Poštnina v gotovini plačana
1. Štev.	Murska Sobota, dne 1. januarja, 1925.
II. leto
Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina : za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec
48 D 24 „ 12 ,, 4 „
Veselo in srečno FIGVG LETO želi vsem naročnikom, čitateljem, somišljenikom in prijateljem „Murskih Novin“
Uredništvo
in
Uprava.
Naroda ozdravlenje.
Letos je minolo pet let, ka se je skončala strašna svetovna bojna. Stoletni orsagi so se raztrgali, na njuva mesta prišli so novi. Tak je tildi naše krajine osuda bila, ka smo bili prikap-čeni k novomi orsagi. Več sto let je bila ta naša krajina pod vogrskov vladov. Celi naš žitek je bio pod vogrskim vplivom. Dosta naših liidi je nej moglo spreobrnoti svojega mišlenja tak, kak so nove prilike zahtevale. Zatogavolo smo nej meli ednoga mišlenja, ka naj napravimo in kak se naj oponašamo, kak si naše stališče zbogšamo. Dosta naših Uidi je bilo takšnih, ki so mislili, ka je nej gviišno, ka mo mi ostali pri našem novem orsagi. Zaj po petih letih pač more sprevideti vsakši, ka nede nišče več spreminjao tistih mej, štere so hile postavlene v trianonski mirovni pogodbi. Treba je zdaj, ka mi ednok začnemo misliti na svojo virstvo. Nesmemo.se dati več zapelati od tistih ludi, šteri so našo slabo mišlenje za svoj hasek poniicali. Vekši tao naših liidi je pri volitvaj leta 1923. svoj votum Radiči pre dalo. Radičevi agenti so prišli k nam v Prekmurje ter so nam vse mo-gouče obečavali. Mi smo jim vervaii, pa jun zavtipali svoj votum. Toda strašna je bila naša zmota. Radič se je prejk dao ruskim boljševikom, na našo siromašno liidstvo pa je pozabo. Namesto, ka bi se brigao za jvojo liidstvo, je pobegno na ličarsko Pobegno je tak, kak fouvaj pred žandarom. Bojo se je, ka ga zgrabi roka pravice. Če bi on meo mirno dušno vest, osto bi on ta in niedna oblast bi ga ne vipala prijeti.
Drugi naš zapelivec je bio Klekl Neščemo jemi nikaj nepoštenega naprej nositi, ar je istina, ka je on meo dobro volo svojemi lustvi pomagati, toda vodite |i njegove partaje so nej po^ uš ili njegovih prošenj, ar jim je bi o zadosti, ka so lejko njegov votum za svoje nrp štene <t ene - c ii. K e>-1 j.- p išo tak d ič od njihoo komando, ka je pozabo, ka je on duhovnik, ki mora tud' svojega neprijaleia spoš uvali. Klek! je prišo tak daleč, ka je v svojih „Novinaj" meto strašno blato na vse nje gove protivniki, poštene i nepoštene Neverno, kakšno odgovornost de davao Klekl pred svojoj dUšnoj vestjoj za svojo božno delo j na zemiji. Če se v politiki dela na takši način, je nemogoče, ka bi v orsagi prišlo do mirnega in lepega dela. Nešterne njegove protivnike je v svojih „Novinah" tak blato, ka so lidje mislili, ka so to najbole božni ludje celoga sveta. Vednoj vesi se je zgoudi-lo, ka je prišo za vučitela eden Sokol. V toj vesi so bili skoro sami takši ludje, ki štejejo samo Kleinove „Novine". Par dni je nišče nej šteo gučati s tem vuči-telom. Vsi so se ga bojali, ar so mislili, ka je tou eden takši človek, šteri jim šče vero vzeti. Še le po dugom vremeni so sprevideli, ka je tou nej takši človek kak jim je piso Klekl, ker so vidli, da je dober in pošten vučitel. Kak se dela v malem, tak se dela v velkem. Kleklnova partaja je svojemi iudstvi obeča-vala takšne stvari, šterih nemre nišče spuniti. Vse vlade so bile korumpirane, ter se niso brigale za hasek ludstva, tak je pravila Kleklnova partaja. Pet let so liidstvi lagali, gda so pa prišli sami do vlade, so delali ešče slabše, kak prvejče vlade. Vsemi torni je zdaj konec. Trimesečno vladanje klerikalne partaje je liidstvi odprlo oči. Ludstvo je sprevidlo, ka je bilo zapelano. Kleklnova partaja se je zvezala z Radičom, zdaj pa jo Je Radič pOsto in pobegno na Švičarsko Vsi prijatelji Kleklnove partaje so raztepeni po celem orsagi in eden v drugoga skačejo. Mišlenje ludstva celoga orsaga se je obrnolo proti njim in 8. februarja bo tisti den, gda bodo dobili plačilo za svojo nepošteno delo.
iuši HadičevsRi poslano proti Radiču.
ZAGREB, 29. dec. Bivši poslanci HRSS, ki so se pridružili Jalžabetiču i Horvatu, so imeli v soboto konferenco radi preloma z Radičom in ustanovitve nove ^eliačke stranke. Vt č poslancev p udšlo v provinco in so včeraj im Ji nad 60 zborovanj, na kaierih so se zborovalci izrekli proti vstopu stranke v
Strašen umor v
Tudi v Prekmurju dobro poznati krčmar GyOrek pri kolodvoru v Nemški Radgoni je dne 24. zjutraj s sekiro razklao glavo svojoj ženi v priče treh svojih otrok. Na to je zbežo z doma in
seljačko iuternacijonalno. Dose-daj se je pridružilo novi skupini okoli 200 dosedajnjih Radičevih organizacij. Radičevski poslanci desidenti, ki jih je po številu več kak polovica, se sestanejo v sredo v Zagrebu, da izvrše nove sklepe glede ustanovitve nove stranke.
Nemštii Radgoni.
skočo v Muro, liki so ga ljudje potegnoli iz vode in rešili. Prek-dani je bio biroviji in je povedo, da je na svojo ženo bio ljubosumen in jo je zavolo tega umoro. Misli se, da je nej pri pravi pameti.
Conhov u Bukarešti.
BUKAREŠT, 29. dec. Danas došel sem bolgarski ministarski predsednik Cankov. Bil je sprejet od zvunešnjega ministra Duce. Vatro odide Cankov v Sinajo,gde ga bo sprejel kralj v audijenco.
Definitivni vladni sklepi proti Radičevi stranki.
Kraljeva vladaje na podlagi poročila v razmerah na Hrvats-skem stvorila definitivni sklep o uporabi zakvna v začistiti javne varnosti in reda v državi, posebno V zvezi s paragrafi 1, 2, 4, 5, in 18. zakona o začisti države. Iz tege je razvidno, da bo HRSS razpuščen in.vsi njeni listi ustavljeni.
Povrnoli se bodo tisti cajti, šteri so bili pred bojno, gda je meo valanje med ludstvom samo tisti, šteri je za ludstvo kaj napravo. Naše krajine dužnost je, ka zdaj vsi tisti, šteri dobro želenje majo za svoje lustvo gori stopijo, ka de dalo ludstvo tistoj partaji svoje votume, štera de lejko svoje obećavanja spunila. Očistiti moramo našo krajino tistih Uidi, šteri se nas dosegamao po nepravi poti pelali ter nam vsem strašen kvar napravili.
Po volitvaj de prišla čista
Pokoji fašistov.
V Milani so komunisti ustrelili fašista, v Bergami pa je bio nekši fašista iz poiitičneg vzroka zaklan. Tudi v Ferrari in Napolju so komunisti napadli fašiste.
VELIK
l,SF0RTNI-PLE5“
s. K. „MURA“
3. januarja 1925.
I Prijatelji športa I I dobrodošli. I
gvušno štiriletna doba mirnega dela. Če ščemo, ka mo mi vtem dugom vremeni kakšni hasek napravili za našo krajino, moremo dati votume tistomi človeki, šteri sposobnosti ma in tudi dobro volo, ka de se pobrigao za naše ludstvo. Gor tak na delo, napre hodeč. Zagvušno se zbi-dijo ešče spajoči. Združimo naše delo in si ubokšajmo naš zemel-ski žitek. Narodni blok je tista partaja, v šteroj naše mesto mamo, če ščemo še na etom sveti nekaj bokšega meti.
NOVICE.
— Je vse mogoče pri „Morski Krajini" namreč. Piše v zadnji številki, da je nek politični eksponent na davčni anketi v „Trgovskem domu", v Murski Soboti zahteval, naj se za plačilo predpisanih davkov doseže od vlade termin. Pa pravi „Morska Krajina", da je taka zahteva farbarija, ker vsak dobi termin, ako napravi prošnjo in plača kolek za 5 dinarjev. Pa, če ne bi bilo „Morski Krajini" in njenem informatorju vse mogoče, ne bi mogla take neistine poročati. Tisti .politični eksponent" zna dobro, da dobi skoro vsakdo termin, ako napravi prošnjo in plača kolek za 5 dinarjev, ali on tudi ve, da se mera platad za odloine davke 8°/o intereša. Zato je ta „politični eksponent" zahteval, naj so odloži plačilo davkov brez intereša in generalno, to se pravi, da ne bi bilo treba delati prošenj in tudi ne plačati koleka (štemplnov) po 5 dinarjev. To je seveda nekaj drugega, kar ne bi škodilo tudi ne „Morski Krajini", če ni nazadnje pri njej tudi to mogoče, da je celo proti tej zahtevi. Končno se omenjamo, da se je vršila davčna anketa pri Dobraj-ju, ne pa v „Trgovskem domu.“ — Murska Sobota. Tukajšnja organizacija demokr. stranke se je z daljšim dopisom obrnila na gosp. gerenta dr. Somena s
prošnjo, da se naj občina Murska Sobota zavzame za to, da se uvedejo konjski sejmi v Murski Soboti. Upamo, da bodo gosp. dr. Šbmen in z njim celi sosvet videl velikansko važnost te zadeve ter z vsemi silami zavzel za to, da se v Murski Soboti čim prej uvedejo konjski sejmi- Mi bomo tej zadevi posvetili največjo pažnjo ter ne bomo prej mirovali, dokler se to ne izvede.
— Murska Sobota. Tukajšnja mestna organizacija Jugosl. nacijonalistov je imela v soboto dne 20. t. m. v prostorih Sokolske čitalnice svoj sestanek, na| katem je poročal brat Gregorič o zborovanju Jugosl. nacijonalistov, ki se je vršilo, dne 4. t. m. v Mariboru, kamor je bil poslan kot delegat.
— Murska Sobota. Vsi člani Sokolskega društva v Murski Soboti, kateri imajo iz sokolske knjižnice izposojene knjige se naprošajo, da iste vrnejo tekom štirnajst dni. Knjižničar.
— Sokolsko drutšvo v M. Soboti vabi na redni letni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 10. januarja 1925. ob 20. uri (8 uri zvečer) v društveni čitalnici. Vse članstvo se poživlja, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno.
— Murska Sobota. Z no-nožem v trebuh je sunil neznan storijec v Cvetni ulici stanujočega dninarja Martina Novak in ga težko ranil Sprejet je bil v tuk. javno bolnico.
— Izplačilo novih dodatkov za invalide Beograd, 29. decembra. Na današnji seji mi-nisterskega sveta je vlada razpravljala o invalidskem vprašanju. Minister za socijalno politiko in finančni minister s^a poročala, da je gotova uredba o razdelitvi 100 milijonov dinarjev za invalide Po daljši, razpravi je ministerski svet to uredbo sprejel v celoti, s katero se določa za invalide nov dodatek, ki se bo izplačal v najkrajšem času, najbrž že prihodnji teden.
— Smrtna kosa. Dne 20. dec je umrl v j-avni bolnici v M. Deneš Sinkovič, vpokojen nadučitelj v Bakovcih. Pokopan je bil na tukajšnjem pokopaiišču dne 22. decembra Naj v miru počiva.
Kraljev povratek iz Pariza.
BEOGRAD, 30. decembra. Po vesteh, ki jih je prejela vlada, je pričakovati, da se povorne kralj iz Pariza še pred pravoslavnimi božičnimi prazniki.
Rakičev povratek v Sofijo.
BEOGRAD, 30. decembra. Včeraj se je vrnil na svoje mesto v Sofijo' poslanec Rakič. Pred svojim odhodom je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem in zunanjim ministrom.
psi

Cerkvene
sa moLiivene
KniGE
L /p Vi


PNi

M
KavS

TRGOVSKE
KniGE
Dobi se:
]. HAHN
trgovina z papirjem najemnik:
Prekmurske Tis- ^ karne in knjigoveznice
M. SOBOTA.
Blajženo novo leto želemo vsem našim prijateljem in znancem! Doldog ujevet kivanunk ismeroseinknek, joakaroinknak, illetve uzletfeleinknek l!			
1. HAHN Prekmurska Tiskarna M. Sobota	URSZULESZKU PETER brivec — borbely M. Sobota	CVET1CS JANOS trg. — keresk. M. Sobota	NEMEC JANOS trg. — keresk. M. Sobota
LEGENSTEIN GEZA kavarnar — kđvćs M. Sobota	BENKO JOZSEF export import M. Sobota , industrija mtszni pridelkov — husipari nagyuzem		HEKLITS ISTVAN trg. — keresk. M. Sobota
kem£ny marko hotelir — szđllođas M. Sobota	BENK1CS JANOS kresmar — vendeglos M. Sobota	TURK JOZSEF kresmdr -- venddglos M. Sobota	• KOHN SAMU trg. - keresk. M. Sobota
A. kirAlv m. sobota trg. z klobuki, perilom in krđikim blđgom. — Noi kalap fehćrnemfi ćs rčvicMru keresk.	KONRAD DONKO brivec — borbely. M. Sobota.	ŠTERN ARNOLD trg. — keresk. Puconci.	VEZER JOZSEF & GEZA Martjanci.
BACZ RUDOLF trg. — keresk. Puconci	erdOssv barnabAs trg. z papčrom i igraesami. Papir ds jdtdkdru keresk. M. Sobota.	ČEH in GASPAR trg. — keresk. M. Sobota.	skrabAn jAnos trg. — kereskedo Puconci
KUHAR JANOS kresmdr — vendćglos Puconci	VELIKA KAVARNA.	NAGY KAvEHAZ MEOL1C Murska Sobota		HORVATU mATVAS kresmdr — vendeglos D. Lendava.
S1DONIJA NOVAK slaščičarna M. Sobota	Gldvno zastupstvo „JUG0SZLAV1A“ biztositd f6iigyn6ksdg M. Sobota.	FRANC HIRSCHL ravnatelj Murska Sobota.	BRATA ŠIFTAR in HAHN M. Sobota
DNEVNE VESTI.
— Vlak povozil delavca. Na kolodvoru v Zagrebu Je te dni vlak povozil delavca Stefana Andrašeca, ki je bil zaposlen pri izkladanju peska. Stal je na progi in ni opazil, da se mu približuje vlak, ki ga je zagrabil ter mu odrezal obe nogi pod kolenom in desno roko. Prepeljali so ga v bolnico, vendar vsled prevelike izgube krvi ni upanja, da bi okreval.
— Petnajst let težke ječe je dobil pred graško poroto Anton Jelen, ki je tudi osumljen umora v grajskem logu pri Mariboru. Na petnajst let težke ječe je bi! obsojen v Gradcu zaradi umora neke prostitutke. Kadar bode odslužil to kazen, ga bode avstrijsko sodišče predalo našim oblastim, da nadaljujejo postopanje proti njemu radi umora neke ženske prt treh ribnikih.
— Tisoč novih stanovanjskih hiš z Zagrebu. Mestna hranilnica v Zagrebu je sklenila proslaviti 25 letnico svojega obstoja na ta način, da postavi 1000 manjših hišic, ki bodo služila za stanovanja Čin mestne hranilnice v Zagrebu je pač posnemanja vreden. Tudi dtugi denarni zavodi bi morali storiti isto, in kmalu bi se odpomoglo stanovanjskim bedam v raznih mestih, ki danes vladajo.
— O umoru v Studencih pri Mariboru. Dne 19 t. m. se je policiji po dolgem iskanju posrečilo najti truplo umorjenega čevljarskega mojstra Mikla. Nash so ga v velikem kupu gnoja, kake pol ure od umorjenčeve hiše. Kljub temu, da je bilo truplo že razkrojeno, obleka raztrgana,
sta na lice mesta poklicana umor-jenčeva pomočnika takoj spoznala svojega mojstra. Okrog gnoja do lesene barake je bilo polno krvi, kakor tudi drobci lobanje in možgani, kar priča, da sta zločinca urnmjenca na zverinski način razmesarila i ga potem zakopala v gnoj. Žiahtiča iz Brega pri Ptuju, ki se osumljen umora, so če prepeljali v Maribor. Na kolodvoru se je zbrala velika množica ljuc/i. Spremljevalci — orožniki so ga naložili na voz, ker se je bilo bati, da bi ga razjarjena množica napadla in ubila Nato so ga odpeljali v zapore okrožnega sodišča. Tudi pri sta-riših Žlahtičevih se je izvršila hišna preiskava, ker leti sum, da je pred dvema Udoma umoril tudi svoji dve ljubici in jih neznano kam zakopal.
PO SVETU.
— Revolucijonarji v Albaniji zmagujejo. Gibanje bivšega ministerskega predsednika v Albaniji Ahmed beg Žoga se vedno bolj širi in spravlja sedanjo vlado Fan Nolija v vedno večje nevarnosti. Ahmed beg Žoga prodira s svojimi vstali proti Tirani in povsod ga ljudstvo sprejema kot svojega rešitelja.
Vse kaže, da je sedanja vstaja v Albaniji sad boljševiške ruske propagande na Balkanu. Vsakdo ve, da je bila Fan No-lijeva vlada v zelo intimnih zvezah z ruskimi Sovjeti. V Tirano je dospel sovjetski poslanik Kra-kovjeckij, ki je imel nalogo organizirati čete Fan Nolija.
Italjanska vlada poslala vs-lev albanskih nemirov, ki so izbruhnili dve svoji vojni ladji.
Tudi fašistovska moč v Italiji se krha. Proti drugemu pod-preds. itaijanske zbornice je zbornica dovolila kazensko postopanje, vendar skušajo fašistovski ekstremisti izvajati na Mussolinja pritisk, naj bi se temu zborničnemu dovoljenju zoperstavil. Mussolini še se ni tozadevno odločil. Drugi podpredsednik Giunta je podal ponovno demisijo. Liberalna skupina s Orlanda se je sestala in sklenila, da se toliko časa ne udeleži zborničnih sej, dokler fašisti ne privolijo s sodno zaslišanje Gi-unte.
— Kriza nemške vlade še ni rešena. Ker se državni kancelar glede sestave nove vlade z raznimi voditelji strank še ni mogel sporazumeti, se je sklenlo odgoditi pogajanja do zasedanja državnega zbora. Do ta čas bode pa vladne posle vodila sedanja Maxova vlada.
— Stri leta brez spanja V provinci Burgos živi neka gospa, ki že štiri leta nič ne spi in nič ne je. Zdravnik, ki je pred leti preiskal to žensko, je dognal, da trpi na vnetju želodca in se je izrazil, da bolnica ne bode več dolgo živela. Kako pa se je začudil, ko se njegovo prerokovanje še tekom štirih let ni izponilo. Ženska živi dalje, dobiva od časa do časa injekcije, da bolečine v želodcu netoliko popustijo, vendar pa bolnica lahko diha brez težav. Ugotovilo se je, da bolnica ni bila niti trenutek brez nadzorstva in ni dobila v sebe razen injekcij ničesar drugega. Žena je tudi izjavila, da nima popolnoma nikakega požel-jenja po jedi, le včasih jo neko-
liko žeja. To čudno bolnico obiskujejo ljudje trumoma, seveda iz radovednosti.
i—- Kateri jeziki se največ govore. Angleški jezik govori danes 170 miljonov ljudi. Če se pomisli, da je govorilo angleški jezik leta 1800 le dvajset miljonov ljudi, se mora konštatirati, da se je ta jezik zelo hitro razširil po svetu. Za danes pač govori največ ljudi kitajski jezik, kajti kitajska ima okoli 420 miljonov ljudi. Vendar se pa ta jezik ne bode mogel naprej razširjati, ker je za evropske narode pretežek. Tako je upati, da bode angleški jezik po nekoliko desetletjih prekašal glede razširjenosti vse jezike na našem planetu.
— Ladja se je potopila. V japonskih vodah se je pretekli teden potopila vojna ladja, ki je imela na sebi okoli 160 mož. Le trideset so ji zamogii rešiti, ostali so našli žalostno smrt v valovih. Vsled strahovitega viharja so bile vse rešilne akcije brez uspešne. Toliko nesreč na morju, kakor jih zaznamovati letošnje leto, se ne pomni.
— Naši ujetniki v Rusiji. V Rusiji živi še več tisoč romunskih ujetnikov, ki so bili za časa svetovne bojne zgrabljeni kot avstrijski vojaki. Nedvomno se še nahaja v Rusiji' veliko ujetnikov, ki so danes državljani Jugoslavije. Zveza narodov bode sedaj v tej zadevi posredovala.
Upor proti Špancem v Maro u. Položaj španike vlade je v Maroku od dneva do dneva slabejši. Mesto Tetuan je v veliki nevarnosti, ker ga od vseh strani obkoljujejo uporniki, ki pridobivajo vsak dan na ozemlju.
MIKI:
Božični večer.
Noben večer, nobena noč se ne more primerjati z božičnim večerom, ali z božično nočjo. — Ne tako kakor vsak večer, — na božični večer pada mrak drugače na zemljo 1 In nobena noč v letu ne hrani v svojih krilih toliko lepote, toliko skrivnosti in tajnosti, — tolikih čarov.
In bajna je ta božična noč 1
Vsakdo, vaščan ali meščan, delavec ali uradnik, bogatin in siromak, mladost cvetočih lic in starost nagubanega čela, vsakdo je rad to noč pri^ svojih dragih, vsak rad sedi ta večer ob domačem ognjiičšu v krogu svojcev, kjer se pogovori o tem in onem, kjer se pripoveduje pravljice, — resne in šaljive, a vse take, da spravljajo človeško dušo nehote v Pobdžno razpoloženje; saj je na ta večer prišel na svet Krist.
Da, na božično noč se je rodil človeštvu Odrešenik ter privedel narode vesoljnega sveta iz teme v -luč.
In ne samo ljudje, ustvarjeni po b°žji podobi, — vsak najmanjši del
vesoljnega stvarstva praznuje na bo žični večer svoje življenje. Živali — ti tirpini v hudi zimi prejmejo to noč dar govora. Govore med seboj jezik, njim samim razumljiv. Pogovarjajo se o doživljajih celega lela, Obračajo pa lahko besede svojih govorov tako ali tako, vedno končajo z isto mislijo : „On, — ki mu je dana moč, da vlada svet po svoji volji in preudarnosti, on, — ki mu je dana moč, da z enim samim migljajem upihne nam življenje, on je — krut in neusmiljen, on ne pozna — ljubezni."
Tako, — človek, sodijo o tebi živali ....
Pojdi, dragi človek, na božični večer v kot, kjer imaš hranjene stare čevlje. Poišči najstarejše. V njih je morda praprotno seme. Če je, si lahko srečen. Obuj čevlje in pojdi v gozd pod visoko hojo, tja, kjer se bodo na božični večer zbrale vse živali, od miši od krta, ščurka in črva, do srne in bojazljivega zajca in zvite lisice .... vse bo tam. Pogovarjale se bodo med seboj in tožile bodo čez tebe, — človek. Vsako njih besedo boš razumel, — saj imaš
praprotno seme v čevlju, — in iz njih pogovora boš posnel, da so one živali, čeprav živali, dosti pametne. Šlišal boš, kako lepo urejeno življenje imajo živali od pamtiveka sem, — vedno enako. Slišal boš tudi kako bodo živali določile smernice svojega življenja za bodoče. Ta večer bodo zbrale svoje voditelje, tiste, ki naj posebno čuvajo živalski rod. Prepričal se boš, da ne bo dobil ne jednega glasu se strahopetni zajec, ne škodljivi črv, ki gleda, kako bi se zagrizel v drugo žival.
Ne samo to! Zbor živali bode razpravljal tudi o letini, o rašči, o gozdu in krmi. Tu boš slišal natančno, koliko bo prihodnje leto žita, krompirja, krme. — Zborovalci se bodo pogovarjali o vsem I —
In še nekaj bo izjemoma letos prišlo na vrsto na živalskem zborovanju. — Ves svet, vsa narava ve, da živi človek, gospodar, v neurejenih razmerah. Vse ve, da se vrše v človeškem življenju neprestane izpremem-be in to po nepotrebnem. — Posebno vedo to v Jugoslavji. Na tem zboru boš slišal tudi, da se bo vršilo v de-
želi Jugoslovenov kmalu nekaj posebnega, da si misli tam arod zbrati svoje voditelje, ne-le za dobo dveh mescev, tudi ne mož strahopetcev — zajcev in zajedavcev, ampak dal bo svoje glasove prvim, delavnim možem.
Da, prav tako bo govor 1 In verjemite, da bo to čista in gola resnica ! —
Ah, če bi mi bilo v mojem uboštvu dano hraniti par čevljev tako dolgo, da bi se v njih zaredilo praprotno seme, — šel bi in poiskal bi te čevlje. Obul bi jih in krenil bi v njih v temni gozd, tja v mrzel — božični večer. Pod hojo v gozd bi čakal, mirno prennšajoč mraz in' ne boječ se strahu, na zbor vseh živali:
Čakal bi — videl in vedel.
Človek! Prvi pod solncem bi bil jaz, ki bi zamogel oznaniti širnemu svetu veselo pesem : »Vsem Jugoslovanom se je rodil Krist, ki jim v novem letu prinese v deželo srečo in blagostanje, jim da spoznaje, da raz vržejo svoje dosedanje voditelje --pijavke in krvosese, izberejo si pa može-delavce, take može, ki bodo pričeli v novem letu z novimi močmi za narod 1«
GOSPODARSTVO.
59 vagonov koruze za kraje, zadete po elementarnih nezgodah. Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo 59 vagonov koruze za razdelitev med državljane, ki so jih zadele letos elementarne nezgode, v prvi vrsti med one, kateri vsled poplav niso mogli pridelati koruze.
Tehtanje lesa pri izvozu v Italijo. Na pritožbe železniške uprave v Trstu, da prihajajo naše vagonske pošiljke lesa v Italijo veliko lažje nego izkazujejo tovorni listi, je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo vse pošiljke, predno gredo preko državne meje, ponovno tehtati.
Cene pivu v Jugoslavi ji povišane. Jugoslovanske pivovarne so sklenile povišek cene pivu za 80 Din pri hi. To povišanje utemeljujejo s povišanjem cen sirovinam (ječmen, hmelj) in drugimi večjimi proizvodnimi stroški.
Živinoreja v Sloveniji Začetkom 1. 1924. so našteli v Sloveniji 52.267 konj, 379,016 goveje živine, 290.680 prašičev, 57.242 ovec, 806.531 perutnine in 62.050 čebelnih panjev. Nas
proti I. 1922. je napredovalo število konj za 2819, goved /a 30.757, prašičev za 29.114, koz za 1184, perutnine za 100 962 ter čebelnih panjev za 9746. Nazadovanje izkazuje edino število ovc za 2113 glav.
Prevoz življenskih potrebščin. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se blago ter se vsled tega odda ja kot tovorno blago, ki se hitro pokvari (sadje, zelenjava, meso, jajca itd ) in katero ne prenese visoke tarife za brzovozno blago ter se vsled lega oddaja kot tovorno blago, odpravlja z mešanimi, in ako posamezne železniške direkcije smatrajo za potrebno, tudi s potniškimi vlaki.
— Smrtna obsodba 26-kratnega morilca Hermana. Dne 19. t. m. je bil v Hanovri na nemškem na smrt obsojen Hermann, radi 26 umorov raznih mladeničev, katere je zvabil na svoj dom, je spolno zlorabil in na to umoril. Tudi njegov pomočnik Graus je obsojen v enem slučaju na smrt v drugem pa na dvanajst let težke ječe.
. /V	tEFiR Y sew>0
SUKNO
kamgarn in ševiot za inoŠKc m ž n k ubieke, belo, pisano in jujtivo platno, cefir, hla-čevin ',	m ra/nu manufak-
turo kupit*:, najceneje i** v velikanski izbiri v veicrgoVtr.r W Stermeckt, Celje št. 360. rusiruvaoi cenik za Čevlje, klobuke, obrke, perilo, odeje, laspstnžnike, brit e. in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti vrnitvi I Trgovci engros cene!
18-11
P. FLISAR
trg. mehaničnih in tehničnih potre* ščin
M. SOBOTA v Bergerovem hrami
Stalna zaloga vseh potrebščin za bicikle, tako tudi spodnjih in gornjih gumijev (cevi)
Električne žepne luči (lanipaše), baterije, vžigači (6ngyuitd) in 1M2.	kamenje.
Najboljše nabavno mesto.


SALONIT
je najbogsa pokrivtitja pala. Bogsa je kak kaksastecs druga pokrivštia naprava ar je lehka, nezgoriva i trplfva, žito tUdi nijfalesa. »SALONiT« je po nigdasnyem Hatschekovom ETERNIT sistemi narejeni. Delajo ga v SOLINI pri Spliti. — Prčkmurszko szkladis-6—13 ese je pri:
ČEH & GASPAR trgovini
v MURSKI SOBOTI.
Vsze potrčbno sze zvč tudi tam.
GOSTILNIČARJI p°Z0Rn
V moji kleti v Murski Soboti dobijo se vse vrste 171 J^T A starega in novega * prvovrstne ter dobre kakovosti.
Cena od bVs Dinarjev navzgor.
Josip N a d a 1, vinotržec.
51-2____________________
NA PRODAJ! “Jr'
FOKOVCIH že dolgočasa obstoječa
------ trgovina --------
in mesarp | ~
z dobrim prome'om z zraveg spadajočimi
gospodarskio.i poslopji in zemljišči vred se t a k O j proda.
Natančnejše pojasnile se dobe pri
HERMANU GROSS, trgovcu v FOKOVCIH
~ ■
SREČNO NOVO LETO
želi svojim prijateljem in znancem.
BRATA BRUMEN
trgovina z manufakturo, čevlji i. t. d.
M. Sobota.

vpv »	«	V «
Divjačino
28-10	i Xi
Perutnino
kupuje po najvišji ceni, ter prodaja
Perje
gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4, brzojavni naslov:
vajda, Čakovec.
1
gostilna
H Milil
1
Dve zidani hiši z večjim posestvom za 100 dinarjev
dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb.
Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno društvo v Strnišču pri Ptuju,« proti naprej — pošiljatvi zneska za srečko, ter Din 3-— za priporočeno pošiljatev.
Srečke dobe se tudi pri g. Valentin Komavli, stanujoč v gostilni pri Kolodvoru, Murska Sobota.	50-2
Najboljša
jvina
m
gpo ugodnih cenah! ima v zalogi
jLoSRoPETMj
vinogradnik 54-1 j
i Ivanjkovci j
HMinMIinHIMHIIMM
URAR
PMEL FLISI
MURSKA SOBOTA poleg Turkove gostilne.
3 MBBMBPM
Priporočam nove stenske ure, budilke (vekerce), ure z nihalom (Pendel) ter žepne ure, vse po najnižjih cenah in 1-letno garancijo. Vsefele popravila se gor-vzemejo.
15-12.
Ncif OCtlike (naprejplačnike) in Oglase (inserate) za
.MIIHSKE KOVINE'
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
I. H AH N, Alekcs:Ttarovu
in
trgovina s papirjem in igračami
B. ERDOSV, Ce£na
poleg r. kath. cerkve In pošte.
Kupite Prodate
najhitreje
posestva trgovine, gostilne i.t.d. kjer želite, skoz reali-tetno pisarno
, „SLIVAR"
'v LJUTOMERU. Stari trg 47.
Čitajte in razširjajte
THurske Dovine!