Fo&nina plačana v gotovini. Leto LXIX. št, los Ljubljana, petek 8. maja 1936 Cena Din iznaja vaaK dan popoldne, izvzemsi aedelje in praznike, — lnserati do iSU petii vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecjl inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnjseratru davek posebej. — »Slovenski Narod« trelja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CPRAVNIŠTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica fetev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št, 26. — CELJE: celjsko uredništvo; Strossmaverjeva ulica 1, telefon St, 6S; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Neizpremenjena načela Male antante: aiitaete ©stane zvesta ideil mh*u lit mednarodne varnosti Kot iskrena pobornica miru se bo Mala anfanta tudi v naprej zavzemala za mednarodno solidarnost, spoštovanje pogodb in se borila proti vsakemu revizionizmu, pripravljena sodelovati z vsemi narodi Beograd, S. maja. r. Po dvodnevnem Easedanju je bila snoči zaključena beograjska konferenca Male antante, ki je bila zaradi dogodkov, ki so se v zadnjem cs.hu odigrali v mednarodnem političnem življenju, kakor po času, v katerem se je vršila, še prav posebne važnosti. Trije zunanji ministri držav Male antante so na beograjskem zasedanju premotrili celokupni mednarodni politični položaj, izmenjali misli o pogledih vsake posamezne države na probleme, ki se posredno ali neposredno tičejo Male antante in zavzeli do vsakega posameznega problema skupno stališče, ki bo merodajno za nadaljnjo politiko Male antante. Kakor pri Mali antanti sploh drugače biti ne more, so tudi tokrat sprejeli vse >klepe v popolnem soglasju ter postavili na laž vse one ki *fo že tedne intrigirali z raznimi lažmi o razdvojenosti o nesoglasji?! v Mali antanti. Kakor doslej, so države Male antante tudi v bodoče čvrsto odločene v najpopolnejši solidarnosti braniti svoje interese ter ostati slej ko prej na braniku miru in mednarodne varnosti. O sklepih, ki so bili sprejeti na beograjski konferenei Male antante, je bil sinoči ivdan naslednji uradni komunike: [rajske konSerence Stalni svet držav Male antante se je šesta! dne 5., 6. in 7. maja v Beogradu pod predsedstvom dr. Milana Stojađinovića* predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra. Ko je temeljito proučil sedanji mednarodni položaj in podrobno preštudira! vsa konkretna vprašanja zunanje politike, ki se tičejo treh držav Male antante, je takole podal smernice skupne politike teh treh držav. 1. 16 let si države Male antante prizadevale, da branijo s požrtvovalnostjo v okviru Društva aarodoi mir in spoštovanje do med" narodnih obveznosti ter skusain d*»>et-i v Evropi miroljubno sodelovanje med narodi v duhu medsebojnega razumevanja. Proti revizionizmu in Habsburzanom 2. žele« ohraniti mir. največjo blaginje vseh narodov, so se z največjo energijo uprle vsemu, kar bi bilo moglo skaliti sedanji red v srednji Evropi. Zato so zmerom podpirale politiko zahodnih držav, ki je podpirala neodvisnost Avstrije; zato se upirajo iz-prememhi meja z revizionizmom, kakor tudi povratku na prestol dinastije, kaiere navzočnost hi neizogibno povzročila najtežji spor v podunavski kotlini- 3- Svečano izjavljamo danes v posebno težavnem trenutku za evropsko politiko, da nimajo države Male antante nobenega vzroka kakorkoli izpremeniti to politiko, ki so jo vrs-ile v duhu popolnoma neomajne zvesto be in trdnosti. Pri tej politiki vztrajajo danes bolj kakor kdajkoli prej. To politiko ho-lin zato izvajale tudi zdaj z isto energijo iu do poslednjih posledic v korist evropskemu miru. 4. Iz testa razloga izjavljajo s^prav posebnim poudarkom, da jih življenjski interesi in razumevanje zgodovinskih nujnosti od včeraj, danes in jutri silijo, da ostanejo za zmerom neločljivo druga z drugo. To ni hi-lo nikoli tako resnično kakor danes, ko utegnejo iz mednarodnega položaja nastati velike težkoče in celo re>ne errožnie za mir v Evropi. Enaka politika napram vsem: od ĐN do Rusije 5. Iz teh razlogov tudi podčrtava Jo dejstvo popolne in totalne enotnosti v>c s roje mednarodne politike. Naj gre za njihovo ntii: šče do DN. do neodvisnosti Avstrije ali tlo povratka habsburške dinastije, do spošiova-nja mednarodnih pogodb sploh; naj gre za njihovo razmerje do Francije in Anglije, do Italije in Nemčije, Madžarske, Bolgarije. Avstrije ali Poljake, do držav Balkanske zveze ali Sovjetske unije, njihova politika ostane popolnoma ista, temelječa na istih načelih, na i>tih čustvih in na istih skupnih interesih. Državam Male anante ie do tega. da to proglase, da preprečijo tako pri njih, kakor povsod drugod sleherni nesporazum in sle-hrno zmot«. Zadržanje treh držav Male antante do katerekoli teh držav bo torej zmerom isto in skupno in popolnoma solidarno. Za kolektivno varnost 6. Države Male antante bodo nadaljevale politiko Drustia narodov v največji zvestobi trdno upajoč, da se ho tei politiki posrečilo premagati težko sedanjo krizo. One so pristaš načela učinkovite kolektivne varnosti in so pripravljene sodelovati in v praksi učinkovito izvajati to načelo. Toda tako, kakor so storile v preteklosti, bodo znale dati y bodočnosti z dragimi sredstvi prav tako moč in potrebno učinkovitost politiki svojih narodov. • • . in nova Locamo 7) V vprašanju lok:|rnske pogodbe in posledic, ki so nastale zaradi odpovedi te po 1 jalni razgovori med locarnskimi državami za evropsko kolektivno varnost, da bo Mala antanta mo^la prispevati svoj delež h utrditvi Splošnega miru prav tako na zahodu Evrope, kakor v srednji in vzhodni Evropi. Čeprav niso neposredni podp>niki porenskega pakt*, zasledu;ejo vendarle s pozornostjo razvoj teh razgovorov, dobro vedoč, kakšne posledice bi izvirale tudi zanje iz kakšnega spora o tej stvari. Za svoje pravice v duhu pogodb &) Poudarjajo svoj življenjski interes do spoštovanja >aintgermainske, tr'anOnske in neuillvjske mirovne pogodb^. Sporočili so že svoje nazore o tej >tvari in so zavzeli dobro znano stališče. Sklenili so pri svojih sedanjih razgovorih zastran svojega s*a~ lišča v praksi za bodočnost, da popolnoma j obvarujejo svoje interese in pravice. Zato izjavljajo trdno, da bodo v danem trenutku storili vse. kar bo potrebno, da si pribore spoštovanje svojih pravic in >vojih življenjskih koristi. Zato si pridrže za bodočnost vso svobodo svoje akcije in vrhu tega ugotove enkrat za vselej, da ne bodo dale nikoli pristanka za uzakonitev iz-premembe mednarodne ureditve, s katero so skupaj zvezane z drugimi podpisnicami, če do te izpremembe ne bi prišlo po raz- govoru z njimi in če ne bi bila sklenjena in dogovorjena z n;imi po načelih mednarodnega prava. Himski blok in Nemčija 9) To staliŠče o -poštovanju do veljavnih pogodb pa prav nič ne brani državam Male nnlante, da ne bi energično zasledovale poskusov za dosego gospodarskega sodelovanja med državami podunavske kotline, da bodo tako z dejan .i podale očitne dokaze svoje dobre volje, db pripomorejo k zdravemu sporazumu v tej Stvari. Že večkrat so poudarile svoj pristanek na načelo gospodarskega sodelovanja z rimskim blokom in z Nemčijo V premi črti za mir 10) Države Male antante -e zavedajo, da je mednarodni poležat ze!o re-sen. Kot države ustanoviteljice Društva narodov, so globoko privržene miru. Kot države, ki -o se udeležile voine leta 1914/18, pa znajo ceniti blegor miru in sporazuma med narodi. Tod;*, ker vidio potreb« po ravni politični črti, ki vodi resnično do iskrenega in miroljubnega sodelovanja, so odločene skupa i in v enotnem nastopu in v globoki zvestobi ukreniti vse potrebno, da obvarujejo mir in >vojo narodno dediščino z vsemi sredstvi, ki >o in bodo na razpolago njihovim prijateljskim in zavezniškim narodom- 11) Glede na v^žne razgovore o vseh vprašanjih, ki se bodo prav v kratkem vršili bodisi v Ženevi, bodi-i pa običajni diplomatski poti. bodo trije zunanji ministri ostali v stalnih stikih med s boi. Poseben sestanek dr. Krof te in dr« Stojadinoviča Češkoslovaški zunanji minister dr. Ka-mil Krof ta ostane v Beogradu še jutri. Predvsem bo imel še poseben sestanek z ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovićem in bosta razpravljala o problemih, ki se nanašajo predvsem na ju-goslovensko-češkoslovaške odnošaje. Nadalje bo posetil češkoslovaško kolonijo in češko šolo v Beogradu ter si tudi podrobneje ogledal beograjske znamenitosti. Aneksija Abesinije V noči od sobote na nedeljo bo izšel proglas o priključitvi Abesinije Italiji — Italijanski kralj postane cesar Rim, 8. maja. AA. Havas poroča: V j italijanski upravi, posamezna plemena, ki noči od sobote na nedeljo bo izdal Mus-solini proglas, namenjen vsemu italijanskemu narodu in bo v nJem objavljen novi statut Vzhodne Afrike. Ta statut bo na čelo abesinske uprave postavi! pravno osebnost namesto vojaške in bo proglasil obenem aneksijo Abesinije. Ker bo ta aneksija spremenila meje Italije, se mora poprej sestati veliki fašistični svet, ki je naslednik prejšnjega senata in ki odloča o vseh spremembah italijanskih meja. Kraljevina Italija je postala sedaj italijansko eesarstvo in italijanski kralj si bo privzel naslov ee-sarja in to vprašanje bo tudi predloženo velikemu fašističnemu svetu, ki tudi razpravlja v gotovih primerih o orerogati-vah krone. Zaradi tega lahko veliki fašistični svet da kralju naslov cesarja. Pariz, S. maja. r. Današnji listi se ba^i-jo z naer-ti Italije cflede Abesinije in poročajo v zvezi s tem o razgovoru, ki ga je imel včeraj francoski pos'lamik v R:mtu z Mussolini jem. Mu-ssolini ga je n-ri tej priliki informiral, kako si zamišlja ureditev abeamskego vorašanjo. Naglasi! je. da je Italiia pripravljena upoštevati francoske in angleške interese v Abesiniii. pridobljene s preišnjimt r>o godbami, sklenjenimi neposredno z AbeSinii«, ter v skladu z dogovori, sklenjenimi I. 1°06 med Italijo. Francijo in Anclijo. Franciii bi ostale zajamčene vSe pravice glede železniške proge Džibuti—Adis Abeba, AngliH pa prav tako ni treba biti v skrbeh glede njenih interesov na področju Tonskega jezera. Italija tudi ne misli obdržati v Abesiniii večje vojske, marveč samo manjše oddelke, potrebne za izvrševan ie polici *ske službe, dokler ne bodo domačini dovolj izvežbani, da bodo mogli sami vzdrževati red« Abesinije v dn^edanfem obsegu Italija ne misli obnoviti in tudi ne postaviti novega abe-godbe, žele. da bi se hitro končali priprav- i sinskega cesarja. A bes ini ja bo ostala v jih je okrog 70, pa bodo pod vodstvom svojih poglavarjev uživala gotovo avtonomijo. Mussolini j«' francoskemu poslaniku izrecno naglasjl, da za reševanje abe in-skega problema sedaj Društvo narodov sploh ne prihaja več v poŠtev. ker hoče Italija v>a vprašanja, ki se tičejo Abesinije, urediti v svojem lastnem delokrogu- Kar se tiče gospodarske £-a sodelovanja v 'Abe-Siiniji. bo Italij-i započeli posebna pogajanja z Anglijo in Francija, toda Mussolini je dal razumeti, da ne misli pri tem na politiko odprtih vrat, marveč, da predstavlja sedaj Abcsinv-i v prvi vrsti italijansko domeno- Y enakem smislu sestaviljeno noto je itati&unski poslanik Ceruiti, ki se je včeraj vrn,:l iz Kima, izročil v francoskem runan'f.m »n.ini-soliniju. ki je prišel na balkon in rekel med drugim: Fašistu na Italija, ki je bila oblegana od 5:2 držav, vam je poverila težko nalogo, da 'y vsaka dm/.ina od svoje strani morala organizirati odpor proti s.inkcijam. Vi ste sijajno vrifle svojo nalogo. Domovina vam izraža svojo hvab/no&t in vam pravi, da bo vaš vzgled zapusan na straneh italijanske zgodovine. Italijanske letalske izgube Kini. .s. maja. o. Minister za ti«k in pr»>-pagando Ciano, ki j»* na l>ojišču v vzhodni Afriki, jo izjavil i nožem-kini novinarjeci. da je Irtal-ki oddelek Di^perata«, kj mu poveljuje, izgubil v torbah"z Atx>-inn IS pilot<»\. Osem i" bilo ubitih 7 |»a ranj*mdi. Prodiranje ob sudanski meji /il)(iti s. maja AA. Ponoči je semkaj prispela nepotrjena veat, da je železniška proga med &dii Ahoho in Džibuti jem pre-sekana pri M< dži 50 km od Adis Ab^bn. Abesiniji nič več debate! Italija smatra abesinski problem za rešen in odklanja o tem vsako debato Rim, 8. maja, A A. Štefani objavlja članek svojega diplomatskega urednika in podcrtava, da je Italija vkljub temu. da so se izvajale sankcije proti njej, držala svojo obljubo, da ne bo dopustila, da se kolonijalni spor spremeni v evropski konflikt. Italijanska vojska je prva nudila pomoč po>laui-štvoin iankcionističnih držav v Adis Abrbl. Sedaj pa ie treba računati s tem, da je zgodovina prinesla odločitev, ki je ugodna za Italijo. Igra v Abesiniji je zaključena. Abe-sinija je po UuBSolinijevie besedah italijanska. Ni mogoče zmanjšati te zmage. Italija je potrdila, da bo lojalno spoštovala podpisane obveze in pogodbe in da ho aenstra-šeno branila svojo zmago. Italijanski tisk pi><-. da ho vprašanje Abesinije re.-eno z običajno aneksijo V Mii>oto ponoči, ko se bo sestal veliki fašistični svet, bodo prirejene nove velike manifestacije kralju in pred sodniku vlade. Newyork, 8. maja. AA. Štefani poroča: Včerajšnji »Newyork Times« piše o možnosti, da bo Italija v najkrajšem Sasn proglasila aneksijo Abesinije. Veliki dnevnik meni, da bo ameriška vlada na to reagirala n:t ra način, da bo ameriško poslaništvo v Adis Abebi sprenn-nila v generalni kontalat. V članku se nato piše, da politični krogi menijo, da j'1 vojna dejansko zaključ^ena in da je za,to treba pričakovati čimprejšnjo ukini tev prepovedi izvoza orožja v Italijo Italija bo šla do skrajnosti Pariz, 8. maja. AA. Sinočnji »Tempa« piSe, da hore Mnssoliai do skrajnosti izrabiti svojo zmago in da bo svoje uspehe branil tudi z orožjem proti vsakomur, kdor bi hote! stavljati v dvom njegovo voljo. Abesinska vlada še posluje London, 8. maj«, z, Abesinski poslanik v I^»ndonii je izdal komunike, v katerem pravi, da kljub odhodu abesinskega cesarja v inozemstvo in zasedbe Adis A bebe po Italijanih še nadalje obstoja aU-sinska vlada, ki vrši jurisdikcijo nad dvema tretinama ahe-sinsk< _ra ozemlja in ki je edini pol nemočni predstavnik AUsinije. Abesinska vlada se je zatekla v začasno prestolnico, ki pa je dosada] ni točneje označila, da je ne bi re-postavljala italijanskim napadom. Vlada v redu vrši troje posle in bo če nadalje branila interese Abesinije. Usoda abesinskega cesarja Tudi Angleži ga bodo zatajili • • • Haila, 8. maja. z. Danes je prispel semkaj abesinski cesar s svojim spremstvom. Angleške oblasti so izdam iz.redno obsežne varnostne ukrepe. Pristanišče so tisodli vojaški oddelki, ki so blokirali tudi vso pot od pristanišča do poslopja, v katerem lo začasno nastanjen cesar. Značilno pa je. da cesarja ni sprejel angleški vrhovni komisar, ki je včeraj nenadoma odpotoval na inspekcijsko potovanje, marveč samo podrejeni uradniki. Tz tega sklepajo, da s<- Anglija še ni odločila, kakšno stališče f>n v bodoee zavzela napram ahesinskcmu cesarju. Portsaid, 8. maja. AA, Štefani poroča; Kri- žarka »Enterprisec, s katero poinje abesinski cesar Hajle Sel as i je, je prispela ob K>^n. Abesinski cesar je bil zelo neprijetno pre*e-neeen, ko je zagledal italijanske zasta.ve, ki so bile izobešene zaradi prisotnosti italijanskega bolniškega pa mika *Cesarea*, na katerem je bila prestolonaslodniea prime s a od Piemonta. Neguš je za po ved al da morajo takoj na kri/arki izobesiti zastavo >leva iz plemena Jude* in se umaknil v notranjost križarke. Publika je videla zelo dobro resa rja v njegovem purpurnem ogrinjalu. >Enterprise* je nadaljevala potovanje v Haifo. Flandin si je zlomil roko Pariz, 8. maja. A A. DNB poroča: Včeraj je bilo s|>oročeno. da se bo zunanji minister Flandin moral podvreči operaciji na roki. ki si jo je zlomil pri nedavni avtomobilski nesreči, /amanji minister je Umućen od dela in od volilne borbe in si mora sedaj odpočiti. Vendar pa bo on v ponedeljek na sestanku sveta DX zastopal Francijo. Flandin je stalno v zvezi s svojim ministrstvom in tudi statao iprejema obiske. Zonet političen umor na Dunaju Dunaj, 8. maja. A A. Havas poroča: flnofl je vodstvo Heimatschutza objavilo uradno poročilo, da so Bertholda Kuranda našli mrtvega v njegovi postelji. Zadet je bil od re-volverskega strela. Uradni zdravniki še niso ujrotovili ali gre z-ri samomor ali pa za nesrečen slučaj. Sirijo se vesti o samomoru zaradi afere »Feniksac. Težka prometna nesreča Ljubljana. 8. maja Včeraj okrog 1130 se je na Tržaški cesti na Olincab pripetila težka prometna nesreča, katere ŽTtev je postal 371etni hlapec Ivan Bučar, zaposden pri prevozniku Oblaku na Viču, Bučar je takrat perfial enovpr^ž-m voz s premogom iz mesta proti Viču Pred tekstilno tovarno Weilgunv na (ilia-cah je pripeljal za njim voz električnecost-nc že-leznice številka 20. Nenadoma je pa Bneav tik pred tramvajem zavil Čez progo^ hoteč zapeljati voz na dvorišče tovarne. Tramvajski voznik je z vso, močjo zavrl voz, a nesreče ni mogel preprečiti. Stopnišče je zgrabilo voznika, ki je šel v.^trir voza in nesrečni Bučar je padel med tramvaj in voz, kjer Je nezavesten obležal. Na pomoč sta mu naglo priskočila dva stražnika in ga rešila iz neprijetnega položaja, nato so pa j«onesrečenca reševalci prepeljali v bolnico. Bučar je bil zelo nevarno poškodovan. Imel je razbito glavo, poškodbe po vsem telesu in v I»olniri so ugotovili, da ima tudi nalomljeno hrbtenico. Včeraj je bilo njegovo stanje brezupno a se je Čez noč nekoliko zboljšalo Ln zdravniki upajo, da mu bodo rešili življeni" Policija je zaslišala tramvajske^, >prc-vodnika in več očividcev nesreče. Sprevodnik je povedal, da mu ie voznik prav v zadnjem hipu zapeljal čez proa0 jn n{ r nege i preprečiti nesreče. Slično le izpovedalo tudi nekaj prič, ki pravijo da je bila Bučarieva lahkomiselnost kriva nesreče. INOZEMSKE BORZE C urin. 8. maja. Beograd 7— Pariz 20.27; > London 15.305 New Yock 306.—, Bruselj 52.35. Milan 24.25, Madrid 42.—. Amsterdam 208.20 Berlin 124.20 Dunaj 56.10, Praga 12-75, Bukarešta 2J30- Dobre Iftnee motate tmofl, to ■! nofiete ifjtodKJI velenapetJ film po romanu H. G. WELLSA JUTRI PREMIERA! KINO SLOGA! Strašni prizori, kako preganjajo nevidnega Človeka! Napeta, fantastična vsebina razbira živce slehernega človeka! Poslabšanje položaja v rudarskih revirjih Število delavnikov v maju je znova znižano in sicer od 11 na 10 Trbovlje, 6. maja. Zadnje dni so listi poročali, da je dosegla delavska deputacija iz Zagorja, ki se je te dni vrnila iz Beograda, na me-rodajnih mestih uspeh, ker ji je bilo zagotovljeno, da se bo sedanji krivični razdelilni ključ revidiral ter dodelila slovenskim rudnikom večja naročila premoga. Naši rudarji so bili teh vesti zelo veseli, ker so biji prepričani, da se bo težko stanje, v katerem Žive, vendarle obrnilo na bolje. V ponedeljek pa je bilo po obratih razglašeno, da se število delavnikov v mesecu maju ponovno zniža za 1 delovni dan, tako da se bo delalo komaj 10 dni. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da so državne Železnice za mesec maj naročile komaj 60% normalnega kontingenta Vse torej kaže, da bo ostalo pri starem in da se položaj v rudarskih revirjih preko poletja ne bo zboljšal, marveč še poslabšal. Razumljivo, da spričo tako poostrenega položaja zastopniki našega rudarskega delavstva ne bodo mogli držati križem rok, marveč da bodo nujno opozorili vse merodajne činitelje na nevzdrznost obstoječega stamja, kajti na dlani leži, da našim revirjem z zaslužkom 10 delovnih dni na mesec ni mogoče živeti. Odkar traja se, danja rudarska kriza. t. j. od leta 1929 dalje, še ni bilo meseca, v katerem bi se delalo komaj 10 dni. Najmanjše število delovnih dni v sedanji rudarski krizi je bilo v mesecu juniju 1933, ko se Je delijo 11 dni. toda letošnji maj prekaša v trm pogledu tudi junij 1933 leta, ki je bilo doslej najslabše leto. Kakor torej kaže, bo letošnje leto najtežje izme^ vseh zadnjih let za naše rudarsko delavstvo, če se ne bo v bližnjih dneh kaj spremenilo. Člani zagorske rudarske deputacije, ki se je vrnila iz Beograda zadnje dni z zelo ugodnimi zagotovili, so sicer zelo odločni in pravijo, da ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo za naše revirje zboljšanja, kar je zelo hvalevredno, dočim so trboveljski zastopniki rudarjev že izgubili vsako upanje, da "l 1 '* " ? i t ■ - -y " i 1 T, , • I- Važna konferenca V i*onedeljek dopoldne so se zbrali v tukajšnjem delavskem domu zastormiki vseh strokovnih organizacij iz rudarskih revirjev, da se posvetujejo o težkem položaju v rudarskih revirjih in poiščejo možnosii, kako bi se rešili najbolj pereči socialni problemi rudarskega delavstva, ki so trenutno večja zaposlitev rudarjev v slovenskih rudnikih in proučitev možnosti zaposlitve brezposelne rudarske mladine v drumh rudnikih v državi — Ljubljansko delavsko zbornico je na konferenci zastopal tajnik c. U ratnik, strokovno komisijo g. Leskovšek II. skupino rudarske zadruge g. Muru. Zv*:zd ru-darjev Jugoslavije g. Pliberšek JSZ g. Rozman, NSZ pa u. Bučar, razen teh pa so se udeležili konference se številni revirni zaupniki iz vseh rudarskih revirjev TiJD. Giede vprašanja večjih nabav piemoga za državne železnice iz naših rudnikov so bila mnenja deljena. Večina delegatov je zastopala stališče, da so bili doslej pod vzeti že vsi koraki, da bi se dosen'.a pravična rešitev t«'^a vprašanja. Toda vse j«; bilo zaman- Doslej so merodaini činitelji trdovratno vztrajali na tem da se našim radnikom dobavne količine premoira za držav ne železnice še nadalje zmanjšujejo- Vsem merodajnim činiteljem je položaj v rudarskih revirjih dobro znan. zato bi bile vsake nadaljnje akcije v tem podtdu iluzorne. Druiji del delegatov pa .ie zastopal stališče, da se je treba še intenzivneje zavzemati za končno in definitivno rešitev tega vprašanja, ki se rešiti mora. Prav tako kakor giede prvega vprašanja se je pojavilo tudi deljeno mnenje med delegati clede vprašanja zaposlitve brezposelnih v drugih rudnikih kjer so možnosti zaposlitve in dela ugodnejše. Večina je zastopala stališče, da je treba v drucih rudnikih prej urediti socialne in delovne razmere, da se ustvari možnost človeka dostojnega življenja, nato pa se naj šele misli na zaposlitev naših brezposelnih v teh rudnikih. V kratkem bo sklicana nova konferenca, ki bo posvetovanja nadaljevala. čin raztegnjene silno na dolgo tudi čez polje in log ter vodijo tam v mesto številna poljska pota, ki se jih ljudje že od nekdaj radi poslužujejo. Navzlic temu pa se je sedaj mestna občina odločila in razpisala v skrajšanem roku javno zmanjševalno ofer-no licitacijo za postavitev 17 čuvajnic in 5 linijskih uradov mestnega dohodarstvenega urada. Naprava čuvajnic je proračunana na Din 113.000, za napravo linijskih uradov pa je v proračunu določen znesek okroglo 97.000 Din. Posebej je še določen znesek v visini približno 42.000 Din za napravo temeljev mostovnih tehtnic. Iz Maribora — Prijavi janje ln odjavljanje stanoval. cev. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo na določbo § 4 z dne 5. I. 1930. št 141 Ur. 1. 32 kos, o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva, ki določa, da je stanodajalec dolžan prijaviti odnosno odjaviti vsako spremembo stanovanja stanovalca v roku 24 ur. Za točnost podatkov navedenih v prijavnici jamči stanovalec, za pravočasno predložitev iste pa stanodajalec. Izgovor, da je stanovalec obljubil, da se bo sam prijavil, odnosno odjavil, n^ odveze stanodajalca dolžnosti, da se o tem pravočasno prepriča odnosno izve sam. Prijavnice in odjavnice morajo biti točno in razločno pisane, posebno pa ime in priimek. Nepravilno ali nečitljivo izpolnjene prijavnice odnosno odjavnice se bo zavrnilo in smatralo, da niso pravočasno predložene. Gornje določbe veljajo tudi za hotele in prenočišča Pripomni se, da je za hotele in prenočišča prijavni rok 12 ur oziroma do naslednjega dne do 8. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa do 9 ure zjutraj. Prestopke te uredbe bo predstojni-štvo mestne policije v Mariboru po § 30 iste uredbe kaznovalo brezobzirno z globo od 10 do 500 Din, eventuelno z zaporom od 1 do 10 dni. Uradne ure v zglaše-val-nem uradu predstojništva mestne policije so za stranke ob delavnikih od 8. do 12., ob nedeljah in praznikih se za stranke ne ur adu je. — Vandali zem ali tatvina? Orožniki so v Ca-esnjevcu prijeli 41letnega poset-nika Josipa M., ker je posekal Jerneju Soršaku 200 visokih smrek, posestniku Jakobu Pahiču pa poškodoval smrekov nasad. V teku preiskave se je oglasil še tretji oškodovanec, Konrad Rozman, ki mu je M. porezal za 1000 Din mladih trt. Aretiranec trdovratno molči in noče povedati, zakaj je napravil svojim sosedom toliko škode — Vlom na Koroški cesti. Pri mesarju Lašiču na Koroški cesti je v pretekli noči neznani storilec vlomil v podstrešno shrambo in ukradel dve košari, v katerih je bilo za preko 2000 Din oblek in perila. — čigav je otrok? V sredo okoli 22. zvečer je prišel k posestniku Ivanu Kirbi-šu v Zrkoveih pri Mariboru okoli 6 let stari deček in se kar udomačil. Otrok ni vedel povedati čigav je in odkod O zadevi je bila obveščena policija, ki išče decko- Velefilm, ki je žel triumfe doma in v tujini! Prekrasna epopeja na bajno lepoto naše zemlje! Vsi zunanji posnetki izdelani v Bosni in Hercegovini! WiUy Eichberger - Brigita Korney Attila Horbiger v giavnm vlogah! JUTRI VELIKA PREMIER Bosanska t A V KINU UNIONU! H rapsodija! Tečaj za varilce v škoSji Loki škofja Loka, 6. maja. V suterenu škofjeloške deške šole je bil pravkar zaključen lOdnevni tečaj za avco-gensko varenje, ki je k strokovni izobrazbi in napredku naših obrtnikov prav mnogo pripomogel. Tečaja se je udeleževalo 19 obrtnikov, razen dveh vsi iz domačega okoliša, ki so sledili predavanjem kakor tudi praktičmm vajam z največjo pazljivostjo, pa čeprav se je delalo dnevno do 8 ur, tako, da so bila vsak dan po 2 uri predavanja in nato 6 ur praktičnega dela. Za vaje so imeli prisotni pripravljenega dovolj materijala, svojo naklonjenost pa je pokazala tudi tovarni iz Ruš, ki je dala na razpolago okrog 40 posod kisika. Predaval je v tečaju inž. Knez, tehnično delo pa je bilo v rokah posebnega mojstra strokovnjaka. Za časa tečaja je bilo tudi posebno filmsko predavanje v Društvenem domu, da so tako obrtniki tudi s platna lahko pregledali vse izsledke na področju sodobnega varenja in izsledili tudi vse napake, ki lahko obrtniku bodisi v materijalu, ali na sdravju ah materijelno škodujejo. Pobudo sa tečaj je dalo loško Združenje obrtnikov, podprla pa sta akcijo Urad za pospeševanje obrti in Zbornica TOI. Nos ji je hotel odgrizniti Koče\*je, 5. maja. Naše mestece je imelo te dni svojevrstno senzacijo. Postaven mladenič našega mesta, bivši podoficir, se je že pred letom do ušes zaljubil v lepo mlado Marijo. -Mladenič pa je precej burne narave ter mu radi tega dekletovi starši niso bili nič kaj naklonjeni. Ker se mu je zato odmikala tudi mladenka, je fanta to silno jezilo. V veliki jezi je takrat napisal mladenkmemu očetu pismo, ki pa je bilo tako žaljive vsebine, da ga je oče njegove simpatije moral tožiti. Sodišče ga je radi tega prestopka obsodilo. Kazen bi moral seveda odsedeti, pa je prišla amnestija in je bil oproščen. Vendar je pa fanta silno jezilo, ker se mlada Marija sploh sni več brigala zanj. Sam ni vedel, kako bi si ofjmnil njeno ljubezen. Poskušal je na razne načine, da bi se ji prikupi L Končno jo pa le uvidel, da je zanj dekle izgubljeno. Zato je sklenil maščevati se. V ponedeljek proti večeru se je vračalo dekle iz mesta, kjer je uslužbeno. Med potjo je srečala svojega oboževatelja. Prestrašila se ga je ter se mu hotela umakniti. To pa je menda opazil mladenič, ki je tisti hip skočil k njim, jo prijel okoli pasu rekoč: »Sedaj te pa imam, če ti mene nočeš, pa tebe tud nihče drugi ne bo hotel«. In že ji je zasadil zobe v nos. Dekle ga je z vso silo pahnilo od sebe ter se s tem rešilo, da ji ni nosu popolnoma odgriznil, nego ji je prizadejal le močan u£rirz. radi katerega se je morala prestrašena Marija takoj napotiti k zdravniku, ki ji je nudil prvo pomoč. Menda ugriz za lepoto dekličinega nosu ne bo imel slabih po-slMic. Težave dohodarstvenega urada Ljubljana, 8. maja Po priključitvi okoliških občin se je silno razširil krog Ljubljane kar dela posebne preglavice mestnemu dohodarstvenemu uradu. Do 1. aprila so veljale še stare mestne meje pri uvozu blaga v mesto, od tedaj dalje pa se seveda pobira mestna trošarina tudi na področjih prejšnjih občin. Deloma Že pred 1. aprilom in pa takoj naslednje dni so morali organi mestnega dohodarstvenega urada na teren, da so popisali vse stare zaloge trgovcev in raznih obrtnikov, kar je dalo precej dela, vendar je šlo vse razmeroma gladko izpod rok. Istočasno, ko so popisovali zaloge, pa so začeli tudi pobirati mitnini podvrženo blago, ki je sproti prihajalo za nove mestne meje. Tu pa se sproti pojavljajo težkoče in sitnosti. Organi mestnega dohodarstvenega urada stalno hodijo po Dravljah, Stožicah, Viču in štepanji vasi ter Mostah, pazeč na vozove in posamezne osebe, ki prihajajo v veliko Ljubljano. Njihovo delo gotovo ni lahko, kajti težko je zapirati vsa pota po katerih prihaja v mesto mitnini podvrženo blago. Tu imajo novi meščani zaenkrat še premalo razumevanja za njihove postopanje, ker doslej pač niso bili vajeni plačevati taks v tej obliki in pa kar na mestu, če jih zaloti mitničar. Marsikje je prišlo že do mučnih nastopov, čeprav postopajo mitničarji kolikor mogoče obzirno. Pogosto pride do ne-sporazumljenj zlasti .kadar prihajajo organi dohodarstvenega urada v hiše in povprašujejo od soseda do soseda po uvoženem blagu. Po vseh teh nerednostih fn nevšečnostih se čedalje bolj kaže potreba po stalnih mitniških Čuvajnicah, o katerih pa mestni dohodarstveni urad še ni popolnoma na jasnem kje naj jih namesti. Mestne meje so namreč no orikliučitvi okoliških ob- napraviti za naše mesto. Morda bi ljubljansko društvo »Bela Krajina« dalo malo incitive, saj je v zadnjem času po skoraj dveletnem spanju spet pričelo marljivo delovati in se zanimati za naše razmere. — Izlet na Mirno goro. Tradicionalno majniško žegnanje bo na Mirni gori v nedeljo 10. maja. Gotovo se ga bo letos, kakor vedno doslej, udeležilo mnogo Crno-maljcev, a tudi od drugod se obeta velik obisk, če bo ugodno vreme. Letos bo izlet še posebno zanimiv, ker se je požrtvovalnim članom črnomaljske podružnice SPD gg. Herkoviču, Gorjupu in drugim posrečilo planinski dom na Mirni gori urediti v vsakem pogledu, a poskrbljeno je tudi za dobro postrežbo in zmerne cene. Mirna gora je za izletnike, ki je še ne poznajo, pravo odkritje, saj je znana po čistem zraku in prelepih razgledih daleč naokrog. Obiščite jo in prepričajte se o naši belokranjski gostoljubnosti in o naših lepotah! — Vamlalizcm. Neznani zlikavci so nedavno ponoči v Črnomlju, Rodinah in na Naklu podžagali velike evharistične križe in sicer baje iz političnih nagibov. Ker se s takimi dejanji žali verski čut prebivalstva, so vs Crnomaljci odločno proti take vrste političnemu razračunavanju po španskih metodah, želimo, da roka pravice prenapeteže kmalu prime. ve starše. Deček ima na ustih veliko rano. — Pod kolo. Na križišču Stolne ulice in Glavnega trga je neki kolesar povozil slugo Franca Lorbeka iz Tomšičeve ulice, ki je pri padcu na tlak zadobil na glavi zelo nevarne poškodbe, žrtev kolesarjeve neprevidnosti so prepeljali v tukajšnjo bolnico. — 30 kokoši posestnika Josipa Babica iz Loke pri Sv. Jan*u na Dravskem polju je postalo preteklo noč žrtev predrznega rokomavha, ki je vlomil v hlev in izginil s podavljeno perutnino. Posestnik je oškodovan za precejšnjo vsoto. — Odkod falzifikari? V tem tednu je policija zaplenila že tretji ponarejeni kovanec. V neki starinarni je kupec plačal z dobro ponarejenim 20dinarskim novcem, ki se je le po zvoku razlikoval od pravega. Najbrže je zopet na delu dobro organizirana ponarejevalaka družba. — Maribor : Gradec. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 10. maja šahovski turnir Maribor ; Gradec. Zanimiva kraljevska bitka na 10 deskah bo v kavarni Central. Mariborski šahisti so dobro pripravljeni. — Smrtna nesreča je doletela Spletnega delavca Franca Herbaja iz Predanov-cev. Po naključju je prišel med kolo parne žage in transmisija ga je treščila s tako silo ob zid, da je nesrečni družinski oče obležal na mestu mrtev. Iz Črnomlja — Rekonstrukcija banovinske ceste v odseku Črnomelj kolodvor ■— Črnomelj mesto — Kanižarica lepo napreduje. Mesto bo lahko ponosno na obnovljeno glavno prometno žilo, želeti pa je le, da se zanesljivo dovrši tudi ostanek na sektorju pri Kanižarici. V zdravstvenem in tujsko prometnem pogledu je le se potrebno nabaviti posebne moderne požiralnike prahu, ki ga ob lepem vremenu v gostih oblakih dviga, jo avtomobili. Doslej so namreč vsako leto poziranje prahu brezplačno opravljali naši vrli meščani, toda zdaj trdijo, da za ta kuluk ni zakonite podlage in upajo, da bo občina v interesu ugleda mesta ukrenila potrebno in nabavila kako vozilo za škropljenje. —Tujsko prometno društvo v Črnomlju je banaka uprava že pred tremi leti potrdila društvena pravila, a vendar do ustanovnega občnega zbora le m prišlo. Upamo, da bo končno tudi ta nedostatek odstranjen in da se bo nasla vsaj peščica ljudi, ki bo voljna tudi v tem pogledu nekaj | Binkoštni izlet Jadranske straže Ljubljana, 8.maja Poročali smo že, da priredi krajevni odbor JS tudi letos za binkoštne praznike izlet na morje. Interesenti za izlet izven Ljubljane dobe natančnejša navodila pri krajevnem odboru JS v Ljubljani ali pa s posredovanjem podružnice JS v domačem kraju. Izvenljubljanskim udeležencem se računa na voznino odpadajoči del izletniške cene po faktično prevoženi poti in vrsti uporabljenega vlaka. Odbor bo skušal po potrebi izposlovati od železniške uprave posebne vagone. Izletniki s proge Bistrica—Boh. jezero, Kranjska gora — Tržič — Ljubljana morajo prispeti v Ljubljano z vlakom ob 12.17. Izletniki s prcge Maribor glavni kolodvor— Zidani most in vseh stranskih prog se morajo odpeljati iz Maribora ob 13.58. Za udeležence ob progi Grosuplje — Karlovac bo najugodnejša zveza s priključkom v Karlovcu na skupine izletnikov JS. V tem primeru se morajo odpeljati z vlakom ki odhaja iz Grosuplja ob 15.04 in prispe v Karlovac ob 19.10. Kolikor bi pa udeleženci postaj Novomesto—Ljubljana želeli potovati preko Ljubljane, se morajo odpeljati iz Novega mesta ob 6.24, da prispo v Ljubljano ob 8.51. Izletniki s proge Ljubljana—Zidani most—Zagreb vstopajo neposredno v vlak, s katerim se odpeljejo izletniki iz Ljubljane ob 13.36 do Zidanega mosta, od tam pa z brzo v lakom, ki odhaja z Zidanega mosta ob 15.56. Odhod iz Ljubljane bo 30. maja ob 13.36. r*ot bo vodila izletnike v Šibenik in dalje v Biograd na moru. Binkoštni izleti JS so znani kot sijajno organizirani in zelo prijetni, tako da bodo gotovo tudi letošnji vzbudil splošno zanimanje ter privabil mnogo udeležencev. Člani plačajo 420, nečlani pa 440 Din. Iz Višnje gore — Sadna letina v nevarnosti. 2e dolga leta ne pomnimo sadnega drevja v tako bujnem cvetju, kakor letos- Veselili smo se že izredno dobre sadne letine, toda neprestano deževje utegne imeti zelo slabe posledice baš za sadno drevje. Ce je preveč dežja, ko je drevje v cvetju, ie sadna letina slaba- tako se utegne zgoditi, da bomo imeli namestu dobre sadne letine zopet žalostno jesen, kakor že več let nazaj. To bi pomenilo za naše kmetovalce novo nesrečo. — Cesto Peščenik-Pristava-Polževo zopet popravljajo. Izravnali bodo še klance in na nekaterih krajih odstranili o*tro kamenje ter zasuli kotanje, da se avtomobil isti ne bodo več pritoževali. Če ne bo dež oviral delavcev, bo v 14 dneh cesta prav do Polževega lepo popravljena in urejena. 2 Jesenic _ Jurjevanje jeseniške strelske družine. Tudi letos bodo jeseniški strelci lepo proslavili Jurjev dan v spomin na nekdanie hajduške pohode, ki so prinesli svobodo srbskemu narodu. Strelska družina proslavi Jurjev dan kot praznik pomladi v nedeljo 10. t.m. z budnico Zbirališče ob petih zjutraj pred koldvorom. od koder krene povorka z godbo na čelu skozi me«5to na strelišče, kjer se bo ob pokanju pušk in plesanju kola razvila razvila prijetna zabava. Kakor v starodavnih časih, pridejo na proslavo poleg mož in fantov na jurjevanje tudi žene in dekleta, za katere bo Prirejeno posebno strelišče. Dostop vsem prost. Iz Ljutomera — Zborovanje Ijutomer^keea učiteljske*;.* društva. V soboto je zborovalo učiteljsko društvo za ljutomerski srez pri Kapeli. Bil je zelo deževen dan. a se ie vendar zborovanja udeležilo lepo število članstva. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik g. Mavric, ki je pozdravil ves zbor, posebno pa predavatelja g. Poljanca inšpektorja v pokoju iz Maribora in zastopnika politične oblasti g. Pogruica. Sledile so spominske besede za pokojnim tov. Klanj-ščkom, ki je bil več let društven blagajnik in tov. Grosmanovo. ki ie bita vsa leta članica društva. Dalje je omenjal g- predsednik novi disciplinski zakon o stalnosti uči-teljstva, ki še ni dosežena, stanarino uči-teljstva in ra^ne važne stanovske zadev°-Nato je sledilo predavanje 2 Inšpektorja Poljanca. ki je govoril o temi >Kako se uče naši otroci*. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. - — Jfov odvetnik v Ljutomeru. Pred dnevi je odprl odvetniško pisarno v Ljutomeru v prostorih, kjer je bila obrtna banka c. dr. Milan Sijanec, sin znanega svetinjske-ga Sol. upravitelja g. Si lanca. — Državni svet je ugodil pritožbi tr^ke občine Gornja Radgona radi združitve z okoliško občino. Ta pritožba i^ bila vložena takoj po izvršeni komasaciji, ker je bil proti priključi/vi ves trški odtor in nad 50 odstotkov vseh voilcev. ki so to potrdili s podpisi. Proti temu ni pritožbe, ker je Državni svet najvišja instanca. Sedaj se bo morala ta občina razdeliti čeravno so *e že izvršile volitve, kar so tržani z retoijom vzeli na znanje. KOLEDAR Danes: Petek, 8. maja katoličani- Prik. Mihaela DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zločin v mornarici samo ot 16 ZKD: >Ne verjamem nobeni ženi več« ot 14.15: v Matici Kino Ideal; >Ljubimec bogov* (Don Jo** Moj i ca) Kino Moga: Mladost zmasa K»no Lnion; Po-očim fcngar hočem Koncert v proslavo 2.Metnice tfaabttao pro svetnega delovanja g. Zorka Prelovra oh "JO. v Filhannonični dvorani Predavanje o hipnoiizniu ob 1*0. v Bokol- :-kem domu v Bilki DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet. Tv~seva cesta 43 lin-koczy ded-, Mestni trg 4 in 1'^Lir. 'delen-burgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Petek. 8. maja: Ob lfi. Družin-ki *{« |ir jaška predstava. Cene od b do 14 j)in Sobota. 9. maja: Gozd. Red C- Nedelja, 10. maja: Prva leciia. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11. maja: zaprto. ★ 2u. maja ivecer bo v liublianaki drami premiera drame >Tiranc S proniuro je združena proslava 2filetaic« umetni&agl delovanja igTalca in režiserja MiJana Sar-l.inška. SOKOL — Mladin>ka akademija Sokola I na Taboru. Mladinski od^ek Sokola I na Taboru priredi v nedeljo 10. trn. ob pol 16. Uri mladinsko akademijo s Čajanko za moiilo in žensko dero. Pester program, katenga so pripravili vodniki oddelkov kot obračun dela v zimskem Času v tHovadnici lw> prav gotovo zadovoljil vsakega početnika akademije. Na sporedu je 12 telovadnih točk katere so vse nove domače sestave. Poletg tega bo izvajala deca tudi več deklamacii, jodba bo skrbela za razvedrilo med odmo-' ri. Da se omotni rsem sokoLskirn nripad-nikom, da posetijo akademijo te sklenil o.i sek da je vstopnina k akademiji jiro^La Zdravo- — Sokol stopanja vas priredi v nede ljo 10. t. m. majniski izjet članstva, na ra5čaja in dece čez Golovec na Orle. Zbirališče na telovadišču. Oiihod točno ob 13. vrnemo se proti večeru. Iz policijske kronike Ljubljana, S. maja Poročali smo pred dnevi, da je polletja prišla na aled dobro organizirani vlomil s ki družbi. Več ć-lanov tp tolpe ao že po-1 ovil i, a v sredo 90 na brzojavno zahtevo ljubljanske policije c*ro4nlki v Ljutomeru aretirali gflavnegra krivca, ki je bil včeraj pripeljan v Ljubljano. Preiskava je pokazala, da so bili to res pravi strahoval ci mesta, saj so v zadnjem času. izvršili okrog 30 v]omov. Tukajšnja policijska uprava je prej«.a od mariborske policije brzojavko, naj are tirajo arožniškega podnarednika v pokoju Mihaela H., rojenega 24. 9. v Podovi, srez Maribor desni breg-, zaradi ponarejanja knjižnih vlog. Policija ga je izsledi la v nekem tukajšnjem prenočišču v družbi njegove ljubice neke Matilde, m ga aretirala. Ugotovili so, da je na neko vlogo pripisal več številk, dvignil denar pri nekem mariborskem zavodu in nato pobegnil. Matilda za njegovo sleparijo nI vedela in jo je policija že izpustil]a, dočim je njega poslala v Maribor. Včeraj dopoldne se je pHjal po Poljan ski cesti zidarski pomočnik Janez Drak sler na kolesu. Vozil je po levi strani, povrhu je imel še razpet dežnik, ki mu je zastiral pogled. Pred hišo št. 46 se je za letel v nasproti vozeči voz posestnika Av gusta Perneta. Oje ga je zadelo v trebuh in je obležal s precejšnjimi poškodbami. Reševalci so ponesrečenca prepeljali ▼ bolnico. V Suici pri Dobrovi a je včeraj pojavil mladenič, ki je na nespodoben .način pohujševal mladino. Nanj so opozorili poli cijo in včeraj Jt bil 2Sletni Leopold J. aretiran ter prepeljan na kriminalni urad. Epilog bo pred sodiščem. Iz Ptuja — Radi dekleta eden v smrt ■ -letni po cestnikov sin Horvit Alojz \?. Kukove obč. Juršinci in posestnikov sin Vesenjak Anton sta se že dolgo plertrja Jan Svitak in Karel Hašler, ki tosta posnela Pri nas eks-tenere čeških filmov Emila Meissnerja >Divjak< in »Irčin romanček< Zunanje prizore »Divjaka« bo posnel Svitak pri Dubrovniku in Trstenu Hašler na naravne prizore za >Irčin Tomančekc v Kotoru in pri DuWrovniku. Filmska eksnMirija Krnila Meissnerja ostane v Jugoslaviji nad mesec dni. KINO SLOGA Telef- 2^30 — Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 veleburka, ki vzbuja salve smeha Mladost zmaga Liane Haid, H. Thimig, Leo Slezak, H. Moscr. — Maj v planinah. B]oščeča snežna odeja se še vedno razprostira na vrhovih od Komne preko doline Triglavsk-h jezer, kjer je koča SPD š0 oskrbovana do 15. maja, preko Hribarice, Kredarice ter dalje mimo Staniieve koče tja do Zgornje Krme. Snežne prilike v Triglavskem po gorju so še vedno prav dobre, kar doka zuje številni poset planincev — smučarjev v Staničevi koči in v Triglavskem domu na Kredarici. Predpoldne do 11. je za smučanje najugodnejši sneg, okrog poldneva nudijo planinske postojanke potrebna okrepč;la. popoldne okrog 16. pa se zopet prične prijetna smuka. Koče v Triglavskem pogorju bodo oskrbovane le do 15. maja t. ]., zato naj se planinci— smučarji požurijo, da še izrabijo zadnje dneve za visokogorsko smučanje. Okrog nižjih postojank razkazuje pomlad vse svoje čare. Mlado zelenje in pisano cvetje obdaja Zlatorog in Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, ki s svojo naravno krasoto vabita na prijetni oddih v spomla danskem soincu Slap Peričnik šumi s podvojeno silo ob poti iz Mojstrane v dolino Vrat kjer je Aljažev dom oskrbovan od sobote 9. maja dalje Prijetna planinska postojanka stoji tik pod orjaško severno steno Triglava, ki je še odet z visoko snežno odejo. Kraljestvo narcis na Golici se že odp:ra ter je dišeče cvetje razstlano že po senožetlh do Savskih jam nad Sv. Križem Spodnja koča s krasnim razgledom na vse planine Slovenije, pod vrhom z narcisami jrosto posute Golice, vabi planince. V Kamniških p!aninah so vrhovi se zasneženi. Velika Planina in Krvavec pa sta že kopna ter predstavljata najlepše izletne točke kamor vodi pot v maj-niku skozi sveže zelenje mladega bukovega gozda. Novo pešpot na desnem bregu Bistrice pelje izletnika do Doma v Kamniški Bistrici, ki razen očarljivega pogleda na Skuto in Grintavec nudi tudi vse za turista potrebne udobnosti. Roblekov dom na Begunjščici je odprt ob sobotah in nedeljah, od 1. junija dalje pa stalno oskrbovan. Koča na Ljubniku vabi izletnike. Narava nudi sedaj toliko pestrost, da si vsak planinec in ljubitelj prirode lahko po mili volji izbere svoje izlete in izprehode. — Policijski kongres v Beogradu. Od 25. do 31. maja bo v Beogradu kongres mednarodne komisije kriminalne policije. Na kongresu se zbere nad 100 najuglednejših policistov iz vseera sveta. Razpravljalo se bo o organizaciji borbe proti mednarodnim zločincem — Industrijalizacija Zenice. V Zenici delajo s polno paro na razširjenju železarne. Zgradili so že ogromno kalorično centralo in tvrdka Krupp je zdaj razpisala za zgraditev prvih v znesku 8 milijonov Din. Električno centralo so gradili pet let. Njena sedanja kapaciteta je 4500 Kw, centralo bodo pa znatno razširili, da se bo njena kapaciteta podvojila. Zeniška kalorična centrala ima najvišji tvorniški dimnik v Jugoslaviji, visok 98 metrov. — K°nkurz» in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veleindustrijcev v Ljulv-ljani objavlja od 15- do 30. aorila naslednjo statistiko: Otvorjeni konkurzi v dravski banovini 1, v savski 2 v vrbaski 2. v drinski 1. Beograd. Zemun. Pančevo 1. Razglašene konkurzne poravnave izven koa-kurza v dravski banovini 4. v savski G, v vrbaski 1. v primorski 1 v drinski 2 v zetski 1, v dunavski 1. Končana konkurzna postopanja v dravski banovini 1, v primorski 1 v drinski 4. v zetski 1. v dunavski 4, v "moravski 3 v vardarski 4 Beograd. Zemun, Pančevo 4. Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 4. v savski 2, v primorski 1. v drinski 1 v dunavski 2, Beograd. Zemun Pančevo 2. — Gospodinjske razstave združene s poučnimi predavanji so naiboliša vez med konsumenti in oroducenti one posredujejo medsebojne želje, navajajo k pravilnemu spoznavanju blaga in kažejo potrebe današnjega časa. Gospodarske kroge vabi Zveza gospodinj k sodelovanju pri razstavi Sodobna oospođinja na pomladanskem velesejaui- Smrt najstarejšega Draveljčana. Včeraj popoldne so pokopali na draveljskem pokopališču bivšega draveljskega mizarskega mojstra in posestnika Franceta Carmana, ki je bil star 96 let. Pokojni je bil tudi najstarejši prebivalec bivše občine Zgornja Šiška. Bodi mu lahka zemlja! — Avtobusni izlet na Plitvice je zaradi slabega vremena preloženo na 16. maja. Prijave sprejema dnevno izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Cena 240 Din. — ^ rerae. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, ponekod še manjše padavine. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu. Beogradu 22. v Rogaški Slatini in Saraievu -1. v Mariboru. Skoplju in Splitu 17. v Ljubljani 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.2, temperatura je znašala 12.2. — Odmev tragične smrti zrakoplovne-ga majorja Novaka. 9. novembra 1933 se je blizu Novega Sada smrtno ponesrečil zrakoplovni major Jerolim Novak. Progo ^mi čuvaj Jovan Igrački se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je bil obtožen, da ni zaprl Ž3lezniških zarvornic, kar je zakrivilo težko nesrečo. Vlak je zavozil v avtomobil, v katerem sta sedela Jerolim Novak in šofer Aksamovič. železniški čuvaj je bil obsojen na mesec dni strogega zapora. — Samomor uglednesa suhotiškega trgovca. V Subotici si je končal v sredo ponoči življenje ugledni trgovec Nikola Andrasv Prišel je jezen in vinjen domov, a njegove žene ni bilo doma. Mož je bil silno ljubosumen na Ž*no ki je imela baje ljubavno razmerje z nekim zdravnikom. Doma je vse razbil, polem se je pa zastrupil s ciauka-lijem in je kmalu po prevozu v- bolnico izdihnil. — 40 jajc je pojedel. Brezposelni delavec Nikola Milčič v Karlovcu je stavil, da bo naenkrat pojedel 40 kuhanih jajc Stavil je za 200 Din in v gostilni, kjer se je Milčič producira], se je zbralo seve da mnogo radovednežev. V pičlih 10 minutah je Milčič pospravil vseh 40 jajc in dobil povrhu še 200 Din. — Pred cerkvijo ubi| nezvesto ženo. Delavec Spase Danevič je počaka! včeraj popoldne v Prilepu pred cerkvijo svojo ženo Stevko in jo zaklal. V bližini je bil ženin ljubček Dimitrije Konevič, ki je pa urno odnesel pete, sicer bi bi]a tudi njemu predla trda. Zvočni kino IDEAL Danes poje v veliki opereti Don J ose Mojica »Ljubimec bogov" PRVIČ V LJUBLJANI! Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer — Samomor avstrijskega vladnega svetnika na Sušaku. Na Sušaku si je končal življenje avstrijski vladni svetnik dr. Kle-binger, čigar ime se je večkrat imenova'o v zvezi z afero zavarovalnice >Phoenix£. Dr. Klebinger je baje dobil od dr. Berii-nerja 636.000 Šilingov. Avstrijski tisk je začel proti njemu srdito kampanjo. Njegov samomor je zbudil v Avstriii veliko senzacijo, ker je l.i! pokojni splošno znan in je igral važno politično vlogo ne samo v prejšnjem, temveč tudi v novem avstrijskem režimu. Iz Ljubljane —lj Zorko Prelovec. Nešteto prijateljev ima med slovenskimi pevci ter med našim koncertnim ia narodnim občinstvom. Vse opozarjamo na nocojšnji njegov koncert v Filharmonični družbi. Ćelo vrsto njegovih zborov, ki smo jih tolikokrat in tolikokrat l>oslušali z največjo naslado, bomo slišali nocoj na novo; Predvsem pa oi»ozarjamo na njegovo največje delo za soli, zbor in orkester Lepa Vida. Vse točke koncerta izvaja pevski zbor Ljubljanski Zvon in njegovi solisti. Sodelujejo orkestralno društvo Glasbene Matire in kapelnik Heri Svetel. Koncert vodi slavljenec Zofko Prelovec sam. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Na rihjm trgu ie bilo danes malo blaga- Za ribolov na morju je zopet neugoden Čas. ker je polna luna. Zato so tudi morske ribe nekoliko dražje. Skuše so bile danes j>o 28 Din, torei Precei draae. Tudi sardelice so bile nekoliko dražje, in sicer po 16 Din. Tun. ki ga ie bilo na prodaj nekaj kilogramov, je po 30 Din- Po 34 Din so prodajali lignje, po 2n pice In 24 do 32 Din morske rake. Rečne ribe so bile na prodaj po nespremenjenih cenah: smuč po 26, kečiga po 20. ščuke 26. postrvi 40 in klini po 16 Din kg. Zabiih krakov je bilo na izbiro. ■■KINO UNION, teL 22-21 Danes nepreklicno poslednji''1 ob 16., 19.15 in 21.15 Joan Crawford v najnovejšem filmu Poročim, kogar hočem... —lj Slabo vreme jih ovira pri delu v Ljubljanici. Včeraj so delali le nekaj ur. Vendar pa Ljubljanica ni zaradi dežja taico narasla, da bi jo morali odpreti na Spici. Če bi bil naliv tako hud. bi vcvla napravila precej škode v strugi. Dno struge še vedno ni vse zbetonirano ob nstlu tiradaščice. Težko je napovedati kdaj bo vendar pa lahko upamo da hodo nesrečni del struge kljub vsemu zregulirali brez večje nezgode. Delo v odseku med ustjem (>"adaščice in špico pa precej dobro napreduie- —lj Seznam najdenih predmetov prijav Ijenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 30. aprila: 200 Din, usnjata denarnica s 50 Din. usnjata denarnica, v nJcj ključ, robček in 10.50 Din; damska ročna torbica, v njej Din 70.50. puder, doza in malenkosti; damska ročna torbica, v njej Din 0.25 par rokavic, robec, ša-tula za puder in pismo glaseče se na Pe gan Štefanija Vevče 123; mala rečna torbica, v njej molitvenik in robec; črna usnjata ročna torbica v njej denarnica z 42.75 Din, 2 robca in razne malenkosti; moška ura brez verižice; zlat medaljon-ček z zelenim kamenčkom; zlata verižica zapestnica, bila najdena že v letu 1931; zlata verižica z dvema obeskoma; rjava usnjata aktovka, v njej Vk kg svežih pljuč; moški črn dežnik; 6 ključev v usnjenem mošnjičkn; Vojnička isprava glaseča se na ime Lipar Franc. 2 zastavna listka št. 368 in 1126, siv velik ženski plet, zavarovalna polica R. No 1696 No. Of. organy 2428 v angleškem jeziku; siva črtasta moška suknja (suknjo je pustil nekdo pod stopniščem neke hiše). V železniških vozovih so se našli tile predmeti. 43 dežnikov, 11 moških klobukov, 2 damska klobuka, 2 damska slamnika, 7 moških čepic, 5 parov rokavic, 11 palic, prazna košara, deški plašč, 2 otroška pla-ščka, par moških čevljev, prazna šolska mapa, aktovka, aktovka s hlačkami, aktovka z ovratniki, aktovka z nogometno opremo, aktovka s sadjem, aktovka s prazno steklenico, spajalnik, zavitek, v njem 6 novih klobukov, listnica, v njej 20 Din, telovnik, tamburica. 2 prazna nahrbtnika, akumulator, zavitek, v njem smuška čepica, šal, jopica in par rokavic, zavitek papirja, par usnjenih rokavic, sveča, o-ala, svilena ruta, moški površnik, 2 moški suknji, zavitek $ knjigami, ročna torbica z uro. ročna torbica a knjižico in molitvenikom, ročna torbica s 16 Din gotovine, 3 prazne ročne torbice. hranilna knjižica z vlogo 9.450 Din, pokrajinska slika, kosara z obleko, zavitek z 2 paroma novih Čevljev, kolesarska črpalka, razne kolesarske potrebščine, plet, zavitek, v njem delavske hlače, par otroških galoš, kovčeg obleke, zavitek, v njem meter blaga in par nogavic, zavitek z brivskim orodjem, par volnenih rokavic. —lj Milan Skrbinšek, režiser in igralec naše drame, bo praznoval v drugi polovici maja 2->Ietnico svojega umetniškega odrskega dela v naslovni vlogi Bisierove drame »Tiran«. —lj Predavanje o hipnotiimu. D revi ob 20. uri bo v Sokolskem domu v Šiški predavanje in eksperimentiranie o hipnozi in telepatiji. Predaval bo br. Zupan Bogdan, ki je pri prvem svojem predavanju s svojimi eksperimenti dosegel velik uspeh. — V. delavski prosvetni večer t Zarje« bo v soboto 9. maja 1936 v dvorani Delavske zbornice z zelo lepim sporedom. *Zarja« bo igrala več novih skladb itn sicer dr. J. čerin: >Srečna vas domača« ter bo dirigiral sam kot gost. Mešani pevski zbor »Zarje« bo zapel delavske in narodne pesmi. Igral bo mandolinski orkester in pomnoženi jazz orkester »Zarje«. Pela bo operna pevka Marta Oberwalderjewa. Delavski oder pa bo vprizoril Iv Vuk in J. Kranjčevo enodejanko iz današnjega življenja .-Strojepiska« Pridite! Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji. —lj Dajmo materi iste pravice kakor «>će-tu! Zaščitimo materinstvo in mater! Ko dosežemo to. bo za vse matere najlepši praznik. V nedeljo, 10. t.m. ob 10. doo proslavi .lugoslovenska ženska zveza materinski dan na ta na-Mn. da v iavnem predavanju opozori na dolžnosti in pravice, ki jih ima današnja mati. Predavala bo znana feministka in sociama delavka Angela Vode v magistralni dvorani- Pridite, da manifestiramo za pridol itev najosnovnejših pravic materi! —lj Izdajo iivins-kih potn»h listov in ži-vinoosledne pn>Ie za bivšo občino »H 1 o 10. maja t.l. dalje opravljal samo s. Pa lič Ferdinand gostilničar in posestnik na 1 r-žaški cesti Št 29. Z istim dnem je razrešen dolžnosti živinooalf dnih poslov g. Skerlj Ivan. kovač z Viča št 66 Mestno poglavarstvo. _lj Društvo ^S-ča« naznanja tužno vest, da je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede dobrega tovariša in prijatelja Ceha Egidija. učit. v p. in rez. kapetana. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti Hra-nilniška ulica 14 k Sv Križu. Sočani, prosimo, udeležite se pogreba. Preostalim naše sožalje! Pokojniku pa večni mir in pokoj! _lj Zasrebški akademski Pevski zltor Mladost Balkan ho koncertiral v petek 15-trn. v veliki dvorani. Toliko danes kot prednaznanilo, vse podrobnosti slede. Iz sk^fte Loke — Tatvina tulp. Neznan poštenjakov5č se je v pretekli noči spravil nad tulpe, posajene v cvetličnem vrtu mag. pharm. Otona Burdycha in odnesel 16 najlepših cvetov. — žontarjeva mama na zadnji poti. V torek popoldne smo izkazali zadnjo čast priljubljeni gospej, žontarjevi mamici, ki jo je pobrala neizprosna smrt v 48. letu starosti. Pogreb je bil zelo lep. Gospej. ki je bila delj časa šef državne drevesnice v Stari Loki, so poklonili njeni sodelavci velik venec svežih rož, udeležil pa se je pogreba tudi gozdar g. Kafol. V žalni sprevod so se nadalje uvrstili mnogi prijatelji ffiZclioicoci naj vedo / Kar ni nikofl rtU/er, to )m Kneippova sladna kava, ki se prodaja v odprti vreči na tehtnico ali pa v zavitku, ki nima slike župnika Kneippa. To bi morali že otroci vedeti, da bi ne prinesli domov česa drugega namesto zahtevane prave Knei sladne in čestilci pokojne, ki je je bila sama pridnost in dobrota. — Novi krajevni šolski odbor je imel v torek svojo prvo sejo, ki jo je vodil g. Matevž Ziherl. Blagajno je prevzel g. Francelj Debeljak, v ostalem pa so se bavili s šol-sko-gospodarskimi zadevami in so bili med drugim storjeni tudi sklepi, ki dajejo upanje, da bodo vsi šolski prostori polagoma le urejeni. Tudi na oder so mislili. — Djurdjev uranak smo praznovali po starem običaju tudi letos prav prisrčno, domače in lepo. Ob šestih zjutraj je krenila izpred vojašnice dolga povorka meščanov in vojaštva proti Papirnici, kjer je bilo na prostranem, zelenem travniku Že vse pripravljeno za sprejem gostov. Med neprestanim sviranjem godbe se je razvila neprisiljena zabava, ki je trajala skoraj vse dopoldne. Lepi svečanosti so prisostvovali med drugim predstavniki loških oblasti z g. sreskim načelnikom Legatom na čelu. Film ZKD Danes ob 14.15 poj • Richard Tauber NE VERJAMEM NOBENI ŽENI VEĆ... Enotna vstopnina Din 3.50. ELITNI KINO MATICA Iz Kočevja — Poroka. V ponedeljek zjutraj se je poročil v tukajšnji farni cerkvi g. prof. dr. Grad Tone z gdč. Dic Herto. Poročil ju je prof. Eržen Peter. Priči ata bila pa g. prof. Rajko Subic. znani slovenski gra fik in kipar, ter g. Henrik Bartelme. Mlademu, uglednemu paru želimo obilo »reče! TeL 2124 Elitni kino Matica Tel. 21241 Triurni filmske umetnosti!! Jutri, v soboto, veličastna premiera!!! Prvič v Jugoslaviji!!! Velefilm, ki je žel v vseh centrih sveta ogromne uspehe ! ! Najnovejša mojstrovina dveh umetnikov svojega poklica ! ! EMIL JANNINGS CARL FRoCHLICH raumuius (SANJAV PROFESOR) BUDA von STOLZ GLASBA: M1LDE MEISSNER HILDA VVEISSNER DOPOLNILO: nov >Paramountov tednike! Kljub ogromnim nabavnim stroškom tega filma običajne cene ! ! Preskrbite si vstopnice v predprodaji dnevno od 11. do 12.30 in od 14. ure dalje! PREDSTAVE JUTRI OB 16., 19.15 in 21.15 URI Pride veleopereta »Pesem gauča" MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Dir 5.— oeseda 1 Din, davek S Din, preklici <£a pismene nagovore giede malin oglasov }e tre Da priloži u mam ko — Popustov za male oglase ne priznamo. sHsaamsrsiatac^^rv'Bjsjr OBLEKE ZA BIRMANCE zelo lepo izdelane ter vsa druga oblačila dobite najceneje in v največ i i izbiri pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 6- R. RAzno Beseda 50 par. davek S - Din Najmanjši znesek 8 Din VELIKA IZBIRA damskih slamnikov, zadnje novosti. Nizke cene. Preoblikovanje Din 25, Salon »La femme chic*. Šelen-burgova 6. I. nadstropje. 1489 PRODAM BIRMANSKE URE nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubliana Pred Škofijo 15.1470 SLUŽBE Beseda 50 pat. davek 3.- Din Najmanjši znesek H DtD IšCE SE ženska pisarniška moč, prednost imaio iz pisarne vinske trgovine. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* ood >Znanie« 1488 Morske ribe danes v veliki izbiri, pripravljene na poljuben način. OBED, sestoječ iz juhe, dveh prikuh, mesa po želji, močnate jedi in kruha Din 10.—; OBED: juha, 2 prikuhi, meso in kruh Din 6.—. Velika izbira drugih jedil, ražnjići, ćevapčići, zarebrnice. Vino prvovrstno, posebno fin viški Opolo. Cenjenim gostom se priporoča OPERNA KLET Lenka Lozlč Zaradi I« male napake bi bili lahko na videz za 101 starejši Ena barva Dudra bi lahko učinkovala, da bi bili videt: mladi in da bi bila dana Vaši koži nepopisliiva lepota, docim lahko druga barva tako učinkuje, da »t« videti starejši. Dei-•tvo, da ste brtnetka. ie ne pomeni« da morate uporabljati po der brine t ali temni rachel. če p« ste blondinka, ne pomeni, da morate uporabljati bat puder naturelle. Pametni način izbiranja pudra ie ta, ds poizkusite lest raznih barv os tvojem Hcu in potem proučujete m črnke. Rs* cen tega morale uporabliati puder, ki se obdrži na koži, da ni treba vet dan pudra ti nosa in brade. Vtako vrst3 dobrega pudra lahko pripravite do tega, da te prepoji koži, če dodate vsaki škatlici po eno tličko »smetanove peae«. V Dudru To-kaloau je primešana v pravilo e m razmerju •smetanove pesa« najfinejšemu na zraku sušenemu pudru. Ta puder ne puftča tleeV na koti in po enkretoi uporabi boste osem ur prekrasno polt. Barva je preizkušena t pomočjo novoliumlieneg« stroja, ki nikdar ne naprav: kake eapake Vsako jutro uporablja 5,000.000 žena t>u<*»* Tok al on. Naša opera v Splitu Splitska kritika piše o gostovanju ljubljanske opere zelo laskavo Ljubljana, 8. maja. Poročali smo že kratko, da gostuje ljubljanska opera z vsem svojim umetniškim in tehničnim ansamblom — skupaj 125 članov od sobote dalje v Splitu. Za gostovanje Ljubljančanov je vladalo to pot v Splitu izredno zanimanje in listi so priobče-vali že vnaprej cele strani dolga poročila -o delovanju ljubljanske opere opere ter njenem umetniškem hotenju in programu. Tako je sobotna splitska >Novo doba« objavila dolg intervju svojega dopisnika z ravnateljem Mirkom Poličem in priobčila tudi njegovo sliko, a v isti številki tudi program za prva tri dni gostovanja z Betet-tovo sliko. Ponedeljkova številka posveča skoraj celo stran vprizoritvi >Katarine Iz-majlove.« obenem pa prvo kritiko o vpri-zoritvi Verdijevega sOtella.« Tako ta ka-bar tufrktne iše tretje dejanje Lucic di Lammermoor«. Največjo senzacijo pri s:crr razvajeni splitski publiki je pa dosegla šoštakoviče-va opera Katarina Izmajlova.. O tem piše krit:k: Sinočnja (ponedeljek) izvedba sovjetske-onr'-e pomen] visoko umetniško reproduktivno stopnjo vs^ga ansambla ljubi anske opere. Vse je tekmovalo, da čim boljše vprizori senzacionalno gledališko delo mladega ruskega komponista. Zasluga za to gre v prvi vrst; ravnatelju g. Mirku Pobču. ki je delo solidno naštudiral, pripravil, z živim temperamentom dirigiral ter podal prvorazredno artistično reprodukcijo dela. ki je bilo. za vse sodelujoče naporno. V sredo se je velik del kulturnega sveta spomnM dunajiskejja zdravnika d>r. S ■• da Freuda ob njegovi 80 letnici. Spomnil se £a je po pravici, saj je njegovo epohalno delo že davno prekoračio meje goie zdravniške metode in zarezalo globoko brazdo v najmzlicnejse znanstvene StrOkS ter polja človeškega dedovanja vobče, Freudovo izhodišče so pa bi a zdravu ška praksa in zdravniško raziskovanja. Dvoje slavnih imen .»na Dunaj zdaj na polju ločenja živčnih in duševnih bolezni. Na eni s'ran; je prof. dr. \\ agmer-Jauregg, ki proučuje bolj c-rUdnu-mo stran živčnih bolezni in ki je zaslovel zkisti s tem, da je odkril lečenje progresivne paralize s pomočjo ma'arijc- Na drucji strani pa vidimo ime dr. S;<_jmdnda Freuda, ki se je poglobil v proučevanje duševnnh bolezni ne-posredno in priš.l sledeč odkritjem francoskih učenjakov Charoota in Jeaneta na n T9 noMn lečenja živčnih in duševrih bolezni s lako zvano peihoanat:zo- Izhodišče Freudovega dela |e bila uporaba hipnoze k; ' zdravilnem sredstva. Živčno bralni č'o-vek i posuje v hipnotičnem stanju svoje življenje, dotlej zadržane predstave pridejo na dan in bolnik ozdravi. Pozneje je Freud opustil rabo hipnoze in ;šče koren živčne ali duševne bolezni po druji poti. Teme'i njegovega nauka je prepričanje, da imajo z:vk: bolezni i zvest en smi~cl in i'n kažejo na U'-'h ji duševni koren bolezni. V svoji zdravr.iški prak-i je spoznal, da 90 bolniki v hipnotičnem slanju Zdaj je svoboden. Držeč roke v žepih svilenih h^ač in zroč v svet z bis! rimi očmi koraka po ulicah. Lunin krajec mu poljublja skozi liste drevos gladko niso glavo. S jm ižmurjonimi očmi ogleduje Grigori j Z. Ittno in razmišlja: Prenočim pri njem. Ker se začenja življenje jutri, začnem tudi jaz jutri. Delo dobim, pa če bi se moral pret.rgati. Znam vso mogoče. Znam napeljavati elektriko in zlagati popevke za kabaret, znam poročati v novine in reči rogljičke. Toda naj ž.c dobim kakišnokoa delo (tu je začel v mislih kovati besede), naj pri-mem za kateroko'i de1r>. drža.l se bom dobro. Pošten bom. D^ber bom z otroci čki in strog z ženami, ne pa narobe, kakor doslej. Živel bom lepo življenje, po smrti me pa pokoplje mestni gospodarski urad kot dostojnega Slana človeške dmžbe. A na mojem grobu požene žafran — cvetje strupeno za krave, toda prijetno za oči. Grigorii Z. stopa vedno dalje in v mislih se tolaži. Sadovi bulvar pa nima konca ii v očeh mu začno od utrujenosti in lakofe polagoma plesati krogi, prijetni za oči, toda strupeni za zavest. Kolena se mu šibe in celo mlada, vesela luna na nebu se kisa kakor stara čarovnica. — &e nekaj sto korakov, — se tolaži Grigorij Z. Kmalu bom tam. Kupim si kruha in cigaret. Pri njem dobim preno- Naslovno vlogo je pela in igrala ga. Olj-dekova, nova mlada sila ljubljanske opere. Pevka ima močan dramatski sopran velikega obsega in razteznosn, ugodne svetle barve ter zmagovite piodornosti v visokih legah. Prežeta pravega umetniškega duha je od začetka do konca kreirala nesrečno Katarino izmajiovo, se popolnoma vživela v vlogo in podajala njeno življenje v vseh pej petijah. Pevsko in igralsko je pripomogla, da je ustvarila zaokroženo umetniško celoto. Prav talco je g. Gostič mojstrsko pevski in igralski podal babjeka Sergija. Po vrsti kritik našteva ostale pavce in h koncu povdarja, cia so bili tud* zbori odlični in precizni. Rež. j a. prof. šesta zasluži vse priznanje. Inscenacija je zelo bogata in realna. Občinstvo je to delo sprejelo, pozdravljajoč pevce po vsakem dejanju z dolgotrajnim aplavzom, ptav tako direktorja g. IVitča za dirfgeatsfcinri pultom, posebej pa še po Izvajanju efektnega simfonijskega fragmenta med šesto in secimo sliko: Enako laskavo kritiko priobčil je .Novo Dobav tudi o vprizoritvi Straussovega >Kavalir ja z rožoc Kritik pravi, da je bila vprizoritev zelo dobra, le živahnejši tempo b-i bil potreben, ker se je pre ir.tava zavlekla do polnoči. Na odru je donvniral g. Retetto v vlogi starega barona nchsa. ki je postavil v pevskem in igralskem pn^ie-du močno in umetniško kreacijo. Ifaršal-ko je igrala ga. Kogojeva, alt ze!o usodnega timbra. leno izklesan in izenačen, pre-hajajoč v višini v svetlejšo barvo. Dunajsko kneginjo je postavila na oder dostojanstveno 7. vsemi njenimi dolgočasnimi jutranjimi sprejemi. Malo več živahnosti in humorja bi ji pa vendarle bolje pristojalo. Gosna Giunienac ie prikazala temperamentno in živo Oktavijana, mladega ka-valirja z rožo zlasti v prizorih sobarice s starim Ochsom, da se je občinstvo od srca nasmeialo. Zelo ugodna je kritika tudi o drugih solistih. videli manskaj, kar bi jim ne b;lo znano, će bi bedeli. Tako je priš.d d> prepričali ■ . da ve človek v duši za različne do-žfjvljaje, za katere normalno ne ve, ki so pozabljeni in ki pridejo Ic pod po-ebnim.i okoSnorttinu na dan. kma!u se je izkazalo, da se da spomni vzbudi-*-! ne sa»no s hipnozo, temveč tp.iij z metodo proste aeOOija-eiije in «'cer še popolneje. Freud je o.Lkril ':-'<> poseben psihični mehanizem, ki ^e p '.v!ja pri vseh ljudeh in ima dalekosežne posledice, namreč mehanozem za-tretja. S psiihoanal :zo se je Freudu tu Ji po-Sreoifo obuditi spomin h -In i kov na dogodke iz najbolj rane mladosti, ki se tičejo zlasti seksualnih doživetij. Tako je prišel Freud do infantine seksualno-ti in mnoga opisovanja tsr> potrdila njegova dognanja. Freud razlikuje različne dobe razvoja spol nositi, ki je vezana na več vročenih oblasti in iele na iz vestni stopnji razvoja dosežejo vodilno vlogo spokii organi. Freud je tudi dokaz«:', kako lahko seksualna energija »spremeni svojo smer ter se obrne ne samo k bolezenskim ciljem, temveč recimo k proizvodom umetniške fantazije, k znanstvenemu prizadevanju itd. Ni torej utemeljeno oHtatii mu, da razlaga vse s potrebami -spolnih organov. Nasprotno, še^e on ie na>m omogočal d-jemati duševno neha*::je v vsem njegovem obsegu- Z odkril1 jem zveze med življenjem go-nov ter zavestnimi in podzavestnimi p>,i-h čni-mii dejanji je položili teme1.i za tako psihologi jo. ki raz-skuje skupnost sSL, (Je-luJDOsh v navši duši. kraj sebe in prot: -sebi in ki. navezujoč na biologijo, p .nnuje človeško telo in dušo kot organ'čno celoto. Ce so z<£aj stiiksi med deklo'i in fanti ne-ko'rko svr hodne iši in razumnejši kakor pred 30 leti. je to v ve'iiki meri tudi Freudova zafsluua. Mnogi Freuda razumejo in c ena jo njegovo delo. mnogi ga pa Še ne razumejo in obsojajo. To je pa značilno za vse velke rn^žo. čestitke pisateljev Pisatelj: Thomas M-mn, Romain Rolland P. G- \Ws, Vi-rt'inia Wo :\ va in Štefan Zweig £o nap>isa'i pozdravno adreso k £0 letrrci ustanovitelja psihoanelizt Sigmunda Freuda. k: 90 i>> podpisali pomembnejši P vitel ji vsega svea. V adresi pozdravljajo Freuda ko' glasnika novega in globokega znanja o Človeku. Ko! zclr-.iivr.iik in p~iho-1 ■■.»Mi. pesipiesani, ki si ne m. rem » misli^j svojega duhovnega Uvijanja b-e^ velikega Freudovega ttvfjenjdcegai dela, t-o v srečni, da ;rmrn,o tec*a veiikeuvi neumornega moža m-d seboj in da ga vkiimo z neupogljivo sil-o pri de>'u. Naj naši ču * hvaiiož-nosL- >c cWgo spremljajo tega SĐO-šlove.nega moža- Razvoj tiska v Rusiji V torek je bil otvorjen v Moskvi tiskovni kongres. Moskovski listi so porabili to priliko, da ao poročali o uspehih wow jefaakega novinstva. Osemnajst narodno sti, zlasti vzhodnih, je dobilo latinizira no abecedo. Mnoge izmed njih pred revolucijo sploh niso imele abecede. I^ani so izhajali v Rusiji listi že v 53 narečjih. V Uzbekistanu je bilo pred vo;no le malo listov, lani jih je pa izhajalo tam že 118 v petih jezikih in z letno naklado nad 100 milijonov izvodov. Letos se je pomno žilo to število za 28° n. V Dage^tanu. kjrr prej v jeziku domačinov sploh ni bilo nobenega tiska, izhajajo zdaj listi v devetih jezikih V bankirski republiki izhaja 166 listov v p^tih jezikih V Tadžikistanu pred revolucijo sploh ni bilo nobenega lista, zdaj jih pa izhaja tam že 40. V teh republikah je zdaj 544 tiskam, kjer se tiska z novimi lati ivziranimi Črkami. Gladke roke Vsak človek ima na prMih drugačno Sliko zarez in pkoraj neverjetno se sliši, da bi se našel kdo. ki bi ne pustil nobesnih odtisov. In vendar se je to zgodilo v Buenos Airesu. Nedavno je prišel v dakti ioskopski oddelek poFcijskega ravnatelj, stva Inslee Mounth iz Zedinjenih držav po legitimacijo, na kateri morajo biti odtisi prstov. Tako legitimacijo mora imeti ; vsakdo, kde.r se hoče delj časa muditi v Argentini. Uradniki so se pa zelo začudili, ko so Sp pokazale namestu običajnih, odtisov na papirju lise. podobne sledovom rokavic. Ko so Mountha preiskali zdravniki, so ugotovili, da ima na obeh dlaneh in na pr stih nežno, povsem gladko kožo brez vsakih zarez. Tako so mu morali dati izkaznico brez odtisov. Mož pripoveduje, da je imela take roke že njegova babica in da jih ima tudi njegov sin. Iz Celja —c Sokolska akademija se prične drevi ob 20. v Mestnem gledališču. Nastopili bodo moška in ženska deca, moški in ženski naraščaj, člani in starejši člani. Med drugimi bo nastopil tudi br. Konrad Grilec. naš sokolski prvak za olimpijado v Berlinu. Akademija bo zelo pestra in zanimiva. —e. Ljubljanska drama vprizori v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Ostrovskega učinkovito komedijo »Gozd« v režiji g. Bratka Krefta. Igra je doživela pred dnevi v Ljubljani velik uspeh. Ne-abonenti dobijo vstopnic^ v predprodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. —c Gasilski župni izlet v CVlju. Gasilska župa celjskega sreza bo priredila ob proslavi 65!etnice obstoja prostovoljne gasilske čete v Celju v nedeljo 7. junija župni zlet v Celju. —c lTmr| je v četrtek v Mariboru v starosti 79 let bivši ravnatelj celjske ci^ru kame dvomi svetnik v p. g. inž. Edvard Synek. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. V celjski bolnici sta umrla v sredo 321etni monter mestne elektrarne Franc Prežel j z Brega in 651etni dninar Jakob Glojek iz Ljubije pri Mozirju. —c žrtve nesreč. Te dni je padel 30-letni delavec Ivan Smeh iz Mestinja na stopnicah pred tovarno kopit v Mestinju tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V ponedeljek si je 33letni organist Albin Krebs iz Luč pri padcu doma zlomil levo nogo. istega dne pa si je 7letni dninarjev sin Matija Točaj iz Lepe njive pri Mozirju pri pad-eu na domačem dvorišču zlomil levo roko Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. rij Z., težko kroteč svoj drhteči glas. — Ali bi mogel videti Korenčka? Če že spi, nič ne de, zbudite ga. Za vrati odgovarjajo zamolklo in pritajeno : — On ne spi, temveč sedi — v črezvi-čajki. Tn vt^ata se zopet zapro. Na tihem, s vetjem stopnišču ostane Grigorij Z. sam. Pozabi na svojo obljubo, da. bo ljubil otroke in spoštoval tuje imetje. Zdaj išče z očmi, kaj bi se dalo ukrasti. Potrebuje kruha, na cigarete sevoda ne misli več, toda brez kruha se ne da zaveti. Nad vrati pred njim žari žarnica. Pri pogledu na njo zažare tudi oči Grigorija Z. Žarnica ne čepi pod zaščito kovinaste mrežice, kakor je to običajno. Lahko bi jo torej odvil in tu blizu kje v temni hranjenji zamenjal za vse. kar je potrebno lačnemu želodcu. Grigorij Z. napravi korak proti žarnici, naenkrat pa opazi nad njo kratek, hladen napis, od katerega mu postane vroče. — Napis se glasi: Žarnica je pri-lo*^na. Gregor!j Z. stoji oprt z ramo na steno. Videti je brezbrižen, kakor da priča-.Ictrfe ljubMeno dekle ali pa kakor da se hoče spomniti, v katerem predalčku pi--a.1ne mize je pozabil denarnico. Zunanjost ima tako urejeno, da se po stopni-! cah prihajajoči ljadje ne zmenijo zanj ' in nadaljujejo svoj pogovor. Pogovarja-! jo se o tem in onem. Konec jutri — »• ffsturfa M počiva. V ponedeljek *o je 7lctni sin tkalke Vladimir Riker iz Zagrada obesil na neki voz. pri tem pa J»* pade! z vo?a in si zlomi! l**vo roko. Istega dne je neki moški po nesreči zadH l?>lel-nega Rhu trafikantke Milana Finžcarja »z Celja s koso in mu pr^sek^l levo roko. Ko je nosil 21 letni mesarski vafMMM Ivan Rra-tina iz Celja v soboto s «olno kislino na |o'.njeno jxvodo na ramenu se je polil -kislino. 1'onosrečenri se zdravijo v re i l*>inišnici. Ga. Tsuneko Skuškova na Jesenicah Jesenice, 7. m ij i Agilna podružnica K.I> na. .Jesenicah jc priredila 6- t.m. v Sokolskem domu predava njeojaponski ženi. Predavala ie Japonka i Marij.T Tsunok>> K onda Sku.-kova. iz Ljubljana. 1 »v«»rana je bila dobro zasedena. Kav-/ocih je bilo okroj: :100 ljudi iz vpeh slojev jeseniškega prebivalstva od izobražencev pa do pnpro?tega delavra in obrtnica po močnika. Predsednici Kola ga. Vida ing. Peruzzijeva je pozdravila go. predavateljico, občinstvo pa ji je priredilo živahne ovacije. Oblečena v japonsko naroitno nošo i^ki-mono) je simpatična dama skoraj tri ure predavala o japonski ženi, njeni vzgoji, nje ni podrejeni vlogi v zakonu, dru/Ju in javnem življenju. Orisala nam je življenje jj.»■ -e dalje razne žensko poklice, pokazala nam posebnost japonske in kitajske pisav.-. Omenila je velik gospodarski razvoj in moč otoškega cesarstva, patrijotizem japonske žene in moža, zlasti v vojnem <\isu. Nabasala je. da Japonska ^e ni izgubila nobene vojne in da japonski vojak no sme priti živ v vojno ujetništvo itd. Pokazala nam je po sebnost japonske obleke, njen praktični pomen, ob koncu stavkov pa >o nam je vedno prikupno za smejala. 8 poJBOČjO ItevilniS diapozitivov nam je ptedoeHa livljssjc prebi-val.stva. nam orisala, delo, sege in navade prebivalstva dežele vzhaja joče na soln«\i. Ka-posled nam je pokazala nekaj japonskih narodnih plesov in pri tem prav leno 71 • Predavanje ge4 Skuškove je bilo v nizu številnih predavanj za Jesenice pravo doživetje. Izobražena in simpati«-n i dama je na Jesenicah dosegla velik uspeh in napravila močan vtis. ki bo vsem udeležencem ostal še dolgo v prijetnem spominu. Kolo jugoslovenskih sester je imelo pri izbiri predavateljice zelo nečno roko. Iz Ormoža — Nesreča kolesarja. Te dni se je vračal proti večeru iz vinograda mizarski pomočnik Filipič Matej s svojim bratom. Po poti proti Središču ob Dravi Ki' 1 piru -t r-le na kolesu vilire in sjersr biti na mestu kjer pnda cesta strmo navzdol pri loper-šičah. Prednje kolo je z viliea.mi o^lletelo kakih ^deset metrov v stran. Kolesar je ol»-ležal ne7-avesten na . Toikodbe so preoej resne na lobanji, nad desnim oo*w>m. potrl in poškodoval si je zobe ter tndi u>tnice. Pokliea ; tO rešilni avto iz Središča, ki je ponesrečenca odpeljal h g. dr. Heisn. da mu je nudil prvo pomoč. — širjenie ^vini-^ke rdečice. V okolici Huma pri Ormožu se širi svinjska rdečica. Mnogim posestnikom je poginilo že več svinj. — Vlom v trgovino Bat'e. Te dni je neznana vlomilska družba vdrla v trgovino Bate. PriHa je akesl okno. obrnjeno na sosedov vrt. f)o okna so prišli pre-ko f.e lezne ograje, nakar so skočili na vrt.. Tz trgovine so odnesli okoli 58 parov čevljev in 72 parov nogavic škoda, se ceni na 2500. Din. Pri vlomu je sodrgo zalotil nočni Sevaj g. Izlaker. na k.att-rega so zlo. einci streljali iz lovske puške. K sreči je strel zgrešil cilj. pač pa je poškodoval Izložbeno okno trgovine Amalije Pevec. Var ROStee oblasti so 7astavi1e vse sile, <1a pri de jo zločinci čim prej v roke praviee. Po okolnostib sooleč je vlomilski družba do bro organizirana. Vlomili so tudi v ormo ško lekarno, kjer so odnesli ročno blagajno in v ž.upnišče. kjer pa so bili Se pravoga sno pregnani. Iste noči so neznani (»torilei metali crnila jajca v šolo na HardeVu pri Ormožu. RADODARNOST — Ali je tudi tvoj mož tako radodaren kakor moj ? — še bolj. L#e pomisli, kupi mi vse, kar more dobiti na kredit. letnica Sigmum j4 -a* reuoa DeSo ustanovitelja psihoanalize ostane fra]xto, pravijo pisatelji vsega sveta OreUde Josip Zupančič, — Za »Narodno dafcarno« Fran jezerSek. — Za upravo In ineeratni del Usta Oton ChrlstoC — Tat v Ljubljani.