rAVVT'TST V ■ _>
IJ/Jt/, *
H
I*1 Ut K*
V Trstu v saboto 25. avgusta 188Š, -
Tečaj
&


Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ o4ino«ti I« ■•a«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako tredo in sabot« o poludne. Cena za vse leto je G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. 50 kr. - Posamezne ši.'vilke se
ii V,l»	«e poSiljajo liredniitVM »vla Tarreata« »Nuova Tipogmfia;« vsak mora biti
tranltlran. Rokopisi ore? posebne vrednoatl se ne vračajo. — Imeratt (razne vrste nasna-
Zadnje tržaške rabuke in Slovenci,
Ne le kolera, temuč tadi rabuka je nekda nalezljiva bolezen; to nam je prav dobro znano Se od leta 1848, ko so se v mnogih krajih vzdignoli, ne da bi vedeli zakaj; in čeprav letos avet m tako razbuijen, kakor je bil leta 1848, gotovo je, da dosti bolj nezadovoljin, ker veliko slable živi, nego je pred 35. leti, kajti veče potrebe človeške in pojemanje zaupanja in moralnosti ljudstva tirajo v vedno veSe zadrege in nezadovoljno ljudstvo se k malu razburi, ter čuti celtf potrebo, da kaže svojo nezadovoljnost. Tudi letos je opazovati neko nalez-ljivost rabuk, posebno pavnaSej drŽavi. Najprej so se vzdignoli antisemitje na .Ogerskem, kder se to gibanje proti Židom vedno bolj Siri in postaje čedalje bolj ozbiljno in nevarno; v PeStu «0 sicer začasno umirili ljudstvo, a od drugod po Ogerskem pa je skoraj vsak dan slišati o kakej manjfiej ah večej rabuki. — Ob istem času so tudi dunajski socijalisti prav močno zrogovilili in vse kaže, da se bodo tudi tam še ponavljali neredi; na Hrvatskem se je ljudstvo uprlo proti nepo-stavnemu svojevoljnemu postopanju načelnika finančnih oblasti in pokazala se je skoraj v vseh večih mestih Hrvatske naj veča mržnja in razkačenost na Ogre. Tudi tam še vedno vre in bode vrelo mej ljudstvom, katero se noče upognoti madjarskej krutosti.
Zadnje dni pa je tudi Trst stopil v vrsto nemirnih, bali smo se sicer, da nalezemo kolero iz Egipta, a k sreči nas je dozdaj Bog obvaroval te
Podlistek.
Kontovelj-Nlokolđn-Prosek.
(Zgodovinska črtica spisal M. Sila.)
(Dalje.)
Nekde na Krasu sem slišal besedo: »Kdor hoče mraza kupit, naj gre na Kon-tovelj 1 ■ Koliko je na tem izreku resnice, ni mi znano, pa iz one lege Kontovelja na vzvišenem zračnem vrSičku soditi, mora, »vlasti težiik, ki se po strmej rebri od morja grede na vrh v leti in zimi spoti, dospevši na visočino, mrzlo sapo neugodno čutiti. Iz visocega Nanosa, kder se ko golobek beli cerkvica sv. Jerumena, včasih silno čez Kras prlhrumi ledena burja, pozdrav noseč Kontoveljskemu sv Jerumenu. Hiše na Kontoveiju so zato (?), kakor da bolj gorke estanejo, skup stisnene, kot v starem mestu z ozkimi ulicami.
Niti za streljaj od Kontovelja_ na
kraških tleh trdega suhega apnenika je po slovečem »Ptosekarju« svetu znana vas JProsek. Tu je od starih časov meja mej »Tržaščino« in »Devinščinoc, t. j. mej okrajem, spadajočim pod Trst in pod Devin, seda i pod c. k. sežanski okraj.
Pri pametnih in razboritih presojevalcih nikake ni dvombe, da je to Čisto slovansko ime, po spodobi enacih imen po drupib slovanskih pokrajinah n. p. na Češkem: Proseč, Prosečko, Prosik. Celo na Tirolskem je sod. okr. Windiš Matrei vas Prosek. Ničevi so razlogi pok. dr. But-tazoni-ja, da Prosek je skrčeno ime iz slovenskega »pri« in latinskega »Avesica«
šibe, vendar pa smo so nalezli moralne bolezni — rabuke, in nalezol so je te bolezni še celd neznatni Poreč, katerega prebivalci so dosedaj iz pokvarjenih limonov delali le limonado in niso poznali rabe limonov tudi za politične demonstracije. Rabuka je toroj nalezljiva stvar. Pustimo za denes vse druge rabuke in preiskuj mo le ono, ki nam je bliže kože. — Kaj nam kaže zadnja tržaška rabuka ? Ireden-tovci še niso pripognoli glave in oni se ne bojč onih sredstev, katere upo-treblja naša deželna vlada za nje uničenje. — Znano je, da ima Iredenta v Trstu svoje ognjišče ne le v on^j hiši, katero je hotelo 17. t. m. zažgati razdraženo ljudstvo, temuč tudi še kod drugod, in sicer v nekej hiši, kdor manj ali več razpolagajo o žepu Tržačanov. — Zatorej pa je naše me-nenje, da se ono zid ne izrujo s korenino iz našega javnega živenja se sredstvi, katera so zdaj v rabi. Pa-trijotične demonstracije enega ali dru-zega društva so uže davno v rabi in dokazalo se je, da so manj ali več le kompromitirale, a pomagale so čisto malo. Na klin je treba klina, a ne obada. Znano je, da tista stranica, katera ima v rokah mestni žep, da tista stranka odločuje tudi osodo mesta ali kraja. Tako je tudi v Trstu. Kedo pa ima tukaj v rokah mestni žep, kedo deli pri nas župo? Odgovora ni treba. Zakaj pa je tako? Zato ker se je od nekdaj tako hotelo v višjih krogih.
Ko so leta 1868 okoličanski oboro-žonci dobili povelje, naj postopajo, kakor so postopali, kaj se je zgodilo ? Izročeni so bili na milost in nemilost tistim, kateri so jim bili poprej
torej: Priavsik = Prosek. Gled* rimskega mesta »Avesica« so si mnogi učenj i ki In pisatelji jako navskriž: dr. Kandle.ju je: Sennolaj ali Volčji grad. nekim j« Na brežina, drugim Opčine tretjim Sežana, Valvazor je mislil: Senožeče bi utegnole biti »Avesica«. A vlani je marljivi preiskovalec zgodovinskih stvari g. A. Bremic dokazal v 22 1. »Edinosti«, da je rimski erad »Avesica« sedaj na »VojŠčica« na Krasu.
Ker so od nekdaj drugi narodi gospodovali nad Slovani, a ti pokorni njih sluge jim polje obdelovali in jim dom varovali
»Oj Slovani, čuvari vi carstva 1 O. Slovani, gdje su vaše mej«? O Slovani, gdje su vam junaci? Oj Slovani, Bluge narodov!«
(črnogorska) so njim gospoda lepa domača imena mnoeo-krat po svoje zavijali, prelagali in pačili. Prosek je v starih talijanskih listinah pisano: Prosecho, Proseco. Prossecco, Pro sequo in Pursecho; v nemških pa: Pros seck. Prosech, Prosesg, Prossegh, Pros-seghk, Prozzech in Fraseck.
Najstarejšo omembo Prošeka, ako ni kde na Furlanskem kak Prosek. nahajam v znnmenitej knjigi »Castello di Duino« di R. Pichler. »Jurij grajščak Devin-ki proda 1. 1343 v svojem in svojega brata Rudolfa II. imenu ter sorodnika Ugeca (Ushezze) devinskeea za 1000 malih beneških lir Henr ku (Arrigo) St'-aseoldn, tri vasi: Zuino. Fornelli in Proseico«. (I C d. D. p. 183.) Ker je pa Jurij Devnski istega leta zamrl, ni veljala pogodba. »Uveo sin Ugecev še le je prodal za 855 mark
zaznamovani kakor sovražniki države. Teško jim je bilo poljubljavati tisto roko, katera jih jo poprej tepla. Ali otrok, kateri se opeče, boji so ognja. Ne da bi se tržaški Slovani bali Ire-dentaijev, oni želć uničiti jih, ampak bojć se vse kaj druzega. S tem smo hoteli reči, da je treba v Trstu prijeti vola za rogć, a ne dražiti ga okolo repa z obadi in s tem je vse rečeno.
Dosedanja načela so pokazala svoj neuspeh in ne držć drugam, nego v nesrečo. — Slovensko ljudstvo je razburjeno, ker britko čuti krivdo, ali ono se vidi zapuščeno, to ga tira v obup; od ene strani smrtno sovraženo, od druge zaničevano, nema pravega zaupanja v bodočnost, ako mu ne dojdejo od najmerodajnejše strani istiniti dokazi, da ga nočejo rabiti le za orodje, ampak da ga hočejo tudi podpirati in varovati. Nočemo ponavljati, kaj je Slovan na jugu Avstriji, to smo uže večkrat povedali in podprli z dokazi.
Rabuke se bodo v Trstu ponavljale, vodno hujše bodo postajale in mogoče, da dočakamo še kaj hujšega, nego leta 1868, kar pa bi se moralo zaprečiti z radikalnimi sredstvi, s pre-membo dosedaj rabljene sisteme in vpeljavo energične, previdne in prave avstrijske politike; ali kakor rečeno, vola je treba prijeti za roge, Slovana pa odkritosrčno podpirati, ne pa mrziti nanj in ga žrtvovati predsodkam nekaterih državnikov, in to naj se zgodi prej ko prej, da ne bo zopet veljal izrek tretjega Napoleona: »trop tard«.
Isterski deželni zbor.
Uže je kakega pol leta, odkar se je začelo govoriti in pisati o volitvah v deželni zbor Isterski.
vitezu Frideriku pl. Savorgnans posestva v Zujinu (Zusins) z vasjo Mota (?) in posestva grajščinska v Bonchialis, Fornelli in Preseto«. (Isti p. 189.) Menda je tiskarski pogreŠek mesto: Prosek ali Presek. Tako se mnogokrat pripeti, da g. pisatelji nevešči slovanskih jezikov, kar tija napišejo morda včasi navlaŠČ popačena imena, da si potem čitatelj glavo beli, kaj bi tako ime pomenilo.
Devinskl grofi so imevali mnogo posestev in gradov po vsem Krasu od Devina do Reke. Imeli so tudi v TrŽJŠČini svoje vinograde, posebno pri Prošeku, to se ve, v bregu, Kajti vino »Prosekar« ne raste na Krasu, kder je vas Prosek. nego pod Kontovel jem. i o bi se smelo isto tako imenovati »Ko-itoveljec«, ali Mokolanec, ali po imenu bržkih vinogradov. Zaradi desetine, katero so T'žaČani zahtevali tudi od devinskih vinogradov, nastali so mnogokrat tudi prepiri, a glede deželnih mejnikov so čestokrat bile pravde. »Debeli šopi kart o tej zadevi se hranijo v pisinoshrambi (arhivu) devinskem, a Jaz ne vidim nobene koristi od teh dolgotrajnih pravd, pravi g. R. Pichler, kot da slikajo značaj strank in prajščakov, ter povedo obsep posestev.« (II Ca*t. d. Duino p. 253.). De-vinskemu zgodovinarju rnons. Pichler-ju za take izjave se lepo zahvaljujemo, ker za njim se preočitno skriva mržnja do mnogih slovanskih imen, oseb, vasi, gričev, dolin, njiv. logov, senožeti itd., ki se gotovo v onih listinab nahajajo. Italijana tak^ stvari ne zanimujejo, naravno jih prezira in zamolči.
(Dalje prihodnjič.)
Pisala je posebno mnogo poreška »laži-torba« in sipala laži in psovke na vse strani. Grdila je posebno narodno duhovščino, koja ima in mora imeti največ vpliva na ljudstvo v zunajnih občinah, in bvez koje bi se s prostim ljudstvom jako težko vladalo. Duhovščina je največa podpora vlaiii, in vendar je vlada dopustila, da se duhovščina z najgnjusnejimi lažmi črni, mej tem ko je branila, da na svitlo ne pridejo nepostavni resnični dogodki, koje so provzrokovali tudi najnižji uradniki.
Kakor je isterska »lažStorba« pisala, tako so njeni soradniki in privrženci govorili po posameznih občinah v posameznh okrajih. Ni laži ni psovke, koja se ni izrekla proti Slovanom sploh, a proti kandidatom slovanskim posebe.
Delali so to ne le posamezniki nego tudi razni uradniki deželne vlade, še celo deželni glavar z drugimi pobočniki je potoval pred volitvami po nekojih okrajih, kder je bila večja nevarnost za laške stranko. Obečalo se je vsega, strašilo so je na vse načine.
Volitve izbornikov so se končale. Borba mej slovanskim in laškim elementom je hlla večia, nego kedaj poprej. Veliko krivic se je Slovanom dogodilo v raznih okrajih. Po njihovem izidu se je moglo soditi, da ne bodo izvoljeni, nego štiri slovanski poslanci zunajnih občin isterskih. Se s tem niso bili zadovoljni Lahi. Dali so se na delo posebno v koperskem okraju, kojega broje v pravo geografično Istro, »pokrajino talijansko«. Hodili so po posameznih občinah, ponujali so na stotine goldinarjev posameznim izbornikom. Pozivali so jih k sebi, grozili so njim se, lagali so njim. Skušali so napraviti kompromis z enim slovanskim kandidatom. In ko njim vse to ni nič pomoglo, ko so bili slovanski kandidatje izvoljeni, začeli so pretiti, da jih deželni zbor ne potrdi. Proti enemu so iskali spisov pri finančnej direkciji, pri sodnijah, in konečno prišli do sklepa, da deželni zbor uniči njegovo volitev, četudi se je volitev postavno izvršila, a morda tudi volitev druzega poslanca.
Iz onega, kar tu navedemo, uvidijo naši bralci, da so Talijani koperski uže naprej vedeli, kaj napravi deželni zbor isterski.
Prva seja. Prva seja je bila dne 16. t. m. Vladin poverjenik je proglasil, da je po višjem ukazu denes odprt deželni zbor.
Ožigitovka kavkaskih kosakov.
(Podlistek iz »Parlamentar-a».)
O priliki svečanosti kronovanja ruskega carja v Moskvi so priredili tujim dostojanstvenikom na čast na Hodinpkem polji, blizo vojaSkega ostroga, — džigi-tovko — to je, vojskin manever in voj-skine igre kavkaškib kosakov. Na širokem polji so se sešli o napovedanem času vs* inozemski dostojanstveniki in knezi, kateri so bili ob času navzočni v Moskvi večinoma: poslaniki v civilnej opravi ini knezi lastniki ruskih polkov, v prostej voj-skinej uniformi brez redov.
Mej inozemskimi knezi je bil odlikovan posebno avstrijski nadvojvoda Karol Ljudevit, kateremu so poveljniki manovra-jočih kozaških oddelkov tudi vse raporte prinašali; nadvojvoda je prisustvoval v prostej uniformi svojega polka Lubovskih draponcev z vojaško kapico na glavi. Bila sta na polji dva skadrona kavkaških kosakov, na krepkih Kabardinskih konjih v modrej uniformi, z visocimi kosmatimi kalpaki na glavi.
Džigitovka se je vršila pod poveljr.iš-tvom maršala Velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, koji je jahal prelepega Kabar-dinskega tigrastega žrebca. Nekateri članovi Bubarskega odposlanstva so prisustvovali v dolgih svilnatih kaftanih na turških Arganak-konjih, odetih z dragocenimi. s6 zlatom pretkanimi Šabrakarni.
Rezki kozaški polkovnik Ivaškin Potopov, prijavi nadvojvodi Karolu Ljudevitu raport, in v vriščečem diru se raz-podi na migljaj poveljnika vsa skadrona
EDINOST.
V	njegove roke so položiii svečano obljubo zvestobe do vladarja in vršenia postav predsednik in podpredsednik zbora.
Predsednik zbora, dr. Vidulič, rojen Hrvat iz Lošinj a, zavzet je svoj prostor in spregovoril je govor. Ali je ostarel, ali ga je vest pekla. Ni mu nekako Šlo. Glas se mu je tresel, vsak hip je govor nekako pretrgal. Tresočim glasom je izgovoril, da je borba v pokrajini vse večja, da je uže ostra in da je od zunaj vnesena. Vendar so v večini okrajev volitve dobro Izpadle, in zborovej večini bode naloga, da vzdrži talijansko kulturo proti vsem in vsakemu. Na te besede se je slišal en »bravo« na enej strani in opazil bolno-ironičnl smeh na drugej. Ali more biti vneŠena borba Slovanov proti Tilijanom v zemlji, v kojej je večina Slovanov in v kojej ti Slovani sami plaćevajo, a nikakovih pravic ne uživajo? Ali niso to borbo izazvali vsi oni, koji ne dajo Slovanom do nikakovih pravic? Ali ni ta borba s amo naravni unstopek postopanja se Slovani od strani njihovih nasprotnikov ? Je, je, gospod predsednik. Do tega j« moralo priti. Potlačeni mora pravice iskati; ako se mu je ne da mirnim potem, on si jo mora ižvojevati. Sedaj je Še le začetek. Borba se konča, ko bodo Slovani enakopravni Talijanom. A kaj govori g. predsednik o talijanskej kulturi, to se je menda iz isterske »lažitorbe« naučil. To je smešno. V čem obstaje ta talijanska kuitura? V smra<lnib mestih in še smradnejih njihovih hišah? V odiranju Slovanov? V trošenju njihovega denarja za iaŠna mesta in njihove različite svrhe?
V	lažeh, psovkah, koje so Lahi proti Slovanom napisali in izgovorili?...
Pred to prvo sejo, ko so prišli slovanski zastopniki, bili so njih nekoji od civilizovanin Porečanov izzviŽgani.
V seji samej so poslanci, vsak posebe, po predsednikovem nagovorilu svečano zagotovili, d i bo io zvesti cesarju in da bodo vestno izpolnjevali postave.
Sporočilo deželnega odbora o volitvah.
Tiskano sporočilo o deželnih volitvah so dobili poslanci uže v prvej seji. Izdelal ga je deželni odbor. Dolgo je, naj le nekaj omenimo, kar v sijajnem svetlu predstavi slavni deželni odbor.
Hvali cesarske kraljevske oblastnije, koje so se strogo postav držale. Vendar opaža, da se niso vse enih in istih pravil držale pri nupravljanji volilnih listin, pri oglaševanji volitev, in da so volilne komisije v zunanjih občinah obstale iz političnega komisarja in občinskega glavarja, mej tem ko bi bile imele obstati iz političnega komisarja in občinskega odbora.
Najdaljše sporočilo je o volitvah v lo-šinjskem okraju. Iz mnogih občin da so bili odposlani prostesti okrajnemu glavarju, namestmji, ministerstvu. Vsi so njim te proteste ovrgli ker so neveljavni, ali ker se dotična oblastnija nema v to mešati, ker protesti spadajo na deželni zbor. Deželni odbor piiznava, da so prav ravnale, in da je edini deželni zbor, na koji se imajo protesti pošiljati in koji ima te proteste razpravljati.
Pri vsej tej izjavi deželnega odbora, pri vsem jasnem zakonu v tem oziru, da ima namreč deželni zbor razpravljati o protestih, vendar je slavni odbor isterski našel za dobro pobijati navode, zadržane v protestih, poslanih deželnemu zboru iz lošinjskega okraja, proglasiti jih ničevimi i predložiti deželnemu zboru potrditev vseh poslancev, tudi onih, izvoljenih v lošinj-skem okraju, neoziraje se ni malo na proteste, a razen volitve kanonika Strka, koji da nema volilne pravice v Istri, Potrditev poslancev podpira s tem, da je visoko c. k. namestnija i/.dala vsem poslancem legitimacije in s tem, da ni veljavnih ugovorov proti nobenej.
na posamezne jezdece, kateri so (ventre a terre) s trebuhom do tal bliskoma mimo visoke gospode drveli, v besnem diru, brez brzd, streljaje na sledne jezdece, spuščaje se raz kouje, ali ti golo sabljo mej zobmi držeč, na sedlu stoječ, pištolo prožeč, naj bolj vratolomne umetnosti konjikov vršili.
To niso bili jezdeci iz cirkusa, ki ma-žejo stegna svojih konj s kolofonijem ali si pripravljajo hrapave in prilepljlve podplate svojih Škornjic s čevljarsko smolo, da ne bi raz konj popadali; ampak to so bili jezdeci v vsej vojskinej opravi, kateri so na divje letečih konjih sd svojimi kri vimi sabljami mahali, s pištolami streljali, s karabinami ciljali in streljali, v naj. večej karijeri reči od tal pobirali, z jedno nogo v stremenu viseč raz konj padali to so bili jezdeci, kateri so se z besnim dircem (konjem) v koraku, skoku In teku merili, zopet v sedla poskakaje, na sedlu stoje naprej in nazaj streljali, kateri narobe jezdeč so sedeli zdaj konju na vratu zdaj na zadnjem konci.
To niso hili več jezdeci, kakor jih vidimo v dobro vežbanih zapadnih armadah, temveč to so bili pravi pravcati sa tani, kateri so vriščali rjuve od v/.hita in kričaje »hurra« — kakor blisk in grom ! Iu vendar niso bili to satani, ampak to so bili kozakil Vtisek te kozaške džigi-tovke na tuje goste je bil nepozabljiv. Sami svojim očem niso verjelil
Zdaj privrišči cela skadrona »en pleine
Druga sej«. V tem poročilu deželnega odbora more vsak opaziti slaba znamenja za dalnje delovanje deželnega odbora in slutiti delovanje večine deželnega zbora. Protesti so bili iz onega okraja, v kojem so bili izvoljeni poslanci, prijazni deželnemu odboru. Ta si je sam vzel pravico, soditi o protesti ranih volitvah, in tako pogazil g. 13 zborovega reda, kojega je njegova večina napravila.
Se jasneje je pokazal deželni odbor •spoštovanje postav (!) in nepristranost (!) v drugej seji deželnega zbora.
Predsednik je oglasil: da je v zadnjem času še nekoliko protestov na pred-sedniŠtvo sanorsko prispelo, in pozval dr. Petrisa, uda deželnega odbora, naj o tem referira. Ta začne brati. Omenja protest iz Baške, kritikuje ga točko za točko, preglasuje ga neveljavnim, ničevnim, a volitev pravilno in postavno. Tako napravi tudi s protestom iz Barbana in Labina. Ovrže proteste in proglasi do-tičn e volitve pravilnimi in zakonitimi. Pri tem vsem poziva se na sporočila okrajnih glavarstev. Protesti so neveljavni, ker tako glavar-tva sporočajo. Konečno omeni protest proti volitvam v koperskem okraju. Tega ne kritikuje, ampak pravi: če je vse resnično, kar se tukaj pravi, potem je ta volitev neveljavna. Predlažem v imenu deželnega odbora, da se ta protest izroči posebnemu odboru vsled §.3. zborovega reda, a temu istemu odboru naj se izroče tudi drurd protesti, kakor tudi volitev g. Strka. Se le zdaj, ko je prišel protest tudi proti volitvi slovanskih poslancev, spomnil se je deželni odbor zborovega reda, postave. Kaj je verifikacijalni onbor napravil, in kaj večina deželnega zbora, to je uže v kratkem omenjeno. Obširneje drugI pot. Za <<anes naj Še omenimo, da je v veri-flkacljonalni odbor bil izvoljen tudi Hrvat Laginja, ter da je omenjeni Strk bil izvoljen v šolski odbor, a Zamltć v finančni. V politično-ekonomični odbor ni bil izvoljen nobeden slovanski poslanec. Talijani niso tega nikako hoteli — imajo menda svoje razloge, — zalo pa slovanski zastopniki niso glasovali pri volitvi tega odbora.
Tretja seja. O tej seji sem vam uže hrzojavil; živahna, burna in najpomen-, Ijivejša je bila za Slovanstvo ta seja od vseh sej istrskega zbora, kar on obstaje, kajti v tej seji so Slovani prvikrat stopili v javnost s6 svojim jezikom. Poročevalec je prečital poročilo veriflcijske komisije, in priporočal, naj se zavržejo volitve mon-signora Strka, čast. gospoda Spinčiča in g. Križanaca, Na to poprime besedo gosp. Laginja in začne govoriti hrvatski. Kakor da bi bila strela udarila v zbornico, poskočili so po koncu italijanski poslanci, galerija pa je začela vikati, kakor da bi bila obsedena. Laginja hoče dalje govoriti, a italijanski poslanci zapuste zbornico, galerija pa je kar besnela. Glavar ukaže na to spraznoti galerijo, in drhal je šla potem kričat na ulico.
Ker niso bili nazoči italijanski poslanci, ni hotel Laginja dalje govoriti. Po nekaj času so se vrnoli poslanci in deželni glavar jih je pokaral, ter izjavi), da je njihovo postopanje nepravično in nezakonito, ker g. Laginja je imel iu ima vedno pravico, govoriti v zboru •hrvatsko*. Pri praznih galerijah je zdaj Laginja zopet prijel za besedo in izjavil, da zdaj hoče govoriti italijanski, da ga bodo umeli vsi poslanci, akoprem je znano, da večina njih prav dobro umeje hrvatsko.
V mojsterskem govoru je potem bičal večino in posebno glavarja tiluschega, kateremu je očital nezakonito postopanje pri izborih, razkrival je slabo, turško go
carriere«, trije jezdeci, jeden pol^g dru-zega, jeden kozak z ra/koračenima nogama stoječ na dveh postranskih konjih, drugi s6 živim plenom (človekom) v sedlu pred sabo, tretji odvedeč žensko (preoble. čenega moškega) v divjem begu, boreč se s6 svojim plenom samim in z jezdeci, ki ga love in s zakrivljenimi kozaškimi sabljami nad njegovo glavo mahajo.
in te raznovrstno vratolomne in tilni« kolomne evolucije se niso v: Si le od nav-lašČ v Šolah vežbanih jezdecev, ampak od dveh celih skadronov, od prostaka, Častnika in komandanta z jednako vir-tuoznostjo.
Kar se je na to godilo, ni bila zmaga Človeške moči, ampak zmaga prečuda-polnega živalskega razuma: na komando se formira skadrona, na jeden pisk, na migljaj — in ko bi trenol, ležali so vsi konji vse skadrone razstegner.i na tleh. in kozaki s karabinami v rokah, pripravni na strel, pričakujejo napada privihrajočega sovražnika.
Zid besnih jezdecev divja nasproti: v galopu mečejo karabine in sablje v zrak, da jih zopet vlovijo, mahajo se sabljami, ciljajo, streljajo, da bi uničili pred njimi na zemlji ležečega sovražnika; tu jih prejme dobro pomerjena salva, konji poskočijo, kozaki v sedla, in v besn^j »con-tre attaque« preganjajo sovražnika, da bi ga razkropili v divjem begu.
spodarstvo deželnega odbora, ter vprašal, kile je tista kuitura, s katero se toliko babajo istrski lahoni, ko vendar glavno mesto Poreč nema niti toliko komforta, ko vas Materija itd. Te britke resnice so Italijane močno razburile, a prepričale jih niso, ker pi strastnih ljudeh so argumenti in dokazi bob ob steno. Ko je prišlo do glasovanja, glasovali je večina proti potrj-nju volitve gosp. Sterka, Spinčiča in Križanaca.
Protestovali so potem naši poslanci proti takej samovolji in krivici, govorila sta tudi gospoda Sterk in Križanac, ter se oddalili s protestom. Ko pa pridejo na ulico, začela je drhal neusmiljeno upiti: »Fuora sclavil« itd., lučati jih z gnjilimi pome<ančami in drugim smradom, s posebno slastjo pa so se vrgli na urednika »Niše Sloge««, g. MandiČa, ki je bil v zboru kakor poročevalec. — Vse to se je godilo, ne da bi kika straži drhal ustavljala in mirne poslance varovala, ampak je uokazano, da so namestniki glavarja dr. Amoroso in drugi poslanci lju Istvo ščuvali in vso demonstracijo aranžirali. Naša poslanca, to je, Laginja in Ztmlič, sta na to poslala pismo glavarju, v katerem javita, da se ne bosta več beležili sej, dokler jima ne bo zajamčena, kakor ljudskim poslancem, životna varnost; ob enem so brzojavili grofu Taaffe-ju ves dogodek in naprosili vlado, naj jim ona omogoči, da bodo mogli izvrševati svoje poslanske dolžnosti brez nevarnosti za živenje in pre i insulti. To izvršeno, odšlo je iz Poreča vseh 5 slovanskih poslancev in došli so v Trst.
Prašanje je zdaj; kaj učini vlada? Pravilno bi bilo, da bi razpustila zbor, ali pa sklicala ga v kako drugo mesto istrsko, ker to srne po deželnem Štatutu. Njena naloga je na vsak način, da brani slovansko manjšino terorizma italijanske večine in napadanja od nje kupljene dr hali.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Grof Chambord je včeraj dopo-ludne ob 8. uri v Frohsdorfu umrl. Z njim je izumrla nekdaj mogočna kraljeva rodovina Bourbonov, ki je imela mnogokrat v rokah vajeti svetovne zgodovine. Sic transit gloria mundi. Pokopljejo ga v Gorici na onem holmcu, kder je pokopan uže francoski kralj Karol X. Za pogreb se delajo velikanske priprave.
Dunajski časniki naznanjajo, da presvitli cesar pomilosti muogo kaznjencev, ki so radi političnih ali drugih navadnih prestopkov kaznovani, o srečnem porodu nadvojvodinje Štefanije, ki se dan za dnem pričakuje.
Cesar je 21. t. m. obiskal na Du-naji bivajoČega srbskega kralja v mar-šalskej opravi, na katerej je imel pripet veliki križ Takova-reda, in ostal pri njem polu ure, koj potem pa kralj cesarja, in pozneje ministra zunanjih zadev, zvečer pa je prišel v električno razstavo.
23. t. m. je sprejel cesar deputacijo mesta Dunaja, in deputacijo mesta Levova. Prva je prosila, naj se železnice ne decentralizirajo i naj ostanejo vsa Železniška vodstva na Dunaju Cesar je odgovoril, da tu gre le za tehnično in adminastrivne zadeve i da ni nobenega uzroka, bati se, da bi se Dunaju Skoda godila. On je vedno imel v očeh blagostanje mesta Dunaja, in tudi vlada je vedno varovala njegovo interese. Levovskej deputaciji, ki je bila pri cesarju v enakih zadevah, odgovorit je, da proSnje temeljito preudari, vlada rada usliši želje, kolikor one zadevajo državne, ali od države oskrbovane železnice, ako so vtemeljene; tudi željo glede ustanovitve medicinskega fakulteta v Levovu preudari vlada, pri tem pa so finančne državne razmere veliko važnosti.
Ministerski svet je 22. t. m. rešil zagrebške zadeve. Minister Tisza je 23. t. m. imel avdijenco pri cesarju, katerega je povabil, da bi blagovolil obiskati na novo sezidani Se-gedin.
Udje avstrijsko-ogerske ekspedicije na severni tečaj so 22. t. m.
dospeli na Dunaj, kder so bili jako slovesno sprejeti.
Rumunski kralj je 24. t. m. priSel na Dunaj in stanuje na cesarjevem dvoru.
Zagrebški občinski svet in meščanski odbor sta izjavila, da prebivalstvo spoStuje skupni grb in obe korporaciji jamčite za mir, ako se na finančna poslopja pribije skupni grb z hrvaškim napisom. Ob enem je vlada naproSena, naj prokliče ukaz, po katerem se je vladni komisar za Zagreb imenoval. — Minister Bedekovič in ban grof Pejačevič sta priSla na Dunaj 20. t. m. zvečer, minister Tisza in grof Szapari pa drugi dan zjutraj; popoludne je bil pod prvosedstvom cesarja ministerski svet, katerega so se vdeležile omenjene osobe, in dogovarjalo se je o zagrebških nemirih. 22. t. m. pa so se začela skupna mini-stcrska posvetovanja pod cesarjevim prvosedstvom.
Vnanje dežele.
Nemški zvezni svet je sklican na 27., državni zbor pa na 29. t. m.
Španski kralj pride z spremstvom 19. septembra v Frank obrod, 29. septembra pa obiSČe v Homburgu nemškega cesaija, potem pa se vdeleži vojaških vaj.
Poročila iz Tonkina so si nasprotna. Prvo poročilo iz Hongkonga od 22. t. m. pravi, da so Francozi vzeli Haidjoun, zaplenili 150 kano-nov in 50.000 dolarjev ter da so se Anamiti umaknoli v notranjo deželo. — Drugo poročilo od istega dne tudi iz Hongkonga na javlja, da se je 15. t. m. napotilo 2000 francoskih vojakov iz trdnjave Hanovi proti Ton-taju, pri Fokaji, sedem milj od Ha-noja so zadeli na sovražnika. En oddelek Francozov je bil primoran, umaknoti se, drugi pa je zasedel Pokaj, a potem ga zopet zapustil. Francozi so zgubili 2 častnika, 15 mož je ostalo mrtvih, 70 pa je bilo ranjenih.
Dopisi.
Iz Cer k na* 14. avgusta.
»Ako se drugače ne more, mora se pograbiti za cepec«, tako nekako se je Preširen izrazil. G. dopisnik »Iz cerkljanskega okraja« se je v »Soči« 1. av<ju<ita, št. 31, tega pravila prav dobro držal, ko je odgovarjal na dopis v »Edinosti« 51. številki. Mi smo tu na kratkom omenili cesto in cerkljansko sodnijsko uradovanje. Ako bi se bili motili, pričakovali bi poštenega odgovora. Poštenega odgovora nam niso mogli dati, zato so pograbil po takih pripomočkih, s katerimi so nam mislili popolnoma usta zam ašiti. To pa se jim ni posrečilo, ker toliko moči Se v«.ino čutimo, da jim lahko prav po tistej ceni vrnemo.
Gospod dopisniki Pri tem dopisu Vas gotovo ni vodila misel, da bi rešili čast svojej vasi, ampak volila Vas je maščevalnost do one osebe, katera se je predrznola dregnoti v Va$e gnj-zdo. To vas je razkačilo in, da se oiJŠkodujete, udarili ste po osebi brez pravega prepričanja, ste-li pravo zadeli, ali ne. .Kako se more zvrnoti na kako morda nedolžno osebo, ako se nema golovih dokazov? Ako ste pa uže osebo tako odločno, s takim prepričanjem pograbili, zakaj je ne imenujete?
V tem slučaju je to popolnoma potrebno, ker na Cerkljanskem ni saino jedna šola. To Vam rii prišlo na misel, kaj porečejo pa druge Šole k temu. VI veste, katero mislite; a drugi ljudje niso tako vsevedni. Sploh se vidi, da je cerkljanskim dopisnikom veliko ležeče na os. bi, katera piše; nam ne gre pa nikdar za osebo, ampak za stvar. Osebe išče tisti, kateri ne more stvari opravičiti. In uai ste nam povedali o svojem dopisu? Odkrivate nam neko rano, katere ste gotovo dolgo iskali. Ali ima to, kar ste o tej rani povedali, kako obče narodno ko-14, ali ste le zato povedali, ker druzega niste mogli dobiti. Vendar še to, kar ste povedali, povedali ste le to, kar ste od ene strani slišali. Povejte še od druge strani, in svet bo vse drugače sodil, ker »da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona«. Nečem te stvari nadalje razpravljati, ali takih osebnih ran bi mi lahko jako veliko našteli, a mi se zanimamo le za take rane, katere imajo obče
K D I N O S T.
narodno korist, naroden napredek, ne pa, kakor pri Vas, samo nemožato osebno maščevanje. »Ako sem prav govoril, zakaj me biješ,« rekel je sam Kristus. Ako je naša trditev glede uradovanja opravičena, kar nam kaže to, da niste mogli odgovoriti, prizadevati ste se imeli, da to reč popravite, in za nekaj časa bi Vas bili v izgled postavili. Prijeli ste raje za cepec, s katerim ste se sami po glavi udarili — prav Vam je.
Ubogi Sćve, ali so ti stopili na za-tilnik, posebno v prvem delu dopisa, kder je govorjenje o cesil. katera drži od Že-lina do kranjske meje. Vendar stegnem svoje polomnjene ude, ter bom poskušal svojo reč zagovarjati. Ta del dopisa je tako zmešan, tako brezmiselno pisan, da bi nam sami priznali, ako bi ga Še jeden-krat temeljito prebrali. V tem odstavku beremo: »Će še povemo, da sta oni dopis v »Edinosti« skovala dva moža, etc.u -Jaz Vam pa povem, g. dopisnik, da omenjenega dopisa nista skovala dva moža, ampak ga je skoval jelen sam mož, kateremu ni na drugej stvari ležeče, nego na lastnej sodbi iu lastnem prepričanji. Sum tedaj, kateri vi na tista dva moža mečete, ni opravičen, in mož, katerega natolcnjete, ta je pri tej stvari popolnoma nedolžen, ker ni o dopisu nič vedel, dokler ga ni sam bral. Tudi za uarekovalca nam ni služil, ker, kar pišemo, izvira iz lastnega prepričanja in ne pišemo »političnih diktaml«, katere bi bile v Cerknem dobre, da bi polem ne pisali več takih nepremišljenih reči. V prvih vrstah pravite, da sumi priznavamo, da se je cesta po vsej pravici grajala in obsojevala. Kedaj smo pisali, da se je »po vsej pravici« grajala in obsojevala. Pisali smo, da se je grajala, a vse, kar se graja in obso-juje, ni dostikrat tega vredno, ker graja in obsodba more biti tudi neopravičena, kakor je neopravičena obsodba, katero ste na omenjenega moža izvrnoli. Omeniti pa moramo, da svojo sodbo opiramo samo na sedanje razmere. Kako g. dopisnik to razumeva, je-li mar cesta kar cez noč tako gladka in varna postala, nam ni razumljivo. Od kar seje zadnjič od te ceste pisalo, vendar je uže več mesecev, ne pa jedna noč, in v teh mesecih se je dalo menda veliko popraviti. Kolikokrat smo brali in naš državni poslanec dr. Totikli se je tu ii uŽe večkrat potegoval, da bi se cesta od Tolmina proti Gorici na nekaterih mestih popravila, ker je zelo slaba in nevarna In gotovo se ni delalo na to brez temeljitih razlogov. Ako je teduj g. zemljemerec Sorli ukazal, cesto tu in tam popravili, nema to nič v sebi. ako pomislimo, skozi kakošen svet drži omenjena cesta. Tu bi se dalo še veliko pisati, a na vaš o i govor ni vredno in tudi dopis bi postal predolg.
Cerkijamt Vi znate dobro drugim grehe naštevati, a svojih nečete priznati, ali pa jih hočete prikriti. Moje pisanje ni bilo strankarsko ali iz slabega namena. Pomislite, kako se je po druzih krajih kaka reč grajala iti s tem tudi poboljšala. MoČij imate precej, združite se, ter
?ridno delajtu in po nek^j časa bomo udi vas na vsa usta hvalili.	Se ve.
IZ Podrage na Vipavskem, 20. avg.
Ne spominjam se, da bi kedaj bil čital kak dopis iz naše občine. Če prav so bili, skorej bi rekel, naši kmetovalci prvi, ki 80 bili napravili »Čitalnico«, katera je več let izvrstno napredovala, tako, da smo bili vedno v izgled drugim občinam. Ali sedaj je, žalibog, vse pusto in prazno, in naši kmetje iu narodnjaki nemajo nika-korŠnega veselja za narodno stvar.
In kdo je kriv temu, da so zgubili ljubezen do narodnosti? Nihče drug, nego slabe letine so krive, da se je pri o as vse tako zanemarilo. In zraven vsega tega je imela naša oučina v zadnjih 25 letih velikanske truške, napravila je nov zvonik, novo šolsko poslopje, nove prekrasne zvonove in še marsikaj druzega. A to ni bilo dovolj, sedaj je bila občina, v ten slabiti časih, primorana, napraviti nov »farovi«, za katerega je radodarna roka našega presvitlega vladarja darovala 100 gold. Ta dar vendar nekoliko polajša težo ubogemu kmetu, kateri ne more prebiti toliko troškov, kateri ga tarejo v teh slabih Časih. Pa čegava volja je, da se v teh časih dela nov farovž, katerega ni bilo nujno treba?
To je naredba gosp. župnika Št. Vid-skega, pod katero župnijo pripada tudi naša občinu. Njegova volja je bila, da so se ti velikanski troški sedaj napravili ubogemu kmetu. Ta gospod ne gleda na to, da ni mogoče, on noče tako, in tako mora biti. Naj kmet kolne, ali moli, on se za vse to ne meni. Za Boga, duhovščina, edina naša prijateljica, naj nas vendar tudi ona ne začne stiskati.
A.....k.
I z Podarrada, 21. avgusta.
[Nova podzemeljska jama.) V pod gradskom okraji je mnogo in tudi obširnih podzemeljskih prostorov, v katerih se nahaja, kakor v Postoji i skej jami, velika množina kapnikov, nekoliko prav lepih. Preiskuje jih z laj nek Podgradski c. k. uradnik iu nabira gradiva za knjigo:
• Der Karst nnd seine unterirdiscben Giinge«, katero namerava izdati višji c. k. uradnik. Prve dni tega meseca je obiskal »Pečino v borštu« pri Gradišči, katera je menda najzanimivejša, a je bila do zdaj samo prostemu ljudstvu znana. Njegov popis imenovane jame bode zanimal gotovo Čitatelje »Edinosti«, in ker je bil tako prijazen, prepustiti mi ga Uporabo, priobčujem iz njega glavne poteze.
Opisovaje v uvodu zanimivosti naših krajev, kateri so meščanom, ki radi zahajajo na deželo, premalo znani, opozorja posebno na lep razgled iz tukajšnjih vrhov, od koder se vidijo velikani: Velebit, JuliŠke planine, Snežnik, Krn, Triglav, Babji zob in Apenine.
K jami se pride po dobrej, en kilometer dolgej poti iz Obrava. Niti pri vhodu, niti v notranjem ni težav, iz-jemši ožino, kacih 7 metrov dolgo, skozi katero treba preplaziti se. Kapnikov videti je v tej votlini v raznovrstnih oblikah. To se ve, da so sem ter tja neved-neži z odbijanjem kaj pokvarili. Vendar pa je število lepih i nepokvarjenih oblik veliko in sploh jama krasna, da se glede lepote sme primerjati 8 Postojnsko. Nje dolgost — razteza se od vzhoda proti zapadu — ceni preiskovalec na 1 kilometer, visokost v nekaterih krajih do 20 metrov in je prepričan, da najde prijatelj podzemeljskih čud v tej votlini zabave za 4 ure. Za časa Napoleona I. je imela jama železna vrata na vhodu, ker je v francoskih vojnah narod tam skrival svoje imetje. Vrata so se videla še pred 20 leti v Javorji.
Vhod je v lepej dolini, »Jezerina« imenovanej. Kakor kaže ime in lega, bilo je tu nekdaj jezero, kar potrjuje tudi spomin aaroda, ki ve pripovedovati o gradu na hribu vrb iame, katerega »Or-Ijak« zove. (Glede lege in imena tudi sličnost s Postojno.) Ako je bil grad zajet od sovražnika, imel je z ostalim svetom vendar dvojno svezo pod zemljo: eno na jezero (sedanji vhod v jamo), drugo v Velike Loče in Slivije, katera pa je zdaj zasuta. Jama je teduj gotovo še obširneja. Vsled kacega podzemeljskega prevrata so se menda odprla brezdna, v katera je jezero odteklo in se va-nje še zdaj zlivata potoka »Ločica« i »Perilo«. Iz enega teh brezdnov se baje cel6 čuje urom tržaških topov. Znamenje, da gre podzemeljski rov do blizu Trsta, kder mora imeti tudi vhod.
Vredno bi bilo vsakako. to votlino natančneje preiskati ln zavarovati.
Planina, 17. avgusta.
{Veseli dnevi lolske mladine — a resna beseda omiki potrebnim.) Pred 14 dnevi sem pisal v priljubljeno mi »Edino«t« in do danes Še ničesa o tem čital. Pa se nadejam, da ni mojega dopisa osoda na dno »črnega koša'« k večnemu počitku položila, misliti si moram, da je istega pošta »konfiscirala«,*) in sicer temveč, ker se je meni na popotovanju uže večkrat pripetilo, — posebno ako je pismo tako nesrečno, da ima slovenski naslov. Našej nemšči ni (po domače »neumščiui«) udaui, zagrizli poSiarji si vsaj na ta način svoj srd hlade, ako jih slovenščina v oči kolje. Radostno sem pa prepričan, da jednakih »koieri« podvrženih, imamo še malo mej njimi.
Stvarno ponavljam Se jedenkrat.
Dne 11. julija se je tudi pri nas združenje Kranjske z slavno hišo Habsburško z srčno udanostjo obhajalo. Zbrala se je naša mladina pred Vsemogočnim, ter prosila blagoslov za presvitlega vladarja Fran Josipa in njega hišo. Na to v zalo odičenih Šolskih prostorih se v prazničnoj obleki sešla, a tamkej razne za to slavnost primerne pesni pela, deklamovaja itd., a potem se po nagovoru g. naduči-telja razšla.
Da se je tudi mnogo druzega občinstva vdeležilo in so bile nekoje hiše s zastavami okrašene, — da so goreli kresovi, ne bodem natančno in obširno popisa val; kajti o tem ni tako jedna vasica, ledno selo vse Kranjske zaostalo, in popisov bilo je uže dovolj, ter podobni jeden druzemu.
In pomenljivi dan 15. julija je bil za male »veselja dan«. Na vano jutro se peljejo na dveh okrašenih lojtrencah skoraj vsi učenci in učenke, z šopkom odi-Čur.d v Logatec, gledat tamkej preljubo onličje presvitlega vladarja, in se njim na ta način Slovencem prirojena zvestoba do visoke vladarske hiše v mladih srcih ukoreni ni. Bili so tu ves dan in se tamkaj primerno pogostili, a potem veseli in ponosni na dom vrnoli: ter bilo jih je od n.iŠega kraja največje število.
A dan 26. julija je bil slednji v vrsti veselii). Bil je sklep šolskega leta.
Ob 6. uri na vse jutro se pomika množica šolske mladine na visoko goro k »Materi božjej«. Tamkej je služba božja in po tej zahvalna pesem. — Zdaj pa nastopi prosto razveseljevanje. Otroci se zbero v okrogu svoje zale zastavice v mujhnej dolini poleg slavne cerkve. Na jedenkrat pridrdra mej nje voziček, na kojem so bile dve velike vreči žemelj,
*) Najbrže ker nismo prijeli dopisa. Ur.
jedna vreča rožičev in sodček vina. To zagledavši, postanejo nekoliko veselejši. Ker se umeje, da jednaki možje in žene na vse zgodaj glad tare, zato so hrepeneli, kedaj dobodo kaj za pod zob.
Gospod nadučltelj stopi v sredo kroga in s krepkimi življoklici na milega vladarja in s cesarsko pesnijo otvori »tabor malih«. Razdeli se jed in pijača. Otroci veselo prepevajo, «e kratkočasijo, kakor uže običajno, pobijajo lonce, skak..:o v zavezanih vrečah. Vse to zmerno, kolikor pri tacih ptičih brez perja možno. Smeha je bilo dovolj mej velikimi in malimi. Ko so bili vsi pogosteni in je še vsega dovolj ostalo, prišla je tudi vrsta na gledalce, kojih je bilo mnogo, a tudi iz boli&t) krogov, in posebno so prišle tudi gospe in njihova obitelj.
Gospod nadučitelj Benedek in gospica učiteljica Kosta, tiudila sta se pošteno, a tudi nas »velike otroke« nista po zabila uljudno postreči — in zvršila sta svojo prosto nalogo izvrstno, kajti vsak, koji je bil le v obližji te šolske veselice, vzeti si je moral kak blepček ali »slani rožiček«, in primočili s kapljico vina.
Mali se kratkočasijo dalje; pojo lepe pesni; nastopijo govori in deklamacije. A čas hiti, — treba zopet pod zastavo. Po primernem nagovoru in pozivu gospoda nad-učitelja mala grla zaorijo trikratni »živijo« dobrotnikom šolske mladine, koji so za to veselico potrebno darovali. Na to zapoj6 cesarsko pesem.
Zdajci pa urno navzdol proti Šoli. Mej potjo še krepko prepevanje, in v šolo prišedši, deli se vsem otrokom na spomin 6001etne Slovenske zvestobe knjižica »Hahsburški rod«. — Bolj pridni otroci so bili zdaj pohvaljeni, najizvrstnejši pa s krasnimi knjižicami obdarjeni. Otrokom se Se jedenkrat pomen 6001etne slavnosti raztolmači, istim zvestoba do vladarske hiše poudarja in Iste opominja, naj te počitnice lepo in pametno priživć. Ko poludne zazvoni, vse je bilo dovršeno, in otroci korakajo veseli na dom.
Sedaj si pa dovoljujem tole opazko: V počitnicah bode marsikoji otrok imel priliko mnogo okoli letati, in to brez vsega poučevanja, brez vsega nadzorstva svojih roditeljev, koji mis/ijo, da se vse v šoli uči — a oni nimajo nobene dolžnosti, za svoj rod skrbeti. To pa ni tako; posebno pri nas je nasproti mladini o-strega postopanja treba; — in važna, da, sveta naloga roditeljev je, tudi na to gledati. za to skrbeti, kaj drugi ljudje po-rek6, ako imajo slučajno priliko, videti, kako se mladež po ulici drvi in v cerkvi razuzdano vede. Treba tukaj resne besede, zategadelj pa tudi resne, a trdne volje v vaše veselje in čast.
Umevno vam je dobro, da ne morejo učitelji za vse skrbeti, in ni to njihova dolžnost. Temveč na vam je ležeče, kako se deca posebno v cerkvi in na ulici vede. Mnogo krajev pohodim, a za Boga! tako surovega vedenpi vidi se malo kde, rekel bi skoraj, nikder. Zato bodi vaša prva skrb, otroka doma k lepemu napeljevati. A mislite, jeli lepo. akose otrociv hiši božje se tako vedo, da še ćelo namestnika božjega motijo? Kako naj ljudje molijo, ako otroci ves čas šepečejo, se sujejo, tolčejo, in tako ravnajo, kakor brezverci I Lepše in pametnejše je, take »paglavce« doma na verigo priklenoti, nego v božji hram pustiti. Ako jim doma požugate, le jih potem malo z »Šibico« pozgučete, — bodete videli, kako zdravilo je to.
Kaki so pa jednaki »zgubljenci« na ulici ? Ako gre domačin ali tujec po c«"stij spakujejo se za njim, psovke mu dajd, posmehujejo, se—a mislite, da je to lepo? Vsej občini je v sramoto. Vsaj človek, koji potuje, pove povsod drugod, kak ijud biva tu in tam ; — in ako govore to od tega ktaja, — kaj vam to dopada?
Ni sicer mnogo jednacih, a so, in dovolj. da, preveč jih je. Vsaj je lehko, jih lepše podučiti! Vsaj jim bode koristno, ako so omikani, in posebno, ako pridejo v kako službo ali splošno v dotiko z olikanimi ljudmi. Ne bodo le z živino v družini živeli in iste vedno pretepali in kleli, — bodo morali mej svet.
Tako čudo sicer to ravno ni, kajti tudi veliki ste jako »trdoglaviu. Klobuk je kar na glavi prilepljen, in mnogo tujcev pravi, to so »suroveži«. Vem, da pravite: Sam sem si ga kupil! E, kaj, zakaj se bodem temu ali onemu odkrival, vsaj nemam nič od tega? Kdo mi kaj da? No, mislim da za to uže še ne! A ko bi vam v klobuk metal cekine ali vsaj sre« brne goldinarje, kaj ne, kako bi raz glav leteli ? — tako bi po zraku frčali, kakor v lepej jeseni pajčevine let6. In to otroci vidijo, slišijo in ostanejo »butci« na večne čase. Pride pa uže prilika, ko bi radi vi — in vaši otroci klobuke cel6 na tla metali, ko bi to kaj koristilo, — a istikrat je prepozno. Omika nikoli ne škodi, a surovež tepe sam sebe. Zoper ouiikanca se nikoli nobeden ne pritoži.
Kako lepo v drugih krajih, po samoti daleč od glavne ceste oddaljeni pozdravljajo: »Hvaljen bodi Jezus«, — »Dober dan«, in jednako, in nikoli nobeden ni reke), niti pisal: to je grdo ali neumno. Veselje je, videti malega dečka, koji pri-
jazno pozdravi in klobuček raz glave potegne. Verujte, da ga nič prej ne raztrga; — Še dalje bode trpel, nego onega »tepcac, koji ga, ako ima človeka srečati, Čez ušesa na glavo uleče.
Zategadelj bode gotovo in vedno lepše, ako se mladina po otročje — ne »surovo«, in odrasli po moško, ne pa — »ošabno« kažeta. Komur pa moje vrste zopet ne ugajajo, in je celo na svojej občutij! vej (?) strani razžaljen, naj v prihodnje klobuk sebi in svojej deci na glavo pribije, da občinstvo bolj zna in v6, kdo ima »zabito« glavo f	—si—
V Velikih La&čab, 5, avg.
(Občinske volitve.) Zadnjega julija so bile v županiji sv. Gregorija občinske volitve. Pri nas se nahajate dve stranki. Kolovodja jednej je nek gospod iz fare sv. Gregorija. Ta gospod i sebe ni pozabil napisati na listke mej može, ki se morajo voliti. Tako napravljene listke je velel gospod razdeliti mej volilce omenjene župnije. Na dan volitve je poslal ta dva slugi, priganjat ljudi k volitvam, s tem pristavkom: kdor se ne udeleži volitev, zadene ga ostra kazen. Voliti je moral vsak nasvetovane može, akoprem jih ne pozna, in tudi take, ki niti ne vedo, koliko dni je v tednu. Marsikateri volilec je rekel: Jaz bi volil druge može, bolj sposobne, nego so ti, ali bojim se gospoda. Volitev se je vršila nekoliko časa prav mirno; ko so pa dvorjanski volilci videli, kako se trudi gosp. G., ki si je prizadeval, vsacemu volilcu posebe Česa na uho povedati ali zašepetati, ja-mejo se tem volilcem oči bliskati in ostrimi besedami jainejo grmeti na omenjenega gospoda.
Gospod bi bil rad popihal da svoj dom. ali ni se upal prodreti velike gnječe. Edina tolažba mu je še to, da so ga ubranile zveste slemenske ovčice pred razdraženimi dvorjanskimi volilci in tako prišle v okom krvavemu tepelu. do kate-rega je jako malo manjkalo. To je fak-tum. Brez dvoma bodo volitve ovržene.
Domače in razne vesti.
Cestarjev dar« Cesar je podaril občini Altura v Puljskem okraju za napravo vodnjaka 200 gld. in občini Dobra-čevo pri Žireh 200 gld. za pozidanje zvonika tainoŠnje poddružnice.
Tržaške novosti« Kedo je zadnjo bombo vrgel? Sliši se, da ga uže imajo in da je slovenski renegat rojen Rifenberčan, nek tržaški gostilničar, ki je bil uže lansko leto zarad iredentarstva več mesecev v preiskovalnem zaporu. RifenberČani ga morajo gotovo poznati.
Nesreče. Marija Markon, 22 letna deklina, bivajoča v ulici »Gappello«, zleze v pondeljek na drevo na vrtu, da sadja nabere. Ali ulomi se vrb , na katerem je stala, ta pa pade na tla, zlomi si jedno roko in tudi obraz si hudo poškodva. Zdaj je v bolnišnici. — Prenesli so v bolnišnico Dominiko S. 54 letno udovo iz Šibenika, stanujočo na trgu stare »Barriere« Št. 1, katero so dobili nevarno bolno ležečo na stanovanju nekega vratarja. —• Devetnajstletna služkinja Antonija Do-micelj iz Postojine, bivajoča v ulici Ri-gutti Št. 185. pala je tako nesrečno po stopnicah, da so jo morali odnesti v bolnišnico. Poškodovala si je obe nogi jako hudo. — Alojzij Valani, Tržačan in kotlar v »Stabilimento tecnico« je uprav kladivom nabijal po železnej steni kotla v delu, ko železna luščinica odleti in zadene del al o a v desno oko, ter v njem obtiči. Ubogi de-lalec je hudo ranjen in se zdravi doma.
V sredo popoludne je dospel v mestno bolnišnico 22 letni finančni stražnik Anton Neme iz Ljubljane. Neme je služboval na finančnej ladlji »Adria«, kder se je spri se svojim viljim, ki mu v jezi kos lesa v glavo vrže, in ga tako poško-dova na čelu.
Požara. V sredo je pričelo goreti v prodajalnici nekega cunjarja v ulici »Ca-serma«. Došli vatrogasci so koj ogenj zadušili. — V četrtek ob 5. popoludne so lovili v nekej hiši pri S. Jakopu iz kletke pobeglo papigo. Pri tern delu je eden ne-rodnin lovcev prevrnol petroljko, kije prouzročila požar. Ogenj so k malu pogasili domači ljudje.
Štrajk. V sredo popoludne se je delu odpovedalo 150 delalk tukajšnje tovarne za stolice v ulici »Lazzaretto vecchio«. Razsajalkeso zahtevale večjo plačo; prišla je pa straža iu ženske pomirila in koj na to so pričele mirno dalje delati.
Nož. Štiriindvajsetletni Matej Mlakar, iz Loma, stanujoč v ulici »Madonnina« št. 4, pretepal se je v Četrtek zvečer; v metežu dobi z nožem tri rane v glavo. Moral je iti v bolnišnico.
Tatvine in policijsko. Atilij P. Tržačan in težak se je bil toliko zaljubil v prazen sod, ki je ležal pred pro-dajalnico jestvin v ulici »S. Gatterina«, da si ni vedel drugače pomagati, nego si ga prilastiti. Ali straža je bila za njim, uklene in odpelje ga, kder soda ne bo potreboval.
Peter V. doma iz Videmskega na Laškem, v službi pri trgovcu Antonu C. na »Riborgu«. hotel je iz štacune odnesti blaga vrednega 15 gld. Gospodar lopova prehiti,
EDINOST.
agent se na to spusti v beg, pustivši robo na mestu. Dve ari kesneje so ga uže straže
sprernljule v kolegij.
Trije ptiči so namerj;ivali uiti iz mestnega zapora. Bili so uže steno prevrtali — ali v -redo so stvari prišli v okom in ptičem račun prečrtali.
Neki iielalec, truden ali poln sladkega vinca, z ispi na planem v bližini grada. Ali spati je moral kakor čok, ker prišli so neznani poštenoviči, ki so ga do belih kostij obrali. — Nič bolje s« ne godi onemu, ki zaspi n i tlaku v mestu, ali pa na stolu v kavani. To resnico je skusil nek mešetar, ki je v četrtek po noči zaspal v kavani » Alla Fenice«. Ko se probudi, hoče pogledati na žepno uro, ali te z medaljonom ni bilo več.
Izpred sodišča. Dne 23. junija t. 1. sta bila okradena zakonska Anton in A polonija Padar iz Velikih Munj v Podgrajskem okraju. Te tatvine je hila zadolžena Ana Peloža, ki se je tudi udala in obsojena bila v Štirimesečno teško ječo. — Sestindvajsetletni Anton Deljak je bil obsojen v poldrugoletno poostreno
Iečo, ker je ta novi »Don Juan« svojej jubici, Magdaleni Fedele, iz Karkavc v Podgrajskem okraju, ki pa o njem ni hotela nič vedeti, nos odrezal, — in to vse je Ton- napravil iz gole ljubosumnosti.
Iz Tolminskih hribov se nam piše, da je Nj. ekscelencija c. k. namestnik baron Pretiš podaril iz svojega žepa ubogim po^orelcem na Koritnici pri Tolminu zdatno pomoč 100 gld.
Iz Bol vede rja, dne 16. avg. piše našemu listu in vrl narodnjak K.: 'ukaj Idvam z vsem zadovoljio, v prijaznosti živim se svojimi sosedi, pozdravljajo me znanci in jaz nje; mimogredočih Furluuk pesnim, ki se vračajo proti lepej Italiji, rad poslušam in se ne morem načuditi krepko donečim gla-oin zagorelih pevk. A čist, komur Časti Bojanski pevci ne zaostajajo za drngimi. Dne 15. avgusta (na dan velike Gospojnice). peli so pri ve-černiean v cerkvi sv. Apoiinarja, pri oo. kapucitiih »Montuzzi«. Vračaje se na dom, proti 9. zvečer, osobito po Belvederju so prepevali slov. komadov tako izvrstno in takimi glasi, da se je moral sleherni Čuditi. Jate Tržičanov so se pristavljale ob ulici, da poslušajo izbrane glasove izvež-banih p vcev. Znan narodnjak, sedeč pred pivovarno »Pri veteranu«, veselja navdušen zaori v zrak: Živijo, le tako naprej 1 Petje za nekoliko potihne, a pred krčmo »Alla Istriana« naši fantje zopet u iarijo in korakaje prepevajo proti R danu. Živeli rojanski pevci!
Povreb ranjcega 9. F. Ho* feorčlc-a v Matavunu je bii velikansk. Popis p i M semo prihodnjič.
Iz llrpelj se nam piše: Tukaj pri nas pod novogradskim okrajem dosti skrbć zdravniki, da se odpravlja nesnaga. Pod kazn.jo morajo po vaseh čistiti gnoj, smrdljive vode. Vse mora čisto biti, to je vendar lepa stviir, ker je ugodno zdravju in odvrača kužne bolezni. Ali našega mesarja J. St. iz Kozine nobeden ne vidi, da sije napravil ob cesarskej cesti poslopje za klalnico in vampe zraven ceste in na cesto meče, da lju Istvo mnogo toži zarad smradu. Jako potrebno bi bilo, da se temu smradu konec stori.
Častno Iriauslvo. Za častnega tržana v Ljutomeru ie imenovalo srenjsko predstojništvo vseučiliščnega profesorja dr. vit. Miklošiča.
Zagorje (Notranjsko), 21. avgusta 1£S3. V neoMjo popoludne 26. t. m. bode g. E. Kramar predaval o kmetijstvu — toliko v vednost.
Nov premogovnik v Istri. Kakor poroči časopis »L' Istiia«, opredelili 80 novo ležišče premoga v Stepčićnl pri Plominju. Uže januarja meseca t. i.
Je trboveljsko premogovno društvo po g. -joffmanu dalo izkopati globoko jamo (Babt) Minoli teden so 64 metrov v globini prišli na jako debelo plast premoga, kojega kosove so odposlali na ogled v Trst gosp. Gscberju in tovarni različnega cement i pri sv. Andreju v Rovinju. Jamo mislijo zglobi ti do 120 metrov globoko.
Trtna ui. Ta šiba božja se je zaplo-dila z Bizeljskega uže v Žagaj pri sv. Petru poa sv. Gorami.
Kolera. Od 19. do 20. t. m. število umrlih za kolero „ znaša v Katiiri 4; v Aleksandriji 37; Suecu 1; v pokrajinah spodnjega Eaipta 22; v provinciji Ghirgtae 78; v prov. Fayoum 20; v prov. Minieh 14. K umrlim za to boleznijo od 3. do 19. t. m. naj se doda še 190., mej temi jih
i'e 24. zamrlo v gorenjem Egiptu, ki niso >ili o pravem času registrovani. Od 20. do 21. t. tri. so v Kahiri za kolero umrle 4 osobe; v ostalih pokrajinah pa 182. V Šuecu je umrla 1. osoba iz mej ondotne angliČ. posadke. Druga brzojavna vest iz Kahire, dne 19. t. m. naznanja to-le: Od 18. do 19. v jutro je za kolero umrlo osob: v Kahiri 1; Aleksandriji 31; v pokrajinah spodnjega Egipta25; v pokrajinah Benisouef 15; Ghirghs 60; Fayoum 52; Assiout H ; Minieh 45. Naznanja se, da je od 1. do 10. t. m. zamrlo Še 192. osob, od teh pa 181. v gorenjem Egiptu, koje niso bile oficijelno izkazane. Iz Kahire, 22. t. m. se javlja: V poslednjih 24. urah so
v tem mestu zamrle 3. osobe in v ostalih prov. 193. Oficijelna vest pa iz Beča, 22. t. m. naznanja to-le: Naznanja se današnjim dnem iz Kahire, da je od 20. do 21. v jutro umrlo osob za kolero: v Kahiri 3; Aleksandriji 43; Rossette 1; v pokrajinah spodnega Egipta 51, od teb 34. v Beheri; v prov. Minieh 6; v prov. Fayoum 8. in Ghirgheh 46. In zaporedoma se naznanja, da je od 12. do 20. t. m. v gorenjem Eaipiu zamrlo za kolero 148. osob. Brzojavna vest iz Kahire, 2*2. t. m. javlja to-le: Dne 22. t. m. je v Kahiri umrla t osoba za kolero, in vseh ostalih provincij Egipta 131.
Poaiv.
Opiraje se na dopis iz Notranjskega v štev. 181 »Slovenskega Naroda« od 9. t. m., prosim uljudno p. n. gospode pevce, kateri žele pri narodnej slovesnosti skupne Notranjske dne 2. septembra t. 1. sodelovati, da se najdalje do 18. t. m. oglase za dotiŠue note Peli bodemo uže v lanskem sporedu določene pesmi: 1. »Naprejt, (D. Jenko); 2. »Jadransko morje*, (A. Haj-drih), in 3. »Ustaj rode«, (G. Eisenhut).
Ob enem prosim p. n. gospode darovalce dobitkov za dobrodelno loterijo, kateri dobitkov še niso poslali, naj jih izvolijo direktno ali pa po p. n. gospodih poverjenikih širšega odbora do 25. t m. poslati.
Gledć na dobrodelni namen loterije ln slovesnosti prosimo obilnega sodelovanja p. n. gospodov pevcev in vspešne podpore slavnega občinstva.
V imenu ožjega odbora: Josip Lavrenčič,
blagajnik.
Postojna, v dan 10. avgusta 1883.
Les — cene vedno enake. Seno — dobro konjsko gld. 1.40.
Bor«no poročilo.
Borsa jako mlahova, kurzi nekoliko bolj šibki.
Dunajska borsa
dne š$4 avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru "9 » 25 »
Zlata renta......99 » 60 •
570 avst. renta .... 93 » 40 » Delnice narodne banke . 837 » — « Kreditne delnice .... 293 » 90 « London 10 lir sterlin . . 119 » 80 »
Napoleon.......9 » 50 «
C. kr. cekini.....
l'-0 državnih mark
5 » 66 » 58 » 40 »
Oklic I
JuŽnoštirsko hmeljarsko društvo v Žavcu naznanja vsem hmelskiin trgovcem, pivovarjem in producentom hmelja, da bode prvi hmeljski sej m v Žavcu v sredo dne 5. septembra, letos pride na sejm 2—3000 centov hmelja, drugo leto 1884 do 6000 centov.
Hmeljni sejmi bodo od 5. septembra začenši vsako sredo in saboto v mesecih september in oktober; ako pa na Bredo ali saboto kak praznik pade, bode sejm drugi dan.
Naznanja se še, da je savinjski hmelj vsied svoje finobe in ker ima veliko lupino. pri pivovarjih jako priljubljen, in je prašanje za njega močno.
Odbor južnoStlrskega«krneljarskega društva v Žavcu.
Javna zahvala.
Podpisana obitelj zahvaluie se najtoplejše za mnoge dokaze sočutja iz raznih krogov o prldki zgube predrazega sopruga, oziroma očeta in deda, gosp.
FRANCETA MAHORGIG-A;
posebna hvala pa čestiti duhovščini, gospodom c. k. okrajnemu glavarju, sodniku in drugim uradnikom sežanskim, mnogim gg. uradnikom Železnice, potem zastopnikom c k. okr šolskega sveta, okr. cestnega odbora in drugih korporacij, go-
Hiša na prodaj.
V Verdeli blizo cerkve sv. Ivana proda ^e hi^a št. 314 prostovoljno, katera obstoji z pritličja, dveh kuhinj, ene sobe in kleti. V prvem nodstropji 3 sobe in hodnik; zraven hiše je lep vrt, dvorišče z vodnjakom. V katerem nikdar vode ne zmanjka. Več o tem se poizve pri sarem cerkovniku pri sv. Ivanu.	3—3
spodom Županom, mnogim tržaškim prijateljem rajncega, kateri vsi so se vdele-ill pogreba in vsem kornoraciiatn in go-
spodom, ki so položili na rakev veliko število prekrasnih vencev, gospodu govorniku na grobu ln sploh vsem, kateri so se od blizo in daleč potrudili, da rajncemu skaŽejo zadnjo čist.
Sežana 24. avgusta 1883.
Žalujoča rodbina Mahorčlčtva
Tržno porodilo*
Kava — §e vedno v dobrem obrajtu, prodalo se je 7000 vreč Rio po gld. 40 do gld. 57.
Sladkor — cene jako trdne; prodalo se je 6000 vreč sladkorja po gld. 29*A do gld. 31*A.
Sadje — še vedno vlada mlahovost.
Olje — jedilno gld. 38 do gld. 44. — namizno gld. 60 do gld. 78.
Petrolje — cena trdna na gld. 10'/4.
Domači pridelki. — Maslo gld. 88 do gld. 96.
Nad knvarno »ali' antica Torre« v
II. nadstropju hiše št. 27 v ulici Rlborgo vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t- m.
KOVA BAHKA,
pravilno dovoljena po visokej namestnij' z odlokom št. 18401 in po slavnem mest nem magistratu z odlokom št. 355n, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsako vrstne javne vrednostne listine in na listke od triaike zastavnice (Monte dl plett)
Da bode slav. občinstvo vedno točno postreženo, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zveCer.	8-6
(r—l—mi r 1" firi ilBMrr—la^.
Čuda obrtstva.
MT Le 4 gold.
ena h patentom previđena ura z nihalom in I>it|e>m, ki bije ure In po-lavre
v najfinejše pollranem okviru iz orehovine, z bronciranimi uteži za nihalo. Razen teh prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči
patentirano kazall^če sveti
v zelo čudovitej višnjevej čaralno lepej svitlobi ln se
tO let Jamči
za lepo avltlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so znčarani o t<y Se nezaslišano nizkej ceni.
Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bralca opozoriti na to, da kar me sploh nahajajo ure, d u k oj taeega, tako praktičnega i neverjetno cenega Še nikoli ni bilo in morebiti tudi v 100 letih "VB ne bode.
Portlandski in Romanski
najboljše vrste i po zmernih oenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zal« ga pri
Schnabl «& G.
Via Carinila IV. 12-4 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) maginsko olje, jermene itd.
Stiskalnice mo
najnovejše sisteme, trebajole tnalo prostora, odtlskujejo s podvojeno hitrostjo, nego popreSnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene. 10—S	(Prešanje.)	se izdelujejo v vslh velikostih za pri-
vatne, kakor tudi za veče producente, kakor posebnost. Poroštvo, spričevala nad K 0J nže oddanih tiskalnic. Narise in cenike na vsako prašanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konstrukcije. Naročbe o pravem času zaželene.
ozane mline, najnovejše KonstruKcije. Narocbe o pravem času zazeli
PH. MAYFARTH <fc Comp.
SVAHITEV.
Te od mene naznanjene ure — 4 gld. — imajo na kazallšči v zlatih črtah napis »PATENT« Ne manj pozora vredne so spodaj stoječe cene za žepne ure, katerih ceni se ie čuditi, ker uže Skrinjica in pa teška veriga Iz double-7.1i«ta, katero dobi vsak naročnik, toliko stane, kolikor se terja za vse ; vsl«d tega ravna tisti, kateri naroči tako uro, le v svojem lastnem interesu.
2300 žepnih up na cilinder
iz najfinejšega double-zlata ali z močno po-srebrneno Skrinjico iz nik«l-a; okusno gravirano ln giloSirano z plošnato šipo in kazalištem Iz emalla, kakor tudi močno po« zlačono verižico, da se od zlata ne razloči, na minuto vrejene. — Vse skupaj le gld. 4 90; ist- Iz pravega 13 lotnega sr<-bra, punciranega po dot c. k. uradu ln močno pozlačena, le gld. 6 50. Iste ure na cilinder iz težkega 14 kar. zlata poskuSenega po c k puncirarsklm uradu, poprej gl 45.—, zdaj za ničevo ceno od le gl. 16.
2050 kotknlh ur, iz najfinejšega double zlata ali z močno po-s-ebrnenlh Skrinjicah Iz nlkel-a. okusno graviranih in glloSlranih tekočih na 15rubinah na-tsmjčno na minuto vrejenih. z plo3n-<to šipo, »maliIranem kazaliSČem ln prekrasno verižico, najboljše repaslranlh le 7 gld. late kotkne ure iz tfškega 13 lotnega srebra, punciranega po dot.
k uradu in močno pozlačenih le II gld. IKOO Wai*hlnfft«nMklh re>
montvarnlh ur lz močno posrebrnenej/a nlkel-a ali double-zlate, brez ključa se navijajo z mehanično napravo za kazala, plošnato šipo, kazališče iz emalla in kazalom za sekunde, urejenih na sekundo, z preciznim kolesjem, najboljša ura sv' ta, cena s prekrasno verižico vred le gld. 8.30.
IOOO »rebernlh remontvar-nlh ui*
iz pristnega 13 lotnega punciranega srebra,
nevt;rj> tno, še nikoli kuj tacega, nizka cena, poprej 25 gld. zdaj le gld. 13. — . Da gre dobro iW Jamčim 6» let.
Naročila po poŠti, ali po brzojavu, katera se izvršujejo po poštnem povzetji ali poprej poslanem denarji, se imajo plašiti: 3—3
F\ 8GHAPIRA.
Glavno zaloliiče patentnih fabriških ur 2 nihali. 0 u naj, Leopoldstadt III. Schiffamtsgasse 20
Prva kranjska
Lečniška tovarna hlepčkov (paslilj)
na parogon s6 stroji
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti.
L oIomi lz sol*3 želišč, ustavlajajo kašeljske napade, na-——	Ocllldllll HICU L/IVI |J| Ull ftdldl U. močijo in razstopijo sluz (sehleim], pomagajo
proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphteritis. Skatlja 20 kr
Sladčice iz gume Pro»» kašliu in hripavosti. V Ikatllah I0 kr.
dotl^i/ta 11 cla<lnnuo StIa^Ito iz najčistejšega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne, ustavljajoče kašelj, OI d II ^ I C" IL MdUlH^d i£lttl\d namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih,
v prsih in v vratu. V ikatllah 10 kr.
UIaK^Li	Oit^formiinvo Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so gotov pripomoček proti sla-
IIlCDUM I1 11CIC1 lllulIAd. bosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogibljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr.
ULvK^L: lrw	Vsak hlebček zadržuje 005 Santonine. Edino in najboljše sredstvo preti glistami za
IIICOIKI 1L Sdlliomiic. otroke in odraščene. I škatlja 10 kr,; 100 hlebčkov 70 kr., 1000 hlebčkov gld. 6.50. UlnK/^l/a \rt	Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline
mCDL/Kl IL 25UUC. prebavljavnih organov. I škatlja 10 kr.
Hlebčki iz tamarinde, P"jctno' topilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, škatljica po 20 soldov.
Razprodajalci dobć odbitek (rabat). Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.	20-13
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANI&
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.