik — Gašper:
ČEZ DRAVO
Vprašanje, kako priti čez Dravo* je še vedno čakalo rešitve. Ko smo šli 20. novembra mimo Male vasi nad Grebinjem, smo naleteli na nemško patruljo. Bili smo v hiši nekega nacista — „bloklajterja”. Ker ,,revež” ni imel prav ničesar za partizane, smo si sami vzeli, kar smo potrebovali. Ko smo ravno ogrinjali bele rjuhe, da bi bili na nočnem pohodu v snegu manj vidni, potrka stražar na okno. Ker sicer ni imel te navade, sem takoj vedel, da mora biti nekaj posebnega. Ko stopim do njega v mesečno zimsko tišino, me povleče v senco in mi pove, da je opazil švabsko patruljo. Brez premisleka sem užgal s svojo rusko brzostrelko'v naznačeno smer, kjer so bili fašisti. Kakor na povelje so užgali tudi vsi moji tovariši. S tem smo seveda sprožili ogenj tudi na nasprotni strani. V polkrogu smo bili obkoljeni. Z vseh strani se je vsula toča krogel iz brzostrelk, Šarcev in pušk. Začele so pokati bombe. Umaknili smo se po čistini v globoko strugo. Nemci, ki niso štedili z municijo kakor mi, so še vedno streljali, ko smo bili že zdavnaj na varnem. Spopad je ostal brez posledic, samo tovariš
Jurij je našel drugi dan kroglo iz nemške brzostrelke v svoji torbici.
Se isto noč smo prišli do avstrijskega kmeta, kjer so nas zelo prisrčno sprejeli. Ta avstrijska hiša pri Rudhikarju v Zgornjih Krčanjah ni bila nič manj gostoljubna in je prav tako rada postregla partizanom kakor vsaka zavedna slovenska hiša. Tukaj se nam je prostovoljno javil v partizane tovariš Fric, eden izmed treh drvarjev, ki so stanovali pri tem kmetu.
Šestega decembra je bil za nas vroč dan. Civilni obveščevalci so nam javili, da pr-i haja nad nas močna SS-ovska edinica, ki šteje 2000 mož. Ob desetih dopoldne so počile v precejšnji bližini težke angleške ročne granate. V našem bunkerju smo bili vsi v strogi pripravljenosti. Nato sem postavil na tri mesta po dva tovariša na stražo. Imeli smo zaupanje drug v drugega in . smo sklenili, da se ne umaknemo iz bunkerja, preden ne bo zapokalo.
Dobrih deset minut po detonaciji granat javi stražar, da v strugi potoka nekdo sloka. Trije tovariši so odšli na izvidnico. V strugi zagledajo tri ljudi in spoznajo v njih
partizane iz Bojeve čete. Tudi ti zapazijo naše, eden od njih pa jih ne prepozna in zbeži dalje po strugi. Druga dva, ki sta bila težko ranjena, pripeljejo izvidničarji v naš bunker. Tovariš Gustl je bil ranjen v prsi, dočim je imel tovariš Cvetko prestreljeni obe koleni. Gustl je umrl na posledicah težke rane, še preden smo se spoprijeli z Nemci. Medtem so spodaj zapokali -streli. Tretji tovariš, ki je prej zbežal po strugi potoka, je padel v švabsko zasedo, ko je prišel do poti, ki je peljala čez potok. Pozneje smo zvedeli, da je imel srečo in da je zdi‘av ušel iz nastavljene pasti.
Sovražnik je bil torej v neposredni bližini. Gotovo je imel s te strani tudi dobro zastraženo. Zalo smo sklenili, da se umakne glavnina z ranjenim tovariš-em 50 metrgv nad bunker v pokretni razdalji. Bilo je ob dveh popoldne. V zasneženem, visokem smrekovem gozdu je Yl*dala mučna tišina. Povelja smo dajali in prenašali šepetaje. Na stražarsko mesto sem postavil puške veščega tovariša lovca, kateremu sem nekaj minut prej pojasnil napeti položaj. Popolnoma ti zaupam to važno mesto, sem mu dejal. Ce pridejo Nemci, pridejo najprej do tebe. Imaš daljnogled. Dobro oglej, da ne ustreliš našega. Če pa zapaziš kljukasti križ ali SS-ovski znak, pa pomeri kakor na zajca. Če Nemci zavohajo svojo lastno kr*, si ne bodo upali za nami. Misli na to, da imamo s seboj ranjenega tovariša.
In res. Komaj sem bil na sredi poti od glavnine do stražarja, odjekne njegov prvi strel in takoj za Lem drugi. In že se zasli-
jo kriki: Auweh! Hilfe! Hilfe! Za nj1^ a pruska povelja: Vorvvarts — Hurra!
:m se k debeli smreki in sprožim .•••'. al sem samo en strel. Imel sem nesieC.J1 avra se mi je v brzostrelki razstrelil* ^ rožje ni delalo. Medtem pa je grmel0 seh strani. Nad nami so eksplodirali j(1 tli dumdumk. Sneg se je usipal na na-* adal z dreves s celimi vejami vred.
; kakor ob strašni nevihti. Tromblonk0^ ačne granate so crkavale okrog nas, , or bi se odpirala zamrzla zemlja. Tudi
i so pošteno užgali. A ravno tako az je imel tudi tovariš Krištof zabito j trelko. Pošteno pa jih je Nemcem n svariš Srečko, Slavko in še drugi.
Pri tem spopadu sem bil srčno v*r j čen. Vse je bilo v najlepšem redu in obenem tovarišu ali tovarišici nisem azil niti najmanjše razburjenosti. HI* 0. rvno smo vzdržali počasni in previdni ak. Nahrbtniki so bili težki, težak anjeni tovariš. Snega je bilo čez k° ^
Ko se tako umikamo kakih pet mi°u ^ irez vsakega povelja kakor blisk p*c 5 ^o-.olona v sneg. Takoj sem vedel, da Je se al kdo opaziti Nemce. Po trebuhu se^ ja plazil do tovariša Luca. Povedal mi 1 ' e razločno slišal nad nami repeliranJ - nj raljeza, pri tem pa niti za trenu^^r imaknil svojega pogleda Od točke, ^ je e meril s svojo brzostrelko. Legel * . ^a ljemu, nakar smo nepremično preZ r se strani. V napetem pričakovanju P ;trela je poteklo četrt ure.	jje)
V. 31 (59)
BESEDE DR. M. ZWITTERJA
ob slovesu naših pevcev iz Jugoslavije
Pred odhodom naših pevcev iz Jugosla-V‘le J0 vodja turneje tov. dr. Mirt Zwitter *družil občutke odhajajočih v naslednjih besedah po radiu Ljubljana:
..Nemogoče je, da bi opisal vse silne vti-Se. ki jih odnašamo iz nove, Titove Jugo-s avije, domovine naših svobodoljubnih narodov. Pot našega zbora se je že po sprejemu na Jesenicah spremenila v mogočno Jfianifestacijo za priključitev Slovenske Ko-r°ško k svobodni domovini. Kamor koli sm° svoji turneji dospeli, povsod je slo-venski narod enako odločno izražal to svo-J° željo in zahtevo. 2e prej so potovali Pevski zbori iz Slovenske Koroške v bivšo Jugoslavijo. Naša sedanja pot pa je bila v znamenju borbene skupnosti vseh Slovencev; skupnosti, ki se je rodila v času skupne borbe za svobodo in socialne pravice vsega slovenskega naroda.
doživljali smo novo, prerojeno in prekajeno svobodno domovino. Našo novo Ju-doslavijo smo spoznali .kot državo ljud-stva. Samo delovni človek, ki se zaveda, kaj pomeni zanj ljudska država, je zmožen takšnih delovnih naporov, kot smo jih vi-
deli vsepovsod pri obnovi in pri izvedbi petletnega plana. Ta načrt, ki bo naši domovini postavil temelje za svoboden gospodarski razvoj, je stvar vsega delovnega ljudstva narodov Jugoslavije. Kajti ljudstvo se zaveda, da v ljudski državi vsakdo ustvarja za skupnost in za boljšo bodočnost vseh in tako tudi za samega sebe. Samo tako je razumljivo, da v Jugoslaviji vsepovsod s takim delovnim zanosom zidajo nove domove, gradijo tovarne, mostove, ceste in elektrarne.
Mi, ki prihajamo iz povsem drugih gospodarskih razmer, smo strmeli nad to delavnostjo in udarniško silo. Naravnost presenetil pa nas je delovni polet mladine Jugoslavije, ki s ponosom in, zavest jo svobodnega človeka v najtežjih pogojih gradi novo mladinsko progo iz Samca v Sarajevo. Ta proga je prava kovačnica mladega rodu nove Jugoslavije. Tam se kuje resnično bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije in vseh svobodoljubnih narodov sveta. Kako vse drugače je pri nas na Koroškem, kjer po dveh letih od zloma nacističnega nasilja še danes nimamo železniškega pro-
meta in je vse gospodarstvo v zastoju.
Zalo so dnevi v svobodni domovini postali za nas najsilnejša vzpodbuda za še bolj odločno borbo za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Se bolj se zavedamo, kaj p o nitmi za naš narod resnična svoboda in možnost neoviranega razvoja v ljudski državi. Zlasti obisk pri bratih v Slovenskem Primorju nas je utrdil v zavesti, da samo dosledna in vztrajna borba vodi k svobodi. Obiski v bratskih republikah, Bosni in Hrvatskem, ter sprejem naše delegacije v metropoli Jugoslavije, predvsem pa prisrčni sprejem pri maršalu Titu, voditelju naše nove Jugoslavije, so nas znova utrdili v zavesti, da v svoji borbi nismo osamljeni, ampak so z nami vsi narodi Jugoslavije. Zato bomo nadaljevali svojo borbo s še večjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Odhajamo s ponosno zavestjo, da je naš boj za priključitev k Titovi Jugoslaviji doprinos k skupnim naporom jugoslovanskih in vseh svobodoljubnih narodov sveta za pravice in boljšo bodočnost človeštva, za pravičen mir in resnično demokracijo."
Naši pevci v Prevaljah . ..
"IZ GORE V GORO BI SI LAHKO
ZAKLICALI Z BRATI KOROŠCI."
.	Prežih
Prišli so — naši bratje. Srca vseh th ob meji so se zdanila. Po 30 km daleč so prišli, da pozdravijo koroške Ppvce. Z okrašenimi vozovi, avtomo* “ili, peš. Take množice Prevalje še ni* So sprejele. najstarejši ljudje ne Pomnijo kaj takega. Otroci s cvetjem, da celo dojenčke so prinesle matere s seboj in potrpežljivo čakale z njimi v fiheči; prišli so betežni starčki s planin okrog Pece in Uršlje gore. Izpod Po* horja, iz Dravske in Mislinjske doline Sr> privreli živi vrelci velike vere in se razlili po prevaljski beli cesti.
Vse je čakalo nestrpno, naša pe* sem je pripravljala tla toplemu spre* jernu. Vlak! — Zganilo sfe je je* z<?ro d lav in zastave so zaplapolale, pozdravi domačnosti in ljubezni — brat brata objemljc — našli so sc to* ^ariši iz borbe, ki nas jc tako združi* a- Koroški odred je tukaj prepletel ^oboke vezi med ljudstvom in sedaj sc s solzami v očeh zopet pozdrav* Vali stari borci. In Voranc, naš Voranc 3e govoril.
Godbe so prihitele, ljudstvo jc V;zklikalo med zvoki in sc končno 2grnj]0 pred prosvetnim domom.
Večerni program. Tako mala je bi* a danes prevaljska dvorana za toliko Jožico. Zunaj smo namestili zvočni* *c> a ljudstvo jc godrnjalo, hoteli so s\()je najdražje tudi videti, ne samo s‘išati. — Naša prelepa slovenska ko* r°ška pesem, ki jo pojejo tostran in °nstran te umetne meje enako ?>chko —, je združila misli vseh. »Na* ')a Koroška« — » Titova Koroška!« — 3e donelo po dvorani in zunaj odločno ''T vroče. Le malokdaj se naš človek severni meji tako sprosti,-da bi *ar lila čustva od njega — navadno je Va|e zaprt kakor te zelene planine. Skromna darila, ki so jih prejeli iz seh strani našega okraja, so bila iz* i°Cena s toliko iskrenostjo, da so ne* cmerim sivolasim gostom privrele MJlze v oči. Guštanj.ski sindikat jim je , ‘‘klonil »Koroško dekle z jabolki« —, ^P° delo slikarja tov. Pandurja; tudi sjjd' darovi so bili mični.
so naši »koroški slavčki«, kakor Q°. 3ili pozdravljali, zopet po kratkem zn°ru zaPc'>, je dvorana utihnila —,
Pa se je, da srca utripajo glas* j.J* bolj kakor kdaj*koli in bijejo veli* ljubezni takt.
Unč ’mer>u gostov se je zahvalil ne* iil °rrii dr.. Mirt Zwitter vsem, ki so Pozdravili. Njegove besede so se* jz c v dušo. legale so na čela in sijale kai°Ci množice. Kakor da se je vzbur* kini V nevihti jezero — je vrelo in Pel° iz dvorane. »Ne damo Koro*
ške —, ne damo je!« ... »Narod koro* ški skupaj«..,
Ta dan bo ostal našemu ljudstvu v neizbrisnem spominu kot opomin — gostom pa v vzpodbudo.
Pele M.
(Slovenski poročevalec, 13. 5. 1947)
... v Postojni in Ajdovščini
Že v Postojni jih jc primorsko ljucl* stvo navdušeno sprejelo, nakar so si gostje ogledali postojnsko jamo, v ka* teri so priredili koncert. Istega dne po* poldne so prišli v Ajdovščino, kjer jih je sprejela navdušena množica ljud* stva na Titovem trgu. V imenu okraj* nega odbora OF jih je pozdravil tova* riš Du jc. V imenu Korošcev mu je od* govoril tov. dr. Zwitter, član Pokra* jinskega odbora OF za Koroško, ki je med drugim dejal: »Borili se bomo trdno in neizprosno vSe dotlej, dokler ne bomo tudi mi deležni vseh svo* boščin v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!« V imenu goriških pro* svetnih delavcev je Korošce pozdravil tovariš Dominko Saša. Ljudstvo je s številnimi medklici prekinjalo govor* nike. klicalo Slovenski Koroški in ter* jalo njeno prključitev k Jugoslaviji.
Nato jc koroški pevski zbor pod vodstvom tov. Zdravka Hartmana za* pel nekaj koroških narodnih in par* rižanskih pesmi, od katerih je moral mnoge ponoviti. Zvečer je zbor nasto* pil tudi v radiu Slovensko Primorje. Ob slovesu pa so Primorci Korošcem darovali spomenico o .kilijski krajini, ki jo je delegacija FLRJ predložila na mirovni konferenci.
Ob povratku so se Korošci zopet ustavili v Postojni, kjer so priredili koncert.
(»Ljudska pravica«, 14. 5. 1947.)
... pri predsedniku vlade LRS
13. maja dopoldne: je predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko v navzočnosti podpredsednika vlade dr. Marijana Breclja, prosvetnega mi* nistra Lidije Šcntjurčevc in pomoeni* ka ministra pri predsedstvu vlade Draga Stepišnika sprejel člane Zdru* /enega pevskega zbora koroških Slo* vencev.
Vodja turneje dr. Mirt Zwitter je pozdravil predsednika vlade ter mu iz* roeil darove koroških Slovencev. Na* glasil je veselje članov pevskega zbo*\ ra, da lahko osebno izrazijo predsed* niku vlade svojo hvaležnost za pri* srčen sprejem, ki so ga doživeli v vseh krajih Slovenije, ki so jih obiskali.
Predsednik vlade Miha; Marinko se je zahvalil za pozdrave in darove. De* jal je, da so se člani pevskega zbora na svoji poti po Jugoslaviji lahko prepris čali, kako toplo bijejo srca jugoslovan* skih narodov za Slovensko Koroško.
Naglasil je, da so uspehi, ki jih d ose* gajo jugoslovanski narodi na gospo* darskem in notranjem področju obes nem uspehi za Slovensko Koroško. Na koncu je predsednik vlade zaželel ko* roškim Slovencem mnogo uspeha pri njihovem delu za uresničenje načel, za kt^era so med narodno osvobodilno borbo dali toliko žrtev.
Vodja turneje dr. Mirt Zvvitter se je zahvalil predsedniku vlade za sprejem ter naglasil, da bodo koroški Slovenci nadaljevali borbo za osnovne nacional* ne pravice do njihove dokončne ures* ničitve.
Jeseničani so se prisrčno
poslovili...
Koroški pevci so se danes dopolne vrnili v svojo lepo domovino. Kljub delovnemu dnevu je prišlo k slovesu mnogo ljudi, ki so svojim dragim go* stom poklonili cvetje in zelenje. K slo* vesti so se zbrali zastopniki okraja, mestnega ljudskega odbora, sindika* tov, mladine, fizkulturnih organizacij, AFŽ in učitelji s šolsko mladino. Pred odhodom so se od njih poslovili za* stopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Vsem pa ss je v imenu gostov lepo zahvalil za sprejem tov. dr. Mirt Zwitter. Šolska mladina je tik pred odhodom vlaka lepo zapela partizansko pesem »Bratje le k soncu — svobodi. Ko je vlak odvozil s po* staje, so zaorili klici: »Živela svobod* na Slovenska Koroška! — Živeli koro* ški Slovenci!«
(»Slovenski poročevalec«, 15. 5. 1947)
Koroški Slovenci ob odhodu:
»Obljubljamo vam, da bomo s še večjim poletom nadaljevali našo skupno borbo do končne zmaye.“
Skoraj tri tedne so bili pri nas Zdru* ženi pevski zbori Slovenske Koroške. Obiski koroških pevcev in igralskih družin so tradicija, ki sega še v čase stare Jugoslavije. Tudi sedanji obisk koroških pevcev je svojevrsten kultu* ren dogodek, ki mu pa ne moremo odrekati tudi določenega političnega pomena, saj so nas obiskali v času zu* nanje in notranje politične borbe za Slovensko Koroško. Tak značaj mu daje že dejstvo, da so koroški pevci posredovali maršalu Titu, podpred* sedniku FLRS tov. Edvardu Kardelju, predsedniku vlade LRS tovarišu Mthi Marinku in predstavnikom Osvobodil* ne fronte številne resolucije, ki izra* žajo trdno voljo slovenskega ljudstva na Koroškem po. priključitvi k FI KJ. Obisk opredeljuje na drugi strani tu* di okolnost, da so se koncerti koro* ških pevcev vsepovsod spremenili v
Stran 5
mogočno manifestacijo jugoslovan* slcih narodov za priključitev Sloven* ske Koroške.
Predvsem lahko ugotovimo, da je bila pot koroških pevcev po Jugosla* viji mogočna manifestacija bratstva in edinstva. Koroške Slovence so na njihovi poti po Jugoslaviji enako pri* srčno pozdravljali slovenski ljudje kot bosanski in hrvatski delavci, z enaki* mi bratskimi in tovariškimi pozdravi so jih sprejemali srbski kmetje iz naj* bolj južnih predelov Srbije kot mladi* na delovnih brigad vseh narodnosti r.a mladinski progi. Nepozabno se je to manifestiranje bratstva in edinstva vtisnilo v zavest koroških Slovencev. Spoznali so lahko, kako trdno so povej zani ne le s slovenskim narodom, tem* več enako in celo še močneje z vsemi narodi Jugoslavije ter vsem naprednim človeštvom. To pričajo viharni bratski sprejemi na Primorskem, v Beogradu, Zagrebu, v Bosni, da ne omenjamo sprejemov v Ljubljani in vsej Sloveniji.
Koroški Slovenci so bili gostje na* šili sindikalnih organizacij. Dejstvo, da je bilo v skupini koroških pevcev tudi večje število delavstva, zlasti iz Borovelj, označuje to bratstvo in edin* stvo še prav posebej. Delavci iz Slo* venske Koroške so si stiskali roke s trboveljskimi rudarji in jeseniškimi kovinarji, s hrvatskimi, srbskimi in bosanskimi delavci. Lahko bodo po* vedali delavcem Slovenske Koroške in avstrijskim antifašistom, kakšno mesto ima delavstvo v ljudski demo* kraeiji in kako skrbi zanj Titova Jugo* goslavija. Mnenje koroških delavcev jc bilo, da bi zlasti avstrijski delavci morali doživeti in spoznati državo de* lovnega ljudstva, kot so jo oni, kar bi močno krepilo enotnost antifašistične borbe na Slovenskem Koroškem.
Te ugotovitve vodijo koroške Slo* vence k spoznanju, da bodo le s kre* pitvijo enotnosti lahko uspešno na* daljevali in zmagovito končali svojo borbo. Utrjevanje in poglabljanje an= tifašistične enotnosti na Slovenskem Koroškem, to je vodilna misel, ki jo nosijo danes koroški Slpvenci s seboj ob odhodu iz Jugoslavije. Zavedajo se, da je borba koroških Slovencev za osvoboditev in priključitev nujno zve* zana z borbo vsega naprednega člo* veštva. Kolikor bolj bo del te borbe, tem bolj bo uspešna.
Različne laži svetovne reakcije o 'Titovi Jugoslaviji, s katerimi so ho* teli slabiti borbo koroških Slovencev, so izgubile sedaj zadnjo oporo. Sku^ pina skoraj devetdesetih koroških Slo* vencev iz vseh krajev Slovenske Ko* roške bo lahko zdaj neposredno izpo* vedala vso resnico o novi Titovi Jugo* slaviji. Silni vtisi o ljudski oblasti, o obnovi irt petletnem planu in o brat* stvu in edinstvu jugoslovanskih naro* dov, ki jih nosijo s seboj koroški pev* cUbodo razpršili vse te laži gnile av* strijske reakcije in svetovnih impe* rialistov. Nepozabna doživetja iz Slo* venije, prvomajskih pnoslav, z mladini ske proge, iz različnih obratov in to* varn, vtisi z obiskov pri naših držav* nikih in doživljanje velikanskega de* lovnega poleta narodov Jugoslavije bodo našli svoj odmev tudi pri delov* nem ljudstvu Avstrije.
Trdna in uspešna borba narodov Ju* goslavije na notranji fronti pa je ko* roške Slovence tudi utrdila v zavesti, da je to najboljša pomoč in opora pri njihovi borbi. Priprave, napori in bor* ba za naš petletni plan so hkrati tudi borba za Slovensko Koroško. Prve mo, gočne obrise tega plana so videli ko* roški Slovenci. Že ti so jim vzbudili zaupanje v moč in trdnost nove Jugo* slavije ter jim utrdili spoznanje, da je taka notranje močna Jugoslavija prvo jamstvo za uspeh njihove borbe.
Koroški Slovenci so se poslovili od nas nesoč s seboj misel bratstva in edinstva, odšli so s trdnim zaupanjem v življenjsko in ustvarjalno silo naše mlade države. Nov« Jugoslavija jim je v polni meri dala moči in vzpod* bude, tako da so ob slovesu upavtfče* no zatrdili:
Obljubljamo Vam, da bomo s še večjim poletom nadaljevali našo skup* no borbo do končne zmage.
(»Ljudska pravica«, 15. 5. 1947)
_______________ %
^fflOSIBSGJIIEOBO	*
maršala Tita
Vas Kumrovec, občina Zagorska sela, okraj Klanjec je oddaljena okrog 40 km od Zagreba in nekaj kilometrov od Mihanovieevcga dola, kjer stoji kamenit spomenik pesnika hrvatske himne »Lepa naša domovina« — An* trna Mihanoviea. V štiriinštiridesc* tih hišah Kumrovca prebiva 230 ljudi. V tem slikovitem kraju Hrvatskega Zagorja, okrog katerega so nanizani hribi, je bil rojen 23. maja 1892. vodi* tel j jugoslovanskih narodov, maršal Jugoslavije, narodni heroj Josip Broz —» Tito.
Ce te privede pot iz Klanjea, zaglc* daš na desni strani eeste skromno kmečko hišico — rojstno hišo maršala 'Tita. Nad vežnimi vrati je napisano: »V tej hiši je bil rojen tovariš Tito.« Tu živi zdaj njegov nečak z ženo in otroki. V vsej hiši, v dveh izbah, kjer je preživel maršal Tito svoja otroška in mladeniška leta, čuti človek rado* stno napetost, kakor da je on zdaj še tu. Titove slike, pripovedovanje kine* tov o Titu, vse to govori o ponosu te zagorske vasice, ki je srečna, da je bil rojen v nji najboljši sin jugoslo* vanskih narodov.
Na steni v prvi izbi visi velika slika maršala, ki jo je podarila Titovi roj* stni hiši 14. maja 1943. neka enota srb* ske divizije, Blagajnik krajev, ljud* skega odbora v Kumrovcu pripovedu* je, s kolikim navdušenjem so borci iz Srbije obiskali Kumrovec in kako
Danes se bliža ura, ko bo Ireba govorili o mejah naše države. Mi o tem v vsej tej vojni nismo govorili, toda zdaj moram vendarle spregovoriti nekaj besed. Naše ljudstvo se je borilo za svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za boljšo in srečnejšo bodočnost, toda bori se tudi za osvoboditev tistih naših bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom. S to vojno morajo biti naši bratje v Istri, na Primorskem in Koroškem osvobojeni in tudi bodo osvobojeni in živeli bodo svobodni v svoji domovini, skupno s svojimi brati. To pa je tudi želja vseh njih. Mi lujega nočema — a svojega
ne damo.	„ . _r__
Maršal TITO
srečni so bili, da so lahko izročili sli* ko maršala Tita njegovi rodbini. V hi* ši hranijo tudi sliko, ki jo je poklonil polkovnik Bajič, dalje sliko maršala Lita in dr. Ivana Ribarja iz pete ofen* žive. Ohranjena je tudi fotografija maršala Tita iz let po prvi svetovni vojni.
Posebno se ponašajo vaščani s sliko, ki jo je poslal maršal Tito svoji vasi. Na sliki je posvetilo: »Prijateljem iz moje rojstne vasi Kumrovca — Tito, 5. V. 1944«. Alojzij Dorčič pripovedu* je: »To sliko smo dobili preko Mosla* vine. Vse leto sem jo prenašal in ču* val; večkrat, ko sem se skrival pred ustaši, je bila tudi slika .z menoj v bunkerju.«
Leta 1943 je bil ustanovljen v vasi ilegalen narodnoosvobodili odbor, ki je pošiljal v najtežjih okoliščinah lju* di v borbo proti okupatorju in doma* čim izdajalcem ter podpiral partizane. Vsa vas je bila složna v svojem skle* pu, da se bo borila ne glede na težave in žrtve. Iz Titove rojstne hiše je od* šlo v partizane pet njegovih sorodni* kov, izmed katerih sta dva: Franjo Broz in Stjcpan Broz, padla. Iz dru* gih hiš so odhajali ljudje v oboroženo borbo, tisti, ki so ostali v vasi, so pa pod vodstvom svojega narodnoosvo* bodilnega odbora delali za zmago.
Predsednik narodnoosvobodilnega odbora Martin Gašpert, ki skromno govori o tem, da je star znanec mar* šala Tita, pripoveduje o borbi#Kum* rovca pod okupacijo. V vas so priha* jali ustaši in gestapovci, grozili so lju* dem in si prizadevali, da bi jih s te* rorjem odvrnili od narodnoosvobodil* nega gibanja. Toda kljub temu je šlo ljudstvo za Titom. Narodnoosvobo* dilni odbor je neumorno zbiral orožje in hrano za Zagorsko brigado in par* tizanske odrede, ki so prihajali v ta kraj in sc borili.
»To ni bilo lahko v Zagorju, kjer je kar mrgolelo ustaških garnfeij«, pripo* veduje Gašpert. Vendar pa smo us* pesno delali. Naš ilegalni odbor je de* lal pod krinko šolskega odbora. Zbi*
rali smo hrano za učitelja, pa smo jo večinoma pošiljali v gozdove«. V vasi je bila tudi organizacija mladine in Antifašistične fronte žena. Kmetica Tereza Štefan, ki je vodila druge žene v vasi, je neumorno zbirala obleko in hrano za partizane.
Vsak vaščan se spominja dogodkov povezanih š Titom. Vaščani razkazu* jejo osnovno šolo, kjer sc je učil Tito, ki je bil odličnjak, spominjajo sc nje* govega očeta in matere Marije, rojene Javoršek iz vasi Javorje, občina Pad*
Pri maršalu
Sedanji rektor Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, slovenski slikar Božidar Jakac je dopisniku Slovenskega poročevalca opisal svoje vtise, ki jih je dobil na svoji poti v Bosno, ko je kot član slovenske delegacije prišel na zgodovinsko zasedanje Avnoja novembra 1943, na katerem so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Rektor Jakac je dejal:
»Med vtisi, ki so mi ostali najmočneje v spominu, sta življenje v bunkerju in pot v Bosno, kjer sem portretiral maršala Tita. 8. novembra 1943 pred polnočjo je prišel Titov poziv, naj pride delegacija iz Slovenije na zasedanje Avnoja.
V snežnem metežu sem opravil pot iz Livna v Jajce v družbi tedanjega polkovnika, sedanjega generala Vele* bita in dveh višjih angleških oficirjev. V Jajcu so naju s polkovnikom Velebitom nastanili v velikem, skoraj praznem poslopju. Nisem še počival polno uro, ko me zbudi tov. Velebit in me pozove, da greva v »fabriko«. Bila je še noč proti jutru, ko sva po sveži brozgi hodila kake pol ure daleč iz mesta, ki je po pravkaršnjem tridnevnem bombardiranju nudilo žalostno sliko. Prispeva do velike tovarne v neki soteski. Pri vhodu zagledam, v temi še, ob oddaljenem siju večjo skupino Hudi in opazim, da so sami oficirji. Tedaj sem, kakor prej na polkovniku Velebitu, prvič opazil nove oficirske značke — in zaslutil sem, da grem v bivališče tov. Tita. A tedaj že stojim pred tovarišem Edvardom Kardeljem, ki me veselo pozdravi in me takoj nato predstavi poleg stoječemu tovarišu — našemu vrhovnemu komandantu.
sreda v Sloveniji. Pripovedujejo o njc* govem poznejšem prihajanju v vas, o pogovorih s Titom, ki jih je opozarjal, da sc bliža Jugoslaviji fašistična ne* varnost.
V kraju kmečkega punta Matij0 Gubca je bil rojen mož, ki je uresni* čil njegove težnje in izvojeval pravice jugoslovanskim narodom. Kumrovec ni več samo zagorska vas. Kot rojstna vas voditelja vseh narodov Jugosla* vije je Kumrovec enako drag vsej Ju* goslaviji.
Titu v Jajcu
Zmučen in neprespan sem sc znašel nenadoma pred njim, ki je predstavljal našo veliko epopejo. Segla sva si v roke. Iz mraka se je zazrl vame bled, izrazit obraz. To prvo srečanje mi bo ostalo trajno v spominu. Ko smo p°' tem prišli v tovarni v pisarniški objekt, sem imel priliko videti tov. Tita v luči, sredi najožjih delavcev. Sedel je za veliko pisalno mizo, obloženo 1 akti. Globoko sem bil presenečen nad njegovo pojavo. Nič več ni bilo v njem tiste trde slike s kosmato kučmo-Z bledega, upadlega Jiea je odsevala široka, topla človeška natura, vojak s težkimi doživetji sc je spojil s prodornim duhom umetnika. Register izrazov v njegovem obrazu j obsežen: od trdih vojaških potez do neverjetne topline in resne mehkobe. Zazdel s6 mi je kakor junak iz starih epov. ''Luko za čudo smo bili sami priča nekemu novemu epskemu času in junaštvu. Ko sem ga nato skozi tri dni opazoval, skiciral in končno tudi risal in sva sedela ure tiho ali v pogovoru nasproti, sem v njegovem skalnem bunkerju doživel človeka največje širine in razgledanosti, moža odločne volje in prodornega pogleda na važnost trenutka in položaja, obenem pa toplega člo* veka, ki mi je govoril o svoji materi Slovenki, o naši zemlji in umetnosti-Polno razumevanja je pokazal za problem naših izseljencev po svetu-Med delom je maršal Tito opravlja* posle, pregledoval pošto, dajal naloge, vmes pa sc je kdaj pa kdaj poigral s svojim volčjakom Tigrom. Portret sem končal L decembra 1943. Maršal Tito mi ga je podpisal — in poslej scih nosil pfertret vedno s seboj v torbi.«
POPOTNI VTISI IZ ŠVICE
Med vojno si je Švica nakopičila solidno zalogo zlata, pa tudi inozemske naložbe kapitala1 v švicarski industriji so narasle. 2e samo nemška dobroimetja so znašala 3 milijarde švicarskih frankov. Leta 1941 je znašal obtok bankovcev 2,2 milijarde frankov, kritje v zlatu pa je znašalo 2,1 milijarde frankov. Leta 1946 je bilo v obtoku bankovcev za 3,8 milijarde frankov, zlato kritje pa je znašalo 4,9 milijarde frankov.
Kljub temu pa so cene nezadržno naraščale. Živila so bila leta 1946 za 196 odstotkov dražja kakor leta 1939, cene obleke in čevljev pa so se povečale za 220 odstotkov, dočim so mezde naraščale nesorazmerno počasi.
Švicarski zvezni svet sestavlja sedem članov, vsakokratni za dobo enega leta izvoljeni zvezni predsednik ter šest šefov departmanov ali ministrov. Stranka dela, edina stranka, ki zastopa koristi delovnega ljudstva, v zveznem svetu nima svojega zastopnika.
Dovolj je, da poljubnega dne prelistaš švicarske liste, pa lahko ugotoviš, katera politična vprašanja trenutno zanimajo švicarsko javnost. Predvsem so to tri vprašanja: sprejem Švice v organizacijo Združenih narodov, usoda Nemčije in odnosi s Sovjetsko zvezo.
Listi in uradni krogi cesto izražajo željo, da bi bila Švica sprejeta v Organizacijo Združenih narodov, toda s pridržkom, da priznajo tradicionalno pravico Švice do nevtralnosti. Da pa pri razpravi o tem vprašanju v nekaterih krogih izgubljajo občutek za pravo mero, kaže naslednji primer: neki poslanec je predlagal v parlamentu, naj bi se v Švici ustanovila „nova organizacija Združenih narodov".
Kakor je znano, je švicarska vlada prekinila diplomatske odnose s Hitlerjevo Nemčijo šele po nemški kapitulaciji, dne
8. maja 1945; in še takrat z omejitvijo, da sklepi zavezniških oblasti v Nemčiji ne smejo zadevati nevtralnih dežel. 2e nekaj dni po prekinitvi odnosov z Nemčijo se je začelo švicarsko zunanje ministrstvo, tako imenovani politični departement, zavzemati za hitlerjevske fašiste. Dne 14. maja 1945 so švicarske oblasti prevzele ves inventar in vso lastnino nemškega poslaništva v varstvo ter sestavile o tem poseben zapisnik, dne 18. maja pa je zvezni svet sklenil ustanovitev posebnega urada, ki daje nemškim fašistom vsakršno pomoč. To je bil začetek za ustanavljanje vseh mogočih društev, družb in združenj za podpiranje nacistov.
Kakor že rečeno se zanimajo uradni švicarski krogi in švicarski tisk zelo živo za usodo Nemčije. Nekateri listi pretakajo grenke solze, da bo nemška industrija zaradi demilitarizacije in odškodninskih plačil propadala, in so mnenja, da je Evropi potrebna močna Nemčija kot branik proti „rdečemu vzhodu".
Vse to spremlja šovinistična in militaristična propaganda. V državnem proračunu za leto 1947 so bili izdatki v vojaške namene znatno povišani. Tankovske ovire na prelazih in okrog velikih mest še niso odstranjene. Vojska se reorganizira.
Tudi odnosi do Sovjetske zvhze^so v središču političnega zanimanja. Brez dvoma žele ne le delovne množice, marveč tudi trgovski krogi poglobitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov s Sovjetsko zvezo. Uradni švicarski krogi pa so glede tega vprašanja vseskozi Zelo rezervirani.
Švicarska vlada je potrebovala polnih 28 let, da je prišla do spoznanja, da je bila njena politika do Sovjetske zveze napačna. Več ko četrt stoletja so vodili vladajoči krogi v Švici, tisk in reakcionarne stranke sovražno protisovjetsko politiko, so zastrupljali zavest švicarskega ljudstva s klevetami o socialistični državi ter si pri-
zadevali vzbuditi mržnjo in strah pred všem, kar je kakor koli v zvezi s Sovjetsko unijo. Ko je prispela sovjetska misija v Bern, ji je švicarska javnost izkazovala najtoplejše simpatije, čeprav so listi konservativnega tabora v svojem brezmočnem besu nadaljevali s klevetanjem sovjetske dežele in njenih državljanov. Tako so na primer lagali, da je sovjetski poslanik prinesel s seboj ,,zlato v palicah', da bi ,,uprizorili v Švici komunistično revolucijo". Tej bedasti laži sg dolgo niso hoteli odreči.
Še danes širijo mnogi švicarski listi klevete in lažnive Jrajke o Sovjetski zvezi.
Le zelo, zelo malo izvedo v Švici o lem, kar se dogaja v Sovjetski zvezi. Cenzura budno pazi, da bi resnica ne prodrla v švicarsko javnost. Cenzorjeve škarje so nedavno izrezale polovico filma ,.Parada zmage", ki so ga nedavno predvajali v Bernu. Pa tudi v tej ..bernski izdaji" je izzval ta film med občinstvom živahno zanimanje. Celo v jutranjih urah je bilo težko dobiti vstopnice.
V knjigarnah sovjetskih knjig skoraj ni dolaiti. Zato pa se šopirijo v izločbah na-različnejši ..Spomini" in klevetniške brošure o Sovjetski zvezi izpod peresa bilo kakšnega emigranta, ki o današnji Rusiji nima niti pojma.
Ce pride sovjetski državljan prvič v Švico, se prav gotovo čudi nad neštevilnimi ..mednarodnimi”, „evropskimi" in vsemi mogočimi drugimi inozemskimi združenji, društvi in družbami. Po večini so to skupinice reakcionarne sodrge. V Lausanni na primer se vsak teden sestaja ,.Ruski nacionalni komitet" pod predsedstvom znanega mednarodnega pustolovca Kutzebueja, okoli katerega se zbirajo strahovi preteklosti, kakor so kneginja Gorčakova, knez Kur-nakov, madame Kuskova, gospod Proko-povič ...
Nedavno je poročal list „Gazette de Lau-sanne” o nekakšnem ,.kongresu" tako imenovane. ..Borbene lige za združene države
Evrope", ki je bil decembra lanskega leta v Švici. Predsednik te lige je neki Bauer, sotrudnik baselske ,,National Zeitung". " ,,Gazette de J-ausannc" še poroča, da je kongres ,,razpravljal" o ustanovitvi ,,Zdrb' Ženih držav Evrope”, katerih jedro naj b* tvorila močna Nemčija in z njo.,.pobotana Francija.
V Švici se skrivajo številni vojni zločin' ci, tudi takšni, ki jih iščejo vlade mnogih evropskih držav. Tako na primer je dobi* Willy von der Bey, bivši direktor I. G. Far-beninduslrie, kot kemik in svetovalec zd' točišče v veliki švicarski tovarni kislin ■ Schweizerhalle. Leta 1943 ga je poslal Hit' ler na Norveško z nalogo, da onesposob* vso norveško kemično industrijo P*e° osvoboditvijo te dežele po zavezniških <-'e' tah. Dovoljenje za prihod v Švico je dobi ta Hitlerjev zaupnik od švicarskega ko}*' zula v Oslu.	;■
Tudi veleizdajalci, ki so se borili v vr stah Hitlerjeve vojske, imajo svoje lori^c^
v	Švici. Jugoslovanski ustaši, Mihailovič®
vi	čeiniki in Andersovi oficirji slave . J
svoje orgije. Tudi reakcionarni franco® general Giraud in Romuni iz spremstva Ca fcnca so našli zatočišče v Švici. V bližJ” Ženeve živi pobudnik umora Vorovskcg’1 zločinec Polundin.	^
Nehote se človek vpraša, ali ni t° malo švicarsko deželo vseeno malo PreV „
te reakcionarne sodrge. Brez ozira na vico azila, se ne da z ničemer oprav
pi-a'
ičiti
da je postala Švica okrevališče za fašisti^ ne rablje; vojne požigalce, veleizdajalce
. 1 ... . _« l-> ^ i n ,i,i 1' 11 r\ rtln »vi /Mnl O	1	I 1 1 I ^
ali*3
druge občenevarne elemente. To g,l£
sovražnikov človeštva brez dvoma VP ^ tudi na politično življenje dežele *n struplja njeno ozračje.
•i naš3
Trdni so temelji, na katerih sto]* _a država. Trdno stoji naša nova Federa 1 ^ ljudska republika Jugoslavija, srečna movina sedanjih in bodočih pokolenj-
Maršal
Kmetijsko
a, _.	J
2v referata predsednika Zadružne Km2^i ‘ kapusa na občnem zboru eckc zveze za Slovensko Koroško 7. maja 1947 v Celovcu.)
d k0sP°darstveniki pripisujejo za-umištvu v bližnji bodočnosti po-mbno vlago za razvoj narodnega j sP°darstva. Posebno važno mesto Zadružništvu določeno v ljudsko-, makratičnih državah. V Jugoslaviji,
postavlien° na nove organiza-G,' c temelje in očiščeno vseh kvaril* ‘^jankarskopolitičnih vplivov, se dJJ hitro in uspešno razvija. Posebno ,i .° se razvijajo nabavne in pro-zadruge ( NAPROZE), pa tudi ^duktivne zadruge ne zaostajajo.
„ ,r* nas na Slov. Koroškem prav j °vo ne manjka zanimanja za za« p Uzijištv°, ki se je svoj čas začelo že dnaJ lepo razvijati. Našemu gospo-ne manjka smisla
ar]u brez dvoma
8,o‘	* vicpu v glavo, da hočejo
?ailj> le da so si nemški in avstrijski
.-j, uu so si n
, Perialisti vtepli evensko zadružništvo na Koroškem
1	Vsako ceno uničiti, ker bi potem j j,e ugonobili posameznega Slovenca yko gospodarsko kakor tudi narodno.
Najtežji borbi smo rešili svoj narod-
Pesto j, zato hočemo tudi sedaj s ^ dnti delom in če treba z neodjenljivo Orho ohraniti in okrepiti svoj gospo-aJski obstoj. Prav zaradi tega bi bilo °trebno, da tudi pri nas pričnemo z °^hn zadružnim delom. v ”rva naloga, ki nas čaka pri tem, je IjfPnstavitev naših zadrug, ki so jih Kvidirali nacisti. Vzpostaviti pa jih e treba tako kot je to naša pravica, ne že]tak° kot ki *° hotela koroška de-čjNa vlada, ki bi kakor njeni pred-
1 rada ugonobila naše zadružništvo. ( uyi deželna vlada ne bo mogla v v skončnost zavlačevati vprašanja ^•Postavitve naših zadrug, kajti jjPfsezadnje je to stvar trgovskega so-, ?Ca> ki bo moralo ugoditi pravični ^tevi koroških Slovencev, j ,veza koroških zadrug zopet obsto-u ’P ko bodo pristopile njene članice, tp'1*10 lahko pričeli s poslovanjem. S j, se bodo odprle nove možnosti za jj.Se gospodarsko delo. Točno bomo °rali presoditi, kakšne zadruge so r 111 v prvi vrsti potrebne in v kate-te!T ^faju so dani pogoji za ustanovi*
2	.P°vih zadrug. Kar se tiče denarnih UstUvff, potrebi po njih zadostno
reženo in zato ne bo treba usta-8p j?ti novih.
u ae pa bo treba nujno ustanoviti na* Li^Pn-prodajne zadruge, ker pri nas
Po nekaterih
sploh
takih
r,°haih okrajih
zadruge,
nimamo.
sicer obstojajo
kpe zadruge, ki se bavijo z naku-j^111 in prodajo kmetijskih pridelkov jc ra?nih kmetijskih strojev. Vendar noMihovo celotno poslovanje podob-Pavadnemu trgovskemu podjetju
zadružništvo
ne pa zadrugi, ki ima nalogo, da skrbi za gospodarski napredek svojih članov.
Dokler bomo koroški Slovenci popolnoma odvisni od takih podjetij, nam je onemogočen gospodarski napredek. Zato je nujno potrebno, da se za vsako ceno osamosvojimo in se tudi v gospodarstvu postavimo na svoje noge. Ce bi zadruge, ki jih že imamo po naši zemlji, prcustrojili v smislu novega zadružništva, bi s poslovalnicami v oddaljenejših krajih v glavnem zadostile potrebam slovenskega človeka na Koroškem.
Nakupno-prodajne zadruge pa lahko uspešno poslujejo le tedaj, če imajo močno centralo, ki sprejema od njih blago in jih na drugi strani oskrbuje s potrebščinami za kmeta. V koliko bi se mogla ustvariti taka centrala, je seveda odvisno od splošnogospodarske-ga položaja. Jamstvo za uspešen razvoj svobodnega zadružništva med koroškimi Slovenci bi bilo v polni meri zagotovljeno le v združitvi Slovenske Koroške s Slovenijo, kjer bi naše zadružništvo v sklopu naprednega gospodarstva dobilo vse, možnosti za svoboden razmah.
Kako je z našimi produktivnimi zadrugami?
Živinorejske zadruge smo imeli pred nacistično dobo samo tri. Vendar se tudi te niso mogle uspešno razvijati, deloma ker je bilo zanimanje kmetov zanje premajhno. Glavno krivdo pa nosijo odgovorne oblasti v deželi, ki niso imele nobenega razumevanja za naše zadruge in nam niso nudile nobene podpore. Kako veliko važnost polaga ljudskodemokratična država na te vrste zadruge, lahko sklepamo iz razvoja v Sloveniji, kjer v živinorejskih zadrugah z vsestransko državno podporo in pod njenim nadzorstvom redijo lepo plemensko živino. Tudi koroški Slovenci bomo morali tem zadrugam posvetiti veliko več pozornosti.
Z .živinorejskimi zadrugami so tesno povezane pašniške zadruge Brez dobre paše ni misliti na rejo lepe, plemenske živine. Napredne ljudske države so vprašanje pašnikov rešile z obsežno agrarno reformo. Na ta način so velike komplekse pašnikov dobili v roke kmetje, ki so si potem uredili pašo s pomočjo pašniških zadrug. Spričo obstoječih zemljiškoposest-niških razmer je zahteva našega ljudstva po agrarni reformi popolnoma upravičena. Čeprav v sedanji Avstriji ni mnogo izgledov za izvedbo pravilne agrarne reforme, bi bilo vendarle po* trebno misliti na ustanovitev takih zadrug v naših krajih.
Že dalj časa je celotno mlekarsko gospodarstvo osredotočeno v celov-
PREŽIHOV VORANC:
S
žače]p°zneje, ko sem odrastel, ko sem niey sP°znavati življenje in vzorke Se 2a°-Vl^ tako različnih oblik, ko sem flo-el zavedati, da pač ni vseeno, če tla * sPi na Židanih blazinah ali pa skih at°^li, smrdljivi slami v hlev-°stai3aslih, mi je ljubezen do hleva £ea Nespremenjena.
Pti	sem povedal, da smo imeli
rov k, i Sanio en par volov. Dveh pada jellt>a n* zmogla. Oče je pač skrbel,
> ke V° C d°ma Priredil, če se je da-
—...v J' * — — —-7	~	-J
0111 je ostajal izkupiček proda-
n	JC us L ti j ul	|^u»ua-
^jerp^’ s katerim je potem pokrival se niun'No in druge potrebe. Kadar pa dajj . Pireja ni posrečila, je po pro-titii Zjega para kupil lahke, po ve-W*euke junce, da mu je tako vsaj 1Tlcd težo ostajala.
Zato je bil pri nas tako imenovani uk skoraj na dnevnem redu. Medtem ko so težki kmetje v soseski orali s privajenimi modrimi voli sami, brez gonjača, je pri nas bil večen napor s priučevanjem juncev. Ta napor se jc ob setvi navadno stopnjeval do boja. Kadar so se junci prvič napregali, je bil vedno posebno pomemben dan. Takrat je bila tudi mati zraven, ker jaz še nisem mogel krotiti juncev in je oče sam gonil. Toda moral sem biti zraven, da se navadim, kakor je zatrjeval oče. Skoraj brez izjeme so se vsi junci jarma prestrašili, kakor vrag križa. Ko so bili slednjič vpreženi in so čutili okorni les na vratu, jih je prevzela groza, da so drgetali po vsem životu.
škem »Milchhofu«, ki je monopoliziral vso mlečno produkcijo na Koroškem. To velepodjetje nosi sicer naslov zadruge, toda kmetu ne prinaša nobenih koristi. Taki obrati stanejo ogromne vsote, ki požrejo ves dobiček. Le pravilno organizirane mlekarske zadruge bi mogle prinašati producentu gospodarsko korist in bi uspešno podprle razvoj živinorejskih in pašniških zadrug.
Za gozdnega posestnika so zelo važne lesno*prodajne in lesno*produk* tivne zadruge. V naprednem gospodarstvu Slovenije se te zadruge hitro množijo in poslujejo z najlepšim uspe* hcm. Večji del lesne trgovine posredu* jejo one. Dobiček, ki so ga prej spra* vili lesni trgovci, ostane sedaj zadrugi, torej kmetu=prodajalcu. Ker je naša gozdna posest razmeroma obširna, so za nas take zadruge velikega pomena. Lotiti se bomo morali zelo resno usta*
novitve takih zadrug po naših krajih. Tudi lesno produktivne zadruge bi se pri nas obnesle.
Omeniti je treba še sadjarske za* druge za vzgajanje prvovrstnega sad* ja in za njegovo prodajo, čebelarske zadruge, strojne zadruge za nakup kmetijskih strojev in še več drugih, ki pa zaenkrat na Koroškem ne pri* ha ja jo v poštev.
Za dobro in uspešno delovanje teh zadrug pa je predvsem potreben stro* kovno izšolan in v zadružnem duhu vzgojen kader zadružnih delavcev. Stremeti moramo za tem, da čim hi* tre.je usposobimo mlade moči za širo* ko zadružno delo, ki bo prej ali slej zavladalo v našem gospodarstvu. Za* vedati se moramo, da pri novih nači* nih gospodarjenja poedinec ne bo več kos nalogam, ampak jih bo mogel re* ševati le v skupnosti s svojimi sosedi.
Krave pred delitvijo padajo, teleta grizejo jasli
V zadnjem času se mi večkrat zgodi, da pridejo ljudje k meni po nasvet, če jim krave pred otelitvijo ne morejo več vstati ali če jim mlada živina grize jasli. Glede zdravljenja teh nevšečnosti, da ne rečem bolezni, napotim ljudi navadno k živinozdravniku, ki mora poseči vmes, če so navedeni pojavi že predaleč napredovali. V začetnem štadiju pa moram že zaradi pomoči v sosedstvu le svetovati, v koliko je treba spremeniti krmljenje, ki je glavni povod navedenih pojavov.
Krava pred otelitvijo pade in ne more več vstati, drugače pa je videti povsem zdrava. Kaj je temu vzrok? Predvsem pomanjkljiva krma, ki vsebuje premalo rudninskih snovi. V slami, okopavinah, senu iz preveč suhih ali mokrih travnikov je predvsem premalo apna. Lanska suša ni samo znižala pridelka sena na najnižjo množino, ampak je neugodno spremenila tudi kakovost krme. Zaradi suše so mogle korenine krmskih rastlin le v nezadostni količini sprejemati iz zemlje rudninske snovi. Če živini poklada-mo tako krmo, mogoče celo v nezadostni množini, se v živalskem telesu pojavi pomanjkanje rudnin, ki so potrebne za redno presnavljanje. Tedaj nenadoma nastanejo navedeni pojavi: krave ližejo zid, grizejo jasli, pijejo gnojnico in pri tem vedno bolj hujšajo. Pri tem močno trpi kakovost mleka in nazadnje breje živali padejo in jih je težko spraviti zopet kvišku.
Upoštevati moramo, da krava ob dnevni molznosti 15 litrov izloči do 100 gramov rudninskih soli. Če žival ne najde teh snovi v krmi, jih vzame iz svojih kosti. Polovica teže teleta se ustvari v živalskem telesu v zadnjem mesecu pred otelitvijo. Če krava torej povrže 40 kg težko tele, potem mora v zadnjem mesecu brejosti
oddati za njegovo rast 20 kg. Če krava ne najde snovi za razvoj teleta v krmi, vzame potrebne rudnine zopet iz lastnega telesa. Zaradi tega tako opeša, da pade in ne more več vstati.'
Žival v prvem letu starosti najhitreje rasfe. Če torej tele ne najde za svoj razvoj potrebnih snovi, predvsem rudnin v krmi, išče te drugod in zato grize jasli, liže zid in pije gnojnico.
Kako preprečimo ali pa odpravljamo vse navedene nevšečnosti, ki so razvoju in zdravju živali tako kvarne, da zaradi njih celo lahko poginejo?
Predvsem takoj spremenimo klajo. Namesto slame in sena s suhih travnikov poklactajmo sladko, tečno seno, deteljo ali lucerno, ki vsebuje največ apna, laneno seme, zdrob, fižol itd. Napajajmo s studenčnico ali kapnici primešajmo apnene vode. Odraslemu govedu dajmo vsak dan eno do dve žlici klajnega apna, teletu pa temu primerno manj. Priporočati je tudi, da se v primeru, če je bolezen že močno napredovala, da kravam vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer po eno žlico ribjega olja na kruhu. Padlo kravo skušajmo na vsak način spraviti na noge in jo pridno drgnimo s kafrovim špiritom (9 delov špirita na del kafre). Sicer pa vprašajmo tudi živinozdravnika.
Vse navedene nezdrave pojave, ki jim je vzrok pomanjkanje rudninskih snovi v krvi, pa posredno omejimo znatno tudi s tem, da živino redno poleti in pozimi spuščamo vsak dan na prosto, na pašo ali v tekališče, kajti pod vplivom sončne svetlobe nastaja v živalskem telesu vitamin D, ki omogoča in podpira prebavo apna. Pravilna prehrana in rcia je že pol zdravja in rejskega uspeha.
Kočuški.
Mati je prišla z žegnano vodo, oče pa je napravil pred hlevskimi vrati križ s tistim prizemnikovcem, katerega je potem med ukffm razbil na jun-čevih plečetih.
• Materi se je stožilo.
»Jarem, jarem ... Zdaj se začne trpljenje ...«
»Mora biti. Le pojdimo ...«
»Kakor ljudje...«
Uk se je navadno začel z vlako. Ko sta junca začutila težo vprege, sta po navadi uporno obstala. Najprej smo poskušali, da jih zlepa spravimo dalje in oče jih je tešil in zapeljeval s soljenim kruhom ali kvasom. Kadar to ni pomagalo — in to je skoraj zmeraj, je prišel bič na pomoč in to je vedno izdalo. Oče je bil oborožen s prizemnikovcem, to je posebno prirezan smolnat krepelc, ki ga je za take primere nalašč rezal iz stelje in ga shranjeval. Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino, poleg tega pa sem bil še jaz pripravljen z bičem v rokah.
Čudil sem se, kako je mogla žival prenašati take in tako številne udarce, Rajši se je potajila, skrčila, kakor pa da bi potegnila. Včasih smo morali med pretepanjem počivati, ker so nam otrpnile roke, med počitkom pa
sta starša zopet poskušala s prigovarjanjem in z dobroto.
»Taka je vajina usoda! Tudi ubogi ljudje so večno vpreženi«, se je oproščala mati.
Potem smo se spet zagnali. Zopet so padali udarci, da se je dlaka kar vsipala. Slednjič sta junca sprevidela, da je tak način upora nesmiseln, pre* bolesten in sta poskusila na drug način, kako bi se osvobodila jarma. Nenadoma sta planila in sta skušala pobegniti z vprego vred. Očeta, ki ju jc držal za vrv, ovito okrog rogov, sta potegnila za seboj in ga skušala po teptati. Ta pa vrvi ni izpustil tudi potem ne, ko sta ga resnično dobila pod noge in sta mandrala po njem tertga vlekla preko njive, temveč se je je krčevito oklepal, dobro vedoč, da sta junca izgubljena, ako pobegneta z brano. Obenem ju je skušal biti v gobca, v oči in kamor je pač padlo, da bi ju zadržal.
»Vaha-a-. Vaha-a-a!...« je oralo čez njivo.
»Ne izpusti, za božjodelj, ne. izpustil!« je vpila mati in se vrgla z vsem telesom na brano, da hi otežila beg. Pod njeno težo se je brana za-
Francoz gleda Avstrijo
(Jean Durkhcim, »Ce soir«, Pariz)
Prevarani upi
J o sc je dogodilo v maju 1945., v času, ko so na širnem svetu mnogi verovali, prav tako kakor koroški Slovenci, da sc ho demokracija, ki je zmagala nad fašizmom, ob podpori vseh zaveznikov hitro razširila po vsem svetu.
Mnogo nas je, ki smo tako verovali... Toda temu je sedaj že davno.
In če hočete sedaj videti stare partizane na Koroškem, ne iščite jih na občinah, v uradih, na policiji, v vladi... Izgubljate svoj čas. In če sc boste jezili, ko vidite, da imajo v deželi odpora vodilne položaje nacisti, boste prav tako izgubljali svoj čas in še v brke se vam bodo smejali.
Nič drugega ne boste kakor zastareli nazadnjak. Hitler, vojna, Mauthausen, SS, ropanje, mučenja peči krematorijev... ,na vse to so v Celovcu (glavno mesto Koroške) že davno pozabili... ali se pa vsaj zdi,.da so pozabili.
In končno, ali ste prepričani, da je vse to sploh kdaj obstojalo? Po dveh tednih bivanja v Celovcu bi človek začel o tem dvomiti.
Ali mislite, da se na primer njegova Ekscelenca, deželni glavar Hans Piesch, prvi mož v pokrajini, važen mož, ki svečano obiskuje polkovnika Simsona, šefa britanske vojaške vlade, spominja na šlezijskega Nemca, ki se je pisal Hans Piesch, bil od »Siidmar-ke« poslan na Koroško, da germanizira Slovence, bil generalni tajnik nacionalsocialističnega društva učiteljev, objavjal dnevna povelja, da bi prebivalstvo navdušil za sveto vojno proti Angležem in svojemu podpisu dodajal prekrasen kljukasti križ? Zakaj hočete, da se on tega vsega spomni, on Ekscelenca Hans Piesch. To vse je vendar že tako staro ...
In zakaj hočete, da bi šef poljedelstva, gospod svetnik \Vinklcr, ali šef preskrbe, g. doktor Paula, ali predsednik trgovske in industrijske zbornice, g. inž. Robert Rapatz, ali g. Bruno Klos od pokrajinske vlade, imeli boljši spomin kot njegova Ekscelenca Hans Piesch?
In zakaj hočete, da bi vsi vedeli, da je dr. Woltc, ki je vodil zadnje volitve na Koroškem izjavil, da ni bil nikdar nacist in sc je potem razkrilo,
da je bil vpliven član NSDAP? Saj so bile volitve kljub temu veljavne in gospod doktor ima tudi danes važno mesto v vladi?
In zakaj hočete? ...
Toda kljub temu vam nočem za kazen naprtiti liste vseh funkcionarjev, ki službujejo na Koroškem v 1. 1947.
»Očiščevanje« je v dobrih rokah
Dejansko je tam doli vse okuženo z nacizmom. Pod takimi pogoji je govoričenje o »čiščenju« navadno norčevanje. In kdo bo »očiščeval«?
Te stvari povzročajo včasih šaljive situacije... žalostno šaljive, kot na pr. naslednji primer. V Bilčovsu sc je med vojno posvetil krvoločni policaj Schonfelder iskanju in uničevanju slovenskih partizanov in zavezniških padalcev. Francozi vemo iz izkušnje, česa so vse sposobni nacistični policaji. Zaradi tega ni nič čudnega, če so se odločili, da bodo v Bilčovsu poiskali »vojne zločince«. Toda ali veste, koga so odločili za to delo? Ne ugibajte: za to delo so določili osebno Schoenfelderja. Ali mislite resnično, da bo Schonfelder denacificiran vzorec 1947, prijel in predal roki pravice Schoenfelderja, stoodstotnega nacista, vzorec 1944?
Vedno »strokovnjaki«
Lotiti se tega vprašanja se pravi načeti vprašanje odgovornosti angleških zasedbenih oblasti.
Kljub mojim pogostim in često zelo vljudnim stikom, ki sem jih imel z britanskimi funkcionarji in oficirji, nisem nikdar dobil vtisa, da sem v prisotnosti ljudi, ki jih dcnacifikacija zanima.
Često so mi takole odgovorili:
»Vsi strokovnjaki« so bili nacisti. Mi ne moremo iti mimo njih. Odporniki? Vrli ljudje, vendar brez strokovnega žnanja neuporabni...
In ti, ki so tako odgovorili, sc zdi, niso napravili nič, da bi uzakonili ta dejstva in potrdili, da je to stanje rezultat polsolene germanizacije in nacizma.
Nihče med njimi ni razumel, kaj bi pomenil'dokončni in popolni prelom s to preteklostjo.
Nasprotno, polkovnik Simson, šef zasedbe, smatra za zelo zadovoljivo, da je med nacističnim in sedanjim režimom neka zveza in da je deželni glavar »pravilno« sprejel svoja polno-
močja iz rok .svojega predhodnika, gaulajterja vojnega zločinca Rainerja.
Ali ni to važno, da gre vse »pravilnim« potom?
Ali ste »approved«?
In kaj ni bolj »pravilno« kakor lep in velik urad z zemljevidi na stenah, 2 hladnokrvna in priljudna britanska majorja, tipkarice, narednik in veliki zabojčki, v katerih je 5.000 kartonov, ki predstavljajo 25.000 nacistov — od 50.000, kolikor jih je bilo v deželi.
Na vsakem listku je ime prizadetega, funkcija in pripomba: »approved« (odobreno) ali »non apnroved« (ni odobreno). Ena ali pa druga od teh pripomb je podčrtana in bivši nacist, očiščen ali pa ne, sme ali ne sme opravljati javne službe.
Toda, naj se občutljive duše pomirijo. Skoro vsi so »approved«. Hans Piesch, ponemčevjalec je »approved« (znano je, kakšne pravice mu to daje), g. doktor Perkonig, gimnazijski profesor za nemško kulturo, ki je še pred kratkim napisal tako ganljive speve v slavo Hitlerju, je »approved«. »Approved« je tudi Puš, vojni zločinec, ki ga zahtevajo jugoslovanske oblasti.
Na Koroškem je danes več prostora za bivše naciste kakor za bivše partizane.
V Dobrli vasi
Po stenah je SS-ovec Hubert Kum-mer lepil plakate, na katerih je bilo staro nacistično geslo: »Kiirnten frči und ungeteilt.« To je bilo lepe nedelje v marcu 1947 1., v vasici Dobrla vas, kjer so hiše razmetane okoli slovenske cerkve. Hubert Kummer se ni priganjal in sc ni skrival. Vzel si je čas in mirno lepil plakate, kakor da vse življenje ne bi nič drugega delal. Uniformirani žandarji so ga mirno opazovali.
Vasica Dobrla vas je v »zapornem področju«, ki so ga Angleži ustvarili ob jugoslovanski meji in kamor je dohod strogo čuvan. Znašel sem se tu, priznam, v izrednih razmerah.
Priznam, da sem po vsem tem, kar sem videl na Koroškem, že otopel, toda ta prizor me je vendar osupnil. Nisem pričakoval, da bom v Avstriji videl svobodnega SS-ovca, kako leph po stenah nacistična gesla pred očmi in z naklonjenostjo orožnikov.
»Malo SS-ovca«
Stopil sem k poveljniku krajevne žandarmerije, staremu, ccremonijal-nemu vojaku, ki so mu že signalizirali mojo prisfotnost in se je očividno bal, da ne bo imel »sitnosti«.
Povedal sem mu, kar sem vidci.
Komandant je bil ves proseč in P°‘ nižen:
»Prosim, oh! Prosim, moj dragi £°' spod, moja naloga je tako delikatna n* tako težka. Da, oh! Da, res je, Hubcf Kummer je bil malo SS-ovca (war e1.^ wenig SS), vendar v tem pogledu n1' mam nobenih navodil.«	...
Malo SS-ovca! Tako se v AvstriJ gleda v marcu 1947! Bil je malo b« ovca! Recite mi vi, ki ste prcžive. Oraudor, ali yi veste, kaj jc to nn*1 SS-ovca?...
In kaj se lahko odgovori takšnefl1 žandarijskemu poveljniku?
Hodil sem po ulicah vasice, kjer s° skoraj vsi ljudje Slovenci, kjer so sK°‘ raj vsi z dušo in telesom sodelovali odporniškemu gibanju, v času. ko J bil J Iubcrt Kummer »malo« SS-ovc0’
Povsod na stenah so sc videli ki zbrisanih napisov. Vsi slovenč napisi so zbrisani in odstranjeni. W djc govorijo slovensko, toda to n ugaja Kummcrju, ki je bil »malo« b« ovca, niti Joscfu Petku, ki jc bil »lllil lo« SA, niti Hansu, ki jc bil »malo« cista. Ti so tudi odstranjevali slov#1' ske napise.
Kaj sem mislil, da sem vztrajal r tem, da hočem iti v to *»zapoi‘n področje«? Ali sc ne bi lahko zaojf voljil z lepimi zagotovili uradnih pr®0 stavnikov? ...	(Dalje/
0		1	E!	mm
_Q SE SPOMINJAMO^/
°o
23.5. 1944 so začeli Nemci1 ofenzivo na Z3 padnokoroški odred.
25. 5. 1892 je bil rojen maršal Jugoslaviji Josip Broz — Tito, veliki org3^ nizalor narodnoosvobodilne kor be jugoslovanskih narodov.
27.	5. 1944 je drugi bataljon Vzhodnokor0^ škega odreda napadel neinslt kolono na Obirskem.
27.	5. 1926 je umrl v Tomaju na Krasu sl®'
venski pesnik Srečko Kosov®’
28.	5. 1884 je bil rojen Edvard Beneš,
telj, filozof in znanstvenik, P|C zident Češkoslovaške republfe 28.5.1881 je bil rojen v Ljubljani zg0°° vinar Ivan Vajkard ValvaZ0^ pisatelj znamenitega dela ,,Sl3 vojvodine Kranjske".
29.	5. 1944 je oddelek Južnoprimorsk«^
odreda miniral progo Goric3 Cervinjan.
29.	5. 1830 je bil rojen v Mengšu sloveni1 pisatelj Janez Trdina.
... 1
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik dr. Matko Scharvvitzl, Wien XVI, OttakIN gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Frak Zvvitter: — Uredništvo in uprava: Wien 3 ' VVaaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. — M, družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), v „ kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: „G!obu Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt b. IT., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
sajala v zemljo in junca sta sc kmalu zasopla ter obstala z obupanimi, krvavimi očmi:
».. .Ali ni izglcda, ali ni rešitve?« sc mi je zdelo, da berem v teh raztajanih očeh.
Ko jc bil prvi upor premagan, zlomljen z udarci in z vabami zapeljivih besedi, sta se junca polagoma začela vdajati usodi. Sem pa tja jc odpor proti jarmu, proti okovom še vzplamtel; skušala sta preskočiti oje, ki-ju jc oviralo, toda teža vprege, pa žgoči udarci, prigovarjajoče, enozvočno in mamljivo doneče besede so te izbruhe kmalu zadušili, fn čez dober teden sta junca kot mlada, zdaj že krščena voliča stopala v vpregi, mirno nosila jarem »er se vdala usodi.
Ko sta bila okročena, sem jih dobi* val jaz v roke. Od kraja sta .bila še šibka, neutrjena, križa sta se jima zvijala, mišice so škripale in pokale in noge so se jima trudno, drgetaš joče premikale; Iz njunih teles sc jc kadil vroč znoj, klobase od udarcev so zatekale, oči izstopale iz jam, gobci sc penili. Vsak dan sta pa vedno vztrajneje vlačila, se vedno trdneje in zanesljiveje prestopala.
Bila sta mlada, šibka, plaha jetnika,
ali najhujše je bilo prestano, zdaj sta se morala le še navaditi.
Dokler sta bil* še slaba, jc bila ral neprijetna. Ko sta se pa utrdila, zrastla in postala brazdi popolnoma kos, je bila gonja pravi užitek. Vola sta že sama poznala brazdo, razumela oračeve klice in meni ni bilo treba paziti na nič, razen na sukanje na vos žarah. Takrat sem sc vdajal svojim mislim, zatopljen koračil pred brazdo, prisluškoval tutujkanju grlic v gozdu, potapljal se v prelivanje barv in senc, prisluškoval zvonjenju pobočij in slemen. V svoji zamišljenosti sem se spozabljal ter se neverjetno oddaljeval od vprege, dokler me oče ni začel:
»Ali greš v Celovec? ...«
Kadar smo počivali, je oče po navadi trosil gnoj. Drugod je bilo to žensko delo, ali pri nas jc bila mati sama pri hiši in ni utegnila. Zato pa jc bi! še drug vzrok.
Naša zemlja j c bila gladovna in gnoja je vedno primanjkovalo. Sicer najemnike po navadi dolžijo, da gnojenju ne posvečajo dovolj pazljivosti in da stremijo predvsem za tem, da izbijejo čim večji pridelek. To pa je le gola gruntarska obrekljivost, kajti pri nas je bil gnoj tako čislan kakor
kruh. Imenovali smo ga črni blagoslov in v naše otroške duše sc je nje* gov pomen vtisnil z nič manjšo skriv* nostjo kakor pa pomeni hostije. Za steljo jc bila pri nas trda, ker grofi ni* so dali klestiti. Tudi živine smo imeli premalo in umetnega gnoja nismo zmogli. Zato smo gnojili le plemenitejšim setvam, rži in pšenici, nikdar pa ovsu. Tako je oče tudi sam lastnoročno trosil gnoj, da bi vsako bctvico enakomerno uporabil.
Ob vsaki setvi je opominjalo:
»Gnoj, gnoj, gnoj ...«
Z zavistjo in z bolečino v srcih smo zrli v sosesko, kjer se je po njivah kar trlo gnojnih kupov, medtem ko so pri nas komaj drug drugega doklicali.
Če se je vol usral na vozarah, smo planili po odpadku in ga previdno spravili na njivo. Brez premisleka smo z golimi rokami prenašali še tople živinske odpadke. Nikdar nismo opravljali potrebe v gozdu, ampak pazili, da pride tudi to rasti v korist.
»Gnoj, gnoj, gnoj...«
Tako je dihalo iz žit in polj.
Tako je zrlo iz očetovih in maternih oči in razoranih lic. kadar sta sc v nedeljo popoldne vrnila od žitnega ogleda.
Tako nas jc stalno opominjal0 ^ miznika in spremljalo pri rezal1) kruha.
Takrat sem bil v desetem letu- , Blo je v postu, sušca meseca. " je še z gladko skorjo pokrival .4°.r°Vjli v nižavah pa jc ležal le še v nižitis ^ legah. Pri nas so se njive že sušil® ozimina je začela dobivati bat, ^ Brcžni kmetje so začeli voziti £?°L\o sc pripravljati za setev, čeprav )e še zelo zgodaj. Nekega jutra jc \i oče nenadoma napregel. Mati sC proti vila:
»Ali boš sredi zime oral?«	pri
Toda oče je molčal in šel or°ijc[c0 oranju je bil silno samovoljen. <,e( hubo jc zapustil samo radi teSf’ mu je lastnik zapovedoval, kje 111 ko naj orje ter seje.	, r£.
Jaz sem gonil. Tedaj smo irneli P^, eej odrasel par volov, pametno, jeno živino. Priročni se jc
°alce.^
k
sv<
vigredno prešernost z razgledova°j okolice.	(DaIje,
Jirs, odročni pa Bavh. Bila sta d01?* prireje, navajena udarcev in vs£L giba in slehernega glasu orače''- '0j,4 sem brezskrbno gonil in pasel a iC|P