Leto ih, štev. 301 V LJaftflant, sofeota dne 24. decembra 1921 DanaSnla ttev. 1 Din • 4 * jrhaja ob 4 zjutraj. ; !ane celoletno . . 240 S mesečno. ...... 20 . 74 inozemstvo . . 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpce (68 mm) . 2 K mali ogissi do 30 mm gtolpcs (68 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlitvo: Miklošičeve cesta št. 13/t Telefon »t 72. Upravništvo: 1 rMernovs nllcs t r.\k Telefon it 36. Račun kr. pošt ček uradi Stev. 11.84-:. Današnja božična številka obsega šest-,iujst strani in velja en dinar. Prihodnja številko <)utra> Uide v torek ■Jne 27. t. m. zjutraj. Ljubljana, 23. decembra. V Beogradu bo jutri dopoldne zapri-težon novi kabinet. Dolgotrajna mučna kriza jo zaključena, prodvsom po saslugi demokratske stranko, ki jo Sla 9 svojem saraeiatajevanju do skrajnosti, da omogoči obnovitev rodnega državnega gos;«!arslva. Gromada dela !e kopiči prt:j novo vlado, prod velikimi nalogami fctoji parlament. Revizij, iko delo zakonodajnega odbora je skoraj IzvTŠcno ln že stopajo na dnevni red vprašanja, kl so deloma v neposredni zvezi z ustavo, zakoni, ki naj f.redvsem izvršijo notranjo organizacijo naše državo. Na vsoh poljih našega Iržavnoga življenja čaka novo delo. Odkar se je pred dobrim letom z *.-tavotvorno skupščino pričelo pozitiv-ao ustvarjanje, so napredni elementi v Sloveniji pokazali obilo veselja za Medsebojne boje, a malo smisla za pozitivno delo. Borili smo se istočasno na .imogo front. Koliko nepotrebno krvi in — črnila je teklo in še teče. Koliko jnergij smo zapravili v gluho smer. In vendar, nismo se mogli dati kar živi ootolči in oni, kl smo jib mi, braneč se ->bstrolili, so streljali nazaj. Dela je toliko da ga no zmagujemo. Vršimo ga, a deseteri sad bi rodilo, če bi še več moči složno šlo v borbo. Prodora jo za vso: socijalnega, gospodarnega, prosvetnega dela je toliko, da je premalo rok na razpolago. In to delo je vrhu tega takega značaja, da en ko-rak odpira deset novifc potov, ki morejo nositi blagoslov našomu ljudstvu. Naš glavni in edini resni protivnik, ttlerikalizcm, je tiho na delu. On ve, ia v tej državi zanj ni cvetja, ve pa l.udi. če doseže veliko večino mod Slovenci in se zaj6 med Ilrvatl, da se bo i njim moralo pak tirati. Račun vseh teh paktov napredka ima se plačati "tlerikalizmu v Sloveniji. Med naprednimi krogi jo opazovati v tem oziru mnogo lahkomiselnosti: zanašanje na druge in zanemarjanje dolžnosti napram napredni ideji v Sloveniji. Gotovo pa je, da, če kle.rikalizem v Sloveniji prodore, da se bo marsikaj povrnilo, kar bo podobno Susteršičovim Časom glede učiteljev, tiradnikov, kmo-tov in obrtnikov. Napram edinstveni črni fronti stoji eepljena fronta naprednih strank. Te stranko so bilo v trenotku morda naraven pojav. Reakcije so bilo proti razmeram in marsikaj je moralo priti, Ze zato, da se vidi, koliko je zdaj boljše. Zdaj vidimo, ali je res na deželi zajezen naval klerikalizmu za stalno. Vidimo. kam jo zavedlo cepljenjo v mestih. Škode jo precej, a morda je tudi koristno, da smo preživeli, kar je enkrat moralo priti. Mnenja pa smo, da politično življenje ni zdravo, če zastaja. Neprestano •nora vrveti in kar so dane« prehodnih oblik ustvarja, to jutri umre, a na istem mestu nastajajo zopet nove. Kdor noče zakrkniti v trenotnih sovraštvih, mora biti za gibčnost, in prožnost, političnih struktur. Eno je brez dvoma: boj na več front je neekonomska poraba moči. Bilanca države in še prav posebno udejstvova-nja Slovencev v njej izkazuje te boje v prav občutni meri med pasivi. Zato je dolžnost dobromislečih. da po boju in po razčiščen.iu pride do konsolidacijo ljudi z enakim naroqnim, gos[x>-flarskim ln socijalnlm idealom. Zveza med RadiCem in bugaraSi? Beograd, 23. decembra. (Izv.) »Novosti. poročajo iz Sofije, da ie makedonski komltet začel v zadnjem času zrpet zelo Intenzivno propagando v bolgarski lavnostl proti Jugoslaviji. Zanesljivi znaki kažejo, da stoji komltet v tesnih zvezah z RadFčem ln da dela z njim sporazumno In paralelno. ŽELEZNIŠKE ZVEZE Z NEMČIJO. Beograd, 23. decembra. Ko bo zakonodajni odbor narodne skupščine odobril trgovinsko pogodbo, ki )o Je naša država sklenila z Nemčijo in kl so fo pred nekoliko dnevi podpisali naši ln nemški delegati, bo ministrstvo za promet uvedlo reden želornlškl promet med našo državo !q nemško republiko. V ministrstvu za promet so se že pričela interna posvetovanja, pri katerih se Imalo določiti bodoče železniške zveze z Nemčijo. Te zveze bodo Izvedene po predpisanih določilih o prometu, kntere tndi vsebuje trgovinski rosodbs Kriza konečno rešena AVDIJENCE PRI KRALJU. — SAMOZATAJEVANJE DEMOKRATOV. — SPORAZUM Z MUSLIMANI. Beograd, 23. decembra .(Izv.) Kabinetno krizo je smatrati za rešeno. Vojni ministor general Zečevič ostane na svojem mestu. Dopoldne, ob 11. uri, Je ministrski predsednik PaSič posetil Davidoviča ln mu sporočil, da hi moral vrniti Svoj mandat, oko se v tem vprašanja ne do-sože takoj sporazum. Davidovlč je poročal demokratskemu klubu, v katerem je prevladalo prepričanje, da je treba storiti vse, da se kriza takoj reši in omogoči pravočasni eprejom dvanajstin ter obnovitev rednega parlamentarnega dela. Beograd, 23. deeembra. (Izv.) Dan jb dopoldno se je vršila seja zastopnikov vladnih klubov, kateri so za demokrate prisostvovali gg. Pribičevič, Marinko vič Jn Kumanudi, od radikalcev Pašič, Laza Markovič, Žarko Miladinovlč, Velja Vukičevič In Krsta Miletič, za muslimane Spaho, Hrasnica in Kapetano-vič, za SKS pa Rajer. Na seji, ki j« trajala dve in pol ure, so najprej razpravljali o stališču demokratskega kluba glede osebe vojnega ministra, V tem vprašanju ee je dosegel sporazum in eo demokrati pristili na to, da ostane tudi v nadalje vojni minister gen-v ral Zečevlč; izjavili pa obenem, da ni pridrže prosto roke glede principijelnc-ga vprašanja, pa tudi taktično v slučaju interpelacij in pri razpravi o vojnem budžetu. Tudi z muslimani se je dosegel sporazum. Najdaljša debata so je razvila pri pretresu njihove zahteve gledo :z-plačila haka za leto 1918., rente za leto 1921. in ostanka rente za leto 1920. Sklenjeno je bilo, da sc ima sostati petčlanski odbor, iz dveh članov muslimanske stranke in dveh od ostalih vladnih strank, ki imajo skupno izbrati še petega člana. Ta odbor naj o tej zahtevi sestavi izčrpen referat. Glede zahteve roka, do kdaj iina vlada izpolniti svoje stare obvezo, so se sklenile spremembe. Verska avtonomija je podaljšana m os to do februarja, do meseca marca. Sporazumno jo tudi sklonjeno, da se začne takoj r gradnjo unskf železnice. Stroški te gradnje se imajo kriti iz investicijskega posojila. Železnica bo vezala bosanski Novi Bihač z Zrmanjem. Končno Je sklenjeno, da dr. Laza Markovič in Mehmed Spaho izdelata redakcijo sporazuma, ki naj jo podpišejo vsi ministri. S tem je kabinetna kriza rešena. Beograd, 23. decembra. (Izv.) Danes je bil poklican h kralju g. Davidovlč, Av-dljonca je trajala jako dolgo. Nato se je sestal demokratski klub, ki je s ozirom na državne interese popustil v vprašanju vojnega ministra Pridržal pa si je proste roke za glasovanje o budžetu vojne Iga ministra. Važne politične spremembe na Madžarskem Budimpešta, 28. decembra. (Izv.) že i dolgo pričakovani razpad obeh vladnih strank je postal vsled včerajšnjega sklopa logitimistov, da se združijo ▼ emo stranko, gotovo dojstvo. Grof Andrassy jo izjavil včeraj, da njegova stranka ministrskega predsednika grofa Betldena zaradi preganjanja legitinilstov nikakor ne more več. podpirati Enako stališče Je zavzela tudi polovica krččansko-naeio-nalne stranko, ki preide žo t najkrajšem času v najstrožjo opozicijo proti vladi. Snujoča se enotna lcgltimistična stranka skuša pridobiti za svojega voditelja grofa Alberta Apponyja, ki pa je izjavil, da je pripravljen prevzeti vodstvo lo poti tem pogojem, ako stranka preneha s svojo antisemitsko politiko. Ostali del kršcansko-nacionnlne stranko pod vodstvom bivšega ministra Karla Hu-szarjn je pripravljena še nadalje z vsemi močmi podpirati grofa Bethlena. Vsled razpada krščansko-nacijoatne stranke ,ie postalo vprašanje ustanovitve enotne vladno stranke zopet aktualno. Ministrski predsednik grof Bethlen, čegar opozicija se je pomnožila zopet za približno 40 glasov, bo moral napeti vse sile, da si ustvari zanesljivo stranko, ako se hoče lo nadalje vzdržati na kriniln. Računa zlasti na lluszarjevo skupino kr nčansko-nacionalno stranke, na disidentsko skupino in na desno krilo stranke malih posestnikov, dočim preidejo ostali zastopniki matih posestnikov — to je vo-čina — pod vodstvom Štefana Szabbotn, kor se ne strinjajo z Beihlenovo pmtide-mokr. politiko, v odločno opozicijo. Razpad stranko malih posestnikov bo bo namreč nedvomno izvršil takoj, kakor hitro pri deta v razpravo budžetna predloga in vo lilna reforma, kar se zgodi že v najkiai Sem času. Umor grikega rala admi-ipred zakljuikom ras-orožšf. konference Novi kabinet Beograd, 23. decembra. (Izv.) Kakor London, 23. decembra (Izv.) Konferon poročajo lz Aten, je bil poveljnik grško v Washlngtonn bo zaključena sredi 'mornarice, admiral Konduriotls, včeraj v : svoji pisarni ustreljen od dveh invalidov, j ki sta se prišla v pisarno prltoževat. Umor popularnega admirala je vzbudil po celem mestu veliko ogorčenje. januarja. Za isti čas sta sklicani tudi ib« zbornici ameriškega kongres«. ZAPRISEGA DANES OB 11. - DR. ŽERJAV MINISTER ZA SOCIJALNO POLITIKO. Beograd, 23. decembra. (Izv.) Jutri ob 10. dopoldne predloži gosp Pašič ukaz o imenovanju novega kabineta. Novi ministri bodo ob 11. dopoldne položili prisego. Definltivna sestava kabineta Je sledeča: Ministrski predsednik In zunanji minister Nikola Pajlč (rad.); minister notranjih zadev dr. Voja Marinkovlč (dem.); minister vojne general MBlvoJe Ze-čevič; minister prosvete Svetozar Pribičevič (dem.); minister socljalne politike dr. Gregor Žerjav (dem.); minister financ dr. Kosta Kumanudi (dem); minister za šume in rude Žika Ra-fajlovid (dem.); minister za vere dr. Ivo Krnel j (dem.); minister poljoprivrede Ivan PuccIJ (SKS); minister pravde dr. Laza Markovič »rad.); minister saobračaja Andra Stanič (rad.); minister aa Izenačenje zakonov Marko Trlfkovlč (rad.); minister gradjevina Velja Vnklčevlč (rad.); minister za agrarno reformo Krsta Miletič (rad.); minister trgovine ln industrije doktor Mehmed Spaho (mnsl.); minister narodnega zdravja dr. Ka-ramehmedovld (musl.). Takoj po prisegi se vrši prva seja novega kabineta. Blejski ponarejevalci denarja obsojeni Zagreb, 23. deeembra. (Izv.) Danes dopoldne ie bila razglašena razsodba v več tednov trajajočem proccsu proti Vidu Galoviču In tovarišem zaradi ponarelanla denaria. Obsoieni so bili: Vid Oalovič in kaplan ŠIme Murdaj na 10, Božo Frane-tovlč na 5, Mihovi! Paškovič na l leto In Josip Barta, Vlad. Braun in Josip Cupan na 3 mesoce težke leče. Ostali obtoženci so bili oproščeni. (Kakor znano, so imeli imenovani svoio podružnico za ponarejanje denarja tudi na Bledu, kjer Hm ie ljubjanska policija, opozorjena od blejskega poštarja, tudi najprej prišla na sled. Op. ur.) PLAČEVANJE LEŽARINE. Beograd, 23. dec. Povodom vprašanja glede plačevanja ležarlne z ozirom na določbe razpisov od 27. V. 1921 in 1. X. 1921. ie Izdala generalna direkelia carin na carimrnlce v zmislu sklepa carinskega sveta od dne 16. t. m. nastopno poiasnilo: »Ležarlnska taksa se splošno plačuje po določbah, kl so bile v času, ko le blago ležalo, v veljavi. Z ozirom na to se Ima za blago, ki je zapadlo povišani ležarinl, plačati poleg ležarlne, ki se ie morala plačati po prejšnjih predpisih, tudi povišana ležarina, vendar pa samo od onega dne dalic, ko se je začela uporabljati povišana ležarina. Ta določba sc nc nanaša na aglo, ker je za plačilo Isle merodajen dan, ko zapade carina v plačilo.« ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE PRI BENETKAH. Trst, 23. decembra. (Izv.) V nasprotlu z vestmi Italijanskih listov, da )e zahtevala železniška nesreča pri postail San Dona di Piave veliko število žrtev, tigo-tavlla »Agenzla Štefani«, da sta bili pri nesreči samo dve osebi ubiti, 40 pa ranjenih, med njimi 15 težko. IZVOZ PREKO SOLUNA. Beograd, 28. decembra. V prvi polovici tega meseca so izvozili iz naše države preko Soluna. 9 vagonov fižola, 4 vagone desk, 10 vagonov ovc, 9 vagonov volov, 1 vagon riža, 2 vagona krom-|pirja, 2 vagona ječmena in 6 zaboiev i opija. RAČUNANJE V DINARJIH. Beograd, 23. decembra. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo na, vse trgovinske zbornice v državi, da se imajo od 1. januarja 1922 voditi vsi računi samo t dinarski vrednosti. ZA ŽELEZNICO VARAŽDIN-KOPRIVNICA. Beograd. 23. deeembra. (Izv.) Ministrstvo saobračaja le dobilo Iz Maribora po-nudbo za izgradbo normalnotlrne železnice na progi Varaždln-Koprivnlca. RUSKI PROFESORJI ZA NAŠE SREDNJE ŠOLE. Beograd, 23. dcccmbra. (Izv.) Ministrstvo prosvete )e Imenovalo nekaj ruskih profesorjev na naše srcdnle šole. TI profesorji se razvrsto po vsi krailcvini. OBNOVLJEN PROMET MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO. Dunaj, 23. decembra. (Izv.) Vsled ratifikacije železniškega dogovora med Avstrlio In Madžarsko ie bil predvčerajšnjim obnovljen ves železniški, osebni In tovorni promet med obema državama. ODOODITEV RIMSKEGA PARLAMENTA. Trst, 23. decembra. (Izv.) Parlament ie včeraj odobril budžetnl provizorli. Proti (e glasovalo le 35 poslancev, za pa 220. S tem le bil delovni program tekoče sc-zije Izčrpan In parlament se Je odgodll do 2. februarja rrihodtilega leta. INDUSTRIJSKA KRIZA NA POLJSKEM. Omiljenje proti- Varšava, 23. decembra. (Tzv.) Včeraj nemSke ooMtike S.se * IE,as;,° pri trgovin8kem Pariz, 23. deeembra. (Izv.) .Intransl- geant. poroča, da se Erancila in Anglija ministru Strassburgerju odposlanstvo tek stilne industrije poliko veletrgovskc zveze kakor tudi odposlanstvo poljbkih popolnoma strlniata v tem, da nima no- tekstilnih delaveov. Industrijalci so opo benega smisla, pritiskati na Nemčijo še naprej s sedanjimi metodami, ker ne bl bilo potem mogoče dobiti od nlc denarja, zarjali ministra na veliko gospodarsko krizo, ker primanjkujejo naročila. Zahtf vali bo zato državnih naročil in pospoše položaj Evrope pa bl se še poslabšal.1 vanjo zunanjega importa. Zastopniki de Zato se bo poizkušalo Januarja In lebru-; lavstva pa so naglašali, da nproptšč: arla 1922 plačlilve zneske po možnosti nje tekstilne, industrije ne povečuje sam« znižati, ker prevladuie prepričanje, da sej delavske brezposelnosti, ampak sUbln bo med tem vendarle našlo sredstvo za tudi razmere Se zaposleneea delavstva. Izboljšanje gospodarske krize v Evropi. | (Borza SESTANEK VRHOVNEGA SVETA. Pariz, 23. decembra. (lav.) Kakor po- Zagreb. Borza je do dne 27. decembra roča »Intranslgeant., bo vrhovni svet za zaprta. V prostem prometu je danes zj dne 4. januarja sklican v Cannes. Orl-Jentska konferenca treh runanilh ministrov se ho sestala 9. ali 10. januaria v Parizu. Pariz, 23. decembra. (Izv.) Prva naloga vrhovnega sveta, kl se. sestane dne 4. t. m. v Cannesu, bo, da preuči In odobri sklepe, kl sta lih storila Briand In Lloyd George na svojem posvetovanju v Londonu. Prancoskl krogi se nadejajo, da zlasti sklepi glede nemških reparacij ne bodo naleteli na o »por. Poleg tega pa sc bo vrhovni svet podrobno bavll z angleškim predlogom, da sc skliče velika mednarodna konferenca, ki naj naldc pota za gospodarsko obnovo Evrope. Vrhovni svet bo odločil, ali na) sc pozovejo na konferenco tudi nevtralne, aH celo nekdaj sovražne države, In katere. Angleška javnost se z vsem povdnr-kom zavzema za to. da se na gospodarsko konfercnco pozoveta zlasti tudi Nemčija In Rusija. KRVAVI NEMIRI V KAIR1. London. 23. decembra. (Izv.) Ker so angleške oblasti dale aretirati v Kalrl voditelji egiptske neodvisne organizacije, Zaglu pašo, ki so ga prepcllale v Suez, so Izbruhnili v Kalri težki nemiri. Danes so se vršili krvavi poulični hoji. Angleško vojaštvo Jc opetovano rabilo orožje. Število žrtev je veliko. Mesto je volaško i 260.70 zasedeno. 129.68. zriamovati padec Dunaja, dočim se Praga zopet pričela približevati dinarja Notirali so: dolarji 2S5 — 254.50, Dunaj 4.95 — 5.05, Berlin 141 — 145, Praga 368, Trst. 1175 — 1178. London 1088 — 1089, Pariz 2100 — 8110. Budimpešta 44 — 45. Cnrih, devize: Berlin 2.70, Newyork 5.13, London 21.46, Pariz 10.50. Milan 22.65, Pr.-Iga 7.10. B.idimpešta 0.82, Zagreb 1.95, Varšava 0.18, Dunaj 0.20. avstrijske žigosane krono 0.11. DanaJ, devize: Zagreb 2048 — 2052. Beograd 8180 — 8182, Berlin 2917 — 2953. Bud.mpešta 898 — 901, London 23.490 — 23.510, Milan 24.690 — 24.710, Newyork 5523 — 5537. Pariz 43.680 — 43.720, Praga 7822 — 7828, Sofija 3795 -8805. Varšava 197 — 199, Curih 105.97N — 106.925, valute: dolarji 5448 — 5452 levi 3595 — 3605, marke 2947 — 2953, funti 23.190 — 23.210, francoski franki 43.380 — 43.120, lire 24.275 — 24.295, dinarji 8110 — 8130, 00'rake marke 184 — 186. leji 3995 _ 40*5, Švicarski franki 101.475 — 104.525, češko krone 7822 — 7828. madžarske krone 936 — 039. Berlin, d e v i r, e: Rim 841.65 — 843.35.. London 767.20 — 788.80, Newyork 189.05 — 189.44, Pariz 1490-1199, Švica 3726.25 — 3733.75, Dunaj 7.18 — 7.22. Praga 261.30. Budimpešta 29.57 -- Božična nagrada „]ufra" Glej razglas na drugI strani! «,Iutro» sl Je pridobilo pravico objave najnovejšega romana našega slavnega srbskega pisatelja BRANISLAVA NUŠlCA Devetnajststopetnajst kl t grandljoznl sliki prikazuje pretresljivo Iragedljo srbskega de!;« našega naroda v letu 1915. Roman prepleta romantična ljubezenska zgodba dveh mladih simpatičnih ljudi. »Jutro* bo pričelo objavljati Nušlčev roman kmalu po novem 1 letu. Častite spomin mučenikov Z velikimi častmi proslavlja skoraj ,ves kulturni svet spoiuiu nepoznanega yojaka, onega vojaka, ki jo, zapuščen od vseli, v ognju in v pomanjkanju vztrajal na svojem mestu in giuil v strelskem jarku. Po vsej pravici so vr-Se te proslavo, «aj so namenjene najbolj idealnim in najbolj bednim trpi-nom-herojem, kar jih pozna svotovua vojna. In samo lepota misli, ki jo porodila te proslave, je bila vzrjk, da bo se izvršilo po vsem svotu tako, kakor nobene druge. Slovenskemu narodu nI bilo dano, da bi mogel v svetovni vojni z Umno armado braniti svoje interese. Pa naj si je ob Soči vršil tudi naš človek čudeže junaštva, mi zato 110 moremo prav počastiti spomin svojega nepoznanega vojaka, ker avstrijska uniforma preprečuje to. Pač pa moremo storiti nekaj drugega, kar jo prav posebno v skladu z našo zgodovino. iMoča nit naše zgodovine jo trpljcnjo in i>h vseli časih in pri vsaki priliki je bilo trpljenje edini in zanesljiv) drug slovenskega naroda. V svetovni vojni sc je pokazala ta žalostna resnica v no vič. Z grožnjo razstrela so prisilili nu-60 ljudi, da so dajali na vseh bojiščih Evrope svojo kri za tlačitelja. Kila je to Golgota našega trpljenja. Narod, ki je to izpoznal, se je hotel temu upreti in varovali svoje življenje. Ali kako naj neoburožen majhen narod izvrši nadčloveško delo! Kruta sila j1' padla povsod na one, ki so samo iz-rokli misel poiskana upora in v krvi ja zrušila vsakogar, ki jo bil le na sumu, da bi mogcj slično zaželeli. In tako so je izvršilo, da se jo na Suhem bajarju pri Ljubljani odigravala tragedija našega naroda. Tja so pripeljali žrtev za žrtvijo in jih streljali ter zakopavali v gluhi noči. Koliko jih loži tam. kdo so vsi tisti nesrečneži, ki so padli kot odkupnina našega osvohojenja! Poznamo jih nekaj, toda večina toli naših mučenikov nam jc poznana. Na Suhem bajarju so naši nepoznani mučeniki, enako veliki v svojem trpljenju, ko nepoznani vojak iz strelskega iarka. Zato počastimo njih spomin, kakor so počastili kulturni narodi spomin nepoznanega vojaka! Saša proslava bo še veliko bolj pomembna, kot proslava nepoznanih vojakov, kajti v naših nepoznanih mu-čenikih ni vtelešena samo naša kotni-: ua zmaga, temveč tudi vse naše sto-: letno trpljenje in robstvo. Zato tja na 1 Suln bajar, kjer ložo naši mučeniki;! V svesti si svojega zločinskega dela jih je skrila avstrijska vlada prod sve-1 tom in omadeževala njih spomin, k01 da bi bili zločinci. Mi moramo to popraviti. ker ne zločinci, ampak narodni junaki so, vredni, da jih vidi in ča-«ti svet. Zato tja na Suhi bajar, da izkoplje-ffio ostanke svojega nepoznanega inu-čeiiika in da jih prenesemo na vzvišen in svetal kraj, še poznim rodovom v spomin na prestano trpljenje in še poznim rodovom v opomin za pravo na-. rodno delo. Velika slavnost se mora vršiti ta dan. Vsi tisti, ki so morali molčati, ko so streljali Brencota, Kromarja in druge; vsi tisti in to je ves slovenski na-' rod. moramo Izprejrovoriti ta dan. Veliko romanje na Suhi bajar troba, da priredimo ta dan. Pobožnih src so bll-žajmo kraju, kjor je prelita kri naših mučenikov, v zmagoslavnem pohodu pa odneslmo potom trupla žrtev, kor njih žrtev ni bila brezuspešna, temveč nnm jo dala zmago, vstajenje. Drugi narodi časte spomin nepozna floca vojaka, mi pa počastimo spomin | nepoznanega muč nika! Za vse one, ki! ložo nepoznani in raztrešoni po celi! naši domovini in troline po širnem I svetu, vsi ena sama velika obtožba na-silnikov, ena sama velika priča našega j trpljenja. Nevredni življenja smo, čo no «torl-' mo tega. Dvor naSega kralja Nova iialača našega kralja na koncu beograjskih Terazij bo kmalu urejena ln začetkom prihodnjega leta se presoli kralj Aleksander lz dosedanjega skromnega dvorca v svoj novi dom. ki bo dostojen veličanstva jugoslovan. skega vladarja. Vsporedno s pripravami za selitev so vršijo tudi priprave za novo organizacijo dvorsko upravo, to je vsoh onih funkcij, ki so združeno s službo v kraljevi domačnosti. Vlada jo pripravila za narodno skupščino poseben zakonski predlog o ustrojstvu kraljevskega dvora. Po tem predlogu bo imel naš kralj kot poglavar državo in vrhovni zapo-vednik vojsko okoli sobe dvoje vrst dvorjanstva, civilno in vojaško. Civilna dvorska uprava so deli na tri oddelke, maršalat kraljevskega dvora, kraljevska pisarna ln upravništvo dvora. Vojaško dvorjanstvo tvorijo adjutantl In ordonančni častniki s prvim aUjutantom na čelu. Vsemu dvor-janstvu načolujo minister dvora, katerega posebna naloga jo, brigati se za dostojno reprczentacijo kraljevskega dvora v vseh panogah javnega žlvljo-nja v državi. Minister kraljevega dvora Ima čin izvanrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Maršnlatu kraljevskega dvora nače-Ijuje maršal v činu izrednega poslanika. Njegov pomočnik je prvi cere-mouijar. Poleg tega je v maršalatu zaposlenih šo več nižjih dvorskih funkcionarjev. Kraljevi pisarni načeljuje šef kraljeve pisarno v činu izrednega poslanika. V njej bo zaposleni trijo tajniki ol katerih eden osebni tajnik Nj. Veličanstva. V upravništvu dvora, kl ga vodi upravnik dvora, se nahaja blagajnik, knjigovodja, ekonom, telesni zdravuik, advokat, dvorski duhovnik. Kot častno dvorjanske službe so za- mlSlJene funkcija nadzornika kraljeve konjušnico in funkcija nadzornika kraljevega lova. Ako so kralj poroči, dobi kraljica kot najvišjega svojega dvorskega funkcijonarja »kraljičinega komorn!-ka», nadalje osobnoga tajnika in kot častno žensko službo dvorske gospe ln gospodične z vrhovno dvorsko gospo na čelu, ki v znak svoje službe pri kraljici nosi kraljičin monogram s krono. Ostali člani kraljevskega dvora, zlasti kraljovi otroci, dobijo po potrebi adjutanto, ordonancc, vzgojitelje, profesorjo, odnosno dvorsko gospodične. Vse dvorsko funkcijonarjo postavlja kralj v okvirju budžota po predlogu ministrskega prodsodnika, odnosno dvorjanske dostojanstvenike po predlogu vojnega ministra. Tudi v načinu postavljanja dvorskih funkcijoriarjev se torej izraža parlamentarni značaj naše države. to olj Po svefoi — Razvrstitev višjih ln nižjih častnikov v Avstriji. Nedavno se jo v av- j strijskem parlamentu razpravljalo o komandni sestavi sedanjo avstrijske vojske, katera je na temelju mirovne pogodbe znatno skrčena. Glasom statistike vojnega ministrstva šteje avstrijska vojska sedaj 1407 častnikov, od teh jo 5 polkovnikov brigadirjev, 230 polkovnikov. 3.">7 podpolkovnikov, 410 majorjev, 312 kapetannv, 144 nad-poročnikov in — 1 poročnik. — Silno podraženje dunajskega časopisja. Vsled podraženja rotacijskega papirja so dunajski dnevniki znatno zvišali naročnino. Mesečna naročnina znaša od 1. januarja 1200 kron, cena posameznih številk po 40 kron. — Zitlno potovanje v Švico, «Tomps* noroča iz Funcliala: Bivša cesarica Žita odpotuje v Švico dno 20. januarja 1f>22 na krovu pnrohroda »Avon*. Potovala lio preko Lizabono. — Nenadni povratek grškega prestolonaslednika s fronte. Kakor se poroča iz Aten, se je grški prestolonaslednik vrnil iz Sniirno. V političnih krogih prevladuje umerijo, da jc skrajša! svojo inšpekcijsko potovanje po fron'i vsled t^ca. kor je bil nepriinzno sprejet in dočakan s kli''i: »Demobilizirajte!* in »Dol z Guuarkom!* To vprašanje stavljamo danes svojim bralcem. Vsak Jugoslovan ve, da nismo še vredili svojega doma talco, da bi v njem živeli in delali vsi za državni, narodni, gospodarski, socialni, prosvetni, umski in nravni napredek, za svobodo, enakost in bratstvo. Mnogi razmišljajo, mnogi se razgovarjajo v družbah, na shodih, v strankah itd. o tem našem problemu. Vsi iščemo Iekov, iščemo sredstev, kako bi najbolje in najhitreje uredili svojo domovino. Izbrali smo zgorajšno vprašanje, ker je splošno in dopušča najbolj raznovrstne odgovore o zadevi, ki mora zanimati vsakega dobrega Jugoslovana brez razlike stanu, starosti ali spola. Svoje bralce brez razlike ali so naročniki, ali ne, prosimo, da o tem vprašanju razmišljujejo in nam pošljejo svoje odgovore do G.januarja 1922. pismeno. Odgovor je lahko ena sama beseda, ali stavek, ali najbolje kratek člančič, v katerem nam udeleženec jedrnato razloži, kaj ga je dovedlo do izraženega prepričanja. Poleg odgovora naj vsak udeleženec razločno napiše svoje ime in točni naslov na poseben, odgovoru priložen listek. Nefrankirani dopisi se ne bodo sprejemali. Uredništvo si pridržuje pravico, da nektere izbrane dobre odgovore — na željo s podpisom, ali brez njega — objavi, kakor bo dopuščal prostor. Po preteku roka se objavi pregled dospelih odgovorov. Za najzanimivejši, pravilni, odnosno najbolje podprti odgovor razpisujemo za naročnike „Jutra" prvo nagrado lepo sestavljeno, zase enotno knjižnico 25 najboljših knjig »Tiskovne zadruge". . x „„ Vse te knjige so jednako in zelo ukusno vezane za to priliko. Zbirka, ki je vredna okrog 2000 kron, je dobrodošel temelj vsaki novi večji knjižnici, ali pa dopolnilo že obstoječi. Knjižnica bo v prihodnjih dneh razstavljena v izložbi ..Tiskovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Razven prve nagrade, ki smo jo namenili kot božično darilo enemu izmed svojih starih ali novih naročnikov, pa razpisujemo za vsakega (za naročnike in nenaročnike) še dvajset manjših nagrad« katerih je lahko deležen vsakdo, kdor priloži svojemu odgovoru na stavljeno vprašanje iz današnjega ali novoletnega .Jutra" spodnji „Izrezek". Te nagrade imajo vrednost nad 1000 kron. Odgovori naj se pošiljajo na „JUTRO" v Ljubljani. Izrezek za božitno nagrado „JUTRA". Politične beležke -f Hujskači na sveti večer. Človak bi pričakoval, da so bodo klcrikalci vsaj na sveti večer krotili in brzdali. »Novi Čas* pa menda tudi najvočji'i katoliških praznikov ne pozna,_ drugače bi včeraj ne lmjskal in ne krivil res-iiico. Prinaša pod zlohotnim naslovom: »130 milijonov za delavce in invalide. Xa Čohoslovaškom — ne pri nas!» vest, da jo čehoslovaški senat dal invalidom in delavcem »skoro pol milijarde naših kron* podpore, dočim na£a država za lnvalldo nič no da. Treba je pogledati samo v državni proračun, kjer stojo za celo leto 1920/21 v Invalidske svrhe namenjeno postavko v okroglem znesku ene in pol mllijar.lc naših kron, da se vidi, kako zlobno in skoraj tri kolono, povedal pa le, da ni naloga ljubljanske občine skrbeti za prehrano, pač pa, da naj si vlada beli lase za rešitev tega problema sama. Pred občinskimi volitvami socijalisti volilcem niso povedali, da se bodo na magistratu tako branili dela. Tudi socialistični župan ni fcloi takih obljub ob nastopu socijalistično veČine v občinskem svetu. Zato se čuti danes Ljubljančan po vsej pravic: od »soci-jalistov* varanega in zaprlianega. Ko so bo naveličal koalicijo nesposobnežev, tedaj bo pa — jojl Takrat bo »Naprejev* člankar sam sebi lahko napisal: »Sam skuhal, sam pojedel!* -f Klerikalci ln Radič. Na seji imunitetnega odseka so razpravljali vprašanjo izročitve Stjepana Radiča radi njegovih hujskajočih nastopov in govorov povodom mobilizacije. Kot edi- brezvestno jo glasilo katoliške duhov-|nj zagovornik Kadila je nastopil klcri- ščlne. -I- Sam skuhal, sam pojedel! V »Napreju* se spušča nek salonski socialist v debato o DrehranL Nauka! ju kalni poslance dr. Barič, ki si ni upal sicer naravnost zagovarjati Radičevih dajanj, pač pa je demagoško protestl-raL da »ride Radičevo vnražauie na dnovni red, predno bodo rešena razna druga državna vprašanja, kakor da bi moral imunitetni odsek razpravljati o državnih vprašanjih, ko vsakdo vo, v čem obstoji njegov delokrog. Baričeio. demagoštvo so odločno zavrnili vsi zastopniki večinskih strank, nakar je Barič zapustil sejo odseka. + Radikalci snubijo Nemce. Prvi svoj poskus organizacije radikalne stranke v Sloveniji so »poverjeniki* za Slovenijo podvzeli v Kočevju med tamošnjimi Nemci. Kočevski Nemci so sicer ta radikalna snubljenja odklonili, toda kot se vidi, so vzeli radikalci res na muho Nemco. Kakor se namreč po-ročačiz Novega Sada, so tudi hačvan-d.-i radikalci začeli med tamošnjimi Svabi z veliko agitacijo za organizacijo Sva-bov v okrilju radikalske stranke. Propagando vodi radikalski poslanec dr. Laza Bugarski. — AH kakor poreč-i »Doutsohes Volksblatt*, tudi v Bačkl radikali nimajo sreče, ker Svabi uooejo ničesar slišati o njih. Kulturni boj v Cerkljah LJubljana, 23. decembra. Danes se je vršila pred deželnim to diščem zanimiva, nad Sest ur trajajoča vzkl.cua razprava o tožbi cerkljanskega kaplana Viktorja Turka proti vodji tam kajSnje Sostruzrednice, g. Josipu Lapaj. noiu. Procos jo podal ziiačujno sliko bo ja, katerega bije prosvitljeno učiteljstvo na deželi z mračnjaško duhovSiS.no, fe; hoče imeti samo brezpogojno poslušno, ne pa izobražouo ljudstvo. Zgodovina procesa je na kratko slede ča; Leta 1020 so v Cerkljah preuredili t. zv. »hribovsko šolo*, kjer se je pou čevalo samo poleti enkrat na teden, v posoben oddelek z lastno učno močjo, k čemer nekateri starši niso bili zadovolj ni. Obrnili so se za pomoč h kaplanu Turku, ki jim je z veseljem vodil rekur ze in jih šo podžigal v prot.Solskem delovanju. Sklical je tudi več sestankov iu na enem se jo grozilo nadučitelju Lapaj-notu, da ga ustrele. Stvar je prišla prod sodišče in le Lapajnovi miroljubnosti eo se imeli takratni krivci zahvaliti, da jih ni doletola zaslužena kazen. Učitelj, zbor cerkljansko šole pa je pod vodstvom nadučilelja Lapajneta, sv ost si svojih stanovskih dolžnosti in vzvišenega poklica, predlagal, naj se tudi dvorazred-na dekliška in trorazrodna deška šola združile in razširite v šoBtrazrednico Ta kratni župau kmet Korilnik se je, dasi kler,kaleč, osebno z vso vnemo zavze! za razširjenjo Solo in podpiral učiteljski zbor v njegovem stremljenju, ki je bilo samo v prid šolski mladini. Ne tako du hovščina. Ta je napola vse sile, da bi se načrt ne udejstvil in uprizarjala vse mogočo proteste, kolikor j.h pač zmorejo podeželuo uprave. A zaman. Vi&ji šolski svet je preosuovo odobril in duhovSči na je bila osramočena. Da Izbriše m.i dež, je b.lo tieba sevoda očrniti nadu čitelja Lapajncta. Zato so dne 8. okto bra 1920 sklicali shod v zaprte prostore, da bi lahko nemoteno pljuvali na učitelj ski stan. Da bl ljudstvo Se bolj nahujska! proti razširjenju Solo, je kaplan Turk n; shodu nagromadll celo kopico laži. Pravil je, da bodo Imeli kuiotjo večjo stroikc in da se bodo učenci še manj naučili, ča bo vladal Se večji nerod ln da bodo fi čala po zraku pisemčka itd. In to kljub temu, da so mu b.le dobro znane naravnost vzorne razmero na Soli, kar je po uovno konstatiral tudi okrajni nadzornik g. Vilibald Rus iz Kranja. Kaplan je izustil predrzno laž, da ima g. Lapajne Da mesec več plače, kakor vsi trije cerkljan ski duhovniki, akoprav je približno ugo tovljeno, da ima od obeh kaplanov vsak najmanje 70.000 letnih dohodkov, polei: prostega stanovanja in hrane, župnik pa 100.230 kron iu prosto stanovanje in ls, prašičev, 21 govedi in 2 konja, dočim « dobil nodučitelj s trem! člani družine mr seca oktobra bornih 23S5 kron plače. Svoi hujskajoči govor proti učiteljstvu in ra. širjenju šole jo zaključil kaplan Turk z besedami, v katerih jo zborovalee indi rektno poživljal k šolski stavki, ki se je že naslednjega dne res tndi začela izvs jati. , O. Lapajne je nato kot vodja šole v svrho zaščite ugleda šole in učlteljstva dva dni pozneje pozval kaplana Turka, naj pride zanosijivo na učiteljsko konferenco, da dokažo svoje nesramne laži, k. jih je govoril na shodu. A glej predrznost! Namesto, da se opraviči pri svo jem šolskem šefu, je vložil kaplan pro'i g. Lapajnetu zaradi imenovanega izrazu tožbo. Prva razprava se je vršila v ICra nju. G. Lapajne je doprinesel dokaz ref niče, ki se mu je popolnoma posrečil Sodnik je razsodil, da je kaplan v resniei govoril nesramne laži in je oprostil obtoženca. Kaplan je prijavil nato vzkli.-na deželno sodišče. Zaslišanih jo bilo 16 prič. med katerimi so silno klavrno vlogo Igrali zlasti to di na shodu navzoči klerikalni akademiki Matija Erzar, Andrej K.ilan in Jože Bohinc in pa hogoslovci. Niti eden se hotel spominjati, kaj je govoril kaplan. Vedeli so le, da gre za boj proti raiSr jenju šole, a niti eden n! čutil potrebe, da bi kot izobraženec pojasn i ljudstvu ivefrovo zmoto in koristi, ki jih bo imela mladina od razširjenja zavoda. Zasliševanje prič je podalo tako jasno sliko o zapeljevanju ljudstva, da je g. senatni predsednik sam občutil potrebo, da ,ie vzkliknil: «Vsak zabit Cerkljan bl moro! vedeti, da more bit! razširjenje šole mladini samo v korist!* (Očivldno je bil to odgovor na nesramen napad »Slovonca* o priliki prve vzklicne razprave z dno 28. oktobra 1921. kl je bila preložena, na sodnika v I. instanci g. Avsoca, ki jo v razsodbi pripomnil, d i je b l sklerp občinskega odbora proti šoli očivldno p° sledica pomanjkanja inteligence). Senat je pod predsedstvom dvor. svetnika g. Vcdernjaka v polnem obsegu potrdil razsodbo prve Instance in obsodil kaplana Turka v povračilo vseh strokov, s čemer jo dobil g. Lapajne najlon-šo zadoščenje za svojo vneto šolsko de lovanje. Utemeljevanje razsodbe g. senatnega predsednika je učinkovalo na navzoče poslušalce, kakor tudi na pristaše kaplana Turka kakor mogočen svarilen glas. da jo skrajni fas. da preneha enkrat ne strpni boj proti učiteljstvu. Tožitelja io zastopal dr. VrtaSnik. ki jo iw*l očivilno težavno stalUče. g. La pnjneta pa dr. Janku ?.lrovnlk, kater?'-'" tempnrarnentna, a vse«k&zl »trama io pieprtiVvalna »Tajanja ta naorniia slu-bok vtk, Domače vesti * P. n. dopisnikom, društvom Itd. Zaradi preobilico gradiva in pomanjkanja prostora smo morali velik del dopisov In druStvenlh vesti, zlasti take, kl smo Jih prejeli želo včeraj proti večeru, v današnji številki odložiti. Nadomestili bomo jakoj po praznikih. * Ob koncu leta. »Jutro* sl je tekom poldrugega leta pridobilo ugled najbolje urejevanega ter najtočnejše informiranega jugoslovanskega dnevnika. Tudi iz današnje številke »Jutra* lahko čitatejji posnamojo, da imajo v »Jutru« vzor modeme žurnalistike, ki -piž. 10.) Wa?chtetova. Pravljico, 11.) Cika Jova. Kalamandarija, 12.) Shakespeare, Sen kresno noči, 13.) Shakespeare, Macbeth, 14.) Veber, Uvod V filozofijo, 15.) Priiatolj, Predhodniki |n idejni utemeljitelji ruskega realizma, 10.) Anatole France, Pingvinjkl 6tok, 17.) Avgust Cervantos, Tri novele. 18.) Barbusse, Ogenj, 19.) Faj-ffclj. Tik za fronto. 20.) Ogris, Borlia '.a jugoslovansko državo, 21.) Ustava i*>HS- 22.) Eešič, Vožbenica srbohrv. i ezika. 23.) Kaš, Dalmatinske povesti, ?4.) Stare, Lisjakova hči, 25.) Dolenc i H., Izbrani spisi. Nadaljnlh šest na-{rad obsega po 5 do 0 prvovrstnih !,njig »Tiskovne zadruge*. Te nagrade reprezentirajo tržno vrednost 988 R, hadaljnili 13 nagrad pa predstavljajo ■poedini ponatiski »Jutrovih* romanov, i— Citatelje opozarjamo na notranji razpis božičnih nagrad »Jutra* z vabilom, da sc tekme v odgovoru na stav-ljern vprašanje prav pridno udeleže. * Izpremembe v državni službi Ra-Bunska asiBtenta Andrej Uran ln Mihael Majcen pri knjigovodstvu oddelka za kmetijstvo sta imenovana za računska oficiala. Policijski oficial Drago-tin J u g v Ljubljani jo premeščen v službovanje k policijskemu komisariatu v Mariboru. — Okrožni zdravnik dr. Josip č e r v e n je iz Cerknice premeščen v št. Vid nad Ljubljano. — Minister za narodno zdravje jo imenoval drja. Franca Z u p a n a za začasnega okrožroga zdravnika za zdravstveno okrožja v Kozjem. — Imenovana sta: računski oficial Ivan Langerholz za računskega rc- videnta ln računski asistent Srečko Vodo p 1 v e o za računskega oficiala — oba pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani * Imenovanje sodnega tolmača. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Friderika S i j a rv c a, profesorja na učiteljišču v Mariboru, «a tolmača nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Maribmu. * Promocija. Na čoškem vseučilišču v Pragi je bil dne 17. decembra g. Dominik D e k 1 e v a lz znane rodbine sodnoga nadoficiala promoviran za doktorja vso-ga zdravilstva. * Sosvet bolniške blagajne v LJubljani. Pokrajinski namestnik je pridelil upravitelju bolniško blagajno v Ljubljani sosvot 12 članov, ki jo sestavljen tako - lc: Melhijor Cobal iz Zagorja, ivau Sirca, tovarna Willman iz Ljubljane; Ivan Vrečar, zidarski pomočnik pri mestnem magistratu v Celju; Ivan Ilojnik pri produktivni zadrugi kroja-čev v Mariboru; Anton Krajcer, čevljar v Mariboru; Avgust Cvikclj, prlv. nameščenec v Ljubljani; Rudolf Juvan, zasebni uradnik v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju; ing. Josip Boncolj, tovarniški ravnatelj v Ljubljani; Fcrdo Primožič, mizar v Ljubljani; Ivan Krn vos, sedlarski mojster v Mariboru, in Fran Majcen, zaseb. ni uslužbenec v Ljubljani. * Vodstvo koal,ranih železničareklh organizacij je izdalo naslednji komuni-k6; Vrhovno vodstvo koaiiranih želez-ničarskih organizacij obvešča celokupno železničarstvo, da so vso dosedaj od nje podvzeto predstavko na moro-dajnih mestih ostalo nerešone In to vsled vladno krize, ki še ni končana, Iz tega razloga jo ]>ozvalo vodstvo vse želczničarjo, da počakajo mirno konca vladne krize, po kateri hoče pri novi vladi zopet započeti akcijo v pogledu definitivne rešitve njihovih predloženih zahtov. — Vrhovno vodstvo koalicije. * Shod železničarjev. Koalicija strokovnih železniearskih organizacij kraljevine SHS sklicuje javen železničar-ski shod v veliki dvorani Mestnega doma dne 27. decembra (torek) ob 19. url 30 minut. Dnevni red: 1.) Poročilo delegatov vrhovnega odbora koalicije: 2.) slučajnosti. * Dijakom Iz Julijske Benečije. Ljubljansko italijansko zastopstvo sporoča: Obvešča se omladina iz kraljevine Italije, da je dovolil minister Della Torrotta izdajanje specialnih potnih listov proti taksi dveh lir v zlatu (16. din.). * Smrtna kosa. V rajhenburškem samostanu trapistov je dne 20. decembra umrl vsled srčne hibe P. Maurus Reber š a k. — V Trstu je umrla v sredo gospodična Slavica God in a v starosti 27 let. Pokojniea jo hčerka znanega narodnega boritelja g. Stanka Godine. * Pazljivo oko grajskega {uvaja v Ljubljani je v resnici občudovanja vredno. Včeraj, okoli 15. ure, se je v nekdanji Recharjovi, sedaj Kuštrinovi hiši, na dvorišču, kjer se nahaja avtodelavni-ca, nekemu delavcu v bližini ognja vnela posodica bencina. Čuvaj ua gradu je pla-rnon takoj opazil in obvestil z dvema topovskima streloma tudi gasilno postajo. Nesreče pa ni bilo, ker so ogenj takoj zadušili že delavci in sploh ni bilo nevarnosti. Nad Ljubljano budi vsekakor čuječe in vestno okot » Komanda mesta LJubljane sa Je presolila z Dunajske eestu (Bavarski dvor) v vojašnico Vojvode Mišiča, prej belgijska vojašnica, objekt 14. Vhod v Ui objekt jo iz Vojaške ulioe, vrata pri špediterju Ranzingerju. * Goriški deželni odbor. Kakor poročajo iz Gorice, je italijanska vlada v Gorici zopet vzpostavila deželni odbor, v katerega Je bilo imonovanih 5 Slovencev in 5 Italijanov. Predsednik je Italijan, ln sicer dr. Pettarln. Od Slovencev so bili Imenovani: dr. Anton O r e g o r 6 i Č, dr. Engelbort Besednjak, nadučitelj Ignacij K r l ž m a n, dr. Henrik Turna terTreven iz Idrije. Namestnika sta med drugimi trgovec Anton M i k u ž od Sv. Lucijo in župnik Karel Oblak z Gorjanskega. * Lepo božično darilo. Idealni oče, ženin in soprog, se zamors svoji dragi najbolj prikupiti, ako ji kot božično darilo kupi pri tvrdki M. Podkrajšck, Jurčičev trg nasproti tvrdke Leskovec in Moden, kak krasen izdelek vozenoga perila; tvrdka ima samozalogo za Ljubljano Prve jugoslovanske tovarne vezenin In perila «Dop» na Dlcdu, katera izdelujo vsakovrstno žensko, otroško, telesno, namizno ter posteljno perilo od najpripro-stejše do najfinejša izdelave. Dalje izdeluje tovarna vsakovrstne vezene zavese in pregrinjala za postelje lz finih švi-oarskih tkanin. Tvrdka M. Podkrajšok sprejema brozplačno tudi naročila in preskrbi proračune za popolne opreme za neveste od priproate do najfinejše izdo-lave po brezkonkurenčnih cenah. Želeti je, da so občinstvo poslužuje pri nakupu omonjenih potrebščin teh naših pristnih narodnih podjetij. * Vzgojite otroka k delul Popolne garniture za rezbarstvo ln posamezno orodje Ima v zalogi In se priporoča za nakup božičnih daril Odon Kout.ny, trgovina orodja in tehničnih potrebščin, Ljubljana Kolodvorska ulica 87. * Samomor v duševni zmedenosti. V gorski vasi Davča nad Železniki se je obesil tamkajšnji posestnik Janez K*j-žir, po domače Sorčan, v podstrešju svojo hiše. Našel ga je njegov 131etni sinček, ki je takoj sklical domače, vendar ni bilo več pomoči — Kejžar je bil že mrtov. V zadnjem času so opažali na njem znake duševne zmedenosti in v takem Btanju je najbržo tudi izvršil samomor. Tudi Kojžarjev oče je pred 14 leti umrl v hlaznici. * Nesreča aH samomor. Dne 22. decom bra ponoči so našli na mestu, kjer so odcepi proga, ki vodi na koroški kolodvor od glnvne proge Maribor-Ljubljnna, mrtvo moško truplo, čigar ident teta še ni do-gnnna. Truplo je 36 do 40 let staro, leva roka je odrezana, desna noga pa so je nahajala knklh 10 m od trupla. Kako se je zgodila nesreča, še nI dognano. Najbrže je nesrečneža podrla lokomotiva, ni pa tudi Izključeno, da Je bil izvršen samomor. * Smrtna nesreča s plinom. V ulici della Guardia v Trstu so jo v noči od sredo na četrtek v hiši št. 36 pripetila smrtna nesreča. V stanovanju rodbino Colautti jo bila poškodovana cov za plin ter jo vsled tega plin začel vhalar ti. Ker v četrtek iz stanovanja ni bilo nikogar na spregled, so sosedje šiloma odprli vrata. Hčerki Alda in Geor-gina sta ležali v sobi mrtvi, mati in hčerka Silvana pa sta se borili s smrtjo. Upati je, da t.1 dve ostaneta pri življenju. • »Nadškof iz Mezopotamije« aretiran. Po Bački je pohajal zadnji čas neznanec semitskega tipusa, ki se jo s ponarejenim potnim listom legitimiral kot »nadškof iz Mezopotamije« ter pi>-biral milo darove. Župnik dr. VVieder-kehr pa je nadškofa razkrinkal ter ga ovadil policiji. Pri »nadškofu« so našli 70.000 kron denarja ter dognali, da je rodom poljski Zid, ki kot goljuf in ve-rižnlk živi že več let le na stroške drugih ljudi. Dali so ga pod ključ. * Grozen dvojni umor v Sloinili pri Ptuju. Posestnik Vesenjak v Slomih pri Polonšaku so jo podal v torek dno 20. decombra okoli pol 7. ure zjutraj na živinski sejem v Ptuj. Doma je pustil mater Terezijo, ženo Albino in 6 tednov starega otroka. Ko »e je zvečer istega dne vrnil domov, se mu jo nudil v sobi grozen prizor. Njegova žena jo ležala vsa okrvavljena, mrtva na tleh: hnela jc rane na prsih in trebuhu. Pričel jo obupno klicati na pomoč In stopil k postelji, da zbudi mater. A tudi ona so ni ganila. Imela jo razbito glavo. Morilec je pustil pri miru le otroka in odnesel s Beboj neknj obleke in par klobas Iz podstrošja. Orožniki pridno poizvodujejo po storilcu. Neki osumljeno« jo že v zaporu * Velik požar v Boču. V parni žagi v Boču (Bosna) jo v sredo popoldno na dosloj nepojasnjen način nastal požar, kl je vso tovarno uničil. Skoda znaša 4 milijone kron. Pri gašenju je nek delavoo smrtno ponesrečil. • Ponesrečen beg. Te dni je avstrijski jotniški paznik Josip Orešek imel eskor-tirati do jugoslovanske meje zaradi suma umora v Celovcu zaprtega Ivami Korošca iz Olja. Jugoslovansko sodišče jo zahtevalo Koroščovo izročitev. Nedaleč od meje pa je aretiranoc pazniku ušel ter stekel proti gozdu. Paznik jc streljal za njim in ga ranil. Korošca so potem na še obmejne četo prijele. * Male nesreče v Marlhora. 181otnl trgovski nnst.ivljeneo Jurij Balog jo na zledenelih tloh padel in si Bpnhnil desno roko. Enaka nesreča se je pripetila 82-lotni starki Mariji Gradišnik. • Aretacije v Celju. V restavraciji na kolodvoru je bil aretiran Dimitrij Ko-čovič. ki so je hotel napiti in napušlti zastonj. — Jurij Korošec jo v kavarni »Evropi* tikradol nekemu zagrebškemu trgovcu 25.000 kron vreden kožuh in hotel z njim pobegniti. Ujeli so ga na cesti in vtaknili v zapor. — Hotelirju pri »Bolem volu«, Karlu Bcmardiju, jo ukradel hlapec Karel Siatinšek SO do 35 kg masti. Pri delu mu je pomagal Fr. Cu-ješ, Kirblschov delavec, ki je poprej ukradel svojemu gospodarju 83 vilic, nožev in žlic. Oba »ta pod ključem. LJUBI n NSKI VEI lKl SČAVENJ V LETU M 22. II. vzorčni veliki semenj se pii,> Ji Ljubljani v letu 19.'.'. v dnevih ud J. do II.septembra. Velikanski u*t>ehi r:. stavljatccv preteklega semnja, njih i -no želje ob zatvorltvi, kakor tudi do . -danje živo zanimanju tu- iu luo^cuist; i Jamči, da bo tudi prihodujeletna prireditev zadovoljila vse udeležence. Z gotovostjo pa se mora ix sedaj uvideti, da bo sed.mil prostor za prihodnji semeni, kateri se bo moral staviti na veliko širšo podlago, dosti premajhen. Storili so se ža koraki, da se lio moglo sejmišče primerno povečati. LJubljana jc videla daleko-sežni pomen te svoje prireditve, na katero |o lahko ponosna in bo gotovo podpirala prireditelje v njih stremljenju \ zdržati semeni tudi v letu 1922. na višku. Danes žo apeliramo na Industrllce, obrtnike In veletrgovce vse kraljevine, da sc udeleže sejma v kar največjem številu kot razstavlialci. Samo z rezultati svojega dela moremo imponlratl svetu in najlepša prilika v to jc »ljubljanski veliki semenj«. Ta prilika pa jc za pridobitne kroge, kl se udeleže sejma kot razstavljale! šc posebnega pomena, ker si ne prihranijo samo visokih stroškov za potnike, dopisovanje in Iskanje odjemalcev, ampak morejo v nekaj sejmskih dneh pridobiti z lahkoto naročila, kl Jih zaposlujejo mesece In mesece. Koncem meseca lanuarja bo pričel sejmsk! urad, kl posluje permanentno na sejmišču oh Oosposvetskl cesti, razpošl-: ljati Interesentom vabila, scimske rede in prijavnice ter daje že seda) vse potrebne informacije o prlhodnjelctnl prireditvi. šah REPERTOAR LJUBLJ. GLEDALIŠČA. Drama. Sobota, 24. deo.: Zaprto. Nedelja, 25. doc.: »Komedija zmešnjav*; popoldno ob 8. uri. Izv. Nedelja, 25. dec.: »Peterčkovo poslednjo sanje«; zvečer ob 8. uri. Izv. Pondeljek, 26. dec.: »Petorčkove poslednje sanje«; ob 3. url. Izv. Pondeljek, 26. dec.: »Rovizor«. Izv. Opera. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. dec.: »VPerther«. Izv. Pondeljek, 26. doc.: »Prodana neveBta«. Izven. Turnir ljubljanskega šahovskega kluba. Enajsti dan: Jerogov zmaga v igri proti Kraglju, partijo proti prof. FrankoviSu izgubi Aplene, Safonov dobi proti Kav čiču. Stanje po enajstem kolu: Jerošov 8 (1) točk. Safonov 4 ln pol (1) točko. Dr. Cadcž, Kavčič, Kragl in Frankovi« 4 točke. Apleno 2 in pol točke. — Dvanajsti dan: Jerošov zmaga zopet proti l'"rankoviču, prekinjena partija Jerošov in dr. Cadcž konča z romljem, Aplene izgubi igro proti Kavčiču, Frankovi?, pre maga Safonova, Stanje po 12. kolu: Je-rošev 10 in pol točke. Frankovič in Kar . čič 5 (1) točk, dr. Cadež in Safonov i in pol točke, KrageiJ 4 (1) točke, Aplene 2 in pol točki. Trinajsti dan: Jerošov premaga Aplenca. partija Kragelj-Kavči* konča zopet z remijem, dr. Cadež pre maga Frankoviča. Stanje po trinajstem kolu: Jerošov 10 in pol točke, dr. Oode? i in Kavčič po 5 in pol točke, Frankovič 15 točk, Kragelj in Safonov po 4 in po) ' točko, Aplene 2 in pol točke. — Štiri najsti dan: Partija Cadož-Kavčič konča z remijem, Aplene izgubi proti Safonovn. Jorošov zmaga Safonova, igro proti dr. Cadežu dobi Kragelj, Aplencs zmaga Frankovič. — Ker se vsakemu igralcu prišteje v dobro 1 točka (to je odpadla ■ partija 7. izstopivžim Pleničarjom), j« ! končno stanje turnirja sledeče: od tri najst dostopnih točk so dosegli: Jerošov 12 in pol točke (prvi), dr. Cadcž in Kav čič 7 točk (druga), Kragelj in Safonov po 6 in pol točke (tretja), Frankovič fl točk (četrtO in Apleno 8 ln pol točk« (peti). Šahovski nalogi 5t. 12 In 13 sta morali danes izostatl. Priobčimo iu v eni prihodnjih številk. za kurjavo in —— kostanjev LES postavno na postajo, za takojšno ali poznejšo dobavo kupi vsako množino tovarna strojil, Hrvatsko. — Naslov: Tovarna strojil, Ljubljana, poštno ležeče. Sprejme ee za takoj popolnoma Izurjena stenografinja 219!) In strojepiska i odietnlSko pisarno DURI HOVnK—OR. fRUH noMolka, IjUBljlU, Oalmatlcava ulica St. 3. Fvorničko skladište pap ra nudja uz najjeftinije cijene: Novinski papir nesatinirani vel. 58 X 84 i 63 X 95, Tiskovni papir srednje fini satinirani vel. 63 X 95, Kuler papir u četiri boje vel. 63X95, Omotnl papir u rolama, Gmotni papir u arcima, Ljepenka, Ustovni papir, Papirnate vreč!ce, Fisači priLor kao i sve ostale vrsti papira: ST.KUGLI (L. MSLLER) no* Zaareb. stanejo do 20 besedi Din. 3*—, premliSntno do SO besedi fi Din. ■"" ' znamkah.) Na vpraianja l viaklh nadal|njth S besedi 1 Din. — Trgov,kt oglasi, dopisovanja, ne-, vaaklh nadaljnjih 6 besedi 9 Din, — Plafia ae napro). iLahko tudi v ie odgovarj. le, ako |e vpraftanju priložena anamka za odgovor. ■■ TRGOVSKO NAOBRAŽENA GOSi'ODIČNA 2164 z večletno trg. prakso, zmožna razven slovenskega jezika tudi nemščino iti deloma laščine, va eua tudi vseh gospodioj-slt Ii del in kuhauja, išče primerne službe, Ponudbe pod »Služba* ua upr. »Jutra«, KOCl.IAŽ, 2185 20 let star. išče službo za taltoj ali za 1. januar 1922. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« pod »Kočijaž«. 15 LETNI MLADENIČ z dvomu razredoma meščanske -lole, z cnoleino prakso v knjigovodstvu, iSčo mesta v kaki velotrgovini kot praktl-kant. Cenjene ponudbe pud »Mladenič* na upr. »Jutra«. ei87 Kupim 2177 ENODRUŽINSKO HIŠO z nekaj zemljiščem t bližini enega mesta ali drugem prometnem kraju. Naslov povč uprava »Jutra«. ŠTILE ZA LOPATE dobavi interesentom, ki ponudijo nrimorno eeuo. v po- ljubni množini, obdelane ali neo delano in t kratkem času Alojzij Giuliatti, Trbovlje I.. poštni predal 14. 2186 KRASEN ČIBUK iz slonove, umetniško zrez-liane kosti, srebrn okov. Prvovrstna redkost. 8oibia ulica 6/11. levo. 2188 PRODA SE črna suknja, črn oprsnik, dva zimska in en sporni idui plašč, Aleksandrova cesta 3, II. nadstropje, desno. 216H TRODAM 2C00 metrov suhih bukovih drr iu 2000 kilogramov kislega zelju. Bohinjska B.strica, Grobotek. 2160 GOOBEN1 AVTOMAT tvrdke »Hupfeld«, Dunaj, prav dobro ohraujen, so proda. Naslov povd uprava »Jutra«. V TOREK 8. JAN BARJA pričnem štirimesečne tečaje za sledeča predmete: praktična matematika, knjigovodstvo, slovensko, nemško in srbsko korespondenco, zemljepis in zgodovino, nemško stenografijo. Honorar od ure in osebe tri Dinara. Na dom 6 Dinara. Darorin Judnič, Vodovodna costa 28, 1. nad-strODie, leio. 2190 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želim vsem ceni. obiskovalcem mojo brivnico. Albert Derganc, brivec. Frančiškanska ulica. 2189 STARINSKE PREDMETE različne, proda'a in ktiptijo Albert Dergauc. Frančiškanska ulica. 2192 ABSOLV1RAN PRAVNIK s prvim izpitom, ki zna per-fektno slovensko, srbsko, rusko in nemško ter zadostno češko iu poljsko, z nekaj mcsecev prakso r odvetniški pisarni, išče z novim letoin primerne službe. Ponudbe pod šifro »M. A « na upravo »Jutra* v Ljubljani. v svrho re9no ženitve želi mlada, inteligentna,premožna vdova z otrokoma. Ista jo večje, resne in čedne vnanjo-sti. V stiko bi stopila rada z boljšim, inteligentnim gospodom nad 40 let, ki ima pošteno proteklost tor resno namene. Ponudbo je vposlati do 26. t. m. pod pravim naslovom s sliko upravi »Jutra« pol rSročno novo leto 1922". Tajnost najstrožja. fesete božične israsstsk® želim vsem gostom in prijateljem Josip Seidlt gostilničar v Sp. Šiški. | = 8 » H a® 5- O O. • cr B < 2 o o. o 2 3 a o j ■ o S no Q u O rr •s-S® ® ° 2 m a O f' 3 ■ o. « ■ 3 — — O 2 o n O- 3 iH t. cr r. ui. a Na prodaj je lepa nova spalna aoba, iz orehovega lesa, masivna in rdeče politiruna po ugodni coni; proda se tudi črno poiitirana vložena pisalna miza s fonteljem. Nnjprimor-nej e novoletno darilo. — Naslov se i've r upravništvu „Jutra". 2206 Zastopnik za Italijo, strokovnjak t lesni trgovini z dvajsetletno prakso, delaven, resen, pošten zanesljiv in natančen, zmožen slo enakega, nem-koga italijanskega in francoskega jozika, v trgovinski zvozi z mnogimi odjomalci raznega lesa, vešč konsignacijskega komisijskega, npodici skega iu carinarskega podovan a tor lastne pn-stojbinsko kalkulacije sprojme službo v Jugoslaviji. Pismene ponudbo na "pravo lista pod 2191 ,,Zastopnik". SNOJ & MODIG Zaloga najfinejšega damskega in možkega blaga za obleke. Nizke cene. Ljubljana, Prešernova ulica H. 3 parketne deščic? iz slavonskega hrasta dobavljam r vsalu množini in pokladam najceneje. 186ti ^"■Jos.R.Puh™^ Ljubljana, Oradaika nlloa it. 99. KONTORisT 1 Stanovanje GOSPODIČNA ki ima prosto srce in morda tudi mobilijo j j naj v svrho združitve pišo pod I »1001» na unravništvo lista. 1 in kontoristinju z dobrimi priporočili, znanjem nemško stenografijo iu strojepisja, samo prvovrstne moči, so sprejmeta v velotrgovini in raz-pošiljalni B.. Starraecki, Calje, 13 sobe s pritiklinami, zračno in I solnčno. zamenjam za enako s 5 ali 6 sobami. Oboje v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene po-| nudbe na unravo .Jutra". 1 M« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani slritarJ£Va ulica št 2 860 6* Podružnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Breiioah. Delniška glavnica K 50,000.000-_ Rezerve okrog K 45,000.000' Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje ia prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni raftun v Ljubljani št. 10.50». Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon it 261 in 413. i J. C. MAYER LJUBLJANA Ustanovljena leta 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL Najboljša Ljutomerska vina Ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci, ki Ima 8166 lastne vinograde v Jeruzalemu. Prometni zauod z§ prenos d. d. v LJubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia če ho slovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2018 Prometni zavoii za premog, d. d. v Ljubljeni, Nunshrs ulica 19. i« « tt » S Maribor, Eksport isaajikiga kvasa la ilv-lj.nsklb potrabiAln. izdelovanje kemičnih izde kov _______<• it Ljubljana, Zvonarska ulica 7. Do sedaj najboljše in najuspešnejše čistilo sa čevlje v vseh barvah, čistilo za usnje, parke«, itd. 2061 I Pošljite rabljena dvokolesa r popolno prenovo, emajliranje s ogn em in ponikljan e. Na željo se kolesa tndi shranijo čez zimo F. BAT JEL, Ljubljana, Karlovška cesta 4. 2036 Klobuke in slamnike vseh Trst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu poŠta in ialaz. postaja Domžale pri L|ibl|ani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V I jubljam prevzema v-a naročila in moder-nisirauje tvr.lka Kovačevič i Tr*--< v Prešernovi olloi it. 6, kjer se sprejema 2006 v sredo tn v soboto. ^ Gradbeno podjetje ^ I ing, DuKič in drug I | Ljubljana, Resijeva cesta 9. | I ee priporoča za vsa v to | | stroko spadajoča dela. § Razpošiljalna priporoča ..Slovenski bombaž' ..KONKURENCIJA" za pletenje k Ljubljana - Z g. Šiška znamke ..Jagnje" v vseh Idotlh barvah in vsake deb Za tretjo obletnico Cankarjeve smrti je izSel Cankarjev Zbornik. Naročila na knjigo, ki velja broš. 18 Din., po paši 2 Din. več, pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Pre šernova ulica, nasproti glavne pošte. O O •N O N O >(0 « c « o •H o o Za bližajoče se božične praznike in novo leto priporočamo vsakovrstna zelo pripravna darila, osobito razne pletenine, kakor jopioe, bluze, fteploe, gamaie, dokoienice, nogavloe, različno trikotažo, tino perilo in žepne roboe za dame in gospodo, dalje najnovejše bluze in predpasnike, Tetra - perilo, telovadne in iportne potrebščine. Ravnokar je dojila večja množino svlterjev in tople zn dečke in deklice po zelo ugodnib cenah. 209? A. & E. Skaberne specialna trgovina za pletenini trikotažo ln perilo LJubliana, Mestni trg št. 10. 0 IR 1 S' « 3 P N O 8 © 18" ■ ■■■snaoHMBi&raej&i^^g^^acBfittuesisaiBBaanas Nalstareila Spedldiska tvrdka v Sloveniji: i R. RA | Llubllana GER i.* i t S ipedcljska pisarna Jesenice B Podjetje sa prevažanje blagi južne železnice. Brzovozai in tovorni nabiralni B promet ia Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje sa prevažanje pohištva. 1 Skladišče • posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, a Brzojavi Banslnger. Intemrban telefon 40. 9SsBSBanaaaHBSHBsaazBiaaanaaBaBBgE:sffisaiiaasBHBKstiS!caaa i 5 k »iS COSULICH-LINE (prej flustro-flmerikana) TRST-AMERIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. — glavni zastopnik aa Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulloa 30, i M M M I^S M SNS EN5 SNS M ENS fisS M M SNS ENS M M INS M M B5sS SNS fisS TN m Ml m: Kretei trg 10. Telefon štev. 243 interurban. Centrala v Ljubljani — Podružnica v Semboru Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Liubliani in Somboru« Zahtevali® ponudbe! ™ Zahtevajte ponudbe! M M M M M M M M M M M M M M M M M M M M mI Prva božična priloga , Jutru" Mi 301 dn* 24. decembra, 1021. j VESEL IN SREČEN BOŽIČU .........................."•"imin......i iiihiiimi 'iiimrrH-THinr-nriiiMinnin——iiniiimnrrt-rmiminirMrii ..........................................iiiiiiitiiiwniiiiiiii^ miiiiimmmiiir n.............................................................................'■ "" Pavel Golta: Peterčkove poslednje sanje (Odlomek iz božične povesti.) Božični čas, božični čar! Pod belo odejo počiva dobrava, v lesovih med vejami blodi vihar, in sneg naletava, in sneg naletava. — Vse belo, vse belo, kamor seže oko. zastrte so dalje v belosvilene halje, nad njinu pa večne skrivnosti so pn6. In z neba priplava tolažba in mir nad trpljenje na zemlji, ko zmrači se daljava, ko zadrema večer, in sneg naletava, in sneg naletava. — Ponoči zjasni se nebo in zvezde gorijo in bdijo vso noč nad gorf, a polja srebrna, srebrne pokrajine žarijo v samoto iz tisoč oči raevečno lepoto Gospodove tajne. Ko jutro pospravi meglfi iznad dalj. na drevesih gori kraj kristala kristal in vse se leskeče in neslišno šepeče Stvaritelju hvalo in slavo. (Gledališki list U. 12.) f. M. Dostojevski: Deček pod Kristo-vim drevescem Se zelo majhen deček, star Sest let ali Se manj, se je zjutraj zbudil v vlaž-ai in hladni kleti. Oblečen je bil v nekak piaSček in se je tresel. Njegova •apa mu je prihajala iz ust kakor pel par fn on je, sedeč v kotu na zaboju, ;a nalašč spuščal ta par, ker mu je bilo lolgčas, in sc je zabaval, .gledaje, kako >e mu dviga iz ust. A bil je zelo lačen. Od jutra ie žo parkrat stopil k pograd-ku, kjer je na kakor blinec tanki slam-ajačj in na nekakem svežnju pod glar jo, namesto blazino, ležaJa njegova aolna mati. Kako je prišla semkaj? — Vem ara je jirišia s svojim dečkom iz njega mesta in nenadoma zbolela. Stanovalci kotov so se razšli, ker je Ml ravno praznik, ostal je edini trgovec s plašči, ki jo že celih štiriindvajset ur ležal do nezavesti pijan in ni pričakoval niti praznika. V drugem kotu je vzdihovala radi skrnino oeem-iesetletna starica, ki je živela nekoč n nekje kot varuška, a sedaj osami i a-la umira, stokajoč, godrnjajoč in ner-rajoč nad dečkom, da se je že bal približati njenemu kotu. Napil se je že v ?eži nekj • toda nikjer ni našel skor-lice kruha in jo že desetkrat prebudil svojo mater. Končno mu je postalo v emi tesno pri srcu: davno se je že ivečerilo, a ognja niso zanetili. Potipal is materino obličje in se je začudil, rer se ni prav nič zganila in je bila ako mrzla kakor stena. »Zelo mrzlo ie že tu,« je pomisli!, nekoliko postal, nezavedno pustil svojo roko na ramenu pokojnice, potem dahnil na svoje prstke, da bi jih ogrel, nato pa nena-l.oma tipajoč po ograd n našel svojo borno čepico in tiho, oprezujofi odšel iz kleti. Odšel bi bil že poprej, a vedno se je bal zgoraj, na stopnicah, velikega pea, ki je vos dan tulil pri sosednjih vratih. Pa psa ni bilo več in on je zdajci stopil na ulico. Bože moj, kako mesto! Nikdar še ni ničesar takega videl. Tam, odkoder je bil prišel on, jo bil ponoči tako črn mrak, odina svetilka je bila v vsej ulici. Lesene, nizke hišice se zapirajo z oknicami; čira se zmrači, ni na ulici nikogar, vsi se zapirajo v hiše, le celo črede psov tulijo, na stotine in tisoče jih zavija in laja vso noč. Zato pa je bilo tam toplo in dajali so mu jesti, a tu — Bože moj, ko bi imel jesti! In kakšen hrašč in ropot je tu, kakšen svot in ljudstvo, in konji In vozovi, in mraz, mraz! Mrzel par se vali od drvečih konj iz njihovih toplo sopečih gobcev; skozi rahli sneg zvene ob kamnih podkve, in vso se tako gnete, in Bože moj, tako hud je glad! Da bi imel vsaj košček česarkoli! Prsti ga tako bol«. Glej in zopet ulica. — ah, kako je široka! Gotovo tu tako doni, kako vso kriči, bega in hodi, a ljudi, ljudi! Kaj pa je to? Oj, kako veliko steklo, a za steklom soba, a v sobi drevo, sogajoče do stroja; to je jelka, a na jelki koliko lučic, koliko zlatih papirčkov in jabolk. okrog jelke pa leže punčke in majceni Konjički; po sobi tekajo otroci. lepo oblečeni, čisti, smejo so in se igrajo, jedo in pijejo. Glej, deklica je zaplesala z dečkom, kako lepa deklica! Tudi godba so sliši skozi steklo. Deček gleda, se čudi, že se tudi smehlja, a bole ga prstki na nožicah, na ročicah pa so mu že popolnoma rdeči, več se ne dajo ukriviti in ic z bolečino se gibljejo. Zdajci se je defcjk spomnil, kako ga bolo prstki, zaplakal je in stekel dalje; in zopet je videl skozi drugo steklo sobo, tam zopet drevesca, a na mizah piroge vseh vrst: mandljeve, rdeče, žolto. Tam so sedele štiri bogate gospe, in kdor je prišel, so mu dale pirogov. Vrata ei se odpirala vsako minuto in z ulice je prihajalo k njim mnogo gospodov. Plaho se je približal deček, odprl naglo vrata in vstopil. Ah, kako so jeli nanj kričati in mahati z rokami! Ena. izmod gospa je hitro stopila k njemu, mu stisnila v roko kopejko in mu odprla vrata na ulico. Kako so je prostraš'1! Kopejka pa se je isti hip zakotalila in zazvenela po stopnicah: malček ni m> gel vpogniti svojih rdečih prstkov in jo obdržati med njimi. Deček jc. stekel ter šel hitreje in hitreje, sam ni vede! kam. Zopet mu je šlo na. jok, a bal sc je, bežal jo in bežal ter sopel v roke. Žalost se ga je polotila, ker se je nenadoma počutil tako osamelega in oplašenega, kar je zagledal. Mili Boži., kaj pa je zopet to? Ljudje stoje v gruči in se čudijo: v oknu za steklom stoje tri punčke, majčkene, lepo odete v rdeče in zelene oblečice in popolnoma, popolnoma so kakor žive! Tam sedi nekak starček in zdi se, kakor da igra na gosli, poleg njega stojita dva druga in igrata na maihne g oslico, vsi gibljejo v taktu z glavami, se ozirajo drug na drugega, njihove ustnice pa se gibljejo, govore, čisto re-s, govore, — le da jih skozi steklo ni slišati. Deček je najprej mislil, da. so živi, a ko se je zavedel, da. so to narejene igrače, se je zdajci zasmejal. Nikoli še ni vi- del takih" Igra8 in ni vedel, da so na svetu! Hotelo se mu je jokati, a igrače so bilo tako smešne, smešno! Nenadoma se mu je zazdelo, da ga je nekdo odzadaj zgrabil za pla^ček: velik zlo-čost deček je stal poleg njega in ga nenadoma treščil po glavi, zbil mu je z glave čepico in mu podstavil nogo. Deček se jo podrl na zemljo — okrog njega so zakričali — omedlel je, skočil pokonci in tekel, tekel, bežal nevodč kam. Pod vratmi na tu,je dvorišče je sedel za skladovnico dn-: «Tu me ne najdejo in tudi tema je!» Sedel je in se krivil, od strahu ni mogel dihati; kar mu je postalo nenadoma tako prijetno: ročice in nožice so ga naenkrat prenehale boleti in tako toplo mu je poetalo, tako toplo, kakor na pečki; ves je vztrepetal: Ah, da bi vendar zaspal! Kako lopo ui bilo tu zaspati! ^Posodim tu, potom pa poj-dem zopet pogledat igra če,» si je mislil deček se nasmehnil in so spomnil: •Popolnoma kakor živel« ... Zdajci je zaslišal, da je nad njim zapela njegova mamica pesmico. *Mama, jaz .spim, ah, kako prijetno se tn spi!« »Pojdiva k meni pod jelko, deček,> jo nenadoma zašepetaj nad njim tih glas. Mislil je, da je to so vedno njegova mati, a no. to ni ona. Kdo ga je pozval? Ni videl, a nekdo se jo mignil nadenj, ga v temi objel, on pa je stegnil proti njemu roke in ... in nenadoma, — o kaka svetloba! O, kaka jelka! Pa to nI jelka, ni še videl takega drevesa! Kje je sedaj? Vse se blešči, vse sije ln vse naokoli je polno igrač, — a ne, to so sami dečki in deklice, vsi svetli; -vsi ga obkrožajo, tekajo okoli njega, vsi ga poljubljajo, primejo ga, neso s seboj in on leti ter vidi, da ga gleda mati, ki se mu radostno smehlja, 1 šel spat. Počakal je, da so šli gospoda' in pomočniki k poluočnici, nato jo p i vzel iz gospodarjeve omare črnilnico i v: jieresnik * zarjavelim peresom, pol ili predse pomečkan list papirja in za čel pisati. Predno jo pa napisal pr\ Črko, 90 je še parkrat s strahom ozt na vTata ln okna, pogledal postrani r..i temno podobo, ki je visela med po! cami s kopiti, in globoko vzdibuil. Pa pir je ležal na klopi, on pa je klečr pred klopjo. •Mili dedek, Konstantin Makarič! -je pisal. — Pijem ti pismo. VoSčc vam vesele božične praznike in ti rt lim vsega od Gospoda Boga. Nima.n ne očeta, ne mamice, samo ti si en ostal.« Janezek se je ozrl na temno oko, katerem je migljal odsev njegove sve ke, in jasno si je predstavil svojega u da Kontsntina Makariča, ki služi nočnega čuvaja pri Zivorovski gospo. To je majhen, suhljat, nenavadno i in uren starček, star okoli jietinšestcU set let, s večno smehljajočim 6e okra zora in pijanimi očmi. Podnevi spi delavski kuhinji, sli pa nagaja kulr ricam, ponoči pa hodi zavit v eirok ko žuh, okrog poslopja in tolče s svojir. klepctcem. Za njim stopata z pove? " glavo stara Kostanjka in pes Ugor. na zvani tako radi svoje črne barve in t lesa, ki je tako dolgo kakor trup po lasice. TaMe Ugor jo nenavadno spe ljiv In ljubeznjiv, enako sladko gled na domače in na tujcc, a krpdita. nirr . nobenega. Pod njegovo častitostjo ponižnostjo se skriva največje jezi 11 sko hinavstvo. Noben drug pes n zna tako v pravem času priplaziti : ugrizniti v nogo, žalosti v lednik, j ukrasti pri kmetu kokoš, kakor o Večkrat so mu ih prebili zadnje nog parkrat. so ga obesili, vsak teden so tatepli da je komaj ostal živ. toda v« , lej je okreval. Zdaj-le, gotovo, stoji ded pri vratih, mežika na svetlordeča oJcna. selsk-cerkve in teptajoč od mraza z nogam* v valenkah se šali s posli. Klepete*-ima privezan za pa?. On plofka z ro kami, ježi se od mraza, uščipne zda hišno, zdaj kuharico In ho star i kav/, hihita. ■t. E. Rubin: On in ona (Božična slika.) Notica v »Malih oglasili« se ie glasila: Božični večer na deželi. Kateri gospod želi preživeti božični večer pri samostojni dami v vlit na deželi. Pisma nai se pošiljajo pod naslovom: Božični večer na upravo lista.« » » ♦ On je sedel na svojem mestu v kavarn! kakor vsak dan. Bil je stalen gost že celo vrsto let. Točno ob trlčetrt na ;no uro le prišel od kosila In se Je use-Jel na svoje mesto. Markerjl so že po-jnall vse njegove navade: pil Je črno ^avo In nato je pušll eno smodko; čital ie vsak dan iste liste, kl so morali ležati na mizi, ko je prlsedel. Točno ob dveh ie odšel v urad. Iz urada je zvečer odšel na sprehod, s sprehoda pa v gostilno, iz gostilno domov. Tako je šlo življenle naprej brez izpremembe celo vrsto let. Prišlo Je novo leto, neumni predpust, pusti post, vesela Velika noč, zeleni maj, dolgotrajno poletje, de/evna iesen, bela ?itna, prijazni božič. Vedno naprej brez izpremembe. Spomnil se ie večkrat, da sredo dnevi v Izgubo, da gre življenje v iilč, da bi se moralo nekaj Izprcmcnlti. Toda dan Je bil enak dnevu tn nič se ni hotelo Izpremcniti. V časopisu je čital vse rubrike, zanimal sc ie za iznaj'"« in Posebne dotodke. I.e redko le oocledal tudi na zadnjo strau, kjer so stale že-nltne ponudbe. Danes pa mu je oko nehote obstalo nad čudnim oglasom. Ko ga je prečita!, mu ie bušnila kri v sr«, da je ves zardel. NI vedel, zakaj. Naenkrat se mu je zdelo, da sc Je z njim zgodila čudna izprememba. Plačal je tn odšel. Odšel je v lepi bel! park za mestom, kjer so se veje šiblle pod snežnimi kapami, obdane z ledenimi biseri In se svetile v motnem zimskem solncu. Tu se Je sprehajal včasih v jeseni. Toda po zimi: kdo bi hodil v park. Vendar se mu je zdelo, da Je to edino pravi kraj za njegove misli. Stopal je po sneženih stezah ;semtert]a in mislil: »Pisati ali ne pisati?... Kdo ic ta žen-jska? Kake namene ima? Bog ve, koliko ponudb bo dobila? Kaka neumnost!...» Toda spomnil se je, da bo na božični večer sam In hotel se je rešiti te samote. »Zakat bi nc pisal? Alt ne morem resno pisati? Ako bi ne bila dostojna ženska, Imela bi moških dovolj!... Kdor se izogibljc vsake priložnosti, ostane .večno sam...» Tako je premišljeval. Bila Je že davno ura dve, ko Je odšel v urad. Pogledali so ga začudeno, kaltl še nikoli ni prišel prepozno. Bil Je tih in molčeč. Skornl ni una! noaledatl litidem v obraz, da ne b! uganili njegovih misli. Zvečer je za celo uro podaljša! svo' sprehod. V gostilni le govoril malo; kmalu ie plačal in odšel domov. V njegovi sobi je pozno v noč gorela luč; pisal Je pismo... Od tega dne se Je tzpremenilo »'»rov« življenje; nekaj ie polnilo praznote, kl ga je obdajala toliko let. Bila Je nad«.-- Zdela se mu je kakor zelena roža, kl je čudežno vzcvetela sredi praznih zimskih poljan. * • e Ona je sedela v svoji sobi In !e gledala skozi okno. Vila ic stala sredi nllv na vzvišenem mestu. Okoli In okoli po pokrajini jc ležal sneg. Na mizi Je ležal časopis, kl Je prinesel njen oglas. Ko se le spomnila na to, se te nehote posme-jala. •Kaka neumna igra! Cemu le bilo to potrebno? Peljala bi se lahko sama v mesto. Tam le zabave dovoli.« Toda spomnila se Je velike prevare, kl io Je doživela v življenju In priletna se .il Je zdela ta igra s slučajem. Hotela se j ie rešiti dolgočasja, samote, zapuščenost!. I Pozabiti na vse, kar je bilo, (n pogiedatl v življenje, oti Ima še ka) za njo. Res, skoraj neumna šala. i NI jI manjkalo snubadev: oglašali so se od vseh strani; seveda: vila, posestvo, življenje na kmetih, kolcselj z dvema konjema, udobnost — vse to Je marsikoga mikalo. Zato so se ponuiall: stari, starejši, modri, neumni, zaostali samci in vdovci, premeteni bogataš! !n zadolženi podlrtnlki. Vsak !c prihaja! svoliml na- JCrtl, kako bi se dalo znova urediti go-jseodarstvo, kaj bi se dalo Izkoristiti In I '"iko bi se dalo lepše živeti. Tudi taki so I Md, ki so bolj ljubiti mesto, zato so mls-! (Iti. da bi bilo bolje prodati posestvo ln se !*aselltl tam, kier so imeli svoie službe. 'Ona pa Je ljubila ta svoj tihi kot in se nI mogla ločiti od njega. Zato Je ostaia sama In nobeden Izmed snubačev nI odgovarjal njenemu srcu. Zdeio se Ji Je, da je v tem Igra usode. Zate je čakala. In vendar se jI Je zdelo, da jo pri vseh pomislekih zadržuje spomin — spomin na njega. Štela Je leta od onega časa, ko sta se razstala. Bila je to tako čudna povest. Sama nI vedela, kako je prišlo do tega, da se le poročila tako lahkomiselno v drugim. Zdel se ji Je človek brez volje, saniav in neodločen. Ljubila ga Je, a naposled so odločili drugI obzirl. Mislila si je to vse drugače: celo te si Je mislila, da ga bo ljubila tudi potem, ko bo živela s svojim možem. Njen mož pa je imel vilo ln posestvo In bil je kavalir. Odločen podjeten mož. Imponiral jI Jc s svojim nastopom. NI se varala. Izkazalo se Je, da Je bil resen človek, a ljubila ga lil, dasi sta živela v miru In zadovoljnostl. Toda njene sanje so razpadle v nič. Oni, ki ga ie ljubila, je Izginil v svet in se ni oglasil nikdar več. Nazadnje JI ie bilo to ccio ljubo, ker nI hotela varati dobrega moža. Tako so prešla leta In z njimi deloma tudi pozabljenie. Nenadoma Je umrl mož. Od tedaj je samevala v svoji vili !n |e *kl!?a|a vse težave osamele vdove. Rila -m AH naj ptmosijamo malo tobaka? govori iu ponuja babam svojo tobačni-co. Babe nosljajo in klhajo. Ded je ves navdušen, veselo se smeje in kriči: — Odtrgaj, primrzlo jel Tobak daje no-ljati tudi psom. Ko-stanjka kiha, vrti gobec !n odide razgaljena preč. Ugor pa od spoštovanja ne kiha in malia z repom. A vreme jo prekrasno. Zrak je tih, prozoren ln "vož. Noč je sicer temna, a vidi se vsa vas ž njenimi belimi strehami in valovi dima, vzdigajočimi se iz dimnikov, nrevje, srebrno od ivja, kupi snega. Vso nebo je posuto z veselo meždru-jofitmi zvezdami, in rimska cesta se vidi tako čisto, kakor da so jo pred prazniki umili in otrli s snegom ... Janezek jo vzdihnil, pomočil pero in nadaljeval pisanjo: ■i V Če raj je bil tepežni dan. Gospodar me je vlekel za laso na dvorišče in me naklestil s korobačem za to, ker sem nihal njegovega otroka v zibki pa sem nehote pri tem zaspal. Ta teden mi jo dala gospodinja čistiti slanike, jaz sem pa začel pri repu, a ona je vrela sla-oik in me začela z njegovim gobcem hiti v obraz. Pomočniki so smejejo nad menoj, pošiljajo me v krčmo po žganje in zahtevajo, da kradem gospodarju kilsfi kumare, a gospodar me potom tolče z vsem kar mu pride pod roko. Jesti nimam kaj. Zjutraj mi dajo nekaj krnha. opoldne kašo in ivečer tudi la malo kruha; čaj ali juho gospoda raje ■■ama požre. S jati moram na hodniku, kdar pa njihov otrok ioka, jaz čisto nič ne spim in zibliem zibelko. I.jub! dalek. usmili so me za Boga. vzemi me od tukaj (lomov, na kmete, tu mi ni več. mogoča trpeti... Klanjam se ti do tal in -ečno bom Boga prosil, odpelij me od hi kaj. ker drugače bom umrl...» Janezek je skremžil obraz, otrl s svojim komolcem oči in zaihtel. «Jaz ti bom tobak tri, — jo nadaljeval: — Boga molil, a čo bo treba, topi me, kakor Krjavelj kozo. Ce pa misliš, ia zame ni noivno službe, pa bom vbo-»ajme prosil oskrbnika, da mu boui Škornje čistil, ali pa pojdem namesto Ped je za pastirčka. Dedek predragi, nimam več moči, kar do smrti mi je težko! Hotel sem že peš bežati domov, pa nimam črevljev, mvnza se bojim. Ko >vtra»>tem, pa te bom za to redil in ne hom pustil, da hI te kdo žali!, a če mnrješ, bom za tvojo dušo molil, ravno tako kakor za mater Pclagejo.* V prvi mrak je bil odet Drač, kl se jo vedno boljinbolj oddaljeval, vse tiho in mirno je bilo tam; niso doneli v noč božični zvonovi, niso oznanjeva-li miru; stotine in stotine izgnancev so se skrivale po mestu, begunci, brezdo-movinci in izganci; njim niso mogli zvonovi naznanjati miru, ki ga niso imeli, ki ga niso mogli še pričakovati, Srca nedolžna ln verna danes prejasnl so raj, v srca od sreče nemima zlati odseva sijaj. Sveta noč, blažena noč mir in uteho rosi tvoja moč. Le onkraj tam pte!>" nI v dušah utehe, krvavo žarijo /apaljene strehe. Nasilje, brezpravnost in revščina, glad, v božične so goste prišli vasovat. Sveta noč, blažena noč pokoj Jim daj in vero v pomoč. LOV NA ORHIDEJE KOT ŠPORT. Odkar so pričeli raziskovati him.il sko pogorje, se Je razvil 8udon spe. lov na prekrasne orhideje po moBvin i Sum ah ln džunglah na vznožju HImaki Lov je priSel v modo pred kratkim prihajajo v tamkajšnje kraje cele eksp dicije strastnih lovcev, oboževalcev ter lepeha cvetja. Po džunglah vlada nen vadno živahno življenje. Z lovom se b:i vijo posebno Angleži, kl spravljajo cveti" v velike steklenice. Eden največjih n;i biralcev orhidej Je bil te dni umrli liver poolski župan Bolton, kl je Imel v svo jih steklenicah na stotlsoSe najraznovrst nejših orhidej in je potrosil silne vsot« denarja za ljudi, kl so »blrali orhidej« po troplčnlh krajih. ŽENSKI REDARJI. Po londonskem vtoru so ovedU tndi v Kodanju ženske redarstvene uradnike, ki so se izkazali zelo uporabne. Sedaj zahtevajo danske ienske organizacije, nai bi se sprejele ženske tudi za običajno redarstveno službo, posebno za opazova nje raznih deklet, kl so na slabem glasu. n ko se bliža božič vsak zahrepeni po! ■reči. po mirnem domu. Tu in tam je j lila priložena fotograiiia. Bili so med | jjLmi zanimivi obrazi. Odložila jc deset oonudb, ki bi prišle v poštev. Hotela je vse ic enkrat preudarlti in premisliti, preden se odloči, kajti na svetu je tudi mnogo laži in prevare. Bog ve, ali so pisma resnična, ali niso zlagana in izmišljena. Končno jc prišla do drobnega pisma z lepo nežno pisavo. Ko ga je vzela v roko, io je čudno pretreslo v «rcu. Ta pisava se jI je zdela tako znana. Vse je vzkipelo v nji. c Ko bi igra usode res prinesla tak slučaj...!» Odprla ie pismo in čitala. Bilo jc kratko, skoraj suhoparno in žalostno: "P. t. Cital sem v »Malih oglasili« Vašo cen'- vprašanje. Vem, da bodete dobili mnogo ponudb. Naj bom tudi jaz med njimi. Svoio povest Vain povem, ako me povabite. Sem uradnik, sam, In ne vem, kje bl preživel sveti večer. Odgovor na naslov: J. E. R. v P.» Sklonila je glavo, pritisnila pismo na vroče, čelo — iz njenih pts je prišlo nekaj, kar nI bilo vzdih, ne jok, kakor da lo prišlo Iz daljnega neizmernega, zata-icvaaega sveta. Poljubila je pismo, sklo-ii!a se ie nad mizo ln ie dolgo plnkala. Jutila ic, da je v teh solzah njena samo-zpoved. Vzela Je pero ln napisala s tresočo r>ko: Pridite! Pričakujem Vas na svell večer. Voz ho čakal na kolodvoru N.» Ko Je prejel pismo, nI mogel verjeti | lastnim očem. Čudno! Zdelo se mu Je, da niti ni resno mislil. Da nI bilo tistega notranjega glasu, ki ga je spravil iz njegove mirnosti, bi se sploh ne bil odločil. In glej, tu Je sedaj odsovor. BII jc kakor Izpremenjen in zadnji dnevi pred božičem so bili tako dolgi In vendar tsko lepi. Čisto beli so bil! in od nekod Iz daleka se Je bližal sveti večer. Zdelo sc mu je, da se pripravlja na dalj-njo pot. Začel je celo pospravljati svoje stvari. Vse je bilo nekako praznično In veselo. Tako se je približal zadnji dan pred božičem. Odpeljal se Je ob petih zvečer, kajti vlak le vozli dobri dve uri. Na kolodvoru je bila gnječa. Odhajali so zadnji potniki, da pridejo še danes domov. Nekateri mogoče niti ne čutijo, da le sveti večer: potujejo bog ve kam. Vendar se Je videlo na vseli obrazih nekaj radostnega in svečanega. Na peronu je bila velika množica: vlaki so odhajali na vse strani. Moški, žene, otroci, vojaki, dijaki, trgovci, potniki... V vozovih Je bilo komaj prostora za vse. Nazadnje jc vlak za-plskal In se ganil r, mesta. Sedel je ob oknu In gledal na pisano množico okoli sebe. Komaj si je verjel, da ie vse to res. Morda so pa sanje, lepe sanje. In kdo ve, če ne pride razočaranje. Za trenutek samo ga je zmotila ta misel; čudna vera Je bila v srcu, vera, polna lepote in zaupan)?. Sladek j nemir mu je trepeta! v srcu, ko se ie •boli in boli bližal nostaii- Vlak Je obstal na postaji. Izstopil jel sam. Bila Jc tu raala. slabo razsvetljena j postaja in vlak je s svojimi blestečlmi se l okni takoj oddrdral naprej v celo sneže- j no sveto noč. Pred postajo je stal koleseli s parom konj. Kočtjaž je gledal v temo In ko Je zagledal tujca, je rekel: «V1 greste na našo vilo. Kar sedite; v pol ure sino tam-» Sedel je ln kočija? je pognal. Urno sta letela konja po ravni sneženi cesti sredi polj. Noč je bila visoka, jasna. Saj Je bil šelo večer. Sveti večer. Od nekod se Je čulo dolgo zvonenje. Zvezde so se blestele vse zlate In so gledale s prijaznimi očmi na zemljo. Saj se danes odpirajo nebesa in bog prihaja na zemljo: Bog ljubezni, ki ljubi tndi ves grešni in nesrečni svet. cBodl res ali ne, krasna Je ta pot — ta negotovost — pričakovanje — ves ta neumni dogodek,v s! je mislil. «Bodl karkoli In karkoli.« Z griča se Je posvetilo par luči, v njihovem blesku se Je svetlikalo belo drevje In skozi mrak sta padla dva svetla žarka, kakor da kažeta pot v dan miru In sreče. Pot Je zavila navzgor, konja sta stopala počasi in široka snežna ravan se je razkrila na vse strani. Zagledal so je v oni dve luči pred seboj in zdelo se mu Je, da mu prihaja sredi med nllma nasproti ona, kl lo Je ljubil v sanjah svojih mladih dni in mu Jo je odnesel svet, ki ne pozna sanj. 2lvo jo Je videl tvred seboi leno In mlado, in pre- mišljal Je celo povest, ki Jo bo danes pripovedoval svoii gostiteljici. Konji so obstali in vežna vrata so se odprla. Luč je šinila v noč In Je razsvet-ijala koleseli ln došlega gosta. Na vratih Je stala gospa. «Dober večeri, Je pozdravila. ♦Dober večer», je odgovoril on In Izstopil. Približal se ii je še ves zasanjan v svoje spomine, poklonil se II je in se predstavil. Ko je zagledal v hipni luči njen obraz, se mu je zdela popolnoma taka, kakor Je bil sanjal o nji. •Prosim, vstopite«, je rekla. «Vse Je pripravljeno: večerja, topla soba in božično drevo.* Zdaj šele se Je spomnil, da bl Ji bil moral kupiti kak dar. Pri raznih drugih mislih zadnjih dni je bl popolnoma pozabil na to. Hotel se je opravičiti In je stal zmeden ln negotov: ona pa ga jc prijela za roko in Je rekla: »Prosim, pojdite — tam je toplo.* Ta niena roka Je bila tako nežna In topla. Odšel Je z njo po stopnicah. Da, tudi postava Je bila vsa njena. Prišla sta na hodnik, odprla Jc vrata In jasna svetloba je zasijala lz razsvetljene sobe: prijazna toplota Je puhnila Iz nje, da Jc omamila gosta. •Kako lepo*, le vzkliknil in obstal pri vratih. Ona Je stala pred nJim — gledala ga je z radostnimi očmi, on pa je ves presenečen govoril: • Mi ie res ali so sanic.* «Res», Je rekla ona in solze so jo ob-lile. — Tudi on Je začutil vso lepoto tega trenutka. Ni vedel zakaj ln kako: prvič v življenju je klečal pred žensko. Noge su se same uklonile, prijel Je njeno roko in Jo poljubljal... Ali verujete v usodo? Mogoče. Ali mislite, da nI slučajev v življenju. So, In Se zelo čudni. Sedaj b! bil čas, da bi vam pripovedoval ves roman. A ni treba. Srečna sta bila kakor otroka. Sedela sta pil topolo zakurjeni peči In se pogovarjala, —• tako od srca in resnično. Saj Je bilo med tem v njiju življenju toliko narejenega ln neresničnega. Ona ie prižgala božično drevo. Bila sta sama In zdelo se Jima Je, da sta se srečala po dolgi poti zgubljena potnika. Njiju sreča Je bila mlada ln lepa, otrošk" božična. Ves pogovor Je bila dolga Izpoved, brez obtožb In brez očitkov. Morebiti Je bilo tako usojeno. Bližala sc je polnoč. Ona Je slonela ob nJem In zdeh-se JI Je, da bl tako sklonila glavo v njegove roke ln bl vso noč plakala. On p:t Je sedal zamišljen In JI tiho šepetal: •Kako si še lepa.* Pogladll Je njene lase In Jo poljubil na čelo prav tako, kakor takrat, ko sta staln rama zvečer pod orehom na majskem Izletu na tistem lepem griču daleč Iz mesta. In zdela sta se sama sebi še ravno tako mlada... Zato sta sedela še dolgo čez polno., tako In šele pozno proti iutru ie luč v gornjem nadstropju samotne vile ugasnila. O ljudeh in prirodi V modnem raju Kaiu me iiee« ropotajoči zmaj, ki reže neprodirne megle? ... Zdaj se dvigajo rosni oblaki. Pod menoj leži malo mestece, ki ga razsvetljuje nekoliko miglja joči h lučic. Aha, tudi tu praznujejo hoiič. Oglušujoči ropot stroja poneha. Na mah sem s svojim spremjevalcem sredi meata pred bogato razsvetljenimi izložbami, v katerih vidim vse, kar si moro izmisliti najbujnejša ženska fantazija. Gledam razstavljene predmete z občudovanjem in — požel,|ivostjo, in brez pomislekov stopim v veliko konfekcijsko trgovino. Bože mili, kake lepe stvari se tu vidijo! Res, izbiranje je človeku težko, najraje bi vzela seboj kar celo zalogo. Pa saj je kolebanje tudi umljivo, da-li naj se odločim za krasni temnomodri rimski kostum z ovratnikom lz sobolo-vine ali za široki rujkvi plašč, čegar fa-sona je tako elegantna? Kar toplo mi je, ko gledam veliki ovratnik b široke manšote iz črne kožuhovine. Sicer so mi pri bližjem opazovanju zdi, da so tu morali nekateri ubogi zajčki darovati svoje kožuščke, pa kaj zato, ko napravijo sedaj tako eleganten vtis! Torej bi? Tedaj pa stopi moj spremljevalec k meni in mi pošppeta, da naj si nn nalovim preveč zavitkov in kartonov, ker na tistem zmaju ni dosti prostora za take stvari. A nič zato, brž naj si §e ogledam tiste ljubke popoldanske obtoke iz Crcpe de Chine. Njih okraski iz vezenine ali pa velike baržunaete rože ml silno ugajajo. Oh vse, vse bi vzela seboj, pa ta grdi zmaj... Posebno sein očarana od one tistih modernih bluz iz lahke svile, s širokimi rokavi, nakitene z vezenino. Pa tudi za ono divno večerno oblekco iz Crcpe Georgette, ki jo dela obroba iz kožukovine posebno zanimivo, bi zavidala vsako lastnico. Tako sem občudovala vse te lepe stvari, da sem čisto pozabila, da so mora vse to tudi plačati. Malo boječo se obrnem do gospodične, ki mi je razkazovala vse te lepote: »Ali, prosim, v kateri valuti . . .», in kar oddahnila *em se, kl mi ljubeznivo odgovori: »O, to ja postranska stvar, mi samo gledamo, da dobi vsakdo sebi primerno oblačilo«. Ce je pa tako, na lahko še malo smuknem k tisti izložbi, kjer so razstavljeni mali fantastični stvori, kl jim pravimo doma klobuk, ki pa bi pri ras bolj zaslužili označbo strašilo. Tisti-le široki večerni klobuk s bujnim nakitom ri prav po mojem okusu; bolj som vneta za ono malo baržunasto čepico, katere se ob strani koketno drži mala-a grafa iz koral. Mimogrede si nabavim šo par lepih čnveljCkov, med tem pa mi misli z obžalovanjem uhajajo nazaj k oni divni črni jutranji obleki, ki izgleda pravzaprav kakor plašč, [ta s svojim okraskom iz nermelina naredi naravnost nepozaben vtis. Moj spremljevalec postaja nestrpen. Irdi. da bo moral polovico nabrane armade škatelj ali pa mene pustiti tu. ker ne bo dosti prostora za oboje. Gneča je "■lika, vse hiti, da porabi priliko in si nabavi, kar mu ugaja, tudi jaz živahno vprašujem, kako se to rajsko mesto imenuje, da bi vedela za drugič, pa nihče mi tega ne ve povedati. Tam na <►-*:nku se hitro še mimogrede spomnim, da rabim škatljico Coti in ko je tudi to nabavljeno, sledim svojemu spreljevnl-ou, ki godrnja in menca vedno nestrp-neje. Stroj prične brneti svojo enakomerno melodijo. Naenkrat smo zopet v meglenem morju. Mirno plava zmaj; pilot, moj spremjevalec, pa hoče še višje in višje. Pa ne gre. Jezi se, obrne, tla bi nekaj obregnil, takrat mi zastane kri po žilah — ko se ozrem, vidim, da krmi ..maja rogati peklenšček, ki se mi zdaj zlovešče smeji. Isti hip začne metati čkatljiee in zaboje, vse drugo za dru-:;im preko ograjo, ln milo se mi itori. čo pomislim, da padajo vse te lično stvarce mogoče ravno med črne Afri-kance, ki niti no vedo, kako se kiklja obleče . . . »Gospod peklenšček, prosim Va=, prizanesite vsaj tisti moji moderui us- njati torbici, ki Ima tako lepe vložke lz slonovine, saj veste, da se kaj takega pri nas ne dobi! Obljubljam tudi, da je ne bom skrila pred carinskim uradiii-komN Peklenski poglavar pa le hiti in hiti metati moje krasne obleke in vse, vse, kar sem si nabavila, čez ograjo, da bi mogel čim dalj ostati v zračnih višinah in tudi obljubo, da mu bom, če mi pusti vsaj en del vsega, preobračala 100 let avtonomiste na ražnju v njegovi kuhinji, mu ne omehča trdega srca. Ko je gotov, poprime tudi meno in so me hoče na sličen način iznebitl. Tedaj se skušam uloviti za njegov dolgi jezik, pa — ogroža! — jezik se odtrga, jaz pa se z glasnim krikom zbudim in kakor lz daljave čujem Smerni tetin opomin: »VBtani! Ca« je!» Donesek k prirodo-slovju dame <2enska» je označba za spol in je po-zitiv. »Gospa« označuje pripadnost, naslov, je komparatlv. «Dama> jo iznajdba kulture. Je superlativ. Dama je ženska, pa tega ne sliši rada. In je gospa, pa joj ni nič do tega. Ona se je razvila še nad obe ti dve nižji stopnji. Umetnik slika žensko golo. Najraje. Dama je vedno v toaleti ali se opravlja. Gospa gospodini v hiši. Dama ♦ima* hišo in vabi v njo. Ženska ima glavno vlogo v liriki, gospa v romanu, dama v salonu. Ženska oereča moškega, gospa je možu koristna, dama ima lepe toalete. Ženska kuha. gospa nadzoruje, dama supira. Pri slavnostnih predstavah, koncertih, v gledališčih, pri predavanjih itd. spoznaš damo po tem, da ob začetku šo ni prisotna. Dama pride vedno prepozno. čim več ljudi mora vstati s sedežev, da se dama. mimo njih prerije do svojega, tem bolj damska je. Oo se dama na tem svojem potu sreča z drugo damo, potem spada k dobremu tonu po možnosti prav glasno razgo-varjanje, zlasti če spredaj na odru godejo ali pojejo ali so sicer zvirajo. Dama bo vedno rada na glas imo-novala imena vseh tistih ljudi, ki jih kritizira. Ce slučajno ne pozna druge dame, ki jo imajo baš v zobeh, potem je že gotovo slišala o njej kaj neprijetnega. Prometni predpisi za damo nc veljajo. Po prepovedanih potih hodi najraje. in iz voza električne cestne železnice odskoči najraje v vožnji nasprotni smeri. če se na cesti sreča več dam. se morajo potruditi, da gredo vse vštri-i in zavzamejo vos hodnik. Dežnik ali solnčnik nosi dama najbolje pod pazduho vodoravno, sicer bi no mogla suniti svojega bližnjega, ki hodi zanjo, v nos ali oko. Dama v spremstvu kavalirjov mora vedno skrbeti, da imajo kaj posla. Zato mora vedno nekje nekaj pozabiti. Ni treba, da bi «e spomnila., kje. Naj iščejo. Novi pariški klobuk Imej kterokoll obliko, dama mora vedno skrbeti, da ji na klobuku pritrjeno še nekaj, kar bo pri vsakem gibljaju njene glave bližnjega gospoda požgačkalo v nos ali pod brado. Tudi zbode ga lahko, opravičevanje pa ne velja za fino. Damska zabava se ne sme nikJ.tr preleviti v resnejše d?lo. Mož prijateljice bo gotovo vedno boljši ljubimec, ko kakšen tujec. Kostum dame mora biti vodno najmodernejši, kor sicer bi se nn mogla dama vsake tri mesece do bolnega nasmejati nad bedastimi oblekami, ki jih je nekoč nosila. Dama ni popolna in ni dama, doki v le deloma zapravi denar, ki ga mož zasluži. Dama kupuje svoje toalete in knjige z Dunaja, krzno, čaje in parfume iz Trsta, plese iz Amerike, športe iz Anglije, masezo iz Zagreba, moža iz Novega mesta. Kdor se oženi t žensko. Ima dom kmalu polno dace. Kdor se oženi z damo, t*ga dom je kmalu poln častilcev. Ženska diši po svežem zraku, milu in zdravju, dama pa po parfumu, ki je njena tajnost. Ženska umre bodisi na opidemiji, bodisi po srečni operaciji. Dama ee ponesreči v avtomobilu, ali pri sankanju. Ce sa jej to ne posreči, potom premine na bolezni, o kteri se do takrat še ni čulo. Na nagrobnem kamnu ženske čitaš: •Ljubljena, objokovana, nepozabljena«. Na nagrobnem kamnu dam pa so stihi: Življenje brez smisla tukaj je fm". nemira je pestrega muogo izzvalo: Šport, ploa, aouper in ogledalo! Nebo jej privošči večno bič! Divjaki Angleška ekspedlcija, ki si jc stavila za nalog, da sc povzpne na najvišji vrh Himalaje, Mont Evereat ali Gavri-zankar, in je radi ziine že ustavila nadaljnjo raziskovanje, je našla, kakor poročajo sedaj angleški listi, pod vr-iiom v snegu odtis človeške noge. člani okspedicije so mislili, da so oni prvi, kl so prispeli tako visoko, toda po teh odtiskih jo .soditi, da je nekdo že pu d njimj hodil po tej dosedaj popolnoma nepoznanih strminah. In to nekdo, ki ne čuti zime. ker je hodil bos po snegu! Tibetanski spremljevalci angleške ekspedlcije se niso niti najmanj čudili temu odkritju, vendar pa so se nekoliko preplašili. Po njihovem mišljenju so namreč ti odtisi sledovi »grdih sneženih ljudi*, o katorih jim jo natančno znano, da živo po vrhovih Himalajo. Po njihovem pripovedovanju hodijo ti ljudje goli kakor v raju in so cilno hudobni. Pred njimi trepeta ves Tibet. To poročilo je prinesel g seboj v London vodja ekspedicije. polkovnik Hov/ar d Biri in obve.til ii odkritju ta-koj vso najbolj slavne antropologe, ki pa so izrazili dvom, da bi mogli obstojati divjaki. Po mišljenju učenjakov se nanaša poročilo polkovnika Kirija na neko vrsto opic, ki žive tudi po višinah preko tisoč metrov. Kljub temu pa je vendar mnogo dokazov, ki govore za to. da so bili odkriti odtisi človeške stopinje. Tako zatrjuje neki gozdar, da so bili leta 1011. v imenovanem kraju ljudje, kl so sekali drva, nenadoma napaden! od divjakov, ki so se jih komaj ubranili. Daljo pripoveduje Anglež Willlam Hughes Knajkt, da io nekoč, ko so jn vračal iz Tibeta z nekim E\Topojeem. domačim vodnikom in i spremstvu 50 drugih oseb, zastal na potu med Gneton-gom in Sedonšenom, da. odpočije konja in da. opazuje zahajanje solnca. Kar zasliši nepričakovano nenavaden glas. Obrne se in zazre pred seboj nenavadno bitie. ki pa njega rii opazilo. Bil je človek, skoro popolnoma nag, čeprav je bilo že novembra ln jo bila zima jako ostra. Polti je bil ž"l; m no životu je bil kratko a gc.i-io (koščen, lice mršavo in roke nenavadno dolge jn močne. V eni roki je držal primitivno sekiro. Knajkt je opazoval divjaka 5- 6 minut, ne da bi bil sam opažen. Izgledalo je, kakor da divjak nekaj zasleduje; ko pa je uvidel, da jo vse tiho, je zdir-jal s silno brzino v hrib. Ljudje, ki dobro poznaj,« Tibet, zatrjujejo, da se tamkaj uboj kaznuje na ta način, da pošljejo ubijalce v pro-gnanstvo v neprodirne šume vrhov, kjer ni več živih bitij. Iz teh izgnancev nastanejo nedvomno potem divjaki, ki žive od lova in plena. V vsakem slučaju pa bi navedena angleška naučna ekspedicija nedvomno dosegla še večji uspeh, kakor, ako se ji posreči prispeti na vrh Gavrizun-karja, ako bi privedla enega teh divjakov s seboj v Evropo. Pokazalo bi s-i najbržo, da med imenovanimi divjaki in takozvanim civiliziranim človekom ni dosti razlike. Nova odkritja o des cendenčni teoriji Londonski muzej le pravkar dobil izredno losilno človeško lobanlo, kl so lo izkopali v neki rupl v Rodezlji. Lobanja ie naravnost neprecenljivega pomena za nauk o postanku človeštva. Po mnenju ravnatelja geološkega oddelka hrltskega muzela v Londonu, dr. Smlth-Wordwara, Ima glava redke In zelo zanimive posebnosti. Daslravno je dobro ohranjena, vendar ni mogoče natanko dognati, v katero perliodo spada, sigurno pa ie vsekakor, da le starejša, kakor ona nenndcrtalskcga človeka. Naj bo že kakorkoli! Človek s to glavo le živel v Rodezljl v davnih časih skoro v Istih okoliščinah, kakor so lih našli tamka) ob odkritju debele belo-kožcl. Lobanja je enaka oni današnjega človeka, možganski prostor jc razmeroma velik. Kosti so velike In spodnji del je pomaknjen naprej, kar močno spominja na glavo gorile. V splošnem ie glava mnogo b'.li|a glavi današnjega človeka, kakor oni neindcrtalskcga. Kolikor se da sklepati Iz plSčall In dveh kosov femorla, kl so jih našli v Rrok-Hlllu, je hodila ro-dezljska rasa popolnoma pokoncu In nI Imela nerodno oblikovanih ram in drsajoče hole knkor neandertalska. Iz te«a se da sklepati, da predstavila rodezijski človek višjo stopnjo razvola kot nean-dertaski, vendar pa le starejši In le nedvomno zastopnik ene onih brezštevilnih vrst, ki so Izginile v toku razvoja. Ravnatelj dr Smlth-Wordwar Je mnenja, da Je v evoluciji oblik, kl so polagoma tekom dob Izprcmlnlalc velike opicc v človeka, rodezijski človek bližje opici po starosti in bližje človeku po stopnji , i morle, V senci solnčnlh strtfi i>o SO Stopinj Celzij,i. Železni de'i ladje so pngor* > tako razgreti od solnca, da hI se 'lovek hudo opekel, čc hI se lih dotaknil. Najvišjo temperaturo, katero jc !';<> mogoče meriti na solncu, so ugotovili leta 1901. tekom suhega poletja na < i Ccjlouu. Temperatura jc znašala >t •• plnj Celzija. To jc vročina, kl M Imela takoj za posledico omedlevico pri človeku, kl nI vajen troplčne vročine Nov planet Aiglrska z.vezdarnlca poroča o odktiliit novega planeta, ki se bo Imenoval «19?o I1Z» in je napol planet, na pol komet. Kadar jc solncu najbližje, jc oddaljen od njega 31 milijonov inilj. Njegova pot se križa s potjo Marsa In iupltra in se po nekod stika s potjo Saturna. Pot okoli rokica napravi v 13 letih. »More et vltn» so imenuje najnovnjfcs slnfonija /a, soli, zbor In orkester v C-molu, ki jo je koinponiral talentirani skladatelj Rud. Zamrzla, kapelnik Nar. Divadla v Pragi. Izvajala so jo prvič v Smetanovi dvorani v Pragi s sodelova njem prvih Boliatk Nar. Divadla, dirigiral pa je skladatelj sam. «The love of the klng» se imenuje delc> Oskarja Wilda, ki so je naSli pred par dnevi v lx>ndonu in ki bo izšlo v kratkem. Stare hi nove gosli. Na pariškem kon servutoriju so '«e, kakor poročajo tranco ski listi, pred kratkim vršili interesantn poizkusi, kl so hoteli dognati, katere vio iine so boljše, stare ali nove. Neki vlrtuoz je v popolni temi igral na 6 starih gla? bil, med njimi na on Stradivarijev in en razvola. In ravno v tem svojem oziru da Guadatfnlnijev izdelek potem pa še na Je odkritje te lobanje Izrednega pomena. « modernih glasbil Zaporednost instru Dokazuje namreč, o čemer so današnji! luentfv J« ,bl» meSana ,n mti. n' vedel, na kakšen instrument igra. Muzi-kalni strokovnjaki, ki so prisostvovali po izk ',som, so se s 1090 proti 1004 glaso vom od lo čil i za moderne instrumente. Stradivari je dobil 1000 glasov, Ouada gnini pa 822. Čudežno dete Odgovornost za to razlago prepušču-' tno londonskim učenjakom. naravoslovci že skoro dvomili, da današnji človek ni direkten descendent, ampak samo nekak prabratranec današnjih velikih opic in da so skupni predniki ustvarili skupne llnlle, ki so se tekom časa vsled raznih, zlasti klimatlčnlh razmer In okolščin različno razvijale. Ene so dale bele lludi, druge črncc, tretje pa današnje opice. Primerjajoč nov fosil z ie poznanimi, so dognali, da gre za različne tipe, kl so sc razvili z različno hitrostjo . Gauasnja doba .se nikakor ne more pri-od skupnih prednikov. I to/evati, da manjka nenavadno nadarje- ne dcce. Tako na glasbenem kakor na pevskem področju, matije vsekakor v likovni umetnosti in literaturi, sc priprav- --! Dajo prava čudesa. vjrm • • Letos poteče dvesto let, odkar se ie Jtvje je največji mraz, ] rodiin v resnici neverjetno nadarjeno de-~ " ~~ te. kl Je že v svojem četrtem letu zbudilo pozornost vsega sveta. To ie bil mali Kristijan O. Heincken Iz LObecka v Nem čijl, kl Je prvih deset mesecev svojega žlvllcnla preživel kakor ostali smrtniki njegove dobe. Ker so dete dolgo hranili z dojenjem, sc nI moglo naučili samo stolno jesti vsa štiri leta s\olega iiv-Menja Ko mu ic biio deset mesccev. Ir otrok z neobičajno ostrostjo razmotrival vse predmete v hiši svojih starišev In sl zapomnil vsako ime. Vrh tega je imena vseli predmetov Izgovarjal slino natančno. Stariši so poklicali učitelju iu mali Kristijan sc je v osmih tednih naučil skoro celo sv. pismo. Pozna! je staro in novo zavezo In svetovno zgodovino še predno Je dovršil dve leti svojega življenja. Zanimal se le zlasti za zemljepis. Ko je bil star tri leta, jc znal mali Kristijan že okoli 8.000 latinskih besed In I« Čital latinski in nemški. Pisati se |e naučil v četrtem letu. Višek njegovega čudežnega živlienja j* bilo njegovo potovanje v spremstvu dojilje v Kopcnhagen na Dansko, kier |e bfl sprejet od kralja. Sedeč na krilu svoje dojilje, Ic odgovarjal nad dve uri danske mu kralju na vsa vprašanja, ki mu iih Je stavil začudeni krall. Toda divno razvitemu duhu otroka nI odgovarlalo nje govo telesno ustrojstvo. Dete le glneval' od dne do dne in umrlo končno dne 2~ julija 1726., staro komaj 4 leta. 4 meseci In 21 dni. kje največja vročina Človek bi lahko domneval, da so najnižje zračne temperature v pokrajinah večnega ledu, v bližini obeh tečaiev, severnega In Južnega. Temu pa nI tako. Kot najbolj mrzla dežela na svetu sl le pridobila severna Sibirija žalosten sloves. V severni Sibiriji, zlasti v Verhojansku, se je pogosto opazo, ,Jo temperaturo 65 i stopinj Celzija pod ničlo. Tudi izven Sibirije se le semtertja opazovalo tako nizke temperature. Tako se ie konstatlralo n. pr. na otoku Novaja zemlja, ki leži v Severnem ledenem morju, najnižjo temperaturo — 70 stopinj, to jc 70 stopinj pod ničlo. A to nizko temperaturo )c šc prekosila Severna Amerika, kjer se je v fortu Bač od leta 1870. sem že štirikrat ugotovila temperatura i 71 stopinj pod ničlo. Temperatura 62 sto-i plnj pod ničlo |e v Klondike na Alnski prav pogosta. Tudi v severni Švedski so dne 14. januarja 1393. ugotovili temperaturo 60 stopinj Celslja pod ničlo. V primeri s temi številkami se nam zde temperature, kl so lih zaznamovali raziskovalci na severnem In Južnem tečaju, skoro neznatne. Tako poroča n.pr. Nan-sen o najbolj mrzli noči v večnem ledu, ko Je kazal termometer 44 stopinj pod ničlo, in ckspcdicija Angleža Shackletona na južni tečaj Je zaznamovala najhujši mraz, ko je kazal termometer 38 stopinj pod ničlo. Za nalbolj vroči kraj na svetu |e smatrati oazo E1 Bakrl, ki le sredi Sahare. Tam se Je pogosto zaznamovalo 48 stopinj Celzija, pri tem pa je toplomer vedno visel v senci na deblu košate palme. Pro-slula zaradi svoie vročine le tudi južna Arabija. Tako je n.pr. v Meki pogosto opaziti 46 stopinj Celzija. Naravnost zloglasno pa Je v tem oziru Rdeče morje. V vročih mesecih, kadar nI vetra, se opaža na parniklh, kl plovejo skozi to Londonski glrdallštni ravnatelji so i i dali naredbo, po kateri ne sme nihče vet stopiti v gledališko dvorano, kakor hitre se je predstavi pričela, pa nalsl bi bil to sam kralj. Osebje gledališča Ima strogo naročeno, naj to naredbo čim najtočneje izvaja. Najmanjša popustlllvost v tem oziru bo stala osebie odpustitev Iz službe. Pametna naredba. Ko bi le še enim zo-branlli vstop v gledališče, kl med pred stavo govore In šepetajo ter motllol TOVARNA 2198 ČEVLJEV Glavna pisarna in zaloga na debelo in drobno: Ljubljana, Breg št. 20. Peter Kozina & Co. Tržič (Slovenija) Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke in deklice iz lak-, boks-, ševro-usnja ter drugega materijala. Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! Najsolidnejši izdelki! CLAUDE FARREKC: 61 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) ^Gotovo*, pravi Ludvik. »Nisem pa vedel, da je to dete Tomaževo.« »O seveda,* pravi Mina, »če vam tega Tomaž ni povedal, potem seveda niste mogli izvedeti od nikogar druzega, tajnost smo predobro čuvali. Vi ste prvi, s katerim govorim o tej zadevi, pa tudi le, ker sem mislila, da veste toliko kakor jaz sama.* »Kaj pa ona, Anamarija?* vpraša sedaj Ludvik ves prepaden. »Ali ona hrani tajnost? In zakaj, pri sveti Bogorodici?* »Ne vem,* odgovori Mina ravnodušno. »Najbrže iz neumnosti. Da, da, gotovo iz strahu, da bi jej iz nespametnega govoričenja ne nastale nove sitnosti in težave. Ali pa, kdo ve... morda celo lz ljubezni do Tomaža, ...kajti Tomaž ml je svojčas nravil, da je vanj do ušes zaljubljena. Vsekakor, kakor je ona tudi pokvarjena do mozga, ni Tomaž nikdar dvomil, da je dete gotovo njegovo... Toda čemu da si belimo glave zaradi tega? Toda Ludvik je že vstal ln segel za svojim klobukom, ki leži v za-oečku. »Ludvik,* pravi Mina, »kam pa odhajate?* »Tomažu grem nasproti,* odgovori, »da ga preje srečam...» »Tako je torej,* pravi Ludvik Gučnolč s svojim najbolj resnim glasom, »o dekle jc šest let, celili dolgih sest let pretrpelo vse to. In vkljub (emu ni izdalo svoje tajnosti in ti je vzgojila sinčka. Ali je res, kar govorim?* »Res*, prizna Tomaž in gleda v (Ia. - »Misliš 11,» nadaljuje Gučnolč, »da (e mnogo žensk, ki bi mogle storiti kaj sličnega? Pa ne misliš li tudi, da c katerakoli druga naša meščanka tako vredna, kakor Anamarija Ker-doncuffova, da bi stopila s teboj pred iltar v našo stolnico, da postane tam ob zvonenju zvonov in s slavnostno mašo zakonita soproga To- maža Trubleta, plemenitega gospoda Jagnjeta?» »Tudi to je res*, prizna Tomaž izprva brez oklevanja. »Če pa je vse to tako, zakaj ne storiš, kar je edino na mestu, ln zakaj se z njo ne oženiš?* »Ker je ne ljubim*, odgovori Tomaž. — Dvignil je glavo in sedaj pogleda Ludvika kl je ves presenečen. Zato utihne in zamišljeno gleda pred sč, ker le iztežka razume, kar je Tomaž povedal. • « * Saj ni navaden dečko, ta naš Ludvik Gučnole. Njegovi siarši so pošteni in dokaj premožni. Njegov oče je bil kovač v Kotlarskl ulici in ie imel vedno dovolj dela; tudi se dobro razume na fina kotlarska dela. Dečko jc od mladih nog gledal očetovo delo in stal pri nakovalu, za katerega se je mnogo bolj zanimal, ko za svoje fičnikc, frače ali žoge. Ko je pozneje dosegel petnajsto ali šestnajsto leto in ko so dekleta že postajala pozorna na njegov stas, na njegovo belo lice in vranje lase, se fant sploh ni brigal za razne galantne pozornosti. Pobožen do pretiranosti, ves v strahu pred peklom in nepokolebivo verujoč v hudiča, je bil prepričan, da more nedolžno dekle prinesti na svet mnogo več pohujšanja, ko dvajset najhujših peklenskih duhov. Zato se je mladenič skrbno varoval vseh dekliških skušnjav.Ko je Tomaž razvozljal marsikakšen predpasnik ali modre, tudi onega pri Animariji, se je Ludvik potepal največ okrog obale in okrog ladij, ves čas, kar mu ga ie ostalo od maš, molitev in pokor. Tako je njuna mladost bila zelo različna, tako zelo različna, da je bil Tomaž, ko ga je vitez Danycan najel za svojo »Lepo podlasico«, že bolj razvpit, ko kakšen žolnir ali graničar, Ludvik pa je bil še deviški. Tako sta se tudi vkrcala na ladjo — v letu Gospodovem 1672, in tako sta se tudi izkrcala, v letu Gospodovem 1678. Ludvik je bil lorej še vedno oni Peterček, kakor nekoč, in (pravzaprav sploh ni vedel, kaj pomeni beseda ljubezen. Ko je vprašal ! sedaj Tomaža, zakaj se ne oženi z Anomarijo, in ko mu ie Tomaž od-| govoril, da je nc ljubi, je Ludvik [utihnil, kajti odgovor mu Je bil ravno tako nerazumljiv, kakor če bi mu Tomaž ne bil odgovoril v najčistejši domači francoščini, ampak na primer po kitajski. Vkljub temu se pa Ludvik trudi nekaj časa s tem, da bi razumel odgovor, in ko se mu to ne posreči, nadaljuje svoje prigovarjanje. »Saj Je vendar na svetu toliko raznih stvari, kl jih imaš, četudi jih ne ljubiš!* nadaljuje. »To torej ne pomeni ničesar. Ce si poštenjak, je tvoja dolžnost, da vzameš tega dekleta za ženo!* «Je že mogoče,* odgovori zopet Tomaž, «toda če je ne ljubim, kaj morem jaz za to?* Ludvik se sedaj spomni, da je slišal nekoč nekaj sličnega, in porabi svoj dobri spomin za odgovor. «Nič za to, najprej se oženi z njo, ljubezen pride potem že sama od sebe!« »Hojho, brate Ludvik,* odgovori Tomaž ln dvigne roke k uebu, »kaj pa govoričiš tu? Misli le na to, da sva bila Anamarija ln jaz nekoč zaljubljenca. Takrat sva poznala ljubezen. Toda izginila je in se ne vrne nikdar več. Vrhu tega ljubim drugo žensko, in to tako zelo, tako zelo, da če bi mati mojega nezakonskega deteta le od daleka kaj slutila, kako močna je ta moja ljubezen, bi me sama ne hotela imeti za moža in bi raje umrla sto smrti!* »Oho, oho», vsklikne sedaj Ludvik. Ni se čudil nad tem, da je Juana za vso to stvarjo. Če ugrabiš ženi moža, detetu otroka, potem je gotovo tu posredi čarovnija, in Juana je čarovnica, o tem ni dvoma. Ta čarovnica je osedlala Tomaža, ali je ž nJim storila nekaj sličnega. Zato zmrmra Ludvik hitro latinsko molitvico med zobmi. Potem se mu pa povrne pogum ali bolje rečeno, ogorčenost, zato glasno nadaljuje: »O brate Tomaže, ali naj že v naprej pogubljena zamorka brani, da slediš glasu svoje vesti in časti in da spravljaš svojo dušo v opasnost?* Tomaž pa gleda že zopet v tla in ne odgovori niti besedice. Tako korakata nekaj časa drug ob drugem po raznih ulicah in mislita le na to, kako bi se ne približala prezgodaj domu Trubletovih, kjer bi i morala gotovo vstopiti, kajti ura ve-jčerje jc že zdavnaj prešla. Oba pa sta raje končala ta razgovor poprej, da bi jima drugikrat več ne bilo treba obnavljati ga. Ludvik govori zopet o prokleti ajdovki: »Brate Tomaže, za boga, odgovori mi vendar! Povej, ali nisem bil vedno tvoj brat in prijatelj, in ali me nisi često tudi proti moji volji vprašal za svet, kadar je šlo za to, da se spustimo v težko bitko, ali opravimo kakšno drugo težko delo? Povej, če ni res! če je pa res, potem te sedaj rotim, ...sveta mati Ana iz Auraya! ... ali veš, kaj pomeni za dekle iz dobre poštene hiše, če Jo poženejo čez prag in zavržejo, da jo vsi meščani psujejo, kažejo s prsti za njo in da sme vsak smrkavec vreči svoj kamen za njo? Brate Tomaže, misliš 11 na to, da so tvojega fantka, ko ga je mamica zibala in ga uspavala, često zbudili z mačjo godbo polcrovač in starih piskrov, katero godbo so priredili tvojemu dekletu pod oknom, da jo osramote, kakor je navada pri vlačttgah? S čim jej moreš kdaj povrniti takšno trpljenje? In tvoj sinko, ki je kri od tvoje krvi, hočeš II, da naj niti ne Izve, da je tvoj sin, sin plemenitega in slavnega gospoda Tomaža, plemenitega Jagnjeta?* »Pa to še nI najhujše*, odgovori Tomaž, kakor da je glasno mislil. Saj Tomaž skoraj ne posluša Ludvika. Sedaj misli na svojo prisego, položeno v smrtni uri Vincentovl tam za pokopališčem, ko je njegova žrtev hropcla v svoji krvi... On, Tomaž, je takrat prisegel pri Velikem Izveli-čarju od bulvarka in pri Sveti Devici z Velikih vrat, da se oženi z Anomarijo, če je res mati njegovega dj se navadno udeležujejo tihe maše bodisi šeste, ki je za služkinje, ali p? sedme, ki ima tudi pridigo. Na velik-; praznike pa raje odlože obed za nekaj časa, veri na ljubo. Na svoje radost se stolni vikar prepriča, dr se je tudi danes tako zgodilo, in d.-, veljajo njegove besede danes tako rekoč ušesom vsega mesta. (Dalje pdho-JsjiS.) nisi v.v.v/.v.v.v MAČ tovarne usnja m tssnjatih izdelkov mm: L]ubl]siui, Si Petra c. 18. Telefon 5Z8. I. Industrija usnja. A. Vegetabitoo (čreslostro-jeno) usnje: 1. kravine rnjave, črne in etaa-grin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rujave in črno, b) barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo, 5. vachettes a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomet, žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcijo. fi) Svinjine (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčeke, c) za mobilje in galant. konfekcijo (Portemonnais, portef. in knjigoveštvo, 7. potplati a) trovloženi, hrastostrojeni podplati, b) Vacbe. 8. Crou jion i za izdelavo trans- misijskih jermenov, a) sp. strojeni, ang. sistem. b) hrastostrojeni. B. Clirom usnje. 1. Box-calf črno in barvano, 2. Chevreaus, 3. Chevrette, 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog. 5. Chrom nsnje za izd. jermdn. C. Galun usnje. za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak usnje. 1. Box-calf, 2. Chevreau*. O. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za štrapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorcu, o. sandale. B. Konfekcija transmisij-skili gonilnih jermenov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chromstroj, 4. jermenci za šivanje in ve zanje transmisij. jermenov. C. Konfekcija za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega, chrom in lak usnja, nahrbniki; športni pasovi itd., tržne torbice. 8111 ■. MM^.ll L. ' v.v. S8i v.v. i 1 Druffa božična prtloffa » Jutru" 301 dne 24. decembra 1921. Vladni predlog za upravno razdelitev naše drža1 Motivi Vidovdanska ustava določa v čleuu 95, da se porazdelitev na oblasti izvrši z zakonom po prlrodnih, socijalnih in ekonomskih razmerah s pristavkom. cla nobena oblast, ne smo presegati ? te vila 800 tise« prebivalcev. Predlog, ki ga je izdelala vlada glede razdelitve v oblasti, skuša zadostiti tem zahtevam, brez ozira na plemensko razdelitev prebivalstva m na historične mejo posameznih delov, iz katerih je zgrajena naša država, — v kolikor no nasprotuje to ustavnemu členu 135. Ravno ta člen pa je ovira, lase gorenje načelo ni moglo izpeljati rfoelodno, marveč da so se na pv. glode Bosne obranile zgodovinske mej" v indirektnem smislu. Toda ker usta\ a predvideva tudi pripojitev posameznih okrajev izvenbosanskih oblasti, seve-la s pristankom •/» prebivalstva, se bo dala ta ovira pač tudi premostiti, vsaj sčasoma. Druga ovira pri razdeljevanju države v oblasti so bilo posledice dosedanje politične razcopljenosti, v kolikor namreč povzročajo prometno in gospodarsko izoliranost ozomlj, ki so si si-oer prirodno najbližja, a jih jo politična pregraja tiščala narazen. Istotako imamo mnogo predele, ki imajo svojo prometne zveze še skrajno nezadostno izpeljane, dasi so po prirodni legi navezani na skupnost, V teh primerih se je moral napraviti kompromis med sedanjostjo in bližnjo bodočnostjo, na kar opozarja tudi vladni predlog posebej v pripombi, kažoč na to, da se nahaja naša država v mnogih predelih šele v pričetku svojega prometnega in gospodarskega razvoja. Treba je bilo tedaj imeti pri grupiranju krajev v oblasti pred očmi tudi smer, v katerem .-e bodo posamezni predeli gibali v ekonomskem in prometnem pogledu v bližnji ali daljši bodočnosti. Tam kjer ie tapravec danes Be ne moro povsem i gotovostjo predvideti, ali kjer ni še \-.razitih središč, se predlaga razdeli-rev na večja število manjših oblasti, ki morajo na podlagi člena 95. same voditi račune o tem, da se spajajo v večje oblasti v mejah, ki jih določa ustava. Pri podrobnem razmotri"anj-i načrta bomo opozorili na nekatere take primere. Vsaka nova. politična razdelitev za-lene sprva na odpor, kajti ljudsko poj-lovnnje je nagnjeno k težnji, da naj ■stane vso lepo po starem. Na te kon-nrvativne nagibe se seveda upravna razdelitev ne more ozirati. Prav tako ie opažati pri mnogih mestih stremljenje, doseči za lasten kraj ugodnost v tem, da se kraj izbere za središče. Nedvomno bo obilo primerov, da se bodo lokalno tekmujoča središča borila 7a prvenstvo v oblasti, oziroma da bodo mnogi kraji užaljeni, da so bili pre-zrtl. Tudi v tem oziru ie želeti, da odločajo le stvarni prevdarki, brez prevelikega lokalnega patriotizma. Vsi ti momenti bodo igrali vlogo pri rodrobni razpravi o vladni razdelitveni predlogi. Vsekakor je predlagana ^zdelitev šele — predlog; morda se '■o v podrobnostih še marsikaj spremenilo, morda tndi v večjem obsegu, v primerih, na katere obračamo pozornost v sledečih odstavkih. Predlog zakona o razdelitvi države na oblasti našteva predlagane oblasti po abecednem redu in to na podlagi cirilske vrste. V predležeči karti zaznamovane oblasti i istimi številkami in sicer: 1.) Bačka oblast, središče v Novem Sadu; 2.) Beograjska oblast, središče v Beogradu; S.) Bitoljska oblast, sedež v Bitolju; 4.) Braničev6ka oblast, središče v Požarevcu; 5.) Vara Minska oblast, sedež v Va-raždlnu; 6.) Vrbaška oblast, središče Banja luka; 7.) DubrovniŠka oblast, sedež Dubrovnik; 8.) Zagrebška oblast., sedež v Zagrebu; 9.) Zetska oblast, sedež v Cetlnju; 10.) Kosovska ohlast, središče v Prištini; 11.) Krajinska oblast, sedež v Karlov-cu; 12.) Ljubljanska oblast, sedež v Ljubljani; 18.) Mariborska, oblast, sedež v Mariboru; 14.) Mostarska oblast, sedež v Mostam; 15.) Niška oblast, središče v Nišu; 16.) OsjeSka oblast, sedež v Oslieku; 17.) Podrinska oblast, sedež v Sabcu; 18.) Potiska, oblast, sedež v Bečkere-ku; 19.) Raška oblast, irediSče v Novem Pazarju; 20.) Sarajevska, oblast, sedež v Sarajevu; 21.) Splitska oblast, sedež v Splitu; 22.) Skopska oblast., sedež v Skoplju: 23.) Tuzlanska oblast, sedeS v Tuzli: 24.) Sumadijska. oblast, sedež v Kra-gujevcu; 25.) samostojna oblast mesto Beograd in 26.) samostojna, oblast mesto ZagTeb Pričakovati je vsekakor ngorora v n». ved enem smislu. Pripomniti jc, da trpi nova razdelite« Dalmacijo na omejitvah, ki ;ili stavi, člen 186 glede delitve Bosne in Hercego* vino. Kajti Dalmacija predstavlja, posebno * južnem delu, ozek primors ki' pa«, ki j« popolnoma poljubno, po slu-i-ajnih historičnih okolnostih, politično to. čen od ozadja. Tu bi bilo pač smiselno, da se Uvrši politična spojitev. Oblasti Splitska, DubrovniŠka in Mostarska naj bi so spojile le v dve novi pokrajini in ^ioer tako, da bi okraja Livno in Dlamoi' pripadala Splitu, ostalo, to je Hercego-vina pa bi tvorila z dubrovnilkim ozemljem eno oblaat. Svoj ča* je obstojal:; taka namera; seveda pa sc jo brž pojavi' hud spor med Moetarjom in Dubrovm kom zaradi sedeža oblasti. Člen 185 do. pušča možnost, da se posamezne občino ali srezi priklopijo tudi oblastim izvin. Bosno in Hercegovine, za kar pa. so mo ra izreči lokalna skupščina s tremi peti nami glasov. Najjužnejši koneo Dalmacije, to je politični okraj kotorski (40.(100 preb.), so priključi ZETSKI OBLASTI. Ta sesto« rasen tega lz cele Črne gore, v glavnem v obsegu Izza, 1. 1912, ter iz. južnosrl. -kih okrugo-v Beranc (25.K00 preb.) o. Metohija (105.000 prob.). V tem obsegu bi Štela Zet ska oblast .100.000 prebival cev. Njeno im« .ie histerična tradicija > srodnjeveSka srbske zgodovine, Zeta je namreč imenovala takrat današnj Črna gora, za katero se jo uveljavilo no vo ime delo v novem veku. — Kot. središče Zetski oblasti navaja vladni pred log Cetinje. Treba pa je priznati, d? predstavlja Podprorica daleko prirodnoj?-in tudi voč Jo središče dežele; tu se h ti kata v glavni dolini reki Morače in Zete, ' dočim leži proti ju*u široka ravan t.ia do Skadrskega jezera. Podgorica bi bili prikladnejša tudi za okrožja Berane i.i Metohija, ki bosta imela, dokler ni i" letnic*, težak dostop preko sorskih prehodov do središča oblasti. Kar se tiče plemensko, razporeditvijo Zeta. pač povsem srbska oblast: imel« bo le nekaj Albancev v vsem južno vzhodnem deln. DubrovniŠka oblast, povsem hrvatska, v Splitski pa biva celoti nekaj nad 76.000 Srbov, tn v. »le ki ima v večini madžarsko prebivalstvo. Za te obč.ne pa nimamo pri roki podrobnih podatkov, a diferenca, bržkone ne znaša preko 10.000, zato bi bilo prišteti Mariborski oblasti še 81.240 prebivalcev Prekmurja. Štev.lo prebivalcev mariborske oblasti bi mogli tedaj navesti z okroglo številko 526.000. Mari-borfka oblast bi bila potemtakem skoro točno tako velika, kakor ljubljanska; točnejše številke za one občine Prekmurja, ki pripada.jo varaždinski oblasti, bodo pokazale natačnejšo diferenco. Liške železnice tn ima še najbolj središčno lego v oblasti, toda je v primeri z mnogo večjim in industrijsko živahnim Karlovoein neznatnejši kraj. Sušak bi bil pač prikladen za Primorje, toda preveč odrok za veliko večino oblasti. Druga jc ZAGREBŠKA OBLAST, ki d žarov ter Slovakov. V Barenji previs^ zastopani. Obilo pa je beh okrajih Nemcev, precej tudi Madžarov. Glede prirodne zaokroženosti ima si- Oblasti v Sloveniji Oglejmo si slovenski dve oblasti, kar kor jih predvideva vladna zakonska predloga, pobliže v številkah. Ker za posamezne občine še nimamo na razpolago rezultatov najnovejšega štetja, popazimo nazaj na statistiko iz L 1910. Saj je nova upravna razdelitev itak izdelana na podlagi te^i štetja. Vrh tega v Sloveniji v celoti ni bistvene razlike med rezultati obeh zadnjih štetij, kar daje starejšim podatkom tem aktualnej-šo vrednost. Bivša Kranjska, kar jo je vključene današnji Sloveniji, šteje 468.171 prebivalcev. Jezersko je pri tem všteto. Odšteti nam je od tega občine Trojane (1360 preb.), Motnik (371 preb.), in Spi-talič (716 preb.), dalje Veliko Dolino (i!102 preb.) Osilnico (1154 preb.); skupno torej 5703 preb. Prišteti pa nam je Prezid (1848 preb.) in pa sodna okraja Brežice (20.488 preb.) in Sevnica (11.541 preb.) ter iz Kozjanskega sodnega o-kraja občini Marčna 6ela (610 prob.) in Veliki Kamen (503 preb.) in naposled sodni okraj Laško razen občine Sv. Ru-pert (29.000 preb.), tedaj prišteti skupaj fi S.890 prebivalcev. Ljubljanska oblast, bo potemtakem štela, skupno 527.358 prebivalcev. LJUBLJANSKA OBLAST bo torej po številu prebivalstva skoro natančno tako velika, kakor jo bila bivša dežela Kranjska, ki je štela 525.925 ljudi. Razlika ne znaša, niti cel poldrag tisoč ljudi. MARIBORSKA OBLAST obsega od bivše štajerske 425.791 preb. — po odbitku zgoraj navedenih k Ljubljani prijetih bivših štajerskih delov —, od bivše Kranjske 9447 preb., nd Koroške 16J502 preb. ter ceio Prekmurje razen Dolnje Lendave in niene bližnje okolice, Oblasti na Hrvatskem Oblasti, ki nastanejo iz sedanje Hr-vatske-Slavonije, kažejo v predlaganem obsegu sledečo vehkost. KRAJIŠKA OBLAST s sedežem v Kar-lovcu obsega celo županijo Lika-Krbava, ki šteje (L 1910) 20-1.710 preb, celo županijo liodruš-Reka, ki šteje 231.654 preb. in iz županije Zagreb okraje: Vr-gin most (ali Topusko), kl ima 26.014 preb., Glina (44.621 preb.), Dvor (27.065 pieb.), Kostajnica (29.875), fe-trinja (32.169 preb.), Karlovec (38.820 preb.) in pa mesto Karlovec (16.112 preb.) ter mesto Petrinja (5486 preb.). Skupno bi štela. Krajina 656.326 prob. Glede razmerja med Hrvati in Srbi naj navedemo sledoče: Lika-Krbava šteje 100.346 Hrvatov in 101.036 Srbov, Mo-druš-Reka 152.210 Hrvatov in 74.894 Srbov ter naposled zgoraj navedeni sodni okraji zagrebško županije skupno 104.020 Hrvatov in 112.501 Srba. Cela oblast tedaj 356.576 Hrvatov in 291.431 Srbov. K temu pa. nam je prišteti še Kastav ter otok Krk s približno 30.000 preb., s čemer se prebivalstvo oblasti pomnoži na 686.000 preb., glede plemenske ločitve v korist Hrvatov. Geografsko vzeto obsega predlagana Karlovška oblast tri dele: Hrvatsko primorje, visoko Liško višav,je in pa nizki ali plitvi Kras, ki so od vseh strani na-giblje v Karlovško kotlino, a prehaja na izlivih že v ra.vno Rosavino. Kar so tiče vprašanja nje glavnega, mesta, bi prišli zanj v poštev trije kni.il: Karlovec, Ogulio, dosedanji sedež modruško-reške županije. in Suša!;, ki ga -zahtevajo Primorci. ves plitvi Kras in obsa.vsko o-zemlje gravitira, broz dvoma na. Karlovec, kamor vedi poleg obilice cest železnica iz Petrini« in od Bnbnjareev, ne bi sestojala iz preostalih okrajev dose- |eer Osjek precej periferno lego, toda je danjo zagrebške županije (Dugo selo, | izrazito železniško križišče, odkoder vo-Jastrebarsko (Jaskal, Pisarovina, Samo- | dijo proge na vse strani. Nekoliko odbor. Sisak, okra j in mesto. Stubica, Sv. j ročni so le okraji na skrajnem zapadu Ivan Zelina, Velika Gorica in Zagreb i požeške župani,ie, dočim bi teren ob Savi (okraj); skupno 294.000 preb., daljo iz ce- mogel tvoriti primerno celoto z bosansko Ie Belovarske županije s 333.000 preb., in pa od va.raždinske županije iz okrajev Pregrada, Krapina. in Klanjec, ki gravitirajot geografsko in prometno-gospodarsko ' na Zagreb, ne na Varaidin, s 95.000 preb. Zagrebška oblast, bl v tem obsegu štela, 722.000 preb. V tej oblasti bivajo Srbi le v vzhodnem delu belovarske županije in sicer 44.533 po številu. V vseh 06talih okrajih je Srbov komaj 10.000. — Da je Zagreb prirodno in gospodarsko središče te oblasti, kaže že kratek pogled na karto. ZAGREB sani kot mesto tvori oblast zase; po zadnjem štetju v .januarju je imel 108.000 preb. VA-RAZDINSKA OBLAST je pač res otrok zadrege. Sestoji iz dosedanje va-raždinske županije brez okrajev Pregra- Posavino. Pač pa bi vodil zapadni del sremske županije k Osjeku, v katerega neposredni bližini se nahaja. d*; Klanjec in Krapina, kar "da 198.000 :azen ™st* Zadra in bližnje okolice, ki ' " ... . ..... nn r.nllcl.', rn-,.r.-..lV, rf^I I.«..1, fr/, preb., iz celega Medjimurja, ki šteje 93.000 duš, in pa. iz pretežno madžarskega dela našega Prekmurja, to je iz občin Dolnja Lendava, mesto in okolica ter D. Lakoš, kar štejo menda kakih 10.000 ljudi. — Ta oblast, bi štela potemtakem le 301.000 ljudi in bi ne bila nič večja ko srednja župani ja. ter le za 8000 ljudi večja od dosedanje županije va-raždinske. Vsekakor pa predstavlja izrazito priročno in gospodarsko enoto manjšega reda. OSJE5KA OBLAST je sestavljena iz eele županije virovit.iške, ki je Imela že dosloj svoj sedež v Osjeku in je štela 241.000 preb., iz cele županije požeške, ki šteje 265.000 ljudi, iz svobodnega kraljevskega mesta, Osjeka, ki ima (1. 1010) 314100 preb., dalje iz naše Baranje, ki tvori okraj Darila r. 51.000 preb. in na- 1(1000 preb. V tem obsegu bi štela, osle, ška oblast 684.000 prebivalcev, Glede na plemensko razmerje je pripomniti, da šte.ie požeška županlja Sr- glede na glavno progo Zagreb-Stišak- | bov 66.800, osješka pa 48.800; ostalo so Ogulin bi bil prikladen kot. izhodišče 'Hrvatje pa, tudi obilo Nemcev in M*- ba petina. Navedene tri oblasti so izrazito kra žke, razen novega vzhodneera dela Or- ■ gore. Oblasti v Bosi?5 w Hercegovin? Bosna in Hercegovina se je doslej d lila na šest okružij, ki odgovarja'i številu prebivalstva hrvatskim f r ve1 vodinskim županijam. Po vla line.il pre dujejo katoliški Sokcl, v apatinskem j logu bi se razdelila dežela v tiri obl okraju istotako; pravoslavni Srbi so tu j sti, katerim bi tvorila jedro dosedtr le neznatno zastopani. Obilo pa je v o- štiri okrožja, dočim bi se dve. Biha ter Travniško, priključili ostalim. Največja bosanska oblast, poštar1-VRBA8KA OBLAST, ki ima svoje in po reki Vrba«, katere porečje obsega. se razteza vrhntega na porečjo Sano (Jne Sestoji iz celega dosedanjega okrilja Bihač (220.100 preb.), iz dosedanji? okražja Banjaluka razen kotarov Dei venta in Tešanj (284.600 preb.) in pa kotarov Varcar-VakuE, Jajce in Bugojn-(skupno 104.700 preb.), ležečih v dolin-, gorenjega Vrbasa, ki so pripadali doele, v Travniško okružje. Skupno šteje tu oblast 618.400 prebivalcev. Kot glavn« mesto te oblasti je gotovo Banjaluka p-"' svoji legi ln velikosti najprikladnejsa.. Sploh je ta oblast, po pri rodnih značilne, stih dobro sestavljena, edino na severe-zapadu .je meja napram Krajiški oblasti — v 6kladn z dosedanjo historično me jo — neprirodna, poljubna in bo nedvom-no morala prej ali slej doživeti korekture. Treba pa je pripomniti, da so ravnr, v tem skrajnem kotu (Cazin) najmočneje zastopani muslimani. Dalje jo za nepo sredno bodočnost težava v okolnosti, da. ob Vrba.su med Banjaluko in Jajcem na. daljavo kakih 70 km ?e ni železnice marveč le krasna, tehnično pr-ovrst.n:-cesta, dočim ima dolina gorenjega, Vrbasa železniško zvezo z dosedanjim, okružnim središčem, Travnikom. Severovzhodni del Bosne zavzema TUZLANSKA OBLAST, sestoječa iz do-sedanjega okrožja Tuzla (425.500 prebivalcev) in pa iz okrajev Derventa tet Tešanj (110.200 preb.), vzetih iz banja-luškega okrožja ln to s polno upravlče nerstjo, ker ležita ob železnici, potekajoči na jug iz Broda, in tvorita prirodno in prometno enoto s Tuzlanskim okrožjem. Ta oblast bo pač povsod zadovoljita razen na vzhodnem robu, kjer bi predstavljala Drinina. dolini preje vez n<";o mejo in na severu, kier kaže ravna, ve leplodna bosanska Posavina prirodno gospodarsko in prometno enoto z onstran Save se nadaljujočo ravnino. Tuzla, središče oblasti, je poleg Zenic glavno radarsko in industrijsko mest, Bosne; železnica, ki se odcepi od glavn-proge pri Dohoju, se bo mogli z majhm težavo podaljšata do istotako ozkotte proge onstran Drine pri Koviljači. Sredino Bosne zavzema SARAJEVSKA OBLAST, ki sestoji iz dosedanjega okru/i-ja Sarajevo (38S.100 preb.) in iz kotarov 7,epče, Zenic« in Travnik isknono 88.800 Oblasti v Dalmaciji in Crnigori Dalmacija je razdeljena na drs oblast', mal del pa bi pripadel izvendalmati-ieki oblaeti, to je Cmi gori, kakor predvideva že člen 135 vidovdanske ustave. Severni del dežele obse?* SPLITSKA OBLAST, ki sestoji iz političn.h glavarstev Benkovac (44.100 preb.), Knin (55.000 preb.), Sinj (54.000 preb.), Ši-benik (58.400 preb.), Split (102.400 vtfc). Brač ali SupeUr (23.000 preb.) ter naposled zadarskega okrajnega gla—ir3t?a je po Rapallski pogodbi del Itali'i. to je 65.100 preb. Skupno bi štela tedaj splitska oblast 402.300 prebivalcev. Kot sedež oblasti je vsekakor Split najpriklad-nojši, saj je bil že sedaj največje dalmatinsko mesto, ima kot prva luka pomorsko zvezo ». obrežnim delom svoje oblasti, s kopnim p«, ga veže normalno-tirna železnica n» Knin s progo na 5i-benik, in pa ozkotirna železnica na Sinj. Druga dalmatin-',-«. oblast, je DUBRO-VAČKA. Tej pripada-o po vladnem predlogu okrajna glavarstva, Dubrovnik (41.800 preb.). Metkorič (15.700 preb.), Makarska (27.700 preb.), Imotski (42.000 preb.) ter otoški glavarstvi Korčula brez otoka Lastovo (28.500 preb.) in Hvar (27.100 preb.). V tem obsegu šteje dubrovačka oblast 182.800 preb. ter predstavlja. število prebivalstva najmanjšo posled ?e iz okraja Apa.tin, ki leži v oblast, v vsej državi, seveda razen mest.-jugozapadni Bački ob Donavi in ima ne oblasti zagrebško in beogradske. Dubrovnik za središče predlagane oblasti nI ravno prikladen, ker leži za severni predel, posebno za okraj Imotski. ležeč v notranjosti, pač preveč odrok. dasi ga seveda živahnost prometa in dosedanja vloga, usnoiablia za, lokalno središče. preti), ki so pripadali doslej TravnllBcemu okrožju. Skupno bo merila ta oblast V71.900 prebivalcev i glavnim mestom Sarajevom. To je vsekakor v goograi-ikem in prometnem oziru najsrečnejša oblast, z izrazito centraliziranim in v ■ sej deželi najgostejšim železniškim imrežjem. Nezadovoljen more biti kvoč-Dmu Travnik, ker izgubi dosedanjo lokalno vodilno vlogo. MOSTARSKA OBLAST obsega vse dosedanje Mostarsko okružjo, t« je 7. drugimi besedami Hercegovina in pa kotare Prozor (ležeč oh Rami, dotoku Neretve), Zupan jac, Livno in Glnmoč (skupno 05.900 preb.), ki so pripadali doslej Travniškemu okražju, Tudi ta oblast je srečno sestavljona, oziroma je izrazito prirodna enota in tudi središče v Mostam jo prikladno. Edino okraja Llvno ■n Gl.imoJ ležita pač močno oddaljena kakor je navedeno že pri oddelku o Dalmaciji V Bosni se svet loči po konfesijab, ki predstavljajo hkrati »narodnosti«. Po tem ločila imamo sledeče razmere: Vrbaška oblast: 364.800 pravoslavnih, 160.700 muslimanov, 88.700 katolikov. Tuzlanska oblast: 231.000 pravoslavnih, 204.800 muslimanov in 102.600 katolikov. Sarajevska oblast: 106.100 pravoslavnih. 169.800 muslimanov in &5.700 katolikov. Mostarska oblast: 123.500 pravoslavnih, 76.R00 mnsliinarnv In 161.800 katolikov. Oblasti v Vojvodini in Srbiji Za število prebivalstva v predlaganih oblasteh v Vojvodini in Srbiji ne moremo navesti točnih podatkov, a kar jih navajamo bodo vendarle zadostovali za označilo in primerjanjo posameznih oblasti Navedli smo že, da spadata okraj Dar-d:: v Baranji in pa okraj Apatin iz Bač-l:e v Osješko oblast Največja oblast v Vojvodini je BAČKA, kl sestoji po vkul-nem načrtu iz glavnega dela dosedanje županije Bačke, toda brez onih okrajev, ki leže ob Tisi, dalje iz svobodnih mest v Bački Novi Sad. Sombor in Subotica ter lz sremske županije razen okraja in inest-a Zemun in Staropazovskoga okraja z mestom Sremski Karlovci. V tem obsegu bo merila Bafika oblast okrog 750.000 prebivalcev, bo tedaj ena največjih na-Sih novih pokrajin. Sremci se sicer jeze nad cepitvijo njihovo županije, vendar je brezdvomno, da se bo nova oblast tako prirodnem kot, v prometnem tor gospodarskem oziru kot enota dobro obnesla. Srem vežo z Bačko Donava in dve glavni železniški progi; ena od Vin-l:ow«v na Vukovar in Sombor, druga če: Indjijo na Novi Sad. Novi Sad je cotovo povsem usposobljen za središčo oblasti, neprimerno bolj nego Sombor, do-»čdan.ia okolica Bačke županije. POTISKA OBLAST bi zavzemala ves ?redn,ji in severni del našega Banata in pa ob Tisi ležečo okraje iz Bačko in sicer Zabaljski. Titelski, StarobeSejski in ^enčanski (Senta); glavni del tega ozemlja je znan pod imenom Sajkačka kot najčistejši srbski predel v Vojvodini. Dalje ■pada k Potišju se uslju Tise nasproti ležeči okr.i.j Staropazovski z mestom Sremski Karlovci, kar je bilo doslej del županije Sremske. V tem obsegu bi šteli Potiska oblast kakih 580.000 prebivalcev. Pričakovati je. da bo ta oblast pač simpatično pozdravljena v banatskem delu, kjer postane dosedanje slavno mesto torontaleko županije — Bečkerek — sedež nove oblasti. Nasprotno pa bačvan-sk: in sremski del oblasti nimata še dobrega prometnega priključka na Bečkerek. dasi se je proga. Titel-Orlovat všte-li med najnujnejše, kar jih je treba zgiaditi. Ne -memo pa pozabiti, da jo Tioa preje vez nego ločilo med obema bregovoma. Južni in vzhodni del Banata, to je okraji Z' ifalva, Vršac, Bela Crkva, Ali-bunar, Kovin in Pančevo z mestom Pan-iievo spadajo pod BEOGRADSKO OB LAST, ki obsega vrhutega šo iz Rrema Zemunski okraj, a, brez mesta Zemun, in pa, dosedanji Beogradski ter Smederev ski okrug. V tem obsegu bi štela oblast približno 580.000 prebivalcev. Tudi ta , oblast tvori zaokroženo prirodno in prometno enoto in ima v Beogradu svoje dobro vpeljano središče. — Beograd sam pa tvori z Vračarskim srezom in mestom Zemunom posebno oblast, ki jo moremo spričo hitre rasti prestolice ceniti pač že z nad 160.000 prebivalcev; nekdaj so nameravali k tej mestni oblasti pridružiti Se mesto Pančevo. kar pa. se je opustilo. Onstraji dolenje Mr. ,ivo leži mala BRANIČEVSKA OBLAST, ki sestoji iz dosedanjega, okruga Požarevac in pa iz . Vreza Poreč, vzetega iz okruga Krajinskega, od katerega ga je ločilo gorovje ter iz sreza Resava, ki je pripadal doslej Moravskemu okrugu. V tem obsegu bi štela oblast, kakih 320.000 prebivalcev in bi spadala med najmanjše v državi, Ime je historično, vzeto iz staro srbske zgodovine, ko je bilo okrožjo in mesto Braničevo najimenitnejše v severovzhod, n! Srbiji, namesto današnjega Požarov-c.i, ki je oblasti izbran za sedež, gotovo kot najprikladnejše središče. Zapadni predel severne Srbije bi tvo ril PODRINSKO OBLAST, sestavljeno iz OKrtiguV Pod rinjč, Valjevo m užice, „s.r da skupno 613.000 prebivalcev. Pri tej oblasti je najprimernejše opazovati oviro s katerimi se ima boriti vladni načrt Oblast v predlaganem obsegn tvori pokrajino na desni strani Dr.ne, po kateri ima svoje ime, toda železnica, ki bo vodila od Drine navzgor ln vezala novo oblatt medsebojno in s Sabeem, kl ji Je določen za sedež, je šele v načrtu, dotlej pa Je iz Užie lažje priti v srednjo Srbijo na KruSovac in Pomoravljo, nego v Mačvo. To je eden izmed tipičnih primerov, potrebnih kompromisne rešitve pod porspektivo bližnje bodočnosti. Istotako jo pripomniti, da vodi k tej oblasti tudi leva, bosanska stran Drinlne doline. Osrednji del severno Srbije zavzema SUMADIJSKA' OBLAST, ki naj bl sesto-jala iz okrugov: Kragujevac, Rudnik, KruJevac, iz okruga Moravskega (Oupri-ja) razen sroza Resava in lz okruga Ca-čak razen enajst občin sreza Studenica, ki gredo, ker daleč na jugu, k Raški. V tem obsegu bi štela oblast kakih 735.000 prebivalcev in bi tedaj tudi spadala med največjo v državi. Kraljujeva« bo kot središče oblasti primeren posebno, ko se dogradi proga na Kraljevo; doslej ima Kragujevac lokalno zvezo le na glavno progo pri Lapovu. Južnovzbodni del severne Srbije obsega NISKA OBLAST, ki sestoji iz okrugov: Niš, Pirot, Titnok, Krajina (Nego-tin) razen Breza Poreč in iz severne večje polovice Vranjskega okruga, to je Brezov Vlasotince, Loskovac in Jablaniea ter sreza Dobrič, iz okruga Toplica in naposled od Bolgarsko pridobljeno ozomlje ob Timoku in pri Caribrodu. Tako bi štela Niška oblast okrog 750.000 prebivalcev in bl predstavljala dobro prirodno in še boljšo gospodarsko-prometno enoto, seveda ko so Izroči prometu popravljena normalnotirna proga Niš-Knja-ževac, ki bo vezala porečje Timoka z Nišem, ki je Izbran oblasti za stolico in ki predstavlja prvovrstno žolezniško križišče. V južni Srbiji imamo le štiri oblasti in to: Nekdanji Novopazarski sandžak zavzema RASKA OBLAST, ki jo sestavljena iz dosedanjih okrugov Raška, Bijclo polje, Plevlje, Prijepoljo, Zvečan (Kosovska M.trovica) ter iz 11 občin sreza Studenica okruga Cačak. To je najredneje naseljen predel v državi. Vsa ta oblast bl štela lo okrog 280.000 prebivalcev in jo za Duhrovnlško najmanjša oblast v državi. Prometne razinore so tu najne-»odnejše. Za Bredišče je Novi Pazar kot ajvečji kraj najbolj usposobljen. Svoje me ima oblast po zgodovinski vlogi pokrajine; tu se je nahajala stara Raška, jedro in matica stare srbske države. KOSOVSKA OBLAST sestoji iz okrugov Kosovo, Prizren in Toplica (Pro-kuplje), toda slednji brez sreza Dobrič ter naposlod iz štirih občin iz Vranjskega okruga. Ta oblaBt, ki bi štela kakih 100.000 prebivalcev in ki naj dobi svoje središče v Prištini, je Izrazit vzgled pokrajine, kl je sestavljena pod vidikom bodočih prometnih črt Razprostira ee v ozkem, a dolgom pasu od bližine Niša tja do albanske meje pod Prizrenom, to je na obeh straneh one črte, po kateri e projektirana glavna železnica iz Niša e/ Pro.;uolje (TopIVo) n Prištino proti morju (nekdaj projekt Jadransko železnice). V ostalem sestava oblasti ne bo menda naletela na odpor, razen da bi tudi Zvečanski okrug (Kosovska Mitro-ica) gotovo raje spadal k Prištini, kamor ima že železniško zvezo in pa da se 1k> Topliški okrug iz bližine Niša brez-Ivomno branil iti pod oddaljeno Prištino. Glavni dol južne Srbije zavzema SKOPSKA OBLAST, ki Jo tvorijo okru-gi Skoplje, Kumanovo, Bregalnica in Tikveš, dalje južna manjša polovica Vranjskega okruga, to ja srezi Masurički, Poljanički in Očinjski, potem od Bolgarske pridobljeno ozemlje Krajište pri Bo-slljgradu in pa, Strumica ter naposled glavni del Tetovskega okruga razen južnih občin, ki gredo v Bitoljsko oblast. tem obsegu bi štela Skopska oblast blizu 770.000 prebivalcev in bi se tedaj najbolj približala gorenji meji, določeni za oblasti. Ta predel ima že sedaj svoje dobro vpeljano prometno ozemlje, istotako dobro usposobljeno središče v Skop-1 ju, ki ostane sedež oblasti, ki je vsekakor ena najboljše konstruiranih novih pokrajin, razen da so pritožuje Vranje, ld ni postalo središče svoje oblasti, kar bo brez dvoma rodilo še živahno debate. Zadnja oblast na jugu .ie BITOLJSKA OBLAST, ki sestoji 1- iz okrugov Bitolj-skega in Ohridskega, ter od Tetovskega okruga iz južnih občin Brezov Poreč in Galičnik in štejo lepo zaokrožena mala enota nekaj nad 350.000 prebivalcev. Spada tedaj tudi mod najmanjše oblasti v državi, kar ima svoj vzrok v prirod-ni in prometni oddeljenostl od ostalega dela južne Srbije. V tem oziru ima Bi-tol.j, ki je oblasti seveda izbran za središče, smolo, ker je izgubil svojo najpri-rodnejšo okolico na jugu, ki je pripadla Grčiji. Le v posesti te južne okolice bi mogel zavzeti Bitolj zopet vlogo večjega lokalnega središča, ki jo je imel v turški dobi; sedaj mora to mesto odstopiti Skoplju. Problemi, ki vznemirjajo svei Gospodarska obnova Evrope Svetovna vojna jo temeljito zrahljala gospodarski organizem vseh evropskih držav. Na posledicah slabe . ko-nomije trpijo zmagovalci pravi a ko kot premaganci. 2e dolgo so išče formula za vpostavitev gospodarskega stanja Evrope v predvojnem obsegu. Ali pravo sredstvo za dosego ravnotežja se doslej še ni našlo. Zavezniške državo so prepričane, da po sodanjom tiru ne gre napiej. Zato lansirajo v javnosti vesti o skrorajšnji akciji za gospodarsko obnovo Evropo. Inicijativa v tej zadevi izhaja zopet iz centrale antantine zveze, iz Anglije. Lloyd George oznanja svetu, da namerava sklicati mednarodni gospodarski kongres, katerega naj bi se udeležili člani antante, njeni bivši vojni sovražniki, nevtralci, pa tudi sovjetska Rusija. To so vsekakor znamenja, ki kažejo na znatne izpremembe v polltič-no-gospodarski orijcntaciji odločujoče ovropsko diplomacije. Nekak predhodnik tega Selo oznanjenega kongresa je sedanja konferenca v Londonu, kjer se obravnava vprašanje razmerja Anglije in Francije do nemške države. Razlogi, ki so dovedll do teh posvetovanj so v prvi vrsti g^v spodarskega značaja. Kakor je znano, se bliža rok za naslednje izplačilo Nemčijo na račun vojne odškodnina. Nemški vladi pa gredo milnarde težko iz žepa. Nalašč v ta namen izbrani nemški strokovnjaki so zato trudijo dokazati antanti, da Nemčija ne zmore finančnih bremen, ki jih ji nalagajo dosedanja pogodbe. In vpričo lojalnosti Wirthove vlade, ki se vsaj navidez trudi zadostiti zahtevam zaveznikov, antantini državniki pomišljajo, ali se res ne bi mogel najti kak nov način za odplačanje nemških reparacijskili stroškov. Glede nemških reparacij je stvar v antintinem taboru sledeča: Anglija ne jemlje nemških rcparacijskih obveznosti resno. To najbolje dokazujo izjava, kl jo je nedavno dal sir Robert Horne na nekem zborovanju v Manchestru. Povedal je tam brez ovinkov, da se Anglija v svojem proračunu ne nanaša. na nemška, plačila, ker bodo ta jako skromna ali jih pa sploh ne bo. Drugačnega mnenja je v tej zadevi Francija. Ona stoji še vedno trdovratno na »tališču, da mora Nemčija plačati vso svoj-*, obveznosti. Z umiki in nretvezami Nemčijo Pariz ne računa. Zato morajo Francoze v tej zadevi brzdati Angleži, o katerih se zdi, da imajo v svojih rokah ključ situacije radi nemških reparacij. Pa Angleži gredo še dalje. Gledajoč v bodočnost hočejo izgladitl nasprotja z Nemčijo, ker vidijo, da je francoska politika napram Nemčiji zcrrajcna samo na slepi fantaziji. Angina predpostavlja v doglednem času celo možno«t kooperacije z nemško državo. Odtod vsa umirjenost, ki jo napram Nemcem ob vsaki priliki nagla.šaio angl. diplomati. Sedanja london. konferenca je torej poiskus, v koliko je ideja angleško-francosko-nemške zveze morda, že dozorela. da bi se lahko pretvorila v delanje. Taka zveza bi bila najmogočnejša obramba proti vsakterim konfliktom, ki so porarajo med najmočnejšimi silami evropskega sveta. V koliko pa je ta načrt Ko da no,s Izvedljiv, nam bo pokazal ravno Izid pogajanj v prestolicl Velike Britanije, kjer sedijo za zeleno mizo- poleg zastopnikov Angležev in Francozov tudi zastopniki Nemcev. Poleg posameznih sovjetov, v katerih igrajo zopet oni glavno ulogo, se njih organizacije del« na volostne, ujezdne, gubornijske in na centralni izvrSilni komite. V tem centralnem komiteju hodijo njih največji prvaki n. pr. Ljenin, Trockij, Kamcnjev, Radek, Buharin in drugI. Na temelju strankarsko discipline diktira ta komite svojo voljo sovje-tu narodnih komisarjev, a ti vladajo rusko državo s pomočjo noštevilnih mostnih sovjetov in komunističnih organizacij. Ljenin, strankin šef, je istočasno t.udi šef ruske državo. Stranka ln vlada sta v njegovi osebi eno. Do-centralizacijske napake sovjetskega sistema so korigirajo s pomočjo strogo discipline v komunistični stranki. Samo na temelju tako discipline se morejo komunisti vzdržati na absolutno vodilnem mestu. V federativni razdelitvi zemlje, v dr-žanju komlsarijata za zunanje zadeve ter v organizaciji političnih šol se opažajo metodo komunistično stranke, k 1 tero ne dovoljujejo nikakih kompromisov. Komunistična stranka v Rusiji ostaja verna svoji prošlosti in se hoče boriti ra »dobro ljudstva«, tako vele nj»»-ni voditelji; toda skoro po isti mentali-teti uporabljajo boljševiki svojo rdečo vojsko proti ljudstvu, kadar se jim upre. Komunisti organizirajo dalje po-liriio, ki bi mogla biti v dlko "arni carski vladi; tudi komunisti so ustanovili »črezvičajko*, ki ima za njih mistično značeoje: ona bdi nad revolucijo in zaradi toga se ji rado odpuSča v»i njnre oogreSt.e tn težki? rječine. »C-ez-vlča.ika« ,ie za posameznega koenuni-st<*, ld dela v raznih sovjetih Id kom' sijah, materija!pa sigurnost. In radi tega ruski komunisti ne prenesejo nikakih ugovorov; kar .jim ni po godu, pravijo, to se ime hk.oren.toiU z ogoi«m in mečem. »Croz.dčajka* Je nekaka sekta, ki ne dopušča nlkake sumnjo v boljševiški «credo». Taki so boljševiki v jn-aksi, če jUi kdo opozori na .principe, ki v žl -ljenju niso izvedljivi, se sklicujejo kratkonu-lo samo na svoj program. Bistvo toga programa pa je, kakor znano, izraženo v stari prislovici: Kdor ni moj pr'ij-telj, je moj sovražnik. In te »sovraž niko« pobija boljševizem neusmiljen" in brez obzira ramo zato, da more še nadalje ostati na vladi. vodstvom Artura Griffitha in ti 6. decembra t. 1. podpisali pogodbo, , atero so sprejeli obvezo prisego a.-, gleškemu kralju. De Valera je istep dne imel velik shod v Limericku, 1. 1 je izjavil, da Irci nikdar ne priso?;, zvestobe »tujemu vladarju*. De Valera in Artur Griffith sta d.. nes predstavnika dveh zelo različni., irskih struj. Prvi predstavlja irske zahtevo po borbi do skrajnosti, ustanovltvo docela nezavisne irske publike, drugi pa predstavlja ono irsko Rtrujo, ki računa z realnimi mo/.. nostmi in dejstvi in ki je ie sita dolgotrajnih krvavih borb. Izgleda, da jo za zdaj nad De Valero zmagaj Griffith. De Valera in Irci Irsko vprašanje se smatra lahko za rešeno kljub odporu De Valere, dosedanjega irskega voditelja. Irci odobravajo sporazum z Anglijo in se zad> voljujejo z vlogo dominiona britanskega imperija, ker so že siti dolgotrajnih krvavih borb za lastno državo. Še bolj kot Irci so pa zadovoljni s Porenska republika Kadar je Francija močna ua Remi vselej se pojavi separatistično gibani med Nemci ob dolenjem Renu. Ta leta, kar stoje francoske četo na .o, nemški reki, se ponovno pojavij;i i glasovi o ustanavljanju posebno roi ske države, ki bi se naj ločila od om:<■ le Nemčije in se v kakršnikoli obli! že etablirala kot samostojna ilrža\; Tudi zadnjo čase večkrat beremo 1 sličnem gibanju. Da je separatistično gibanje med dn lenjerenskimi Nemci po godu Franro zom, je razumljivo samo ob sobi; S?, ima vnanji sovražnik vedno v najvef meri dopadajenje nad separatistični!, nastopi v sosednih državah; to 110 v lja le glede Jugoslavije in njenih .0 vražnikov, marveč za vse države n svetu. Da bi pa bilo separatistično banje med Nemci ob Renu lo (14 francosko politike ali morda celo francoskega, denarja, o tem bi vsor: dvomili, kajti no smemo pozabiti, .">• je velika razlika tned mentalitoto on"' Nemcev, ki so doma na Renu, in n.]iv. Prusi. Slednje poznamo; ni jih trebi še posebej označiti. V nasprotju z ni; mi je prebivalstvo v pokrajinah o' Renu. ki so edini, zato pa tem prij.r. nojši vinorodni predel Nemčije, dobre-dušno, gibkejo, veselo, skratka ma!" razpoloženo za pruski dril in prus! discipliniranost in pedantstvo. Ima t daj potezo, ki so značilne boTj en=o jen na smrt Toda, na prošnjo Amerike se smrtna obsodba ni izvršila. Rojen je De Valera v New-Yorku leta 1832. Oče mu je bil Španec, mati pn Irka; pisala se je Katarina Roll. Mali je sina odvedla na Irsko, ko je bil slar eno leto; živel je več let pri svojem starem očetu v gTOfiji Limerick. Pozneje se je izštudiral za profesorja matematike. Po vstaji leta 1916. je bil zaprt v temnici Lewes v Angliji in je bil od svojih tovarišev v temnici p'0-Hašen voditeljem irskih vstašev. Ko je bil umorjen major Willie Radmond v Messinesu je bil izbran De Valera zastopnikom poslednjega. To je bilo 14. junija 1017. Istega leta. je izvolil konvent, sinfajnovcev De Valero za svojega predsednika. To je značilo, da je zmagala ekstremna struja t. j. ideja borbe do konca, do etvoritve popolnoma nezavisne irske republike. Leta 1918. so De Valero nenadoma zaprli in ga odvedli na Angleško radi sumnje, da je v zvezi z Nemci. Iz temnice ga je rešil leta 1919. aprila meseca Mihael Collias. De Valera je pobegnil v Irsko, od tod pa v Ameriko, kjer bil sprejet v mnogih državah z velikimi simpatijami. Ponovno se je De Valera -rnll na misterljozen način v Irsko o Božiču leta. 1920, in zopet prevzel vodstvo Ircev. Dno 11. julija 1921. je sprejel De Valera od Lloyd Georgea povabilo na konferenco v London. Od tega dno po vse do 10. oktobra t. 1. je kot irski predsednik razpravljal s člani angleškega kabineta, ter jo izgledalo, da se pogajanja definitivno razbljejo. De Valera je ves čas vstraial pri svoji zahtevi za popolno neodvisnost, Irrke ter se ie branil, da bi irski zastopniki položili prise.ro zvestobe kralju Angleške. Toda 10. oktobra pa je zamenjalo deset drusrih irskih predstavnikov ood •mod obrenskiml Nemci pristašev. I > Imamo priliko opazovati od dobe vel; v-ega Richeliena sem. 2e veliki Lu vik XIV. si je znal poiskati zavezi v kov med knezi na dolenjem Remi; takrat se jo pojavila pTva porenska. •/.<" za, prijazna Franciji. Glavno vlogo v je igrala porenska zveza v dobi >;' poleona, ko jo bila zvesta izvrševati francoskih političnih želja napr.ri ostali Nemčiji. Da bl seveda to pot prišlo do rfab zacije kake nove porenske zveze a' celo samostojne porenske republike.1 -vendarle dvomimo. Novejši politim dogodki so utrdili narodno in politin ' edinstvo Nemcev, pač v tako voli meri da bi Francozom prijazni kr« težko našli dovolj pristašev za v«, separatistično akcijo. Daljo je važn* gospodarsko vprašanje. Saj leži na dolenjem Renu in njega bližini glavn. radarsko in industrijsko okrožje ce.c Nemčije. Da bi se ta predel hotel U Siti od ostale države, s katero ga, ,» dosedanji kolosalnl razvoj zvezal tak;: tesno, ni verjetno. Kako more upat' da bi za to dobil ekvivalentno pomoč v Franciji? Bržkone se tedaj ne motimo, ako : prerokujemo separatističnemu giban,;; na. dolenjsm Renu prevelikih uspehov. — Poletni čas v zapadni Evropi. Angleško ministrstvo notranjih zadev ji' razglasilo te dni, da so se anglešks. francoska in belgijska vlada sporazumele, da se v prihodnje poletni ča" prične v noči zadnje sobote meseca marea, konča pa v noči prve sobot' meseca oktobra, — Stinnes pojde ponovno v Lon don? »Berliner Lokalanzeiger* pw"» ča, da pojde Hugo Stinnes ponovno ? London, kjer se bo z angleško vlado dogovarjal radi nemške odškodnin'', Stinnes bi se rad sporazumel tudi Briandom in Loucherjem. — Velik načrt Lloyd Georgea za not malizacijo gospodarskih prilik v Evro p|. »Times* pišejo, da pripravljajo zavezniki obširen načrt s katerim hočejc Evropo rešiti splošne finančne kali-strofe, ki ji preti. To je brez dvoma tU; di povod, da, je Lloyd George pozva Brianda v London, da ž njitn razpravlja o gospodarskem položaju Evrope. Pereča socijalna vprašanja Razvoj stanovanjskega vprašanja S čudovito tišino jo bil od javnosti v * soj driavi vzet na znanje izid razprave in uzakonitve stanovanjskih naredb v zakonodajnem odboru skupščine od četrtka dne 10. decembra. Izgleda, da so hišni posestniki kakor tudi najemniki z ozirom na razne tartarsko govorice, kl so jih zadnji čas vznemirjale, naravnost iznenadeni nad srečno relitvijo težavnega problema. Jaz Bem celo vprašanje pojmoval vodno kakor vsa druga, katera sem reševal, s stal.šča našega občoga blagostanja. Seveda je bilo težko braniti enega in ne neprijetno prizadeti drugega. Predvsem smejo hišni posestniki ln najemniki biti zadovoljni vsaj v tem oziru, da je stanovanjska zadeva v glavnih pote-,-ah zakonito, torej dellnltlvno, rešena v celoti ln da je določen tudi rok likvidacije vojnih razmer. Rok likvidacije ni niti prekratek, pa tudi ne baš dolg. Za mene kot udeleženega ministra jo stvar tem prijotnejSa, ker so dale v bistvu vse politične stranke svoje soglasje z rokom likvidacije, namreč 8 leta. To mi je Izjavila pismeno n. pr. tudi radikalna stranka. Zastopnik hišnih posestnikov l>oograjskih je še na dan pred glasovanjem bil kar navdušen, da se namerava I a rešitev. N» zunaj »o gospodje hišni posestniki seveda dvignili precej prahu za svoje zahteve. Moram priznati, da so najemniki pokazali mnogo manj agilnosti za svojo ttvar bai v zadnjih dneh. Vendar lahko tudi najemniki to rešitev mirno sprejmejo. Stanje uredb, kakršne 60 bile izdano za dobo do konoa prihodnjega aprila. sc je podaljšalo samo še za 8 mesecev. Najemnik bo imel tokom prihodnjega lota računati z dosedanjimi najemninami, a čez leto dni se bo imel s svojim gospodarjem pogajati glede najemnino. Skušnja zadnjega pol leta je pri nas pokazala, da to nI tako obupen položaj, kajti vprašanje dogovora med hišnim posestnikom ln najemnikom obrtnih lokalov n. pr. se je rešilo že doslej nepričakovano gladko. Ne dvomimo, da bo Slo snako tudi glede najemnine stanovanj koncem prihodnjega leta. Doba daljujih dveh let (leti 1924 ln 1925) ne bo sicer popolnoma svobodna, toda svoboda se bo lc omejevala in bomo imeli noki regulatlv in neko obrambo pred Izkoriščanjem ene ali druge strani. Zakaj bi ne mogel hišni posestnik tirja-ti od svojega najemnika, da mu primerno plača? To mu bode zajamčilo s koncem prihodnjega leta stanovanjsko razsodišče, kl ne bo razsvojevalo poljubno, ampak po zakonito predpisanih načelih. O tozadevnem pravilniku bodo Interesenti imeli priliko reči svojo besedo, predno se izda. Seveda tndi hišni posestnik nima vzroka zahtevati slobode odpovedi, če mu je zajamčeno z razsodiščem, da bo dobil pravično najemnino. Če je v rednih razmerah hišni posestnik trepetal pred prepogostim menjanjem strank v svoji hiši, zakaj bi se zdaj branil strank, ki jih leta 1924. in 1925. ne bo mogel izganjati, če bodo plačale, kar je prav. Narod ima upravičen interes na tem, da se obrtne eksistence z neutemeljenimi odpovedmi no spravljajo v nevarnost uničenja. Minister socialne politike bo mogel mirno nositi odgovornost za to zaščito malih gospodarskih eksistenc. Ves čas vojne m hišni posestnik ni upal niti kihniti proti avstrijskim stanovanjskim naredbam. Naša jugoslovanska oblast mu je dala tekom zadnjih let olajšavo za olajšavo in sodaj celo zakonito gotovost, da prestopi čez leto dni k polovični in čez daljnji dve leti k polni svobodi! Za protestiranje resni hišni posestniki v tem položaju nimajo povoda. Pametneje store, čo so posvetujejo o vsebini pravilnikov, ki se izdado v okviru zakona. Pa tudi najemnik naj ne misli, da ga more oblast večno ščititi. Sploh zdaj nI govora o protestih, kajti menda bo pač že tudi pri nas enkrat dovolj te objestnosti, da se protestira zoper vsako avtoriteto, tudi zoper sklepe legalnih ljudskih zastopnikov v skupščini. Kdor ni-tna spoštovanja pred zakonom, naj ne kliče po zakoniti pomoči. Videl bo, kako sc izhaja z nezakonitostjo! V primeri z dragimi državami je zda; tudi naša država na tem polju socialnega, zakonodajstva storila kljub protestom in borbam odločilen korak. Od uvidevnosti javnosti je odvisno, ali bo vplival stanovanjski zakon tako blagodejno kakor' so žslell in žele oni, ki so ga pripravili in v skupščini sprejeli. Nediscipliniranim državljanom ne pomagajo najboljši zakoni, a uvidevno državljanstvo bo tudi v nepopolnem zakonu cenilo dobroto vsaj relativne sigurnosti in možnosti gledati Mirno v svojo gospodarsko bodočnost. Dr. Vekoslav Kukovee. ostrih kritik na nlegove poslovanje. Tudi, če bl tamka) poslovali sam! prvovrstni uradniki, bl to v očlgled stanovanlske bede ne moglo biti drugače. Statistika o delovaniu tega urada pa vendarle kaže, da so bil! uspehi Državnega stanovanjskega urada mnogo večll, nego se to misli. Na Državnem stanovanjskem uradu ie bilo tekom dveh let vloženih 3908 prošenl za rodbinska stanovanja, 763 za mesečne sobe 169 za lokale in 64 za zamenjavo stanovanj. Vlog splošnega značaja, pritožb, prošenl za dovoljenje sodne odpovedi In drugo ie došlo 10.536. Rešenih lih ie bilo 10.493 vlog ln le 43 ie bilo od teh predanih v nadallno reševatile sedanilm stanovanisklm oblastem. Stanovanjski sosvet le imel 205 sej. Na podlagi dodelitve so se vselile stranke v 1509 stanovanj. (913 rodbinskih stanovanj, 596 mesečnih sob, odnosno lokalov). Pri 490 dodeljenih stanovanjih |e zaradi pritožb In drugih ovir še neodločeno, kdaj se bo vselitev izvršila. Sporov o vlštnl najemnine je bilo priglašenih 492, rešilo se jih je 397, ostalo le prevzel naslednik. Državni stanovanjski urad se jc peča! tudi z nakazovanjem hotelskih sob. Nakazal lih je 2466 tujcem. Kdor razume, koliko posla da reševanje prošenl v stanovanjskih zadevah, mora uvideti, da je Izvršil državni stanovanlski urad vendarle prav veliko dobrega, četudi so za javnost vidne le njegove negativne strani, pozitivne pa sploh ne. A kdor pomisli, kal značl Izvršiti čez poldrugi tisoč dodelitev stanovanj In preselitev v najtežjih časih stanovanlske krize, ko sc bije za vsako, tudi nalbornelše prebivališče, takorekoč boj na življenje In smrt, mora priznati, da to nI bila malenkost Razventega pa |e državni stanovanlski urad bil tudi izvršilni organ za pospeševanje novih zgradb. Skoraj vse, kar se le zadnie dve let! gradilo, zidalo, se |e več ali mani samo na njegov pritisk. Državni stanovanjski urad ostane v zgodovini ljubljanskega meščanstva ena nalbol) zanimivih in karakterističnih prehodnih Inštltucll za odpravo povolne socialne bede. Na tem ne Izpremlnla ničesar, da ga Je današnja generacija sovražila Iz dna duše in da so njegovi uradniki odšli po večin! izmučeni in po napornem delu havarlranega zdravja Državni stanovanj ski urad v Ljubljani Zanimivi podatki iz njegovega delo vanja. Tekotn dveletnega obstoja »Državnega stanovanjskega urada v Ljubljani, kl je bil Predhodnik sedanjega Mestnega stano. Sanjskega urada, ie bilo slišati mnogo Tudi ti skromni ostanki so bili od zakonodajnega odbora sprejeti samo kot protiutež določbi, da se Je presojeni slučaji, kjer Se razsodbe niso izvrSene, po predlogu zainteresiranih oeeb pri okrožnih sodiščih pregledajo, da se odredi v duhu skrajšanega tn spremenjenega dra-ginjskoga zakona obnovitev kazeuskoga postopanja. Sramotno hi bilo, če bi v dobi velike ljudske bede ne imeli možnosti brezvestno Špekulacijo z živili omejevati vsaj na neki način. Vsi reelnl trgovski krogi bodo priznali, da se s tem varuje njih lastni uglod in se izločujejo Iz krogov solidnoga trgovstva nesolidni elementi. Največji zagovorniki svobodne trgovine ne morejo glodo živil tega načela brez vsake omejitve braniti, to tem manj, ker So ni daleč čas vojne, ko so se odtogovali ti predmeti sploh privatnemu kupčijekemu prometu. Na drugi strani javna oblast zopet ne more tu iti predaleč in zabranjevati vsako svobodo kupčijskoga prometa. Saj so jo pokazalo baS zadnjo loto, da jc oblast vsled ogromnih izgub v pre-hranbonih akcijah aktivno sodelovanje v prehrani sploh ustavila, kar bo v tekoči sezoni pač težko izpeljati v vsi doslednosti. Razmere so zlasti v hrvatskem Primorju, v Dalmaciji ln v Črni gori, pa deloma tudi v Sloveniji, takšno, da brez javne pomoči ln vsaj državnega kredita nikakor ne bo šlo. Bodoči minister socialno politike sploh ne bo mogel ostati na svojem mestu, če mu vlada ne da tozadevno vendar nekih sredstev na razpolago. Glede zabranitve izvoza živeža, najsi je to vprašanje pri nas še tako poreče, sestavitev skupščine, ki je zelo agrarna, ne obeta ničesar. Ne preostaja nam torej nobeno uspešnejše sredstvo, nego organizacija posla prehrane, katere naj se lotijo samoupravno korporacij« in zadruge. Slovenci so na glasu kot prvo vrstni veščaki na tem polju. Upajmo, da opravičijo svoj dober glas r tem oziru pri naših stradajočih množicah. 'i milijone Volarjev, v prvi polovici 1921 pa niti ne a milijona. Značilno je dejstvo, da kljub padanju con blagu ne raste izvoz. Izgledi na zboljšanje izvozno bilance so torej zelo slabi. Borzna vrednost dolarja jih zatomnuje. Pri nakupni sili domačega prebivalstva, ki je kousumiraio nekdaj skoro devet desetin industrijskega blaga, pride predvsem v poštev delavstvo in poljedelski stan. Nakupna, sila delavstva je popolnoma razbita. Silno so padlo mezde. 15 centov se plačuje n« uro. S čim naj kupuje delavstvo, ki predstavlja ogromni konsumoutakl kontingent 90 milijonov? Zraven pa stoji šo cela vrsta brezposelnih, kateri nimajo absolutno nobeno kupno silo. Ako vzamem > štiri milijone brezposeln®, jSoEfflT"^ letno zmanjšanje nakupne silo prebival* stva za pet mfllj^rd dolarjev. Pri poljedelstvu razmere niso veliko boljše. Dohodki so |>adli. cene "Oljo-i dolskih izdelkov padajo stalno, kmetje nimajo denarja /a nakup strojev, gnojil itd. Cela nakupna, sila nmorifcnu-keg* prebivalstvo so osredotočujc v neznatnem števil u velikih kapitalistov, ki bodo v lastnem bogastvu zadušili. Pri teh razmerah ni upati na izboljšanje, pri teh vnznvrali crlnojo prihranki naših ljudi. - - Bo? /na. če jlk' pod pritiskom razmer ne bodo V.ob popolne berače eskortirali v domovino! I sprejeti bomo morali berače, kor nl«m<> znali skrbeti za, — zdrave. — Najstarejša izdalovalnica perila Nsifinejši izdelek. Perilo po meri. Splošna prometna banka podružnica v Ljubljani pieje J. G. Mayer Ljubljana, Marijin trg številka 5. Draginjski problem (Iz poročila ministra dr. Knkovca na zborovanju demokratske organizacije v Celju dne 19. decembra t. L) V petek dne 18. t. m. je bila narodna skupščina, oziroma njen zakonodajni odbor, prizorišče ene izmed najzanimivej šib razprav o perečem socialnem vprašanju draginje. Minister socialne politike, ki je bil žo dalje časa v demlsiji, je poizkusil rešiti od draginjske naredbe z dne 27. julija t. L, kar se mu je zdelo potrebno in mogoče. Ta naredba je bila toliko napadana, da je bila večina parlamenta odločno razpoložena jo sploh popolnoma ukiniti. Njena zgodovina je eden izmed značilnih vzgledov, kako se nazori naglo spreminjajo. Ze spomladi je ministrski svet ponovno sklenil, naj minister za socialno politiko naredbo izda. Minister se je spočetka branil, dobro vedoč, kako dvore zen nož so talca palijativna sredstva zgolj kazenskega značaja. Konečno je bila naredba tik pred glasovanjem ustave podpisana, a posamezni ministri, zlasti minister financ, so v zadnjem hipu tekst na.redbe znali spraviti toliko tehtnih sprememb, da je bila konečna vsebina naredbe predmet ostre kritike. Zlasti je bil predmet napadov s strani agrarcev oni del naredbe, kl maksimira cene agrarnim pridelkom. Iz tega vzroka je bila ogromna večina skupščine za takojšnji preklic naredbe. O preklicu seveda ni bilo moči govoriti, ker je mogel le zakonodajni odbor ob priliki pretresa naredb tudi te naredbo ali ovreči v celoti ali spremeniti ali odobriti jo v celoti Z druge strani so se pojavili ostri napadi na naredbo zaradi visokih kazni, iti so navzdol bile fiksirane v minimalnih in navzgor v maksimalnih kazenskih postavkah. Že minimalne kazni so bile tolike, da je obsodba pomenila lahko uničenje eksistence. Porotniški značaj draginjskih sodišč, v katerih so se znali uveljaviti tudi strankarski interesi, je omogočil v svoji praksi obstoj institucije v celoti. Minister za socialno politiko je seveda moral računati z razpoloženjem Btrank, ki so po večini gladko zatajile svojo ulogo izpred pol leta, ko so soglasno zahtevale tako naredbo. Vendar ni mogel predlagati zakonodajnemu odboru, da se naredba sploh prekliče, ker b| to vse izkoriščevalce izzvalo k izkoriščanju in bl draginja še bolj rasla. Treba je bilo mnogo takta in neizmerno truda, da se je dosegel sporazum skupščine za spremembo na.redbe, kakor je bila konečno sprejeta v skrajnem zadnjem hipu, in sloer 16. t. m. v zakonodajnem odboru. Sodstvo je prešlo na redna sodišča, minimalne postavke kazni so odpadle, kazenske postavke so se znižale, izvzelo se je maksimiranje cen za producente sploh, pridržalo se je načelo naznačenja ren, prepovedalo so je iskati pri Živilih in vsakdanjih potrebščinah prevelik čisti dobiček, kj sme znašati največ 25 odstotkov. Kriza dela v Ameriki V tem nekdanjem paradižu hrepenenja naših ljudi že od spomladi 1. 1920. straži brezposelnost. Industrija je v stagnaciji, milijoni eo brez dela, tako da se morajo boriti t največjo silo za goli obstanek. Naše časopisje je opozarjalo dostikrat na sedanji gospodarski položaj v Ameriki in je »varilo ljudstvo pred izseljevanjem. Tudi Amerika sama je bila prisiljena zakonitim potom zaščititi domače delavce pred tujimi priseljenci ln je vsakoletno priseljevanje iz posameznih držav kon-fingentirala. Predložen je celo zakon o popolni prepovedi priseljevanja za lobo treh let. V Ameriki biva na tisoče in tisoče naših ljudi. Z dolgoletnim težkim delom v ameriških veletovaraah so si nekateri prihranili nekaj doiarjov. Danes preti vsem tem našim ljudem pogin, kajti najstrašnejše soeijalno zlo, brezposelnost, širi svojo strašno moč vedno širše in širše in objema vodni večje plasti naroda. Vmes so ljudje naše krvi, sinovi naše kulture, izkušeni in v delu utrjenj možje, ki bi za domovino pomenili ogromno bogastvo. Dolarji naših ljudi v Ameriki predstavljajo v svoji celoti veliko bogastvo. Dolžnost naše državo bi bila, da to ljudstvo reši pogina, da njihove sile ohrani narodu, da njihova bogastva naloži državi v prid. Po vzgledu drugih držav, zlasti češkoslovaške, bi morala naša država zasnovati široko repatriacijsko akcijo, ki bj organizirala povratek naših ljudi iu bi jim v domovini zagotovila obstal nek. Dan na dan ponujajo inserati in razna reklamna podjetja prodajo reali-tet. Doma jih morejo kupovati samo bogatini, ki bl brez teh realitet tudi še mogli živeti; delavstvo in večina našega ljudstva jo za nakup finančno nesposobno. Prihod naših ljudi iz Amerike bi nikakor ne pomenil ogrožanja, eksistence našega delavstva, ne značil bi širjenja brezposelnosti. Organizacija dolarjev naših sorojakov v Ameriki bl pri današnjem stanju valut z lahkoto zagotovila marsikateri družini mirno in koristno življenje v osvobojeni domovini dočim je v Ameriki ogrožana v jedru svojega obstanka. — Dolžnost poklicanih faktorjev je, da o tej svoji soeial ni in humani dolžnosti razmišljajo. Kako dolgo bo kriza dela v Ameriki še trajala? Z mirno vestjo lahko trdimo, da še dolgo vrsto let. Koliko t.iso-čev naših ljudi ho padlo pod trio te krize! Newyorški časopis »The Natiou» pravi v svoji zadnji številki, v kateri apelira ua Hardingovo mirovno konferenco, da bo kriza, trajala tako dolgo, dokler se ne obnovi prvotna nakupna sila tako domačega prebivalstva, kakor tujine. Industrija se more razmahniti samo pri zvišani potrebi ljudstva in pri možnosti ljudstva, da, tej potrebi zadosti. Dokler je domače ljudstvo bedno 'n ima tujina slabo valuto, misliti na oživitev industrije. Zunanja trgovina Amerike vale« visokega stanja dolarja peša od lota do leta. Bilanca, zunanje trgovine je v vsakem letu za nekaj milijonov dolar jr-v pa-siveejča. V prvi polovici leta 1920. je znašala vrednost izvoza nacl St. 11 lil 577. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna narolila, predujmi in krediti vsak vrste, eskompt in inkisso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. 2196 Božič! Ravnokar je izšla zbirka pasmi za otroke PISANI OBLAKI ki jo je TO fbskem izvirniku Cike .lova Zmaja priredil Al. Gradnik, Ve-'»n". knjiga velja 7 Din, po pošti 40 par več. — Naroča m pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, «5»! Prešernova ulloa 84. msvsj Najboljše informativne članke in poročila o naši državi objavlja odličen v francoskem in angleškem jezik« izhajajoči tednik JUGOSLAVIA fenependaat politique economique infor-mative. Parah tous les jendis. Beograd, Gračanicka ulica 16. Cona posamezne Številke 4 Din, četrtletno 40 Din, polletno 75 Din, celoletno 145 Din. samo €5 dni odino najkrajia 8rta preko Savre in Oherbonrga v Newyork. -- Predprodaja ladijskih listkov in ielez-olfiklh voznih listov za sosedne driave. — Pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 41, nasproti fllav. kolodvora. - Oglas! e se vodno v moji pisarni. - _.181 8374307481 »Caporetto" Italijanski publicist Giuseppe Proz ■ tolini je napisal pod tom naslovom za-nimivo knjigo. Dotaknil se je vprašanja, ki boli in peče italijansko javnost, ker ve in se zaveda svoje krivde. Prezzoiini je namreč spisal knjigo o bitki in porazu pri Kobaridu in ji dal kratek in značilen naslov «Caporctto». Prezzoiini ne opisuje posameznih faz borbe, on ne podaja strokovnjaške študije, ne navaja in pojasnuje napak italijanske strategije, on podaja samo splošno sliko, katere vrhunec tvori poraz pri Kobaridu. — Za njega so najvažnejši vzroki, ki so dovedli do tega poraza in te vzroke iščo v italijanski javnosti. Prezzoiini no očita takratnemu gencralisimu Cadorni, ki je meral plačati svoie grehe, a še v večji meri grehe drugih, da je zakrivil strahotni poraz, ampak hočo dokazati, da je poraz zakrivila mentaliteta italijar k> ga naroda, njegovo razpoloženje pred vojno in za časa vojne. Kobaritlski poraz je zanimiv; ne zato, ker ga je povzročila pogrošna dispozicija ali taktika stratega; katastrofa ni bila posledica izdajstva, inferi-ornosti orožja in ljudi; kobaridslta katastrofa je naravna posledica moralnega razkroja, ki se je pojavil v italijanski vojski že prve dni vojne, ki je pa dosegel svoj vrhunec pri Kobaridu, kjer je na enem največjih in najvažnejših odsekov Izgubila italijanska armada v par dnevih skoro dve tretjini svojega efektivnega stanja, ves vojaški materijal in vse postojanke, ki jih je zavzela italijanska vojska v dveh in pol letih. Kobarilsko katastrofo pojasnjuje Prezzoiini povsem logično: Ko je stopila Italija spomladi leta 1915. v vojno, je bila italijanska vojska nepripravljena; ni bila niti oborožena, niti ohlečena tako, kakor bi mo- roke pred žičnimi ograjami, pred popolno vojno tehniko sovražnika. Višji oficirji se niso bavili s problemi vojskovanja. Iz varne oddaljenosti so dirigirali italijansko vojsko k napadom na dobro opremljenega sovražnika. Vojska je šla v masah in v masah padala. Posledice te taktiko so so kmalu pokazale; nezaupanje v sistem, v vodstvo in v tehniko. Zato je opažati že koncem leta 1915. v italijanski vojski prve nevarne simptome splošne de-moralizacije. Razen bistvenih organizaci; kih napak je pokazalo vodstvo italijanske vojske svojo nesposobnost v tem, da ni imelo nobene strateške koncepcijo. Italijanske ofenzive niso bile izvedene v splošnem obsegu, ono so le posamezni izpadla brez velikega končnega cilja. A šo uspehov teh pojedinih ofenziv nI znalo izkoristiti annadno vodstvo, ker ni znalo izrabiti dobljenih lokalnih uspehov s paralelnimi vojaškimi akcijami na vsi fronti. Ofenzive so bile pogoste, toda vedno omejene na poodlne sektorje, brez medsebojne zvezo, brez ozira na splošni položaj. Italijanska komanda je zagrešila 'u-di to bistveno napako, da je zanemarjala moralno stran s tem, da ni pojasnjevala armadi pomena vojne in da je vplivala slabo na maso z nepravičnimi odlikovanji in priznanji. Novzdržno je bilo daljo razmorjo mod rezervami in aktivnimi oficirji, a oboji so bili nesposobni in popolnoma nepoučeni o novi tehniki, o novih izkušnjah vojne. Italijanski oficir nc čuti v sebi dolžnosti in odgovornosti, ker izhaja iz one italijanske buržoazije, ki tudi no pozna teh čutov. Zato'si Italija ni znala ustvariti v petdesetih letih dobrega oficirskega zbora in vojaško tradicije. Kar velja za oficirje, se more trditi tudi o moštvu. Italijan ni vojak, ker ne more biti, ker nima vojaško tradicije. Italija ni vodila nikdar prave vojne, rala biti, saj jo svetovna vojna trajala j ujedinjenje Italije je nekdo in to upra-že deset mesecev in Italija je imela do-; vičeno označil kot glavni loterijski dovolj vzgledov. Oficirji so bili nespo- j bitek. Ekspedicijo v Abesiniji in Siriji sobni in prve italijanske čete. ki so iz-i so dokazale, da manjka Italijanom vo-vršile napade, so stale takorekoč golo-j jafikega duha. Italijan nima in no po- tna vojaške discipline, Se več, oc ne pozna niti državljanske discipline, Id bi se mogla, kot se je to zgodilo na Angleškem, spremeniti v vojaško. Kakor je oficir slika italijansko buržoazije, tako je vojak slika svojega naro-da, a oba se medsebojno ne razlikujeta mnogo. Italijanski vojak radi pomanjkanja spoštovanja do vojaških in državljanskih dolžnosti ni patriotičen, domovinska ljubezen mu je neznan čut, ne pozna discipline, niti dolžnosti. Edino, kar ima, je to, da je potrpežljiv, da zna mnogo pretrpeti, česar pa vodstvo v odločilnih momentih ni znalo izrabiti. Oficirji niso znali postopati z moštvom. Posle. go gostov. Prejšnjo jesen so obiskali Meran številni Italijani; toda let06 jih ni bilo več; prišli so bili le pogledat svojo novoosvobojeno deželo, sedaj pa jim bolj prija njihova prava Italija, Oni tedaj ne bodo nadomestili Nemi cev in Meran bo moral nazadovati. V drugih krajih seveda ni boljše Bozen Istotako nima tujcev, tu vTh tega trpe tudi sicer v gospodarskem ozk ru, kor no morejo spraviti v denar sve* jega sadja in vina. Torej enako, k a-kor so godi našimVipavcem in Istranom pod Italijo, ki sama proizvaja^ toliko najraznovrstnejšega sadja in vina, in to cenejše ter boljšega. — Tudi v italijanskem delu južne Tirolske ni boljše; tudi tu so tvorili preje avstrijski in rajhovski Nemci glavni kontingcni. za katerega se Be ni pojavilo nadomestilo. Za najbogatejše veljake pa so seveda še vedno edino vredno in primerno odpočivališče prvovrstna svetovni, kopališča zapadne Evrope. Kriza, v kateri se nahaja južna Tirolska glede tujskega prometa, se ne' bo zboljšala še kmalu. Kajti dežela m je nahajala doslej v tem oziru previsoko, a v sedanjem političnem položaju ii pomoči ni pričakovati. V tom oziru smo mi pač mnogo na bolišem v enem ko v drugem pogledu. Kljub prehodnim težavam se bo naš tujski promet lahko močno dvignil; treba nam je !e primerne organizacijske sposobnosti. TOROG-MILO" da snežnobelo perilo. 8188« Prva mariborska tovarna mila, Maribor. "ritfvS" U. BUNC IN DRUG, Celje - LJubljana • Maribor. Damski modni salon Teodor Kune Ljubljana, Beethovnova ulica št. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plažčev, bluz in francoskih toalet in vseh v to stroko spadajočih del. r^r^JHjS trš Iračana delniška glasnica I 30,000.000'—. i * I Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. ^ --a ja! sa m sse tet. aaa ara nr. -ra B3 sat sa ze aa »s* asa um aa a« sr aa cama močna—— ■■■■rai A BANKA Telefon itn. 567. GikoMl račnn Liu&liana, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma t< Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Večje industrijsko podjetje usnjarske stroke v prijaznem kraju na deželi išče dva samostojna knjigoiroitiinei ter obenem korespondenta, zmožna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbo-hrvaščine. Za stanovanje jc preskrbljeno. Reflektira se samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejmejo se tudi za to delo event. samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo se naj na upravništvo «Jutra» pod šifro «200». Ženski zdravnik in porodničar Med. Univ. dr. Franc Toplak bivši večletni sekundarij dež. bolnice v Ljubljani, eISve-operateur vseučiliške ginekološka in porodniške kliniko prof. Pithe v Pragi ordinlra od 11. do 12. in od 2. do 4. (razven ob nedeljah in praznikih.) Mapibor, Glavni 4i»g št. IS. Ifaročafte d. d. za mednarodne transporte r;..uis-n- Podružnice: LJubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, I. LijUuPlln Rakek, Trst, Riva Grumula14, Wien lil., Strohg. 24 MMn glavnica R 1000.000 - Brzojavni naslov: SPEDBUN Mednarodni transporti - - Carinsko posredništvo ---Poseben tarifni in reklamacijski oddelek--- I. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE - Javna in transitna, carine in užitnine prosta skladišča - 8166 Telefon št. 508. v Lin St. poit. ček. ur. 12.05?. esni trs 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. ms Obrestuje vloge na Oj na tekoči račun po knjižice po IO 9 dogovoru 1 ......i.... od dn& vloge do dne dviga. ..... ima dovoijenje za poslovanje z devizami in valutami. n,,«iinniwii!»n) mu 1 mjmmmmmmammmmmmmammmmmmmm Tretja bolična priloga „Jutru" št. H01 rine 24. ti&cemtora 1927. Paberki iz književnega in umetniškega sveta Cankarjev zbornik »Ljuhijanski Zvon« ga )e posvetu spominu velikega Cankarja; Izšel le pa v aalojhi Tiskovne zadruge. Ta knjiga je najboljša literarna publikacija, kar lih je izšlo pri nas po vojni. Vseučiliščni prof. slavist dr. Ivan Prijatcll je napisal ra -:Zbornik» temeljit esel »Domovina, gle) umetnik!«, v katerem razpravlja o Cankarju kot umetniku in Človeku, vseučiliščni prof. dr. Mole oblavlia podatke o Ketteju v novomeški »Zadrugi«, nakar sledita dve avtohiograllji. članek o Cankarju v »Slogi«, nekatere doslei še ne objavljene niegove pesmi, niegova pisma Aškercu in pisma, kl se tičejo njegovih dramatičnih del, Cankarjevo predavanje o slovenski literaturi, aktualen članek Nika Bar-tulovlča »Cankarjeva subjektivnost«, avstrijski sodniiskl akti, kl se tičejo Cankarjevega »protidržavncga hujskanja« In pregled Cankarjevih del. kl so prevedena v češčlno. Knjiga, katero Je uredil dr. Joža Glonar, vsebuje važne podatke In gradivo za literarne hlstorlke, le veleza-nlmiva In Ima slino aktualno vsebino. Gotovo bo dobrodošla vsej naši inteligenci. ki ho brez dvoma hlastno segla po njej. Dobi se v vseh knjigarnah In direktno pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica. Cena 21 dinarjev brez poštnine. Priporočamo najtopleje. Vendar pa sl ne moremo kal, da ne bl ■pregovorili par besed o dr. Šcrkovem članku »Pollkarp«, objavljenem v Cankarjevem zborniku. »Polikarp« Je, kakor znano, ena Izmed najboljših Cankarjevih novel In to v vseh ozirih. Di. Serko se Je specializiral na to, da je »prepsihlatrlral« /upnika Iz tiste novele In le pri tem kon-statiral, da tip blaznosti, kakor ga Je v tem župniku naslikal Cankar, nikakor ne odgovarja »zahtevam znanosti«; ugotovil je njegovo diagnozo z »akutno psihogeno deiirlozno halucinatorlčno blaznostjo z izidom v duševni defekt«, katera diagnoza ra le, kakor pravi, čisto nemogoča, !ter vzrokov blaznosti nikoli nI Iskati v psihičnih momentih, saj blaznost s pred-psihotlčnlm duševnim življenjem nima nobenih vzročnih stikov, ampak se poiavija samo vsled organičnlh Izprememb ali ma-terielnih disfunkcij možganske skorjo. Potemtakem, prav!. Je Cankarjev župnik v Pollkarpu tip pslhogene psihoze z nemo-zočoklimčno slmptomatologljo in le produkt pisateljske domišljije brez vsake realne podlage. Dr. Šerko pravi, da prepušča sodbo o umetniški vrednosti novele »Pollkarp-. kompetentneišim presojevalcem In da ranima nJega samo srlavnl Junak in še ta samo z znanstvenega stališča. Dobro. Malo pozneje pravi dr. Šerko, da Cankarju gotovo ni bilo za to, da bi naslikal klinično pravilno formo duševne bolezni na svojem Junaku, temveč da v umetniško dovršeni obliki pokaže uničujoč vpliv težke vesti. »Ne tajim«, pravi, »da Je ta iibilka re« dovršeno umetniška In vseskozi dramatična«. Tudi dobro. »Ne zahtevam, na) bo pisatelj na vseh poljih objektivnega znanja verziran, toda ne sme se spuščati na polja, kier nI doma.« fPotcmtakem smejo pisati danes psihološke novele samo še psihiatri, romane iz tabrlškega življenja samo še fabrlkantl. Mvade smejo popisovati samo še geologi iti botaniki; potem sl mora dati Jakopič 7-a svoje slike naslikati čevlje po izuče-nem čevljarju, obleko po krolaču. obraz po zdravniku za kožne bolezni, lase po Nrlvcu.) Nadalle pravi dr. Serko. da mora umetniško obdelovanle psihoz voditi pri ljudeh, ki se na psihiatrijo ne razumejo tako, kakor $e on, voditi do »pošilja realnosti«. (Splošno se Je do sedaj mislilo, da umetnost sploh nI nič drugega, kakor »posiljevanje« realnosti In to še celo načeloma I Oblikovanle realnosti v Individualno prikladno umetniško obliko. JoJ, kako se vendar ljudje motilo!) Dalje dokazuje dr. Serko, da duševno bolan človek Jo a priori ne more biti objekt pripovedne umetnosti, ker blaznost nI produkt duševnih in moralnih konfliktov življenja, ampak elementarna katastrofa brez etlčnočustvenih primesi. (Gospoda pisatelji ln umetniki, odslej boste hodili drjn. Šerka prosit, da vam milostno dovoli izbrati sl ta ali oni sujet, kl pa, kakor |c upati, nikakor ne bo duševnost. Ekspre-slonisti, konec vas je! Naposled modrule g. Šerko; »Kardi-nalna napaka vse Cankarjeve konstrukcije leži v temeljnem dejstvu, da se pojavlja blaznost pri njegovem Junaku kot psihopatologična posledica osebne krivde in osebnega greha. Ker pa ravno v tem (?!) delstvu leži Istočasno predpogoj drarnatlčno-umetnlške vrednosti cclotnega dela. Je Cankarjev »Polikarp« z objektiv-ampak že a priori nemgoč poizkus. (?) Ni diskusije o tem, da Je kak umotvor le tedaj dovršen, če nI samo lep, ampak tudi resničen. (Ugotavliamo, da Je cela »Dlvlna Commedla« neresnična in Je torej tudi ponesrečen poizkus: po Šcrkovem je Danto potem navaden osel.) »Polikarp« ie torcl lep, toda neresničen umotvor. (Edini čili vsakega umotvora Je ta, da Je lep. Lep |e pa po največ samo zato, ker nI resničen.) In neresnično Je to delo v toliki meri, da Izgublja kljub vsel estetični dovršenosti malodane vso umetniško vrednost (Sle! Sancta slmpllcltas!) Cankarjev »Pollkarp« ni le ponesrečen, ampak že a priori nemogoč poizkus (?) Koliko je v dr. šerkovem članku buda-lostl, nasprotovanj, logičnih nesmiselnosti ln gorostasnostl, bo videl vsak človek, ki bo čital dotlčno »razpravo« In četudi nI epsihiater«. Dajte drju. Serku njegove norce, sai če se bo kateri slučajno enkrat spametoval, ne bo njegova krivda umetnost pa nai pusti, kakor pusti ona njega. Naj se poizkusi napraviti važnega morda na kakem drugem polju s svojo »znanostjo«, umetnosti pa naj di mir. (1889, študij o godnih Inutitutkah). Brez- V hipu pa. ko so ae v tem oziru nazori obzirno, kakor to zrrore baš ženska, čc izpremeuili, je zičol tudi predmet padati, nastopi tako pot, je Zapolska v »večni' Projf.njl pouk na umetniški podlagi in z ženskosti« In v »moštvu-- pod figovim!! umetniškimi cilji je dobil značaj tehn peresi razkrila gnilobo; anatema moralue i finega pouka, katerega so izvrševali uči kritike in novinskl procesi so raznesli j telji nižje izobrazbe, slavo pisateljice. I Po le v 19. stoletju s« je začelo obra- Leta 1905. je Zapolska nekaj mesecev j {jati v tem oziru polagoma na bolje. Po-vso Varšavo v napetosti držala s poved- ' apeševai ga je nastanek nacijonalne glas ko »Sezonova mllošč« (Sezonska ljube- bs, Odgojovalni pomen glasbe so je za /en), kl Je na široko razkrila življenje ! «ei vpoštevati in to v prvi vrsti vsled letovlščnikov v Zakopanem, tn pa s črtico «Pan poliemajster Tuglejev« (pod psevdonimom: Jožef Maskoff). V dramatskih stvareh ie na Zapolsko uspehov na — političnem polju, kl so se po praviei često priplsuvali glasbi. Italijani trde, da je pospeševala njih stremljenjo po narodnem edinstvu Verdi Gabrijela Zapolska (1860 do 1921.) Dne 18. decembra Je v Lvovu umrla sloveča poljska pisatclllca Gabrijela Zapolska. N|ena smrt v: bo konstatlrala preko met slovanskega svetd. Pri nas Je najbolj znana po satiri na socialno »Morata gospe Dulske», ki ie leta 1907. s krakovske pozornice brž zavzela vsa poljska gledališča, in kl Jo zadnja leta igralo tudi na jugoslovanskih odrih. Pred 14 dnevi so v Zagrebu prvič dal! 'Panno Ma!iczcw-sko>... Število njenih dram Je precejšnje. Izza leta 1890. so Izšle: »Tamten« (1896), --Malka Schwarzenkopf» (1897), »Jojne Fi-rulkes« (1898). »Ahaswer» (1901), »Dekliški večer* (1899), «Sklz« (I909)..„ a posebna važnost se daje njeni »Zabušl« (tipus sodobne meščanke, 1895), kl poleg »Gospe Dulske-. dviga poljsko dramo na evropsko višino. Zapolska pa slovi tudi kot pripovedna pisateljica. Gabrijela Sniežko-Zapolska je nastopila n3jprei z novelami (Akvarelle 1885, One 1890, Fanta zve i drobnostki 1891 itd.), kl so kazale naturalističen značai. !5ploh Je Zapolska v poljski literatur! najorganič-nejc zvezana z naturalizmom, tako da Je dobila ime ^poljskega Tole». To se vidi It v povesti o služkinji Kaški (»Kaška Karj/atvda« 18871 in potem v »Prcdpekhi« | deloval Pariz. Zapolska nI odvisna od jeva opera, in Nemci trde isto o svojih nemškega gledališča ter ga presega. vzorno organiziranih moških pevskih Poljska literatura šteje lepo število Jmštvih. Druge države, kakor Francija znamenitih pisateljic. Ime Gabrijele Za- jn Anglija, so že zdavno uvedle enotno polske je med najlepšimi pollskiml žen- orKan^iran g0|ski pevski pouk. Stara Av-skiml imeni zadnjih časov. strija je šolski pevski pouk zapostavljala iz enostavnega vzroka, ker t» je bala razširjenja nacijonalne ideje pri posameznih narodih; podpirala pa je razvoj oblikujočih umetnosti in osobito šolskega risarskega pouka, kjer ne pride nacijonalni momont v toliki meri v poštev. Ideja odgoje na podlagj umetnosti se je rodila na Angleškem ter našla svojo pot čez Hamburg v drugo države. Ni slučaj, da je baš narod izrazito trgovskega značaja bil tisti, ki je najprej v sobi čutil potrebo izpopolnjevanja umstvone izobrazbe s pomočjo umetnosti. V go večji meri pa je danea potrebno, da so bavimo temeljiteje s tem vprašanjem. Živimo v dobi najhujšega materi-jalizma in strahotnega moralnega propa^ danja. Da bi se sodanja generacija še prodrugačila, ne pričakujemo. Moramo pa skrbeti, da bo nastopna generacija boljša, lo tukaj naj stopi umetniški pouk v službo narodne odgoje v najiirjo.ro pomenu. Kakor so se širitelji krščanstva posluževali bogosiužnega petja v dosego svojih ciljev In kakor je srbski guslar po porazu na Kosovem uspešno vzpodbujal narod k vztrajnemu upanju na končno odrešenje, tako naj tudi naša tonska govorica navdušuje mladino za plemenite 1 ideje. j Mogoče pa je to le tedaj, če pride pri ! tem v poštev njena vsebina. De pa njen Zidamo novo državo. Kulturno zbližo- mehanski element, spretnost proizvajanja, vanjo poedinih plemen, nravstvena od- | Uprav radi tega šteje novejša pedagogika goja naše mladine in priboritev ugleda na i muzikalni oz. pevski pouk (z risanjem zunaj, to naj bodo smotri vsakega de- i vred) k predmetom umetniškega značaja, Camille Saint Saens Dne 16. t. m. ob 23. url zvečer Je umrl v Alglru slavni francoski komponist Camille Saint Saens v starosti 86 let. Rojen le bl! leta 1835. v Parizu In |e bil vseskozi muzlkallčen. S sedmimi leti le bil že znan pianist in komponist, z dvanajstimi |e začel študirati konservatorlj In s sedemnajstim letom Je bil žc organlst v Saint-Mercvju. Izmed njegovih oper nai navedemo »Samsona In Dalilo«, »Etlennc Marcel-, »Henry VIII.«, »Prostrpine«, »Ascanlo«, »Barbares«, »Helene«, »An-cetre«, »Jevote« tu »Dejanlre.. Poleg tega Je komponlral tudi nekaj slnfonl), suit In kantat. Leta 1881. Jo bi! Imenovan za člana francoske akadcmiie. Poleg tega pa sc |c zanimal tudi za literaturo iu umetnostne vede in Je napisal mnogo kritičnih študij In Izdal zbirko liričnih pesmi. V študiji »Prohlemes et M.vsteres« je obravnaval tndi filozofska vprašanja. Pisal ie tudi slabe komediie, toda bil ie velik glasbenik. Odgojevalni pomen glasbe lavca na prosvetnem polju. | ne pa k predmetom znanstvenega zna- Nacijonalno idejo je čedalje bolj raz- i čaja. Stara pedagogika je štela tudi glas-vijati in širiti. Podati ji pa moramo vso- i beni pouk k »ročnostim« (veščinam), kar bino, da ne o-tane prema fraza. Eno i je bila še zaostalina it dobe, ki j« videla izmod najbolj izdatnih sredstev v dosego tega je od goja naše mladine k umetnosti In a pomočjo umetnosti. Vsaka umetnost ima svoj izvor v človeškom čuvstvenem življenju in uprav radi tega je vpliv umetniških proizvodov na našo srce tako velik. Osobito je glasba ona panoga umetnosti, ki moro vsled svojega subjektivnega značaja v veliki meri učinkovati na naše čuvstveno življenje. Ona je torej poklicana, biti pospoševateijioa nacijo-naine odgoje. Kot odgojevaino sredstvo jo igral muzikalni pouk v raznih dobah prav različno vlogo. Pri starih Grkih je v dobi velikega kulturnega razmaha imel nalogo, navduševati mladino za lepoto glasbo. V dobi kulturnega propadanja jo padla tudi glas ba na nivo prazne spretnosti. Rimljani jo vsled tega niso upoštevali, ampak bila jim je samo nekako igračkanje s toni. Nravno propadajoč narod ni mogel več pojmiti pravega jedra glasbene umetnosti. V poznejših dobah so se menjavali nazori o pomenu glasbe in glasbenega pouka. V srednjeveških samostanskih šolah je zavzemal ta pouk odlično mesto. v njem lo formalno stran. Vsled tega napačnega naziranja je bil tudi pouk le tehničnega značaja in cela mizerija našega današnjega šolskega pevskega in glasbenega pouka ima svoj vzrok v tem zastarelem pojmovanju njegove bistvenosti in važnosti. Dočim se je didaktika predmetov znanstvenega značaja kropko razvijala, je ostalo pri »ročnostih« učno postopanje skozi stoletja na stopnji mehanskega vtepanja. Treba so je torej otresti zastarelih spon in prilagoditi predmet novim razmeram in uspeh ne bo izostal. Posledica napačnega pojmovanja glasbene umetnosti in pevskega pouka je tudi stalno pojemanjo vesolja do petja v narodu. To je vseohča prikazen. Istotako pojema koncertno življenje in javne mu-zikaine prireditvo se osredotočijo čedalje bolj po kavarnah in gostilnah. Prav tako, kakor pri pojedinah lahkoživih starih Rimljanov. To je opaena prikazen. Ustanovitev posameznih muzikalnih zavodov v kulturnih centrih ne tvori zadostne protiuteži. ampak to so le nekake oaze v široki muzikalni puščavi. Glavno je, da oživimo naš šolski pevski pouk na. novi podlagi, ln tako pomagamo, da narod umetnost vzljubi; pri tem se bo posameznik prizadeval, svojo hotenje spraviti v zvezo z estonskimi stremljenji, t. j. on bo P"-tal tndi v nravstvenem oziru boljši, kajti eMorablti v splošne prosvetne namene. Umetniški, osobito pa« giasboni pouk jo med onimi faktorji, ki (»oapešujejo otifJ-.o odgojo naroda. Pod laga pa mu je šolski pevski pouk. N. Dnizovif. Slikarska razstava v Varaidinu. V ue-deljo dne 18. t. m. se Je otvorila v vara-ždtnskem gledališčnem poslopju razstava slikarskih del Marla Studimi. Mlša, S«, lentiča in Varla. *Savremcnik>, hrvatska reprezentativna umetniška rcvlla ie Izšla v drugi številki, ki vsebuje slike Mllivoja Uzdca, pesmi Nazorla, Datnianlča. Pipica, Hanslerja In Vldrlča, novelo »Karmi« od Vllovlča, članek dr. l.lsleatja o krallu Petru 1., članek Jlraska In o Dostojevskem od Lovrlia, razpravo o slikarstvu in dr. Matasoviča esel o ekspreslnlzimi v slikali neznanih ljudskih umetnikov, članek Ncliajeva 'i hudožestvenlkih in zanimiv drobiž. Naša otadžbina» so bo Imenoval mcst.S nik, ki bo začel Izhajati v Karlovcu z uo-vim letom, In katerega ho urejeval prof. Dušan Jakšlč. Namen lista bo vzbujati smisel za potovanje In ra lepoto na;*> domovine. .Glasbena Matica» Jc Izdala zbirki? »Slovenskih narodnih pesmi iz Bcirečijo , kl ilh Je nabral In prrcdil Rlhard PrM. Zbirka vsebuje 64 četveroclasno harir -nizlranih pesmi, kl so pisana v značlhu-rf beneškem dialektu, nekatere rer!jatiskd pesmi so posnete cclo Ir zborniku pcfr• -grajske naučne akadcmllc, v katerega jih ie bil zbral še prof. 13. de Conrten:"« Večina pesmic, kl so primerno v narod« nem duhu harmonizlrane. Ima -'c popi d« noma ohranjen naš narodni ton. Pri nc« katerih, kl imaio naš napev, je tekst drut;,' n. pr. št. 16: »Pride na m led vas!-, ki ima naš napev »Fantje sc zbiralo«, ritem št. 18: »Petelinček Jo zancu- Ima : .-pev za našo »Ko psi zalajajo« I. dr. Pri mnogih le narobe. Le pri malokatutent napevu se kaže tuj, Italllanskl vpliv. Re« zlianskih pesmi Je 15, kl r.o napisane a« mo za en glas. S to zbirko Je posvetili »Matica« tudi v tisti naš kot, ki Je dar.JS čisto zapuščen ln pogubljen, kar lc zdat hvalevredno. Rl/avce angažiran v Beogradu. Eo» gradsko »Vreme-, piše: Uprava nar. ;at pozorišta se pogaja s članom zag!\ 'r opere RIJavcem zaradi njegovega an,.c-žiranja v Beogradu. G. Rljavec Je pred časom pri nas gostoval v »lioffmannovitf pripovedkah« z velikim uspehom. To bl bila vsekakor prvovrstna akvlzlciia, keit razpolaga g. Rijavec z divnim glasom :tl velikim repertoarjem. Motlerleva tristoletnica v beograjskem nozorištu se bo praznovala posebno svečano dne 15., 16. in 17. ianuaria. Dng 15. januarja, na dan smrti velikega !o-medtografa, bo najprej predavanje O MoIIerlu, nakar bodo dali nanovo našru-dlranega »Namišljenega bolnika«. Dno 16. Januarla bodo dali »Tartuffai. in 17< »Scaplna«. Pri Mollerjevem intermedijo,' kl se bo tudi izvajal in za katerega ie komponlra! glasbo znani skladatelj tiri-stič, bodo sodelovali tudi člani beosrad-ske opere. Vtisi z grafične razstave v Lji Bistvo tistega, kar je merodajno za presojanje umetniških vrednot, ni »kaj« v umetnosti, ampak formelni »kako«, to ae pravi, gre v prvi vrsti za to, k a k o rešiš problem forme, malo bolj radikalno rečeno, gre za, to, kdo ga je reševal, kar fudi ni čisto napak. In tisti »kako« se da rešit! na več načinov: predvsem na umetniški, rokodelski in diletantski nar 61n, pa se da rešiti tudi manlristično, to je tako, da kopiraš stil koga drugega. Ne nameravam pisati kritlčnoanaiitiS-aega žvepla, ampak naj se omejim samo oa karakteriziranje nokaterih umetniških osebnosti z grafične razstave, ker je zanimivo opazovati, kako In s čim skušajo učinkovati različni umetniku Ceh Simon je slikar pošt »ne, eksaktne jn nerazborite realistične šole. katero da nes zmerjajo z zastarelo. Dejstvo je, da zahtevamo danes od slikarja že voč kakor samo delo, kl naj nam vzbudi iluzio-nlstičen vtis narave. Njegove slike ne skrivajo v sebi nobenih zahrbtnih idej: tole tukaj je slika stolpa katedrale v Reimsu, kakor ga je videl In opazoval slikar, slika, ki pove čisto natančno, iakšen je tisti stolp v resnici. Glavna stvar je Simonu objektivnost podajanja, brez vsake subjektivne primesi včustvo-vanja v predmet. Slikar se je pač zaljubil v lepoto gotske arhitekture, pa je stresel celo prgišče te njene ponosltosti pred nas. ponazorjene z vzorno obvla-danim tehničnim znanjem. Potem raznih mahinacij je dosegel pri Bvojih bakrorezih n*kn nlamanita zabrisano*?, ki iemlie i ostrost bakrorezu in daje sliki več pla-i stične jasnosti. To je pa tudi vse. Ta ! človek je napram naravi skoro absolutno i pasiven; soveda se dajo dokazati pri njom simptomi najpotrebnjejše stiiizira-nosti, toda saj si tudi fotograf pomaga, če mu je drevo na potil Takale umetnost, ki učinkuje tako kruto naravnost in je tako silovito juridično objektivna, nas pusti čisto hladne, ker ne povo nič novega in zanimivega o umetniku. Umetniško naziranje take sorte je eno izmed petinsedemdesetih prenaivnih tolmačenj fraze l'art pour l'art in očituje občutno pomanjkanje fantazije, brez katere je slikar, virtuoz, ki ni — ma deru muzikal-nosti. Ce ima taka umetnost, dušo, je U nesramnopravilno stirioglata. Najbolj simpatična izmed Cehov sta Aleke in SiIovsky. Alaks je rafiniran risar s francosko kultiviranim čutom za eleganco in prožno nobhso forme. Svot-lobne in zatemnjene komplekse obdelujo impresionistično v stmjonih masa in skuša predvsem učinkovati s svetlobnim izrazom. S tem, da zatemni robove slike, — nebo je zatemnjeno le iz nekakih, bi rekel morda dekorativno-kompozicional-nih potreb, kar je. strogo vzeto, malo napak — doseže efekt plastične slikovitosti in d i, slikam nekaj fantastičnega duha in pa — vodi okov sredino slike, kjer ima glavno besedo lučnl izraz, impresionistična duša slike. Poleg tega doseže čuten efokt s pomočio žametastih modulacij iz svetlobo v senco, kar vpliva ontično blaerodomo in daie sliki mehkobo, Taka umetnost je prikrojena predvsem za čute, za oko. In vendar je tukaj rešen problem formena umetniški način: sti!i-ziral je naravo na način, ki jo lasten individualnosti ustvarjajočega njegovega jaza. Pristaši eststifnega idealizma, kakor je bil n. pr. ranjki, vsekakor silno talentirani Piber, ki iščejo vsepovsod nekakšnih »idej« v obliki bogvekakfnih moralnih pavk ali rek->v iz knjige modrosti, bi tn ne našli nič podobnega. Aleke, bi bil tudi lahko čisto umetniško naslikal kup gnoja. Vladimir Silovsky je pesnik socialnega gorja. Izdelanih obrazov itd., predvsem pa izboren psiholog. »Gledališče lutk«: kolikor otročjih obrazkov, toliko je vrst zadivljonja, presenečenja, vzhičenja, bojazni. V »prelazu« gomaze iz temine predora bedne postave ven v medlo luč, v kateri se zde še bolj usmiljenja vredne. Istotako je s »Čakalnico« i. dr. V moti vih iz tovarn je izobliči! stroje v pošastne, ogromne, kadeče se zveri, pod katerih nogami se vlači,jo sajasta, ekrivljeno pritlikava, uboga človeška bitja. Nekak Zola, ki sugerira, 8 silo pslohološke pre-pričevalnosti in močjo oblikujoče fantazije. R. Lauda se je zaljubil v Milleta, kar bi samo na sebi So ne bilo nič slabega, j če bi ga tako očevidno na posnemali Saj gleda Millot iz njego/ih slik že nekaj metrov daleč človeku nasproti. Kdo bi n. pr. pri sliki »Pradlony na Vajgaru« pozabil na Mllletove *Zeujice»? Potem pridejo paetirice itd. — to je manirizom, privzemanje nate dobre lastnosti svojega bližnjega, je kopiranje brez umetniško I vrednosti Približno tako Je tudi z Milivojem Uzelcem, ki je razstavil dve pikantni nuditeti v stilu ilustracij galantnih francoskih romanov pretekl?ga stoletja. Sliki sta, vrženi na. papir z neko pustolovsko gesto, v kateri je v6okakor nekaj elegance. Drugega, mislim, ni nio zraven. Neduhovit manirizem. Cjuričev ciklus »Delo« ae zdi, da je nastal nekako v navdušenju za lesoreze :n za teh.iiko dleto. So /odno s" mu pozna študij starih mojstrov lesoreza, toda pri njem je vse 8e koncentrirano na stremljenje za kolikor mogoče visoko stopinjo tehnične neoporečnosti. Poleg nar šolanih vrlin, izmed katerih naj omenim stremljenje po enostavnosti kompozicije, ki se kaže ponekod, potem tupatam dobro porazdeljene svetlobne in sončne mase, se najdejo v njegovih delih tudi fatalno medle vrzeli v ploskvi, ki so še vodno vrzeli, čeprav so tujiatam okusno ali neokusno izpolnjene z oblaki ali dru gim mašilom. Odbijajo tudi neki očevidno hoteni, strmi kontrasti (Delo, št. 13), ki so pa zgrešili svoj cilj, učinkovati v bogvekatorem smislu. Sliki 18 in 19 iz cikla »Praga« kadeta nekaj več umetniškega talenta, čeprav sta, kar se tičo risarije, šo zelo površni. Da ne govorim o vrednoti ^Manifestacij«, naj omenim še »Delavce«, št. 85, ki kažejo že razmeroma precej oblikovalne moči, skoro bi tudi rekel, intuicije. Tam je slikar z okusom uporabil od zgoraj padajočo luč i v svrho, da .je z njo dal umetniškega | izraza delavskega »ritma rok in ramen«. Karel Vir ima šest okusnih lesorezov, čudovito »atnlh vase zaokroženih kompozicij. kl učinkuieio tudi dekorativno. Ima izrazit oseben stil. ki ga označujejo! čudovito skrivljene oblike, ki sicer za lesorez niso tipične, ki pa dajejo celoti nekaj razmajanega, burnega življenja. Vi nekih ozirih bi se dala ta stilska učinkovitost primerjati z učinkovitostjo revolucionarnih pokrajin, kakor jih je slikal v svoji mladosti Luka Cranach, ki s« ga odkrili nemški senzaciohlasti šele da,-nes in ga na vse pretege kopirajo, ker hočejo biti v svoji proznoti eksotični in senzacionalni na. »stari« način. Mislim namreč na periodo, ko je slikal Cranach »Lov na jelene« itd. Vira odlikuje predvsem poglobitev v naravo, v katero so včustvuja s toliko ljubeznijo, kakor morda prod njim samo še Segan-tini. Zanimivo je, kako je dosegel učinek; v mirni ravnini žitnih polj v »Romantičnem dolu« s tem, da je postavil mirni liniji pokrajine nasproti na nebu vojsko oblakov. , Mirko Rački in Marko Rašica sta. znana umetnika, slavna po svoji monumon-talni narodni umetnosti, v kateri bi jrt lahko imenovali klasika. Rački je razstavil žalibog samo Iitografirano flticoi »Ravijojla«, ki je nastala nazbržo enkrat v uri navdušenja za klasične antično kompozicijo, Marko Rašica pa, ki je znan po svojih v med vrezanih ekspro-l sionizmih, ima na razstavi lesorez »Slikar Menzel«, kl je genialen v svoji eno. stavnosti in tip »Cupo«, ki je psihološko! ekscelentno karakteriziran. Kar so tiče Slovencev, smo popre-iiH noka.i naših najboljših grafikov, predvsem Tratnika, oba. Kralja in Kosa. Ce bi bili razstavili tudi ti. b! bila slika na1* ipu iflke pooolna. tDrama«, gledališki list, kl ga izdala uprava mariborskega gledališča, vsebuje v prvi številki članek g. Milana Skrbln-ška »Naša pot», v katerem razvija nekak program za umetnostno delovanlc v bodočuostl. V tc.n svojem članku kritizira gostovanje ruskega ansambla, katerega Igro smatra za premalo rusko In režijo za preveč rallnlrano. Očita Rusom kričavo? t, bahaško enostavnost In efektolovstvo, pravi, da notranje režije pri njih sploh nI bilo, da je bilo vse samo zunanje. Meni torel, da bl bilo pogubno slediti tel umetnosti. Hoče zenostavljcnje Gospodarska politika Gospodarska bilanca Zedinjenih državSm Bred8tvi ^rivaj0 oblMtem 111 ^ »Federal Reserve Board« je Izdal o gospodarski bilanci Zedinjenih držav sledeče zanimive podatke. Iz posameznih Številk in iz končnega rezultata je razvidno, kako rapldno peša vojna konjunktura v Ameriki. Gospodarska bilanca ima in poglobitve, umetnost ne srne biti odtis dva dfla- EJe" pre-lstavlja. Zodinjene dr-narave ampak njen polav. Karaktcristi- žav0 ko| ,uPmka- kot dolžnika. Iz čen le čredo: .Dokler prcdstavllamo na|Prv približno 1400 milijonov dolarjev ak-vollla neomejen razmah.. Program je si- tivna, leta 1920. še za pr.bližno 800 mili-cer lep, čeprav bl se dalo polemizirati o >nov dolarjev več nad to vsoto. 1700 nekih Izvajanjih v nicm. Skrbinšck se milijonov dolarjev (po tečaju 270 SIIS K nosti. vsot, kl jih je kdaj zaslužila ena država i Voliko ogorčenja je vzbudila udeležba v e u e m letu. Za leta 1921. (prvih U me- j italijanskega kapitala pri naših zavaro-secov) kaže rapiden padeo aktivnega ' valnib družbah, ki so deloma čisto laške, preostanka gospodarske bilance Zcdinje- : deloma pa v korist lire »nacijonalizi-nih držav. V tem Ča6u so Zodinjene dr- rane». Kar se je zgodilo pri zavaroval-žave kot upnik za okoli C00 milijonov j nih družbah, se je zgodilo tudi pri ban-dolarjev močnejše od svojih dolžnikov. ; kah. V lesno industrijo »o se kaj hitro Ce k tej vsoti prištejemo Ae eno njeno 1 zopet pritihotapili razni Milane! in Tu-čotrtino, dobimo približni rezultat vsega rinci in v polnem soglasju z našimi ljud-lotošnjega leta in aktivni preostanki go- j m! In pod lepo jugoslovansko firmo unl- , prova trgovina** pogajanja i ilanjt, , se pripravljajo. Treba bo od naše strani jasuih besedi in odločnih dejanj. Vsaj takih dejanj, v katerih se vidi naša državna suverenost. Danes Dalmacija, za njo Bosna — pazimo, da nam še v Ljubljani no zažgo kakega kulturnega poslopja! zdi, da Ic eden Izmed tistih, kl odkla n|a|o vse, kar ne prlstula v okvir nekih gotovih estetičnih norm, katere so si pridobili morda nc toliko v praksi kakor iz učenih umetnostno-filozofsklh knjig, (llcde Rusov namreč hi se mu dali očitati celo predsodki. No, bomo videli, kako bo realiziral ta program, kl v bistvu pravzaprav ne pove čisto nič novega. Poglobitev... O tem smo že slišali. Da bl |o tudi videli! — »Drama« vsebuje nadalje spise M. S »Strlček Vanja«, dr. Ivan Lah piše o »Jlrasku kot dramatiku., S. Škerl o .Henriku Ibsenu., M. S. navaja izvlečke iz Marcusove knligc »Strlndbergova dramatika., potem pride repertoar lit »beležke., nadalje seznam oseb)a In reper-toarni načrt, v katerem so: Cankar, Do-nadlni, Car Einln, Golar, Kristan, Nušič, Majcen, Tavčar, Preseli, Andrejev, Arcl-bašev, Čehov, Dimov, Dostojevski), Gomolj, Tolstoj, Pribicze\vski, Jirasek, Kvapll, Balzac, Cuei|ue, Moliere, Sarlou, Zola, Galsworthy, Shakespeare, h>iau, Wilde. Homatin, Ibscn, Strlndbcrg, Cal-deron Anzengruber, Bahr, Ernsl, Cirili-parzer, Haitptmann, Sclilllcr, Thoma. Lep [ program. Silen program. Težak program.. Operni In operetni |e kra)5i: Ouber, Ucl- | lini, Donizctti, Flotou. Lortzlng, Nedbal, Ollenbacli, Parma, Planuuctte, Smetana, Strauss, Suppc, Verdi. Zaic. Zcilcr, Mili- j Scker. Zunanjost Ic opremi! Kr. Kralj.! Kar se tiče ljubljanskega »Gledališkega lista mesto spodarske bilanco Zedinjenih držav zadnjih treh let si stojijo v sledečem razmerju: 1400:1700 : 025. Aktivnost bilanco Zedinjenih držav je padla, čo vzamo-mo 1. 1920. za 100 odstotkov, v letošnjem letu na okoli 87 odstotkov. Naj sledi dotajlirana tabela, k! kaže, odkod je prihajalo Zedinjenim državam je 459 milijard naših kron) predstavlja , toliko bogastvo, in zakaj pada aktivni v zgodovini gotovo eno izmed največjih | preostanek: Združene države kot upnik: Preostauek v blagovnem izvozu . Netto zliti in srebrui izvoz . , , Netto izvoz pap. dolarjev . . , , Netto plačila obresti (privat) . . , Netto Oceanska tovormoa. . . . Skupaj V milijonih dolarjev 1919 4016 411 91 60 ?20 4828 1920 2919 H8 125 140 8317 1921 9 lueseccv 1679 150 60 Ekspno 8.614 441 194 835 410 1879 10.024 V milijonih dolarjov 1919 Združene države ket dolžnik: Netto uvoi zlata In irehra.....7 Netto uvoi papirnatega novca..... Netto plačila zdr. držav........ Netto privatne inveatiei e Ainerikancov v inozemstvu........... Auierikanski vrednostni papirji prodani nazaj v Ameriko......... Rirneie priseljencev......... Razno............... 2375 800 150 600 50 1920 1921 9 mesecev 70 805 285 125 700 150 559 100 250 40 800 125 Bkupaj . . . V drugem delu tabele opozarjamo s&- «, bl želeli, da bl nr,m prinašal na- mo na euo postavko, ki tangira tudi naB o feljtonlstlčnih Nušldevib humoresk jv največji meri: Priseljenci so poslali doka! bolj aktualnega, morda ka) Iz umet- mov vsega skupaj v za/lnjih 3 letih 11S00 •liškcgn sveta, ali nc? Luknie v naši 1 milijonov dolarjev. Njihove pošiljke so umetnostni literaturi s tem sicer ne bo brez dvoma v precejšnji meri krive pad-zamašil, toda vsaj kaplilca bl bila to... I ca aktivnega preostanka, vendar jo nji-Zenitist Stanko Vinaver ic Izdal te dni! - Skupno 629 100 2680 785 8'6 1600 3:'5 | 8476 | 1635 | 1374 6434 hov trud in znoj zapisan v številkah prvega dela v čistem proostanku na blagovnem izvozu. V tem ogromnem številu čujejo naše gozdove, naš največji zaklad. Živinoreja je naš drugi največji zaklad. Da nam primanjkuje mesa, je znano, da gre to v veliki množini preko Postojne, je tudi znano. Čisto razumljivo je, če so si znali in morali Italijani tudi v tej panogi našega gospodarstva pridobiti gotov vpliv. Zaenkrat so podleglo samo šele manjše mesarije po doželi, k! pod jugoslovanskim imenom z italijanskim denarjem za Italijanski dobiček kupujejo po deželi našo živino. Morda tudi večja podjetja te stroke niso nedolžna. Žalostno sliko o italijanski gospodarski ekspanzivnosti v Jugoslavijo pa nam kaže neki Članek »Jug06lov. L1oyda«, ki naštova postojanke v Dalmaciji, kjer se jo nanovo usidral ali zopet dvignil Italijanski kapital. So to cementna podjetja, premogokopi, eloktrarne, gradbena podjetja, bančni in denarni zavodi Itd. Od šestih vočj.h tvomic za izdelovanje ce-monta je samo ena v čisto jugoslovanskih rokah. Je to bivša družba »Port-lami cement«, ki so je združila v Industrijsko zajednico, d. d. v Omišu. Cisto italijanska jo tvornica »Portland deli' Adrlatico«, ki ima kapaciteto 17 vagonov, V d ni gib tvornicnh prevladnjo tuj kapital. Tudi Izvoz surovin za fnbrika-eljo cementa je večinoma v italijanskih rokah. V premogokopnlh podjetjih so Italijani neomejeni gospodarji, ki izključujejo vsako domačo konkurenco. Najvažnejša je v tem oziru »Monte Promina d. d.», s sedežem v Trstu. Koliko drugih podjetij jo prišlo v italijanske roke, je težko določiti, ker se rudarske knjige nahajajo v Zadru. Sedaj so vodi borba za gosport-stvo v družbi »Bauiit A. G. Fiumo«, kl ima v svoji lasti premogovnike v severni DalmacijL Italijanske banko Imajo podružnice v tožttirv Beogradu* knjigo'Taroiimb"n1 Uspehi italijanske gospodarske politike 86-14 milijonov dolarjev tiči tudi marši katera kapljica Znoja, Jugoslovaua-dclav- ( v9"eh""'v^'nejg:h"'krajih '"'Dalmacije".'" Njih delovanje je zelo agilno, deloma poslujejo brez dovoljenja jugoslovanske vlado. V Italijanska roke so za časa oku- ca v Ameriki. svetnim«. Knjiga razpravlja o raznih značilnih pojavili naše kulture In o povojni osiliozi. Isti pisatelj Je prevedel tudi Go-goljcvo »VIj», katero Je izdal s predgovorom Aleksandra Bloka v Isti založbi. paelje prešle rnzlične tvomlce sardin; v It.-ilijnnskih rokah eo razne prometne (avtomobilske) družbe; Italijanska oku-V rapallskcm sporazumu jc Italija jas- lintrigira v Itumunlji in Bolgariji, so za- | pacljaka oblast je favorizirala naseljeva- v Jugoslaviji , no povedala, kaj namorava z Jugoslavijo joda med Avstrijo na eni in Jugoslavijo I v gospodarskem in političnem oziru. Kar J in Češkoslovaško na drugi strani, da s Slovanska antologija v Londonu. P. B. j ua Balkanu ui mogla dovršiti Avstrija 1 tem preprečuje gospodarsko zbliiovanje Scher, ki je žc veliko slovanskih, poseb- | ;n _ pot0ra nje Nemčija, naj po vojni no ruskih del prevedel v angleščino, le ;zda! antologijo moderne slovanske literature pod naslovom »An Ar.thology ol modem Slavonlc Literature, v založbi P. Rezana v Londonu. Od Slovencev so v knjigi zastopani tudi Prešeren, Aškerc In Zupančič. Plesalka Izadora Duncan Je postala so- .-.ialistinja in Je Sla na Rusko plcsat de-lavccm. Noče nikakega honorarja za svo-te produkcije in pravi, da sploh ne bo nikoli več plesala pred publiko, ki plača. V moskovskih »Izvestijlli« piše: Sedaj ne rabimo več »Evgenov Onjcginov«, kl bl nas zabavali Delavcc naj sc oddahne oh vzvišeni in resnični umetnosti. Kar se seda! uprizarja za ljudstvo, je namesto kruha kamen. V Moskvi se mora osnovati /['edališče, v katerem bi se ideje komunizma in revolucije izražale z gibanjem, besedo In glasbo. »za pravico narodov« dovrši Italija. Tendenca Italijanske gospodarsko politiko napram Jugoslaviji je, zasuiniti jugoslovansko ozemlje z italijansko liro in potem tako oslabljeno državo izigrati tudi polit čno. Poveljo k temu pohodu jo dala rapalloka pogodba, v kateri jo nakopi-čcuo preti pravic za italijanska podjetja in italijanski kapital. K udejstvuvanju teh ciljev pripomore umotno vzdrževanje visokega kurza lire, katera dejansko nima prav nič višjo kupne sile kakor jo ima dinar. Srednjemu italijanskemu kapitalistu mora biti Jugoslavija dežela divjega hrepenenja — kam bi drugam e svojo liro? Za cilj gospodarske osvojitve Balkana jo Italija uničila Trst, ustvarila »samostojno« Reko, nam odreka Baroš, v Zadru si jo sezidala upadna vrata, v Albanijo pošilja agente, puške in denar, mod temi državami. V ta namen zahteva razorožitev Jugoslavije, v ta namon požiga in uničuje naše kulturno in gospodarske postojanke ob Jadranu. V vsakem italijanskem ukrepu in koraku je jasno viden namen Italije, da hoče ona v Jugoslaviji nadaljevati politiko Avstrije. Kakor so izropali Avstrijo tuji emisarji, tako hoče izropati Jugoslavijo Italija. Dežela, ki je odvisna od tujega kapitala, mora biti pokorna tujim poveljem. Kakšno uspehe more pokazati Italija pri nas v treh letih naše politične samostojnosti? Uspehi so strašni, in če bo šlo v tem tempu naprej, čez desetletja nc bo noben stroj v lastni državi naša neomejena last, Pri kolikih večjih ali manjših firmah širom naše države je udeležen italijanski kapital, je težko določiti, ker o tein naša »nacionalizirana« podjetja previdno molče in z vsemi mogo- njo italijanskih obrtnikov; kurz lire orno-ioča nakup važnejših poslopij in ustanavljanje novih podjetij. Tvornice ustanavljalo podružnice, zlasti one iz Zadra, la s tem onemojočijo vsako konkurenco. Paroplovno družbe so v italijanski odvisnosti. Gospodarsko skoro največje važnosti za Dalmacijo pa je družba za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji (Sufid) s sedežem v Trstu z 21 milijoni lir kapitala in z važnimi električnimi centralami. Ta družba se pripravlja na elektrizacijo Dalmacije. Politika Italije Je grozna, brezobzirna in skrajno sebična. Italija sovraži sporazum, ona hoče diktirati: Zase hoče imoti vse mogoče koncesijo za izkoriščanje našega ljudstva in naših prirodnih bogastev, zase hoče imeti popolnoma proste roke in če mogoče še našo državno pomoč in podporo — nam pa no dovoli niti najprimitivnejših pravic: rabo našega jezika. Za zlato nam vprizarja požare. Južna železnica Težavni problem Južne železnice postaj a vedno bolj Jasen in se polagoma bliža svoji dcllnltlvnl rešitvi. Pri novi ureditvi Južne železnice v spremenjenih političnih razmerah se bori dvoje tendenc za svolo zmago: Ena za ohranitev gospodarske In lastninske enotnosti velikega podjetja pod dosedanjim vodstvom In z udeležbo na< sledstvenlh držav v njem, druga za nje. govo likvidacijo In razkosavanje proge od Dunaja do Trsta po nacionalnih državah. Za prvo rešitev se zanimajo Avstrijci In j Tržačanl, za drugo se potegujejo Italijani v starem kraljestvu In Jugoslovani. An. gleži in Francozi, od katerih — posebno poslednjih — je odvisna končna rešitev, še niso zavzeli oliclelncga stališča, kakor tudi ne Italijanska vlada. Vendar Je goto. vo, da dela evropska diplomacija z vsem elanoin In da se borba vrši sicer tajno, vendar skrajno žilavo. Dunaj zahteva slejkoprel ohranitev enotnosti proge, skupnega prometnega In komercielncga vodstva In po možnosti enotnega lastnika. Tudi Trst je v največji meri Intcreslran na taki rešitvi. Obe mestli Izhodišče Južne železnice — Dunaj In zveza z morjem — Trst, si obetata od take rešitve lastno eksistenčno možnost in razvoj, kl bi bil podan z živahnim enotnim, neoviranim prometom, z nizkimi obratnimi stroški In torel nizkimi tarifnimi postavkami, posebno za pošiljatvc daljših distanc. Tc želje dišijo nekoliko po stari avstro-ogrski tarifni politiki. Njihova uresničitev tvori danes — kakor nekdaj — podlago razvojne možnosti Trsta In Dunaja. Ollclelna Italija, oziroma komite, pooblaščen za reševanje Južno-železnlškesa vprašanja, ne da od sebe za enkrat nili take, niti drugačne Izlave. Tržačanl napenjajo vse sile, da rešijo enotnost Južne Železnice, gospodarski krogi starega kraljestva pa stojijo odločno na stališču po-državljenja Južne železnice In odplačila anuitetnega dolga potom rcparacljskega računa, kar značl: dobiti proge Južne žc-leznlcc na račun vojne odškodnine zastonj v svolo posest. Vprašanju Južne železnice se )e postavila tudi naša vlada odločno na stališče likvidacije podjetja, odkupa In podržav-IJcnja prog, kolikor zadenejo naše ozemlje. In na tem stališču naj tudi ostane. D,i bo pr! tem zlasti težko rešiti način pb čan!a. Je gotovo. Menimo, da lahko tudi ml kot Italllanl upravičeno zahtevam , odkup Južne proge na reparacljskl podlagi. Tudi nam nc plačule Avstrlla nlkake vojne odškodnine. Ml — vsaj do danes — nismo popustili o vprašanlu generalne?' zastavnega prava na Avstrijo. PopustiH smo skoro povsod, tu pa Je treba odločnosti. Ugodna rešitev prometnega vprašanja vsega zapadnega dela naše drža«. je ravnotako življenskega pomena za ves naš narod, kakor za Tržačane In Dunnj-čanc ohranitev enotnosti Južne prog;. Enotnosti Južne proge pa manjka dan> njena nekdanja glavna podlaga: Qosp< -darska in politična enotnost ozemlja, po kateri teče. — Tvrdka Friedrich Krapp v Essent). ki je lani uporabila svoj dobiček za notranjo okrepitev in ki že dve leti ni plačala dividende, razdeli letos divlden-do 4 odst. na delnice A, oziroma 6 odt' na prednostno delnice. Tvornica lites-i jekla v Esscnu stoji še pod nadzorstvom | antantine kontrolne komisije, Več tisoč strojev v današnji vrednosti 800 milijo-1 nov mark se je moralo uničiti. Temelji" glavnica podjetja se zviša od 260 tw 500 milijonov mark. Saša šantel ima tri prav dobro portrete Brajše, Vošnjaka in C-ote, ki pa sicer nimajo nobenih višjih ciljev, kakor rlosoči kolikor mogoče veliko podobnost i modelom. Danes . ahtevamo v tem oziru žo nekaj več. »Zidan.««, »Kuhinja« m »Motiv iz Kovinja« bi bile dobre stvari, čo bi umutnik ne bil vzel nekaterih detajlov risarsko premalo eksaktno. Barvni lesorez je, kar se tiče flekorativno-sti, prav učinkovit. Tudi Smrckar jo razstavil nekaj de!. To je naš najbolj zgovoren epik, včasih fantastično strašan kakor Poe, včasih duhovito hudomušen kakor Dickens. Skoda, če bi nam Smrekar. ki je pokazal v •»Zakladu« toliko znanja in zmožnosti, ne ozdravel več! Siln-i zanimiv In razveseljiv je pogled na tisto postr vsemogočo, kar je zainteresiralo oko mladega umetnika B. Jakca todisi po obliki ali Izrazu. Fiksiral si je momente iz plesno dvorano, ki so dobili eksotično efektnost po svoji porspektivi od zgoraj, prevzel ga je izraz drevesa, ob poti, karakteristična linija četrtobraza spečega otroka, refleks nočnih obrestnih sveziljk v vodi, slučajna gesta ali poza Iz kavarno, k! jc UneU toliko značaja v sebi Itd. Prav je napravil, da nam je ohranil vso tn sličice, ki zgledaio na prvi pogled samo kakor drobne študije, pa so v resnici čisto popolni organizmi. Iz njegovih celokupnih del so razvidno tri glavno favo: impresionistična, prehodna in eksprcslonlstična. Jakae izhaja iz impresionizma, toda čisti impresionizem ga ni zadovoljil. Vdihnil mu je več, kakor samo čutno žvlienie. V druai neriodL ki je na razstavi najbolj zastopana, njegovo umetniško naziranje ni več impresionistično, ampak že 6tremi po notranjem, po notranji karakterizaciji v doživetega, išče tistega momenta na predmetu, v katerem ta za hip nehote razgali vso svojo dušo in svojo notranjost. Glej n. pr. nje govo skice z mottom »Drovo«, »Pot«, »V kavarni«, »V čakalnici« itd. To jo zdrava ovolueija v smeri proti ekspresionizmu. Ce bo ostal Jakac na vsej poti zvest sam sebi, ne bo zalozel v efektolovstvo. «V melodiji« je udaril nekako tisto pot kakor mlajši Kralj in »Mati«, »Muzikantl« spominjajo oddaioč na Tratnika. V »Dveh« in v »Glavic jo stil, kakor bi ne bil njegov in kakor ga uporabljajo danes Ncmn-maniristi Hauser, Haeeke.l Rohlff. »Himna« mu je bila po svojih lučih trd oreh, ki mu mladi umetnik ni bil čisto kos in »Solnce«, ki je iz njegove najzrelejšo faze, hoče izražati absolutno luč in njon refleks v vodi s pomočjo nekih puščic itd. — jo malo absurden in Cisto nič slikarski. Toda v • Harmoniji«, kl je nastala menda na nekem Kocianovem koncertu v Pragi, v »Cirkusu«, v »Laso«, »Muzikantlh«, v toj vrsti jo dosegel Jakac že skoro napol, kar je iskal, namreč sintezo predmeta v integralni obliki. V formi — tudi v ekspresionizmu ni napačno govoriti o njej, ker kaj je končno forma drugega, kakor tisto, kar jo pri umotvoru vidno? — nI v zadnjih delih žo nič manjši kakor Pilon, z razločkom, da io Pilon sentimentalen, miseln in globok, ta pa bolj naivon in liričen. Karakteristični so zanj tudi ne-fcatori »Ekslihrl«. Kocroicveca že nožna. 'mo, Skrjančev jo nekaj podobnega, Kra-Tev ima dinamično napeto liniji v znak 1 mladostno eksplozivno moči, Jarcu jc dal v misel poglobijo o simbolično figuro, i Jakopiču plain air v tisti izraziti njogovi široki tehnik, Tratniku goslača, vsega prevzetega od sladke melodije itd. Upaj-lio, da nam Jakao gotovo ne bo zašo> med umetnostne pustolovce, ki so danes tako pogosti. Veno Pilon. Se nI dolgo, kar smo imeli priliko občudovati njegovo prvence-akva-relo iz Rusije, danes pa stoji žo velik pred nami. Trd, kraški značaj, ki upodablja z drzno močjo, kakor z dletom in kladivom. Nekaj suverenega imajo v sebi njegove poteze. Nekaj Noldejevega umetniškega »barbarizma« je v njem in pa Munchovega, predvsem alunehovega, ki je naslikal »Die MSnner am Meer«. Odlikuje ga imenentna veličina shva-tanja, ki obstoji v obdelovanju forme, v ihtuiclji. Narava ga no veže več, mu je samo nepopolno sredstvo. Njegov ekspresionizem ni umetno in inteloktualno sliomponlrana ug-nka kakor je to pri starejšem Kralju, ampak je povsem Intuitiven: gre mu predvsem zato, da zajame v sugestivnem momentu vso prožnost in intenziteto fantazije, obliko in izraz, dejanje In milje. Oblika in zunanji izgled predmeta ga ne zanimata, gre zato, da poda njegovo dušo, da izrazi na slik! svoje sočutje ali ljubezen do predmeta, da Izrazi - sam.5 črto vse, kar občuti ob tistem picdmctu. Recimo »Moj oče«... »Ponavadi jo sedel tam pri mizi, ob takih prilikah pa ie potegnil iz pipo, udaril ob mb» In fftknl- Tnko ho. kiikor | jaz hočem, pa basta!« Tole predstavlja slika, predstavlja, kakšna je predstava, kadar si umetn',k skuša sintetično ponazoriti pojem »Moj oče«, ne briga ga pa morda, kakšen nos jo imel oče itd., kar je tu čisto postranska reč. V »Milki« je izrazil umetnik svoje sočutje nad ubogo, nelepo deklico s tankim vratom in nepravilnim obrazom, v »Družbi«, v »Brlogu«, je podal miljo kakor bi ga bil samo Zola, čo bi znal tako sintetično, v »Gorjanu«, »Slikarju Palčiču«, ki sta vse kaj več kakor samo portreta, v »Moji materi«, »Predmestni publiki« je podal značaje, kakor dober pisatelj. Kar živi so tisti značaji v »Predmestni publiki«: tisti, ki sedi na levi spredaj, se še ni otresel prvotne faecinaciie, ki ga je prevzela, ko je prvič videl pravo mestno glo-dališče. Ko bo padla zavesa, se bo obrnil k onemu, ki sedi za njim in ta se bo zasmejal in povedal debelo kvanto. Tistega v sredi take reči ne spravijo več iz ravnotežja, kar je že dosti podobnega videl. Hudomušno se jima bo režal in pomeži-koval: »Ali sta videla hudiča?« Ob sliki »Dečki na ulici«, se je, če so ne motim, neki kritik izpodtikal. Pilon tukaj ni hotel slikati svetlobnih impresij in študirati anatomije, ampak je hotol povedati približno to-lo: »Ej, kako smo se preku-eovall, ko smo bili še takile, tako živi kakor živo srebro, tako polni kipeče mladosti in tako brezskrbni!« No, !n je i to malo fl!»lziral, da je prišla tista po-| skočnost do popolne veljave, je to pre-' tiral s tem, da je enega dečka dobesedno | vrgel v zrak. Na:.ivna verjetnost sovoda ! 'n t.mt in forma v smislu starih, reali- stičnih tradicij tudi, tega nihče ne ta;i. toda stopnjuje so s tem notranji izraz. to brozdvomno. Stopnjuje se takozvar. .-ideja« in to mu je glavno. Ne gre za »Sliko« v dosedanjem pomenu bes-.-i . ampak za izraz vsega, kar ti pride ra misel, ča ei, recimo, skušaš kot intuitiven vizualnik predočiti ta, ali oni pojem. Sinteza pokrajine dostikrat zapelje v kubizem. »Firenze«, »Pontevecchlo« in morda še par drugih, so v tem ozira ž" malo sumljive. V »Lakoti« pa dobro učinkuje pohlepnost, geste, v »Amotir simple« odurno oglata kmečka zaljub Ijena razneženost etc. Tista trdota obli kovanja, sploh ne odbiia voč. Se se pn šteno zamisliš v sliko. Kar odtujuje čb voku od ekspresionizma, je le nenavnd nost, ki diha iz na prvi hip nerazumljivo deformacijo narave v svrho notranjega v raza, v svrho rltmlčnoga učinkovanja M Ekspreslonističnib oblik ln manir je toliko, kolikor je ekspresionistov. Estc-tično so to ravno tako enostranska umetniška naziranja kakor impresionizem. Toda treba je ločiti takozvano pustolovsko umotnost, efektolovje in pravo umetnost. Ekspreslonizom je popolnoma pogojon v poglobljenosti današnje dobe v znanost, v indidualizmu naše dobe, ki hoče brez; obzirnega razmaha in nazunaj v razvoji naše tehnike in znanosti in je zato upravičen. Učinkuje sicer ne tako na prvi hip kakor realizem aJi imprceionlzem, toda prodno ga sodiš in obsodiš, ga skušaj občutiti in razumeti, S, V Iz alkoholne sta- IMJTM Kanil, tfajveč oseB, me® bflml Cn® 1 Vsako predavanje Je pojasnjevalo 60 | pa drugfh', kulturnih ln poIItlSnffi vidl-veSJe Število iensk. je bilo obsojenih ' skloptl&iih slik. Največ zanimanja ia te kih. LoPil bi v glavnem tri skupino, tistlke ZSl Sloveniio radi !avne P'^1108'1'- 6026 alkoholnim S prireditve je pokazalo industrijsko de- • podjetjem stoji nasproti osem bmalko- j lavstvo, Koncesijonlranih gostllnlčarsklh In j holnih gostiln in B6 podjetij za lzdelo- urada so bili v omejitev pijančevanja krčmarsklh obrti se tvrSujo v Sloveniji ™nje brealkoholnlh pijač, U j. sodavice.,stavljeni od strani rainih Izobraževalnih 502(5. Te obrti so v zmislu obrtnega reda ' pokalio in sadnih Bokov, ki pa vsled po- organizacij mod drugimi tudi sledočl razdeljene sledeče: Toči in na drobno manjkanja slrovin le v presledkih obrj, pologi; prodaja pivo, vino, sadjevec in žgano tujejo. UTede naj se praktično nadzorstvo pijačo 8122, izmed katerih toči pivo, i y hoju proti alkoholizmu so je pover- produkcije in prodaje alkoholnih pijač; viuo in sadjevec 2590, žgano opojne pl- | jeništvo za socialno skrb udojstvovalo < g.) b.vede naj se revizija koncesij za ■»le pa 305 obrtnikov. Obrt se izvrJujo : siedeSo: Ustanovilo je dne 21. januarja ž„an jetoč, ki so vrti v zvezi r, drugo ! jo treba za reolno dolo organiziranih v 498-1 slučajih osebno, 889 po namen- ; 1920. protialkoholni sosvet kot posveto- obrtjo. fn discipliniranih, kompaktnih sil. Ce nlku in 658 po najemniku Koncesij jo Ta,nl orf?an protialkoholncmu oddelku, . k imajo T Mjemu j0 slab moj sodelavec, »kuSam biti bo- bilo ukinjenih kazensko začasno 47, traj- ,seslojefi j, zastopnikov razn.h javnih > J ^ £ |lji jaz. KonStatiram pa, da so naši hr- ,i, izobraževalnih in telovadnih or- s konC8iUe. vatski in url* ki tovariši napram natn Klerikalci imajo svojo druStvo «-Do-magoj«, ki stoji — kar treba priznati — Be precej na jugoslovanskem «tali-S8u. Vzorno disciplinirani, nastopajo k0m[>akti)0 iu samostojno. Domokratjo smo organizirani v akademskem klubu »Jugoslavija«. Malo na« jo, a t' smo iz prepričanja in Iju-boznt. Kaže globoko preprifianjo je, da Med «Bloka8i> seveda Slovencev nI, To eo zvesti sinovi svojih očetov in y kolikor niso nbsolutno slabi, tudi nii hovo utemeljevanju ue sega preko apriorne mržnje do Srbov in Ijubeiii" do volike Hrvat dte. Isto bolezni tor.v. katero očitajo drugim. Toda nilajžii. otnladina je jugoslovar ska in Ideja zmaguje v življenju. no 11 in lz raznih drugih razlogov 812, oblasti, p k upaj 570, na novo podeljenih pa 217. ganizaclj . _ . odvzamejo koncesije; :vatski in Brt*m tovariši napram Ljubljani. Potom organov . ,A : jako dlskrotnl ln polni obzira, želeti Tako pride na 185 oseb ena gostilna protialkoholncga oddelka se Je izvedlo : «•) «U>teva naj se, na vsa«. gosti na , ,,a bi „„ 0rpanir.ir.ilo v tuičem on artS onph ena točilnic« žtranih o Aloma Oompany, d. % o. z., Ljubljana. 2181 Gospodična lz boljie rodbine, se želi učiti iivati perilo v dopoldanskih urah pri dobri Šivilji, eventualno iiva lahko samo zase. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Dobra Šivilja«. 2081 Obleka, perilo, različna drobnarija, Fran KraSkovič, Stari trg št. 22. Nizke cene. Modna trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cene. Praktikanta, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Fr. Stuplca, trgov, z železnlno 8208 v Ljubljani. Trgorina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36. F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustanovljena 1. 1879. A. Fuchs, trgovina z zlatnino, »rebr-nino, urami itd. Selenbnrgova ulica. I Eahtevaife v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „JUTRO" Najlepše, najboljše in najcenejše darilo za Boiii i® lepa in dobra Knjiga! Tiskom zadrega t Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 Ima takih knjig v zalogi na veliko izbiro, ter jih si. občinstvu v to svrho toplo priporoča. vmmimmw im^er&c ŽRGE-HLIlllOEZOUl-HIŠE-UllE-lltOlISTR.STfIDBE-IIOSTCIJIE P PRORRČUrtl-StflČRTI Iti OBISK \WM\m 8REZPIRČH0. Ej 11 * L iar rranc, oanu. uaur. u. ±m. i ---------------------________—---—--—-------- : : , : : — sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge tfop pod najugodnejšimi pogoji. | Prema use bančne posle najtožneje in najkulantneje. - 1 Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. * # fr * S ^ ________rrkuiaiu« ua« uhuuiu jiuai« iiujiuuuhj« ui iiHjuHiuuuauj- . ________k« ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Skoro četrtstoletja sem vodil ..Narodno kavarno". Ve« ta čas m« je cenjeno na Se občinstvo pobiralo s Številnim posetom, za kar mu Izrekam iskreno zahvalo. Da si izboljšam svoj položi), sem prevzel kavarno „ZVEZDO«, katero sem preuredil tako, da ustreza vsem modernim zahtevam. Mo) naslednik v Narodni kavarni ie gospod JOSIP CARL, ki ie lokal vzel v na|em od hlinega Ustnika gospoda Pongratza. Poznam gospoda Carla kot poštenjak?, narodn)«ka In strokovno izobraženega moža, zato ga slavnemu obiinstvu toplo priporočam, da ga podpira z mnogobrojnlm obiskom. V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1921. Fran KrapeS, lcavarnar. Od gospoda FRANA KRAPEŠA sem prevzel „NARODNO KAVARNO". Sbulal bom podietje ohraniti na dosedanji viilnl. Skrbel bom za točno postrežbo, dobro pijačo ln okusna Jedila. Cen)enemu občinstvu bodo, kakor doslel, n« razpolago vsi domači in več)! tuji Usti ln revije politične, leposlovne ln znanstvene vsebine. Na razpolago sta gostom dva Izborno, popolnoma prenovljena biljarda. Priporočam se slavnemu občinstvu, da bi ml ohranilo isto naklonlenost, H fo le izkazalo mojemu predniku. V LJUBLJANI, dne u. decembra ua. jos{p Carl, lcavarnar. m 000 „TEXTILIA", trgovska in industrijska d. d., Ljubljana, Krekov trg 10. Telefon 177. Brzojavke: „TEXTILIA". Telefon ITT. Centrala: LJUBLJANA. - Podružnica: DOLNJA LENDAVA. Največja zaloga češke in angleške mannfaktnre. 2098 Samo na debelo! b m ft $ Zadružna gospodarska banha, fl. d. y Ljubljani. žična in Jo srečka Državne razredne loterije III. kola, katera lahko zadene v najsrečnelšem slučaju K 4,000.000*— Ker se žrebanle I. razreda vrši ?.e dne 2. In 3. ianuarja 1922., nai se blagovoli poslati naročila nalkesneje do 28. t. m. Cena srečkam le: Cela K 192 —, polovična K 96 -, četr-tlnka K 4S -, osmlnka K 24 - Poštnina K 8 —. Srečke Ima na prodal v to pooblaščeni prodajalec orefik Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38/L siso Dular S Fabiani .SlSi Zaloga.: Skladišče Balkan, Ljubljana. Vesele božllne praznike in sreCno novo leto 2e« lita vsem obiskovalcem In prljatei em Ivan in Rozi Herzog iim gostilna pri „lavu". Pn cenjenim odje-• "a malcem želim vesele božične praznike! v Friderik Serbec, trgovec t«, v LJubljani, Stari trg itev. 4. Najboljše okrepčujoče in dietetiino sredstvo za odrasle ia otroke je železnato vino lekarnarja O. Ptoootlja ▼ Ljubljani. 19i»Uli a---—------—-—n Tvrdka R. BUNC in DRUG Celje - Ljubljana - Maribor želi vsem svojim odjemalc«m al Sožič! 8183 na so lotos sodelovali pri 15 dirkah in tekmah in so ostali, izjemši eno tekmo v Švici in eno na Angleškem, kjer so odnesli drugo in tretjo nagrado, v vseh ostalih dirkah zmagala v svoji kategoriji, na Švedskem so odnesli prvo nagrado za kar najmanjšo porabo bencina ob najostrejši mednarodni konkurenci Pri veliki tekmi v Monakn (Nizza) so zavzeli prvo mesto pri vseobčni klasifikaciji. 2136 Glavni zastop tvornice avtomobilov „STEYR" za Jugoslavijo Margaretska ulica 6 ZAGREB Telefon int. 13—74. L. Mikaš Ljubljana ar j Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo t Zaloga sprehajalnih, palic. 2107 Popravila točno in solidno I Najlepše darilo za naše gospodinje je iavrstno in praktično urejeni GOSPODINJSKI KOLEDAR za leto 1922. Uredila Utva. Izdal ga jo pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Cena K 30—. Dobiva se po knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Pred škofijo 21. Staro železo (cele vagone) kupuje po najvišjih cenah. — Centralna na-kupovalnica starega železa v Ljubljani, Gosposvetska c.1. Telefon ItfO. Z 0. ZJ D0B11I. Spodnja Sl*ka. Telefon IBO. Izvršuje vse vrste visokih In globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, Iz-koriščenje vodnih sli, moderne Industrijske zgradbe, ,,sSio", mostne gradbe. Posebnosti: bijologlčne ln mehanične čistilnice za vsakovrstno Industrijo, leseni polnostenskl nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, lesena In kombinirana skladišča. Izvršitev tozadevnih načrtov In proračunov. 8104 Domače jedilno olje! Začeli smo s proizvajanjem naiega prvovrstnega dvostroko rafiniranega 2134 kl more, kar se tiče kakovosti, tekmovati z vsakim inozemskim oljem. Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Glavni zastop za Hrvatsko in Slavonijo pri Trgovskem prometnem delniškem društvu v Zagrebu, Ilica 48. Prva hrvatska tvornica olja d. d. v Zagrebu. Kapital: K 20,000.000. Rezerve okrog K 6,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 1 Podružnici: NOVO MESTO in RAKEK izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. — Denarne vloge, — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza. 2163 f ife^ mi Natisnila Delniška tiskarna, d. i. » Linblianl