49 številka Ljubljana, v torek 1. marca 1904 XXXVII. leto. Iziaja vsak dan zvečer, izimfii nedeijo in praznike, ter velja po požtt prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Co se dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlštvo je v Knaflovin ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju.. — Upravnifltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari „Slovenski Narod11 telefon fit. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon it. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ne ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem ms sace naročnina, trosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poiiljanje ne prenehe In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja se ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 6*50 Pol leta . . „ 11*— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom ae računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po p o iti velja: Vse leto. . K 26-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . m 18-— I En mesec . „ 2-30 S3T Naroča se lehko z vsakim dnevom a ikretu se mors poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. zar Ust se ustavlja 10. dan po potekli naroc n- t>rez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnlitvo »Slovenskega Naroda11. Vojna na Daljnem vztokn. „Barbarska" Rusija V z»padm Evropi, kjer je ie vpliv nemških šovinistov velik, je še vedno razširjeno mnen|e, da je Rusija še dandanes to, kar je bila pred Petronn Velikim, to . je v svojem ogrodju in okostju docela barbarska država. Za te ljudi, katerim je slepo sovraštvo do vsega, elovanstva, zlasti pa do predstavitelj'ce tega slovanatva — do Rudije, prešio v meso in kri, da niso več dostopni zdravemu razumu in b'a trem u razmotri vanju, ne eksietir&jo tri stoletja, v katerih se je veiika Ru?i.-a izza časa carja Petra Velikega dvigniia iz mrtvila, se jela z velikanskimi koraki razvijati m dosegla v naši dobi višek kulture, za katero bi jo lahko zavidal marsikateri lapadni narod ki Be že ponaša s svojo tisočletno prosveto. R-s je sicer, da ruska kultura m zapadna kultura, k»r pa na stvari aarni prav nič ne spremeni. Prosveta ruskega naroda temelji v narodu samem, njene korenike segajo v davno rusko prošlost in svoje moči je ona črpala in jih še črpa iz ruske zemlje. To rusko kulturo |e car Peter približal zapadni; ruska prosvete je povzela od zapada, kar je bilo sanjo primerno, je vse te v sebe sprejete snovi pretvorila in jih prilagodila ruskemu niiljeju in spremenjenim žvljenskim pogojem, da se je končno iz tega organičnega procesa razvila današnja speo fiono ruska moderna kultura, ki se v bistvu razločuje od zapadne, namreč v tem, da je slovanska, brez vsake kvarljive tuje primesi. In prav to je, kar ji daje njeno velikansko moč in njeno življensko silo. Ona zajema svo|e življenske so kove iz še neizcrpane slovanske ruske zemlje, v kateri dremljejo še ogromni zakladi živijenske sile in energije, katere je treba šele dvigniti in jib vporabiti. Zapadna kultura pa. ki je oddala vse svoje boljše sokove miadi, iz ruske zemlje vzmkii slovanski pro-sveti, se je ie preživela, izčrpana je že in nič več ne more zajemati živ Ijenske svoje energije in moči iz re servoarja svoje zemlje. Roman sko-grmanska prosveta je že dosegla cenit svojega gospod stva, sedaj stopa na plan, se-daj zavzema njeno mesto mlada, krepka slovanska kultura, kateri pripada bodočnost in katere naloga je, da premladi ves kulturni svet in mu da novih moči za krepak razvoj. To vedo dobro neprijatelji s!o-vanstv», zato sovražijo Rusijo kot pr^dsUviteljico slovenstva in kot no-siteljteo slovanske prosvete. In ker ji na drug načn r.e morajo škodovat' negirajo tfd ivrasno, da bi bila kulturna država in ji odrekajo sposob nost vshkrt kulturoe misije, suratfc* DreHst*vl,ajo io s*etu kot — barba ako Rusijo. In v to evojo fiksno idejo ■o se že tako vživeli, da jo ie sami verjamejo in i njimi jo verjame tudi na tisoče Slovanov, ki so bili vzgojeni z njihovim mlekom in ki stoje pod njihovim vplivom! Io ako ae vpraša te proevetljene ljudi, zakaj je Rusija barbarske, sko-miznili bodo s ramami in jeli dekla-movati o zatiranem ljudstvu, o nedo-stajanju omike med narodom in ob koncu konoev bodo s patosom zatrjevali, da se mora Rusijavprvi vrsti smatrati zato zabarbar-sko državo, ker nima ustave, ker tamkaj vlada absolutizem, ali da rabimo modernejši izraz — earizem! Ta ruski carizem pa je baje, vsaj kakor trde zagovorniki takozvane »svobode«, istoveten z despotizmom. A kaj je despotisem ? Stjepan Radić piše takole: »De-spotizem je tamkaj, kjer ni stalnih zakonov, kjer ni nikakega jamstva niti za svobodo življenja, niti imetka, a kamoli za svobodo vesti in mišljenja. »Kako pa ;e v tem oziru na Ruskem? Na Ruskem so sodniki neodvisni kakor na Angleškem, torej tudi bolj neodvisni kakor na Nemškem, Francoskem, ali kjerkoli drugje. »Ruski despot« ne more nikomur skriviti niti lasu na glavi in mu odvzeti niti ene ko-pejke brez pravoreka sodnika, ki se administrat. potom ne more niti pre meet'ti, kamoli vpokojiti ali odpustiti. Vendar pa se administrativnim potom še v- d: o kaznujejo politični zločinci. To je resnica in to ni dobro, ali je vsaj iskreno; v vsakem slučaju pa je to bolje, kakor da se pod pritiskom pol' i ne oblasti preganjajo vUdi neljube osebe, ker je to prav tisto hinavstvo kakršno je bilo v srednjeveški cerkveni praksi, po kateri p< b> zoi knrdinali sioer niso sami sežgali Husa, ampak 80 ga samo iz ročili posvetni oblasti. Ali v Rusiji ni vladal in ne more vladati despo- tisem že radi tega ne, ker je ruski narod — narod velik in kul turen. In kdorkoli kleveta o »ruskem despotizrau« in istočasno zatrjuje, da visoko eeni ali vsaj ljubi ruski narod, ta je v politiki naiven do idijotstva, ali pa je v svojem mišjenju nesamostojen do robstva. Druga stvar in drugo vprašanje je, ako je rusko sa-modržavje, to je absolutistična forma ruskega vladanja dobra za Rusijo in za Slovane. Jaz na pr. sem mnenja, da je, in sicer ne samo za danes, ampak ie za dlje časa, vsaj dotlej, dokler bo nemški cesar dejansko absoluten vladar, slasti kar se tiče zunanje politike in dokler bodo parlamenti velikih držav brez opozicije glasovali za stotine in stotine milijonov za puške in topove. Da se v t-h odnošajih izpremeni Rusija v ustavno drŽavo, bila bi v njen*-m parlamentu gotovo takšna veČina, katera bi v svoji politični neizkušenosti razbila v kratkem času dedščino več stoletij m is Slovanov res napravi a prave robove in sužnje. Vsakdo torej mora priznati, da je v sedanjih odnošajih najboljša vladna oblika za Rusijo samodržavje!« Tako Rid 61 Mi se nimalo ne ogrevamo za absolutizem, nasprotno; vendar pa se v bistvu strinjamo z izvajanji R*dics, naglašejoč, da se Rusija zaradi svojega samodržavja absolutno ne mere in ne sme smatrati z* barbarsko državo, kakor to uče njeni protivniki, ker bi se z istim pravom morala imenovati tudi Avstrija — barbarska, ker vlada ie tudi tu več let pravi, dasi prikriti ab so lutizem Sicer pa. ali je absolutizem samo v Rusiji barbarski, drugedi pa ne? Z bojišča. V boju pred Port Arturjem so morali Japonci precej hudo trpeti, kakor smo žj na podlagi raznih poročil izkusili dokazati. Japonci se se- veda na vse načine trudijo, da bi svoje izgube pritrili. kar se jim je v prvem hipu tudi deloma posrečilo. Sedaj pa vendarle dohajajo poročila, ki javljajo, kar preje Japonci niso puitili v javnost. »Courier de Tien-tsin« poroča: Navzlic vsem odredbam Japoncev,da bi svoje izgube prikrili, se je izvedelo, da ste bile dve japonski kri-žarki in ena oklopnica močno poškodovani in da so jih druge ladje z veliko težavo spravile v ladjedelnico v Nagasaki. Takisto se tudi poroča iz čifua, da sta dve japonski bojni ladji radi poškodb morali odpluti v Saseho, da se popravita. Iz Petrograda pase poroča, da je pri nočnem apadu na Port Artur 25 m. m. sletelaena japonska torpedovka v zrak ena paje bila potopljena. I*tega dne pa se je hotelo, kakor se poroča iz Niučvanga, izkrcati pri Port Arturja 19 civilno oblečenih Japoncev, da bi vohunili v trdnjavi, a Rusi so jih takoj spoznali in vjeii. Ruska brzojavna agentura poroča, da je docela dognana stvar, da se je pri napadu na Port Artur pogreznila japonska vojna ladja, katero je zadela ruska granata, izstreljena iz trdnjave. Bodisi Že kakorkoli, dasi ni nobenih natančnih poročil o japonskih izgubah, vendar je toliko gotovo, da se Japonci brez vsakih izgub niso umaknili is« pred Port Arturja, ker je to naravnost nemogoče in tudi ni verjetno. Ako Japonci to trde", je to naravnost sme* šno in njihovim zatrdilom morda verjame rerazsodna in indolentna masa japonssega moba, evropska javnost pa ne! Nasprotno pa zatrjujejo japonski viri, da so Rusi vsi*-d napadov silno trpeli. Ker niso mogli pro forma veČ potopiti toliko in toliko ruskih ladij, ker bi jim tega nikdo več ne verjel, pravijo sedaj, da je pred bon bami veliko trpela trdnjava. Torej ru-*ke ladje zunaj pred Žena in javnost. Dokler je bila navezana žena le na domače ognjišče, dokler se je morala gibati le med štirimi stenami svojega stanovanja, je bilo tudi njeno duševno obzorje tema primerno. Ni videla in občutila onega silnega gibanja in valovanja tam zunaj. Tako se je privadila tega zaprtega življenja, da je bilo treba silnega napora, da se je oprostila teh okov, da je stopila v vrste bojevnikov, da pokaže svojo moč, da sodeluje v velikem kulturnem boju, katerega bije Človeštvo. Glavni vzrok temu ženskemu preporodu je bilo pač hrepenenje Ženino po samostojnosti. Stopila je v praktično zunanje življenje, stopila je v delavnico in tovarno. In kot tovarišica moževa v tovarni, v pisarni, v delavnici je postala tudi njegova tovarišica v boju, katerega bije mož za svoj obstoj. Še le ko se je oprostila onih sten domaČih, je videla, kakšno nalogo ima mož i':ven svoje družine. In tako se je jela tudi ona zanimati za javno življenje — ter se udeleževati političnega boja ne kot privesek moža, temveč kot samostojen član človeške družbe. Toda zbog te samostojnosti se žena še dandanes premalo vpošteva. Javno pravo je v direktnem nasprotju s stališčem žene v modernem gospo-I darskem življenju. Žena nima besede, i kadar se v parlamentih ali sploh v postavodajalnih zbornicah sklepa o njenih pravicah in dolžnostih. Žena je še danes popolnoma pasiven ud družbe. In vendar je toliko stvari v javnem življenju, ki v prvi vrsti interesujejo ravno ženo. Skrb za bolnike in reveže, vprašanja, ki se tičejo telesne in duševne izobrazbe otrok — vse to je največjega pomena za ženo. Toda tudi sicer — vsaj je žena vendar tudi obrtnica, tovarniška delavka, rokodelka itd. Toda že samo vzgoja mladine bi zadoščala, da se na ženo v javnosti bolj ozira in se jo bolj vpošteva, kajti kdo more pač bolje soditi o načinu vzgoje nego ravno mati, in kdo bolj občuti nepravo in slabo vzgojo šolsko nego ravno mati. In ravno kot mati bi se morala Žena udeleževati javnega Življenja, kajti ' šele potem bi videla v svoji deci tudi bodoče bojevnike za boljšo prihodnjost človeštva. In ona ljubezen, ki spremlja 1 otroka pri vsakem njegovem koraku, bi SS izpremenila v veliko moč, ki bi urav-navala razvoj narodov, razvoj Človeške j družbe. Mati vsadi v srce otrokovo prvo seme vsega razvoja. Nesvobodna, strahopetna mati vzgoji duševne sužnje, ki se nikdar ne povspejo do samostojnega mišljenja in delovanja v Življenju. Svobodna, samostojna žena je pa vzgojiteljica svobodoljubnih mož, ki se ne boje ne boja ne smrti za svobodo in napredek. In ravno pri nas na Kranjskem, kjer vlada najhujši reakcijonizem, kjer so katoliške dogme že tako oslepele maso ljudstva, da se je že tako privadilo teme, da se solnca že več ne spominja . . . Ljudstvo se je tako privadilo duhovniškega biča, da že ne čuti veČ krvosesov na lastnem telesu. Apatično, brez vsakega Čuvstva, brez vsake reakcije Čaka na smrtni udarec. In vrsta za vrsto koraka v duševno sužnost, moči, naše mlade moči se po-izgubljajo v upanju na nebesa onstran groba. A za nji.ui se sliši smeh nikdar sitih valptov v črnih talarjih. In ti naši reakcijonarci so si izbrali ravno ženo za vprežno živino. Žena jim je oni faktor, s katerim najložje operi rajo — in ravno Žena jim je pridobila do danes skoraj največ zmag. Del našega ženstva je postal tupatam tako fanatičen, da zapusti tudi otroke, moža, pozabi na svoje družinske dolžnosti ter sledi sladkim besedam duhovnikovim. Toda žena jim je le mrtvo orodje, popolnoma so jo prostituirali — rabijo jo le toliko časa, dokler jim donaša dobiček, dokler se morejo v njeni senci bojevati za svoje nemoralne politične namene. Pravic nočejo priznati ženi nobenih, da, še veČ — žena jim je sužna! Ravno v boju, katerega bije sedaj klerikalizem proti šoli, se to dejstvo pač najbolj kaže Naši klerikalci so v istini najhujši nasprotniki vsakega zvišanja učiteljskih plač. Vse one njihove obljube in medene besede so naravni humbug in pesek v oči, s kojim hočejo tupatam vjeti še kakega kalina med učitelji. Glavni njihov namen je, da odvrnejo moške moči od učiteljskega stanu ter privabijo kolikor mogoče več Žensk v učiteljski stan, ker so prepričani, da jim ženske učiteljske meči pač ne bodo tako nasprotovale kakor moške. Dobro vedo, kak vpliv imajo sladke, medene besede kakega novopečenega kaplana na žensko srce — in oni navidezni nimbus naših duhovnikov uprav hipnotiznje naše ženstvo, da postane hipoma slepo orodje v njihovih rokah. Pomanjkanje učiteljskih moči bode pa odprlo vrata tudi raznim šolskim bratom in sestram, katerih pri nas itak Že mrgoli. In kaj to pomeni za bodoč- nost slovenskega naroda, pač ui treba še poudarjati. Dolžnost našega ženstva je, da prepreči, da onemogoči te namene klerikalne. Naša žena mora pokazati, da tudi ona razumeva svojo nalogo, katera ji je odkazaua v življenju. Stopiti mora možu ob stran ter se roko v roki ž njim boriti proti temi, ki se razprostira po naši lepi deželi, pomagati razgnati one megle, one pogubonosue oblake, ki nam zakrivajo še solnce svobode in napredka. Toda to doseže žena le v krepki organizaciji. Žensko društvo v Ljubljani, ki sicer še ni stopilo v politično areno, si je stavilo nalogo raz širjevati prosveto med ljudstvom, utrjevati samostojno mišljenje v ženski. In lepi so prvi uspehi, katere je doseglo. To društvo pa naj razširi svoj delokrog po vsej deželi. Povsod naj se snujejo podružnice, ki bodo imele v prvi vrsti nalogo, ustano vi jati "javne knjižnice in skrbeti z dobrimi predavanji za prosveto ljudstva. Napravljajo naj se kurzi za gospodinje, kjer naj bi se naša kmetska dekleta poučila o vseh strokah, katere potrebujejo za poznejše Življenje. Naša učiteljica naj postane prijateljica deklic-nčenk in naj ne pretrga tega prijateljskega občevanja tudi pozneje ne, ko deklice odrastejo šoli. Nič se Inko, ki so bile vedno v ognja, niso niš trpele, trpela je samo — trdnjava! Credat Judacus Appelta! čuj m o torej japonsko porodilo! Japonske granate so uničile eerkev in novo ladjedelnico, vpepelile skladišče premoga in uničile tudi provijantni magaoin »Re-tvizan« je seveda snova poškodovan in Rusija je že opustila namen, da hi ga popravila in ga bo rabila samo kot nekako morsko trdnjavo, ki bo kakor Cerber čuvala vhod v port arturško luko. Usodepoln dan. Glasom poročil iz Liaojanga bo sa Port Artur današnji dan, to je 1. marec, usodepoln. V Inkavu se je namreč izvedelo, da je dobila japonska mornarica od vojne uprave ukaz, da morabrezpo-g o j n o 1 marca z vsemi svo-jimisilaminapastiingavzeti. Popolnoma neverjetna ta vest nt! Potrjuje jo celo indirektno poveljnik portarturske trdnjave general StOssel, ki je pravkar izdal oklic na vojaštvo in na portartarško prebivalstvo, v katerem pravi, da bodo Japonci ▼ kratkem času skušali zavzeti PortArtur, kar smatrajo to kot vprašanje svoje narodne časti. Generel pravi dalje, da sklepa iz neprestanih japonskih napadov na trdnjavo in luko, da ima sovražnik namen, se »zkrcati na polotoku in poskusiti trdnjavo zavzeti aH vsaj p dreti železniško progo. Toda Japonci se motijo! Naša armada ve in to se tudi prebivalstvu naznanja, da se mi ne umaknemo! Mi ae bodemo borili do skrajnosti, pravi nadalje general, in jaz ne bom nikdar dal ukaza, da bi se umaknili Poživljam torej vse, da naj bodo prepričani, da se je nam boriti na življenje in smrt. Tu ni nobenega izhoda! Od treh strani nas obdaja morje, na četrti bo stal sovražnik, torej ne preostaja ničesar drugega, kakor boriti se j u n a š k o d o z a d n j eg a ▼ zdihljaja! — Iz tega je razvidno, da tudi general Stdssel pričakuje v najkrajšem času odločilnega japonskega napada in prav lahko je mogoče, da se ravno dane* bije pred Port Arturom odločilen boj — borba na življenje in smrt! Morda je že v tem času Port Artur— razvalina in pepel, po čegar ulicah se še pretaka gorka kri padlih ruskih junakov? Ne, to se nikdar ne zgodi, tega se nam ni bati! Ob si-dovju Port Artura si bo Japonec preje razb l svojo glavo, nego dobil ▼ svojo pest to rusko trdnjavo! Sovražni armadi na suhem se bližate. Iz pokrajine ob reki Jalu dohajajo poročila, da so se tako Rusi, kakor Japonci jeli polagoma premikati proti reki Jalu in da so na raznih krajih že trčile predstraže obeh armad druga ob drugo. Kozaške čete so prodrle že do kraja naj ne boji raskave roke kmetske, ker le v medsebojnem sporazum-ljenju bo delovanje vspevalo. In če se tako vzgoji deklica, bo ostala tudi taka kot mati in nazore, katere je sprejela sama, bo vcepila tudi v srce svoje dece. Velikega pomena je pa za vzgojo naših slovenskih deklet, posebno onih is boljših rodbin — da se jih vzame is rok šolskih sester, kajti samostani iničijo tudi vsako željo po samestojnem mišljenja. Žensko društvo naj deluje na to, da se ustanovi v Ljubljani internat za deklice, kjer se ne bodo vzgajale v onem srednjeveškem dogma-tičnem duhu, temuč v modernem smislu, da bodo pozneje razumevale kot slovenske matere svojo nalogo. Če se žene združijo ter pomagajo možu pri njegovem boju zoper reakcijo-nizem, bo v kratkem Času zavel veter, silen veter po naši deželi, ki bo pobral oni stoletni prah, ki se je nabral v očeh našega ljudstva. Začeli se bodo gibati oni stebri, one skale — in na razvalinah teh bodo nove generacije izorale ledino, novo, rodovitnejše polje... Ruda. Andžu, kjer so ssjele v taboru korejske vojake in jih vjele. Pri Pjeng jangu pa sta baje naleteli druga na drugo japonska pehota in rusko konjenifttvo, katero pa se je hitro umaknilo, ker je najbrže hotelo samo rekognosoirati. Poročila trde, de imajo Japonoi pri Gensmnu sbranib 60000 vojakov, kateri so vsak tre-notek pripravijeni odkorakati proti mandžurski meji. če je to resnično, je vprašanje, ker se od druge strani poroča, da imajo Japonoi v celem samo 20000 mož v Koreji. Bodisi že kakorkoli, toliko je gotovo, da sta ae te dni sovražnika prvič srečala na suhem in da se že v kratkem času smejo pričakovati resni spopadi v korejski pokrajini južnovzhodno od reke Jalu! Carinske in trgovinske konference. Dunaj, 29 februvarja. Avstrijski zastopniki carinske konference so imeli danes v trgovinskem ministrstvu prva posvetovanja. Pripravili so gradivo sa skupne carinske in trgovinske konferenca, ki se priČno prihodnjo sredo. Budimpešta, 29. februvarja. V včerajšnji skupni ministrski konferenci se je pripravilo vse potrebno za avstrijsko ogrske carinske in trgovinske konferenca in glede trgovinskih pogodeb s Nemčijo in Italijo. Razen carinske pogodbe se sklene med Avstrijo in Ogrsko tudi dr govor glede vzajemnosti v živinskem prometu ali nova veterinarska konvenci|a. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 29. februarja. Jutri se otvori zopet državni zbor. V obstrukoiji bodo najbrže Ugronisti popolnoma osamljeni, ker ljudska stranka se na prvi svoji konferenci ni mogla zediniti za pomoč, a K o s-s u t h e priobčil v svojem listu »Egyetertesu« članek, v katerem ob-strukoionistom še eakrat govori na srce, naj opuste usodni boj Položaj v Macedoniji Solun, 29. februvarja. V Alba niji je bila že bitka med upornimi Albanoi in turško armado. Turška oenzura je poskrbela, da se nič zanesljivega o tem ne izve Poroča pa se, da je padlo okoli 1000 Albancev in 250 turških vojakov. Tudi Šemzi paša je baje rajen. Sofijs, 29 februvarja. Povodom knezovega rojstnega dne in turškega praznika bajrama sta si knez in sultan medsebojno poslala prisrčne brzojavke. Solun, 29. februvarja. Pri Zheogeliju je bila v noči 25. na 26. t. m. bitka med Turki in bolgarsko vstaško četo. Vstali so izgubili štiri mrtve ter zbežali, Turki so isgubili le 1 vojaka.. Milan, 29. februvarja. Zanimivo razkritje prinaša tukajšnji list »Se-colo« Vest je tembolj zanimiva, ker pravi dopisnik, da je noben dementi niti malo ne omaje, naj pride od koderkoli. Italija je namreč predlagala Avstriji, naj se albansko vprašanje med njima definitivno reli. Italija si je isgovorila proste roke, d a zasede Valono in DraČ Avstriji prepušča zato proste roke v ostali Albaniji in prosto pot v M i t r o v i e o. Grof Goluebowski se je posvetoval s nemško zunanjo vlado, ki je tak načrt odsvetovala, nakar je Avstrija takoj odgo vorila Italiji, da predloga ne more sprejeti. V odgovoru je Še pristavila, da bi na Dunaju smatrali za oasus belii, ako bi Italija sasedla Valono in DraČ. Posledica tega diplomatičnega nesporasumljenja je bil odstop italijanskega poalanika na dunajskem dvoru grofa Nigre, a tudi avstro ogrski poslanik v Rimu baron Pasetti je skoraj istočasno odstopil. Predsednik Loubet v Italiji. Rim, 29. februarja. Franeoski predsednik pride v Rim dne 24. aprila. Med potom se bo mudil eden dau v Turinu in eden daa v Piorenei. Iz Rima ga spremi kralj s princi v Na-apelj, kjer se bodo vršile prede* d niku na čast velike vaje italijanske mornarice. Nemški državni zbor. B e r o 1 i n , 29. februarja. Posl. knes Rad ti w i U je ostro poletni-zoval proti ministru barona H a m -mereteinu, ki je rekel, da bi Poljaki morali ubogati Koei je poudarjal, da so Poljaki pokazali v vojni in povsod, da ubogajo, kjer to zahteva zakon; ako pa hoče kdo tam zapovedovati, kjer nima nič govoriti, zmajajmo le z ramami. Vstaja v nemški Afriki, Berolin, 29 februarja. Dne 25. t m. je bila blizu Omaruruja 10 urna bitka med nemško krlono pod vodstvom majorja E^torfT* in Hereroji. Vataši so imeli tako dobro pozicijo, da jim nemški topovi niso prav nič mogli škodovati. Končno so Nemci naskočili njihov tabor, nakar so se sovražniki naglo umaknili, za pustivši Nemcem 500 glav goveje živine in 2000 drobnioe. Nemoi imajo 1 častnika mrtvega, 5 pa ranjenih (e moštvu poročilo niti ne govori). Dopisi Z dežele smo dobili naslednje od kmetske roke pisano pismo: Oni dan sem bil v Kamniku in eem v gostunt bral »Slovenski Narod«. Po pravici vam povem, dobro delate. Bog vam daj zdravje, da bi še naprej tako delali, če bi ne bilo »Slov. Naroda«, bi ne bilo več prestajati teh bisagarjev in njih devičnikov, in delali bi s nami, kakor so pogani delali s prvimi kristijani. V Kamniku sem v »Narodu« bral, da bodo še gnadljivi gospod škof prej kam zginili, pred no bo konee napredne stranke. Vidite, to me je razveselilo, da le kaj. In veste zakaj? Zato ker je pred Časom učitelj iz Gornjega Tuhinja na neki svatbi strašansko pametno prorokoval, da je naša na prrdaa stranka na smrtni postelji in da se bo le še eno ali dve leti drsala. Takrat ko je učitelj tako pridi-goval, sem bil ves žalosten. Mislil sem, da je morda le res. kar je pravil ta mož čeprav sicer ni ravno kdo ve kaj. Zdaj, ko sem bral »Slov. Ntrod«, pa ž* vidim, da je bilo učiteljevo prorokovanje — bosa. Kakor zdaj mislim, bi mož rad usUnovil spet kak konsum. Kakor se pri nas pripoveduje, je bil on prava duša rajnega konzuma, ki je sato tuli tako žalostno pogrnil. NaibrŽ se mu že sline c«-de, da bi farovški podrepniki kmalu zagospodovali v deželi in taki Slomškarji sp» t l|ud etvo osrečevali. Pa se mu bodo le sline še d ilgo cedile in še ne bodo klerikalci in nj h podredniti gosoo d»r,i. Le dobro naj se «irž» »Slov Narod« Ttihifijec. Iz Novega mesta. Obrtno gibanje v Novem mesta je bilo do zadnjega časa precej zaspano. Kar je bilo v mesta prometa, Še tega so odvzeli zunanji obrtniki, medtem ko so mestni obrtniki gledali skozi prste, plačevali pa vkljab tema visoke davke z raznimi dokladami. Od malih do večjih del — vse so pobrali tajci. Najbolj žalostno je, da so tuji, laški podaniki imeli prednost pred domačini. Slednji teh tujcev, dasi ni popolnoma vešč v svojem poklica, se je nastanil v občini šmihelski v Kandiji in od tam zglasil svojo obrt. S tem se je na zvit način izognil mestnim dokladom, ki so nekoliko višje, da pa ima zaslužek le od meščanov, to je istina. Če bi ga meščani ne podpirali, bi moral iti s svojimi polentarji nazaj v obljubljeno deželo polente. Kar je potekla železnica do Novega mesta od tistega časa se je več stotisoČev zazidalo v Novem mestu. Skoraj ves dotični denar je prišel tajcem v roke. Upati je, da se izboljša tudi v tem ozira domačim obrtnikom v korist. Povsod se gleda pri občinskih zastopih, da se pod pira domačine, enako smemo pričakovati od našega mestnega zastopa. VeČina občinskih zastopnikov so obrtniki, vsak najlažje spozna, kako škoduje tuja konkurenca domačemu obrtništva. — V kratkem časa se bode razpisala stavba Mestnega doma, katera bode veljala do 50 tisoč kron. Ali kakor se Čaje, ne bodo imeli domačini prednosti pri tej stavbi, ampak zopet tajci in tadi Italijani. Domača obrt se je Že toliko povzdignila, da zamore tekmovati s tujimi, radi tega je dolžnost vsakega meščana, zahtevati, da se domačine podpira, saj raste s tem blagostanje v našem mesta. Da ne bode prigovarjal kateri naših nasprotnikov, da ni domačina zidarskega mojstra, ki bi bil sposoben voditi večje stavbe, je v tem ozira preskrbela tukajšna obrtna zadruga, da se naseli naš rojak, Ljubljančan g. Mihael Srakar kot zidarski mojster v Novem mestu Vodil je večje stavbe v Ljubljani, katere delajo krasoto ljubljanskemu mestu. Bil je za delovodjo pri raznih stavbnih podjetnikih v Ljubljani in v Postojni, kot stavbni nadzornik pri občinskih stavbah. Obljubil je, da je pripravljen v Novem mestu voditi strokovno šolo za tesarje in zidarje (kateri naj bi se v svojem poklicu bolj izobrazili) in to popolnoma brezplačno, samo zato, da se domača zidarska obrt povzdigne na času primerno stališče. Obljubil je, da bode jemal v delo v prvi vrsti domačine, za temi šele tujce, a vendar državljane. Dolžnost vsakega trezno mislečega meščana je, da podpira domačina, kateri je gotovo bolj vešč nego tujec. Denar, *ater» se izda, ostane v domaČih rokah. Naša mestna občina bode gotove podpirala domaČo obrt. Od mestne občine je odvisen obstanek novega stavbnega obrtnika, njej sami bode pa tudi v veliko korist, ako ima pri stavbnih zadevah na razpolaganje zidarskega veŠČaka domačina. — Zadnje čase se je storilo za olepfianje mesta več nego preje pol stoletja. Vsa čast gre v tej zadevi v prvi vsti gospodu županu in njega namestniku, ka tera delujeta požrtvovalno za mestne koristi. Razen teh delajo marljivo dobro izbrani občinski odborniki. S tem delovanjem so pa tadi zdruteni stroški po sameznikov, kajti marsikateri se mora podvreči stav. predpisom in dragim na pravam v sanitetnem ozira, vsled česar je opati boljše prihodnosti v našem me stu. Ne bodem našteval, kaj vse se je storilo v kratkem času, kajti Že sam vodovod je dovolj uspeha marljivega delovanja. Čaka rešitve še marsikatera koristna naprava, predvsem klavnica. Kaj vse se zdaj lahko spelje in razproda v mesta kot pristno blago po redni ceni, dasi je isto iz sanitetnih ozirov prepovedano. Dovaža se razno sveže meso od onostran Gorjancev, iz okolice, kjer se kolje brez pravega nadzorstva. Zatem čaka rešitve dekliška šola, ugodnejša deška šola, ženska bol niča, kanalizacije in druge koristne na prave. Vkljab ogromnim stroškom, ki jih je dozdaj imela občina, se niso doklade zvišale. Nasprotno se zagotavlja, da bo možno v prihodnje iste znižati. To so pač zopet zasluge občinskega sveta in župana, g. pl. Sladovića. Želeti bi bilo pač, da zamore naš občinski zastop dušeči svoj cilj, da mu vlada priskoči na pomoč s prepotrebno železnico . zvezo od Novega me* ta preko Gorjan cev v Belo krajino. To bi bilo gospodarsko važno že vsled izboljšanja vinar stva, ogromnih zakladov premoga in osebnega prometa z bližnjo Hrvatsko. Pogrešamo tadi industrij&lnih podjetij, katera bi brez dvoma dobro uspevala v dobrem prometnem razmerja, ker je zdaj, ko se vračajo Dolenjci iz Amerike, nekaj več delaželjnega ljadstva. Boljša prometna sredstva bi marsikaterega na Šincev, ki je v Ameriki obogatel, napo tila k stvaritvi industrij. Dnevne vesti. V Liubljani, 1. marca — 70letnic* slovenskega mecene« V nedeljo, dne 6 mar-ciia slavi gospod J o s i p p l. Goru p, veletržec na R-ki, požrtvovalni slo venski rodoltub, svoj 70 irod. Velike zasluge tega odličnjaka so znane vsej slovenski domovini; slasti pa sa Ljubljano je storil z radodarno roko toliko, da ga je občinski svet ▼ svoji seji dne 28. decembra 1888 v zna menje zahvale našega glavnega menta imenoval častnim metčmom. Cesar mu je ob 50letnioi svojega vladanja podelil Franc Jožefev red, lani pa plemstvo z naslovom pl Slavinski. Znano je, da je Gorupova zasluga, da se je odpravila iz sredine mesta deželna bolnišn'ca; s tem je issval na nienem mestu is tal najlepši d-I moderne Ljubljane. Občini je p daril Gorup obenem velik del sveta v mestu ter se je s akupičkom parcelovanega zemljišča pridobil fond sa zgradbo cesarja Franca Jožefa I mestne višje sjsV Delie v ovmIooi. «Jse obnovitvi Potiske. Priobčil |e navdu šeno pisan članek o tem zgodovin skem dogodku ia provzročil m 1 Slovenci nepopisno veselje, ker ee je v članku proglašalo, da imajo vsi slovanski narodi pravieo do eamo-stojaih narodnih držav. »Napoleon ae |e odpovedal svojim centralističnim načelom« se ie reklo v L|ub4|am in kdor je uv deval, kaj to pomeni sa Ilirijo in sa vse jugoslovanatvo, je bil tega vesel. Začetkom septembra je prišla v Liubljaoo vest o Napoleonovi dne 19. avgusta izvojevani smagi pri Smolensku. To smago so v Ljub Ijani slovesno praznovali. Poseono živahno je bilo v gostilni »Pri hajduku«, ker so hodili tja ne samo prijatelji Francozov, neg > tudi pristaši Avstrije, oziroma duhovnikov. M *d temi je bil tudi odvetnik dr Repič, pravi zastopnik vseh duhovnikov, ki je postal strasten sovražnik Francosov, odkar so ti začeli duhovnike preyranj*ti zaradi k »u«pir*cij i° sarot. Tudi ta večer se je dr K \ -znosil nad Francozi in zlasti strupeno obiral prostozidarje Ko je ponoči šel vinjen domov, je na seda- Pod novim orlom. Zgodovinska povest Tretji del. XX »La grande armće« je prodirala počasi, a ne da bi naletela na odpor proti osrčju Rusije. Ves svet se je aavedal velikega pomena te vojne in tudi v Iliriji so dobro čutili resnost časa. Narodova duša je drhtela kaker v tajni slutnji, ki časih obide Človeka pred snamenitimi dogodki. Vobče se je mislilo, da ostane Napoleonu sreča tudi v tej vojni zvesta, slasti so bili o tem prepričani Franoozi, ali tuin-tsm so bili tudi ljudje, ki tega niso verjeli in eden izmed teh je bil tudi Andrej Kopitar. Kmalu po odhodu ilirskega vojaštva, namreč 15. julija 1812, je »T6-legraph« priobčil alijančno pogodbo med Francijo in med Avstrijo ter med Francijo in med Prusko. Fran oozi so to pogodbo pozdravili s veliko radostjo, ssj so v nji videli jam stvo, da bo Rusija premagana. Slovencev pa ta pogodba ni razveselile, kajti ž njo se je Napoleon definitivno odpovedal nameri, združiti s Ilirijo slovanski Balkan, in je pred vso Evropo sajamčil integriteto Turčije. In to je zbudilo trpka Čutila pri onih, ki so se spominjali dnava, ko je bil Napoleon v Ljubljani in prorokoval Slovencem slavno prihod njost, slovansko drŽavo, eegajočo od tirolske meje do Carigrada. Sicer je marsikdo u videval, da so Napoleona prisilili v to odpoved višji osiri, ali človek je ie tak, da nad svojimi koristmi ne pozna nikakih višj>h ozi rov, in kakršni so posamezniki, taki so tadi narodi. Kopitarju pa so se prijatelji čudili, kajti zavzemal je v tem osiru drugačno stališče, kakor drugi Slovenci. — Danes je jugoslovanska država še nemogoča, je razlagal Kopitar v B žičevi gostilni, ker bi ji prvi večji vihar naredil koneo. Jugoslovani Še nismo sa to sposobni. Vsaka stvar potrebuje svoj čas da dozori, in tudi narodi postanejo šele sčasoma zreli za velike naloge. Us d* naša je v naših lastnih rokah — če bomo sposobni, ustvariti si veliko in mogočno domovino, si jo tudi ustano- vimo — naj že Napoleon zmaga alt naj bo premagan. Alijančna pogodba med Francijo in med Avstrijo je posebno razveselila generalnega guvernerja grofa Bertranda. Smatral jo je za zagotovilo, da Avstrija ne misli več na pridobitev Ilirije in istega mnenja so bili tudi drugi francoski funkcijo narji, izvzemši le tiste, ki so imeli boljši vpogled v dejanske razmere. Ti eo pač zapazili, da se je začela duhovščina spet nekam živaboeje gibati in pogumnejŠe nastopati, ali njihova svarila niso dosti zalegla Vsprićo gigantske vojne z Rusijo je francoskim funkcijo nar jem tudi pošla dovzetnost sa malenkostne pojave duhovniške agitacije. Vsi pogledi so bili obrnjeni na Rusko. Odkar je bil Konrad zapustil Ljubljano, je hodil Kopitar redno vsak dan v Damjanovo hišo vprašat, ka| Konrad piše Stinl je to pot naj večkrat zaman, kajti Konradova poročila so bi a slino redaa in naposled so popolnoma izostala. V tem mo seou je začel »Te-e/raph« izdajati posebna poročila o vojai »velike ar made«. Dne 9. avgusta je sporočil o Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 49, dne 1. marca 1904. KjiŠke Sole. Gorup je založil vrhu še veliko svoto za ustanova slo-|n*kim deklicam, ki so gojenke Ltne dekliške Sole v Ljub- ilter ustanovil več velikih ustali za slovenske vseuČilisčnike. Z |rom na potresno nesrečo v našem Estu j* zgladil za uradništvo štiri li'k«? n^e v :nf imenovanih po Lm, t€r na Ri"18^ cesti. V teh le E hiš - h je 72 stanovanj. Podpira Ena narodna podjetja in društva l je žrtvoval velike svote za naSo ■istnost in vedo. Na Raki in v Estu je oživotvoril in fundoval vela industrijalna podjetja, ki delujejo ■ desetletja ca korist občni blaginji. I; je svoječasno tudi marljiv deželni ■slanec, zastopnik notranjskih mest in Eov ter kot izboren, podjeten eko-Em vzornik slovenskim trgovcem in lleobrtnikom. Vedno je in bo imel Is i p Gorup pl- Sla vinski od-■to srce in odprte roke za slovenski loj narod, čigar gospodarsko in kul-|rno napredovanje pospešiti je nje-Iva najsrčneja želja. Opozarjajo svoje liake na 6. marca t. 1., izražamo Eratu še svojo željo: Obrani ga Bog I mnoga, mnoga leta zdravega in trga! I — Dopolnilna deželno-Iborska volitev iz kmetskih Min okrajev Kranj, Tržič in Škofji-L na mesto dr. Blejca je raz-lisa na na dan 7. aprila 190 4. I — Bonaventura, laje je ■ožji blagoslov? Menda niko-Lr ne preganja božja roka tako, Lkor škofa Bonaventuro. Kamorkoli I gane, že mu je nesreča za pe Imi, karkoli stori, se završi z ne-lečo! Ubogi, Tone Bonaventura! Za-Is smili se nam, da ne uživa nebnega blagoslova božjega! Da bi Lipeljal slovenski narod nazaj h Kri lusu kralju, zida na prostranem šent-Idskem polju svoje zaveda. Da bi Iga ne bil nikdar storil! Zakaj na L zavede, dasi so baje osnovani v |ve5jo čast božjo«, očiv'dno ne zre [ko božje z dopadenjem, ker bi Iristus-kralj drugače gotovo ne do-olil, da bi škof radi tega podjetja Irišel na reb gmotnega propada, iako pa šiba božja neprestano nesmiljeno tepe ubogega Bonaven-Lro. Iz gornjegradskega okraja se am namreč poroča, da je škofu 8. t. m. vzela voda kakih 0 00 do 5000 komadov lesa llatanic) in je vrhu tega jegov les še podrl most reko Drete pri Nazarju. 1 k o f je s tem oškodovan akor zatrjujejo izvedenci, ako se pošteva, da mora na svoje stroške [graditi podrti most, za najmanj jO.000 do 22.000 kron! Ko b škof o tej nesreči pa ovinkih iz-edel — die Čenča mu baje ni nič fcročal — ga je pa skoro zadela iap in strašno se je jezil na svojega valptaa, ki je to nesrečo zakrivil, ?r je bil baje baš o kritičnem ča^u na ljubavnom potovanju na Dunaju. No, ta jeza in žalost njegove pre vzvišenosti je lahko umljiva, saj 20 000 kron za Škofa niso mačje solze! Pravijo, da name rava škof prijeti svojega oskrbnika za odškodnino in ga degradirati. Pošlje ga namreč Že spomladi kot podoskrbnika na Vrbovec, oskrbni-štvo gornjegradske graščine pa izroči debelemu »vicevogtu« in malemu bodočemu »d&vkarju« Siglu, ki že delataškofu tri leta tako imenitno graščinske račune, da škof Anton Bona ventura baje niti ne ve, da ježe zdavna faliten in hi moral napovedati — kon-k ur z! Kaj, ko bi se pristojna oblast začela malo bolj interesirati za graščinske račune — saj je škof lesni trgovec — in ga rešila iz vedn'h denarnih zadreg s tem, da bi ga prisilila napovedati — bankerot?! — Slovanska primorska deputacija pri dru. Koer-berju« Včeraj je bila deputacija, v kateri so bili: dr. Gregorčič, S p i n č i ć in dr. Gregorin, povo dom predstojeće iešitve vprašanja italijanskega vseučilišča pri ministri>-predsedniku dr. Koerberju. Deputacija je izročila ministra posebno spomenico, v kateri so pojasnjene razne dolgoletne pritožbe in želje gltd* slovenskega in hrvatskega šolstva v Primorju. Koerber je izjavil, da je dobro poučen o šolskih razmerah na Primorskem in je deputaciji za gotovi!, da bo rešil želje in pritožbe v zadovoljnoat 8 ovenc. v in lirratov. — iiMoiu proprio". Piše se paro: Ker jedo novega leta predoTgo, objavim Vam svoje prepričanje. Uver-jen sem, da dobim 20 K jaz. Ako bi mi pa sreča ne bila mila, se ob ve žem priložiti v ta namen ša jaz 20 kron. »Narod« dela dobro, ali kaj pomaga, ko ga ravno tisti ne berejo, ki so ge najbolj potrebni. Mala knjižica za 20 ali 25 vin. bi pa prišla med ljudstvo in bi gotovo pomagala, n. pr : I. Kaj so liberalci (naprednjaki) in kaj je njih namen? II. Kaj so klerikalci? III. Kaj so socialni demo-kratje? IV. Kaj so anarhisti? V. Ljudska šola. O vsem tem ris rod nima nobenega pojma. Vsaj pri nas ne. Ta spis bi moral biti seveda tak, da bi bila kritika od nasprotne strani ne mogoča. — Županski stolček v Št. Vidu pri Vipavi. Katoliški pitjo-tar Anton Uršič agitira noč in dan ter napenja vse sile, da bi so mu posrečilo zopet zasesti Županski stolček v St. Vidu. Pri agitaciji so mu dobra vsaka sredstva, samo da se zmaga. Simoobaebi je umevno, da igra pri tem glavno vlogo njegov splošno znani hudobni jezik. — Mož si misli, mogoče v prihodnji triletni dobi obišče St. Vid še k&ka povc: denj ali druga nesreča in pri ti priliki bi se dalo pri razdelitvi pod- por zopet nekaj tisočakov spraviti v Žep, mesto jih razdeliti mel najbolj prizadete nesrečneže. Ta v t orni katoličan! — si je opekel prste pri izdelovanji petjota, ker zasledilo ga je pri tem o. kr. okr. glavarstvo in mu naložilo občutno globo 200 K Upajmo, da si boda ta možicek opekel svoje prste in hudobni jezik tudi pri v tem tednu ae v Št. Vidu vršeči občinski volitvi. Šantvidski v oliki vsi na noge ter pokažimo vrata možu, ki je napravil že nebroj zla v Vipavski dolini. — Občinske volitve v Trnovem. Mnogo let je bila trnov ska občina v klerikalnih rokah. To je bilo tedaj, ko je v Traovem ro-govilila — Žrtev razmer. Klerikalci so bili neomejeni gospodarji v ob čini in bi je ne bili nikdar izgubili, da so količkaj poSteno in dostojno delali. Tcda njih počenjanje je naposled presedalo Še klerikalcem in tako se je zgodilo, da je pri zadnjih volitvah dobila napredni stranka večino. Upravljala je občino vestno in dobro, in če so pri sedanjih volitvah klerikalci zopet dobili večino, je to pred vsem pripisati neznanski agitaciji posurovelih duhovnikov. Će je ša kaj pravice v Avstriji, mora kaplan Oranič biti zaprt. Klerikalci se svoje zmage Bilno vesele. Naj bo — danes meni, jutri tebi! Pride že dan plačila. »Slovenec« tudi nap« da naprednjake, ki nečejo dajati scvr*ž nikom zaslužka. Svoj čas je v Ljubljani neki uslužbenec »Katholische Buchhandluoge« volil z napredno btranko in klerikalci so ga nemudoma odpustili in spravili ob kruh. In ošabno so rekli: Kdor naš kruh je, mora z nami voliti; mi no bomo gad jv na svojih prsih redili; dosti je ljudi, ki so našega mišljenj?, lakaj bi ne dali tem zaslužka, namesto da ga dajemo nasprotnikom. Takih in podobnih besed so imeli vse polno in jih imajo vedno, ker se strogo drže načela, da ne dajo nikomur zaslužka, kdor ni njihov, in da je vsakega p jI. tč nega nasprotnika goppcdarsko uničiti. V Trnovem so to najbolje občutili naprednjaki in zato [store popolnoma prav, če se ravnajo po izgUdu, ki jim ga d »jejo klerikalci. — Zanimiv mož. Učitelj na ljub'jmskeoa učiteljišču R. Peerz je zanimiv mož »Slovenec« poroča o njem, da je imel včeraj shod v Trstu, kjer sr uje neko nemško učiteljsko društvo. Zanimivo na tem je le, da je Peerz tako hudo bolan, daje zaradi te hude bolezni moral iti na dopust v Opatijo. Bolan je tako hudo, da ne more poučevati — agitira pa lahko in prireja shode. Res zanmiv mož! — Učiteljska vest. Na mesto učiteljice gdč. Mehle, ki je poklicana suplirat na o kr. vadnico v Ljubljani, je c. kr. okr šolski svet ljubljanske okolice imenoval za pro-vizorič io učiteljico v Srnartnu jod Šmarno goro gdč. Ano \Vester, dozdaj učiteljico v Polhovem Gradcu — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra velika drama »Vstajenje" po L. Tolstega slavnem romana. Glavni vlogi igrata gdč. Riickova in g. Čonskv. — V četrtek se poje tretjič komična opera Iv. Straussa „Cigan baron".— Prihodnja operna noviteta bo Auberjeva „Nema iz Portičev, drama pa se uči Šimackovo znamenito, tndi v Bero-linn sijajno vspelo dramo „ J i n y vzduc h." — Veliki koncert »Glasbene Matice" v soboto, 12 marca bo velepomemben za razvoj naše domaČe, izvirne slovenske glasbene produkcije. Izvajala se bodo v koncertu večinoma domača, najnovejša in izvrstna umetniška dela slovenskih skladatelj e v! — XX. letni občni zbor pevskega društva „Slavec". V soboto zvečer je imelo pevsko društvo „Slavec1*, znano kot eno najagilnejših ljubljanskih in slovenskih društev vobče, v gostilni ,,1'ri zlati ribi" svoj XX. letni občni zbor. Predsednik, g. Ivan Dražil, je podal, otvorivši zborovanje, v svojem govora kratko sliko o delovanja društva v pretekli 201etni dobi njegovega obstanka „Slavec" je izšel iz socijalno- demokratskega pevskega društva, ker so njegovi slovenski člani uvideli, da se v imenovanem društvu ne goji slovenska pesem tako, kakor bi bilo treba in kakor bi to zahtevala narodna čast in narodni ponos. Društvo „Slavec" se je takoj postavilo ob svoji utemeljitvi na strogo slovensko narodno stališče in si nadelo kot svoj izključni smoter gojitev slovenske pesmi. Temu svojemu cilju je „Slavec" vedno ostal zvest in vselej visoko dvigal trobojni prapor slovenski. V nadaljnem govoru se je predsednik spominjal v prisrčnih besedah umrlih utemeljiteljev, Članov in podpornikov: gg. Fr. Ks. Souvana, Fr. Sirnika, J. Lika, J. Zabukovca in Fr. Rozmana, in se zahvalil ljubljanskemu časopisju za blagohotno objavljenje društvenih vesti. Nato je poročal tajnik g. Jos. Ruso društvenem delovanju v preteklem letu. Iz obširnega, temeljito sestavljenega njegovega poročila posnemamo, da je imelo društvo 19 častnih Članov, 24 utemeljiteljev, 203 podpornike in 56 izvršujoČih članov. Društvo je priredilo preteklo leto štiri izlete, izmed katerih je najbolj uspel izlet v Selce k slavnosti pevskega društva „Ratitovec", običajno predpustno maskerado in je sodelovalo pri prire ditvah raznih prijateljskih društev. Odbor je ukrepal o društvenih zadevah in potrebah v 37 sejah. „Slavec" je dobil lanskega leta novega pevovodjo v osebi g. Pavla Gorup a, ker je prejšnji dirigent g. H. Benišek, ki si je za društvo pridobil mnogo zaslug, radi pre-obložitve z delom moral pustiti svoje mesto. Društvo mu je priredilo v slovo častni večer. Društvo je sklenilo, da bo jubilej svoje dvajsetnice z ozirom na druge velike slavnosti, katere se bodo letos priredile v Ljubljani, slavilo v ožjem svojem krogu, a se bo tembolj pripravljalo na svojo petindvajsetlctnico. Blagajnik g. Drag. Puc je izkazal, da je imelo društvo skupaj 8314 K 26 v. denarnega prometa in sicer 4757 K 42 v. dohodkov, 3556 K 84 v. pa stroškov, torej čistega prebitka 1200 K 58 v., v celem pa 2190 K premoženja v denarjih. Ko je g. V. Kopitar poročal v imenu preglednikov, da so vsi računi pravilni in blagajna v najlepšem redu, je sledila volitev novega odbora. Volilo se je z listki. V odbor so se volili go3podje: Ivan Dražil za predsednika, Val. Kopitar za podpredsednika, J. G ros s za tajnika in J. Veh ar za blagajnika; za odbornike pa gg. E. Stuchlv, D. Puc, Fr. Oblak, V. Poženel in J. Rus. Za preglednika sta bila izvoljena gg. Jos. Senčar in J. Sever. — Na predlog g. pevovodje P. Gorup a je občni zbor sklenil, da si društvo nabavi nov glasovir in da se uvedejo za društvenike nove čepice. Na predlog g. J. S en carja se jc še sklenilo, da podari društvo iz svojih sredstev družbi sv. Cirila in Metoda 20 K, na kar se je občni zbor zaključil. — Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo sinoči pod predsedstvom deželntg* šolskega nadzornika Levca svoj občni zbor. O društvenem delovanju je poročal tajnik prof. K o m a t a r , ki se je spominjal umrlega pref. B u t a r j a. Društvo ima enega častnega Člana, 2 dopisujoče* in 193 rednih člano?; povrh je na »Izvestja« naročenih 37 oseb. »M.Ueilungen« pa imajo dva naročnika. Muzejsko društvo zamenjava svoje pobhkaoije s 138 društvi. O društvenem denarnem stanju je poročal prof P a j k. Dohodkov je bilo 2295 K 58 b, stroškov pa 2153 K 80 h. V cdbor sta bila izvoljena prof. Milan Pa j k in kap'an I/an S t e s k a. Urtdaištvo »M tteiiungen« j-3 na mesto prof. dr. Gratzvja prevzel pr«. f. K o m a t a r. — O razstavi slovenskih umetnikOT| zlrulemh v «Vesni« na Dunaju, priobčuie »De Zeit« vrlo simpatično oceno. Predvsem sa zelo pohvalno omenja Jos. Plečnika, o katerem pravi krit k, da bi bil po klican, »postaviti krščansko umet nost na moderni temelj«. Takisto pohvalno se tudi še omenjajo Gro har, Jakopič, Jjima, Sternen, Vesel, Žmitek in Berneker. — Važna razsodba o učiteljski pokojnini. P#i Sv. Petru na Štajerskem je predlanskem umrl učitelj Schinner po 13 letnem stal nem službovanju. Deželni šolski svet je določil vdovi 800 K pokojnine, obema otrokoma pa po 160 K vtgojevalnine. Ni pritožbo deželnega odbora je razsodilo naučno ministrstvo, da sme pokojnina vdove z vzgo|evalnino otrok inašati le toliko, koliko bi dobil pokojnik pokojnine ob čisu nje gove smrti. Ker pa bi bil pokojnik po 13. letih debil pokojnine le 828 kron, prisolilo je ministrstvo to sveto tudi vdovi, za pokojni o 800 kron, za vzgojevalnino pa obema otrokoma 28 K na leto. 1 roti temu se je pritožila vdova na upravno sodišče, ki je tudi razveljavilo ministrsko raisodbo in sicer na podlagi državnega zakonika iz leta 1896., ki pravi: »Vzgojevalnina za vse otroke ne sme presegati svote, ki jo dobiva ■a pokojnino in ravnotako ne smeta vzgojevalnina otrok in pokojnina vdove presegati normalne pokojnine pokojnikove« Pod »normalno pokojnino pokojnikovo« pa si je mogoče misliti le resnično pokojnino, ki jo je ob smrti užival. Kaj drugega pa je, ako je učitelj umrl v aktivni službi, ko bi bil še imel pričakovati zvišanja dohodkov. V tem slučaju se določi vzgojevalnina poljubno. — Dru&tvo svobodomiselnih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj VI. redni občni zbor dne 4. sušci v restavraciji »Zum Magistrat«. — Svobodomiselni slovanski croitje dobro do5!i! — Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi, ki je bilo v prvih d?eh letih svojega občanka mnogemu slovenskemu vi-sokoSolcu izdatni in najbolj zanesljivi vir dohodkov za skromno življenje ter mu s tem zagotovilo redno nadaljevanje stud j, cb*ača se na slovenske rodoljube z vljudno prošnjo, da mu b!ago?o!6 namenjen'3 podpDre Čim preje poslati, ker bi bilo atest prisiljeno raii nedostatka sredstev ustaviti svoje redno delovanje ter prošnje vrednih in potrebnih prosilcev neugodno reševati. Redni mesečni izdatki znašajo 150—200 K, dohodki pa so b li v minulih mesecih tako neznatni, da je odbor pri* siljen, prijatelja društva in vseuči-liščne mladine ter bivša podpornike tem potom opozcrlti na sedmje dru štvene neuorodna gmitae razmere. Za odbor: F r. Tomšič, predsednik; Jos. Germ, tajnik. — Nesreča. V litiji je TOletni berač Jane« Sune, p^dcl po stopnicah in obležal mrtev na tleh. — Mačeho poskusil umoriti. V Trstu je neki Leopold 3feroa poskusil umoriti svojo mičeho. Napadel jo je in jo z^b.d-I, potem se pa sam javil policiji. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Karol Salmič je tožen radi težke telesne poškodbe. Star je 33 let, pristojen v občino Leskovica. Toženi se izgovarja, da je bil toliko pijan, da ni vedel, kaj da dela. Sodni dvor je sklenil, da se zaslišijo v to svrbo priče in preložil obravnavo. —Matija Gonde iz Broda in Alojzij Butara sta streljala zajce. Ta dva sta stara lovska tatova; bila sta že večkrat kaznovaua. Zagovarjata vse izvrstno; šla sta le šoje streljat. Sla sta pa v gozd za to, da bi kupljeno puško poskusila, če dobro nese. Priča Anton Andrejas pa izpove, da je videl pri toženem dva zajca. Taisto potrdi gozdni čuvaj Simon Zorko s pristav-kom, da je obadva v gozdu videl i puško na rami. Kradla sta pa tudi v župnišču. Kradla sta deske. Obsojen jc bil Matija Gonde na 6 mesecev, Alojzij Butara na 3 mesece težke ječe. — Zaradi javne posilnosti in bogokletstva je bil sojen že opetovano kaznovani Viktor JanČigar. Ta je preveč pil jeruš, se toliko napil, da trdi, da nič nc ve kaj je govoril. S polenom je razbijal po oknih pri gospodarju Strumbclju. V hiši bili so mali otroci, ti so se jaka prestrašili, ko je skozi okno vrgel poleno iu izustil grdojbogokletje. Franc Struuibelj izpove, da je Jančigar pobil 14 šip ; izpove pa tudi, da je Viktor Jančigar klical: „lludič pridi ven, luč ugasni, imaš kaj korajže, moramo iti po hudiča, da bode bog crknil.4 Jožefa Mežnarič iz Malega Lipovca pa pove, da bi bil toženi moral njej več vreč moke pripeljati. Konji so pri vozili pred aiie sami. Voznik je ležal na vozu in spal. Vzeli so ga pijanega z voza; ko se je prebudil, začel se je kregati z gospodarjem, vzel mesarico in si hotel sam sebi prste na rokah posekati. Prepir jc pa še hujši postal, ko mu je gospodar rekel : „Tebi ne pristojajo kouji, marveč osli.-4 Toženi jc pobožen fant, a vendar je klel tako, da so sc se ljudjem lasje ježili. Marija struuibelj je ležala takrat v otročji postelji, a slišala natančno grdo preklinjevanje. Toženi je zahteval, da se morajo takoj ugasniti luči. Amalija Avber pa izpove, da so toženega iz voza potegnili kot prašiča. Stišala je pa pozneje vpiti: „Ves Ajdovec mora hudič vzeti !u Franc Longar potrdi, da so toženega ženske pripeljale pijanega v sobo. Bil je pijan, in začel takoj razbijati. Tri druge priče so tudi potrdile, da jc bil JauČigar zelo pijau, a ne toliko, da bi sc ne zavedal svojega dejanja. Obsojen je bil na 8 mesecev. — France Cvetač iz Dolnjih Zilj je leta 1898 Šel v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim zakonom. Prihranil si je 1000 kron. Domov prišedši se jc zglasil pri županstvu Vinica sam. Obsodba je bila T dnij zapora. — Izpred tukajšnjega porotnega sadi&ča. Na zatožni klopi je sedela včeraj nepoboljšljiva tatica, Marija Neuhold, rojena Bokal, po domače Rajhmanova iz Velikega vrha pri Litiji. Z 18. letom je začela svojo tatinsko kariero; nič manj kakor 15 let je prebila radi raznih tatvin v ječi; vrhtega je bila 4 in pol leta v Lango-vicu^ v prisilni delavnici. V Ljubnem na Štajerskem se je poročila s tovarniškim delavcem Karolom Neuholdoni, a ta jo je ostavi 1, ko je izvedel, kako Ijem Francovem obrežju padel v Ljubljanico in utonil. Drugi dan je Ukor ogenj šla po Ljubljani govo lica, da so »framazeni« dr. Kepica ibiii. Ker trupla ni bilo najti in so Ruhovniki to govorico razširjali z reLko vnemo, so bili ljudje kmalu lo skrajnosti razburjeni in so na-kdli nekega večera celo prostozidarsko ložo v reduti. Repičevo kuplo so našli šele čez mesece in ledaj se je tudi dognalo, da jo mož ptonil. Medtem je bila 7. septembra pitka pri Borodinu. Ruski zapoved-pik Kutuzov se je s svojo armado pmaknil in Napoleon je imel prosto pot v Moskvo. Prišel je tja 14. sep-Nmbra in dan pozneje je začela Poskva goreti. V Ljubljani so o dogodkih na fojižču Je malo vedeli, samo to, kar f poročal »To o^raph«. Ta je dne •J oktobra priobčil vest o požaru v poakvi ali pravega pomena tega po-P*ra ni nihče slutil. Tri dni potem [- bila v Ljubljani sijajna proslava pipoleonovih zmag in zavzetja Mi-r*e. Bertrand je bil Šel čez zimo v Jr*t in nadomestoval ga je gene-Nni intendant grof Ohabrol, ki je f* dan priredil sijajen banket, v mestu pa jo bila splošna razsvet* Ijava. Ljubljana se je veselila — ko je moral Napoleon že zapustiti Moskvo in je Ruiiji ponujal mir in prijateljstvo, a zaman. Ljubljana je praznovala zmagi, ko je bila vojna za izgubljena. Ša 8. decembra, na dan obletnice Napoleonovega kro-naoja, kateri dan se je obhajal z veliko slovesnostjo, ni nihče vedel v Ljubljani, da je Napoleon poražen, da sta Avstrija in Rusija od njega odpadli, da je »la grande arrr.ee« pri prehodu čez Berezino od dne 26 do 28. novembra bila uničena in da je Napoleon izročil Muratu poveljstvo ter hitel na Francosko, da reši svojo krono. Veselo so Ljubljančanje postavljali luči na okno in vse je vrelo na ples v gledališči ter se zabavalo proslavljajoč Napoleona, ki je ob isti uri zmrzuje bežal čez neskončne ruske ravni. V tem dirindaju, ki jo vladal v L ubijani ta dan, se ni nihče zmenil za dve revno oblečeni stari Ženski, ki sta zvečer zapustili uršu linski samostan in odšli v Trnovo. Pri Doberlet )vi hiši sta malo postali in potem odšli v mestni log, kamor jim je kmalu potem sledil Jernej Doberlet. ženico si je izbral. Obtoženka je zopet prišla v svoj rojstni kraj, kjer bi bila z delom svojih rok lahko pošteno živela, a bila je v žepni tatvini jako dobro izurjena in to jo je napotilo, da je porabila priliko, ter šla dne 25. vinotoka v romarsko cerkev na Brezje izvrševat svojo staro prakso. Ravno ta dan so se romarji zelo pritoževali, da jim iz žepov izginja denar. Marija Brodnik je pa zasačila v tem kritičnem trenotku Marijo Neuhold, ko je njeni teti segla v žep po denarnico, in jo je udarila po roki tako, da ni mogla ničesar vzeti. Obdolženko so prijeli in našli pri njej več denarja; tako je imela v nedrijih shranjenih za 60 K bankovcev, po raznih žepih pa drobiža za 39 K 11 vin. in denarnieo, katero je Marija Nadižar spoznala za svojo in ki je imela v njej shranjenih 5 K 60 vin. Kakor se je izvedelo, je bil isti dan še štirim drugim ženskam pobran denar iz žepov. Cerkovnik Jožef Tavčar je rekel, da je obdolženko prav gotovo tudi na Malega Šmarna dan na Brezjah videl, in da se je tudi takrat že slišalo o žepnih tatvinah. Marija Neuhold odločno taji vsako krivdo. Pri aretovanju je obdolženka rekla orožniški patrulji, da ji je ime Johana Fabjan in je vrhutega še povedala vse napačne podatke, tikajoče se njene osebe. Porotniki so vprašanje, da je obdolženki krasti že v navadi, potrdili, in sodišče jo je obsodilo na 5 let težke s postom poostrene ječe. — Pri prvi tajni obravnavi je bil Anton Šmid, Žagar v Smolevi, hudodelstva spolskega posiljenja oproščen, pač pa krivim spoznan hudodelstva oskrumbe ter obsojen na 4 mesece težke z 1 trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrene ječe. — DruSi¥ena godba priredi jutri zvečer ob 8. uri društveui koncert v reetavrae^skih prostorih srosp. Mihoiiča (»Črni orel«), Gosposke ulic. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 h. — Bicikel poneveril* Dne 22. t. m. je prišel k izposojevalki bi-ciklov Ani Gorčevi v Sodnijskih ulicah št. 5 bivši potnik Matija Černivc in si izpGsodil za eno uro Dicikei. Pripeljal pa ni bicikelna več nazaj marveč ga je prodal nekemu mesarskemu pomočniku in denar zapravil. Mislil je pobegniti v Ameriko, pa ni imel dovoij drobiža. Policija je včeraj Černivca aretovala in izročila sodniji. — Ogenj v dimniku. Včeraj zvečer ob 7. uri je nastal v Miličevi hiši na Starem trgu v dimniku ogenj, kateri je dešla požarna bramba t^koj pogasila. — Vlorn. V noči od 24. na 25 m. m. je neznan tat vlomil v Predo-vičevo kapelico v Vodmatu, stri pu-šico in ukradel okoli 16 K denarja. — Perilo ukradeno« Včeraj med 8 in 9. uro zvečer jo bilo delavčevi ženi Miriji Dolenčevi na Tržaški cesti št. 24 z dvorišča ukradenega več perila, katero je bilo ondi razobešeno. — Sveče kradla in prodajala sta včeraj po mestu dva trinajstletna dečka. Policija jima je prišla na eled in ju je d?nes areto vala. Sveče sta ukradla Tereziji No-votnv na Dunajski cesti et. 9 — V Ameriko se je odpeljalo 27. t. m. ponoči z južnega kolodvora 70 izseljencev, z Reke pa 123 — Izgubljene reči« Služkinja Marija MiSičeva, stanujoča na Blei weiBOvi cesti št. 20, je izgubila danes dopoldne po Miklošičevi cesti, D*l matinovih ulicah. Dunajski cest', Š-» lenburgovih in Knefbvih ulicah do Muzajakftfa trga bankovec za 10 K. — Delovanje mestne posredovalnice za deSo in službe. Mestni trg Št. 27, telefon številka 99 Od 19. do 25. febmirja je dela iskalo 14 moških in 46 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 18 moškim in 37 ženskim uslužbencem, v 35 slučajih se je delo sprejelo. Oi 1. januarja do 25. februarja je dešlo 446 prošenj za delo in 393 deloponudeb. V 255 slučajih je bi delo sprejeto. Delo dobe takoj; moški: 1 slaščičar, 1 oženjen hišnik, 2 trgovska slugp, 7 konjskih hlapcev, 30 drvarjev; ženske: 1 najemnica gostilne, 4 natakarice, 2 gospodinji, 3 kuharice, 5 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 1 perica; vajenci za trgovino, pasarfctvo, ključavničarstvo. Službe iŠčejc; moški: 2 vrtnarja, 2 kočijaža, 2 delavca; ženske: 1 kolektantinja, 1 bona, proda jalke za mešano, špecerijsko in papirno stroko, 1 hlagajničarka, 1 tra-fikantinja, 1 šivilja in drugi pos'i. Oddati je stanovanja z 1, 2 in 3 sobami, več mesečnih sob, tudi za več oseb in hrano. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Hrvatske novice. — Osmi smrtni dan Ante Starčevi ća se je obhajal včeraj po vseh večjih hrvatskih cerkvah. Lati prinašajo tople spomine na tega narodnega prvobcntelja.— Štrajk učencev. V tretjem letniku višje trgov ske dole v Oseku štrajkajo vsi učenoi proti profesorju Vesinu ter noče nobeden priti k njegovemu predavanju Samomor. Na Reki je skočil s parnika »C rkvenica« v morje računski revident v finančnem ministrstvu, Avgust G e m i z z i, rodom Goričan ter je utonil. — Novo Sokolsko društvo. V Sta-tivah se je osnoval »Sokola« kot podružnica »Hrvatskega Sokole« v Karlovcu. Pristopilo je takoj 18 kmetskih fantov. To je prvi Sokol na kmetih. — Škoi občinski sve to valeč. V Križevcu je bil škof Julij Drohobeoki s 34 glasovi veČino izvoljen v obSinski zastop.— Pri dopolnilnih volitvah na Reki, ki se ravnokar vrše, imajo Hrvatje precej upanja, da prodro z nekaterimi svojimi kandidati. — Deklicaza svojo Čast. Na sejmu v Vrpolju je neki Pavao N o v a k o v i ć t-,ko predrzno silil v kmetsko lepotico Evo Knežević, da se ga ni mogla drugače ubraniti, kaker da je izvlekla nož ter mu ga zasadila med rebra. — Major H a n n e 1, ki je zasramoval Hrvate, je premeščen z* kazen k nekemu lovskemu bataljonu v Galicijo. — Nenavadna lovska sreča. V Čaharju je ustrelil trgovec Krić takozvano bezoarsko kozo, ki živi sicer le na Grškem in v Kavkazu. — Ameriške novice. Poljaki za Japonce. V Buftalu živi nad 60.000 Poljakov, ki so slavili japonsko „zmago" pri Port Arturju s tem, da so svoje hiše okrasili z japonskimi zastavami. Tudi so zaceli nabirati denar, da ustanove polk, s katerim bi šli Japoncem na pomoč proti bratom Rusom. Japonski cesar pa jim je odgovoril, da v svoji vojski ne potrebuje inozemskih pustolovcev, nakar so Poljaki nabrani denar poslali japonski družbi rdečega križa. Sram jih bilo! — 3 0 milj dolg most so ravnokar dogotovili čez Great Salt Lake v Utahn. Most je veljal pet milijonov dolarjev. — Visoka starost. V Davtonu, O. je umrl premožni tovarnar Filip Kejfer 102 leti star. Kejfer je vedno strastno kadil invsak dan izpii 6 čaš močne kave. — Z ena naprižnici. V Pittsburgu je obolel episkopalni duhovnik, nakar ga je njegova žena izvrstno nadomestovala na prižnici. — Otroško čudo. V New-Vork je prišla neka Polonicke s svojim oletnim sinom, ki hodi po rokah in kolenih ter je po vsem truplu, tudi po obrazu poraščen z gosto dlako. * NajnovejSe novice. — Kruger, bivši burski predsednik,je v Mentonu za smrt bolan ter mu ni ni-kake rešitve več. — Princezinjo Lujizo Ko burško je na poziv z dunajskega dvora preiskalo pet zdravnikov strokovnjakov iz Avstrije, Saksonske in Belgije. Zdravniki so izjavili, da pri princezinji še vedno traja bolehna duševna slabost, da še ne more svojih zadev sama urejati ter je potrebno, da ostane i nadalje v zavodu za umobolne. — Sleparji. V Fogarasu na Ogrskem so zaprli grško-pravoslavnega dekana Julija Dana, [ki je izvršil pri ondotnem denarnem zavodu velike sleparije ter ponaredil več menic Tudi občinski denar, ki je bil dovoljen za novo šolo, je poneveril. — V I) r a ž-danih je poneveril ravnatelj Hiittig 300.000 mark. — Ponesrečen zrakoplov. V Palermu se je znana zrakoplovka Mary Blondeau pred številnim občinstvom vzdignila v zrak. Zrakoplov se je naglo vzdignil zelo visoko, potem pa liki kamen padel na neko streho ter začel goreti. Čudno je, da se je zrakoplovka rešila z neznatnimi ranami, do-čim je med gledalci nastala tolika panika, da sta bili dve osebi zmečkani v gneči. — Ustrelil se je v Strassu gojenec ondotne kadetne šole, 191etni Ig. Teuber iz Belovarja. — Lepo premoženje. V Ilud-dersfieldu na Angleškem jc umrl tovarnar za sukanec Q. Brook, ki je zapustil 51.798.000 K premoženja. Toliko denarja se mu je nabralo — po niti. * Izjava o nevtralnosti. Dandanes je diplomatična dolžnost vsake vlade, da se vljudno izreče o nevtralnosti, kakor h.tro se ji naznani k*ka vojna med tujimi državami. To obveznost je izpolnovala tudi Turčija, razun za sedanje rusko japooske vojake, ki pa se ji bsje n ti ni oficijalno naznanila. Seveda so bili časi, ko je bil turški Buitan še tako mogočen in ponosen, da se za evropsko d p'omatične ooiČaje ni brigal Ko je za časa 71etne vojne sultanu naznanil francoski poslanik, da so med Franoijo in Prosijo iz bruhnila s )vražnoati, izjavil je sultan svojo nevtralnost s sledečimi besedami. »Mani je popolnoma vseeno, ali s mi,a požre psa, ali pa pes svinjo«. * „Konzul" umrl. N ki Fran coe si je prines«! iz Afrike opico, ki je imela pač n&jdovršenejša živalska svojstva ter je bila že bolj podobna človeku kot živali Krstil jo je za »Konzula«. »Konzul« se je hitro priučil vsem človeškim navadam in sla- bostim. K predstavam je priiel v fraku, beli kravati in belih rokavicah Kadil je smodke, se brisal v ruto, ki jo je zopet gracijozno vtaknil v Žep, da so konci moleli iz žepa. Obedoval je na banketih med gospoli, ne da bi se bil pregrešil proti »lepemu tonu«, kajti privezal si je servijeto, držal v eni roki nož, v drugi vilice, dostojno rezal ter brez cmakanja jedel. Najrajši je pil šampanjec, in to veliko. Ko je potem imel »opico«, je bil seveda včasih neolikan. Pri trkanju je držal kozarec s tremi prsti ter »ljubeznivo« gledal trkajočemu v oči. Sploh se je vedel, kakor da bi bil preČital prav pazno knjigo »Vzgoja in omika ali izvir sreče«. In njegovo vedenje je bilo res izvir sreče — za njegovega gospodarja, ki je po pogodbi dobival od njega 333 frankov na dan. »Konzul« se je kazal le po večjih mestih, kakor v Londonu, Parizu, Berolinu in Dunaju. Sedaj pa je »konzul« umrl za pljučno jetiko. Gospodar hudo žaluje, vendar se to-laž-, ker je imel Konzula zavarovanega za 100.000 dolarjev. ' Izgube v modernih vojskah. Po dolgem času je rusko japonska vojska edina, ki se vodi na suhem in na morju, in v nobeni vojski dosedaj ni bilo toliko modtrnih sredstev na razpoUgo, kakor v tej. Ali vkljub zboljšanemu crožju ubije le vsaka 590. krogla, ako se računa povprečno po dosedanjih vojnih vspe bih. V nemško • francoski vojski je ubil* vsaka 400 krogla, v kitajsko-japtnski vojski vsaka 740., in p j dobm usp.hi so bili tudi v burski vojski. V krimski vojski je bilo ubitih 31°/o Francozov in 22l/2°/o Angležev. V nem šlo francoski vojski je padlo 20% Francozov, v severnoameriški državljanski vojski jih je padlo le 6%. V južno-ufriški vojski je padlo izmed 448 435 Angležev 22 047 (5°/o), izmed 75 000 Burov pa 4400 (6 5%). Ako sfi vzamejo povprečna izgubo v zadnjih 15 velikih vojskah, imeli so zmagovalci 11%» premagaai pa 27% padlih. Najmanji odstotek padi h so imeli premagani pri Sedanu (5%) in pri Kraljevem gradcu (7%) V bitki pri Marengi so izgubiti premagani Francozi 25% vojaštva, a Avstrijci 30%. Najmanj iz gube kot premagani so imeli Avstrijci pri So f erinu, namreč 14%. * Ženska ročna dela brzojavnim uradnicam prepovedana« Dosedaj so telegrafistinje v državnih službah imele navado, da so proste odmore v službi izpolnile z ženskimi ročnimi deli. Posebno ponoči jim je tak posel preganjal spanec. Ravnokar pa je rav natefjetvo na Dunaju izdalo prepoved za ženska ročna d^la v uradu. Pre poved velja za sedaj sicer lo za Du raj, pa se kmalu raztegne po celi državi. * Dvor japonskega cesarja v Tokiu je z velikanskim zidovjem in globokimi jarki obdan. Toda dvora se ne smemo predstavljati kot kako evropsko palačo, temuČ je to cela vrsta pritličnih, samosvojih lesenih hišic, katerih vsaka ima svoj vrtič in svojo verando. Stene in stropi so prevlečeno bogato 8 svilo in z zlatimi okraski domače umetnosti. V hišice je napeljana tudi električna razsvetljava, pa se le redkokdaj prižiga, ker se boje ognja. Iz tega vzroka tudi ni peči, temuč le zračna kurjava. Najlepša je prestolnica, toda namesto krone je nad prestolom šestnajstperesna, zlata kri-zantema, ki je na Japonskem državni grb. Krone in žezla ne poznajo ne na Japonskem, pa tudi v Koreji in na Kitajskem ne. Znak cesarskega dostojanstva na Japonskem je sveti meč mikada Ude iz devetega stoletja in sveto ogledalo solčne boginje Tenno, matere prvega japonskega vladarja, kakor more namreč to verovati vsak Japonec. * Novo sredstvo proti prehlajenju je iznašla »Ne\v York Evening Post«, ki piše v priporočilo neke nove knjige: »Da se obraniš pre-hlajenja, kupi si dobro povest ter sedi v toplo sob), dokler niso knjigo do konca prečita).« ' Dvorni kapelnik Japonskega cesarja je Šlezijec iz Nevrodr, kjer je njegov oče, sodni kancelist Eckert, pred desetletji sestavil zasilno godbo iz starih vojaških godoev, ki so opravljali v civilu najraznovrstnejše službe. S to godbo je nastopal na gostijah in pri pogrebih. Ko je služil njegov sin pred 20 leti pri mornarični godbi v Kielu za navadnega godca, je dobil njegov dirigent ponudbo na Japon sko, ki pa je ni sprejel. Mesto njega je Id v Tokio Eckert, ki je iz malih zavetnikov vzg>jil godbo, ki dobro nspredujP. Pozneje mu je japonski cesar podelil naslov dvornega kapelnika. Po 201etnem službovanju je dobJ pred dvema letoma Eckert dopust ter je prišel v domovino. Vr n.v^i se v Tokio, sel je na poziv ko rejanskega cesarja v Soul, da povzdigne zanemarjeno godbo na dvoru in v korejsnski armadi. Književnost — „Ljubljanski Zvon". Vsebina marčevega zvezka: 1. Dr. F r. D e r g a n c: Hrast. Pesem. 2. L11 v a: Jezero. Pesem. 3. Zofka Jelovšek: Odmev. Črtica. 4. Kristina: Pesem. 5. Ivan Cankar: Na pragu. Povest. (Dalje prihodnjič.) 6. A. Fantek: Plesni spominki. Pesem. 7. Pavel Grošelj: Iz zapiskov prirodoslovca. 8. Vida: Po noči žalost gre z menoj... Pesem. 9. Borisov: Noč. . . Pesem. 10. M a k s o M a k: Izgubljeni sin. Povest. (Dalje prihodnjič.) 11. B. Baebler: Zdaj venem . . . Pesem. 12. Ivan Šubic: Cesarjev spomenik v Ljubljani. 13. E. Kristan: Morje. Povest. (Dalje prihodnjič.) 14 Vida: Spomin. Pesem. 15. Ivan Cankar: Oton Zupančič: Čez plan. 16. Dr. Fran II e-šič: Dijaški „slovenski klubu na mariborski gimnaziji 1. 1846. in njegova „ Vijolica". 17. Književne novosti. Dr. Jos. TominŠek: Ksaver Mcško. Ob tihih večerih. — Učne slike iz zemlje-pisja Avstrija. — „Slovenski Trgovski Vestnik". — Matice Hrvatske knjižni dar. — R. P.: Hrvatski pokret. — R. P.: M Marjanovi«'. Fragmenti. — Koma-tar: Thalloczv Lajos es Hodinka Antal: Magyarorszag mellektartomanvainak ok-leveltara. — J. Lokar: Slovinzische Grammatik 18. Glasba. Pahor: Veliki koncert pevskega in tamburaškega kluba hrvatskih vseuČiliščnikov „Mladost". 19. Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. — B. Opera. — Z. Jelovšek: Narodni divadlo v Pragi. — „Črešnjev vrtu. — Hermann Bahr. 20. Med Revijami. Dr. —ć: „Mirnyj trud" — Izvestja St.-Peter-burgskago slavjanskago blagotvoritelj-nago obščestva. — E—s; Živaja misl. — Dva nova ruska leposlovna Časopisa. 21. Splošni pregled. Devetdesetletnica Strossraaverjeva. — Janko Pretnar: Josip Penižek. — J. Lokar: Slovenci na Pruskem. — Janko P.: Vasilij L. Veličko. — —a—: Kantov stoletni smrtni dan. — Janko P.: Slavische Romanbibliothek. — „Nevesta".— Karel Emil Franzos. — Katere pisatelje čita najraje učeča se ruska mladina? — Valerija Marrene-Morzko\vska. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 1. marca. Rusko brzojavno agentstvo javlja iz Port Arturja, da je general Stosset izdal oklic, da hočejo Japonci na vsak načinzavzetiPort Ar tur. V to svrho bodo posku sili zasesti poluotok. Liaotang Rusi se bodo bojevali do skrajnosti, ker zapovednik nikdar ne dovoli, da bi se umaknili. Boj bo na življe nje in smrt. Petrograd 1. marca. „Rusko Telegr. agentstvo" javlja, da je dobila japonska mornarica ukaz, naj 1. marca naskoči Port Artur in ga zavzame na vsaknačininzavsako ceno. Petrograd 1. marca. Poroča se kot dognano, da je pri napadu na Port Artur dne 25, febnivarja ena japonska torpedovka zletela v zrak, ena pa se je poto pila. Petrograd 1. marca. Poročila vseh angleških listov so spisana tako, da se v njih predstavlja Nagasaki kot baza japonske mornarice. Baza pa je Vaj haj vaj, samo Angleži skušajo to prikriti. Petrograd 1 marca. Koncentriranje kitajskega vojaštva zapadno od Mukdena obuja suma, da imajo Kitajci nepoštene namene, zlasti, ker se preskrbljujejo z vojnim materijalom. Kolonija 1. marca. „Kolnische Zeitung" javlja, da Japonci ne pojdejo proti severu Koreje dokler nisozavzeli poluotoka Liaotang pri Port-Arturju. London 1. marca. „DaiIy Te legraph" javlia iz Cingkana, da je prišlo včeraj 15 japonskih ladij pred Port Artur. Ruske ladije „Novika, „Askoldu in „Bajan*4 so s 4 torpedovkami prišle iz pristana, a Japonci so jih baje prisilili, da so se vrnile. „Askold" se baje potaplja, „Novik" je baje poškodovan, ena torpedovka se je baje potopila. Petrograd 1. marca Ruska artiljerija je prišla v zaliv Š a n t a n. Petrograd 1. marca Korejski uradniki beže iz tistih krajev, koder se prikažejo Rusi. Kozaki so se polastili brzojavnih prog v severni Koreji. Dunaj 1. marca. „Wiener Zeitung" publicira sankcijonirani skupni proračun. Praga 1. marca „Nar.Listytt javljajo, da u m i r a famozni prelat Dro z d, ki je izvrš;l milijonske tatvine v klerikalni posojilnici sv. Vaclava. Budimpešta 1 marca. Po lony je danes spravil na razgovor afero Khuena - Hedervary za stran podkupovanja opozicije. Tisza je branil Khuena z veliko vnemo. Poslano/' Ven iz parlamenta! Leta 1897 sem sh obrnil do slovenskega delegata r&di ene moje a* deve, da bi jo zastopal v visoki avstrijski delegaciji Pisal mi je 1. karto: »Le pošljite« Poslal sem akte, mislim 46 15 dni jih je gospod delegat študiral potem sem dobil 2. pismo. Beč, dne 30 novembri 1897.: »Preobili opravki o priliki razburjenih dnevov so ovirali, da bi ae bavil z Vfrši zadevo. Sedaj, ko sem akte pregledal, vidim, da Vam ni pomagati, dokler ostane sedanji ti-nančn*. minister Kallav. Sploh pa ne bi mcgel Vafie stvari kot delegat in poslanec nikakor zastopat', ker mi v pismu z dne 11 t. m. obljubujete denar, (Opomba: Mislil sem za kak dobrodelen namen dati tisočak, zato sem pisal t blagovoljno porabo ali na razpolago; jaz pa se moram strogo izogibati tudi le sence možnosti, da bi pri izvrševanju javnih mandat j v oziral 3-na denarni dobiček. To odločno odklanjam! Po mojem mnenju Vam delegacija ne more pomagati. Dobite v Sarajeva advokata ali koga dru^ejra, ki skuU odločilne oaobe pri d<ž*lni vladi pregovoriti. To je edina pot po mojem mnenju « 3. pismo, Beč dne 17. maja 1902: »Na Vaai pismi odgovarjam, da je Vaše zastopstvo v z dev* S.čare drag« volje prevzel vit. Vukovič, ki? zadevi tem lsglje nastopa, ker je referent v bosanskem proračunu.« 4. karto, B-č dne 11. junija 1902 »Kakor sem Vam že svojedobno poroča), je Vašo zadevo vodii gosped dvorni svetnik vitez Vukovič, teda se do njega obrnite. Opozarjam Va na okclnos*, da ima po postavi gled bosanskih zadev vlada popoln oblast in da deleg&c ja nima drag pravice, nego izraziti kako Željo, k je v Vaši zadevi že opetovano st rila, odločevati pa delegaoija tej zadevi nima« 5 pismo, Dunaj dne 5. ni&) 1903: »Sporočil sem Vam že zdavn da sem zadevo izročil gospe du p slancu Pogačniku Obračajte tore] do njega. Jaz nimam absolutn nič Časa za to z-devo na razpolag ker sem preobremenjen.« 6 pismo, Ljubljana dne 12 I cembra 1903: »V Vaši zadevi Va ne morem drugega svetovati, neg da se pcdaate k A 1 b o r i I u. On | dorer človek, pr vičen. C* ga p pričate o pravednosti Vašđ stvar Vt>m bo gotovo vstregel. Na Dunaj se pa, kakor razmere stoje, prav ci deseci ne da, doker iz Sarajeve^ ne zapiše drug veter. Zato jaz tud v tem deleg. zasedanju ne bom m storil, ker vem, da je vse zastonj 7. pismo. Ljubljana d 10 22 d cembra 1903: »Opozarjam Vas enkrat, da je edina pot, ki oblju buje nekaj uspeha ta, da se prit* devate novega šefa deželne vlad oosanske prepričati o pravično« Vaše stvari. Dokler se Vam to u posreči, je vsak korak na Dunaj zaman in edveč. Tega ae bodem j na vsak način držal!« Te pisma objavim hrez kome tarja z opombo, da so v moji st? v prejšnjih letih 3 delegate stavi interpelacije in tudi v letošnjem d legaoijakem zasedanju sta dva tu gospoda delegati interpelirala v roOj stvari, eden v budgetuem cdjek drugi v plenarni seji v visoki » atrijski delegaoiji. Slovenski delegat je pa moli«' 38.000 volitoev, glejte, to je V zastopnik, to je — ljudski tribun Živela slovenska domovina! _ M. E. Ivanetić* *) Za vsebino tega spisa je uredniat'0 odgovorno le toliko, kolikor določa zakuu i I Slovenoi In Slovenka I H% zabit« druibf) sv. Cirila Ir. Metoda l Proti katara se uporablja najnovejši eter „Por-uian". ki so ga že pogosto zdravniki spo -znati za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman" je z mentolom klo-rovani eter men-tbyla. Za lažji nahod naj se uporablja „For-manova batau (pusica 40 vin ), za hujSi nahod pa >Forma-nove pastile" i75 vin ) za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vsaki lekarni. I 508—3 redilno in krepilno sredstvo. Redi kri, Jači živce, pospešuje slast do Jedi. HHnirno preizkušeno; odl«eiil zdravniki priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in droger jah, kot prašek 100 gr K B—, v tabletah K Ju kosov K 1*50 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K 1*80. PoHlednJr na.In če zn otroke. 2998 -31 Ypr»«ajte nvojeta zdravnika. Umrli so v Ljubljani: Ddo 25 februvarja: Marija Presker, gostija, 8*2 let, Sredina st. 12. pljučnica. — Ima Marija Kauth, usmiljenka, Polianaka cesta &t 28, kostna gniloba. — Aca Wirth, živilja, 30 let, Sv. Petra cesta St. 40, božjast. V deželni bolnici: Dne l4 februvarja: Franc Marn, dninar, 51 let, jetika Dne 21 februvarja: Marija SimončiC, graščinskega uslužbenca hči, 16 let, srčna hiba. — Rozabja Ana Cingl, usmiljenka, 65 let, vnetje vratne sleze. Dne 23 februvarja: Peter Benedičič, pekovski pomočnik, 30 let, jetika Dne 24. fabruvarja: Julija Peretton, delavčeva žena, 21 let. oteklina — Ludovik Westrer, zasebni uradnik, 67 let, božjast. Borzna poročila. LfubljansUa ^Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kura i dunaj. borze 29. februarja 1904. 9alonb*ul papirji. 4 2* o majeva renta . . . srebrna renta . . . 4°(« avstr kronska renta 4°/§ . ■ alata „ 4*/i ogrska kronska „ 4% n zlata „ . 1", posojilo dežele Kranjske t1/,*/« posojilo mesta Spljet Zadet Denar 99 25 99 10 9*40 1 8 93 90 Blago 99 45 H9 30 99 60 11820 £7 10 116'65 116 86 Vi)-—i IUO'75 UXr— 1O0--99 90, 10O-— 100- —' 101- 50 V |c , bos -herc žel pos. 1902 -i- o Češka dež. banka k. o 4°'. n m m SLo. . 4V/t Mt pismagal.d.hip.b. 41 ,•/, pest. kom. k. o. z ji 10*% pr.....ji 105 40 4- ,9 0 zast. pisma Innerst. hr. 100-,% „ „ ogrske cen. dež. hr. .....100 — •»Va*Y« a P*8- °Sr niP- han. j 100*— 41,° c obl. ogr. lokalnih že- > leznic d. dr.....100"— 4l t% obl češke ind. banke j 100 5* 4° 0 pnor Trst-Poreč lok. žel. d8& 4% prior. dol. žei. . 9960 3* -K 025 10010 H»40 102- 106-40 102 — 101 — 101 — 101*-t0070 100--2^8 35 10190 192-15160 261 — i63 — aoo — 290 — 267 — 9^-— 116 75 2175 463-85 — 83 — 71 — 63 — 29 90 69 — 81 — 510-— 75 — 630*75 1612 — 627 25 736 -250*— 660-392 — 1833 — 451*— 372'— 442 — 145- 1137 19-10 23.51 2406 117 47 94 50 264 26 5- Zitne cene v Budimpešti. Dne 29. februarja 1904. Termin. Pšenica za april . . . \, okt. 1903 . Bi * .„ april Koruza^ „ maj 1904 . . „ 60 „ „ 5 54 ^vea.^ „ maj .... 60 ,, 684 erektlv. nespremenjeno. za 50 kg K 8'8i „ 50 „ n 8-56 „ 60 .... 6 96 WtT Častite naročnike „Slo-venskega Naroda1-, katerim poteče koncem tega meaeca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo uljudno, da nadaljno naročiten kar najprej e ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Meteorologično poročilo. 'lilntt pad mori »o HM*S. bradati uvdal tlak T9fi-0 tam -g opaao" b varja Stanjd £P j }£S£j I- Vetrovi v mm. ga NoDO 29.19. zv. 1 |7. aj. • a. pop. '302 27 9 727 1 — 0*5 - 08 12 »r jvzbodj oblačno si. sv k ho d' oblačno si jug oblačno brednjs včerajšnja temperatura: - 0 6% :orrnaJe: 1*3 i »'nna v 34 arah : 33 ^m. i Zahvala. Ob bolezni in smrti predrage nase soproge, hčere, sestre in svakinje, gospe Ivane Sitar roj. Majdič doslo nam je od prijateljev in znancev toliko blagega sočutja, da se za vso to blago naklonjenost naj-topleje zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo domačemu č. g. župniku za tolažiine obiske,*tuka]sniemu g okrož. zdravniku za njrgov trud in skrb ob bo-ezni, prečastitim gg. duhovnikom za spremstvo, gg pevcem za gan Ijive žai08tinke in vsem, ki so predrago ranjko spremili na zadnji poti Toplice, 28. februarja 19 J4. Žalujoči ostali« Elegantno meblovaua Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja povodom nenadne smrti nagega nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Riharda Šeber-ja lastnika tiskarne kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo tem potom vsem sorcdmkom, prijateljem in znancem, dalje vsem cenj. darovalcem krasnih vencev najisRrenejSo zahvalo. Zlasti pa se Se zahvaljujemo vsem slav. postojnskim društvom, katera so se udeležila korporativno z zastavami ter „Godbe-nemu druStvu* in slav učiteljstvu za spremstvo s Sol mladino. Dalje vsem p n. gg uradnikom ter gg. pevcem za nun ganljivo petje, kakor tudi vsem drugim udeležencem za tako častno spremstvo. Postojna, 29 februarja 1901 599 Žalujoči ostali. »j. «lr» •»>» •!<• »»-» «-1. 4.4. VABILO na redni občni zbor Slov. posojilnice in hranilnice v St. Jerneju reglstrovane zadruga z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, 13. sušca 1904 ob 3. url popoludne VSPORED: 1. ) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. ) Odobritev računov za 1. 1903. 3. ) Tolitev načelstva. 4. ) Volitev nadzorstva. 600 5. ) Slučajnosti. K obilni vdeležbi se vabijo vsi člani. Jtfačetstvo. Št. Jernej, 29. februarja 1904. T T v pritličju s posebnim vhodom se odda 8 I. marcem v Gosposkih ulicah 15. Natančneje se poizve istotam v pisarni, levo. 594-2 Ratnokar so lx zemljevidi rusko-japonskega bojišča v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Cena 90 \ In. za komad, po poŠti 26 vin. Dobiva se v tiskarni in vseh knjigarne h. 627-6 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok Z več tisoč aafivainicami pofiilja diskretno za 90 h v avstr znamkah goapa A. k««*«. Berlin S.W. 220Linden-atrasse 60 Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorBni izpeljavi. Že 30 it t so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-troeSneiSi izdelek Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 643—2 Tovarna za sledilna ognjišča „Triuinph" £»• Gold»chinidt & Min Poskusite Varstvena znamka. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 5—49 EDMUND KAVCIC, Ljubljana, Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno* Oton Zupančič a-26 Cez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu**, pa tudi Slovenec4* ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja ■v I.lnblianl Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.36781 J J Naglas, Turjaški trg St. 7. Velika klet novozgrajena, suha, svetla in zračna (transito. v bližini državnega kolodvora, pripravna za špecerijsko blago kakor tudi za vinskega trgovca, se da v najem. Več se izve pri lastniku v Šiški, Kolodvorska cesta št. 181. 698 i ----------i § i i : 1 1 1 i Mednarodna panorama. Ljubi ana, Pogačarjer trg. m- TeboM teden t p* Visoka Tatra in Galicija. Škrat" edini slovenski humoristično~sati-rični tednik* ki prinaša izključno originalne slil^e. J^haja v Jrstu vsako soboto. — /Naročnina ja t^e leto 6 J£ pol leta 3 Jf Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na og/edf Zaradi preselitve iz Ljubljane SO Odda 689-2 elegantno in vendar ceno stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta s paviljonom v hiši, Kutinova cesta ftt. 21, zraven domobranske vojašnice takoj ali s 1. majem t. 1 Vpraša naj se v hiši v I. nadstropju. Dobro idoc HOTEL z devetimi sobami za prenočišče in lino urejenimi sobami za goste = se takoj odda = pod jako ugodnimi pogoji na račun ali v najem. — Vec se izve pri lastnici 596-1 Antoniji Paučič v Rudolfovem. btev. 6693. 552-2 Ustanova za realce. Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jože-fovih ustanov za realce v znesku 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do 20. marca letos pri Šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat v L ubijani dne 20. februvarja 1904. Mesečna soba s hrano, v prvem nadstropju, z razgledom na ulico in posebnim ubodom so odda s 1. marcem na Starem trgu štev. 28. 529-3 Deček star 15 let, s 3 razredi ljudske šole, želi vstopiti v učenje h kakemu rokodelskemu mojstru. Natančneja pojasnila daje mestno županstvo v Id iji 578—2 Išče se lepo opravljena s posebnim vhodom, v bližini Marijinega trga, ako mogoče tudi s hrano. 574—3 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod ,,Solidno'4 poste restante. Hišnik ( HauHmrlMfrr) s stalno službo, katerega žena bi opravljala posel hišnice, ae sjreime proti mali mesečni plači in prostemu stanovanju. 573 2 Natančneje v mestni posredovalnici za delo In službe, Mestni trg štev. 27. Dobro vpeljana pstaupflajalua v lepem kraju na Gorenjskem, kjer se nahaja posebno poleti veliko tujcev, se odda takoj v najem. Vpraša se pri npravništvu „Slov. Naroda*4. 593—1 Iz proste roke prodam takoj lično hišo v Jenkovih ulicah in enonadsUop^o mizarsko delavnico, katera se lahko priredi za stanovanje. Zraven je majhen vrt in dvorišče. Pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se izve pri podpisanem lastniku 6S5-2 Simonu Praprotniku mizarskemu mojstru Ljubljana, Jenkove ulice štev. 7. 0 najem se oddajo takoj: gostllnlftKI prostori z vrtom in salonom. % stanovanju vsako z dvema sobama in pritiklinami. 1 stanovanje s 4 sobami vse to v prej VVeiserjevi hiši na Tržaški cesti Št. 21 (nasproti c. kr. tobačni tovarni). Več se izve v pisarni odvetnika dr« D. Majarona v Ljubljani (pri justični palači). 553-2 Gospodična z dolgoletnimi izpričevali kot blagajni- Čarka, z višjo šolsko izobrazbo, želi svoje dosedanje mesto premeniti ter vstopiti kot blagajnlčarka v kavarno ali trgovino v kakem mestu na Kranjskem, Spod. Štajerskem, sploh med Slovenci. Ista je popolnoma zm *ina slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Lepa pisava, dobra računa-rica. — Nastop službe je mogoč po 20. marca t. 1. Ponudbe pod „V. M. 200" na upravništvo „Slov. Naroda4-. 596—1 Angeljnovo milo Jtfarzeljsko (belo) milo. Z A1«■■« v tekočem rafiana ah na viozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeui denar obrestuj od dne vloge do ne vadiga. 39—24 Promet s čeki in nakaznicami. 3A E- Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice Iired is vointga rtda. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PhOGA ĆE2 TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči* osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aassee, Solnograd, čez K iin-Reiflin v Steyr, v Lrnc na Dunaj via Amstetten- - Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbifc, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlan v TrbiS, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih. Genevo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Ste^r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vere. Heb, Franc« .ve vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, FranzenBfeste, Inomost Monakovo direktni vozovi 1. in D. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Toplice, Kočevje ob 1 uri 6 m popoldne' iatotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Iuomost, Franzenafeste, Solnograd, Lmc, Steyr, Ifil. Aassee, Ljubno, telovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst*. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr). Francove vare, Karlove vare. Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curin, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pon tabel. Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Ce lovca, M«»nakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubca, Bebaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Norega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. K .Cevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 6 m popoldne, ob 7 uri 10 m in ob 10 ari $6 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri rj m dopoludne, ob 6. ari 10 m iu ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Ćas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 nr»in i.rp-ri fcraievnirp flašom v Ljubljani. 1 Ščiti za krste da se iste v grobu ne stlačijo, najcenejše ln najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico. Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. 2991 i« Posebno so priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj. "W zalogi f lla ima s pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. ir fr- 0* Po visoku kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo čista [alkallsko- rtatlsk; Apatovačka kiselica mM 11 ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # zdravilna - oda # ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih kata jev, astma, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), ste* lih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. %rW Odlikovana s 13 zlatim* in srebrnimi kolajnami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-5 Dobiva se po 5'seh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. 00 co Kdor želi bitPpostrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj s e obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko t; l 4 9-3 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in spebr»ino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jubljana, Prešernove ulice nasproti frančiš -anskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (oende!) ure z doneči m bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga bnljanto«, na katere se al. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. S*"" „Ccne niso pretirane". Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-8rebra vsakovrstna namizna ,oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, i iz cbina-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. DRAGOTIN PUC tapetnik in preprogar Dunajska cesta štev. iavrsuje vsa tapHnliika dela ter ima v zalogi vse v to nt roko MUMtlttJoer prrdmete last- nrca Ixil«-||4M. Vodja ljubljanske priražeice peftištva prve knejske mizarske zadruge v It Vidu ud Ljubljaae. K..---------— W I/* fliii>titJiliUOi«iU^ 4U f^mMMMMMmJiM Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Cjubljani Sv. Petna cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta 4tev. 7 priporoča: Najboljše nrejeno islego rnz- ll#n«»jra papirja, trtov- Mlilh in poMlo«nllh knjig, MiilMUlti zvrxkov, blljrz- nlr, ernlla Itd. Dimnik, Amstrljaka ifu- tloiliiu xa IJu«l*k**v sol«*. \«MtrnHbr talil« mm (rnlt- e**% o mrunlro. ftolnUr Itnjlgr i« IJudabe « o le. Tlollt«rnlke v rasnih vezeh. TlMltovIn«" za gospode odvetnike ia c. kr. notarje. Kipe mIo« etiMUlh literat o v. Razno sralanlrr. blago itd. Nizke cene, tečna te solidna pojtrežea. JOSIP STUPICA Jernirnar In sedlar v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konj s Ui h oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. d> ■ Cene nizke, i s* » ogastvo las z lasnim cvetom in po- mado ,Linge Long' po i k; isernati zobje i jMeeittlol* - «> u^tno vodo in zobnim praškom po i K OO h; c epola polti in telesa ■ »Aida" Itil^M milom: cvetlično 60 hf cream I K Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg Jurčičev t g v lij si t»iJani. Razpoši ja se proti vposiljatvi zneuka ali s poštnim povzetjem. 3v.Seumg | trgovec z usnjem na dfobno in debelo 9 v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, »mole, petrvleja ter kisiin brez konkurence, brez vsacega duba po na|nlA|ib cenah: 1 ker. Mi h, &tj ki. a 90 H, pri nakupu večje množine se ceneje ]tovo! Patentirano JCovo! nepremočijivo mazilo za pocrne nje pujavih čevljev, usnja itd. Zdravo laneno seme v balah po IOO kg. ■»-«»«l«*Jeve»»€» ln raspoallfa s povzetjem po K 23-—- Pri večjih naročilih primeren popust. A. Janeković čl Turčić trgovina z žit« m in zemeljskimi pridelki vsake vrste Sisek (hrvatsko). 5^7-1 1 Kmetska posojilnica ljubljanske okonct reglstrovaaa zadruga % neomejeno zavezo V novi lastni hi*i © na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic a obrestuje hranilne vloge po 4'|»°|0 br«a odbitka rentnega iluvkt*. katerega poMoJIl* nlra aaoia aa vložnike plačajo. .S04-91 Posolila po 5°|» in po 5* I Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne. Pofttnega hranilničnega urada štev. 828.406. m Cena pri Devici mesa v Polju. Cenjeni odjemalci! Mi podpisani mesarji vam naznanjamo, da bo cena mesa posko Čila vsled velike draginje goveje živine. Znano vam je, da se je pc drugih kronovinah, mestih in občinah živina podražila in vsled te^; tudi meso. Cena bo S 1. marcem naslednja: flam in prvo meso kila 1 K 4 v. zadnji del mesa 99 1 „ 12 99 Mesarji pri Devici Mariji v Polju: Andrej Dimnik Jakob Dimnik Janez Bencina 5i°-3 Fran Resman. Slav. občinstvu se asojam naznanjati, da sem otvoril dne 23. svečana 1904 svojo odvetniško pisarno v Celji, Kotovska »lica st. 12 v hiši tik nemške cerkve. V Cel j i, dne 25. svečana 1904. Dr. Josip Karlovšek odvetnik. 579 -2 N3JV6ČJ3 ZalOP, za iarttl,al|roT«akupo«iJi Oljnatih barv, pn^.°lh Oljnat h bar v v tubah dr. Scho'oltslda. Pime>72) Prirejenega iz lanenega i ii iiC7A.a oija; pr,Bten kranjaki Sieklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpeimega f^jr\co alaba8tr8kega m uToai ^ stukaturnaga Karboiineja, najinega Fasadnih bar. aa apno. Barv, suhih, SSlS&SSSC Kleja za mizarje in sobne »likar.e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. K Ipjfl C*f\r\\t*za Pleskarje, sobne Ol vupit-OV slikarje, zidarje in mizarje. I Sllfni/ pristnih angleških, za i-arvuv, ¥0zove. Ema ine prevlake, pristne, ▼ posodicah po ' . 1 L. Vt in 1 kg. Jantarjeve glazure za d d de Edi™ trpežn,° in »*/w**w. najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najbolj^ R^fl HnU pripravnega za vsa-ndlJ UUId, kovrstne prevlake Rriinnlinnza barvanje narav-Ul UM Wl 111 ■ nega lesa i pohištva. Olje joroti pratiu. 546 2 ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov ln steklarskega kleja. LJUBLJANA I ntfttito« IJruu I. I»S«. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. I v a n Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne R9 3J