Peetn ng oTafana v eotcvm. leto LVIII. V Uublfoni, v petek, dne 28 februara 1930 Št. 49 1. 'zdata st 2 Naročnina f nevnn »čaja u kraUmno Jugoslavijo mcset.no u Din poileino 1311 Din ceioleino 3uo Din za inozemstvo me*e. no 4li Din nede uka zflmg ce.oie no v Juge slavili 120 Uln, za Inozemstvo 140 L. S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sio.p. peiii-visi« mali oglasi po 150 in iU,veC|l otj nsl nad 45 mm v.s.nc po Oin i-ao veliki po 3 »n 4 Uln, v uredti ikemdelu vršilca po ll> Uln o Pr yeoeni o naro .>.. L-cpusf Iz.de oo t ZiUiiaJ razen ponaeliKO in dneva do prazniku игеапИио /c L Kopitanevi unctii.fi lil Kokopiai se ne vratalo, nelrankhona puma se ne spre/emofo Vreaniiiva telefon il. 20S0. upravnlštva it. 232S uprava ie гКорлш/ем ui.Si.b -r teitomi račun: Liubi/ana sle». lu.bsu m IU.349 za Inseiaie, Sam/vi a il.7563, Zo f/irl) it. 39.OH, Ргаца In Uunai it. 24.797 Ob desetletnici čsl ustave Po tako izredno veličastnih brnskih proslavah tisočletnice smrti češkega kneza sv. Vac-lava obhaja Češkoslovaška letos skoraj istočasno dva pomembna jubileja. Dne 28. februarja, skoraj na predvečer osemdesetletnice pre-ïidenta Masaryka, enega izmed največjih slovanskih sinov, slavi desetletnico svoje ustave. Ustava je slika naroda in države. Iz ustavne listine se najjasneje vidi, ali sc narod in država zavedata svojega zgodovinskega poslanstva. Ustava, ki nasprotuje zgodovinskemu poslanstvu naroda in države, je mrtvorojeno dete in neodpustljiva pregreha ustavodajalca. Ustava je vedno plod revolucije, bodisi da je ta revolucija popolna ali samo delna, uspešna ali kompromisna. Ustava je prav za prav zadnje dejanje upora proti prejšnjim razmeram. Toda zato pa še ustava ni samo nekaj takega, kar ruši. Ustava ne našteva, kaj se ruši, ampak uvaja nov red. Toda rušenje starega reda je šc komaj polovica poti. Treba mesto starega postaviti res boljši in popolnejši red. V burnih prehodnih dobah, ko ni dovolj smisla za tradicijo in nauke narodne zgodovine, se vnese v v ustavo marsikaj, kar se v praktičnem življenju pokaže kot nemogoče ali škodljivo. Zato nobena ustava ne ostane taka, kakor je bila prvotno mišljena in uzakonjena. Ustava se vedno prilagoja ljudem in razmeram; če pa je zgrajena na napačnih temeljih in je naperjena proti zgodovinskemu poslanstvu države, se mora stara ustava umakniti pred novo. Tako je morala pasti jugoslovanska vidovdanska ustava, v Poljski pravkar spreminjajo ustavo, v sovjetski Rusiji so je spremenili žc nekajkrat, a tudi v Češkoslovaški vedno bolj zmaguje misel, da trebit ostavo spremeniti in dopolniti. Češkoslovaška ustava jc nastala leta 1020, ko so bili socialisti na vrhuncu svoje moči. Svetovna vojna ni nikjer tako omajala avtoritete kakor med Čehi. Zato je razumljiv prvi člen ustave, ki pravi, da jc ljudstvo edini vir vse državne oblasti v Češkoslovaški republiki. Niso redki češki politiki, ki priznavajo, tla so centralistične tendence ena izmed največjih napak čsl. ustave. Reforma v smislu pokrajinske samouprave je sicer marsikaj popravila, ni pa zadovoljila Slovakov, ki se sedaj bolj kot pred desetimi leti sklicujejo na Pittsburški dogovor, Ki jim garantira avtonomijo in to tem bolj, ker ga jc podpisal tudi sedanji prezident Masaryk. Centralizem je zlasti v vzhodnem delu češkoslovaške rodil mnogo nezadovoljnosti in je deloma tudi vzrok komunističnih glasov v krajih, kjer za pravi komunizem ni ugodnih tal. Ustavodajalci so bili preveč pod vplivom ulice in socialističnih mas. Zato si niso upali pritegniti v politično življenje znanstvenikov in strokovnjakov in na ta način korigirati napačno pojmovanje enakosti in demokracije. Mnogo strokovnjakov in znanstvenikov se pač ne da vkleniti v ozke okvire političnih strank Senat bi naj bil predstavitelj teh krogov, torej nekak strokovnjaški in gospodarski parlament, ki bi delal mostove med strankami in zastopal vedno samo državne in stanovske koristi. Sedaj pa jc senat samo starejša izdaja poslanske zbornice, ki pa je manj pomemben in deloma sploh brezpomemben. Vseh teh naštetih in podobnih napak sc odgovorni čsl. politiki vedno bolj zavedajo. Po haaški konferenci se more Češkoslovaška posvetiti tudi svojemu ustavnemu vprašanju. Prej pa se še mora odločiti do sedaj negotov boj med socialističnim in agrarnim blokom. Ko bo Češkoslovaška izvršila 4. točko 3. člena svoje ustave, ki garantira Podkarpatski Rusiji pokrajinsko skupščino z delno zakonodajno oblastjo, tedaj bo nastalo ustavno vprašanje izredno pereče. V sološnem se je pokazalo, da je jedro čsl. ustave zdravo in da bo treba najprej graditi na tem temelju v samoupravnem smislu, -b- Imenrtvania pri železnici Belgrad, 27. februarja. AA. 7. ukazom Nj. Vel. kralja in nn predlog ministra prometa ter v so-glas.u s predsednikom ministrskega sveta so imenovani pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: v 5'I za referenta za ekonomski odsek .strojnega oddelka inž. Friderik Weinberger, šef kurilnice Ljubljana gl. kolodvor; v 6 skupini /a šola pronietuo službo v Ljubljani Kgon T a il c i g, šef prometne službe v Mariboru; zu šefu prometno službo r Ptuju Alojzij V ril o vec, šef prometno službe v Ljublj ni; za šefa prometno službo v Mariboru Franjo Smer du, Sef prometne službe v Ptuju; v 1 b'II za šefa prometne službo v Novem mostu Alojzij Kavšok, šef prometne službe v Celju; v 2 b/II za šefa prometne službe nn /idnnoiii mostu Franc Gor še, dosedanji šef skladišču postaje Maribor, gl. Kol.; na postajo Celje za Inmsporlnega kontrolorja Marko V ran je k, uradnik komercialnega oddelka v Ljubi jun L Proračun Dravske banovine Redni izdatki bodo znaïaU 130 m ionov — Razne investicije za popravo cest in elektrd fenci o dežele kor smo že poročali, so ti sklepi zelo v prilog Belgrad, 27. februarja, e. Proračun dravske banovine je bil predmet posebne konference, ki se je vršila danes dopoldne v finančnem ministrstvu. Konferenci so prisostvovali v imenu finančnega ministra njegov pomočnik dr. G o s p o d n et i ć, dalje ban inž. Sernec, njegov podium d r. P i r k -in a je r, vodja finančnega oddelka banske uprave dr. Orel in d r. Boži č. Na tej konferenci se je pregledal načrt proračuna, kakor je bil izdelan na podlagi svoječasnih informacij finančnega ministra. Tekom razprave je bil proračun prilagoden najnovejšim sklepom banske konference. Ka- banovinam in je torej tudi uspeh današnje konference ugoden. Niso sicer določene končne usode posameznih proračunskih postavk naše banovine, vendar pa lahko ugotovimo, da je splošen efekt ugoden. Proračun naše banovine bo popolnoma odgovarjal potrebam našega prebivalstva. Redni proračunski izdatki bodo znašali okoli 130. milj. dinarjev, za katere v glavnem obstoja dovoljno kritje. Velika važnost si; polaga na razne investicije, na popravo cest, na elektrifikacijo dežele itd. Za izredne izdatke so predvidene znatne vsote. Splošni izid konference je torej zadovoljiv. Občni zbor Dmštva sv, Jemnima Društvo ima letos že 72.383 čfa>*ov Zagreb, 27. februarja, a. Danes dopoldne se je vršila redna letna glavna skupščina hrvatskega katoliškega književnega društva sv. Jeronima. Ob 11 je otvoril skupščino predsednik prevzv. g. Ljudevit Knezič. Najprej je pozdravil vse prisotne in nato podal v kratkih potezah porečilo o delovanju društva v pretekli poslovni dobi. Preteklo leto je bilo v znamenju jubilejev. Ta':o se je pred kratkim proslavila oblctnica kronanja svetega očeta Pija XI. Pri tej priliki je društvo izdalo.papežev življenj pis, ki ga je posebna delegacija izročila svetemu očetu. Papež se je nato z lastnoročnim pismom zahvalil društvu. Dalje se je letos proslavila 60 letnica društvenega ustanovitelja zagrebškega kardinala H a u I i -k e, ter je posebna društvena delegacija sodelovala pri odkritju spominske plošče v njegovi rojstni hiši v Trnavi na Cehoslovaškem. Pri tej proslavi so sodelovala naša in češkoslovaška vlada ter bratsko češko društvo .Sv. Vojtjeha. Tretji važen jubilej v pretekli poslovni dobi je bila 75 letnica zagrebškega nadškofa in njegov zlatomašniški jubilej. Pri lej priliki je društvo darovalo dr. Bauerju album slik iz društvenega življenja. Iz glavne skupščine se je poslala pozdravna brzojavka Njegovi Svetosti papežu Piju XI. in Njeg. Vel. kralju. Nato je predsednik omenil, da se je le dni proslavila tudi 00 letnica društvenega tajnika preč gosp. dr. Josipa Lončar i č a. Po predsednikovem govoru je podal t a j -n i k d r. L o n č a r i (■ svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da se je v preteklem letu nanovo vpisalo 2939 dosmrtnih članov, 2882 rednih članov. Društvo je imelo 1118 poverjenikov in 72.383 članov. Koledar Danica« je izšel v '52.009 izvodih. Zelo se siri društveni list Obi tel j i irladost«. .»Naša gospa Lurd-ska ima 11.200 naročnikov. Društveni blagajnik dr. Stjepan Marku-1 i ii je podal svoje poročilo, iz katerega se vidi, da je bilo v preteklem letu stroškov za listanje knjig 1,266.000 Din. Stroški za časopise !-=<» znašali 727.000 Din. Društvo ima za knjige dobiti še 183.000 Din, za časopise pa 218.000 dinarjev. Po teh poročilih je društveni urednik dr. Andrič poročal o izdatkih na knjigah in časopisih v letu 1929. Pri tem je poročal, da je bilo izdanih 9 rednih društvenih knjig, knjižnica dobrih romanov je izdala 7 knjig, knjižnica za ljudske odre eno, knjižnica Dobre dece tudi eno. Izdana sta bila dva letna almanaha, eno glasbeno delo ter so se izdajali Irije časopisi. V nakladi Društva Sv. Jeronima izhaja tudi mesečnik Hrvatska prosvetac. Albert Thomas v Belgradu Njegove izrave časnikar em — Naša soc alrsa zakonoda a ie zelo napredovala — Odi čno meslo Juftos avife glede ratilihcaje socialnih konvencij Belgrad, 27. febr. a. Danes dopoldne je prispel v Belgrad ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas s spremstvom. Na kolodvoru je bil zelo svečano sprejet. Prisotni s- bili zastopnik zunanjeg ministra dr. Ku-manudi, minister socijalne politike dr. Drin-kovič in innove druge odlične osebnosti. Albert Thomas ostane v Belgradu tri dni. Jutri dopoldne ob 10 bo sprejet v zunanjem ministrstvu, ob 11 pa v socijalncm ministrstvu. Opoldne priredi zunanji minister njemu na čast banket v Jokej-klubu. Popoldne ob 5 si ogleda delavsko zbornico, zvečer ob 6 pa se vrši zborovanje zastopnikov delavskih zbornic iz vse države. Na tej javni seji delavske zbornice bodo podali referate: 1. Vladimir Piajfer, tajnik delavske zbornicc v Zagrebu o zakonu za zaščito delavcev. 2. Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani o delavskem zavarovanju v Jugoslaviji in 3. Bogoljub čurič, tajnik delavske zbornice v Splitu o zakonu o inšpekcij i dela. Nalo bo govoril o mednarodnem delavskem vprašanju Albert Thomas, nakar sc vrši ob 9 zvečer banket v prostorih belgraj-ke delavske zbornice, ki ga priredi socijalni minister v čast visokemu gostu. Govore iz konference bo prenašal bclgrajski radio. Program Thomasovcga bivanja v Belgradu je šc ta: Dne 1. marca zjutraj obišče razne delavske institucijo in tudi delodajalske organizacijo. Ob 12 bo sprejet v avdijcnci na dvoru, nakar se vrši njemu na čast na dvoru kosilo. Ob 6 zvečer bo imel javno predavanje na univerzi o desetletnem delovanju Mednarodnega urada de'a. Zvečer mu priredi socijalni minister v delavskem domu večerjo. Dne 2. marca sc bo vršila konferenca v socijalncm ministrstvu, 3. marca zjutraj pa odpotuje Thomas v Atene. Tam bo ostal 3 dni. nakar sc zopet vrne v Belgrad ter bo ostal šc nekaj vašega dopisnika, kakšne zveze ima mednarodni urad dela s posameznimi delavskimi mednarodnimi organizacijami, je odgovoril: Mednarodni urad dela je predvsem v ozkih stikih z amsterdamsko delavsko mednarodno organizacijo, ki od vsega začetka sodeluje in podpira stremljenja ženevskega urada dela. Zelo važna je druga mednarodna delavska organizacija in sicer organizacija krščanskega socialnega delavstva, katera sodeluje z vso vnemo. Prvotno so sicer obstojala trenja, ker so te organizacije smatrale, da niso v posameznih zastopstvih dovolj repre-zenlirane. Kljub prvotni rezervi, sodelujejo sedaj vao krščanske delavske organizacije > veliko vnemo pri izgraditvi mednarodne delavske zakonodaje in je njihovo sodelovanje zelo dragoceno 1er koristno za splošni razvoj delavskih zadev in za napredek delavske zakonodaje po vsem svetu. Kar se tiče komunistične organizacije nima ženevski urad dela nobenih stikov z njo. Na vprašanje, kake zveze ima ženevska orga nizacija s fašisti, je g. Thomas odgovoril, da fašizem ui internacionalen in da radi tega nima mednarodni urad dela z njimi zvez. Z ozirom na vesti o intenzivnem delovanju komunistov v Kontnimi v poslednjem času, je g. Albert Thomas izjavil, da se o resničnosti teh vesti o Romuniji ni mogel prepričati. Smatra, da gre za posamezne slučaje, (hi pa o kaki široko zasnovani komunistični akciji v Romuniji ni govora. Njegov ulis je, da romunsko delavstvo vidi pravilno smer. Nato je g. Albert Thomas govoril še o ra'inerju z Bolgarijo iu poudarjal svoj liti? kako ugodno so bila sprejeta v Bolgariji pogajanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. Tudi na tem je izrazil g. Albert Thomas svoje veliko veselje. Končno je govoril še u carinski konferenci, ki se vrši v Ženevi, 1er dejal, da bo po njegovem mišljenju prej ali slej prišlo do ustvaritve združenih evropskih držav v tej ali oni obliki. Nato se je g. Albert Thomas prijazno poslovil od časnikarjev ter se ob pol 8 podal na večerjo. De mi sija ro m vskega pravosodnega ffmrcšsfr« Bukarešt; 27. febr. U. Danes se jc vršil ministrski svet, s katerega je bil izdan komunike: Pravosodni minister Junian je včeraj podal demisijo. Ministrski svet je sklenil, da intervenira pri Junianu, naj ne vztraja pri svoji deinisiji. Vzrok demisije sc v komunikeju ne navaja, vendar sc čuje, da so to bile notranje strankarske dncrcncc. 5 miiiionov brezposelnih časa v naši državi. G. Albert Thomas je danes zvečer ob 0 sprejel časnikarje in jim dal v teku poldrugo-urnega razgovora različne izjave. Predvsem jc govoril o veliki vlogi časopisja, o njegovi važnosti in povdarjal svojo kolegijalnost napram jugoslovanskim časnikarjem, saj je tudi on začel svojo karijero kot žurnalist. Ze četrtič je v naši državi in zato mu ni treba posebej povdarjati cilj sedanjega prihoda. Stopil bo v stik z vlado in delavskimi organizacijami, da se predvsem prepriča o tem, kako se izvršujejo ratificirane mednarodne sociable pogodbe. Zelo pohvalno sc je Albert Thomas izrazil o Jugoslaviji, ki zavzema ined svetovnimi državami zelo odlično mesto, kolikor se tiče ratifikacije posameznih konvencij. Od 29 obstoječih konvencij jih je naša država ratificirala že 19 in pri tem take, ki jih niso šc sprejele n. pr. Velika Britanija, Belgija iu druge države, ki imajo morda šc boljše pogoje za takojšnjo izvršitev sklepov. Kar se tiče izvrševanja mednarodnih delavsko socialnih pogodb so razmere v vseh državah seveda spccifične in ravno radi tega potuje sedaj po različnih državah, da vidi in sc prepriča o razmerah v posameznih državah, kako se odredbe konvencij prilagodijo razmeram v tej ali drugi deželi. Mednarodni urad dela je zelo živahno na delu. Osnoval jc posebno komisijo, ki nadzoruje izvršitev konvencij v posameznih državah, katere so te konvencije žc ratificirale. Odkar ta komisija obstoji, je zaznamovati zelo ugoden napredek. Cilj njegovega potovanja je predvsem ta, da stopi v zvezo z merodajnimi faktorji in se z njimi dogovori o vsem, kar je potrebno za zaščito delavcev in za napredek delavske zakonodaje. Pri tem jc ponovno povdarjal Thomas lep razvoj Jugoslavije in smatra, da jc naša zakonodaja v vsakem oziru zelo napredovala. Nato je Albert Thomas odgovarjal na posamezna vprašanja časnikarjev. Na vprašanje i V London, 27. februarja. U. Minister za brezposelnost Thomas je izjavil, da se je v Angliji doseglo najnižje stanje brezposelnosti. Pri tem pa je pripomnil, da v Angliji radi pretiravajo. Zato za Anglijo ni posebno kritično, ker je v Angliji samo 1,500.000 brezposelnih, od katerih pa je 500.000 imelo delo še pred enim mesecem in ga bodo po enem mesecu zopet gotovo imeli. Amerika pa ima okoli 5 milj. brezposelnih, Nemčija 3. milj. in Italija 1 milj. Ptoît prega^šanm fofîsî anov na Ruskem Varšava, 27. febr. a. Skupina poslancev je v parlamentu vprašala predsednika vlade, kaj misli ukreniti v zaščito v Rusiji preganjanih kristjanov. Odgovor vlade se pričakuje z velikim interesom. Varšava, 27. febr. A A. Pat noroča. da so vse frakcije parlamenta iu senata podpisale interpelacijo, ki obsoja verska preganjanja v Sovjetski Rusiji. Interpelacija stavlja na predsednika vlade vprašanje, ali je pripravljen pozvati sovjetsko vlado, da spoštuje verska prepričanja. Budimpešta, 27. febr. AA. MT1 poroča, da sla na današnji seji parlamenta dva poslanca vladne večine govorila pred prehodom na dnevni red o verskem preganjanju v Rusiji in dn sta zahtevala od vlade, naj pozove Društvo narodov, da protestira proti temu preganjanju. Sla.in proti vsnki veri Moskva, 27. febr. AA. Stalin je izjavil, du komunistična stranka ne more ostati ravnodušna napram verstvu. Stranka mora verstva pobijati kot nevarno predsodke. Stalin je pristavil, da obžaluje, dn ui bilo moči uničili duhovnikov brez razlike voie. MasaryJt za mir in obrambo države Praga, 27. febr. U. Na seji zastopnikov Vseh legionarskih organizacij je izjavil predsednik Masaryk v svojem nagovoru: :.Kot vrhovni poveljnik armade sc vprašam samega sebe, kako je spraviti v sklad stremljenje po miru s pripravami za vojaško varnost in obrambo države. Mi hočemo močno armado in vendar sem za mir. Zakaj jc to tako? Oznanjanje miru ni v nasprotstvu s strem'je-ujem, braniti državo. To sem vedno govoril, toda vedno sc mi nekaj podtika, kar mi je popolnoma tuje. Mir ni plazenje, jaz hočem imeti armado in, če bi postala stvar resna, bi moral biti jaz dejansko vojak kot vrhovni poveljnik. Toda jaz sem proti temu, da bi mi s svojo politiko izzvali vojno. Jaz hočem, da se moremo braniti. Lahko bi se reklo, da je ofenziva najboljša taktika. To je lahko res, če si stoje armade nasproti. Z ofenzivo bi mi zgubili simpatije Evrope. Oglejte si enkrat to Evropo! Povsod stremijo po miru, ker ga vsi potrebujemo. Nikjer ni denarja in brez denarja ni vojne. V Evropi smo začeli razumevati, da bi šlo tudi brez vojne. Zato pa ni treba, da bi bili slabiči. Ce imam povod, braniti se, se bom branil z vso energijo. O tem problemu sem govoril s Tolstim. Rekel sem: »Mora hiti dovoljeno, braniti se, on pa je odgovoril: »Ne, hudobnim se ne smeš upirati. Če bi prišel kak Džingiskan in bi se ini branili, ga bomo razjezili in padlo bo več žrtev. Če pa ; se n: branimo, jih bo nekoliko pobil, potem pa bo nehal- Jaz pa sem stvar formuliral tako: Ce me napade kak bojevnik, bo nastala taka situacija, da bo — po Tolstem — mene ubil. Če pa mora biti eden od naju ubit, jc pravično, da pade oni, ki napada. Braniti se, je nravno dovoljeno. Močni človek ne grozi, toda on je pripravljen. Rožljanje s sabljo in govoričenje fraz nam ne da poguma. Mi imamo v svojem grbu leva, mi hočemo biti levi. Lev je zelo dostojna žival. S temi nazori sem vrhovni poveljnik in v tem ne vidim nobenega protislovja med prakso in teorijo. Z vsemi silami stremim za tem, da smo pripravljeni. Če bi moral reči, do kalere stopnje smo pripravljeni, bi bil to zelo resen razgovor.« Kardinal Piti! proli odpadniški gonit Dunaj, 27. febr. U. Prihodnjo uedeljo se bo čitalo s prižnic v Avstriji postno pastirsko pismo kardinala nadškofa dr. Piffla, v katerem se govori o boju proti odpadniški gonji gvobodomisleeev v Avstriji. Pastirsko pismo je naperjeno predvsem proti kampanji, ki jo vodi od konca svetovne vojne organizirano svobodomiselstvo z najoetrejšimi in njbolj rafinirauimi sredstvi proti Cerkvi in ki je do-vedla do velikega števila odpadnikov iz katoliške Cerkve. Boj proti veri in Cerkvi ni nobena nova stvar, saj je Cerkev zmagoslavno prestala krvava preganjanja rimskih cesar ev, zasmehovanje in zaničevanje poganskih filozofskih šol, zmotne nauke in odpadnike v srednjem veku. kakor tudi krvave revolucionarne čase, dasi so bili boji proti njej često zelo brutalni, kakor n. pr. nazadnje v Mehiki in Rusiji. Sedanja gibanje odpadanja je žalostni zaključek revolucionarne duhovne stru-je, ki posebno od konca 18. stolel a sistematično dela na to, da za vsako ceno leči javno, kulturno, privatno in osebno življenje od verskih zvez. V Avstriji je ta čisto posvetna orientacija '.ajela najprej v znanosti kot materializem inteligenco, potem pa je v bolj grobi obliki kot proletarsko svobodomiselstvo povzročilo v masah naroda duševna opustošenja nepregledne dalekosežuosti. Višek akcije je dosegla odpadniška gonja v grožnjah in terorju. Pastirsko pismo omenja potem, da je vojna iu prevrat ter strašna gospodarska stiska po nasilnem sanžermenskem miru v oibliki splošnega nezadovoljstva dajala rodovitna tla /.a kampanjo prostozidarstva, ki je lagalo, da je vse bede in siromaštva sedanjega časa kriva Cerkev. Posebno huda je bila odpadniška propaganda v zadnjih letih na Dunaju in v industrijskih centrih. Samo v tem šolskem letu se je naštelo 7000 brezkonfesijskih šolskih otrok, ki so deloma avtomatično odpadli od vere s starši, deloma pa sploh niso bili več krščeni. Toda število skesano se vrafajočih sc je začelo višati. Zato naj stopijo na delo laični apostoli, ki naj širijo klic škofa vernim katoličanom. Treba je graditi cerkve, vsaj zasilne verkve, ker pomanjkanje cerkev je veliko. Obenem s Cerkvijo so v stiski tudi duhovniki, katerim je pomagati. Končno mora s tihim karitativnim delom postr>ti katoliška Cerkev zopet bratsko kraljestvo ljubezni. City proli razorožilvene-mu načrtu MacDonalda London, 27. febr. U. Na zborovanju vodilnih osebnosti londonske City je bil soglasno sprejet sklep, da se pozove angleški parlament, naj odkloni vsakršno omejevanje oboroževanja in da dovoli potrebna sredstva za vsakoletno nezmanjšano obnavljanje starejših angleških vojnih Indij. Ta sklep pomeni, da se je angleška visoka finnnen in veieiiKlnstrija direktno odrekla MacDonaldovi mornariški spomenici. Radikali odklanjajo Tardieuja Edino Br.and bi mogel sestavili kabinet repu b ihanshe koncenirac'je Nove zahteve za razpust par amenta Pariz, 27. febr. U. Tardieu sc ne more zopet vrniti k svoji stari večini, ker se niti radikali niti skupina Franklina Bouillona nočejo pridružiti desničarski večini. Njegova prizadevanja za republikansko koncentracijo so sc do sedaj razbila ob odločnem odporu radikalov, kateri so ga na seji svoje frakcije soglasno odklonili kot šefa take koncentracijc. Jutranji listi pišejo, da se brani celo Briand, delati v kabinetu Tardieuja brez radikalov. Chauteinps je na Tardieujev poziv k sodelovanju odgovoril ironično, da je njegovo lastno prizadevanje za sestavo republikanske koncentracije ostalo brezuspešno ravno radi hujskanja, ki ga jc insceni-ral Tardieu. Herriot je kratko izjavil Tardieuju: Radikalov za sodelovanje ni dobiti. Oni niti ne bi pripustili, da bi Tardieu v kakem «jrugem kabinetu ponovno prevzel notranje ministrstvo ali sicer kak političen resor. Zadovoljiti se mora s kakim tehničnim uradom. V »Ere Nouvelle izjavlja Herriot: »Tardieu sc je preveč udal maščevalnosti svojih prijateljev in odrekel Chau-tempsu pooblastilo za londonsko konferenco, katero so radikali dali Tardieuju dobrovoljno. Levica se je naveličala, vedno dovoljevati svojemu nasprotniku premirje, katerega sama nikdar nc more dobiti.' Leon Blum izjavlja v P> pulairu«, da je Tardieu kenčno veljavno razkrit kot oficielni voditelj reakcionarne bojevite sile. On bo moral delati brez radikalov in brez Bri-anda v čisto desničarskem kabinetu, prvem v republiki tekom petdesetih let, ki pa nc bo trajal dalje, kakor Chautempsov kabinet. Zato bi bilo bolje, če bi sc sploh odpovedal sestavi vlade. Tudi : Matin, in : Petit Parisien mislita, da se more posrečiti samo Briandu ali kakemu manj bojevitemu senatorju sredine, uresničiti edino mogočo formulo republikanske koncentracije. Levičarski listi se energično zavzemajo, ker sedanji parlament nima niti desničarske niti levičarske večine, za razpustitev parlamenta, kar je nezaslišano v francoski tradiciji, kar smatra tudi > Matin za najboljšo rešitev spričo slabotne današnje kolebave politike. Tard eu'e- a aosvetovan'a Pariz. 27. febr. AA. llavas" poroča, da je imel Tardieu zapovrstjo sestanke s poslanci Morinaudôm, Maginotom, Petschejem, Etijen-dont in Fougerom. Poslanec Pierre Laval je imel takisto dolg sestanek s Tardieujem ter je izjavil po odhodu od Tardieuja da bodo posveti Tardieuja številni in vsestranski. Pe-tsehe je izjavil, da ie šele začetek krize in dn je zato ni moči rešiti v 24 urah. Maginot je izjavil novinarjem smeje: »Vse bo urajeno. : Maiiaut, bivši državni podtajnik v notranjem ministrstvu, o a je odklonil novinarjem rjavo rekoč, da jim ,,r> mogel šele popoldne dali zanimiva obvestila. Pariz. 27. febr A A Tardieu je prispel v Eli/.f jvko palačo ob 11.40. Novinarjem je izjavil, da gre vse dobro. Po 25 minutnem se-stauku s predsednikom republike je Tardieu zapustil palačo Elizeja in izjavil časnikarjem, da bo nadaljeval pogajanja, ker želi zaenkrat doseči načehio soglasje. Jutri ob 15. uri se bo vrnil v Elizej°ko palačo. Vlada bo sestavljena po vsej priliki v soboto zvečer ali v nedeljo. Francija proti carinskemu premirju Ženevska konferenca bo brprus 'ešna? Ženeva. 27. febr. U. Konferenca za carinsko premirje je danes prišla v očitno nevarnost radi francoske izjave, ki jo je oddal francoski delegat S e r r u y s v pododboru prve komisije o vprašanju carinskega premirja. Serruys je v svoji, že dolgo pričakovani pro-graniatični izjavi, sporočil, da se Francija ne ho pridružila konvenciji za premirje v carinski vojni in da zasleduje druge načrte, ki jih je iskati najbrže v sm^ri stabilizacije sistema trgovinskih pogodb. Nato je glede pomena francoske izjave predlagal švicarski delegat Stucki, da se seja takoj prek'ne in za jutri skliče seja plenarne komisije ali pa celo seja plenarne konference. Predsednik Coliju je prekinil sejo in si je pridržal pravico, sklicati jutri sejo komisije ali konference. Londonska konferenca nadaljufe z delom London, 27. februarja. AA. Po sestanuu vodij delegacij in francoskega poslanika je bil izdan komunike, ki pravi, da se privatni razgovori med delegacijami, dokler ne prispe francoska delegacija, nadaljujejo. Ti razgovori so naravno omejeni. Kljub temu bodo ameriški, angleški in japonski delegaciji imeli priliko, da razpravljajo o svojih posebnih problemih, kakor na primer o japonski zalite« 'po večjem številu križark. Skušali bodo obenem spraviti v sklad pomorske zahteve Japonske, Anglije in Zedinjeuih držav, da se pospeši določitev tonr/.nih številk teh držav. Končno bodo razgovori med Anglijo in Zedinjenimi državami glede še nerešenih točk sporazuma, kateremu bi lahko pristopile vse države zastopane na pomorski razorožit-veni konferenci. Nove odredbe sov}etov za hotehtivizaciio vasi Moskva, 27. febr. U. Radi izrednih naporov se je sovjetski vladi posrečilo, zagotoviti zadostno pomladno setev za novo kolektivno gospodarstvo, s čimer je prehod cd privatnega k socializiranemu poljedelstvu mogoč in prehrana inest za tekoče leto zagotovljena. Za vodstvo, kontrolo in izvedbo setve sta bila izdana dva nova dekreta, katerih prvi določa, da se iz mestnih in okrožnih sovjetov takoj komandira 7000 najboljše kvalificiranih sovjetskih članov za eno leto v kolektivne kraje, da bodo tam poslovali kot voditelji krajevnih in okrajnih so-vjetev. Drugi dekret določa, da imajo centrale poljedelskili upravnih oblasti sestaviti nov delovni načrt za kolektivna gospodarstva in delegirati iz centralne uprave v kolektivne kraic računovodje. Predvsem se mora takoj za čas setve do 1. maja poslati iz vseh poljedelskih centralnih upravnih oblasti 90% agronomov, živinorejcev, veterinarjev itd. v kolektive. Ravno tako je komandirati v kolektive 90% študentov zadnjih dveh letnikov poljedelskih šol za dobo setve kot voditelje setvenih del. Ti ukrepi veljajo kot mobilizacija za premaganje odpora kmetov. Če pa bo ta mobilizacija imela tudi uspeh, pa je drugo vprašanje. •e • Demonstracije brezposelnih v Ameriki Newyork, 27. febr. AA. V mnogih mestih Združenih držav so bile zadnje dni manifestacije brezposelnih. Manifestacije so organizirali komunisti. Los Angeles, 27 febr. AA. Tri tisoč mož in žena je priredilo manifestacije po mestu. Manifestanti so nosili velike zastave z napisi: Doli kapitalizem! Hočemo delale Stražniki, Goriški Stovenci pr?d rimsk'm tribunalom Rim, 27. febr. a. Danes se je vršila preJ izrednim tribunalom za zaščilo države razprava proti trem goriškim Slovencem in sicer Franju Drolu, Ignaciju Šturmu in Francu Go-lecu. Franjo Drol je obdolžen, da je širil jugoslovanske časopise. Aretiran je bil že 28. dec. 1928. 1., ter je bil ves čas v preiskovalnem zaporu. Zdravstven o stanje dr. Laginje Zagreb, 27. febr. a. Zdravstveno stanje bana dr. Laginje je še vedno predmet splošnega zanimanja v Zagrebu. Dr. Vjek. Akačič je dal obširno obvestilo o poteku bolezni dr. Laginje. V tem pravi, da sc sme pričakovali ozdravljenja. Dunajska vremenska napoved. Na zapadli najbrže oblačno in morda tudi lahke padavine, I sicer pa ne bo šc nobene bistvene spremembe. 300 po številu, so uporabni pline za proizvajanje solz in so razpršili manifestante v kratkem času. Chicago, 27. febr. AA. Policija je prijela 135 mož in žena tekom velikega mitinga, ki so ga priredili brezposelni delavci. Policija jc prijela nadalje vse voditelje manifestacije. Podobne manifestacije so bile v Seattlu in v Bostonu 1er po drugih ameriških mestih. „PoliJka" o Schobrovem po*cvan u : Politika z dne 26. I. m. prinaša uvodnik, ; katerem se peča z zunanjo politiko Avstrije in ugotavlja, da potovanje zveznega kanclerja Schobra v Rim pomenja za Italijo neuspeli. Italija je pač poizkusila, da razširi svoj vplivna Srednjo Evropo potoni Avstrije, vendar se mora poizkus smatrati kot neuspel. Kajti Schober je določno izjavil, da ima njegovo rimsko potovanje le ta namen, da precizira italijansko stališče napram Avstriji s posebnim ozirom na prejfnji odpor Italije proli avstrijskemu investicijskemu posojilu. •Sofija. 27. februarja. AA. Sobranje je odobrilo pogodbo o arbitraži in prijateljstvu z Madjarsko in Poljsko, ki je bila sklenjena prošlo leto. Pariz. 27. februarju. A A. Lelales Costes je polrdil vest, da bo letel iz Pariza v New York, Seja mariborskega občinskega svefa Maribor, 27. febr. I. Na današnji seji je župan dr. Ju van poročal najprej o proračunu, ki pa še ni bil v Belgradu odobren. Disciplinski odsek ostane kakor dosedaj s podžupanom dr. Lipoldom kol načelnikom in dr. MUleisnom kot podnačelnikoin. Olepševanje dr. Turnovega grvba se izvrši brezplačno. — Na nekatera vprašanja o delovanju mestno občine bo odgovoril župan na prihodnji soji. O dolu p r v e g a o d s e k a je porcčal občinski svetnik dr. Veble. Predlagal je prošnjo na bansko upravo, da se mestno pokopališče na Pobrežju izloči iz teritorija kalaslralne občine Pod-brežje ter priklopi mariborski mestni občini. — Priziv las',nika grajskega kina gledo odstranitve reklamnega kleska so odkloni. — Ravnotako .se zavrne priziv gostilničarjev zoper predpisane občinske •loklade na vinski mošt. Za drugi odsek poroča dr. S trm fie k. Sestav stanovom okega odseka se zaenkrat radi nerazumevanja oil strani hišnih posestnikov odloži. Posredovanje med hišnimi lastniki in najemniki naj izvršuje zanaprej socijalno politični urad, ki naj zbira tozadevno gradivo. Pri tej priliki je občinski svelnik Grčar v daljšem govoru orisal čudno postopanje hišnih posestnikov. Ker poteče 1 aprila najemninska pogodba za Dečji dom v S'rossmaycr-jevi ulici, se določi banski upravi, da ob 1. aprilu naprej piača mesečno najemnino 5000.— Din. — Prošnja podmladka Rdečega križa za ustanovitev šolske kuhinje se ne more vpoštevati, ker je mestna občina s »ličnimi us nuovami že preobremenjena. — Z ozirom n« prošn jo delavske zbornice z a Slovenijo naj bi se mestna občina izjavila proti if viz.iji bolniškega in nezgodnega zavarovanja, se na podlagi sklepa socijalne.ia odseka sprejme resolucija na pristojno ministrstvo, v kateri se izraža želja občinskega sveta, da se obvaruje sedanje bolniško in nezgodno zavarovanje, ter o delu, pa smejoč in vesel, da se je priljubil vsakemu. Težko delo in precejšnje število let je končno spodkopalo njegovo zdravje. Dne 0. januarja I. 1. pa je stopil i/, prodajalne v hišo k obedu. A komaj je stopil v hišo, se je mrtev zgrudil na Ha. zadel od srčne kapi. I^ihko si mislimo, v kako veliko žalost je zagrnila suirl hišo, ko je družini lako nagloma iztrgala očeia, oziroma soproga. Pa ne samo domači so žalovali za rajnkim. Vsa naselbina in mnogi od drugod, ki so ga poznali, so mu skazali zadnjo čast. Pokopan je bil iz cerkve sv. Štefana, kamor je spadal nad G0 lel. Father Trobec, dolgoletni župnik tare sv Štefana in Frank Vovkov dobri prijatelj, je poln žalosti in ginjenja govoril krasne in zaslužene besede pokojnemu v spomin: »Frank Vovk je bil moj najboljši prijatelj, ki sem ga kdaj imel v svojem življenju.' In lako je zopet padel slovenski pionir, pošten mož, na katerega je narod lahko bil ponosen, in katoliški mož, ki je bil navzlic vsemu, kar je doživel, oslal praktičen in dober katoličan. Položili so ga na pokopališče sv. Štefana poleg ondotne cerkve, kjer počivajo ludi njegovi starši, kjer počivajo že celo vrste njemu sllčtiih hrabrih mož in žen, pijonirjev, ki so z veliko težavo in brezmejnim naporom začeli prvo slovensko naselbino v Ameriki. In lako je šel eden prvih v Ameriki rojenih Slovencev. Zlata poroka vzglednega para M. Sobota, 25. februarja. Sosedna župnija Tišina že dolga lela ni imela tako lepe slovesnosti, kakor ravno zdaj, ko sta si siva slarca Gumllar Matija in Eva v očigled krog 20 članov svoje družine in nabito (>olne župne cerkve po 50 letih znova obljubila zvestobo. Tega dogodka se je z jubilantoma vred veselila vsa okolica. Gumilarjev oče in mati pa ludi zaslužita, da ju spošiuje staro in mlado daleč naokrog, kajti ni najti kmalu v vsakem oziru lako dobre družino, kakor je ravno Gumilarjeva. Gumilarjev oče je bil vedno med prvimi, ko je bilo z vzgledom pokazati praktično krščanstvo. Tudi vzgoje si ne moremo zamisliti pri krščanski hiši boljše, kakor sta vzgajala Gumilarjeva slara. Današnji čas potrebuje lakih staršev, potom se bo v kratkem marsikaj zbolj-šalo. Jubilantoma želimo, da bi zdrava obhajala tudi diamantno poroko. bit, ravi жоо/е SARGOV J K AL 00 Za eeste v S'oveniii Važna anketa vseh cestnih načelnikov pri banski upravi Ljubljana, 27. februarja. Danes se je vršila v knjižnici banske upravo anketa vseli 40 cestnih odborov dravske banovine, ki so bili zastopani po OO načelnikih oziroma njih namestnikih. Ob pol 0 zj. je anketo otvoril v zastopstvu odsotnega g. bana inž. Dušana Serneca višji gradbeni inšpektor inž. Viktor Skaberne, ki je uvodoma poudaril pomen te ankete, ter prosil navzoče cestne načelnike, da podajo k poslovniku za cestne odbere, ki se sedaj pripravlja in bo v kratkem uveljavljen, svoje pripombo in nasvete. O tej zadevi je poročal pravni referent gradbenega oddelka g. dr. Štefan Skubic. Važno poročilo o financiranju cestnih odborov jo podal višji računski inšpektor pri banski upravi g. Jože Pire. Daljši referat o ustroju cestnih odborov in o kategorizaciji banskih in občinskih cest je podal referent za samoupravne ceste g. inž. Ivan Po-renta. Zaključno porečilo o likvidaciji okrajnih za-stopov v bivši mariborski oblasti je podal načelnik banskega oddelka za samouprave načelnik g. dr. Fran Logar. V zanimivo debato, ki se je vršila pri vsaki točki, so v glavnem posegli načelniki cestnih odborov gg. Mihelčič, Celje, Franjo Žebol, Maribor, župnik Jerič, Sp. Lendava, Lebinger, Lilija, Erjavec, Višnja gora, Ziherl, Škofja Loka, dr. Fer-mevc, Ptuj, dr. Megušar, Brežice, dr. (esenko, Sevnica, dr. Macarol, Konjice in drugi. Sprejetih je bilo več važnih resolucij, ki gredo predvsem za tem, da se cestnim odborom v sedanjem prehodnem stadiju osigurujo finančni viri, dn zttinorejo v prvi vrsti redno plačevati za vzdrževanje banskih cest. Druga resolucija naproša ban-sko upravo, du se vse tis e bivše okrajne oziroma deželne ceste, ki so bile prekategorizirane v občinske ceste, zopet uvrste v banske ceste. Nu predlog načelnika okrajnega cestnega odbora v Mariboru Žebota se je sklenilo naprositi g. bana, da skliče po 15. marcu v Celje konferenco načelnikov cestnih odborov in gerentov bivših okr. zastopov radi izvedbe likvidacije okr. zastopov, njih upravo in premoženja ter obveznosti. Vsa razprava, ki je bila za naše razmere zelo važna, je bila stvarna in je potekla v soglasni eno-dušnosti vseh navzočih, Iti jim je naloženo težko breme, v sedanjem težkem času skrbeti za redno vzdrževanje naših cest. Anketo je ob 5 popoldne zaključil g. višji inšpektor V. Skaberne, ki se je vsem navzočim zahvalil za smotreno sodelovanje. — Načelnik Josip Eriavec, ki je obenem vnet 1'otograf, je polem vse načelnike še slikal. Z gotovostjo pričakuje vsa naša javnost, da bo tu res potrebna anketa rodila uspehe iu da se bodo naše delno že razbile ceste v kratkem temeljito popravile. \f miirilc svotiti oiroh t rlhlliP onem pravi vsak, ki je poskusil izredno prijeten preparat ki je pripravljen iz ribjega olja. Uobiva se v vseli ekarnah Beda v kočevskem rudniku Kočevje, 20. februarja. Kakor smo že poročali, je tukajšnje ravnateljstvo premogokopa reduciralo okrog 40 rudarjev. Ti so v pretežni večini bičani, katerih jo bilo lin našem rudniku zaposlenih okrog 00. Med reduci-ranci pa je tudi nekaj domačinov. Med njimi je bil Zakrajšek (ne Krajšek, kakor smo zadnjič napačno poročali), ki ga je v soboto usmrlil kočevski vlak — dva dni pred poroko. Poleg redukcije, ki je bila žo izvedena, je uvedeno še praznovanje in lo polog nedelje še v ponedeljek. Delavci zaradi logu tožijo, ker se jim to feiranje.; občutno pozna pri plači. ■Vso zimo so nas gonili šc ob nedeljah, zdaj moram pa dvakrat nu teden počivati ob pustem močniku, je trdo dejal rudar in prav je povedal. Kakor čujemo, namerava rudnik praznovanje še pomnožiti, delavec naj pu strada ta čas, kakor sc gospodom zazdi! Zadnjič sem naletel nu bičane. Kako liiomci? .•Slabo, bre, slabo. Trideset i osam nas ido kuči. Radili smo kao vukovi, u sad: ajd na polje, "dkuda si došao! Nešto smo prislužili, а to nije ni za nijesac, a zima kod nas još je do truvnja (aprila), šestero dece imuni, bre, šestero dece... Kako ču jih nahranit, neznani bogmelc Drugače silno ponositi Ličani so zrli mrko predse, kol da bi zazrli pred seboj vso bedo in težo svojih družin. Našli boste delo lam doli na jugu, v Dalmaciji, dosti je delu za junake, kakršni ste vi Ličani. Je, bogme, ,još čemo radit. a nikad više u Kočevju! Odšli so na županstvo, da bi dobili polovično karto za v daljnjo Liko... Preprečen bPismo,« je rekla Minka in položila pošto mi mizo. Naslovljeno je bilo na gospo Pavlino, zato je odprl pismo mož. »Kdo piše?« vpraša Pavlina. »Kdo pa naj piše? Emerihovi.« Važno je položil mož pismo na mizo. »Emerihovi? Kateri Emerihovi?« »Iz Dresdena. Tisti, ki smo jih spoznali poleti v kopališču.« »A tako. Ali so tudi še živi? Kaj pa pišejo?« »Jutri nas obiščejo. Za večerjo nas po-časte.« »Naj le pridejo.« »Kaj se pravi, naj le pridejo?« je godrnjal mož. »Zakaj pa prav za prav pridejo? Kaj pa hočejo? Enkrat se pošteno mastiti za moj denar. Taki so tvoji znanci.« »Moji znanci? Ravno tako jih ti poznaš kot jaz.« »Kdo pa je ženo prvi nagovoril?« »Jaz. Ampak zato, ker ti moža poznaš.« »Ce jaz moža poznam, potem se tebi ni treba z vso žlahto blatiti. V prihodnje se bcš spoprijateljila šc z ženo sprevodnika, ki mi zjutraj ščiplje vozovnico. Ali pa boš povabila sestro pismonoše na kosilo. Zakaj pa ne obesiš na vrata kar desko z napisom : Tu se deli vsakomur kosilo. Moj mož plača vse. Ampak za enkrat si se pošteno zmotila. Niti pare ne dobiš od mene. Le glej, kako boš pogostila svoje znance. Tiho je nekaj časa plakala Pavlina v skodelico kave. Potem je šla v kuhinjo. »Minka,<: je poklicala kuharico. Jutri dobimo goste. Ali imate še kaj denarja za trg?« Minka je odgovorila, kot vsa dekleta v takem slučaju: Ne, samo par dinarjev še. »Potem bomo pa kar nekaj enostavnega napravili. Za vsakega dva para gorkih hrenovk. Zdaj me pa le dobro poslušajte. Pred večerjo bom pravila gostom, da imamo pečeno gos. Predno torej prinesete hrenovke na mizo, spustite prazen krožnik v premog, da se bo razbil z velikim truščem in zakri-čite na ves glas. Jaz bom prihitela nu ta ropot v kuhinjo in napravile bomo lako, kot, da vam je padla gos v prenog. Strašno se boni potem na vas jezila in vas zmerjala. Vi pa boste med tem skuhali hrenovke in jih ser-virali.« »Da gosnn,.; se je režala Minka na vsa usta, stvar ji je močno ugajala. »Obisk je lu,« je naznanila drugi večer Minka pri vratih. Pavel in Pavlina sta hitela gostoma nasproti. »To je pa res lepo od vas. da naju tudi enkrat obiščete.. jima je stiskal Pavel de- snice.« zelo sva se razveselila včeraj vašega pisma.« Emerili je izluščil tri oskubljene vrtnice iz papirja. »Dovolite malenkost. »Pa res ni bilo potrebno, je presenečeno vzkliknila Pavlina, vzela cvetice in jih vtaknila v nalašč pripravljeno vazo. »Gotovo ste že lačni, ali vas snieni takoj prositi k mizi? Emerihovi si tega niso pustili dvakrat reči. Hitro so stopi ti v jedilnico, kjer je stala miza že pogrnjena. Pavlina je postavila še vazo z vrtnicami na mizo, kar je svečanost trenutka še povečalo. »Upam, da si radi nas niste napravili preveč izdatkov,« je rekel Emeriih. »Imamo samo gosko. -Vidiš« se je razveselila Ema Emerili. »kaj ti nisem rekla? Tu dobimo nekaj izvrstnega, mogoče še gosko.« »To me veseli, da sem tako pogodila vaš okus, se je smehljala Pavlina in pozvonila kuharici. Zdaj bo prišel tisti usodni trenutek . Minka je stala v kuhinji, kjer ni bilo ne sluha ne duha o kaki goski. Ampak v roki je držala krožnik z osmimi pari kuhanih hrenovk. V drugi reki pa je vihtela krožnik, vsak hip pripravljena, da ga vrže v premog. Tedaj je pozvonilo. Gostje so si predpasali medtem serviete okrog vratu. Pavlina je še enkrat pozvonila. Takrat se je v kuhinji s silnim truščem nekaj razbilo. Iz ženskih ust se je slišal glasen krik. •Za božjo voljo! Goska! vzklikne gospa Pavlina prestrašena in hoče v kuhinjo, toda še v jedilnici kriči: . Minka? Minka? Kaj ste napravili? Kaj vam je padlo na tla? Gotovo naša dobra goska? Kaj?« Minka pa je kričala in jokala v kuhinji kot je bila naučena. »Grozno mi je neprijetno, se je obnillr gospa Pavlina h gostoma, predno je še Minkb poklicala, da izpriča neprijetno vest, da leži goska v premogu. »Zdaj nimamo arirega doma, kot par parov hrenovk. Tak križ jc dandanes s posli! Minka, Minka! Pridite sem.< Minka se je priplazila v sobo. Obraz jr jokaje zakrivala s predpasnikom. Pavlina se je na tihem veselila brihtne Minke. Kaj ste vrgli na tla?« jo je nahrulila. Nič odgovora. »Saj ste vendar nekaj ubili?« »Da,« je zajokala Minka znova »Kani pa je padlo?« »V premog.« »Goska, kaj?« se je potiheni veselila Pavlina posrečene zvijačo. Toda Minka je jokala in se drla vedno glasneje: Ne milostljiva — hrenovke!- M. H. NAJNOVEJŠI VZORCi МШШМГ ■RM ЛР Wtm i A.&E.SKABERNE LJUBLJANA Belokranjski kotiček Metliški g. prušt Gregor Cerar je svojo bolezen prebolel in se je povrnil na svoje službeno mesto. Sicer so mu zdravniki naprtili celo vrsto zdravstvenih navodil za na j>ot in za živ-Ijenje, toda odhodnico so mu pa vendarle dali. Odšel je iz Metlike kaplan Vinko Lovšin. Kot vse kaže, bo nastala vrzel ostala prazna, ker duhovnikov tako močno primanjkuje. Metlika se bo .morala vsaj začasno zadovoljiti z enim samim kaplanom. Suhorsku taru je po najnovejši odredbi poverjena scniiškim gos|>odoiii, ki jo bodo vseku-ko lažje oskrbovali, nego iz Metlike ker v Semiču so trije aktivni duhovniki, v Metliki pa le dva. Sicer pa je precej vtemeljeno upanje, da dobi Suhor v bližnji bodočnosti lastnega gospoda. Trošarina nu vino. Po najnovejšem zakonu se mora državna in batiska trošarina v znesku 1.50 Din za liter plačati ne le \ slučaju, če se vino proda, temveč tudi tedaj, če ima vinogradnik vinograd j/ven ozemlju domače občine in rabi lasten pridelek v domačem gospodarstvu. Pač si ga svobodno nese burile za pet litrov, kar je več. je od hudega. Če podzemelje moži hčer, mora od lastnega vina. ki ga je pridelal \ svojem vinogradu v drnšički občini, plačati trošarino, da ga sme peljati na dom. Za belokranjcc, ki smo že itak revni, je to kar pretežek davek in čc že oblast glede trošarine v splošnem ne more popustiti, potem naj vstij glede pijače, ki se porabi v domačem gospodarstvu, ix)s >pa dobrohotno. Naj nam nikar nihče ne očita: saj vam ni treba piti doma! Prodajte, pa boste prišli na svoj račun! Bi prodali, iu še prav radi bi, toda komu? Včasih so trumoma romali vinski vozniki čez Gorjance, pa jih štej sedaj! Tako so redki kot štrukeljčki v kraški župi. ' isto dalmatinsko brozgo, ki ni ne malo dalmatinska — še farba njena ni videla nikoli Dalmacije — tistega vrabiča, ki se packa gori pri vas. /li te, drugi dan se pu po glavi bijete radi svoje neumnosti, tretji dan pa si spet naročate iste godlc. Nič dražje nc pride naše vino. pa je /.ato slovensko, pa je zato naturno, pa je zato zdravo. Pridite ponj! Mi vas čakutuo. Oblast pa prosimo, naj vsaj glede vina, ki se porabi doma, predela svojo odredbo, ker se sicer utegne zgoditi, da bo marsikdo šel v vinograd s sekirico iu ne več s škarjami. Pa tudi za fin. organe bo s tem postal posel pretežek in bo treba njihovo število potrojiti. da bo mogoče v vinski občini voditi primerno kontrolo, ker je razmeroma jako malo vinogradnikov, ki bi imeli \ inogradc v domači občini. Zločin na suafbt M. Sobota, 20. februarja. Iz Radmožanec nam poročajo o grdem zločinu. Pri posestniku Kolomanu Tiiške je bila gostija. Tam je bil ludi neki Štefan iz sosedne vasi, ki je preti kratkim prišel od vojakov. Svatje so bili zelo dobro razpoloženi, zlasti mladina. Ko so imeli fantje ene gostije dovolj, so se podali k drugi hiši, kjer je tudi bila gostija. Z njimi je šel tudi Štefan. To mu je bilo v nesrečo. Zunaj je bila že tema. Komaj je naredil Štefan par korakov, ga je zadel od zadaj po glavi močan udarec. Fanta je takoj polila kri in se je brez zavesti zgrudil. Tovariši so v prvem trenutku kar ostrmeli. Šele čez nekaj časa so videli, kaj se je zgodilo. Onesvešče-nega fanta so dvignili s tal in ga nesli v hišo. Ra-njenčevo stanje je po izjavi zdravnikov brezupno. Zadeva jc takoj bila prijavljena pristojni orožniški postaji. Aretirana sta bila dva fanta, ki sta osumljena, da sta zahrbtni napad izvršila. Koledar Pelek, 28. februarja: Roman, opat; Antonija; Rajmund. — Mln.j ob 14.33. Ilerschel napoveduje dež iu sneg. I>an se je ta mesec podaljšal za 1 uro in 28 miuut. Danes je dan dolg 10 ur in 57 minut. Osebne vesli — Poroke na ležici. Porcčila sla se gosp. .to ras Matej, veleposestnik v Trnovem v Ljubljani in gdč. Ah! in Mici, poecstnikova hči z Jezice. Istotako g. Ter cel j Jože, posestnik v Sav-Ijali in gdč. Sever Kristina, županova hči / Jezice. Bog daj srečo! Poroka. Pri Sv. Križu pri Litiji se je dne 24. t. m. poročil Slavko Koleno iz Mokronoga 7. Marijo K o tar a tukajšnje ugledne družino. Naj ,u spremlja božji blagoslov! Novi grobovi + Smrl najstarejše ženske na ležici. Umrla je najstarejša oseba na Ježici: Urška M er-har, bivša kuharica v 03. letu svoje starosti. + Trije mrliči en dan. V ponedeljek je imela M. .Sobola kar tri mrliče. V bolnišnici je naglo umrla 50lelna služkinja Julijana Kovač, ki je ravno polovico svojega življenja preživela v raznih službah. — K smrtnemu spanju je. zatisnila oči ludi 90 letna mati predsednika kupne obrtne zadruge, Suzana Sukič. Starka jc bila žo vet let slepa, drugače pa je bila do zadnjega precej čila. — Mlinarju Horvat Ludviku te umrla edina hčerka Marjetka. N. p. v iu.! Mala kronika к sesiero aktualnih knjig za 20 Din Vam nudi edino Mohorjeva družba. Članarino sprejemajo vsi župnijski uradi. V Ljubljani ludi knjigarna Nova založba in Prosvetna /.veza. — V Mariboru Cirilova knjigarna. Ne zamudite roka, ki s prvim tednom marca potege! * Proslava 80-Ielnice rojstva prezidenta Češkoslovaške republike, češkoslovaški konzulat opozarja, da so dne 7. marca HJ3<> nu dan rojstva gošpoda prezidenta republiko pri vseh češkoslovaških uradih ne bo poslovalo. Med 10 in 13 bo na konzulatu ČSR, Bleiweisova cesta 18/1 v Ljubljani sprejem čestitk. Podpise gratulantov, zbrane v ta namen na izloženi poli, predloži konzulat pisarni gospoda prezidenta republike. к »Ilustracija« štev. ?.. izido v razkošni < premi in z izbrano vsebino h koncu ledna. Zahtevajte številko na ogled! Naročite si najlepšo slovensko mesečno revijo! Uprava revije Ilustracija , Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8/1. Ukin'eni carinarnici. Finančni minister je odredil, da se ukine ta carinski oddelek v Ložu, v okraju Logatec, carinarnice I. vrste na Rakeku in carinski oddelek v Železnikih v okraju Radovljica, glavne carinarnice v Ljubljani. k Kdo dobi avtobusno koncesijo v Zagrebu? Pred kratkim je bauska uprava v Zagrebu zaradi večjih nepravilnosti odvzela invalidski zadrugi koncesijo za avtobusne vožnje po mestu. Sedaj namerava zagrebška mes'na občina podeliti to koncesijo ces'ni železnici. Med zagrebškim prebivalstvom jo ta načrt vzbudil mnogo komentarjev za in proti. Zadnjih je več, najmogočnejši njihov argument pa je, da bo mestna občina s tem podjetjem imela le izgubo. Mi, v Ljubljani, imamo že skušnje in prijateljsko sve.ujemo Zagrebčanom: raje ne avtobusov mestni občini v roke, ampak raje kateremukoli zasebniku. Bodo videli Zagrebčani, da bodo mestni avtobusi prej polomljeni kakor pa plačani. Sicer pa, kakor hočejo. k Irnen tna arheološka odkritja pri Kn;-11U. V bližini vasi Mokrega polja pri Kninu so bile te dni odkrile zanimive arheološke najdbe, neprecenljive vrednosti za znanost. Odkriti sla bili dve ilirski mesti iz dobe pred Kristusom in večja slovanska naselbina iz VIII. stoletja. Za obe ilirski mesli sklepajo, «In sta bili zgraieni pred 2000 Ieli. k Vreča kopit najdena. Orožniki iz Radovljice so ie dni našli pri blejskem mostu vrečo, v kateri je bilo okrog 30 kg čevljarskih kopit, Ta kopita so bila najbrže kje ukradena in naj se lastnik zato zglasi na orožniški postaji v Radovljici. k Nove zgradbe v Zagrebu iz javnih sredstev. Kakor /nano, je ministrstvo za socialno politiko svoječasno odstopilo zagrebški mestni občini del fonda /a pobijanje delavske brezposelnosti kot nekako posojilo, s katerim je občina obvezana zgraditi in v zdrževati delavske ustanove. O razdelitvi in namenu tega posojila je bilo sklenjeno, da se v prvi vrsti dvigne gradbena živahnost v mestu. Mestna občina v Zagrebu je s tem denarjem že precej gradila. Na Prilazu barona Filipoviča že stoji pet tri-nadstropnih hiš z velikim številom delavskih stanovanj. Tu stanovanja imajo po dve sobi in vse potrebne higijenske naprave ter komfort. Mestna občina pa je sklenila, da bo ravno tam zgradila šo šeststanovunjsko trinadslropno hišo. 7. 18 dvosobnimi stanovanji, kuhinjo, kopalnico s tušem, straniščem in drugim, krutko-mulo r. vsem potrebnim komforton;. Ta hiša bo zgrajena v slogu moderne arhitekture in bo veljala t,300.000 Din. Prav tako je bilo nu seji sklenjeno, da se na Selški cesti poleg Istarske kolonije zgradi naselbina delavskih hišic, ki bodo imela devetdeset stanovanj. Ta naselbina bo veljala tri milijone dinarjev k Časnikarske Ieçpt'macije podaljšane Promelni minister je odredil, da se podaljšajo časnikarske železniške legitimacije za četrlinsko vožnjo do 1. aprila. k Laži-dijak. Iz Središča ob Dravi: Te dni se je potikal po Središču in Obrežu ter bližnji okolici mlad tujec, ki se je izdajal za dijaka — bodočega bogoslovca. Prosjačil je pri raznih ljudeh in skoro povsod je dobil izdatno podporo v denarju. Posamezniki so mu dajali do 10 Din. Pravil je, da je sirota brez staršev, vzgojen v sirotišnici. Šludiral da je na gimnaziji, a je moral pred 8 razredom v bolnišnico. Zdaj pa išče podpore in trka na usmiljena srca, da mu pomorejo, ker hoče dokončali 8. razred gimnazije in nato oditi v bogoslovje. Razume se, da so mu ljudje (skoro vsi) slepo verjeli. Toda prišlo je drugače. Radi nasprotujočih si izjav, podanih v raznih hišah, je postajal sumljiv in jo je včeraj, kakor se zdi, pravočasno od-kuril. — Fant je srednje postavo, malo suh, šo čedno oblečen in nosi rujave čevlje. — Ker je oseba zelo sumljiva, zato svarimo vsakega pred leni laži-dijakom in sve.ujemo, da ga takoj prijavi najbližji orožniški postaji. Zanimivo je še to, da je isti v tej okolici že kakih 15 dni in da je poskušal žc lansko lelo priti do denarja na is i način. k Slavnostno številko »Zborov« ob 25-lelnici Ljubljanskega Zvona prejmejo vsi naročniki lista, vsi častni, ustanovni, podporni in redni člani društva pa brezplačno. Čas je še, da se naročite na Zborty, ki bodo letos prinašali tudi solospeve. 50 Din lia lelo za list, ki ima glasbeni in književni del in je vrh lega še lično opremljen in tiskal1, pač lahko utrpi vsak zaveden pevec, vsaka zavedna pevka in vsaka naša glasboljubiva druž na! Zbori se naročajo po dopisnici na upravo Zborovc, pevsko društvo Ljubljanski Zvon , Ljubljana. * Ave Maria koledar za lelo 1930. združen s spominsko knjigo L vseslovenskega kaioli- j škega shoda v Chicagi lela 1029. opisuje življenje ■ naših izseljencev, društveno delovanje lamošnjih i slovenskih organizacij in njihove domove. Prinaša i življenjepise in delovanje odličnih delavcev, razne članke verske in posvetne vsebine. Knjigo krasi nebroj slik in prizorov iz društvenega in privatnega življenja Slovencev. Tu najdemo veliko naših znancev, ki so znani lako j>o društvenem kakor cerkvenem delovanju. Koledar obsega dalje seznam vseh slovenskih župnij, slovenskih duhovnikov, razdelitev frančiškanskega komisarijata sv. Križa, razdelitev šolskih sester po podružnicah. Koledar obsega 274 strani in stane 40 Din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koledar bo zanimal vse, ki imajo sorodnike in znance v Ameriki. k Slovensko-nemiki slovar, sestavila dr. Bradač in dr. I. Pregelj. Cena vezani knjigi 100 Din. V zelo praktični žepni ohliki je izšel v zbi ki žepnih slovarjev in učbenikov Jugoslovanske knjigarne nov obširen zvezek (650 strani), ki bo ustrezal v polni meri našim potrebam in zahtevam. Slovar se naslanja vsebinsko pretežno na Plelerš-nikov besedni zaklad. Dopolnjuje pa omen eni učenjaški slovar z botfatim besediem novetfu in starejšega, a le dobrega etimološkega izraza, zlasti pa še z vsem besednim gradivom, ki se je udomačilo v lepi znanstveni slovenski knjigi po lelu 1895., ko se je redakcija Pleleršnikovega dela za-vršila. Praktično je slovar preračunjen v dvojno smer: da tujcu navaja slovniški obrazec slovenskega izraza in da domačinu podaja tesno, a p-a-vilno kakovost tolmačenega nemškega. Slovar ne bo samo praktično ustrezal, temveč bo služil tudi jezikoslovcu in znanstveniku sploh. Obširnejšo strokovno oceno bo priobčil »Slovenec* v eni pri- | hodnjih številk. k Starci in slarke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili boste takoj veselje do življenja in svežost. V lekarnah jn dro-gerijah t steklenica IG Din. Nesreča ne počiva — Dlan si je razstrelil. V nedeljo popoldne so so peljali iz M Sobete proti Bakovcem svatje od poroke. Na vozovih so bili vsi veseli. Mladi drug Šeruga se je hotel celo pobahali s tem, da zna streljati. Toda sreče ni imel. Komaj je vzel v roko pištolo, se je sprožila. Naboj se mu je zasekal v dlan in mu jo je razrezal. Veselja je bilo takoj konec. Ranjenec se jo podal k zdravniku, ki je pobral koščke naboja iz dlani in mu rano zavezal. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Boheme E. Union, verand na dvorana: Prosvetni večer. Predava dr. F. Debevec .>0 bolezni Ob 8 zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iu Mr. Ramor, Miklošičeva 20. Kedaj bodo izplačane povišane dragmtsne doktade? Poročali smo o tem. da je Ljubljana napredovala v I. draginjski razred mest ш da dobe državni uradniki temu primerne zvišane prejemke. Na nnanCni delegaciji so nam izjavili, da še niso dobili navodil o tem povišanju ter da ludi ni za to še olvorjen poseben kredit, kar pa se bo zgodilo v najkrajšem času Ti po viški bodo priznani državnim uradnikom od 1. februarja dalje. Finančna delegacija je pristojna za vse državne upokojence : Lil pa za aktivne uradnike finančne uprave. Razlika bo samo pri državnih upokojencih, slanujo-čih v Ljubljani, znašala 3,400000 Din letno ali 570.000 Din za meseca februar in г.лгес. Državni upokojenci pn teh povišanih prejemkov ne dobe že s 1. marcem, kar je hilo tudi tehnično prav nemogoče, temveč jih dobe najbrže v prvih dneh marca. S prvim aprilom in dalje pr. bodo državni upokojenci in aktivni uradniki linaiičae uprave v Ljubljani prejemali zvišane prejemki redno z ostalo plačo. Za aktivne uradnike finančne uprave v Ljubljani znaša ta razlika 470.000 Din letno, ali približno 40.000 Din mesečno. Aktivni uradniki drugih upiav, kakor na primer železniški iu poštni, pa prejmejo te poviške najbrže že prej, ker bodo mogle le uprave izplačati razliko iz vojili dosedanjih prihrankov. 0 XIX. prosvetni večer je d revi ob c *: ve-raudni dvorani hotela Union. Na programu je predavanje o prehladu. Predava zdravnik dr. Franc. Debevec. Po predavanju bo času primerna smešnica, zato bodo tudi prijatelji zabave in smeha prišli na svoj račun. Vstopnice v predprodaji v pisarni Prosvetne zvez,e Miklošičeva c. 5, in sicer sedeži Din 3, stojišča 2 Din. 0 Profesor belgrajske univerze ing. G. N. Pio-Uljski bo predaval v soboto dne 20. 11. ob 18 v Mineraloškem institutu univerze o temi: Gradba parnih strojev in turbin :. Predavanje bo v ruščini in demonstriram) s kino slikami. Vstop prost. 0 Nove mesečne karte za mestne avtobuse. Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da uvede s 1. marcem I. 1. za avtobusne vožnje mesto dosedanjih mesečnih kart nove mesečne karte (brez slike), ki bodo veljale samo za 4 krat no vožnjo dnevno na določeni progi. Mesečna karla za tkrai.no vožnjo za progo Vič—Bavarski dvor stane 120 Din, za progo Brinje--Kongresni Irg 120 Din, za progo črnuče—Kongresni trg pa 150 Din mesečno. Mesečne karte se dobe v obratni pisarni v Ljubljani na Zaloški cesti št. 25. 0 Iz tajne seje mestnega občinskega sveta. Na svoji tajni seji, ki jo je imel mestni občinski svet v sredo zvečer po javni seji, je bilo odobrena upokojitev mestnega tržnega nadzornika g. Slavka Ple mlja, s približno 24.000 Din letnimi prejemki. V višjo plačilno stopnjo sta napredovala nastavljenec mestne elektrarne Varšek in nastavi jenec mestnega vodovoda V o v k o. — Magistralni podravnatelj ni bil imenovan. 0 Komisija /л zaščito civilnega prebivalstva proti plinski vojni je snoči imela sejo za konstituiranje odbora. Komisija tvori 18 delegatov v poštev prihajajočih korporacij. Za predsednika komisije je bil izvoljen dr inž. Viko Jeločnik, polk. v pokoju 0Československii Obec v Lublani. — Dùle- žiUi členska scliûze konâ se v sobotu, dne 1. brezna o osmé hodinê v restauraci Zvezda. Na programu Masarykova oslava. sestaveni kandidatni listinv. a. I. d. IJčast členstva velmi liutna. 0 Vreme v Ljubljani. Včeraj je. bilo mirno in oblačno. Najnižja temperatura — 0-8° C, najvišja + 3-8° C. Barometer 770 3. 0 Vdova s petimi otroci deložirana. Predvčerajšnjim je zastopnik mestnega magistrata pri-sostvoval žalostni deložaciji. Iz hiše št. 7 na Cankarjevem nabrežju, je bila deložirana vdova g. K. Imela pa je srečo, da so ji dobri ljudje preskrbeli stanovanje v Brajerjevi hiši na Friškovcu. Vdova mora preživljati pet otrok, prejema pa vsega skupaj le 050 Din pokojnine mesečno, kar tej številni družini ne zadošča niti za kruh. Ubogi vdovi je za prvi mesec plačal novo stanovanje dober gospod, za drugi mesec pa je obljubila plačati neka gospa, kaj bo tretji mesec pa uboga vdova sanm ne ve. — Pred dnevi smo poročali o podobnem slučaju v notici >Za silo rešena , v kateri se nam je pripetila zaradi netočnih informacij, ki smo jili dobili, nekaj pomot. Vdova P. ; ima res devet otrok, ni к Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna :Franz-Josef «-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili n>Fraiu-.fosef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. >Franz-,Tosef-r-grenčica se dobiva v lekarnah, d loterijah in špecerijskih trgovinah. S ZEPPELINOM OKROGSVETA Naš novi podlistek Pod naslovom »S ZEPPELINOM OKROG SVETA« začne izhajati v lorek, dne 3. marca nov podlistek »Slovenca«, ki nam bo dramatično opisal največji dogodek lanskega lela in nas seznanil z največjim čudom moderne tehnike. V skoz in skoz napetem pripovedovanju nas bo vodil pisatelj, ki se je sam udeležil polela, najprej nad Nemčijo, kjer prebivalstvo prekipeva veselja in ponosa nad uspehom nemškega genija; spremljali bomo zrakoplov pri njegovem nad vse zanimivem poletu nad Rusijo, l tozadevnem dovoljenju petrovaradinskega zrakoplovnega poveljstva, za kar je pristojna oblast /e izvršila urgenco. Prisilen pristanek' omenjenega letaki jc v zvezi z defektom pri motorju. Pilot, ki je obenem lastnik letala, lo-žira pri Merami. □ Včerajšnje konference zastopnikov okrajnih samouprav, k'i se ie vršila pri banski upravi v Ljubljani, sta se za mariborski okrajni cestni odbor udeležila načelnik Vranjo Zebot in ravnatelj okrajne samoupravne pisarne Jo/e Stabej. Na konferenci so se obravnavale važne zadeve, ki zadevajo poslovanje okrajnih samouprav. □ Z nakano v srcu se podijo agentje tvrdk Kurt in Dieti ter Samson in Co. iz Nemčije po Mariboru in okolici ter ponujajo raznega blaga proti vplačilu določenega zneska na račun. Iz Nemčije prihajajo presenetljiva pojasnila: že danes ne obstojajo več omenjene tvrdke. Zatorej: za krageljc primite agente 1er iih odvedite na stražnico. Tam bodo pa oni deležni nečesa »na račun«. □ Posebno za Maribor so take odredbe važne. Odslej bo v uradovanju in poslovanju pri tukajšnjem okrožnem sodišču marsikaj drugače; to-zade-.na navodila iz Ljubljane moramo specielno z ozirom na mariborske razmere liajtopleje pozdraviti. Razprave se bodo v zmislu tozadevnih navodil smele vršiti ua podlagi izvirnih ali overovljenih listin v slovenščini oziroma srbohrvaščini. Naj opozorimo pri tem na važno dejstvo, da se korespon-Jenca pri mnogih tukajšnjih tvrdkah vodi še danes v nemščini in da so se doslej vršile v številnih slučajih obravnave na podlagi nemških izvirnih dokumentov. V zmislu novih navodil se ustvarja položaj, ob katerem si bo marsikdo premislil, ali bi še nadaljeval s korespondenco in poslovanjem sploh v nedržavnem jeziku, kajti z velikimi stroški so združena overovljenja, prestave itd. Na drugi strani pa ne bo smel več sodnik pri razpravi ali sicer v uradnih poslih posluževati se nedržavnega jezika, ampak se bo sporazumevanje s prizadeto stranko vršilo edinole preko tolmača. Prizadeti so seveda s tem v glavnem soobčaui, ki se, dasi v številnih slučajih vešči slovenščine, kaj radi tudi ua sodišču poslužuje'o nemščine. Iz stališča razmer v Mariboru in položaja ob meji moramo tozadevne odredbe -iz Ljubljane prav posebno toplo pozdraviti. □ Opasna Barbka. Privasoval je v Maribor Ivan, posestniški sin iz Lajteršperga, iu dvignil pri nekem tukajšnjem denarnem zavodu sedem jurčkov; privihrala pa ie istega dne iz sv. Lenarta Barbka. Oostolela je okoli Ivana ter ga nazadnje spravila v neko gostilno v Vetrinjski ulici. Hipoma je skop-nelo iz Ivanovega žepa troje jurčkov; za Barbko se je pričel lov. Iztaknili so jo končno v neki kavarni — v novi obleki ter sedečo v sosedstvu šti-rih dobršnjih omotov z na;raziične;šo robo. Barbka je romala v celico hotela »Hohniec«. □ Radi nenadnega odhoda nam ni mogoče posloviti se osebno cd vseh znanih in prijateljskih družin; zato storimo za iskrenim pozdravom tem polom. — Družina Polimante. Celie Iz celjskega prireditvenega življena. Drevi ob 8 je v Domu v Samostanski ulici redna pevska vaja. Pridite vsi! — Jutri ob 8 zvečer je i si o lam ponavljal na vaja za Radikalno kuro in sicer najprej za orkester in pevce. — V nedeljo dne 2. marca ob -1 popoldne jo v Narodnem domu ponovna predstava Doboviškove burke Radikalna kura«, za katero dobite vstopnice, v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. — V ponedeljek dne 3. marca ob 8 zvečer pa so vrši v gledališki dvorani Narodnega doma pesler večer, na katerem čita svoje doslej še neznane šaljive sestavke pisatelj Fran Milčinski, poje kuplel.e znani skladatelj ku-plelov g. Danilo Bučar iz Ljubljane, pojeta solo-speve ga. dr. Rajhova in g. ravn. SU'rer, ob klavirju gdc. Plzakova, in poskrbi za godbo salonski orkester ter tamburaši. Za konec pestrega večera pa se odpojo enodejanska opereta žene je treba.. — Vs.opnice za pester večer dobile v Prosvetnem laj-ništvu na Cankarjevi cesti -1. ■& Tečaj za šivanje in vezenje prireja te dni v balkonski dvorani nove palače Ljudske poso-jilnice tvrdka Singer. J ečaj (raja 14- dni in ga vodi strokovno uaobražena uči.eljlca. Udeležuje se ga lej»o število gospe in gospodičen. ■<У Prostovoljno gasilno drušivo v Ga-berju pri Celju priredi 0. julija t. 1. javno tombolo v društvene namene. Ker se j>reko poletja v Celju razne dobrodelne tombole kar vrste in da lic bi nastala kaka kolizija, opozarja društvo žo sedaj na lo svojo prireditev s prošnjo, da druga društvu Ia dala m vpoštevajo. J3 Občni zbor celjske požarne brambe зе je ob lepi udeležbi vršil prešlo sobto v skladišču na magistratneni dvorišču. Načelnik g. Jellenz je v uvodu z zadovoljstvom ugotovil, da je ta občni zbor pač poslednji, ki sc vrši še v starem skladišču, ker se prične takoj spomladi graditi modernejše novo skladišče in društveni prostori sploh. Po običajnih poročilih društvenih fukcijonarjev, ki so pokazala na ves živahno in disciplinirano gasilsko delo, so so vršile volitve, pri katerih je bil v celoli izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih se je med drugim ventiliralo vprašanje pristopa k Jugoslovanski gasilki zvezi in je bilo sklenjeno, da se bo društvo ravnalo po korakih drušlov v Mariboru in Ptuju. V imenu občine je občni zbor pozdravil obč. svetnik g. Koschier. er Mnogo nesporazumljenj bi lahko izostalo, ako bi se ljudje pravočasno obrnili po nasvet na ljudi, ki ji-.ni nasvet lahko nudijo. Tako jo opažati v poslednjem času silno agitacijo za različna zavarovanja pri zavarovalnicah. Vsak hip ti pade v hišo sedaj zastopnik te, nato zastopnik drugega zavarovalnega zavoda. Kdorkoli bi rad imel glede zavarovanja kakršnokoli pojasnilo ali navodilo, naj se mirno obrne na podružnico Vzajemne zavarovalnice v Celju v palačo Ljudske posojilnice, kjer bo dobil ločna pojasnila za vse panoge zavarovanja. /-y Ste že storili svojo dolžnosl? Naša najstarejša knjižna malica Mohorjeva družba v kratkem zaključi nabiranje udov. Ta in oni še manjka med novimi prijavljenci. Oglasite se činipreje pri svojem poverjeniku, v Celju pri Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Malenkost Din 20.— za (i knjig plačati jo pač skoroda več kot kulturna dolžnosl. es Občni zbor gremija Irgovecv Cel je bo v torek, dne II. marcu t. in., ob 19 v mali dvorani Narodnega domu, Dečkov trg 8. Vsi člani so vabljeni, da se gu |>oInoštevilno in točno udeležijo. Izostanek se mora 'K> § 24., -t odstavek pravil temeljito opravičili, sicer sme načelstvo ка/.novuti z globo. Ze dne skodelici kave vsebujeta dovoli kofeina, da pokaže upliv v nemirnem spanju raz urjanju ž vcev, močnem bitju srca, vročini v glavi, tresenju rok, bolečin v ledvicah. Če žel te imeti vse prednosti pri uživanju kave, morate piti kavo Haq brez kofeina. Vi imate potem dvojno jamstvo: za puma kvaliteto in popolno neškodljivost. I polago. Imel je precej čez tisoč čistokrvnih plemenskih kokoši, kot orpingtonke, brama, plymou-trok, vajandotke in ilalijunke Na trgu )e imel svojo stojnico, kamor je pošiljal opitano, zaklano in očiščeno perutnino. Jajca so bila vsa sortirana in opremljena s štanipiljko in datumom. Žal pa ta idealni inož ni mogel uresničili svojih krasnih cil,ev in podjetje se je razbilo. Lehrmanna pa je stalo to nič manj, nego življenje. Par mesecev po razsulu zavoda je, star komaj 134 let, umrl vsled vnetja možganske mrene, K H V R H H G UV« НДН yflRgJJC •■■^■■■■iJ^k. Ptuj Д Prireditev družabnega večera. Kakor smo že poročali, priredi Prosvetno društvo zabavni večer v razkošno razsvetljeni in bogato op-cm-ljeni gornji dvorani Narodnega doma v Ptu u, dne t. marca ob 7 zvečer. — Razven igre »Rdeči nosovi«, so na sporedu šaljivi prizori, petje moškega in mešanega zbora itd. Na zabavni večer vabimo vse prijatelje društva, A Poslovil sc je iz Ptuja od svojih prijateljev in znancev g. Hinko Pcrne, finančni svetnik in vodja davčne uprave v Ptuju, ker je premeščen k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano. G. svetnik je služboval tu v Ptuju celih deset let, kar je znamenje, da je užival zaupanje predstojnikov in ljudstva, Kočevje Konjert. V soboto, I. marca, se vrši v dvorani hotela »Trst« dobrodelni koncert violinskega virtuoza g. Igo Druckerja in klavirista g. Mirka Trosta v okrilju kočevske Vincencije\e k life-rence. Začetek ločno ob S zvečer. Čisti dobiček je namenjen izključno Vincencijevi koiferenci. Smrtna kosa. V Željnah je umrl najstareši vaščan Matija Stampfl v starosti 89 let. Kakor izgleda, pobira letos smrt večidel) same stare korenine. Skioplično predavanje. Preteklo nedel-o je imel g. kaplan Studen v Marijinem domu zelo zanimivo skioptično predavanje o naši sosednji Češkoslovaški. Predavanje je bilo namenjeno javnosti in je bilo zelo zanimivo in pestro. S'oDPfi^radpc Slovenjgraški kino je nedavno kazal film Bele rože iz Ravenskega , ki se predvaja ta teden v grajskem kinu v Mariboru. — Slišimo, da bo na spomlad mogoče dobiti tudi par gospodarskih filmov, ki bedo gotovo zanimali tudi naše podeželje. Stagnacija v lesni kupčiji še vedno traia, dočim je za govejo živino živahno povp-ašev n e. Včeraj je bil odposlan večji transport nepitanih volov v Italijo NAHOD živčni glavobol, migreno prežene NOSAL - BAHOVEC Dobi se v lekarnah — NOSAL je ponolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč noslja Išnota). NOSAL Vas obvaruje gripe. — Kupite NOSAL tako Proizvaja Apoieka BAHOVEC, Liubljam. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Petek, 28. februarja: Zaprlo. Sobota, 1. marca: Naš gosjiod župnik . Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 2. mprca ob 15: življenje je lepo . Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob 20: Utopljenca . Ljudska predstava pri znižanih cenah. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 28. februarja: Roheme . Red E. Sobota. 1, marca: Zaprto. Nedelja, 2. marca ob 15: Ticar . Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče Petek, 28. februarja: Zaprto. Sobota, 1. marca ob 20: Takrat v slarili časih . Znižane operetne cene. Kuponi. Nedelja, 2. marca ob 15: »Grudica Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20: :.Netopir -. Znižane operetne cene. Kujioni. Iz društvenega živVenia Gledališki večer b« v Rokodelskimi ilomii. Komenskega ul. 12, v nedeljo dne 2. marca ob 7 zvečer. Spored: 1. Pevske ločke moškega zbora pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. 2. Kje je meja? Veseloigra v enem dejanju. Spisal Josip Ogrinec. Režiser g. Janko Novak. 3. Kmet in avtomat, (ti. Rudolf Vrančič.) 4. Razbito zrcalo. Mimična igra. (G. Janko Novak.) 5. šaljiva pošla. Kupleti (poje g. Rudolf Vrančič). Prosta zabava. Predpro aja vstopnic v soboto 1. marca od (i do 8 zvečer in v nedeljo 2. marca od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu. Seja stolne prosvete jc nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. Vsi člani včlanjenih ilrušlcv se vabijo k občnemu zboru Zveze duševnih delavcev v Sloveniji, ki so vrši danes ob 8 zvečer v Slov. Matici, Kongresni trg 7-1. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani. Za leto 1920/80 se je konstruiral sledeči odbor: Predsednik Oswald Stanislav, podpredsednik Peklar Adolf, tajnik Bleiveis Marko, II. tajnik BricI. Slane, I. knjižničar Podgornik Rudolf, II. knjižničar Armlč Stojan, III. knjižničar Griin-fold Franc, blagajnik Tepež Tono, gospodar Petelin Stane, Stacunar Stojsavljevič Vojiu. Društvo zastopata na zuuaj predsednik oz. podpredsednik. Naše diiaštvo Kongregarija za akailpiničarke ima svoj shod v soboto dne L marca ob tričetrl na tri. Pridite vse! Poizvedovanja Našla se je ročna torbica z malo vsoto denarja. Dobi se pri M. Škerjancu, Poljanski nasip 22. Gospodarstvo Kmet jshi tečaji (Tomazin, Cerklje. Ministrstvo je imelo namen, ko je take tečaje ukazalo, da bi pr?' m kmetom podalo kar moč veliko praktičnih n. ..rokovnih naukov. Dobro in pametno! Ti tečaji se vrše menda povsod, toda samo po eden v vsakem glavarstvu. To je pa veliko premalo! Premalo tudi zato, ker se vrše mnogi celo s skrajšanim programom! Ker tudi sam poučujem v takem tečaju (kmetijsko spisje in računstvo), bi rad povedal nekaj svojih misli. Strokovnjaki imajo svoje sedeže v mestih, a tečaj naj se ne vrši v mestu! Da se tak tečaj v mestu ne obnaša dobro, imamo že takoj letos skušnje (Brežice). Tečaj sain naj bi bil nekaka prava šola, kjer se vrši seveda vse neprisiljeno, a vendar po strogo določenem redu! Brez reda — tako s strani predavateljev kot s slrani slušateljev — ni uspeha! Učenci, ki so se priglasili, morajo v tečaj prihajati tako redno kot šolarji v šolo! Brez tega tudi ne bo uspeha! V prostoru "samem ni sicer treba šolskih klopi - mize so pa potrebne — a neobhodno polrebna je šolska tabla. V zapisniku naj se označujejo zamude učencev tečajnikov. Pred snre-jemoni v tečaj naj bi se pri domačih faktorjih'po-izvedelo o predizobrazbi priglašencev. Kdor ni že od prej kolikortoliko dobro podkovan, ne bo mogel slediti. Takega bi morali odkloniti. Zdi se mi, da ie od osnovne šole v tak strokoven tečaj dokaj velik skok, zlasti če je že v osnovni šoli priglašenec sta! na šibkih nogah, ali če ie že minulo dokaj let, odkar jc zapustil vsakdanjo šolo iu pa zlasti, če je hodil v osnovno šolo v letih svetovne vojne, kar je prav pri sedaj nastopajočih gospodarjih skoroda brez izjeme. Taki ljudje so v tečaju velika coklja. Povem t o-le: Ti tečaji bi imeli uspeh, če bi vanj imeli dostop samo taki. ki so po dokončani osnovni šoli dovršili saj dva letnika kmetsko-nadaljevalne šole! Го se v našem tečaju, kjer imamo rednih slušateljev 55, prav očito in čedaljebolj kaže. Predavatelji pa bi imeli dokaj več uspeha, če bi jim bilo mogoče tvarino razdeliti na dva taka tečaja. Pomislimo samo na obširno panogo: živinoreja. Kako naj v par urah pove vse in pokaže tudi še praktično? Nemogoče! Kako je mogoče v dobrih 00 tirali obdelati saj najpotrebnejše iz sledečih predmetov, ki so na programu: Živinoreja, živinozdrav-stvo, poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, kmetijsko zadružništvo, kmetijska zakonodaja, hipijena, kmetHsko spisje, kmetij, računstvo in 'še kak predmet, ki je specijelno za dotični kraj potreben. Kako torej vse to v nekaj urah dopovedati in naučiti??! Zavedam se pa (udi tega-le: Sedaj se vrši samo en tečaj v celem glavarstvu. V glavarstvu, ki ima n. pr. 20 občin, pride vsaka občina le vsakih 20 let ua vrsto. Kaj se pravi to? Ce bi se tečaj raztegnil na dve leti. kar bi ne bilo odveč, bi niti vsak rod enkrat ne prišel na vrsto Tečaji naj se vpeljejo po vseh kmečkih krajih tako, da vsaj vsakih pet let pride na vrsto vsaka občina. To je potrebno tudi zato, ker vse vede napredujejo in bo čez pet let že marsikaj drugače. Naitež.ie vprašanje je finansiranje. Občine obremenjevati bi se mi zdelo kruto — saj toliko časa, dokler imajo občine toliko bretnen in tako okrn:ene dohodke kot sedaj. Dati bi morala država, pravtako tudi banovina iu kmetijska zbornica 'kadar iu če jo bomo kdaj imeli). Odločno pa odklanjam. da bi plačevali tečainiki sami, kajti v tem trenutku bi ustanova zgrešila svoj cilj! Stvar sama na sebi ie dobra iu pametna in zato naj ne bo z začetkom storjen tudi konec, ampak naj se tc šole ninože in rastejo! Učenci so hvaležni, predavatelju je pa naravnost v užitek, ko vidi odrasle fante in može kako mu z zaniinaniem slede iti kako nauke iz šole prenašajo v življenje. Prvi peru'n narshi zavod Gospodarski krogi se gotovo še spominvro, da je pred kakimi 26 leti pričel gojiti v Tržiču pokojni Anton Lehrmann umno perutninarstvo in rejo vseh malih domačih živali. Leta 1906. jc pričel izdajati tudi list »Perutninar« ter se 1. ap-ila 1908, na pobudo raznih višjih gospodov, preseli! v Ljubljano. V Zg. Šiški, tam, kjer je sedai gostilna Pri Kmetu« si je s pomočjo tirega kapitala uredil vzorno perutninarsko farmo, po lastnih načrtih in bogatih izkustvih v inozemstvu, katerega je v svrho temebitega proučevanja te stroke prepotoval precejšen del. Njegova farma je sedala prav do železniške proge in vsa tista poslnpa, v katerih so sedaj stanovanja in male tovarne, ired njimi tudi klobučarna »Bernik«, so služila pred 22 leti umni kokošiereji. Njegov načrt za razložljiv perutninarski hlev ie bil odlikovan na jubilejni razstavi v Dunaiskem Novem mestu od dne 30 inarca do 2. aprila 1907, ponovno s prvim darilom, — srebrno deže'no svetin'o. List : Perutninar«« je bil nato na mednarodni razstavi v Solnogradu z dne 20.—22. ap-ila 1907 odlikovan s častnim da-ilom, t i. srebrno znsltpno svet-nio; in v od 3. do 5. aprila trajajoči 1. odborny kràlikârSky vystavy Iiospodàrskrho kroužku inist-niho mužkćho odboru N. J. S. v Hronove, s čas'no diplomo. Vsega skupaj je prejel pok. Ant. Lehrmann nič manj kot sedem prvih odlikovanj, med njimi ludi zlato svetinjo na malokmetijski razstavi v Inomostu z dne 6.—6. okt 1906. Kako agilen je bil rajni Leh-mann. nam kaže deistvo, da je celo sam razpisaval nag-ade, da bi s tem povzdignil vesebc do perutninarstva. Mariianišče ie tudi zgradilo po n:egovih diplomiranih načrtih perutninske hleve in še sedaj po 201etni niegovi obsmrtniei doMva vdova gosna Lehrmann dopise iz Amerike, ki se tičeio t-'ko zvanega kuriega zavoda, kakor je liudslvo imenovalo kokošjo lo i ul o Valil jc- />■ uli /. elktrič-nitni valiintki, rabil umetne kokbe. hranil le s suho pičo in stavil kokoSim mineralnih soli na raz- Podaljšaujc veljavnosti povišanja Zel. tarif za drva. ludi po 31. marcu ostane v veljavi povišanje žel. tarif za drva, opeke, apno, kamen iu premog. Nova ladjedelnica. Kakor poročajo listi, so pogajanja med Škodo milili zavodi ter Scluieiderjeiu (Creuzot) in našo državo zaključena. Gre za ustanovitev lad,edelnice v Splitu, katero bo država subvencionirala, nadalje za ustanovitev tovarne orožja. Dobave. Prom.-kom. odd. ljublj. žel. ravn. .sprejema do 7 marca ponudbe glede dobave -1000 komadov pečatnega voska; do 10. marca pa glede dobave 200 komadov rjuh. — Dne 15. marca sc bo vršila pri Komandi Dravske obl. div. v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave živil (masi. olje, kavine konzerve, riž, zdrob, ječmen, testenine, sladkor, suhe slive, fižol, kis, kava, čaj, mak), — Dne 15. marca se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku gradb. ministrstva v Belgradu ofertalna licitacija glede dobave kreozol-nega olja. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 4. marca ponudbe glede dobave 20(10 komadov navadnih hrastovih pragov in 40.000 kg portland-cementa; do 7. marca pa glede dobave I električnega vrtalnega stroja. Prometno-koinercijel-ni oddelek sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave 1000 1 špirita in 3COO kg prašnega olja. Direkcija Jrž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 12. marca ponudbe glede dobave 50.000 kom. kapsol. Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 13. inr.rca j ponudbe glede dobave 30 kg usnja. — Vršile se bo-i do naslednje olertalne licitacije: Due 12. inarca pri I gradbenem oddelku saraj. žel. ravn. glede dobave i raznega orodja. — Dne 12. marca pri ekonomskem j oddelku vojnega ministrstva glede dobave 50 koma-I dov strojev za šivanje vreč in plaht. — Dne 17. ! marca pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu glede dobave 300 zvitkov heliografskega papirja iu 500 komadov klikov heliografskega papirja in 500 komadov kuvert. Borza Duc 27. februarja 1930. DENAR Devizni tečaji so ostali v glavnem neizpreme-njeni. Promet je bil slabši kakor včeraj. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bi Berlin 1355.50 bi. Bruselj 701.62 bi. Budimpešta 002.88 bi. Curih 1094.50—1007.40 (1005.90). Dunaj 798.23 801.23 (799.73). London 275.09—270.40 (276.04). Newyork 50.60—56.80 (50.70). Pariz 22220 bi. Praga 167.85—168.65 (108.25). Trst 207.65 bi. Zagreb. Amsterdam 22.75—22.81, Bruselj 780.62 —792.62. Budimpešta 001.38 -994/38, Curih 1044.10 — -1097.40, Dunaj 798.23-801.23, London 275.00 276.49, Newyork, kabel 56.71, Ček. 56 60, Pariz 221.20 —223.20, Praga 167.85-108.65, Trst 296.55—298.55. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes 5.10 milj Din. Velgrail. Berlin 1354—1357. Budimpešta 991.38 —994.38, Curih 1094-10—1097.40. Dunaj 798.23-809.23. London 275 09—270.49, Newyork 50.00-50 80, Pariz 221.20—223.20, Praga 107.85—168.05, Milan 296.55—298.55. Curih Belgrad 0.1275, Amsterdam 207.85, Atene 672, Berlin 123.675, Bruselj 72.20, Budimpešta 00.60, Bukarest 3.08. Carigrad 2.31, Dunaj 73, London 25.1925, Madrid 04. Newyork 518.35, Pariz 20.275, Praga 15.35, Sofiia 3.7525, Trst 27.16. Varšava 58.075, Kopenhagen 138.75, Stockholm 139.05. Oslo 138.55, I lelsingfors 13.04. VREDNOSTNI PAPIR)! Med državnimi papirji je bila čvrstejša vojna škoda, dočim so dolarski papirji popustili. — Bančni papirji so v glavnem čvrsti; zaključena je bila le Kred. banka. — Med industrijskimi papirji je prišlo clo zaključkov po slalejših tečajih v Trboveljski, nadalje je bila zaključena Jadr. plovidba. Ljubljana. 8% Bler. poš. 02.50 lil. '/% Bler. jios. 82.50 b!. Celjska pos. 170 den. Ljublj. kred. 125 den. Praštediona 930 den. Kred. zavod 170 den. Strojne 75 den. Vevče 132 den. Stavbna 50 den. Sešir 105 den. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 403—404 (402. 404. 405, 404), kasa 403—404 (403—403.50). termini III. 403.5—404 (403.50), IV. 404-405, XII. 109 den., 7% Bler. poš. 81—82, S% Bler. pos. 91 — 93 7% pos. Drž. hip. banko 80—81.50, 7% inv. pos, 81.50— 82, agrari 50.50, tob. srečke 30 den.. Rdeči križ 35 don. Bančni pap: Union 207-210, Poljo 05 den . Hrv. 50 den., Kred. 101—105 (101), Jugo 87 den., Ljublj. kred 125 den.. Medjun. (K) den., Nar. 8510 d eu.. Prašted. 930 935, Srpska 105 den.. Zoni. 137—130, Ravnagora 75 den., Obrtna 30 den.. Kat. 35 den. Ind. pip.: Guttmann 185 den.. Našiee 1050 bi., Nihag 4 bi., Nar. šum. 40 bl„ Slavonia 200 den., Slavex 86—88, Danica 105 den., Drava 260—311. Šećerana 385—390, Osj. Ijev. 200 den.. Brod. vag. 108 den., Union 140 lik. Nar. mlin. 20 den.. Isis 20 den., Ragusea 425—435, Trbovlje 403 —405 (465, 403 50), Vevče 125 den., Piv. Sar 17C — 180. Jadr. plov 485—492.50 (490). Belgrad. Narodna banka 8500—8600, 7% inv pos. 83.75, agrari 51.50— 52.50, vojna škoda 401— 405.5, III. 407.5, IV -110.75. Dunaj. Podon -savska-jadran. 87.94, NVienor Baiikverein 21, Creditanstalt 51, Escompteg. 169.75, Union 25.75, Aussiger Chemische 211.75. Slavex 10.50 Alpine 35.70, Trbovlje 57.95. Rima Murany 102.10. Žito Prijaznejša tendenca na čikaški borzi (raja še nadalje. Na našem domačem žitnem tržišču jc pa ostal položaj neizpremenjen, promel je srednji, V Ljubljani so notacije neizpreiuenjene. Budimpešta. Tendenca v začelku Irdna, polen, mlačna. Promet živahen. Pšenica: marec: 20.75 21.15, zaključ. 20.80 20.81, maj: 21-22.15, zakliuč. 21.74 21.75, okt.: 22.14- 22.53, zaključ. 22.10-22.20. Rrž: marec: 11.55—11.65, zaključ. 11.66— 11.68, maj: 12.40-12.84, zaključ. 12.48-12.50, okt: 13.67—14.20, zakliuč. 13.70—13.72. Koruza: maj: 13.05—13.23, zakliuč. I3.08-13.0o. julij: 13.62 13.82, zaključ. 13.62-13.64, transit maj: 12—12.05. zaključ. 11.97—12, julij: 12.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 24 vagonov bukovih pragov, 2 vagona tramov in 1 vegon jelovih desk. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za bukove ncobrobljem- deske 4 iu O cm. 38, 48, 68, 78. 88. 98 mm, 25 cm in bukovo ogijc. prah in braško; ponujajo sc ns remeljni, oslrorobi, sinrekc-jelke 32-65, 47-95, 65-65, 93-95, 4 in. l'ogr«.-u lieiiisKrgii lielgrajskega poslaniku tir. ktisterja » lita n k eut-se pri Hamburgu. ivrsto nesejo k grobu. Na levi vdova dr. KSsterja z obema sinovoma. Usoda begunca Naš čas pozabi hitro... in ime Peter Klems po Evropi ne bo našlo močnega odmeva. Vendar pa še ni tako dolgo, ko je razburjalo vso Španijo in Francijo. V maroški vojni je šlo za veliko. Zmaga Kabilov bi uui-čila španski upliv v severni Afriki, povzročila bi vstajo po vsem Maroku, ogrožala francosko gospodstvo, in kdo ve, če se ne bi upor razširil tudi na Alžir. Zakaj Španija in Francija se nista borili samo proti upornikom. Tajne sile so bile na delu, ljubosumnost Anglije in Amerike na francosko nadoblast, spletke Moskve. Ogromni zakladi na maro-čanskih tleli so bili plen, ki ga ni bilo lahko pustiti. Vojna proti Kabilom, ki so bili mi začetka oboroženi samo s starimi puškami, se je nadaljevala z najmodernejšimi uničevalnimi sredstvi. Skrivni nasprotniki Francije so sicer oficijelno izjavili, da bodo nevtralni, vendar pa so na tihem dobavljali Kabilom orožje. Vsak dan bolj se je čutilo, da so Ka-liili vedno boljše oboroženi. Imeli so izborne puške-repetirke, številne mitraljeze in končno tudi gorsko topništvo. In poveljnik lega topništva ui bil nihče drugi kakor Peter Klems, Abd-el-Krimov poročnik. Še danes ne vedo pravega imena tega moža. Da je Nemec, je sani priznal. Visok, močan, ozkega, aristokratskega obraza, velikih, črnih oči, siguren v nastopu, je z vsakim gibom izdajal, da je iz boljših krogov in da je imel odlično vzgojo. L. 1921. se je vpisal v tujsko legijo, služil je pri drugem polku in častniki so kmalu zapazili njegove zmožnosti ter ga povišali v desetnika. Dne 22. avgusta 1922 je pobegnil, baje, ker ga je neki podčastnik pretepal. Francosko poveljstvo je napelo vse sile, da bi ujeli begunca. Poznali so njegove sposobnosti in se bali, da bi jih uporabljal proti Franciji. To se je ludi zgodilo. Peter Klems je zbežal h Kabilom. V par mesecih je obvladal vsa narečja gorskih prebivalcev in bil sprejet v rod Ben-Ouriagel, čigar glavar je bil Abd-el-Krim. Klems je postal njegov prijatelj in bil celo sprejet v njegovo družino. Abd-el-Krim mu je namreč dal svojo nečakinjo za ženo in mu podelil naslov iu čast kajda . Odslej se je Klems imenoval >E1 Hadj Aliman — nemški pleme-nitaš. Od tega trenotka naprej je vojna s Ka-bili zavzela obseg, kakršnega ni nihče pričakoval. Klems je postal desna roka vrhovnega poveljnika Kabilov, Sida M'Ahmeda, in je v kratkem času organiziral kahilsko fronto. Poveljeval je uapadalnim četam, ki so vdrle v francoske in španske črte in zaplenile orožje, municijo in živila. Predvsem pa je postal poveljnik artlljerije in izvežbal te čete. Odslej so Španci in Francozi doživljali poraz /.a porazom. Ce ne bi pomagali Francozi, bi Kabili takrat potisnili Špance do morja, in tudi Francozi so šele z velikansko premočjo in ogromnimi izgubami prisilili Ka-bile h kapitulaciji. Abd-el-Krim in njegovi sorodniki so se udali zmagovalcem na milost in nemilost. Klems je pobegnil v gore. Ali neki Alzačan, kapetan Sclimid, ki je vodil špijonažo v Maroku, je bil zagrizen sovražnik Klemsov in si je prisegel, tla ga bo živega ujel. Klems je padel v zasedo in 9. februarja 1927 je prišel pred vojno sodišče v Meknesu. Obtožen je bil pobega iu izdajalske službe pri sovražniku. Klems se je zagovarjal, da je pobegnil radi pretepanja in da je pri Ka-bilih moral opravljali vojaško službo, ker bi ga sicer obesili. Mnogo prič je izpovedalo, da je Klems ravnal z ujetniki kakor s tovariši in da se je pri vsaki priliki zavzel zanje. Sodba se je glasila: Degradacija in smrt z ustre-litvijo. Klems je bil degradiran, ali mogočni uplivi, intervencija nemške vlade in diplomatski korak Angleške, so dosegli, da ga je predsednik francoske republike pomilostil in mu spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. In te dni se je v Alžiru vkrcal ua ladjo Martiniere . ki prevaža jetnike v Cayenne, na takozvani hudičev otok, odkoder ni vrnitve. V neki kabilski vasi pa živi njegova žena, rasteta njegova dva sinova, sinova Hadj Aliinana ... £J©jj s čikaškim5 zločinci Oikaški zločinci so si že opomogli od prvega strahu, v katerega jih je spravil oster boj, ki so ga jim napovedale oblasti, in so že zopet začeli nastopati Te dni so vrgli bombo na poslopje družbe Cosmos Products«:. Sumijo. tla so to storili tihotapci alkohola, ki so !;ili razjarjeni radi tega, ker tvrdka ni hotela razpečavati njihovega blaga. Istega dne so izvršili še več sličnih dejanj. Nekega gospoda in njegovo ženo so napadli na cesti, ko sta so peš vračala iz gledališča in ju oropali. Kazen tega je prišlo na več mestih do streljanja. Dosedaj je policija prijela 6500 oseb, ki so na slabem glasu. Kako brc obzirno in energično postopa, vidimo iz lega, da je neki policist, Reynolds po imenu, v nekaj dnevih poslrelil celo množico zločincev. On sam pravi, da jih je ubil 8, toda njegovi tovariši pravijo, da jih je 11. Reyn lds je bil radi tega povišan. Postopanje oblasti je vendar nekoliko ustrahovalo zločinski svet, zakaj število vlomov je padlo od 100 na 15 na dan. Mark Twain in londonski hotelir Ob priliki nekega potovanja po Evropi, je stanoval znani ameriški iiumoristični pisatelj Mark Twain med drugim tudi v prvovrstnem londonskem 'hotelu »Cecik. Ravnatelj hotela je svojemu odličnemu g stil opisoval vse podrobnosti svojega podjetja in veliko udobnost, ki jo bo lahko v tem hotelu užival. Na to je Mark Twain odgnvoril: *Zelo lepo! Res, krasno! Toda vaš hotel se ne da primerjali z malini hotelom, v katerem sem prenočeval ob priliki mojega bivanja v Oklaliomi..: Ravnateljeve oči so :>e široko raztegnile. Hotel v Oklahomi naj bi se mogel vzpurcjati s :>CecilonK? »Veste,/ pripoveduje dalje Mark Tvain, »že pravila hišnega reda v tem hotelu so v človeka vlila upanje, da se bo v njem počutil kakor — doma. Tako je stalo v moji sobi napisano na zidovih: »Prepovedano je uporabljati morsko travo iz žimnice za tobak. Za slučaj da pada v sobo dež, je cenjenim gostom na ra polago dežnik v omari.« Potniki, ki ležejo na posteljo v čevljih, plačajo doplačilo.*: »Dva udarca na vrata pomenita, da se je v hotelu izvršil umor. Naproša se najvljudneje, da se ne strelja na hotelskega slugo, če ne bi takoj prišel.c — Da, da,-: pravi smejoči se Mark Twain začudenemu hotelirju, vprav prijazen hotel je bil lo.« Ravnatelj je stal s povešeno glavo pred svojim gostom iu izraz njegovega obraza ni bil ravno duhovit. Tedaj ga Mark Twain prijateljsko po-treplja po rami in mu reče: Potolažite se, dragi prijatelj! Upam, da bo, če bom pri vas stanoval 3 tedne, tudi v vašem hotelu takti prijetno.*- Razvalino ck zletelo v zrak eksplozije v municijskem skladišču pri Atenah, ker jc vsled neprevidnosti nekega vojaka srak 500.000 ročnih gramu in velike množine pohotne municije. Dvanajst vojakov je bilo ubitih, veliko pa težko ranjenih. Princ Peter, soprog moiiuške prcstolonaslednice Charlotte, se je udal zahtevi svoje žene in zapustil Monaco. Najbogatejše vseučilišče Po statističnih podatkih je najbogatejše vseučilišče na svetu v Upsali. Ta zavod je največji posestnik na Švedskem, ker poseduje vsega skupaj 43.561 hektarjev zemlje in to v treh pokrajinah. Razen tega ima v Stokhol-iiiu in v Upsali mnogo palač in hiš. Vrednost teh posestev se ceni na pol milijarde dinarjev. Vseučilišče v Upsali je bilo ustanovljeno leta 1477. in leta 1624. mu je poklonil kralj Gustav Adolf bogata (>< sestva. Od tedaj naprej je zavod dobival tudi od privatne strani mnogo dari!. Voditelji vojaških patrulj na mednarodnih -umskih tekmah v Oslu. Zmagali so Norvežani. Na sliki od leve na tltsiio: Finska, Češkoslovaška, Francija, Poljska, Nemčija, Norveška, Švica. Zadnji trenoteh pri"et Na Dunaju so razkrinkali in aretirali enega najbolj nevarnih mednarodnih sleparjev. Pred nekaj dnevi je prišel ua Dunaj izredno eleganten gospod in se naselil v nekem odličnem hotelu, kjer je najel več sob. Kmalu nato je obiskal znano tovarno pohištva Sem-busto, ki razpošilja tudi stole na vse strani sveta. Predstavil se je kol John Mortimer in naročil za >3vojo tvrdko v Indiji okrog 30 vagonov pohištva. Prav toliko je naročil pri neki drugi dunajski tvrdki za električne potrebščine ter pri šefu neke dobro znane tvrdke za porcelan. Naročila so se glasila na milijone šilingov in so predstavljala sijajno kupčijo. Pogodil se je samo za štiriodstotno provizijo, ki bi pri tem ogromnem naročilu seveda znesla mnogo tisočev dolarjev. Naročeno blago je hotel plačati z dolarskimi čeki, ki so se glasili na prvovrstne banke v Ixmdo-liu in Parizu, zase pa je zahteval /a provizijo dolarske čel e, ki bi jih lahko vnovčil na Dunaju. Tovarna pohištva Sembusto se je takoj brzojavno in telefonično obrnila do svojih inozemskih trgovskih prijateljev za informacije in se obenem posvetovala z dunajskimi tvrdl ami, ki so tudi prejele naročila. Pričeli so sumiti in so obvestili policijo. Čez osem ur je policija dognala, da gre za mednarodnega ponarejevalca čekov Johna Ceclunda iz Slieme na Malti, ki je tudi na Angleškem in v Italiji izvršil podobne velikopote -ne goljufije. Sleparja so takoj aretirali in je vse priznal. Charlie Chaplin - brivec V Hollywood je nedavno prišel sin angleškega ministrskega predsednika Maedo-nalda. Ni opazil, kako je pri vseli vzbujal pozornost s svojo brado. Pri neki svečanosti so filmski in boksarski zvezdniki« sklenili, da ga obrijejo. Bil je velik halo. Bnkserski mojster Jack Dempsey je mladega Macdonalda krepko držal za ramena, d »čim ga je Charlie Chaplin svečano obril. Tako poročajo ameriški listi. PISAVE SLON Kajenje in dedšč na Gospa Samuel Temple iz ameriškega mesta Bostona je v veliki zadregi radi oporoke svoje pokojne tele. Ta njena teta je bila velika sovražnica žensk, ki kade in je svoji nečakinji zapustila 10.000 dolarjev, toda samo pod pogojeni, da ne bo nikoli kadila. Gospa Temple pa je strastna kadilka in sedaj ne ve, kaj bi storila: ali naj opusti ' igarete in spravi 10.000 dolarjev, ali pa naj kadi dalje in izgubi lepo dedščino. Smešnice »Moja žena obiskuje sedaj tečaj za moderno kuho.« »Čudno, moja tudi.« »Prosim Vas, kakšna zdravila pa Vi jemljete za pokvarjeni želodec?« Kupec: »Petelina, ki ste mi ga včeraj prodali, nikakor nismo mogli jesti.« Prodajalec: »Tega ne razumem! Skozi 15 let je dobival ta petelin na vseh razstavah prvo nagrado.« »Aretirajte me, gospod stražnik. Mojo ženo sem udaril z burkljami po glavi.« »Ali je mrtva?« •Ne, — Ravno zato bi bil pa rad aretiran.« Dcuthlerjev večer One 21. lebtnariu jt nastopil gost ljubljanskega Pen-kluba, nemški pesnik m mislec Teodor \j a u b 1 c r. v dramskem gledališču kol predavatelj in recitator svojih pesmi, Gosta je predstavil občinstvu Oton Zupančič, predsednik ljubljanskega Pen-kluba, poudarjajoč Daubler,evo davno znanstvo z Ljubljano in s slovenskimi razmerami pred uiiiogi-nu leti ter UjCgovo zanimanje za našo deželo in naš narod, ki ilo dauušn.ega dne ui prenehalo. Po topli zahvali, s katero je izrazil Dan bler svojo simpatijo do Slovencev in do Ljubljane, je začel citati naznanjeno predavanje Goethe iind die Antike«. Dasi je bil močno pn hlajen iu bripav, je vendar učinkoval njegov govor z izredno silo, občinstvo mu je sledilo s pozornostjo .podleglo je čaru njegovega zanosa, sugestivnosti ujcgpve osebnosti. Predaleč bi vêdlo, če bi hoteli razpravljati o vsebini Laublerjevega predavanji, ki nam ostane v spominu kot razkošen zbor krasnih — čeprav ne vselej brez prigovora sprejemljivih — misli in domislic. Na kratko hočemo omeniti nekaj točk iz njegovih izvajani: Po novejših dognanjih starinoslov-cev je ugotovljeno, da je grška kultura zlasti v arhitektonskem in plastičnem oziru našla izraza v pestrosti živih barv. v katere so se odevale stavbe in svetišča, a ludi kipi iu ornainentika — vse to nasproti ukoreninjenim predstavam, ki jih imamo v belili stenah, belili stebrih, belili kipih po zaslugi učenjakov, zlasti Winkehnanna, ki so svoje napačne sklepe napravili na podlagi v dobi renesanse v Rini prenešenih izkopanin, s katerih je barva že davno izginila. Ni dvoma, da te starini Grkom lebdela pred očmi neka < anja o beli antiki«, katera se jc ustvarjala šele v poznih dobah krščanstva, kajti že prehod iz barvnnega kamna v dragocen material — Fidijevi kipi v čistem zlatu in slouovi kosti so nam priča — očitujejo težnjo za idealom »bele antike«, kakršno literarno spoznamo n. pr. šele v Goethe-ievi »Ifigeniji«, arhitektonsko v Schinkelovih stavbah itd. ReliAm Ende tlel Ararat« (iz eposa Das Nordlicht«), Dâublerjeva pesem je časih preprosto opazovanje, v katero je vpleteno doživetje ali domislica trenotka, časih molitvi podoben izliv čuvstev, časih v sfere vsemirja uhaja'oča vizija, v neskončnost sepaioč upor in v neskončnost segajoča «danost. Težak in zmotoviljen, mestoma kar' nerazumljiv, drugod spet preprost in jasen kakor kristal, je Daubler mojster besede, kakršnih pozna nemško slovstvo le malo. Lirična občutja (kako ie že dejal Paul Valéry o liriki? — »Le lyrisme est le développement d'une esclaniation«) ter pristna pesniška doživetja se menjujeio z razumsko, »intelektualno«, tudi patetično gestikulaci'o. Kjer naletimo v Daubler'eveni delu na lirika, nas spominja Rainer Maria Rilkeja, a v »kozmotronskili« pesnitvah čutimo nodobnost z Alfredom Mombertom. Za zakliuček naj sledijo prvi verzi iz pestili »Schwabische Madonna«: le h p'aube lest an Gott und an die ewit/e Guade! : Jungfrau Marie, aucli dicli, o Mutter. liebf niein I llerz. ■ Du bist in mir ein Trauin und euie Welimutslade: î Voli Deinut lege ich vor dicli die Furcht, den j Schmerz. j 1 s. s. Prirodoslovna isfraživanja kraljevine Jugoslavije. Kol nadaljevanje zbirke »Prirodoslovna istra-živanja Hrvatske i Slavonije«, katere jc do leta 1919 , izdala Jugoslovenska Akademija Znanosti i Umjet-nosti v Zagrebu 15 zvezkov, je pravkar izšel pod gornjim naslovom 10. zvezek imenovane edicije. Ta zvezek vsebuje prve rezultate raziskovalnega dela, ki ga jc Akademija podvzela v letih 1925 in 1926 v področiu severnedalmatinskega otočja Dugi in Kor-nat; prispevki, ki so izšli v tem zvezku — pod uredništvom Dr. V a l e V o u k a - so večinoma iz peres domačih strokovnjakov: V Vouk (Zagreb): »Predgovor« in Morske alge«, J. Poljak (Zagreb): »Geomorlologija otoka Dugog«, L. Kuščer (Ljubljana): »Mollusca«, Ivan Hafner (Ljubljana); »Lepi-doptera«, J. Hadži (Ljubljana); »Scorpiones«, »Pscudoscorpiones« iu »Opiliones«, M. llirlz (Zagreb); »Vertebrata«, I. Pcvalek (Zagreb); »Vasku-Iarna flora«, F. Kušan (Zagreb); »Lišaji«. — Dalje sta sodelovala iz Dunaja: C. grof Atteins: »Myria-pada« ter E. Reiinoser: Araneae«, iz Budimpešte: G. Ilorvath; »Hemiptera«. — Poleg prirodoslov-nih raziskovanj severno-dalmatinskega otočja, vsebuje zvezek še razoravo prof. liadžija >L;ctni plankton Bakarskog zaliva«, tako da je vsa kniiga posvečena raziskovanju našega Jadrana. Okusno iu bogato opremljeno knjigo naroči pri Juposlavenski Akademiji Znanosti i Umietnosti v Zagrebu, Zrin-ski trg II. — Cena 125 Din. IZPOD GO! ICE. spisal Slavko S a v i n š e k. Ljudske knjižnico 29 zvezek - Eden naših najbolj nadarjenih mladih, ki se je vglobil v srep slovenskega kmetske-ga naroda, nam v tem z vso drhtečo napetostjo prave ljudsko povesti napisanem romanu slika krvave boje tihotapcev z oblastmi, odigravajoče se pod Golico ki vzgaja naš nnzunaj trpki in grčasti tiaznnlraj pa tako mehki i"jd Broš "30. vez. 42 Din ' Dobi se o »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Grenka zdravita po novem kaz. zakonu Rmho Slovenski radiu v Ameriki. I Mislimo, da je žc znano, du ni domžalska postaja edina, ki pošilja v svet slovensko besedo. Pisali smo že o naših rojakih v Ameriki, ki so so v svoji veliki ljubezni do slovenske besede in pesmi z brezprimerno požrtvovalnostjo lotili uresničenja slovenskega radia ludi v Ameriki. Ni jih sicer toliko. da bi si lahko zgradili svojo lastno postajo, pač pa najemajo za drag denar ob nedeljskih popoldnevih katero izmed ameriških postaj. Skoraj vsako nedeljo oddajajo tako po eno uro svoj lastni program, ki ga priobčuje med drugimi tudi list * Ameriška domovina . Tako jc v nedeljo dne febr. I. I. nastopil ob 2 popoldne v postuji WJA/. pevski zbor Ilirija . slovenska liarmoničnrka Sler-liadova, njen bratec z banjom in citrašicu Osval-dova. Program jc obsegal 17 glasbenih točk, vodja je g. Primož Kogoj, napovedovalca pa sla John Gv-dina in Ralph Danilo. Mi smo tega prizadevanja naših rojakov v Ameriki zelo veseli, spoštovanje pa nas bo prevzelo, če stane najemnina za enourno oddajanje, težke dolarsko tisočake, ki jih zložc vsakokrat ameriški slovenski trgovci. Pri leni se spomnimo. da je bila vsaj v zadnjem času firma Meinl pri nas edina, ki si je najela v našem radiu svoj Ivoncert, dočim drugod skoraj vsak večerni koncert plača ena izmed večjih trgovskih firm. Programi tiadio-Liubtjanas Petek, 28. februarja: 12.30 Reproduoirnua glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Rndio-orkeslra — 18.10 Kakao in njegova žetev 1er izdelovanje čokolade. — 18.30 Delavska uni: Prenos konference Delavskih zbornic iz. Belgradu. — 10.30 Dr. Leben: Italijanščina. — 20 11. Meinlov konceri; V znamenju večne lju-bavi , izvaja Radio-orkester. — 21 Citruški koncert gosji. Loeskeja.— 22 Časovni napoved m poročila. Sobota, 1. marca. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra. 18 Turistovska proga Sušak — Kotor in nazaj. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. 13.30 Nemščina, dr. Grafenauer. 19 Espéranto. 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova). 20 Prenos iz Belgrada. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba. Drugi programi t Sobota, 1. marca. Belgrad: 20 Veliki večerni koncert. 22.15 Koncert zabavne glasbe, — Varšava: 17 Prenos ve- fz.rekuli sodbo o tem, kukšne posledice bo imel nu splošno tako važen zakon, kakor je kazenski, je brez. dvomil šc prezgodaj. Saj je komaj stopil v veljavo in tudi njegova razlaga še ni ustaljena, \lunjka dalje vrhovnih odloči) k posameznim paragrafom in v praksi se pri izrekanju kužni še vedno vpletajo določbe starega avstrijskega zakona. I udi je težko soditi o posameznih določbah, kjer gre za principijelno plat iu kjer je prizadeta naravnost morala naroda. Pri takih stvareh je pač tako. da je krivec hitro pri roki z ugodnostmi zakonitih določil in se navada pretvori v razvado, krivcu pa nc moreš blizu. To jc bilo in bo ostalo. . V splošnem, kot rečeno, bo pokazala bodočnost, kakšen vpliv bo imel ta zakon s svojimi trdotami in niiliiuiuii ter različnimi vzgojnimi sredstvi iu zavodi nu družbo vobče. nu miš narod |)u posebej. V gotovih smereh pa se vendar dujo na podlagi dosedanje prakse izbrati momenti, na katere sc splača ojxizoriti širšo javnost, zlasti liste, ki iinajo brez dvorna nalogo, da odvračajo ljudi od tega, da ne pride ■ do uporabe končno vendarle krutega zakonu. Kot je bilo že večkrat javljeuo v listih k i posameznim kazenskim slilčujeni, so člani so-j dišča k tej uli oni sodbi pripomnili, du morajo na primer tatovi izginiti iz. naših vrsl. du mora nož. iz. rok slovenskih funtov, v to pn bo pri-poutogcl novi kazenski zakon. 'Temu 'zatrjevanju je le pritrditi. So nuinreč gotove določbe, ki določajo kužen zu imovinske deliktc, za tlc-liktc zojier varnost telesu iu ki nulugajo tudi sodišču držati sc gotove najnižje mere. ki pa je tudi kot taka zelo občutna Res je sicer, da mora biti krivo pre-stuni kazni v kazenskem zavodu ali oddali v gotove zavode, prisilne delavnice itd. Z vsem tem sc nabere lepo število let in dotični, ki bo kakih osem let odvzet svojcem, bo jasno izločen iz domačega gospodurstva sploh — ali pa černic. 18 Mladinska ura. 20.30 Večerni koncert operetne glasbe. — Budapest: 17.40 Koncert operetne glasbe. 19.30 Slavnostna prireditev v operi, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 17.45 Pevski koncert Utika Jubilee Singers (N:\v oik). 18 55 Mikrofon v predpuslu, repo-iaža. 20 »Rhein-gold«, opera, nato ljudski koncert zabavne g'asbe. — Milan; 12.30 Koncert radio-orkestra. 17 Koncert kvinteta iz Torina. 19.15 Prenos opere iz milanske Scale, nato zabavna glasba. — P aga: 20 Koncert orkestra na pihala. 21 Reproducirana glasba. 22.20 Koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 17.30 Koncert Radio-orkestra. 20 Pestri večer. 24 Jazz na ploščah. — Rim: 13 Konce' t radio kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Veliki godalni in pevski konceri. -— Berlin: 19.10 Zabavna glasba. 20.30 Plesni večer. — Toulouse; 18.35 Pesmi in plesi. 19 Koncert vojaške godbe. 19.30 Operetna glasba. 20.25 Nadal'evan'e operetne glasbe. 21 Večerni koncert orkestra. — M. Ostrava: 16.30 Mladinska ura, 19.05 Koncert zabavne glasbe. 20.20 Večerni koncert. 22.20 Zabavna glasba. Kože diviašme kupuje po najvišjih dnevnih cenah L. ROT krznar, Ljubljana, Mestni tr« št- 9. vsaj. kot jc lo skoraj redno, v dobršnem delu svojih najlepših gospodarskih Ici, izvzet stremljenju, kateregu plod jc gos|xuhirskn bodočnost posameznikov. Končno pa : uli ne bodo za naše ozemlje razpoložljivi kazenski zavodi spričo pogostih slučajev in dolgega trajanju kužni — premajhni in kuko spričevalo jc to za narod? Drugo, kar jemlje nuvadno revnim, a širokim plastem narodu, denur iz žepa, so zloglasne tožbe radi razžaljenju čusli. Človek imu skoro vtis, kakor du je lu zraven več nugaji-vosti in luhkomišljenosti kakor pu časti. Novi zakon vsaj v obliki kot je in če nc bo novele, bo t u ko ložurjonje šc podražil. Lc zu preproste žulitvo so po njem pristojna okrajna sodišča Za klevete, javno jemanje notranje časti, pa gre proces že pred deželno, oziroma okrožno sodišče. Nato si- začne poizvedovanje; so pota k sodišču: zasliševanja tu in tam iu končno, če ui poravnavo in se dokazi izvedejo še na kraju sojenja, vozarjenje nu sedišču okrožnih sodišč. Brez dvoma bodo ravno |>o novem kazenskem zakonu imeli občinski posredovalni uradi mnogo prilike, da lake s|)ore brez stroškov in prav-dtinja spravijo s sveta. Tretje, nu kar bi dunes opozorili, bi |iu bilo določbe o (lenarilili kaznih in o tem, du gre lu denar v fond za zidanje kazenskih zavodov. Kakor jc pokazala dosedanja praksa, se bodo sodišču pogosto posluževala denarnih kazni, na drugi strani pn bodo tc precej občutne. Znano je. da ima Slovenija Inkih zavodov bodisi državnih bodisi privatnih dovolj na razpolago, zlasti šc, če pride do sodelovanju oziroma sporazuma med ministrstvom pravde in drugimi faktorji o izvedbi kazenskega zakona, v kolikor gre zu različne kazenske zuvode. Znano pa jc tudi. da drugod takih zavodov primanjkuje in bo treba precej denarju, rla se bo jiotrchi in zakonu zadostilo, l isti, ki hoče pred sodnijo pu kazen, bo kot pijanec pri visoki trošurini. bremenu bi sc lahko izognil, kaznovan biti. mil ni treba. Občutil bo na vsak način precejšno mu-terijalno škodo. Saj jc ogromna večina narodu vendarle občutljiva zu dvu uli tri tisoč dinarjev iu saj je jusno, da se bodo ob pogosti uporabi lukc v rste kazni nabrale v lepe vsote. Zločince vseli vrst bomo sicer imeli vedno med seboj kakor imamo reveže. Vendar pa se pri mulo dobre volje du rešiti mnogo, zlasti pa trdo prisluženegu denarju... Teniške tekme za Davisov pokal Kakor običajno, tako se je tudi letos vršilo žrebanje držav, ki tekmujejo za to dragoceno teniško trofejo izredno slovesno. Komisiji, ki je žrebala, je predsedoval sam predsednik francoske republike Doumergue. Prisostvovali so skoraj vsi v Parizu bivajoči zastopniki držav, ki se bodo tekmovanj udeležile. Letos bo tekmovalo samo 28 držav, (lansko leto 29), kajti Južna Afrika se tekmovanj ne udeleži, v zadnjem hipu se je pa pri a-vila Indija. V evropskem pasu tekmujejo: Jugoslavija, Nemčija, Holandska, Angleška, Pofska, Italija, Madžarska, Švica, Avstrija, Belgija, Monaco, Irska, Čehoslovaška, Španija, Japonska, Romunija, Egipt, Avstralija, Grška, Švedska, Danska, Norveška in Britska Indija. V ameriškem pasu: Kanada, Kuba, Meksiko in Združene države. Prva : runda se mora odigrati do 6. maja, druga do 18. ! maja, tretja do 9., junija, predzadnja runda do ! 20. junija. Finale v evropskem pasu se igra od 11. do 13. julija. Zmagovalca v evropskem in ameriškem pasu igrata 18.—20. julija. Zm-'govalec pa nastopi v Parizu 25. do 27. julija proti lanskolel-! nem zmagovalcu Franciji. Tekmuje se po naslednjem redu- 1. kolo: 1. Grškailndija 2. JaponskiuMadjarska 3. JugoslavijaiŠvedskn 4. BeIgija:Španija 5. Avstralija:Švica 6. Monacodrska 7. PoljskaiRumunija 8. Nemčija:Anglija Mednarodne rokoborbe V unionski dvorani se vrše od nedelis mednarodne rokoborbne tekme prolesicnalnih roko-borbeev. Ne sme se podcenjevali te tekme pro-fesionalov, kajti te borbe niso borbe navadnih cirkuških atletov, pač pa borbe resnih in pravili športnikov.Kajti od vseh panog je ravno 'oko-borba športna panoga, ki največ zahteva od atletov. Kajti atlet, ki ne živi vzdržno, se ne bo nikakor mogel uveljaviti v rokoborbi. In še drugo važno vzgojno nalogo vrše ti profesionali. S svojimi nastopi propagirajo rokoborbo, kol sport med mladino. In s lem pridobivajo pristaše, ki morajo pričeti, čim se posvete rokoborbi, z drugačnim načinom življenja. Kake važnosti je to za mladino v današnji dobi menda ni potreba posebej povd-ir-jali. Ker so pa ti profesionalni rokobo bci plačani, višina plače je pa odvisna od uspehov, je izključeno, da bi se »pustil premagali. V tem je ravno razlika med temi profesionalnimi rokob^rb-ci in cirkuškimi, katere smo tudi že imeli priliko gledati. Kajti mednarodna zveza vodi točno evidenco svojih atletov lie samo o njih uspehih, temveč ludi o načinu življenja. Eno kakor tudi drugo dejstvo pride v poštev, predno se atlet dodeli h kakšnemu tekmovanju. Tudi skupine niso stalne. Po vsakem turnirju se atleti porazdele k drugim skupinam. Tako ie ludi skupina, ki tekmuje v Ljubljani, sestavpena specielno za ln turnir. In reči moramo,da je sestavljena zelo skrbno. Samo znani renomirani atleti. To upošteva tudi naše občinstvo Nezaupanje, ki je vladalo, ob pričetku, je izginilo. Prireditelji imajo polno dvorano. To tudi v polni meri zaslužijo. Kajti lake borbe so redkost, v LjuH-ant jih pa sploh še nismo videli. Po teži so si precej enaki, fizično pa zelo razli'ni. Gotovo na'močn"'ši so Kop. Mm a in Wehram. Ne zaostajajo dosti Bu-drus, Equalore in Johnson. Vsak od leh imu pa svoj posebni prijem, z katerim vedno zmaga. Spe-cijaliteta našega šampiiona je dvojni nelson in podprijem. Ta prijem more uporabljati samo at'et dolgih rok in velike moči. Kup uporuul'a ludi bočni met s podprijemom (zmaga nad Budru-om). Italijan Equatorc pa uporablja vedno dvoini Nelson in to naiboli uspešno. Telesno je največji, Naj- II. kolo: 9. Čehoslovaška: Danska 10. Holandska: Finska 11. Zmagovalec l:Zmagovalec 2 12. Zmagovalec 3:Zmagovalc 4 13. Zmagovalec 5:ZmagovaIec 6 14. Zmagovalec 7:Zmagovalec 8 15. NorveškaiAvslrija 16. Italija:Egipt III. kolo: 17. Zmagovalec 9:Zmagovalec 10 18. Zmagovalec 1 liZmagovalec li 19. Zmagovalec 13:Zinagovalec 14 20. Zmagovalec 15:Zmagovalec 16 Predzadnje kolo: 21. Zmagovalecl7:Zmagova!ec IS 22. Zmagovalec 19:Zmngovalec 20 Finale v evropski coni: Zmagovalec 21:Zmagovalec 22 Ameriška cona: 1. Meksiko:Kuba 2. Kanada:USA Prošlo lelo je naša reprezentanca igrala proli Grški v Atenah in že v prvem kolu izpadla. Letos se pa igra na domačih tleh (Jugoslavija odloča igrišča) vendar proti dosti močnešemu nasprotniku Švedski. Izgledi so tudi letos zelo majhni. Teniški sport se pri nas še ni tako uveljavil nevarnejši nasprotnik favoritov je zamorec. To se je videlo zlasti v boju z Kopom.Kop, ki prekaša Johnsona po teži in kakor izgleda tudi fizično, mu ni mogel blizu. Iz neverjetnih situacij se je Johnson vedno rešil. Najmanj nastopov ima Wehram. Zato je težko izreči oceno. Budrus in Mrna sta nevarna nasprotnika, ki se pos'u'u'eta tudi nedovoljenih prijemov. Želeli bi le, da bi ti profesijonali tudi med našo mladino vzbudili zanimanje za lo sprotno panogo. IVotfomef v lu'-'ni Berlin na višku prvenstva! Z zmago 5 : 1 nac5 Berliner Sportvereinoni je postala zopet p. val. skupine A znana Hertha BSC. Tekmo je gledalo okoli 25.000 ljudi Hertha je bila tako nadmočna svojemu nasprotniku, da so prijatelji ponovnega prvaka prepričani, da bo njih klub še več iel vedno med prvimi, odnosno prvi. — V skupini E pa borba še ni zaključena, kajti najresnejši kan didat Tennis Borussia ie dosegel napram Viktorij lc neodločen rezultat 2 : 2. Vsled lega imajo kat trije klubi enako število točk. RAZNO. Anglija — Nemška Avstrija. Nikdo ni resno pričakoval, da bo mogoče pridobiti angleško reprezentanco zu nogometno tekmo na Dunaju. Pa se je vseeno posrečilo in tako se bo ta izredno privlačna tekma vršila 14. maja na Dunaju. Ta dan je sicer sreda, kar pa golovo ne bo nič vplivalo na obisk le prireditve. Znano je, da je An gleženi vsak delavni dan ljubši, nego nedcl a. Na Angleškem je namreč že navada, da sc nogometno tekme igrajo v soboto, nikdar pa ne v nedeljo. Meddržavna tekma med Švico in Nemčijo s« bo odigrala 4. maja. 70.000 gledalcev! Le na Angleškem ie mogoče kaj takega. Pri tekmi Villa Park proli Black buril Rovcrs je bilo navzočih 70.000 športnih pri jateljev. Sicer je tam večkrat kaj podolnega, n pr. 61.000 ljudi je bilo pri tekmi Manchester City — iiuii, vendar so to številke, ki jih dosežejo druge države le ob kako posebno velikih meddržavnih tekmah. Na Angleškem pa pride toliko ljudi ludi na domače pokalne tekme. MALI OGLASI Vaaku drobna vrat co rSO iJln ali vaaka be>rd< SO nar N а I m o n 141 og аа . S t In. fglaal nai dcvci iratlc ac računi'|o vlâ». Z« odgovor zi>am o Na vpruiuula lirez znaml.e ne odgovorijmoI Krojaški pomočnik boljša moč, ki se razume tudi na fina dela, išče traine namestitve. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Priden krojaški pomočnik« št. 2324. Prodajalka išče dobro službo kje na Štajerskem. Zmožna vseh pisarniških del in gospodinjstva. lismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod Štajersko« št. 2377. Kot uradnik ali skladiščnik iščem slalno službo pri solidnem podietju. Reference na razpolago. Cenj. ponudbe na upravo pod \ esten« št. 2365. Sostanovalko (gospodično) sprejmem. -Naslov v upravi št. 2295. Kabinet г clektrič. osvetljenjem, poraba glasovirja, hrana v hiši, oddam 1. marca boljšemu dijaku oziroma dijakinji. - Maribor, Wil-sonova 20. Prijazno sobo blizu sv. Petra, oddam takoj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 2349. 20 ?o bone kupi in plačuje naibolie Franc Reisner, trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu). Kupi ali zamenja se proti 4 sedežnemu Peuge-aut-avto dober tovorni avto 2—3 tonski. Naslov v upravi pod štev. 2402. 20",; kronske bone kupujem. - Franc Slumič, mesarija - Gosposvetska cesta 6, Ljubljana. Naravnega ledu za takojšnjo dobavo — iščemo na vagone. - Ponudbi.- nai se pošljejo na upravo »Slovenca« pod šifro »Prirodni led 2389.« Prodamo Dežne plašče za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle tople podloge U dežnim plaščem itd., kupite najbolje v špecijalni trgovini Jančigaj, Tavčarieva iSodna) t nasp- ti kavarne »Evropa« Ld iene iropifH in -> o.*- - RS-ŠS 3.H g "O 2.-0 -< 0 1. a mM » «r 8 «Q i_- •cc I л 5'JS S ° 3 Œ « d 'g g S o ■Г oCJ o ° ■ NI U _J 1 œ > S (л e OÎQ ■ n s la.O o ç-S«« il a .5 < g X" N a E-£~> —: S —' N —■ к-^ 3o £ -Г >CL -O 3 (M N ">z УО, Pierre L' Ermite: 86 es O > y —: . n—1 3 ^ ç £oa Zena z odprtim? očms Zdaj sc nc ustavlja več... uda se. Negotovost ga ubija... Želja, da zopet vidi hišo... da izve svojo usodo... da sreča morebiti Holando, postaja vsak hip močnejša, ne trpi odpora... Njegova volja je postala v omami bolesti goreč snop slame. Toliko slabše!... Naj bo kakor hoče!... In Filbert je že zopet v ozki ulici ... Tam-le, za slab streljaj, stoji hiša... njih dom!... Vsa okna v pritličju so slovesno razsvetljena ... Filbert zapazi zelena vrata ograje, nu novo preple-skana ... in močne posrebrenc kljuke, ki jih krasijo... Celo neko senco razloči ... sence, ki se pojavljajo za snežnobelimi zavesami... Bliže ... zmerom bliže prihaja ... Zdaj stoji tik pred vrati. Vse je zapuščeno, liho ... skrivnostno ... Filbert ne čuje ničesar drugega razen utripanja svojega srca, ki mu v prsih klenka izgubljeno pesem ljubezni in bojazni... Mahoma presune tišino pasji lajež... tam-le, lik njega nn hodniku. Faraud je zavohal gosta in oznanja po svoji stari navadi novico nebu in zemlji. Rolanda je morala biti tisti hip v predsobi, kajti komaj trenutek za tem je odprla duri in stopila na prosto, vsa bela, kakor prikazen: Ah, ti si... vzklikne, ko ug'cda Filberta, ki je obstal kakor ukopan nu svojem mestu, nepremičen od prevelikega razburjenja. Da ... jaz sem .. .<; Ti si...?« je ponavljala Rolanda mehko... Ti si.. .?« Ni Vam treba roa-zati obleke, °dL^ar s' lahko po cen nabavite dobro delavno nonturo; evo Vam izbire: Obleka za delavce, motorne vozače, mehanike >t iz višnjevega gradi Din 75'— ista iz ležjc'a bol šega višnievega 'ra.tla Din 130'—, ista tz sivega ali rumenega gradla Din 170'— ista iz impregni-ranega kepra v sivi, rumeni ali zelenkast barvi Di i 240 — in ostala izbira delavn h oblek za vse poklice. Odpo ilja se po poštnem povzet.u. - Pri naročilu nai se n vede številka. Dober nakup Vam za-jamčuje naša gar nciia Zamen amo b:ago ali vrnemo denar. Otastner / Ођ ег, Zagreb Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti revmaf ftiim bolečinam zobo- tn glavobolu, prehlaienju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežetost, krepitev mišičevja, 1er živčevja sploh se vporablja že pol stoletja priznana m levja Mentol-droženka irancosho žganje Dobiva se v originalnih plombiranih stek'enicali v v pristni pre vojni kakovosti v vseh dro„erijah in trgovinah г mešanim blagom ftaročaite ,S!ovsnca'! m M LIPSKI GRADBENI SIJEPI v okvirju Lipskega tehničnega sejma, že 12 let mesto sestanka strokovnega sveta Prilika za nakup in prodajo gradbenega mater ala, — gradben' stroji, — stroji za obdelavo lesa, — stroji za gradbo cest Vsi stroji bodo v obratu Strokovno poučna predavanja o napredku stavbarstva Način gradnje in gradbeni materijal traja od 2.-12. marca Pojasnila dobite pri zastopstvu St gu. I uDiiaira Gledališka ul. 8 — Telefon 2925 Mag. št. 7736/30. Razpis Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih in težaških del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. - Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s 100 Din kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstr., do 12. marca 1930 do U dopoldne. Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. februarja 1930. kronske bone kupuje v okvirju svoje potrebe po dnevni ceni — ali ne pod 62% Pucka štediona, Osijek. Rok jc kratek, kdor prej pošlje, bo prodal Požurite se! Razglas o oferlaSni licitaciji Mestna občina Brežice razpisuje na podlagi členov 86. do 104. zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo za zgradbo uradnega poslopja v Brežicah. Ponudbe opremljene s kolekom za 100 Din se morajo izročiti v zapečatenem ovitku z oznako »Ponudba za gradnjo uradnega poslopja v Brc-žicah« do 28. marca 1930 do 10 predpoldne v občinski pisarni v Brežicah. Kavcija v višini 5% ponujene vsote se mora založiti v gotovini ali vrednostnih papirjih pri mestni hranilnici v Brežicah najkasneje do 10 predpoldne istega dne. Mestna občina si pridrži pravico oddati delo ne glede na višino ponujene vsote ter brez navedb razlogov. V svo)i redni seji z dne 24. februarja 1930 je občina Brežice sklenili' nagraditi dve najnižji ponudbi za celotno delo z nagradami po 8000 Din in -1000 Din. Tvrdka, kateri se delo poveri, ne pride v poštev za nagrado. Natančni pogoji, obrazci, stroškovnik in načrti se dobe med uradnimi urami pri občinskem uradu v Brežicah za ceno 300 Din. MESTNO ŽUPANSTVO BREŽICE, dne 24. februarja 1930. Župan: Supan 1. r. In gleda ga s presrečnimi očmi... z očmi polnimi svelobe, v katerih je Filbertu odprto pismo... vse čustvo, po katerem je koprnelo njegovo srce. Nekaj hipov sta obstala na mestu oba trepetajoča in sta se gledala iz lica v lice ... Pridi noter...!'; je nenadoma vzkliknila Ro-landa ter izprožila proli njegovim svoje roke... Ali je res...?« je šepetal Filbert v salonu, kamor ga je bila posadila teta Cecilija... Salon jc bil natrpan s kovčeki, z oblekami, vse v neredu ob po-vratku s potovanja... : Je-li res?... Ali se mi sanja?... Ali sem zares v »Zavetju«?... Vi ste tukaj ...? In povabili ste me, naj vstopim ...?« Nič se Vam ne sanja, Filbert. Zares ste v Zavetju ... pri nas ... pri nas doma!« Teta Cecilija ga prime za roko... gleda ga z nepopisnim izrazom obžalovanja in sočuvstvovanja: Ubogi moj Filbert... grešila sem zoper Boga in zoper Vas! ,.. Dolgo, predolgo sem sc obotavljala ... Rovarila'sem proti Vam...« Filbert ji rahlo brani... ... Da! ... Rovarila sem proti Vam. Tem bolj uteme ljeno pa je moje današnje čuvstvo in tem bolj častno za Vas ... Izbrišimo vse, kar je med tem bilo . i. Prišli ste gotovo prosit za Rolandino roko, kajne?« Oh, ura ni primerna ... Saj ste komaj prišli s potovanja ... Vêdel sem se nespodobno ... tako ne gre... Ampak sem ves iz sebe! ... Ne morem več živeti... Ne prenesem več negotovosti!.. Zdaj Vam bo gotovost plačilo... Kar se mene osebno tiče, Vam rečem slovesno: d a. Kar se pa tiče Rolande ... zmenite se še danes ž n jo ... Kar takoj!...« Teta Cecilija se jc zravnala visoko in jima jc odprla vrtna vrata ... To vse je bilo storjeno tako bliskoma, tako nepričakovano, tla sta se mlada dva obotavljala ... Pojdita, otroka mo,,a, moja ljuba otroka ... Bog hoče, da tano bodi!...« V mračni svetlobi neba ... v tistem kolu na vrtu, kjer je stalo figovo drevo iztezalo svoje posrebrene roke v noč... prav na tistem mestu, kjer je lepi Roger Maude izgubil svojo bitko... sredi med io-žami in prelestnimi dišavami... pod visokimi zvezdami ... je Filbert, trepetajoč kakor jesenski list, v prvo v svojem življenju iz ljubezni poljubil na četo deklé. In to deklé je bila Ro'anda You ... Rolanda n jegova vroče ljubljena ... Rolanda, za katero jc Filbert očuval čisto vso svojo mladost... Dolgo je držal v svojih dlaneh njene drobne ročice ... Dolgo se jc vtapljal v njene modre oči, obokane s črnimi obrvmi... Nato je začel tiho, tiho, svojo pesem tolažil no, svojo srčno pesem: 0 M a g a 1 i, me tant a m a d a ... Rolanda je naslonila svojo plavokso glavico na njegovo ramo in poslušala ... poslušala g'as ... topli glas, ki je prihajal iz dna. In iz njenega srca se je dvignil slavospev, zahvalna pesem Njemu, čigar najvišje ime je Lju bežen«. :Bog je dober, Filbert... Imel jo usmiljenje i nama ... « ubogima* .. л Da... Bog je dober.. .< je ponovil Filberl in zaprl oči... - neskončno dober!... in prej ali slej posuši sleherno solzo .. Konec. Zs Jug 'ftluwtnski tiskarno v Ljtitdjani Karel (сб. bulnittlell l»an Kako«ce. Mredniki tronc Кгеш/дг.