številka 42 • leto X)U(Vm • cena 20 din	___Celje, 18. oktobra 1984
tfVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Islenjski
jmski
lazen
pdpomikih
že dve sezoni je zimski
izen v Titovem Velenju
iprt, pa čeprav je še pred
{ti bil eno najbolj obiska-
lih in prijetnih kopališč v
ipiskem času.
Pri bazenu so se namreč
ojavile takšne napake in
epravilnosti, da ga je bilo
reba enostavno zapreti ter
ripraviti študijo, kako ga
imprej in čimceneje obno-
Iti. Tu pa se je zapletlo, saj
0	se pri prvih obnovitvenih
lelih začele znova in znova
dpirati dodatne rane. Prišlo
■ celo tako daleč, da bi bilo
norda bolje ves objekt po-
ireti in postaviti novega.
Najprej so popolnoma ob-
ovili bazensko školjko, ki je
lila prej plastična. Pod njo
ina ostala mesta pa so zara-
1	stabilnosti zabili tudi 32
arnostnih pilotov.
Gradbena dela izvaja do-
ači Vegrad, ki pa je zagro-
I z ustavitvijo del, ker tre-
utno za najnujnejša zaklju-
la dela zavarovanja objekta
red zimo primanjkuje 15
lilijonov dinarjev. Del teh
redstev naj bi dobili tudi od
ikupička z nogometne tek-
ne med Jugoslavijo in M
'lubom, sicer pa je celotna
nvesticija 50 milijonov di-
narjev. Ce bo vse po sreči, bo
mski bazen v Titovem Ve-
lenju za javnost odprt šele v
'»zoni 1935/86. Največji pro-
blem pa je ob zaprtosti baze-
na v tem, da je v zadnjih
dveh letih izpadlo kar 1400
otrok iz programa učenja
plavanja.
TONE VRABL
Podobe zemlle in kmečkih iludi
Smo resnično v svojih gla-
vah že dovolj spremenili mi-
sli o zemlji in prehrani, da bi
nam podobe zemlje in kmeč-
kih ljudi ter njihcvih skup-
nih plodov, ne bile zgolj spo-
mini na nekdanje otroštvo in
vaško idiliko iz mestnega, le-
toviščarskega zornega kota?
Šmo dovolj vpeti v gospo-
darsko in hkrati politično
razsežnost zemeljskih plo-
dov za obstoj in razvoj dvo-
nožcev, ki po tej Zemlji ho-
dimo?
Smo v odnosu do zemlje in
človeka, ki dela z njo in na
njej dovolj iskreni, da nanj
ne mislimo zgolj ob pridel-
kih, ampak, da je naša skup-
na dolžnost IZ te zemlje pri-
delati čim več dobrega
kruha?
Samo troje vprašanj. Troje
vprašanj za srečanje z Ljud-
milo Sitar iz Male Pirešice in
njene sosede, ki zaradi po-
manjkanja silosa komzna
stebla povezujejo v snope na
star način.
In troje vprašanj za sreča-
nje z Ivanom Udrihom, ki je
njivo po spravilu koruze pri-
pravil že za setev ječmena.
MITJA UMNIK
FOTO: EDI MASNEC
A¥strUske razgleilnlce
Nov feljton pričenja prispevek »Du-
naj ostaja Dunaja. Stran 24.
Trstenlk, mesto, ki Je srlKko Tlt0¥0
¥elenje
Na obisku v kraju, ki je pobraten z občino Laško. Stran 12.
Filmska ilefa¥nlca
Najpomembnejša programska novost 12. TDF. Prijave so
še možne. Stran 8.
Zemeljski plin v
mestnem plinovodu
Delavci celjske Plinarne
so začeli priključevati ze-
meljski plin tudi na mestno
plinovodno omrežje. Pri-
pravljalna dela so se začela
že pred šestimi leti, prvi pa
so te dni dobili zemeljski
plin odjemalci v mestni četr-
ti »Srce«, to je v predelu med
Mariborsko cesto in Ulico
29. novembra ter staro Deč-
kovo cesto in Vodnikovo
ulico.
Za zamenjavo so se odloči-
li, ker so naprave za proiz-
vodnjo mešanega plina v Pli-
narni (butan in propan zme-
šajo z zrakom) že precej za-
starele, poleg tega pa je ze-
meljski plin v tem trenutku
glede na kalorično vrednost
cenejši kot mešani mestni
plin. Med prednostmi ome-
njajo tudi večjo relativno
varnost ob pravilni uporabi
in pa nemotene dobave, saj
bodo lahko tudi pozimi, ko
je poraba i^ajvečja, zagotovili
normalen tlak (10 milibarov)
v plinovodnem omrežju.
Preusmeritev na zemeljski
plin je tudi precejšen nalož-
beni zalogaj; v Plinarni raču-
najo, da bo to stalo približno
60 milijonov dinarjev, pri po-
sameznih odjemalcih bo po-
trebno le na novo nastaviti
regulacije, pri starejših tipih
peči pa tudi zamenjati goril-
nike.
S. S.
Setjurčanl za
Kopaonik
Predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij in skup-
ščine občine Šentjur so se ta-
koj po zadnjih potresnih
sunkih na Kopaoniku sestali
in odločili, da pošljejo prebi-
valstvu na prizadetem ob-
močju najnujnejšo pomoč.
Konec prejšnjega tedna so
poslali v občino Raška štiri
vagone opeke, odprli pa so
tudi žiro račun na katerem se
bodo zbirala sredstva za po-
moč na potresno območje.
preskrba bolISa kot lani
^Imanjkuje le olja, krompirja In krmil
.'^eskrba z osnovnimi pre-
Jj^Tibenimi in drugimi po-
TUbnejšimi proizvodi širo-
potrošnje je letos občutno
r'jša kot lani, takšno pa lah-
I® pričakujemo tudi do konca
Predvsem zaradi cenov-
neskladij in manj zaradi
^^oznih težav ali sorazmerno
JHkega izvoza, pa se po-
?|^jkanja nekaterih izdel-
^ še niso rešili. Najbolj
je v tem času pomanj-
^je olja, krompirja za ozi-
IJ^ico in krmil vseh vrst za
''oko potrošnjo,
j^ot smo že pri številnih iz-
'kih navajeni, bo olja venet-
ih Po podražitvi dovolj, obeta
Se tudi boljša preskrba z
boljšimi vrstami margarine in
zaradi nepričakovanega uvoza
večjih količin kakavovca tudi
čokolade. Visoke cene kave so
zmanjšale povpraševanje po
njej, tako da bo predviden
uvoz surove kave povsem za-
dovoljil povpraševanje. Ob si-
cer dobri preskrbi blaga za ozi-
mnico, pa se v Merxu srečujejo
s težavami pri krompirju. Za-
radi slabe letine in prenizke
odkupne cene le stežka doha-
jamo povečano povpraševanje.
Cene so tudi temeljni razlog za
pomanjkanje krmil za široko
potrošnjo, za koruzo pa priča-
kujejo, da je bo več po letošnji
trgatvi.
Prizadevanja nosilcev pre-
skrbe, da bi s sovlaganji in kre-
ditiranji proizvodnje svojo na-
logo čimbolje opravili, se zara-
di visokih obresti, pomanjka-
nja trajnih obratnih sredstev,
izsiljevanja predplačil brez
priznavanja obresti in nenor-
malne rasti stroškov vse bolj
obračajo proti njim. Zaradi ra-
stočih izgub, predvsem v trgo-
vini na drobno s prehrambe
nim blagom in mlinsko prede-
lovalni industriji in vse slabše-
ga položaja delavcev v njih, pa
lahko postanejo ogroženi tudi
sicer dobri obeti za bodočo
preskrbo.
Ko je celjski izvršni svet
obravnaval preskrbo, je po-
novno opozoril odgovorne v
sestavljeni organizaciji Merx,
da morajo v maloprodaji zago-
toviti enakomerno porazdeli-
tev tehničnih in prodajnih pro-
izvodov.
Tržno inšpekcijo pa je zadol-
žil, da budno spremlja pre-
skrbljenost z osnovnimi proiz-
vodi in pravočasno opozori na
morebitno potrebo po posre-
dovanju z občinskimi blagov-
nimi rezervami.
MILENA B. POKLIC
Nenormalna rast cen in
zmanjšanje kupne moči pre-
bivalstva se že močno odraža
v trgovini. Blagovni promet
se je zmanj.šal, med prehram-
benimi proizvodi pa je vedno
večji delež osnovnih pre-
hrambenih proizvodov. Ob-
čutno je tudi zmanjšanje pov-
praševanja po trajnejših do-
brinah.
20 kandidatov za predsednika IS
v velenjski občini nadaljujejo z evidentiranjem mož-
nih kandidatov za predsednika izvršnega sveta skup-
ščine občine Velenje. Iz temeljnih sredin je občinska
konferenca socialistične zveze dobila kar dvajset predlo-
gov, izmed katerih bodo v naslednjih dneh izbrali kandi-
data, ki ga naj bi izvolili vsi zbori skupščine na svoji seji,
ki bo predvidoma 15. novembra. Takrat bi novi predsed-
nik imenoval tudi člane izvršnega sveta. Ponovno izbira-
nje predsednika izvršnega sveta pa vsekakor otežkoča
delo sedanjemu predsedniku in njegovemu namestniku,
-saj je v sedanji situaciji resnično težko kljub najboljši
volji obvladati to delo in še na dveh rednih zahtevnih
mestih.	rpY
2. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
Trud, poplačan s priznanji in odlikovanll
mmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt^^
Ob prazniku občine SIO¥enske Konllce - pogled upri ¥ prihodnost
v konjiški občini z zado-
voljstvom ugotavljajo, da
razvojne cilje srednjeročne-
ga gospodarskega načrta
dosegajo v njegovih strate-
ško najpomembnejših sme-
reh in kar je predvsem po-
membno, skladno skoraj v
vseh proizvodnih okoljih -
med velikimi nosilci indu-
strijske proizvodnje v obči-
ni in v ostalih, manjših, a
nič manj pomembnih delov-
nih organizacijah.
To je v uvodu poudaril tu-
di slavnostni govornik na so-
botni slavnostni seji občin-
ske skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organi-
zacij občine Slovenske Ko-
njice, predsednik izvršnega
sveta Janko Kovač.
V	konjiški občini hkrati
ugotavljajo, da je gospodar-
stvo uresničilo program svo-
jega prodora na tuja tržišča,
da uspešno obvladujejo to-
kove reprodukcije tudi v
kmetijskem sektorju in da se
konjiška občina realno od-
mika od skupine nerazvitih
slovenskih občin, med kate-
re se je prištevala še pred
leti. ■% I
Prihodnost odpira vrsto
novih zahtev. Cim bolje bo
potrebno izkoristiti danosti
prostora ter proizvodne, or-
ganizacijske in kadrovske
moči.
V	počastitev 12. oktobra,
praznika občine Slovenske
Konjice, ki ga slavijo v spo-
min na uspelo ekonomsko
akcijo Pohorskega bataljona
na Boharini in boje na Rogli,
se je v minulih dneh zvrstilo
več prireditev. Na sobotni,
osrednji slovesnosti, ki se je
odvijala v kulturnem domu
v Slovenskih Konjicah, pa so
podelili več pomembnih
priznanj in odlikovanj.
Občinsko priznanje 12.
oktober so prejeli: Ignac Ja-
vornik, Mirko Kropf, Maks
Tajnikar, Franjo Tič, Vete-
rinarski zavod Celje - po-
slovna enota SI. Konjice.
Nagrade 12. oktober so
prejeli: Ivan Lojen, Občin-
ska zveza prijateljev mladi-
ne, Stanislav Potnik.
Plakete 12. oktober so
prejeli: Delovna organizaci-
ja Elektro - radio SI. Konji-
ce, Delovna organizacija
Mizarstvo Skala, Krajevna
skupnost Žiče.
Predsedstvo SFRJ pa je za
posebne zasluge in dosežke
pri delu, ki je pomembno za
napredek države, odlikovalo
z redom dela z zlatim ven-
cem Antona* Tumška, pred-
sednika skupščine občine
Slovenske Konjice, z redom
dela s srebrnim vencem pa
kmete kooperante: Alojza
Furmana, Amalijo Kovačič-
Krajnc, Vilija Krenkerja,
Martina Lembprehta, Jan-
ka Lešnika, Ivana Levarta,
Jožeta Oroža, Danico Pin-
ter-Slapnik, Avgusta Slati-
neka, Anton^ Tehovnika in
Alojza Zidanška.
Ta visoka odličja je podelil
Ix)jze Briški, član predsed-
stva SRS, ki se je med drugi-
mi najvidnejšimi predstavni-
ki družbenopolitičnega živ-
ljenja regije in republike
udeležil sobotne slovesnosti.
Med dogodki in prireditva-
mi ob občinskem prazniku
velja posebej omeniti usta-
novno skupščino društva
inovatorjev konjiške občine,
ki je bila v petek popoldne in
na kateri so zbrani funkcijo
predsednika društva oziro-
ma skupščine zaupali Štefa-
nu Nemešu, direktorju Co-
meta. Na sobotni slovesnosti
so podelili tudi nagrade in
priznanja »Inovator«. Prvo
nagrado so prejeli: Alfonz
Zajko, Anton Slapnik, Sreč-
ko Semel, Branko Sebuk in
Henrik Penič iz Kostorja.
Drugo nagrado so prejeli
inovatorji iz Konusa: Savo
Grilj, Janko Ribič, Bogomil
Jerman, Jožica Topolšek,
Anton Kruhar in Branko
Pavlin.
Trejto nagrado pa inova-
torji iz LIP: Anton Lesko-
var, Vili Bezenšek in Martin
Grašič.
Slovesnosti v Slovenskih
Konjicah so se udeležili tudi
predstavniki iz pobratene^ga
Kosjeriča in prijateljskega
Arandjelovca, Banovičev,
Zaboka in Cerknice.
V	izredno skrbno izbra-
nem kulturnem programu je
nastopil pevski zbor iz
osnovne šole Dušana Jereba
pod vodstvom Darinke Iva-
čič, recitatorki ter operna
pevca Sonja Hočevar in Raj-
ko Kortnik.
Gostje so si nato z velikim
zanimanjem ogledali novo
Konusovo skladišče za suro-
vine in gotove izdelke ter no-
vo strojno postajo Kmetijske
zadruge.
V	nedeljo pa so na Padež-
kem vrhu odkrili spominsko
obeležje bratov Mernik. Na
Rogli, Rekreacijsko turistič-
nem centru Unior so odprli
nove športne objekte, te-
hnično bazo in medico cen-
ter. Naložba v te objekte je
veljala 119 milijonov dinar-
jev in predstavlja veliko pri-
dobitev tega turistično-go-
stinskega središča.
MATEJA PODJED
inventivnost ovira nevoSčijivost
Večji razmah inventivne dejavnosti (tudi) v žalski
občini marsikdaj ovira nevoščljivost med delavci.
To je ob otvoritvi razstave inovacij dejal predsednik
odbora za inventivno dejavnost pri občinskem svetu
Zveze sindikatov Janez Podpečan.
So namreč sredine, kjer se sodelavcem zdi mnogo,
če kdo dobi nagrado v vrednosti dva do tri odstotke
vrednosti, ki jo sicer da inovacija le v enem letu. Sicer
pa razvoj inventivne dejavnosti ovirajo tudi nekatere
tehnokratske strukture.
Odziv za letošnjo razstavo je bil sicer boljši kot lani,
vendar smo vseeno pogrešali predstavitev inovatorjev
iz nekaterih organizacij združenega dela, ki inventivni
dejavnosti sicer posvečajo izjemno pozornost. V prvi
vrsti mislimo tu na Tekstilno tovarno Prebold in pol-
zelsko tovarno nogavic. Razveseljivo pa je, da so se na
razstavi pr^/ič pojavili obrtniki.
Regijsica solidarnost v zdravstvu
Občinske zdravstvene skupnosti Celje, Žalec in Slovcj,
ske Konjice bodo letos združile 46 milijonov dinarjev
medobčinsko solidarnost. 2o v polletju sta solidarnostna
sredstva sprejeli dve občinski zdravstveni skupnosti jf^
sicer Šmarje pri Jelšah nekaj čez dvanajst in pol milijonov
dinarjev, Šentjur pa skoraj pet in pol milijonov dinarjev
V Medobčinski zdravstveni skupnosti so se že tudi dogo,
vorili o razdelitvi desetih odstotkov rezervnih sredstev
solidarnosti. Letos so jih namenili občanom, v katerih j(.
največ bolnikov, ki potrebujejo stalno hemodializo. To pg
sta občini Sevnica in Laško.	MBp
Spremljanje gibaiU
00 Je pomembno
Francka Herga Je bila na obisku ¥ žalsn
občim	^
Osebni dohodki v polzelski
tovarni nogavic so solidni, saj
povprečno znašajo okrog
27.000 dinarjev na mesec,
kljub temu pa je nekaj delav-
cev, ki prejmejo le petnajst
tisočakov. Res je, da gre pred-
vsem za tiste, ki so denimo v
bolniškem staležu, pa vendar-
le. Ena glavnih aktivnosti sin-
dikata v tej tovarni je name-
njena prav spremljanju gi-
banj osebnih dohodkov, pri
čemer pa je treba poudariti,
da tudi na Polzeli ne misiji
drugače kot to, da si mora^
lavec z osebnim dohodko|
zagotoviti socialno varnoji
To so med drugim poudarilii
polzelski tovarni nogavic,
je bila na obisku podpre^
sednica republiškega svd
zveze sindikatov Franci
Herga.
Sicer pa so na Polzeli odloi
no proti temu, da bi bila aki
mulacija edino merilo za polj
ko oblikovanja osebnih dj
hodkov, kajti pozabiti ne gi
tudi na produktivnost, ekom
mičnost, naložbe in drugo. P(
udarili so tudi to, da bo treh
več pozornosti nameniti inovi
cijski dejavnosti.
Bistveno vprašanje v teh <3
sih je seveda, koliko lahko di
lavci v teh časih še vplivajo n
različne odločitve in razporejj
nje dohodka. Ugotovili so, d
je ta vpliv vedno manjši in ptt
ti temu se bo treba odločno bc
riti.
Beseda je seveda nanesla tu
di na gospodarjenje, ki je dc
bro. V devetih mesecih sej
fizični obseg proizvodnje vpr
merjavi z enakim lanskim
dobjem povečal za enajst oc
stotkov, izvoz za četrtino ii
produktivnost za 6 odstotkov
Vrednost izvoza, od katerega j
polovico klasičen izvoz, bole
tos znašala 2,5 milijona dolai
jev, težava pa je v tem, da m
tujih trgih za nogavice iztržiji
le tretjino domače cene. Opo
zorili pa so na vrsto probk
mov, ki jih tarejo. Nezadovol
ni so z deviznim sistemom,!
se nenehno menja. Odpisano
opreme je v tekstilni industn
že 90-odstotna in vprašanje)
kako bo z izvozom v našle
njih letih ob tem pa so možn
sti za investiranje minimalne
Francka Herga je obiska
tudi osnovno organizacijo si
dikata delavcev, zaposlenih?
zasebnih obrtnikih, se pog
varjala s predsedniki osnovn
organizacij ter se udeležila se
predsedstva občinskega sve
zveze sindikatov Žalec.
JANEZ VEDENi
Sklepi ZK ne iiodo
ostali na papirju
Konjiške razpra¥e o sklepih 13. seje
Vseh 59 osnovnih organi-
zacij Zveze komunistov v
konjiški občini je že raz-
pravljalo o predlogih skle-
pov 13. seje CK ZKJ.
Velika večina osnovnih or-
ganizacij je vso svojo aktiv-
nost usmerila na področje
gospodarjenja. Srž razprav je
bila stabilizacija v vseh de-
lovnih in življenjskih oko-
ljih, prizadevanja za boljše
gospodarjenje, bitka za
zmanjšanje stroškov in
izboljšanje medsebojnih
odnosov in za dvig učinkovi-
tosti vsake osnovne organi-
zacije Zveze komunistov.
Komunisti so podprli
predlog sklepov, bilo pa je
nekaj pripomb na jezik, ra-
zumljivost in obseg predlo-
gov. Vsebinske pripombe so
bile naravnane predvsem na
področje uvoza, izvoza, ozi-
roma zunanjetrgovinske me-
njave.
Medtem ko so komunisti v
združenem delu namenili
največ pozornosti gospodar-
ski stabilizaciji, so v krajev-
nih skupnostih postavili v
ospredje uresničevanje refe-
rendumskih programov, iz-
gradnjo najnujnejših komu-
nalnih naprav in se zavzeli,
da je potrebno razvoj uskla-
diti z danimi možnostmi. Ak-
tivnosti za to usklajevanje so
že pokazale prve ugodne re-
zultate in od tod dalje pelje
prava pot.
MATEJA PODJED
Veliko slabosti v organizaciji dela
Komunisti Zdra¥st¥enega centra ¥ razpra¥l obllko¥all program dela
Komunisti Zdravstvene-
ga centra Celje so prejšnji
teden na akcijski konferen-
ci komunistov-delegatov
osnovnih organizacij ugo-
dno ocenili razprave v
osnovnih organizacijah ob
predlogu sklepov 13. seje
CKZKJ.
Podprli so odločitev za ši-
roko demokratično razpravo
in menili, da bo uspešna le
ob povečani odgovornosti
vseh komunistov od osnov-
nih organizacij do centralne-
ga komiteja ZKJ. Tako kot
so dejali, da je sklepe potreb-
no še bolj določno opredeliti,
so tudi sami na temelju sta-
lišč, pripomb in predlogov v
razpravi oblikovali program
lastnega dela.
Številčno prešibko član-
stvo Zveze komunistov v
Zdravstvenem centru žele
okrepiti predvsem z mladimi
delavci, zato so se odločili,
da bodo pomagali okrepiti
delo osnovnih mladinskih
organizacij, do konca leta pa
naj bi te tudi povsod ustano-
vili. Prvi znaki že kažejo, da
bodo dolgoletno mrtvilo pri
delu mladih uspešno prese-
gli-
Z obveščanjem v Zdrav-
stvenem centru niso zado-
voljni. Prešibek je pretok in-
formacij med delovno orga-
nizacijo in temeljnimi orga-
nizacijami, pa tudi znotraj
nekaterih temeljnih organi-
zacij. Skupno glasilo Moni-
tor vsebinsko ne zadovoljuje
potreb in je vanj nujno vklju-
čiti tudi informacije iz te-
meljnih organizacij.
Komunisti so kritično oce-
nili delo službe za avtomatič-
no obdelavo podatkov, kjer
sicer ne manjka objektivnih
težav, a preveč je tistih, za
katere so krivi ljudje. Kolek-
tivni poslovodni organ. Me-
dobčinsko zdravstveno
skupnost in družbenopoli-
tične organizacije so zadolži-
li, da do decembra težave ra-
zrešijo in službo tako organi-
zirajo, da bo koristila izvajal-
cem in uporabnikom zdrav-
stvenih storitev. Podobno
velja tudi za delovno skup-
nost skupnih služb m pre-
skrbovalno vzdrževalne eno-
te, ki s svojim strokovnim
delom ne zadovoljujeta po-
treb temeljnih organizacij.
Spregovorili so tudi o ne-
spodbudnem nagrajevanju,
ki vse bolj teži k uravnilovki,
o slabi delovni disciplini,
odnosu do družbene lastnine
in odnosih med zdravstveni-
mi delavci ter med njimi in
uporabniki. Tudi dohodkov-
ni odnosi v Zdravstvenem
centru še ne zagotavljajo
enakega družbenoekonom-
skega položaja vsem delav-
cem. Čeprav so družbenopo-
litične organizacije prepusti-
le oblikovanje predloga za
dopolnitev samoupravne or-
ganiziranosti stroki, pri-
pomb na počasen potek pri-
prav ni manjkalo. Delegate
iz Zdravstvenega doma Sev-
nica je najbolj motilo stro-
kovno mnenje zdravstvenih
delavcev, ki so nekaj let ugo-
tavljali samoupravni organi-
ziranosti same slabosti, sedaj
pa slabosti po njihovem
naenkrat ni več. Zaradi sla-
bega organizacijskega dela
znotraj Zdravstvenega cen-
tra so komunisti od kolektiv-
nega poslovodnega organa
zahtevali, da takoj okrepi or-
ganizacijsko zdravstveni
sektor, da bo postal visoko
strokovni, razvojni, organi-
zacijski in inštruktažni or-
gan Zdravstvenega centra
Celje. MILENA B. POKLIC
Skrb za širjenje
zdravstvene mreže
Delegati zborov občinske
skupščine in skupščine občin-
ske zdravstvene skupnosti
Šentjur so na svoji zadnji seji
obravnavali analizo uresniče-
vanja srednjeročnega plana
razvoja ter razvojne usmeri-
tve na področju zdravstva za
obdobje 1986 do 1990. Ugoto-
vili so, da je zdravstveno sta-
nje prebivalstva v šentjurski
občini pod republiškim pov-
prečjem in da je zato nujno
potrebno poskrbeti za razširi-
tev mreže zdravstvenih de-
lavcev v občini.
Kljub temu, da je v razvojnih
usmeritvah za zdravstveno
varstvo v republiki zapisano,
da širjenje zdravstvene mreže
ne bo mogoče, si bodo Sentjur-
čani prizadevali, da zaposlijo
še nekaj zdravstvenih delav-
cev. Najslabši položaj je na po-
dročju zobozdravstva in ro-
dnosti dojenčkov, saj je v obči-
ni stopnja mrtvorodnosti do-
jenčkov nekaj nad 50 odstot-
kov. Prav zato je v Šentjurju
potrebno zaposliti specialista
ginekologa in ekipo zobo-
zdravstvenih delavcev.
Delegati so se pogovarjali tu-
di o nujnosti čimprejšnje sana-
cije strehe na osnovni šoli Pra-
nja Malgaja. Streho bo potreb-
no sanirati v naklonski izved-
bi, predračunska vrednost del
pa znaša 12,7 milijona dinar-
jev. Ker Sentjurčani sami ni-
majo potrebnih finančnih
sredstev, so za pomoč zaprosili
republiško izobraževalno
skupnost. Kako bodo zbrali
potrebna sredstva, v Šentjurju
sicer še ne vedo, verjetno pa
bodo stroške sanacije lahko
krili s premostitvenimi sred-
stvi občinskih izobraževalnih
skupnosti. IVANA FIDLER
Pred zaključkom
partijskih razprav
MozIrskI komunisti o sklepih 13. seje
Bogatenje z nedelom, od-
govornost, ki ostaja na pa-
pirju, in aktivnost komuni-
stov v posameznih sredinah
so bile osrednje teme dose-
danjih partijskih razprav v
občini Mozirje.
Kot so ocenili na predsed-
stvu občinskega komiteja, so
s potekom in vsebino raz-
prav lahko zadovoljni, saj so
komunisti stopili na prste
nekritičnosti in spregovorili
tudi o problemih, s katerimi
bi se morali soočiti že mnogo
prej.
Sicer pa je bila seja pred-
sedstva predvsem priložnost
za pripravo zaključne razpra-
ve na občinskem komiteju,
ki jo bodo organizirali to so-
boto in na katero bodo poleg
predstavnikov občinskega
političnega aktiva povabili
tudi sekretarje osnovnih
ganizacij. Konferenca koifl^
nistov torej, od katere s'
Mozirju veliko obetal^
Obračuna z molkom in op^j
tunizmom med komun'-
ne bodo prinesle le načelih
ugotovitve in sklepi obli''''
vani po načelu »morami'
'>je potrebno«, niti ne
zerstvo, temveč partijs^
razprava v pravem pom^''
te besede, ki bo pokaza'
komu med komunisti ni ^
mesta.
V redkih osnovnih orga'J
zacijah je bila že doseda),
stalnica dela komunisto^'.
nekaterih so z akcijo pr'^j
ob razpravah o sklepih ^
seje, nekaterim pa bo to P
trebno dopovedati še na ^^
občinskega komiteja. {
R. pantb:^'
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
dsoline razprtilo vplivafč
na politično ozračje v icrajlii
Iftiarec akcUsM enotttosU komunlsto¥ In kraJanow ¥ Grižah In
i IfInskI gprl___
Nobenega dvoma ni, da
tam, kjer ne moremo govo-
riti o akcijski enotnosti
^veze komunistov, obstoja
tudi kup problemov. Tako
je tudi tam, kjer osnovno
organizacijo imajo, pa nje-
nega dela ni čutiti, saj ob-
stoja samo na papirju. O
tem govorita tudi dva pri-
mera iz žalske občine.
Da med komunisti v Gri-
^h vladajo kar precejšnja
nesoglasja in da ni več prave
akcijske enotnosti, je poka-
zala seja, na kateri so raz-
pravljali o predlogih sklepov
trinajste seje CK ZKJ, na
njej pa so največ pozornosti
namenili političnemu polo-
žaju v kraju, ki že nekaj časa
ni dober. Del komunistov je
namreč očital vodstvu kra-
jevne skupnosti, da je denar
v kraju, premetaval s kupčka
na kupček in s tem zavajal
krajane. Vse se je zataknilo
pri gradnji mrliške vežice, za
katero niso pravočasno dobi-
li ustrezne dokumentacije,
sredstva za to vežico pa so,
da ne bi izgubljala svoje vre-
dnosti, namenili za gradnjo
dveh krajevnih cest. Ob tem
je treba poudariti, da so na
čelu vseh organizacij in dru-
štev v kraju prav člani Zveze
komunistov. Dol komuni-
stov pa se je takšnemu nači
nu uporabe denarja, ki ni bil
v skladu s sklepi samouprav-
nih organov, uprl in prišlo je
do medsebojnih očitkov,
brez katerih seveda ni šlo tu-
di na seji osnovne organiza-
cije, ki se je sprevrgla v spo-
pad dveh nasprotnih tabo-
rov. Na koncu so se vendarle
sporazumeli, da bo treba po-
čakati še na ugotovitve ob-
činske nadzorne komisije, ki
bo ugotovila, če je bilo poslo-
vanje res nepravilno. Na
osnovi ugotovitev bodo, če
bo potrebno, izrekli tudi par-
tijske kazni tistim, ki so kri-
vi, da politični položaj v Gri-
žah ni dober in da v kraju ni
prepotrebne sloge.
Drugi primer pa je iz Vin-
ske gore, kjer sicer obstoja
osnovna organizacija, a sa-
mo na papirju in kot vse ka-
že komunisti v tem kraju
sploh ne bodo razpravljali o
sklepih trinajste seje. Sekre-
tar osnovne organizacije Jo-
že Koprivnik je namreč pred
dobrim mesecem dal odpo-
ved na svojo funkcijo in o
delu noče več slišati. Kriva
so nesoglasja s krajevno
konferenco Socialistične
zveze ali bolje povedano,
osebna nesoglasja s pred-
stavniki KK SZDL. Sedaj se
seveda lahko vprašamo, kje
so ostali komunisti v Vinski
gori, kje so komunisti, ki bi
morali biti aktivni v SZDL, v
organizacijah in društvih? Je
delovanje osnovne organiza-
cije zares odvisno samo od
enega človeka? Problema se
bodo morale nemudoma lo-
titi občinske družbenopoli-
tične organizacije.
In v čem sta si primera
Griž in Vinske gore podob-
na? Vzroke za neugodni poli-
tični položaj v obeh krajih,
za nedelavnost OO ZKS je
treba iskati predvsem v
osebnih sporih in nesoglas-
jih, ki jih znajo nekateri
spretno izrabljati tudi na
drugih področjih. Kako si si-
cer lahko razlagamo, da v ve-
činskem, dobrem članstvu
ni mogoče doseči sporazuma
in enotnosti.
JANEZ VEDENIK
Tudi naši so bili na beograjskem sejmu mode
Največjega sejma mode
pri nas, ki je vsako jesen v
Beogradu, so se letos udele-
žili tudi tekstilci s širšega
celjskega območja: tovarna
nogavic Polzela, tekstilna to-
varna Prebold, Metka Celje,
Toper Celje in Zarja iz Pe-
trovč. Vsi so se dostojno
predstavili, sam sejem pa je
znova dokazal, da jugoslo-
vanski tekstilci in konfek-
cionarji v ničemer ne zaosta-
jajo za svetovnimi modnimi
gibanji, škoda pa je, da vseh
modelov ni mogoče kupiti v
naših trgovinah. Razstavljal-
ci sami ugotavljajo še nekaj:
prodaja ne gre več tako do-
bro kot še pred nekaj mese-
ci. Tožijo, da med trgovci ni
več pravega zanimanja za
njihove izdelke, saj imajo
skladišča- polna, zaloge pa
seveda bremenijo dobro go-
spodarjenje. Na sejmu smo
se pogovarjali z nekaterimi
našimi razstavljalci.
Ervin Strahovnik, tovar-
na nogavic Polzela: »Beo-
grajski sejem je za nas veli-
kega pomena, saj nogavice z
oznako Polzela prodajamo
po vsiej Jugoslaviji. S skle-
njenimi pogodbami smo za-
dovoljni, tembolj, ker tudi
mi opažamo, da prodaja v
zadnjih mesecih ni takšna
kot smo načrtovali. Storili
bomo vse, da bomo do konca
leta izpolnili plan.
Zvone Dežnak, direktor
Topra: -Kljub temu, da ima-
jo ljudje vse manj denarja,
gredo Toprovi izdelki v pro-
dajo kot med. Na beograj-
skem sejmu smo se predsta-
vili tudi z vrsto novih izdel-
kov in reči moram, da je za-
nimanje kupcev za naše iz-
delke preseglo vsa pričako-
vanja. Vesel sem, ko vidim,
da se pred našim razstavnim
salonom ustavljajo množice
obiskovalcev, med katerimi
je večina mladih. Prišlo je
celo tako daleč, da smo mo-
rali razstavljene izdelke
ograditi z leseno ograjo, ker
bi jih sicer zmanjkalo.<•
Drago Žlender, tekstilna
tovarna Prebold: »Prisot-
nost na takšnem sejmu kot
je beograjski, je seveda nuj-
na, čeprav moram reči, da se-
jem ni v pravem času, kajti
oktobra sklepati velike po-
sle, je težko. Časovno nam
mnogo bolj odgovarja ljub-
ljanski sejem mode. Sicer pa
smo lahko v preboldski to-
varni s prodajo povsem za-
dovoljni.«
JANEZ VEDENIK
120 let denarništva v Celju
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje praznuje
letos 120-letnico denarništva, ki sovpada z ustanovi-
tvijo Celjske mestne hranilnice. Ker je mesec okto-
ber tudi sicer mesec varčevanja, bodo glavne sloves-
nosti te dni.
Glavna prireditev bo jutri, v petek, 19. oktobra ob 18.
uri v celjskem Narodnem domu, ko bodo ob kultur-
nem programu spet odkrili spominsko ploščo, ki jo je
leta 1941 snel okupator, saj je preveč spominjala na
otvoritev slovenskega Narodnega doma ob koncu
prejšnjega stoletja. Plošča je velike zgodovinske vre-
dnosti in bo poslej na častnem mestu v avli pred veliko
dvorano Narodnega doma, ob njej pa manjša ploščica z
napisom; »Ta dokument uspeha pionirja slovenskega
hranilništva Mihe Vošnjaka in sodelavcev v boju za
gospodarsko in narodno osamosvojitev slovenskega
ljudstva nekdanje Štajerske otela pozabe Ljubljanska
banka. Splošna banka Celje - 1984«.
V ponedeljek, 21. oktobra bodo v Muzeju revolucije
v Celju odprli razstavo ob 40-letnici denarnega zavoda
Slovenije in 120-letnici denarništva v Celju (razstava
bo odprta do 31. oktobra), v torek, 23. oktobra pa bo še
slavnostna seja sveta varčevalcev ob 9. uri v Celjski
mestni hranilnici z novinarsko konferenco.
MITJA UMNIK
Skupščine pripraviti boljše
Obravnava polletnih rezul-
tatov, vzdrževanje cest v
istem obdobju ter sklepanje o
predlogu rebalansa plana, to
so bile osrednje teme dnevne-
ga reda zadnje skupščine sisa
cestnega in komunalnega go-
spodarstva občine Mozirje.
Kljub precejšnji neenotnosti
so dokumente sprejeli ter jih
dopolnili z nekaterimi pri-
pombami.
Komunala je občutljivo po-
dročje, saj stroški pri izvajalcih
neprestano naraščajo, žep po-
trošnika pa je tudi vse bolj pli-
tek, tako da brez problemov in
nasprotujočih si mnenj vseka-
kor ne gre, saj skupščina tudi
je mesto za usklajevanje inter-
esov. Drugače pa je, če je skup-
ščina slabše pripravljena kot
naj bi bila in to bi lahko trdili
tudi za to mozirsko. To naj bi
veljalo predvsem za obravnavo
poročila o vzdrževanju cest in
sklepanje o ponovnem ovre-
dnotenju plana interesne
Skupnosti. Pri prvem sta na-
mreč izvajalec, Cestno podjet-
je Celje in strokovne službe si-
sa pri ovrednotenju že oprav-
ljenih del in nakazil nastopili z
različnimi podatki. V bistvu le
administrativna napaka, ki pa
kaže na nepovezanost in ki po
nepotrebnem buri duhove v
delegatskih klopeh. Podobno
velja za razpravo o rebalansu,
ki so ga morali opraviti zaradi
večjega priliva sredstev, saj bi
lahko z bolje pripravljeno in
učinkovitejšo informacijo de-
legati o tem lažje razpravljali in
odločali. Nepripravljeni pa so
tudi nekateri delegati, ki na se-
jo prihajajo s pripombami svo-
je delegacije (tajnika samou-
pravnih organov) na predloge,
ki so jih pred kratkim že
obravnavali in sprejeli na zbo-
rih občinske skupščine.
R. PANTELIC
Italijanski sindikati v Celju
v sredo so Celje obiskali predstavniki italijanskega sindi-
kata delavcev v trgovini in gostinstvu. Po sprejemu na
občinskem svetu Zveze sindikatov so obiskali sestavljeno
organizacijo Merx, ogledali pa so si še blagovni center,
trgovsko in gostinsko šolo ter zdravilišče na Dobrni.
wmm
Odprimo stanovanja!
Odmev na pisanje o sta-
novanjski stiski družine Za-
gorc iz Celja presega vsa
pričakovanja. I.,judje niso
samo sočustvovali, ampak
so nas opozarjali ter sporo-
čali naslove praznih stano-
' Vanj, katerih je v Celju (in
ne samo tam) še veliko. To-
rej so bili konkretni in so
nas napotili k razmišljanju,
ki vsem temu sledi.
Družina Zagorc ni edina v
Celju, ki živi v nemogočih
•"azmerah. Morda ne tako bo-
lečih, pa vendar je takih dru-
žin še dovolj. Ta resnica je
Znana, nič novega pa ni tudi
tfi, na katero so tako silovito
■"eagirali nekateri občani. To
te dejstvo, pred katerim v na-
družbi že dalj časa tiščimo
glavo v pesek, ker ne najde-
J^o ali pa nočemo najti za-
'^onskih možnosti, da bi
spraznili zaprta in prazna
stanovanja. Največ takih je
družbenih in prav na te je
'obrnjen prst javnega mne-
'^ja, ki sicer rad požuga, te-
[^eljito pa zavihti takrat, ko
'kakšen socialni primer but-
^^ na dan.
Tako je bilo tudi tokrat.
Občani so omenjali stanova-
nja, katerih lastnik živi v vi-
kendu, na »vikend« pa hodi
v mesto. Pokazali so na sta-
novanje, kjer stanovalec že
šest leti živi v inozemstvu.
Itd....
Zakoni o stanovanjskih
pravicah obstajajo, zakaj jih
ne izvajamo, se konec kon-
cev sprašujemo tudi mi. Ali
imajo tudi tukaj zveze in
znanstva tako magično moč,
da ne ločimo več, kaj je moje
in kaj je tvoje? In če smo na
to že pozabili, so tu strokov-
ne službe, ki bi take anomali-
je morale razčistiti, obravna-
vati primer za primerom. Še-
le potem, ko bo to storjeno,
bo spet povrnjeno zaupanje
v ljudi, ki bi morali bedeti
nad vsem, kar je družbeno.
Ce se to ne bo zgodilo, bo
socialnega razlikovanja med
ljudmi vedno več, v nasprot-
ju z vsem tistim, ko smo re-
kli, da smo humana družba,
kjer mora socialno razsloje-
vanje izginiti. V parolah si-
cer je, v praksi pa je vedno
večje.
ZDENKA STOPAH
POGLED V SVET S kovinotehno
Prvi koraki v Salvadorju
Prvič v petih letih krvave državljan-
ske vojne v Salvadorju se je zgodilo, da
so se 15. oktobra v mestecu La Palma
usedli za pogajalsko mizo predstavniki
vojskujočih strani in na koncu pogovo-
rov za zaprtimi vrati podpisali spora-
zum o ustanovitvi skupne komisije, ki
bo nadaljevala začeto delo.
Predstavniki salvadorske vlade in od-
porniškega gibanja so se sicer pogovar-
jali tudi lani, ko je pogajanja v Bogoti
vodil kolumbijski predsednik Belisario
Betancur, vendar so propadla. Po dveh
krogih so namreč v San Salvadorju spo-
ročili, da ne nameravajo več nadaljevati
pogajanj, kar je pomenilo, da so bila
stališča obeh strani po vsej verjetnosti
tako različna, da niso omogočala nada-
ljevanja pogovorov. Natančno eno leto
po tem dogodku je salvadorski predsed-
nik Napoleon Duarte, ki je prevzel pred-
sedniške dolžnosti junija letos, v OZN
ponudil odporniškemu gibanju nov dia-
log. Koalicija FDR-FMLN (Demokratska
revolucionarna fronta kot politično in
Fronta Farabundo Marti za nacionalno
osvoboditev kot vojaško krilo odpomi-
kov) je ponujeni predlog brez oklevanja
sprejela.
V pet let trajajoči državljanski vojni,
ki je terjala že več kot 50.000 žrtev in
spravila deželo na rob gospodarskega
poloma, so se prvič usedli za pogajalsko
mizo najvišji predstavniki obeh strani.
Na eni strani vodja režimske delegacije
predsednik Duarte, na drugi pa voditelj
FDR Guillermo Ungo in dva voditelja
gverilskega gibanja, Ferman Cienfuegos
in Joaguin Villalobos. Komentatorji me-
nijo, da že dejstvo, da pogajanj niso pre-
kinili še preden so se prav začela, za
salvadorske razmere veliko pomeni. Po-
govarjali so se kar šest ur in sklenili, da
bo mešana komisija podrobno proučila
stališča obeh strani. Tudi to predstavlja
dosežek, ki zbuja rahlo upanje, da bodo
državljansko vojno začeli reševati s po-
litičnimi sredstvi, čeprav v zraku nene-
hno visi nevarnost, da bi se dogodki za-
sukali drugače in bi izničili doseženi
sporazum.
Seveda pa so salvadorska pogajanja
pomembna tudi zato, ker je vlada z nji-
mi prvič javno priznala odporniško gi-
banje kot enakopravnega partnerja za
pogajalsko mizo. Lani so režim pred-
stavljali predstavniki tako imenovane
mirovne komisije.
V tem trenuktu ni mogoče prav niče-
sar zanesljivega reči o tem, kako bodo
potekala nadaljnja pogajanja (če sploh
bodo) niti o tem, kakšen naj bi bil spora-
zum, ki bi bil sprejemljiv za vse strani.
Gre pač zato, da mora biti sporazum
sprejemljiv tudi za tiste, ki jih v La Pal-
mi ni bilo, vendar imajo velik vpliv na
salvadorske zaplete in razplete. V mislih
imamo predvsem ZDA, ki so resda poz-
dravile začetek pogajanj, pri čemer pa
komentatorji v Washingtonupravijo, da
pred novembrskimi predsedniškimi vo-
litvami ni mogoče pričakovati odločil-
ne jšega zasuka v Salvadorju. In ne samo
tam, marveč v vsej srednjeameriški kri-
zi. Dodajajo pa, da se bodo razmere v
tem delu sveta v primeru Reaganove
zmage, o kateri tako rekoč nihče ne dvo-
mi, še zaostrile. Po teh trditvah naj bi
Reagan v drugem predsedniškem man-
datu nastopil s še tršo politiko do tega
dela sveta. Ce se bodo ta predvidevanja
uresničila, potem tudi pogajanja v La
Palmi ne pomenijo veliko. Ne glede na
take pesimistične napovedi pa zbuja
previdno upanje dejstvo, da so se salva-
dorska pogajanja začela in da so dosegli
prvi sporazum, čeprav je več kot očitno,
da bo pot do miru v tej srednjeameriški
državi še dolga in mučna.
Piše Avgust Pudgar
4. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
Prestrukturiranje le predvsem proces
mmmmmmmMmmmmamMmmmmmmammmmmmmmmm^
Modelne naloge oznanjajo za prihodnje leto konkretne učinke
Kakovostne premike v go-
spodarstvu celjske občine za-
sleduje projekt o prestruktu-
riranju, ki je s sedanjimi mo-
delnimi nalogami prišel v
drugo fazo uresničevanja in
že pognal korenine v nekate-
rih organizacijah združenega
dela.
Zaenkrat kaže poudariti
predvsem naslednje; da je bil
ves projekt tudi uspešno druž-
beno ovrednoten, da je njego-
va druga faza z uporabo zamiš-
ljena samo za industrijo, da je
bil uspešno izvršen prenos na
razvojno-raziskovalne sektorje
znotra] združenega dela in, da
so se z združitvijo in organizi-
ranostjo razvojnih delavcev v
Celju vključile tudi nekatere
ugledne slovenske razvojno-
raziskovalne inštitucije.
Po mnenju \ od je druge faze
projekta o prestrukturiranju
celjskega gospodarstva mag.
ekon. Vlada Bukviča je treba
na kakovostne premike gle-
dati široko. Ne gre samo za
nove naložbe, ampak za pre-
mike v izboljšanju kadrovske
sestave zaposlenih, razvojnih
sektorjev in razvojnih nalog,
večjega izvoza, industrijske
proizvodnje, reprodukcijske-
ga povezovanja.
S samim raziskovalnim pro-
jektom oziroma z njegovo prvo
fazo so v Celju opredelili raz-
vojno-preobrazbena jedra in
izhodišča prestrukturiranja
gospodarstva ter na tej osnovi
zastavili drugo fazo. Ta pa po-
meni, da se težišče razvojno
raziskovalnega dela prenese v
združeno delo. Gre za indu-
strijske delovne organizacije
in več vrst prestrukturiranja,
od tehnološkega, kjer želijo
posodobiti z avtomatizacijo in
elektroniko obstoječe tehnolo-
ške linije, kot na primer v Cin-
karninem tozdu Grafika. Tako
gre v Cinkarni za projekt avto-
matsko vodene linije za proiz-
vodnjo ofset tiskarskih plošč z
možnostjo vključitve mikrora-
čunalnika.
Drugo področje oziroma
usmeritev prestrukturiranja je
reprodukcijsko. Z njim želijo
zaokrožiti reprodukcijsko veri-
go na osnovi domače surovin-
ske osnove v regiji, to je bento-
nitov. Namen je razviti proiz-
vodnjo aktivnih pigmentov na
osnovi bentonitov, projekt ure-
sničujejo v Aeru, služil pa naj
bi kemiji in živilski industriji s
široko paleto uporabnosti (ko-
pirni papirji, laki, barve, mazi-
la, premazi, v pivovarstvu).
Tretje področje prestrukturi-
ranja, imenovano tudi usmeri-
tveno, predvideva nekaj faz,
predvsem pa zadeva uvajanje
novih proiz\'odnih programov
s področja predelave nekovin.
V bistvu gre za tehnološko in-
tenzivne programe, hkrati pa
za surovinsko in energetsko
manj zahtevne. Študija, ki je
izdelana, določa domicil pro-
jektu v Ljubečno, v kateri naj
bi se odločili za enega ali več
programov za proizvodnjo og-
njestalnih materialov.
S tem niso izčrpane vse pro-
jektne naloge druge faze. V Ce-
lju jih imajo še nekaj v ognju,
gre pa za kombinacijo omenje-
nih vidikov prestrukturiranja.
Tako so v železarni Store izbra
li projekt krmilnih vencev kot
vlečnih mehanizmov, tran-
sportnih vozil in kmetijske
mehanizacije. Uresničitev tega
programa je zastavljeno sku-
paj z delovno organizacijo
EMO, kjer bi izdelovali potreb-
na orodja, v železarni pa bi va-
ljali osnovne profile.
V EMO so zastavili dva pro-
jekta in sicer prvega za racio-
nalizacijo transporta, ločeva-
nje in predelavo odpadkov, ki
sloni na izdelavi kotalnega pre-
kucnika, in drugega, ki zadeva
podajalne sisteme pri predela-
vi pločevine. Drugače poveda-
no, gre za proizvodnjo strežnih
naprav, ki v nekem smislu
predstavljajo prvi korak na po-
ti k robotizaciji.
Vsekakor bomo o otipljivej-
ših rezultatih več lahko govori-
li prihodnje leto, kajti zanesti
se kaže na delo projektnega
sveta, ki budno spremlja za-
stavljene naloge, s finančnimi
deleži pa so se poleg večinske-
ga razvojnega denarja delov-
nih organizacij - vsa druga fa-
za je ovrednotena na 120 mili-
jonov dinarjev - izkazali tudi v
Ljubljanski banki, Splošni
banki Celje z inovacijskimi po-
sojili in v občinski raziskovalni
skupnosti.
MITJA UMNIK
Vsi ti projekti ne pomenijo
samega prestrukturiranja
celjskega gospodarstva, kar
se ponavadi po mnenju Vlada
Bukviča v javnosti napačno
razlaga, kajti potem moramo
omeniti naložbo v jeklarstvo
v Storah, rekonstrukcijo v
tozdu Posoda EMO, organsko
sintezo v Etolu, posodobitev
strojnega parka v Metki in po-
dobno.
Rekord železarlev
v štorski železarni so v
septembru presegli proiz-
vodne načrte v vseh temelj-
nih organizacijah, razen v
plavžu, izjemne uspehe pa
so zabeležili v stari valjarni
in jeklovleku.
Tako so v valjarni I v sep-
tembru dosegli rekordno
proizvodnjo 3.782 ton, kar
predstavlja največjo količi-
no, izdelano v enem mesecu,
v vsej zgodovini te valjarne.
Za skoraj 800 ton so prekora-
čili načrtovano proizvodnjo,
hkrati pa so dosegli tudi re-
kordno dnevno proizvodnjo
350 ton, ko je popoldanska
izmena mojstra Hostnika do-
segla tudi največjo izdelano
količino ploščatih profilov
na izmeno - 87,8 tone.
v jeklovleku so v septem-
bru prvič dosegli in tudi pre-
segli proizvodnjo 1700 ton. V
tej temeljni organizaciji so v
devetih letošnjih mesecih
presegli proizvodnjo leta
1983. Nova vlečno polirna in
kalibrirno ravnalna linija ter
vsa prizadevanja za izboljša-
nje tehnologije in organizaci-
je dela, so poleg prizadevanj
delavcev največ pripomogli
k izjemnemu proizvodnemu
dosežku. Ta ima še po-sebno
težo, saj obe temeljni organi-
zaciji veliko izvažata: valjar-
na I preko polovice, jeklo-
vlek pa preko tretjine svoje
proizvodnje. Izredni proiz-
vodni rezultati pa so tudi po-
sledica dodatnega spodbu-
dnega nagrajevanja delavcev
in organizatorjev v proizvod-
nji, ker so v železarni Store
dolaro prisluhnili že lani.
MITJA UMNIK
Ploščice v
izvoz
Gradbeni elementi, tozd
Gorenje Notranja oprema,
ki so pred tremi leti izvažali
še zelo malo, danes že prev-
zemajo nase pomemben
delež v skupni vrednosti
izvoza notranje opreme. Ta-
ko naj bi prihodnje leto
med drugim tudi izvozili
okoli 300 tisoč kvadratnih
metrov keramičnih ploščic
ali 20 odstotkov več kot le-
tos. Sicer pa naj bi Gorenje
Notranja oprema izvozilo
prihodnje leto keramične
ploščice (z njimi se v tem
mesecu predstavljajo na
evropsko pomembnem sej-
mu v Bologni v Italiji) in
kuhinjske elemente v
skupni vrednosti 221.455 ti-
soč dinarjev, kar pomeni
nad 86 odstotkov več kot
letos, to pa predvsem zara-
di izvoza vrat za kuhinjske
elemente, ki naj bi jih za 44
milijonov dinarjev prodali
novemu kupcu v Zvezno
republiko Nemčijo. TV
Veleniski inovatorll
Med številnimi priredi-
tvami ob letošnjem prazni-
ku občine Velenje so pripra-
vili v avli skupščine občine
Velenje tudi 5. razstavo ino-
vacij, ki sta jo pripravila
odbor za inventivno dejav-
nost pri občinskem sindi-
kalnem svetu in občinska
raziskovalna skupnost Ve-
lenje.
Komisija je letos dobila 23
predlogov, kar je manj kot
lani. Na področju raziskova-
lno razvojne dejavnosti so
dobili štiri predloge, nagraje-
ni pa so bili z drugo nagrado
(prve niso podelili) Peter Ka-
riž iz Vegrada in s tretjo Vla-
dimir Safarič ter Matjaž
Drčar, EKO tozd inštalacije.
Pri množično inventivni
dejavnosti so dobili 16 pred-
logov, nagradili pa so s prvo
nagrado Savo Durutoviča,
TES tozd inženiring, z drugo
Aleša Pungartnika in Anto-
na Luknerja, Gorenje Go-
spodinjski aparati tozd Pral-
no pomivalna tehnika ter
Franca Dolerja, Jožeta Rovš-
nika, Jožeta Kovača, Martina
Bizjaka in Primoža Strnišo
RLV tozd Jama Preloge in
DSSS. Tretjo nagrado so do-
bili Stanislav Pirečnik, Mar-
ko Suligoj', Jože Meh, Ivan
Hriberšek in Milan Kajzer
vsi Vegrad tozd Gradnje in
mehanizacija ter Marjan Ha-
ce, Karel Verdnik, Martin
Meško, Jože Omerzu, Vjeko-
slav Žižek in Jože Stopar, vsi
RLV DS Zračenje.
Za ustvarjalnost posamez-
nikov izven tozd je bil z dru-
go nagrado nagrajen Ljubo
Avramovič, kot najboljša
tozd pa je bila nagrajena Go-
renje Gospodinjski aparati
tozd Zamrzovanje hladilne
tehnike. O pomenu inovacij
je govoril predsednik Raz-
iskovalne skupnosti Velenje
Venčeslav Svolj.šak, v kul-
turnem programu pa je na-
stopil Rudarski oktet.
T. VRABL
Sejem Gorenja v Ljubljani
Tudi letos bo Gorenje pripravilo v Ljubljani že 9. sejem
pod naslovom »Z izkušnjami in znanjem v prihodnost«, kjer
bo predstavilo delovne dosežke Gorenja v zaokroženih
funkcionalnih celotah. V poslovne sejemske pogovore bodo
vključili vse udeležence Gorenja od dobaviteljev, proizvajal-
cev, kupcev do bank, raziskovalnih in znanstvenih institu-
cij. Sejem bo odprt od 22. oktobra do 2. novembra.
V Vitalu spet deiaio
Prejšnji četrtek so v Slovinovem Tozdu Vital v Mestinju
spet začeli predelovati industrijska jabolka, potem ko so
morali za tri dni ustaviti proizvodnjo na zahtevo republi-
škega inšpektorja za kotle, ki je odkril napako pri proiz-
vodnji pare.
Napake sicer niso odpravili, pač pa so se uspeli dogovoriti,
da lahko v Vitalu vseeno obratujejo do konca letošnje se-
zone, ker bi sicer nastala prevelika škoda. V tem času na-
mreč odkupijo največ jabolk.
Tridnevni zastoj v Vitalu se bo vsekakor poznal, vendar si
delavci prizadevajo, da bi nadomestili zamujeno in letos
vseeno odkupili in predelali 7000 ton industrijskih jabolk s
Kozjanskega. Torej toliko, kot so predvideli v začetku leta.
S. S.
Z domačo opremo do premoga
¥ Titovem Velenju še 224 milijonov ton premoga zalog
»v zadnjih letih so v Ru-
dniku lignita Velenje vloži-
li velike napore, da bi v
čimvečji meri prešli pri iz-
kopavanju premoga na upo-
rabo domače opreme, re-
zervnih delov in potrebnih
reprodukcijskih materia-
lov. Pri tem so v tesnem so-
delovanju z delovno organi-
zacijo Elektrostrojni obrati
v okviru REK Velenje ter
ostalo slovensko in jugoslo-
vansko industrijo tudi
uspeli,« pripoveduje pred-
sednik KPO RLV Alojz
Diacci.
Za rudnik uvažajo samo še
tisto opremo in rezervne de-
le, ki jih zaenkrat še ni mož-
no nadomestiti z ustreznimi
proizvodi domače industrije
oziroma je oprema iz serije
takšna, da ni realno misliti
na proizvodnjo le-teh doma.
V srednjeročnem planu
predvideno proizvodnjo za
letošnje leto v višini 4,7 mili-
jona ton so s spremembo
plana v začetku leta povišali
na 4,9 milijona ton z vključe-
vanjem prostih sobot v delo.
Alojz Diacci pravi: »Računa-
mo, da naj bi letošnja proiz-
vodnja zopet presegla 5 mili-
jonov ton premoga, seveda
ob pogoju, da ne bi nastopile
večje posebnosti, ki bi ob-
čutno poslabšale oskrbo s
kritičnimi rezervnimi deli in
reprodukcijskim materia-
lom ali da bi se občutno po-
slabšali montan - geološki
pogoji v jami.«
V RLV pa se srečujejo tudi
z neprijetnostmi. Doslej so v
oviru obstoječega sistema
oskrbe z najnujnejšo uvozno
opremo rezervnih delov in
ostalega sicer uspevali imajo
pa velike težave pri rokih do-
bave in pri kvaliteti domače
opreme z rezervnimi deli
vred. Mnogo težav povzroča
tudi nerešen problem deviz-
ne participacije, ki ga v okvi-
ru Slovenije v glavnem
uspešno rešujejo, so pa večje
težave s Hrvaško in Srbijo,
ki sta proizvajalca elektro-
opreme in kablov. Tako na
primer še ni prišlo do podpi-
sa pogodb za domačo elektro
opremo in kable po delov-
nem načrtu za letošnje leto
prav zaradi nerešenega vpra-
šanja devizne participacije,
saj proizvajalci kablov za del
specialnih kablov za odkop-
ne kombajne terjajo kar 100
odstotno participacijo za sti-
kalno električno'opremo in
transformatorje pa od 30 do
40 odstotkov!
»Ker zaloge velenjskega
premoga upadajo po zadnji
študiji je v velenjskem kori-
tu v dolžini devetih kilome-
trov od Konovega do Topol-
šice še okoli 224 milijonov
ton premoga) bo v nasled-
njem obdobju potrebno hi-
tro in učinkovito ukrepati,
da ne bo prišlo tudi do večjih
zastojev in s tem izpadov
proizvodnje. Med drugim bc
treba poskrbeti tudi za taks
no domačo rudarsko oprf
mo, ki bo omogočila, da bc^
mo šli v korak s sodobno ru-
darsko tehnologijo v svetu,-
je zaključil Alojz Diacci.
TONE VRABL
Rudnik je v obdobju ja-
nuar-september letos izko-
pal za energetiko, široko po-
trošnjo in industrijo tri mi-
lijone 945 tisoč ton premoga
v skupno 209 delovnih
dneh. Poprečna dnevna pro-
izvodnja je bila v tem ob-
dobju 18 tisoč 876 ton, kar
predstavlja doslej najvišjo
poprečno dnevno proizvod-
njo v vsem 109 letnem delu
in poslovanju RLV. Lani je
bila 17 tisoč ton na dan, leta
1982 pa 17 tisoč 395 ton m
dan.
Povezovanje z gospodarstvom
To Je pogoj za uspeh Interevropine špedicije
Za temelme organizacije,
kakršna je Špedicija koper-
ske InterevTope, ki ima v
Celju in Titovem Velenju
svojo filialo, je pogosto sli-
šati besede, češ, lahko njim,
ko živijo na račun drugih.
Resda so vmesni člen med
gospodarstvom in upravni-
mi organi, a še daleč ne ne-
pomemben, bremenijo pa
ga slabosti enih in drugih.
Njihovo dejavnost lahko
najbolj na kratko označimo
kot celovito organizacijo
transporta in carinsko posre-
dovanje. Uspešnost poslova-
nja je tako v veliki meri odvi-
sna od sodelovanja z združe-
nim delom in njegove uspeš-
nosti. Po besedah direktorja
filiale Mirka Podlesnika jih
gospodarstvo še vse premalo
uporablja, pri njihovem delu
pa se kot v ogledalu odsliku-
jejo razmere v gospodarstvu.
Opažajo, da so gospodarstvo
izvaža vse bolj surovinske
materiale, namesto toliko za-
željenih končnih izdelkov,
tekstilna industrija se utap-
lja v dodelavah, pri uvozu pa
so vse bolj pogoste manjše
pošiljke namesto velikih. Si-
cer vse to na uspešnost po-
slovanja filiale ne vpliva, a
dolgoročno so le povsem
odvisni od gospodarstva, za-
to jim tudi ni vseeno, kakšna
je r\jegova pot.
Poslovanje celjske filia^^
je uspešno, vendar brez te^
žav ne gre. Največ jim jih p**;
vzročajo togi in zapleten^
predpisi, ki poleg izredne n^
tančnosti zahtevajo še praV
goro papirja. S tem se ob
šokih cenah papirja in obra^'
cev stroški seveda strmo v'^
čajo, vplivati pa nanje ni
goče. Delavci, v Celju in T'
to vem Velenju jih je skup''^
103, pa so že dolgo navaj^
na izrazito neenakomeD^
razporejeno delo, težje pa ^
navadijo na vse bolj zastal^
lo opremo. Ob dobrih obeti'|
do konca tega leta, d^
urejenih delovnih pogojih^
vzdpodbudnih osebnih ^
hodkih (julija je bil povpr^
ni osebni dohodek 32.527^'
narjev), pa je vseeno več
zlogov za zadovoljstvo ^
nezadovoljstvo.
MILENA B. POKI^'
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Spominska
soba
v domu borcev in mladi-
ce v Titovem Velenju kon-
čujejo z ureditvijo spo-
minske sobe Edvarda Kar-
delja, ki naj bi jo odprli za
pan republike, 29. novem-
bra-
Spominsko sobo v nasta-
janju si je že ogledala tudi
pepca Kardelj ter Velenjča-
(lom obljubila vso pomoč
pri zbiranju gradiva za so-
bo, ki naj bi predstavila ve-
likega jugoslovanskega re-
volucionarja. Velenjski
borci ob urejevanju teh
spominskih sob zbirajo tu-
di gradivo o pred in med-
vojnem delu na velenjskem
območju z željo, da ohrani-
jo pomembne dogodke
pnlajšim generacijam.
TV
Zanleli s cesto v Hramšaii
Povezan krajevno skupnost ali dati ljudem, kar potrettujejo?
Hramše so vasica v kra-
jevni skupnosti Galicija, le-
žijo pa tik ob meji s celjsko
občino, v neposredni bližini
Dobrne. Zadnje čase so kra-
jani razburjeni, razočarani,
pa vendarle odločni, da bo-
do vztrajali. Zakaj gre? V
planu krajevne skupnosti je
zapisano, da bo letos konč-
no le treba začeti graditi,
oziroma asfaltirati cesto, ki
bi Hramše povezala z Gali-
cijo, oziroma s cesto, ki pe-
lje od Dobrne proti Titovem
Velenju.
V Galiciji se ogrevajo, da
bi cesto začeli graditi iz Gali-
cije proti Hramšam, v Hram-
šah pa bi radi, da bi cesto
gradili od ceste Dobrna-Ti-
tovo Velenje proti Galiciji.
Ljudi v Hramšah je treba
navsezadnje razumeti. Otro-
ci obiskujejo šolo na Dobrni,
veliko se jih vozi na delo v
Titovo Velenje, na Dobrno in
v Celje, k zdravniku morajo
na Dobrno... Skratka,
Hramšani so res v žalski ob-
čini, oziroma v krajevni
skupnosti Galicija, toda nji-
hovo življenje je najtesneje
povezano s celjsko in velenj-
sko občino. Tako seveda ni
naključje, da se ogrevajo za
asfaltiranje dobrih tisoč me-
trov dolgega cestnega odse-
ka iz vasi do ceste, ki vodi iz
Dobrne proti Titovemu Ve-
lenju, oziroma Žalcu. Niče-
sar pa nimajo tudi proti te-
mu, da bi v naslednjih letih
postopoma zgradili še cesto
iz Hramš do Galicije. Sami
pravijo, da bi bila gradnja ce-
ste iz Hramš do Galicije pre-
cej dražja, saj bi bilo treba
cesto rez.ati v hribe, teren je
izredno zahteven in to bi ve-
ljalo precej sredstev in mate-
riala. Vsekakor toliko, da bi
se za odsek, ki njim pomeni
življenjski interes, v nasled-
njih nekaj letih lahko obrisa-
li pod nosom. Zanj pa so se-
daj pripravljeni prispevati
tudi denar, material in pro-
stovoljno delati. Ob tem pa
poudarjajo, da je bilo v kra-
jevni skupnosti Galicija v
zadnjih nekaj letih že marsi-
kaj zgrajenega, da je kraj
prepleten z asfaltiranimi ce-
stami in tako naprej. Dolga
leta so na Hramšane pozab-
ljali, zdaj pa je prav, da pride
na vrsto tudi izpolnitev ene
redkih želja, ki jo imajo lju-
dje v tej vasici. Sestanki in
prepričevanja se sedaj vrste
domala vsak dan, kakšen pa
bo rezultat še nihče ne ve.
Prav pa bi bilo, ko bi Hram-
šani vendarle dobili tisto,
kar bi radi in kar potrebuje-
jo. V naslednjih letih bi po-
tem lahko zgradili še cestni
odsek iz Hramš do Galicije,
tako da bi bila povezana tudi
cela krajevna skupnost. Ce
pa že ni bila toliko let, potem
lahko počaka še nekaj časa.
Najbolj pomembno je ven-
darle, da ljudem v okviru
možnosti omogočimo tisto,
kar potrebujejo in za kar se
borijo.
JANEZ VEDENIK
Literarno srečanje
bn mesecu knjige
v čitalnici študijskega od-
leika knjižnice Edvarda Kar-
lel.ia v Celju je bilo v ponede-
ljek zvečer literarno srečanje
spesniki in pisatelji s celjske-
pt območja.
, Uvodno in vezno besedo je
povzela profesorica Božena
Orožnova, ki je predstavila li-
erarno snovanje vsakega od
sodelujočih avtorjev, nato pa
» plodove njihovega duha,
fantazije in čustev prebirali di-
aki srednje družboslovne šole
H Cehu in učenki iz osnovne
»le Žalec.
Ob glasbeni spremljavi so
oslušalci, in ni se jih zbralo
lalo, z izrednim zanimanjem
J pozornostjo prisluhnili naj-
rej pesmim Mete Rainerjeve,
rozi Draga Kumra, lirskim
esmim Anke But in Pavle Ro-
vanove, prozi in poeziji Draga
Medveda, humornemu odlom-
ku iz dela Daneta Debiča,
znanstveno fantastični noveli
Franja Puncerja, odlomku iz
igre Janeza Zmavca in avto-
biografski pripovedi in afori-
zmom Jureta Sarlaha.
Z literarnim srečanjem ne-
katerih pesnikov in pisateljev
celjskega območja so v Knjiž-
nici Edvarda Kardelja v Celju
obeležili pri če tek meseca knji-
ge Takšno obliko literarnih
srečanj gre vsekakor spodbu-
jati tudi v prihodnje, k sodelo-
vanju pa povabiti tudi druge,
manj znane in uveljavljene li-
terate, ki jih na našem področ-
ju ni malo in jim dati prilož-
nost, da se izvijejo iz anoni-
mnosti.
MATEJA PODJED
Obnovljena
Plečnikova
v krajevni skupnosti
Aljažev hrib so slovesno
odprli prenovljeno Pleč-
nikovo ulico. Dela so se
lotili temeljito in obnovili
komunalne vode s prik-
ljučki, vodovod s prik-
ljučki, zaščitili PTT vode
in na novo napeljali plin-
sko napeljavo. Poleg tega
so približno 500 metrov
dolgo ulico na nekaterih
mestih razširili, da je pov-
sod široka 5 metrov, zgra-
dili pa so tudi pločnike za
pešce.
Znesek, ki je bil potre-
ben za obnovo ulice, še ni
natančno znan, ocenjuje-
jo pa, da so porabili pi-
bližno 20 milijonov dinar-
jev, od tega je bilo 7,5 mi-
lijonov zbranih s samo-
prispevkom.
S. S.
Nekateri so se preveč greli na tuj račun
Zato so se stanovalci Kolenovega Grabna odklopili od centralne kurjave
Skupnost stanovalcev v
novem naselju Kolenov
Graben v Radečah, ki obse-
sedem blokov z okoli 120
stanovanji, je sklenila, da
se odklopi od centralnega
(retja. Glavni vzrok za ta
korak je neredno plačeva-
nje ogrevanja. V povprečju
četrtina stanovalcev ni re-
dno plačevala svojih obvez-
nosti, nekateri so dolžni za
fretje celo za štiri leta na-
^aj.
Prvič so začeli o odklopu
razmišljati ob koncu kurilne
sezone. Marca so sklicali
zbor stanovalcev, ki so se ga
udeležili člani hišnih svetov
in štirje stanovalci. Takrat so
.sklenili, da opravijo anketo
fied stanovalci ali centralna
da ali ne. Odgovorili so vsi
stanovalci, dobra večina je
Ijila za to, da še naprej ostane
Centralno gretje. Kljub temu,
tla so bili seznanjeni, kaj je
Osnovni vzrok težav, se je iz-
dalo, da četrtina tudi od
aprila naprej ni redno plače-
vala svojih obveznosti, kakš-
nih 40 odstotkov stanoval-
^v pa je dolžnih za mesec ali
piva. Za denar, ki so ga zbrali
■"d aprila do septembra, so
®hko nabavili toliko olja, da
i'fn bi zadoščao do začetka
"leseca decembra. V prime-
da bi dolžniki poravnali
J^se svoje obveznosti iz prete-
klih let (to je okoh 500 tisoč
dinarjev) in vsi tisti, ki so
dolžni od aprila, bi lahko za-
gotovili kurjavo do februarja
l^eseca, potem pa bi jim,
'^Ijub rednemu plačevanju,
^fi^anjkalo denarja za nakup
^Ija do konca kurilne sezone.
O vsem tem so razpravljali
^^ zadnjem zboru stanoval-
cev, ki se ga je udeležila le
^'etina stanovalcev. Večina
_
teh je bila za odklop, do-
končno odločitev pa so pre-
pustili organom skupnosti
stanovalcev. Ti so se odločili,
da kurili ne bodo, ker denar-
ja od dolžnikov ne morejo
pravočasno izterjati in zato
ker ne morejo zagotavljati
rednega kurjenja, saj tudi za-
log ne bi imeli v primeru, da
pride do težav pri nabavi ku-
rilnega olja.
Za neplačnike
administrativna
kolesa meljejo
prepočasi
Lani decembra je predsed-
nik hišnega sveta Kolenov
graben 3, Jorgij Kralj, prev-
zel stvari v svoje roke, ker
meni, da je prejšnje vodstvo
le prepočasi reševalo te pro-
bleme. Poslal je seznam ne-
plačnikov stanovanjski
skupnosti. Ta je nato se-
zname poslala delovnim or-
ganizacijam, kjer so ti stano-
valci zaposleni in ki so dobili
družbena stanovanja preko
delovne organizacije. Za se-
daj sta le delovna organizaci-
ja Jadran in Papirnica priče-
la odtegovati od plač dolžni-
kom. Vendar so te vsote pre-
majhne. Stanovalcu, napri-
mer, ki je dolžan kar 66 tisoč
dinarjev za štiri leta nazaj,
Papirnica na mesec odteguje
le 2100 dinarjev. Vsak lahko
izračuna, da bo ta stanovalec
izplačal svoj dolg šele v dveh
letih in pol. Vsota, ki mu jo
odtegujejo, pa po sedanjih
cenah centralne kurjave ne
zadošča niti za ogrevanje
enosobnega stanovanja s 30
kvadratnimi metri.
"Pravzaprav smo imeli
srečo;« meni Kralj, - Verjet-
no še do sedaj ne bi stano-
vanjska pričela s postopkom
za izterjatev, če si mi na ra-
čun dolga neplačnikov ne bi
od stanovanjske sposodili
kurilno olje za zadnjih pet-
najst dni v lanski kurilni se-
zoni.« Vseeno pa so izterjave
prepočasne, tako s strani sta-
novanjske kot tudi s strani
delovnih organizacij. Navse-
zadnje je vendarle v zakonu
zapisano, da nerednega plač-
nika lahko postavijo tudi na
cesto, le da mu morajo zašči-
titi oziroma deponirati imet-
je. Ce bi se za to odločili še
pravi čas samo pri enem ne-
plačniku, bi verjetno ta
ukrep marsikateremu dal
misliti. Zaradi neplačnikov
smo morali tudi krepko po-
dražiti kurjavo. Lani je ta
znašala 36 dinarjev, februar-
ja smo jo podražili na 60 di-
narjev za kvadratni meter,
nova cena od 1. novembra
dalje pa bi bila 84 dinarjev na
kvadratni meter.«
Nekatere je tudi
zeblo
Novogradnje v Koleno-
vem grabnu imajo, tako kot
večina novih stanovanj, pri
katerih graditelji varčujejo s
kvalitetnimi materiali, vrsto
pomanjkljivosti. Ponekod je
slaba toplotna izolacija, zla-
sti v zgornjih nadstropjih in
pritličju. Stanovanjska je la-
ni popravila izolacije v zgor-
njih nadstropjih, v septem-
bru pa je vstavila dodatne ra-
diatorje v pritlična stanova-
nja.
In kdo so neplačnlkl
Neplačniki niso tisti, o ka-
terih bi dejali, da so socialno
ogroženi. Med take sodita le
dve stranki. Štiri niso plače-
vale zato, ker jih je res zeblo,
saj so pri njih namerili lani
tudi le 13 stopinj v stanova-
nju. Vsi ostali, teh pa je veči-
na, ne plačujejo, ker se očit-
no radi grejejo na tuj račun,
meni Kralj. »Moram pa po-
vedati, da prvi pridejo porav-
nati stroške upokojenci in
invalidi,« pravi Jorgij, »in
ravno njih bo naša odločitev
najbolj prizadela. Ti so prišli
v družbeno stanovanje pred-
vsem zato, da ne bodo imeli
problemov z nabavo in nato
še prenašanjem premoga in
drv iz kleti v stanovanje.«
Odločitev v Kolenovem
grabnu ni prijetna, je pa
odraz razmer, ki vladajo v
marsikaterem hišnem svetu,
kjer je iz leta v leto več ljudi,
ki se radi grejejo na tuj ra-
čun. Posledice te odločitve
pa bodo žal nosili vsi in zato
se upravičeno lahko vpraša-
mo, mar res nihče ne more
hitro in učinkovito ukrepati.
VIOLETA VATOVEC EINSPIE-
LER
Jorgij Kralj
TEDNIKOV INTERVJU
»Spomini so bogati,
da ne vem začeti«
Nismo je pričakovali, pa
vendar je prišla. Nuša Bu-
čar, prva napovedovalka
Radia Celje, še danes prva
dama celjskega radia. Ta-
ko zatrjujejo vsi tisti, ki se
spominjajo njenega glasu.
Pred tridesetimi leti je
preko etra sporočal svetu
o veliki proslavi na
Ostrožnem, kjer je govoril
tudi maršal Tito.
Letos, ob tridesetletnici
Radia Celje, ki smo jo pro-
slavili z akademijo v Na-
rodnem domu v Celju, se
tistih dni spominjajo zla-
sti oni, ki so na Ostrožnem
povili novorojenčka - Ra-
dio Celje - med njimi tudi
takratna napovedovalka
Nuša Bučarjeva.
N.T.: Kaj se je pred
tridesetimi leti dogaja-
lo? Kako ste .postala
prva napovedovalka
Radia Celje?
N.Bučar: »Lahko bi re-
kla, da po naključju. Celje
se je pripravljalo na veliki
dogodek. Jaz sem bila ta-
krat z možem že v tem me-
stu. Prišla sem iz Ljublja-
ne. V tistih dneh me je sre-
čal na ulici Beno Hvala, ki
me je poznal kot napovedo-
valko Radia Ljubljana.
»Kako prav mi boš prišla,
smo brez napovedovalke
za veliko proslavo,« je
vzkliknil ob srečanju in me
predstavil neugnanemu
Ristu Gajšku. Tako sem
postala v Celju prva radij-
ska napovedovalka.
Znašla sem se v nedogra-
jeni sobi, v takratnih pro-
storih občinske skupščine.
Delovno vzdušje je bilo
prepojeno z entuziazmom,
čeprav je bil naš studio sa-
mo miza z mikrofonom. Na
njo so mi prinašali poroči-
la. Vse delo je potekalo im-
provizirano, kljub temu pa
je bilo na dostojni strokov-
ni ravni.«
N.T.: Kdo je bil vaš
prvi urednik, koliko ča-
sa ste bila edina napo-
.vedovalka, je bil to vaš
poklic?«
N. Bučar. »Nepozabno
mi ostaja v spominu sode-
lovanje z Ristom Gajškom,
enako lepe spomine imam
na Milana Božiča, mojega
prvega urednika na celj-
skem radiu. Sprva nismo
imeli ničesar, potem pa je
ravno on začel zbirati plo-
šče, da smo poleg poročil
vrteli tudi nekaj glasbe. Ta-
ko je nastajala naša prva
arhiva.
Ko sem za eno leto vsko-
čila kot napovedovalka v
Radio Koper, sem od tam
prinesla v Celje naše prve
trakove.
Sedem let sem napove-
dovala čisto sama, potem
so prihajali v studio gleda-
liški igralci: Sandi Krošl in
še drugi. Prišel je tudi Loj-
ze Cukala, s katerim sva se
po barvi glasu zelo ujema-
la. Tako smo začeli brati že-
lje poslušalcev v dvoje.
Delo na radiu mi je bilo v
sprostitev, opravljala sem
ga z veseljem, sicer pa sem
poučevala na takratni »po-
sebni« šoli. Ob delu sem
študirala še defektologijo
in jo tudi končala.«
N.T.: »Imela ste torej
moči, da bi gore premi-
kala?«
N.Bučar: - Ce zdaj pomi-
slim nazaj, lahko tako re-
čem. A takrat nam ni bilo
težko delati nadur, kljubo-
vati neprijetnostim, se šo-
lati, vzgajati otroke. Vse to
smo opravljali z lahkoto,
moralo je tako biti in nihče
se ni spraševal, če je po-
trebno. Delo je človeka
vzgajalo, ob njem smo se
vsi plemenitih. Nič nam ni
bilo pretežko.«
N.T. »Mora biti napo-
vedovalec na radiu
ustvarjalna osebnost?«
N.Bučar: »Brez ustvar-
jalnosti sploh ne more biti
napovedovalca. Osebna
nota se mora čuti v tekstu,
ki ga tudi sam oblikuje, mu
da dušo. Tako me je učil
profesor Mirko Mahnič, ko
sem ubirala prve korake na
Radiu Ljubljana. Tri leta
me je »pildal«, potem sem
prišla v Celje. Tu mi je bilo
najtežje takrat, če sem do-
bila do pike napisan tekst,
kjer nisem mogla dodati
nič svojega. Takšnemu po-
ročanju sem se tudi uprla.
Toliko je še spominov,
bogati so, tudi anekdot je
nekaj vmes, ne vem kje bi
začela, kje končala.«
N.T. »Čutite ob da-
našnjem napovedova-
nju veliko razliko od
vašega? Ce je, kje je?«
N.Bučar: »S srcem sem
na radio še vedno vezana,
zato ga tudi zelo veliko po-
slušam. Moje prvo jutranje
opravilo je prižgati radio.
Celjskega v Ljubljani, kjer
sedaj živim, težko ujamem.
Všeč mi je kramljanje,
sproščeno govorjenje, tudi
če se komu kdaj kaj zata-
kne. Ce se je le dalo, sem
tako delala tudi jaz, a takrat
smo bili še vse preveč togi,
zapeti. Zdaj je več možno-
sti za ustvarjalnost posa-
meznih napovedovalcev.
Danes, ko sem prišla v
Celje, da obudim spomine,
sem poslušala celjski radio.
Pa me je nekaj motilo: ko
je bilo govora o današnji
proslavi, je napovedovalec
pozabil pri zadnjih poroči-
lih povabiti na proslavo tu-
di poslušalce. Govorimo za
ljudi in ljudem, tega ne
smemo nikoli pozabiti.«
N.T. »Vam v pokoju
ostaja dovolj časa, da
nadoknadite tisto, kar
ste v mladosti zamudi-
li. Bila ste aktivistka,
partizanka, kaj ste
zdaj?«
N. Bučar: »Hčerka mi
pravi, da naj malo izpre-
žem. Več dela imam kot
sem ga imela kdajkoli. Ta-
ko se mi vsaj zdi. Pa ni ta-
ko, le časa zanj porabim
več. Aktivna sem v zvezi
borcev, društvu upokojen-
cev, kdo bi vse našteval...
Se vedno sem nemirna du-
ša, ki ne najde pokoja. Delo
osmišlja življenje tudi te-
daj, ko »uradno« izprežeš.«
ZDENKA STOPAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
Krvodalalcev še ni dovoli
MedaUe In priznanla najboll prlzade¥nlm
Čeprav število krvodajal-
cev v Celju že nekaj let po-
časi raste in računajo, da
bodo letos zbrali že več kot
1.000 litrov krvi, pa občin-
ski odbor Rdečega križa
ugotavlja, da od približno
200 delovnih organizacij v
občini redno sodeluje v kr-
vodajalskih akcijah le 40,
občasno pa še 35 delovnih
organizacij.
Tako je v organizirano kr-
vodajalstvo zajetih le 6 od-
stotkov delavcev (načrt za
našo republiko predvideva,
da bi zajeli vsaj 15 odstotkov
delavcev). Najbolj prizadev-
ni so krvodajalci v Libeli,
Metki, Klimi, Zlatarni in Že-
lezarni Store in pa še v neka-
terih manjših kolektivih kot
na primer v osnovni šoli Do-
brna, kjer se krvodajalskih
akcij udeležuje polovica za-
poslenih.
Zaradi prostega dne ob
odvzemu krvi je celjsko go-
spodarstvo lani izgubilo
2.952 delovnih dni, kar pred-
stavlja le dve tisočinki pov-
prečne odsotnosti z dela. Za-
to to verjetno ne more biti
vzrok, da v večini celjskih
delovnih organizacij ne so-
delujejo v kr\^odajalskih ak-
cijah.
Ker potrebe po krvi nara-
ščajo hitreje kot število krvo-
dajalcev (v celjski občini jih
je trenutno 3.287), čaka Rde-
či križ v naslednjih letih za-
htevno delo. Se posebej, ker
so si zastavili načrt, da bi v
Celju zbrali vsaj 1.500 litrov
krvi na leto. Seveda pa
vzpodbujanje krvodajalstva
ne bi smela biti samo naloga
organizacije Rdečega križa,
ampak vseh družbenopoli-
tičnih organizacij v občini,
še posebej pa sindikata.
Na slovestnosti v domu
učencev Karla Destovnika-Ka-
juha, ki bo jutri, to je v petek,
19. oktobra ob 17. uri bodo pre-
jeli:
-	Red zaslujg za narod s sre-
brno zv,ezdo: Štefan Krumpak
iz Stor, ki je dal kri že 25-krat,
poleg tega pa je zelo prizade-
ven organizator krvodajalskih
akcij v štorski Železarni
-	Red dela s srebrnim ven-
cem: Franc Dečko iz Celja, ki
je dal kri že več kot 75-krat,
Jurij Žerdoner iz Stor, ki je dal
kri že več kot 75-krat in Mirko
Zirovnik iz Titovega Velenja,
ki je dal kri že več kot 80-krat
-	Medaljo zaslug za narod:
Franc Jančič iz Celja, ki je dal
kri več kot 75-krat, Ivanka
Kresnik iz Laške vasi, ki je da-
la kri več kot 75-krat, Peter Lo-
žar iz Celja, ki je dal kri več kot
135-krat.
Srebrne plakete bodo dobili
tisti, ki so dali kri 25-krat:
Adolf Bobera, Ivan Breznik,
Milan Ferlež, Jože Fideršek,
Stanko Glaser, Stane Globoč-
nik, Boris Haler, Ana Irner,
Zofka Jeler, Rado Kasesnik,
Milan Klemene, Ljubo Kre
snik, Štefan Luc, Franc Maj-
ger, Hilmija Majkovič, Janez
Ogrizek, Dimitrij Paher, Sonja
Pavič, Damir Perlič, Franc
Ramšak, Ivan Senica, Drago
Sivka, Maksimilijan Smreč-
nik, Nada Srebotnjak, Konrad
Salamon, Vlado Škrabar.
Franc Tofant, Ivanka Vidovič,
Vinko Vrbnjak, Kari Vrunč,
Jože Vurcer, Radenko Vuko-
vič, Jurij Zvonar, Jože Žlen-
der, Bogomir Korpnik, Ivana
Kroflič, Milan Dolar, Jelka Ki-
tak in Milica Savski.
Zlate plakete bodo dobili ti-
sti, ki so dali kri 50-krat: Anton
Medved, Marija Lapornik, Ru-
di Cajevec, Ferdo Kavčnik, Al-
bin Klajnšek, Alojz Kramer,
Franc Spolenak.
Občinski odbor rdečega kri-
ža je na slovestnost povabil tu-
di vse tiste, ki so dali kri 5-krat
(157 krvodajalcev), 10-krat (83
krvodajalcev), 15-krat (73 krvo-
dajalcev), 20-krat (55 krvoda-
jalcev), 25-krat (39 krvodajal-
cev), 30-krat (32 krvodajalcev),
35-krat (14 krvodajalcev), 40-
krat (11 krvodajalcev), 45-krat
(2 krvodajalca) in 50-krat (7 kr-
vodajalcev). Vsi ti bodo prejeli
pismena priznanja.
S. S.
Sveče pred dnevom mrtvih dražje
v marsikaterih prodajalnah so v teh dneh uredili posebne
kotičke za prodajo sveč. Le-te so tako drage, da je treba kar
dobro pogledati katero bi človek kupil. Cene so se od lanskega
do letošnjega leta izredno povišale. Tako stane srednje velika
sveča 200 in več dinarjev. Lani za dan mrtvih je npr. manjša
sveča stala 14 din, sedaj stanejo nekaj manj kot 100 dinarjev.
Grobovi najbližjih bodo zato letos skromneje okrašeni s sve-
čami, saj je izdatek za sveče resnično velik.
T.TAVCAR
Na Ložnici
obnova
gasilskega
doma
člani gasilskega dru§(
Ložnica pri Žalcu, ki bJ
prihodnje leto slavili 65-let!|
co obstoja, že vse leto obij^
'jajo gasilsko stavbo, ki jein
la za današnje potrebe p?
majhna in neustrezna.
S pripravljalnimi deli so^
čeli že pozimi, ko so začeli ^
dirati les za obnovljen dorti)
deli ob samem domu so za^J
aprila ter po pozidavi opraJ
pokritje 30. avgusta, rnesfc
pred rokom. Se v tem mes^
želijo urediti orodjarno in gajj
žo, ostalo (sanitarije, sejna sa
ba, dvorana in ostali prosto^
pa do junija prihodnje leto,)!,
bodo dom izročili namenu oji
obletnici društva.	j
V društvu je trenutno 45
nov, najuspešnejši pa so pi,^
nirji, ki dosegajo lepe uvrstitvi
na občinskih tekmovanjih, so,
delovali pa so tudi na letoi
njem republiškem prvenstvui
Slovenski Bistrici pod vod
stvom mentorja Ivana Antlo3
Pri domu društva, ki ga vo(j
kot predsednik Vinko Zapi
šek, so doslej opravili že 50<(
udarniških ur in 209 traktor,
skih. Sodelovalo je kar 72 lju,
di. Med prostovoljci je velil«
takšnih, ki so opravili že pj
300, nekateri pa celo okoli 451
ur.
T. VRABl
Dvajset let šole v Lesičnem
v Lesičnem je bil v petek
neke vrste praznik za kra-
jevno skupnost. Osnovna
šola Tončke Ceč v Lesičnem
je bila namreč zgrajena
pred dvajsetimi leti, dvaj-
seti rojstni dan šole pa je
bilo treba primerno prosla-
viti. Zbrali so se nekdanji
in sedanji učitelji, pred-
stavniki šolskega sveta
staršev, občinskih družbe-
nopolitičnih organizacij,
•krajevnih družbenih orga-
nizacij in društev, krajevne
skupnosti Lesično in zdru-
ženega dela iz sosednje kra-
jevne skupnosti Kozje.
Ko so se 1. septembra leta
1964 prvič odprla šolska vra-
ta, je bilo v osmih oddelkih
221 učencev, na podružnični
šoli Zagorje pa 33. Za šolarje
je takrat skrbelo 15 učiteljev
in sodelavcev. Pred tem je
bil pouk v stari šoli na Pilšta-
nju.
Danes je v osmih oddelkih
šole 186 učencev, podružnič-
no šolo v Zagorju pa so leta
1977 začasno zaprli. Pet uči-
teljev je šoli v Lesičnem zve-
stih vseh dvajset »novih« let,
štirje pa že dobrih trideset
let.
Ob 20-letnici se je šola od-
dolžila vsem, ki so kakorkoli
pomagali in prispevali, da je
šola danes vzorno urejena in
da je pouk v njej kakovo-
sten. Priznanje za sodelova-
nje so ob tej priložnosti pre-
jeli: Adela Ravter, Jožko Lo-
jen, Leopold Veber, Jože
Lipnik, Andrej Kocman,
Stane Jagodič, OZD »De-
kor« Kozje, LIZ Inženiring iz
Ljubljane, Cestno podjetje
Celje, Lovska družina Kozje,
krajevna organizacija borcev
iz Lesičnega, osnovna šola
Ivan Kovačič-Efenka iz Ce-
lja, kulturno društvo iz Le-
sičnega, jubilejno nagrado za
30-letno pedagoško delo na
pa je prejela Betka Romih.
Med povabljenimi je bila tu-
di prva ravnateljica lesičen-
ske osnovne šole, Adela Rav-
ter.
Eden prvih učiteljev na šo-
li je bil tudi akademski slikar
Stane Jagodič, ki je rad pri-
šel na proslavo jubileja, za to
priložnost pa je v eni od učil-
nic pripravil razstavo svojih
risb in grafik. Ob jubileju je
izšla tudi prva letošnja šte-
vilka šolskega glasila »Zim-
zelen«, za krajši kulturni
program pa so poskrbeli
učenci.	M. AGREŽ
Spominska
obeležja
v velenjski občini je več
kot 21 tisoč nekdanjih bor-
cev, ki uspešno delujejo v
dvajsetih krajevnih in eni
vojaško-invalidski bor-
čevski organizaciji.
Med mnogimi delovnimi
nalogami je na vidnem me-
stu tudi skrb za spominska
obeležja, ki jih je trenutno
na velenjskem področju 84,
od tega so jih šest odkrili
letos: spomenik v Saleku,
štiri spominske plošče in
kot zadnje spominsko obe-
ležje padlim borcem VDV
na Karničnikovi kmetiji v
KS Salek. Odkritje tega
obeležja je bilo ob letoš-
njem občinskem prazniku.
Prihodnje leto bodo več
spominskih obeležij obno-
vili ter postavili tudi nekaj
novih. Za obeležja na po-
dročju velenjske občine
skrbijo delovne organizaci-
je m šole. tone VRABL
Revija »narodnjakov«
v Libojah so pri DPD Svo-
boda Ludvika Oblaka že ime-
novali organizacijski odbor
(tudi tokrat ga vodi Heri Ku-
zma), ki bo pripravil in izpe-
ljal XII. revijo narodnih an-
samblov, ki bo tokrat v nede-
ljo, 25. novembra z dvema
koncertoma ob 15. in 18. uri.
Posebnih sprememb v letoš-
njem programu ne bo, pravico
nastopa pa bodo imeli vsi ob-
stoječi narodni ansambli v žal-
ski občini. Organizator bo k so-
delovanju povabil še ansamble
vseh občin celjskega območja,
pobratnega Ptuja, zamejstva
(Italija, Avstrija) in drugod.
Nastopilo naj bi okoli dvajset
ansamblov. Seveda se za na-
stop lahko prijavijo tudi drugi.
Prijave sprejemajo do 20. okto-
bra. Vsi tisti ansambli, ki se še
niso izkazali v Steverjanu ali
Ptuju bodo morali opraviti av-
dicijo.
Na reviji bodo predstavniki
vseh sodelujočih ansamblov
tudi podpisali sporazum o !i
bojski reviji narodnih ansani
blov. Ta je bil dan v razpra«
po lanski reviji in nanj ni bik
pripomb, tako da ga bodo leta
sprejeli.
Tudi tokrat je pokrovitel
Keramična industrija Liboje
ki slavi prihodnje leto 170 let
nico obstoja, pomoč pa so tud
obljubili Kulturna skupnos
Žalec, ZKO Žalec, Mirosan
Krajevna skupnost Liboje ii
drugi, sodeloval pa bo tudi No
vi tednik - Radio Celje. XII
revija narodnih ansamblov t
Libojah bo tudi uvodna prirt
ditev v številne druge, ki ji
bodo v Libojah pripravili
sklopu občinskega praznila
ki bo prihodnje leto v Libojat-
Bo pa letošnja revija tudi v do
mala že dokončno preurejen
libojski dvorani, kar bo orno
gočilo boljšo izvedbo in boljS
počutje tistih, ki bodo priS
ansambe poslušat.
TONE VRABI
Nastopilo 570 gasilcev v 2alcu
Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila v Športnem centru
v Žalcu občinsko gasilsko tekmovanje članov in članic. Nasto-
pilo je kar 57 desetin iz 26 prostovoljnih in industrijskih gasil-
skih društev, ki so se pomerili z vajo z motorno brizgalno, vajo s
hidrantom in polaganje cevovoda 105 metrov.
Člani: industrijska gasilska društva: 1. Tekstilna tovarna Pre-
bold, 2. Tovarna nogavic Polzela, 3. AERO Šempeter; članice: 1.
Tekstilna tovarna Prebold II., 2. Aero Šempeter, 3. TT Prebold
I.; člani prostovoljna gasilska društva: 1. Matke, 2. Vinska gora,
3. Prebold; članice., 1. Vinska gora, 2. Braslovče, 3. Kaplja vas
itd.
TONE TAVCAR
Nudistični dnevi na Doiimi
v soboto in nedeljo bosta v hotelu na Dobrni dneva, name-
njena ljubiteljem naturizma. Naturističnih dnevov se bodo
udeležili tudi pristaši tega gibanja iz tujine. Bazen hotela bo od
10. do 19. ure odprt za nudistično kopanje. Ob tej priložnosti bo
cena za kopalce še posebej ugodna, saj bodo za uporabo bazena
in savne morali odšteti le 150 dinarjev
»Mini-maksi« prehranjevalne težave
Ob Ljubljanski cesti v Celju je vsako dopoldne, pred novo
mini okrepčevalnico maksi vrsta in gnoča. Maksi vrsta povzroča
ob mini odmoru hude težave zlasti tistim učencem srednje šole
Boris Kidrič, ki imajo maksi prazen želodec. In če imaš maksi
srečo, se nekako že prebiješ do mini obroka, sicer pa se zna
zgoditi, da se za dopoldansko malico obrišeš pod nosom. Seveda
ostane še možnost, da si ob maksi razumevanju učiteljev privo-
ščiš zamudo pri pouku, kar pa sploh ni lepo, niti koristno.
Rešitev bi bila torej v maksi glavnem odmoru, zlasti za tiste
učence, ki si ne privoščijo niti mini zajtrka, takšnih pa je, po
njihovem pripovedovanju, največ. Mini in maksi sta torej v
vsakdanji dijaški prehranjevalni praksi kar velik problem,
učenci pa: bolje vsaj mini, kot pa nič, zato novo okrepčevalnico
veselo pozdravljajo. Edino, kar je v tej »mini-maksi- zagati
ostalo še midi, so okusni hot-dogi. Njih cena namreč.
M. A.
Zakonski jubilej Burgerjevib
v Braslovčah sta pred dnevi praznovala zlato poroko, 50
letnico skupnega življenja, 76 letni Viktor in 79 letna Tere-
zija Burger.
Oče Viktor se je rodil na mozirskih Dobrovljah 18. ja-
nuarja 1908. Po šoli se je zaposli v pri Gozdnem gospodar-
stvu Nazarje in mu ostal zvest vse do upokojitve 1965. Mama
Terezija pa se je rodila 13. oktobra 1905 leta v Cirkovcah
blizu Titovega Velenja. Izučila se je za kuharico. Več let je
bila zaposlena v Avstriji, po poroki pa je gospodinjila.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok, na katere sta pono-
sna, saj so vsi pridni in se radi vračajo domov. Kot pravita,
sta najtežje čase preživljala med vojno. Partizanom sta po-
magala po svojih močeh, predvsem s soljo in tobakom,
Viktor pa je bil tudi borec Tomšičeve brigade. S svojim
življenjem sta z.adovoljna. S pridnim in poštenim delom sta
si ustvarila dom v Braslovčah ter vzgojila in spravila do
kruha vseh šest otrok. Sedaj si želita le še zdravja in miru za
^^^	TONE TAVCAR
Jure Belak
Krajani Dramelj in so-
sednjih krajev smo se 10.
oktobra poslovili od Jureta
Belaka iz Trnovca.
Čeprav smo vedeli, da je
bolan, smo vendarle upali,
da bo s svojo jekleno voljo
premagal bolezen. Zato nas
je toliko bolj prizadela vest,
da se je njegovo plemenito
srce 8. oktobra ustavilo.
Jure je bil rojen pred do-
brimi šestdesetimi leti v
Dramljah, v kmečki druži-
ni. Njegovo delo je bilo vse-
skozi povezano s krajem in
z ljudmi. Takoj po zadnji
vojni je delal na krajevnem
ljudskem odboru Drami je,
bil nato upravnik kmetij-
ske- zadruge, potem pa je
vse do upokojitve delal v
šentjurskem Kmetijskem
kombinatu.
Njegov najpomembnejši
delež v življenju je vse-
stransko udejstvovanje v
krajevni skupnosti. Dolgs
leta je bil predsednik kra-
jevne organizacije SZDL
Dramlje, predsednik sveta
krajevne skupnosti pa v le-
tih od 1974 do 1982. V tem
času je v Dramljah zrastis
nova trgovina, stanovanj-
ski blok, zazvonili so noVi
telefoni, speljan je bil no^
vodovod, izdelan urbani-
stični načrt, veliko je bilo
novih asfaltiranih cesl
izboljšale so se a\'tobusne
zveze in še marsikaj je pri-
neslo napredek in lažje ži^'-
1 jen je v te kraje. Jure Belak
je imel redko lastnost, daj^
znal prisluhniti ljudem
težavah, jim pomagati
svetovati.
Pomen njegovega dels
mu je priznala tudi širš^
družbenopolitična skup'
nost in za trud ter uspehe]^
prejel številna krajevni;
občinska priznanja ter odi''
kovanje tovariša Tita. .
LOJZKA BOZNI^
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
filozofila, pripravllena s kalčki, solo ■
pte! Merx se s teanom vegetarijanske kuhinje vkliučule v sodobno prehrano
človek lahko z besedami izraža
jjja najgloblja čustva in duševna
^ivljanja s filozofijo, z umetniškim
I znanstvenim izražanjem. Pa tudi s
jehranjevanjem, ki je lahko odraz
ipvekove etike in odnosa do sveta.
Vegetarijanska kuhinja, za katero
g^o, da je močno skregana z mesni-
ci izdelki, obstaja od pamtiveka. Ni je
^re, ki bi jo izključevala, saj temelji
13 lahki, pestri in zdravi prehrani,
postni dnevi torej niso nikakršna
^rska muha, marveč počitek po obil-
lijedi, ki smo jo zlasti v obdobju bla-
(ostanja, močno povzdigovali v ne-
^sa.
Po svetu že dalj časa prihaja do pre-
joroda prehranjevanja, ko hrana blaži
^lične strese in prav tako zadovolju-
p človeka. Je prav tako kalorična kot
jnaga hrana, ki smo jo navajeni iz dne-
i^a v dan.
In da se seznanimo z brezmesno hra-
10, nam je hotel Merx v Celju pripravil
leden vegetarijanske kuhinje, ki bo
jajal do 20. oktobra. Ponudba je vab-
ljiva in je nastala v sodelovanju z za-
grebško revijo Vikend, ki objavlja re-
cepte za vegetarijanske jedi.
m samo zdrava, služi tudi
MiotI
Mojster tovrstne kuharske umetno-
sti je kuhar Branko Ognjenovič, ki si-
cer kuha v hotelu Esplanade v Zagre-
bu. Veliko je popotoval po svetu, svo-
lemu znanju dodajal izkušnje, ki si jih
'f nabral na gastronomski fakulteti v
Parizu, kjer se je prvič navdušil nad
(egetarijansko kuhinjo.
»Nisem vegetarijanec, a kljub temu
ad kuham tovrstno hrano. Spoznal
em jo tako, da sem najprej preizkusil
taro francosko kuhinjo, ki so jo začeli
edanji francoski gastronomi temeljito
enovirati. Vanjo so vnesli veliko zele-
ijave, ki je lahko prebavljiva. Navdu-
m sem bil nad temi novostmi, ki ter-
jajo veliko znanja in končno sem spoz-
nal, če nekaterim jedem odvzamem
meso in ga nadomestim z enako kalo-
rično sojo, pšeničnimi kalčki, ječme-
nom, je to hrana za vegetarijance. Ni
pa ta hrana samo lahka za želodec,
temveč služi tudi za ten. Ce bi naše
žene vedele, kako temu koristijo pše-
nični kalčki, bi jih verjetno večkrat
ponudile svoji družini za kosilo, pri
tem bi jih pa morale same bolj jesti.
Veliko lepšo kožo bi imele.«
Vabljivo pogrnjena miza za opoldan-
ski prigrizek v hotelu Merx, se je šibila
pod dobrotami, ki so jih pripravili iz
različnih naravnih žit, soje, medu, gra-
ha. Poskusili smo brezmesno pašteto,
čevapčiče iz soje, palačinke s kalčki,
paradižnike z rižem...
Vse napravljene dobrote niso enako
teknile, bile pa so okusne, predvsem
pa nove. Korenček poznamo že dolgo,
a zanj nismo vedeli, da tako imenitno
sodi k medici, k različnim pastetkam,
rogljičkom, zavitkom, kruhu, naprav-
ljenim z Donatovo vodo.
»Upajmo, da ne bo ostalo samo pri
tednu,« so bili navdušeni predvsem
redki vegetarijanci, ki so prišli na
celjsko prvo tovrstno pokušino iz vse
Slovenije. Eden izmed njih ima celo
toliko poguma, da bo v kratkem
odprl trgovino, kjer se bodo lahko
kupile vse sestavine za vegetarijan-
sko prehranjevanje.
Nam pa, ki ostajamo kljub vsemu še
naprej zagrizeni mesojedci, tudi ne bi
škodilo, če bi znali napraviti kaj takš-
nega, kar je mogoče v teh dneh posku-
siti m se tudi naučiti (kuharskih skriv-
nosti vegetarijanci nimajo) v hotelu
Merx v Celju.
ZDENKA STOPAR
FOTO: EDI MASNEC
Kuharska ekipa s kuharjem Brankom Ognjenovičem (prvi z leve), ki je pripra-
vila vegetarijanske jedi kot uvod v teden vegetarijanske kuhinje, ki pravkar
poteka v hotelu Merx Celje.
Priprava jedi v Merxovi kuhinji. Pri delu smo zalotili
Merxovega kuharja Zdravka Volerja.
Vegetarijanska menuja
Sadna solata
Grahova juha s koprom
Pečene gobe
Riž in ajdova kaša
Palačinke s kalčki
Sadno zelenjavna predjed
Zelenjavna juha z baziliko
Ocvrta polnjena paprika
Majaronova omaka s kislo smetano
Pecivo iz ječmenove kaše
Kako raziična sta mesto in vas
Pionirji Iz Lesičnega na obisku ¥ Celju
Osnovni šoli »Tončke Ceč«
iz Lesičnega in »Ivan Kova-
čič-Efenka« iz Celja sodeluje-
ta že sedem let. V okviru jugo-
slovanskih pionirskih iger sta
v vsem tem času neprestano
iskali, na kakšen način to so-
delovanje ojačati, poglobiti
in popestriti v korist in vese-
lje tako otrok iz Lesičnega kot
otrok iz te celjske osnovne
šole.
Oblika, ki se je obdržala in
letos že tretjič ponovila, je
medsebojno izmenjavanje obi-
skov. Celjski učenci pridejo
vsako leto na enotedenski
obisk v Lesično, šolarji iz tega
kraja na Kozjanskem pa kmalu
zatem vrnejo obisk vrstnikorn
iz Celja. Spoznavanje mesta in
vasi ter s tem zbliževanje
otrok, je osnovni cilj takšnega
sodelovanja, ki pa ga, seveda,
spremlja obilo najrazličnejših
doživetij, ki se jh ne da poza-
biti.
Skupina učencev osnovne
šole Ivan Kovačič Efenka iz
Celja je bila na obisku v Lesič-
nem pred štirinajstimi dnevi.
Takrat je nastal tudi tale krajši
zapis izpod peresa Nine Sed-
lar, učenke 3. razreda: »Mesto
je veliko in prašno, vas je pa
majhna, v njej se lahko nadi-
haš svežega zraka. V mestu je
naseljenih več ljudi, ker ne
znajo ceniti narave. V vasi je
malo ljudi, vendar se nikoli
med seboj ne sprejo. Na deželi
morajo ljudje obdelovati njive.
Včasih vaščar^i hodijo k zdrav-
niku v mesto. V mestu so otro-
ci bolj nagajivi, starši so pa
bolj hudi v vaseh. Ko bom veli-
ka, bom stanovala v vasi.«
V ponedeljek okoli poldneva
pa so v CeTje prispeli učenci iz
Lesičnega. Sedeli bodo v klo-
peh v mestni šoli, teden dni
bodo preživeli na domovih
svojih prijateljev iz Celja, hodi-
li na izlete in si ogledali katero
od znamenitosti mesta.
Polona Nunčič je težko pri-
čakovala prijateljico Andrejo
Antelj iz Lesičnega. O svojem
obisku v Lesičnem je poveda-
la: »Lepo je bilo tam. Z Andre-
jo se dobro poznava, saj je bila
že lani v našem razredu in pri
nas doma. Hitro sva se spopri-
jateljili. Pri njej doma imajo
dobro kmetijo. Zvečer, ko je
njena mati pomolzla, smo pili
še toplo mleko.« Andreja je bi-
la vesela, ker jo je Polona pri-
čakala. Da je v mestu sicer le-
po, je povedala, vendar pa svo-
jega lesičnega za Celje ne bi
nikoli zamenjala, je bila odkri-
ta. Potem sta odhiteli v šolo,
kjer so mladi Celjani pripravili
gostom iz Lesičnega toplo do-
brodošlico.
MARJELA AGRE2
Srečanje
starejšili
krajanov
v nedeljo popoldan se je pre-
ko petdeset starejših krajanov
iz krajevne skupnosti Ljubeč-
na sestalo na tradicionalnem
srečanju. Vendar je bilo letoš-
nje za razliko od prejšnjih v
marsičem različno. Po dolgih
letih so se znova srečali v dvo-
rani zadružnega doma. Mno-
gim so se s spomini vrnili v
petdeseta leta, ko je bila dvora-
na grajena in so v njej doživeli
mnogo prijetnih trenutkov.
Pravo doživetje pa so jim pri-
pravili učenci podružnične šo-
le Ljubečna, tamburaši, har-
monikarji in ženski pevski
zbor KUD Ljubečna.
M.B.
Polona iz Celja in Andreja iz Lesičnega ob ponovnem
srečanju.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
tmmmmamKsamumssiaMSKmmM
18. OKTOBER u
Filmska delavnica
Najzanimivejša novost 12. tetina tlomačega illma
Filmska delavnica je nova delovna obli-
ka, ki jo v svoj spored vnaš» Teden doma-
čega filma. Prav ta oblika dela naj bi omo-
gočila vsem, ki jih film bolj zanima, ki se z
njim tudi ljubiteljsko ukvarjajo ali pa lah-
ko koristno pri svojem kulturnem delu
(vzgoji) uporabijo znanje in izkušnje film-
skih avtorjev, bolj poglobljeno spremlja-
nje filmske problematike. Filmska delav-
nica bo namreč letos ob ogledu štirih fil-
mov omogočila vsem, ki se je bodo udeleži-
li, temeljitejše in specializirane pogovore
s štirimi eminentnimi jugoslovanskimi
filmskimi režiserji.
Vsebina letošnje filmske delavnice zaje-
ma predvsem vprašanja posameznih ele-
mentov režije filma. France Štiglic bo tako
predaval o avtorskem pristopu k režiji fil-
ma. Franci Slak je svoje predavanje naslo-
vil »Funkcija slike pri filmski režiji«. Goran
Paskaljevič bo slušateljem govoril o reži-
serjevem delu z igralci. Fadil Hadžič pa bo
predaval o vlogi scenarija pri režiji filma, o
dialogu in o režiserjevem delu s scenarijem.
Torej bo filmska delavnica dejansko ponu-
dila zelo specializirane teme, za katere pa
predavatelji napovedujejo zelo zanimiv pri-
stop. Nekateri si bodo pomagali z video te-
hniko in teze iz svojih predavanj bodo ilu-
strirali z odlomki iz svojih filmov. Dovolj
časa bo tudi za sproščen pogovor.
Vsi, ki jih takšna oblika dela zanima, se za
filmsko delavnico še lahko prijavijo in sicer
tako, da izpolnijo prijavnico m v njej tudi
jasno označijo ali jih zanima celotna delav-
nica ali le posamezna predavanja. Organiza-
torji bodo vse sprejete slušatelje pravoča-
sno obvestili in jim tudi poslali potrebno
delovno gradivo.
In zakaj sploh filmska delavnica? Sodi-
mo, da pogovori po filmih in srečanja s film-
skimi avtorji ob njihovih filmih dajejo le
France Stiglic se je rodil 1919. leta v Kranju.
Študiral je pravo in igro, med vojno pa se je kot
aktivni udeleženec NOB ukvarjal z novinar-
stvom. Po osvoboditvi se je posvetil filmu in
1948. posnel prvi slovenski igrani film Na svoji
zemlji. Sledilo je še 14 filmov: Trst, Svet na
Kajžarju, Volčja noč, Dolina miru, Viza zla,
Deveti krog, Balada o trobenti in oblaku, Tiste-
ga lepega dne. Ne joči Peter, Amandus, Pastir-
ci. Povest o dobrih ljudeh. Praznovanje pomla-
di in Veselo gostiivanje.
Franci Slak se je rodil 1953. leta v Kopru,
kjer je končal tudi gimnazijo in kjer je posnel v
filmskem klubu prve amaterske filme. Študij
režije je končal v Lodzu na Poljskem. Posnel je
več zelo uspešnih amaterskih filmov, med nji-
mi tudi celovečerca Daily news, ter več ekspe-
rimentalnih filmov. Njegov prvi igrani film je
Krizno obdobje, drugi pa Eva.
Goran Paskaljevič se je rodil 1947. leta v
Beogradu. Režijo je diplomiral na Akademiji
za film (FAMU) v Pragi. Je avtor šrevilnih tele-
vizijskih dokumentarnih programov, petih
kratkometražnih filmov in šestih igranih fil-
mov. Debitiral je 1976. s filmom Čuvaj plaže
pozimi, sledili pa so še filmi Pes, ki je imel rad
vlake. Dnevi na zemlji minevajo. Poseben po-
stopek, Somrak in Varljivo poletje 68.
Fadil Hadžič se je rodil 1922. leta v Bileči.
Diplomiral je v Zagrebu na Akademiji likovnih
umetnosti. Delal je kot novinar, bil več let glav-
ni urednik Kerempuha in Vjestnika u srijedu.
Organiziral je delo pri prvi domači celovečerni
risanki Veliki miting in bil prvi direktor Duga
filma, kjer se je rodila zagrebška šola risanega
filma. Je uveljavljen in najbolj igran domači
dramski pisec. Kot režiser pa je podpisal 14
igranih filmov: Abeceda strahu. Ali je umrl
dober človek?, Desant na Drvar, Službeni po-
ložaj, Druga plat medalje, Konjuh planinom,
Protest, Tri ure za ljubezen, Sarajevski atentat.
Divji angeli. Dnevi minevajo, Lov na jelene,
Novinar in Ambasador.
premalo možnosti za res ustvarjalen in tudi
za poslušalce koristen pogovor. Prav takšni
pogovori pa so potrebni marsikateremu lju-
biteljskemu filmskemu delavcu, kulturne-
mu animatorju, mentorju kulturne vzgoje in
tudi mnogim, ki imajo film preprosto - radi.
Filmska delavnica s svojim programom to
omogoča.
Kako bo potekala filmska delavnica? Vsi,
ki se bodo zanjo odločili, bodo v ponedeljek
5. novembra gledali ob 16. uri filma Veselo
gostiivanje in Varljivo poletje 68, dan zatem
ob isti uri pa še filma Ambasador in Eva. V
četrtek 8., petek 9., ponedeljek 12. in torek
13 novembra se bodo nato zvrstila našteta
predavanja. Srečanje z vsakim režiserjem
naj bi trajalo po tri šolske ure, torej bo do-
volj časa za konstruktiven pogovor.
Se to: filmske predstave bodo v Malem
Unionu, predavanja in delavnica pa v pre-
davalnici Razvojnega centra v Celju. In ne-
nazadnje - organizatorji TDF omogočajo to
filmsko delavnico brez kakršnega koli pla-
čila. Se razlog več, da se za delavnico odloči-
te, če vas vsebina mika.
Kinopodjetje bo pričelo proda-
jo vstopnic za vse filmske pred-
stave Tedna domačega filma v za-
četku prihodnjega tedna, rezerva-
cije pa že sprejemajo.
Cena abonmaja za ogled deve-
tih premiernih predstav v kinu
Union bo 560 dinarjev, cena ogle-
da posamezne premierne predsta-
ve pa 70 din. Popoldanske reprize
bo mogoče videti za 60 dinarjev,
filme v kinu Metropol in Dom pa
za 35 dinarjev. Ogled slovenskih
kratkih filmov v Malem Unionu
in ogled mladinskih filmov v kinu
Dom bo mogoč brezplačno.
Pri blagajnah vseh kinemato-
grafov v Celju je že na voljo pro-
gramski letak 12. TDF, s pregle-
dom in urnikom vseh filmskih
predstav in drugih dogodkov na
Tednu domačega filma. V nasled-
njih dneh bo brezplačno na voljo
že tudi katalog 12. TDF z opisi
vseh filmov, ki bodo na sporedu,
sredi tedna pa bo pri blagajnah
kinematografov v Celju in v ure-
dništvu Novega tednika že mogo-
če tudi kupiti značko 12. TDF, ki
bo letos v rjavi barvi.
V kinu Rogaška Slatina bodo
letos med TDF lahko videl pet
premiernih filmov: Ljubezen,
Varljivo poletje 68, Balkanski špi-
jon. Nobeno sonce in Dediščina.
Vse predstave z izjemo zadnje, ki
bo na sporedu ob 16. uri, bodo ob
19. uri.
V Šmarju pri Jelšah pa bodo
videli štiri premierne filme: Vese-
lo gostiivanje, V žrelu življenja.
Ambasador in Leta odločitve. Vse
predstave bodo na sporedu ob 19.
uri. Vseh premier v Rogaški Slati-
ni in v Šmarju pa se bodo udeleži-
li tudi ustvarjalci filmov.
Tudi letos bodo po vsaki prvi
premierni predstavi v Celju, torej
približno ob 19. uri in 30 minut v
dvorani Doma JIJV na vrsti razgo-
vori o filmih, ki se jih bodo udele-
žili gostje Tedna domačega ilma.
Glavni sopokrovitelji 12. TDF
so Aero, Kovinotehna, LIK Savi-
nja, Tekstilna tovarna Prebold
in Konus.
Disident Arnož na celjskem odru
V	okviru 19. Borštnikovega srečanja, ki se bo pričelo v soboto v Mariboru, bosta tu(j|
Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pomembni gostovanji.
V	pom.deljek, 22. oktobra ob 19.30 bo gostovala na celjskem odru Drama SNG
Maribora s svojo najboljšo uprizoritvijo iz pretekle sezone - z dramo Draga Janča;
Disident Arnož in njegovi, v režiji Aleša Jana, na sceni Svete Jovanoviča in v kostunj
Alenke Bartlove. V tej pretresljivi drami o trmastem uporniku in zanesenem sanjaj
Andreju Arnožu bodo nastopili: Stane Potisk v naslovni vlogi, Vlado Novak, Anica VrlK
Rado Pavalac, Janez Klasinc, Peter Trnovšek, Minu Kjudrova in drugi. S to uspea
uprizoritvijo bo začet tekmovalni program letošnje osrednje slovenske gledališke manij
stacije v Mariboru, na kateri se bo ansambel celjskega gledališča 25. oktobra predstavil
Škofom Tomažom Hrenom, Denisa Poniža, v režiji Francija Križaja.	J
Celjski Amadeus v Celovcu
Ansambel Slovenskega
ljudskega gledališča Celje
je v nedeljo z velikim uspe-
hom nastopil v mestnem
gledališču v Celovcu in se
približno 300 gledalcem
predstavil z Amadeusom,
Petra Shafferja v režiji Du-
šana Mlakarja.
Celjski gledališčniki so se
odzvali povabilu Slovenske
prosvetne zveze iz avstrijske
Koroške, pobudo zanj pa je
dal Medobčinski svet SZDL
Celje. Finančno sta gostova-
nje omogočili Kulturna
skupnost Slovenije in obči-
ne Celje.
Predstavo sta si med dt)
gimi ogledala tudi generali
konzul inž. Marko Kržišni
in tajnik Prosvetne zveze ti
glavni organizator tega sn
čanja dr. Janko Malle, ki s(
se po predstavi zadržala tu(
na pogovoru s člani celjski
ga ansambla in v tej situaci
na avstrijskem Korošken
ko se Slovenci borijo 2
ohranitev slovenske besedi
poudarila politični in kultui
ni pomen gostovanja cel
skega gledališča.
Občinstvo je Amadeus
sprejelo z očitnim navduš(
njem, dali pa so si ga tud
celovški igralci, ki se v tel
dneh pripravljajo na premi*
ro istega dela.
Ml
»France PreSeren« na srečanju
pevskih zborov Hrvaške
Pretekli teden je mešani
pevski zbor Železničarske-
ga prosvetnega društva
France Prešeren pod vod-
stvom dirigenta Edvarda
Goršiča sodeloval kot gost
na 17. srečanju pevskih zbo-
rov Hrvaške v Zadru. S sre-
čanjem so letos obeležili tu-
di 40-letnico kongresa kul-
turnih delavcev Hrvaške in
40-letnico osvoboditve Za-
dra.
Na srečanju je sodelovalo
osemnajst pevskih zborov
sosednje republike, kot gost
pa se je poleg celjskega »Pre-
šerna« predstavil še zbor iz
Italije. Program celjskega
zbora, ki so ga zapeli na otvo-
ritvenem koncertu, je sodil v
sam vrh po zahtevnosti, pa
tudi po kakovosti.
Poleg predstavitve celjske
in slovenske zborovske pe-
smi je brez dvoma velika
vrednost gostovanja v Zadru
tudi navezava in obnovitev
pristnih stikov, ki celjski
zbor družijo z zadarskim me-
šanim pevskim zborom »Pe-
tar Zoranič«. Tudi zaradi te-
ga so pevke in pevci, pa tudi
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in skupšči-
ne občine Zadar z odobrava-
njem sprejeli celjski predlog,
da bi njihov zbor prispeval
kulturni program ob dnevu
republike v Celju.
Doživet koncert
Ozim In Šetinc sta pričela koncertno
sezono ¥ Celju
Na I. abonmajskem kon-
certu, ki je bil v torek, 9.
oktobra v Narodnem domu,
sta koncertirala violinist
IGOR OZIM in čembalist
(pianist) JANKO SeTINC.
Koncertna poslovalnica je
napovedala za predstoječo
sezono osem zanimivih kon-
certov. Za uvod je povabila
v goste našega dobrega
znanca Igorja Ozima, ki de-
luje že vrsto let na Akade-
miji za glasbo v Kolnu.
SpremHal ga je na čembalu
Janko Šetinc, prof. na Sred-
nji glasbeni šoli v Maribo-
ru, znan tudi kot izvrsten
interpret baročne glasbe.
Na sporedu so bile štiri so-
nate za violino in čembalo
Johana Sebastjana Bacha.
Pionirski pomen Bachovih
violinskih sonat je v tem, da
so harmonije za klavirsko
(čembalo) spremljavo prvič
izpisane v celoti in ni več
uporabljen stenografski na-
čin, znan kot »Figurirani
Bas«, ki je bil tedaj v rabi.
Prva je bila na sporedu So-
nata v e-molu; s svojo alle-
mando in giguo se naslanja
na obliko baročne suite.
Ostale tri sonate so štiri-
stavčne, nimajo več plesnih
označb, ampak zgolj označ-
be tempov, ki se med sabo
kontrastirajo tako kot je bilo
uzakonjeno v kasnejši dobi
klasike.
Kompozicijska snov je bila
v primerjavi s klasičnim in
romantičnim razdol ^
skromna, glasbene obi..
omejene. Vendar je v Bach
vi glasbi toliko raznoliko
izraza, široko zasnovanih p
časnih stavkov, ki jim sled
tekoči allegri, da ne učinki
nikdar monotono. Prav to
razlog, da so poslušalci spi
jemali program, ki je bil
videz enoličen, z veliko P
zornostjo in z odobravanje'
Pa ni bil le Bachov glast
ni jezik razlog, temveč int'
pretacija Ozima, ki je prite
nila vse občinstvo. Da
Ozim mojster svojega instr
menta, je že večkrat pokaz-
Toda znova smo bili priče i
tenzivni igri, jasnosti izrai
globoki muzikalni občuten
sti v počasnih stavkih. Vi
trih tempih je bila v ospre«
popolna intonacijska zan«
Ijivost, tekoč ritem. Ozii"
violina poje (igral je na oriž
nalno »Stradivarko«), P
tem je zvest baročnei"
slogu.
Ozimu je bil enakovreO'
partner čembalist Setinc-
ni bila spremljava, tern^''
idealno vigrani duet od ^
četka do konca: popolna p'
danost baročni umetno*
pretehtani tempi, dinarnP
niansiranja. Nobenih ^^
tuoznih efektov, zgolj
muziciranje. Dvorana je ^
zelo dobro zasedena, ^
močnem aplavzu sta um^ .
ka dodala še stavek iz Ha''
love sonate.
EGON KUN«-
PRIJAVLJAM SE ZA SLUŠATELJA PRVE FILMSKE
DELAVNICE TEDNA DOMAČEGA FILMA - CELJE
Ime in priimek____________
naslov___'__
starost_ poklic____
Poslušal bi rad naslednja predavanja: (obkroži)
8.	11. 1. France Štiglic: Avtorjev postopek pri režiji filma
9.	11. 2. Goran Paskaljevič: Delo z igralci kot element režije filma
12.	11. 3. Fadil Hadžič: Delo na scenariju in vloga scenarija v režiji
filma
13.	11. 4. Franci Slak; Funkcija slike pri režiji filma
Izvedbo filmske delavnice je omogočil sozd Merx Celje.
Izpolnjeno prijavnico pošljite do 28. oktobra na naslov: Teden
domačega filma. Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, Celje.
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Prva gozdna učna pot na Cellskom
)/odnlk In čukec ¥ gozdu odkrl¥ata skrl¥nostl, ki lih sicer ne opazimo.
Pa začnimo - dragi učite-
lji, mladina, ljubitelji nara-
ve. Mi vsi štirje, Marjanca
Jemc Božič, Kajko Pavlovec
jn Marko Kmecl pa še naš
;agnani jamar in gozdar
Franc Štorman iz Sttmpe-
tra, vas s to knjižico vabimo
v naravo, najčudovitejši del
narave, v gozd in kraško ja-
mo. Kot da ju je oblikovala
roka velikega mojstra, takš-
nega, ki se spozna na vse...
To kar boste opazovali, je
rezultat davne, davne pre-
teklosti, včerajšnjega in tu-
di današnjega dne...« Tako
se glasi vabilo, natisnjeno v
vodniku »Skozi gozd in ja-
tno Pekel«, ki so ga izdali ob
otvoritvi učne gozdne poti,
odprte prejšnji teden v Pod-
legli pri Šempetru v Savinj-
ski dolini.
To je že osma skrbno ure-
jena gozdna učna pot, darilo
javnosti ob letošnjem tednu
gozdov, ki je hkrati prvi tovr-
sten naraven učni objekt na
celjskem gozdnogospodar-
skem območju. Od dosedaj
znanih poti pa se loči tudi po
tem, da predstavi poleg zani-
mivosti iz življenja v gozdu
tudi del geologije. Speljana
namreč ni samo skozi gozd,
temveč tudi skozi edino ure-
jeno štajersko kraško jamo
Pekel. Pot ne bo namenjena
samo vzgoji mladega rodu
pri spoznavanju in vrednote-
nju narave, ampak pomeni
tudi prispevek k bogatitvi
turistične ponudbe.
Zamisel jamarja in gozdar-
ja Franca Štormana so ob fi-
nančni podpori Gozdnega
gospodarstva Celje uresniči-
li gozdarji iz Vranskega, vo-
dnik pa sta poleg GG Celje
pomagali založiti in izdati še
Samoupravna interesna
skupnost za gozdarstvo celj-
skega gozdnogospodarskega
območja in Društvo inženir-
jev in tehnikov gozdarstva
Celje.
Pot kot vse druge
■ Pot ni nič drugačna, kot
katerakoli druga gozdna pot,
saj so procesi v tem gozdu
zelo podobni procesom v
ostalih gozdovih. Tisti, ki jo
bo obšel brez vodnika, ne bo
doživel nič posebnega, pre-
tresljivega,« je prve poho-
dnike, predstavnike izobra-
ževalnih organizacij, gozdar-
je, turistične delavce, planin-
ce in tabornike opozoril Mar-
ko Kmecl, direktor sloven-
skega Inštituta za gozdno in
lesno gospodarstvo in glavni
avtor ličnega in informativ-
no bogatega vodnika, ki na
vsem razumljiv in sistemati-
čen način predstavi gozd kot
celoto. Šele ko vodnik, ki je
prirejen tudi učnim progra-
mom, prebereš in prehodiš
dva in pol kilometra dolgo
pot, spoznaš, da brez gozda
ni življenja, spoznaš tudi, da
drobci, ki ob poti sestavljajo
naravo, po svoji estetski ve-
ljavi in v celotnem ekolo-
škem kompleksu predstav-
ljajo nekaj veličastnega.
Vodnik skozi gozd in kra-
ško jamo informira o goz-
dnem načrtovanju, o goz-
dnih tleh, o najrazličnejših
dobrinah in o njegovih šte-
vilnih funkcijah pri čiščenju
ozračja, preprečevanju erozi-
je, vzdrževanju vodnega reži-
ma, zadrževanju plazov,
uravnavanju vlage, o pome-
nu gozdnih cest, opozori na
žuželke in ptice, na številno
divjad, na podrast in posa-
mezne drevesne vrste ter po-
men pomlajevanja. Po-
membne so tudi prvine iz
geologije, ki jih predstavi ge-
lolog Rajko Pavlovec. Tudi
domiselna oprema in ilustra-
cije akademske slikarke
Marjance Jemc Božič in ka-
rikaturista Boža Kosa, v vo-
dniku pa je tudi križanka in
uganka, bodo prispevale k
boljši seznanitvi z gozdom in
jamo Pekel.
Dodatna turistična
naravna znamenitost
Besedilo v vodniku pose-
bej opozarja na postajišča ob
gozdni učni poti, ki jih je tri-
najst in ki jih na posebnih
tablah ponazarja stiliziran
ptič-čuk, kot simbol uče-
nost. Tako kot na ostalih
gozdnih poteh, bi odšli mi-
mo marsikatere zanimivosti,
če nas na to ne bi opozorile
table ob postajališčih. Tako
se na enem mestu seznani-
mo s kraškimi pojavi, na
drugem s škodo, ki jo po-
vzročajo naravni vplivi, na
tretjem z varovalnim goz-
dom, drugje spet z -življe-
njepisom« kamenin. Pot je v
prvi vrsti namenjena šolar-
jem, pa seveda vsem drugim
obiskovalcem, ljubiteljem
narave in turistom. Zagoto-
vilo, da bo dobro obiskana,
je letnih 25 do 30 tisoč obi-
skovalcev jame Pekel. Vo-
dnik bodo prodajali tudi
pred vhodom v jamo, pri tu-
rističnem društvu pa bodo
za večje skupine organizirali
tudi strokovno vodstvo. Pot,
ki je speljana tudi po delu
Savinjske planinske poti,
bodo opremili še z dodatni-
mi napisi, koši za smeti, po-
čivališča pa so uredili že goz-
darji. Kot za vsak drug ob-
jekt ali naložbo pa je tudi za
to gozdno pot pomembno,
kako jo bomo izrabili. Ne le
zaradi ekonomskega učika,
temveč predvsem zaradi po-
mena, ki ga ima pri vzgoji.
Gozd kot vemo, vrednota, ki
je še vedno ne cenimo do-
volj.
RADO PANTELIC
Foto: EDI MASNEC
Prva gozdna učna pot je
bila odprta leta 1974 na
Šmarnogorski Grmadi, ka-
sneje pa so odprli še poti iz
Svečine na Kopico v srcu
Slovenskih goric, pot po
gozdovih Bistre,poti v
Predtrškem gozdu pri Ra-
dovljici in v Rakovem
Škocjanu, od Bolfenka do
Razglednika na Maribor-
skem Pohorju in v gozdu
Panovec pri Novi Gorici.
Drevesa umiralo stoje
»Norci, a kar vse boste po-
sekali? Pa potem vse zbeto-
nirali, da se bomo ja zadu-
šili!«
Ogorčenje je bilo res veli-
ko, nekateri so celo malce
žugali, drugi pa kar z varne
oddaljenosti opazovali, kaj
se dogaja. Drevo za dreve-
som, korenina za korenino in
del Ljubljanske ceste in
Slandrovega trga pred ki-
nom Dom in gostiščem Oj-
strica je bil v nekaj urah brez
zelenja, brez sence topolov,
akacij, krategusov.
»Mi nismo nič krivi, nič ne
vemo, mi samo pobiramo ve-
jevje,« so se opravičevali de-
lavci komunalnega podjetja,
ki smo jih prosili za informa-
cijo. »Tiste tam vprašajte,
oni so šefi.« Končno smo tu-
di mi prišli do -pravih ljudi
in pravih informacij. Sicer
drevesa podirajo gozdarji, a
tokrat so se dela lotili vrtnar-
ji. Po tistem kar smo videli
in slišali, upravičeno. Podrta
drevesa so bila namreč stara,
brez ali pa že z gnilimi kore-
ninami, asfalt pod temi je bil
ponekod privzdignjen tudi
do 20 centimetrov. Grozila je
tudi nesreča, saj bi se ob mo-
rebitni nesreči katero izmed
dreves lahko zrušilo na ce-
sto, pločnik ali sosednje
zgradbe. Namesto teh dreves
bodo vrtnarji posadili hitro
rastoča drevesa.
Res je, da drevesa ne mo-
reš zamenjati kot gumba na
srajci, vendar kljub temu
upajmo, da bodo ta »hitro ra-
stoča drevesa« temu delu
mesta kmalu vrnila prejšnji
videz. Nekateri, ki so rastli s
topoli, akacijami in krategu-
si, tega ne bodo dočakali.
R. PANTELIC
Foto: E. MASNEC
Prve pohodnike, tabornike in goste ob otvoritvi je po poti peljal Marko Kmecl, avtor
vodnika »Skozi gozd in jamo Pekel«
Uspešna
predstavitev na
mednarodni
razstavi
Na mednarodni cvetlični
razstavi, ki je bila prejšnji
teden v Banja Luki, se je s
svojim vrtnarskim centrom
uspešno predstavila tudi
Zgornjesavinjska kmetij-
ska zadruga. Priložnost je iz-
koristil tudi turist biro, ki je
na razstavi sodeloval s pred-
stavitvijo Gornje Savinjske
doline v sliki in besedi. Od-
ziv obiskovalcev je bil zelo
dober.
Podobno predstavite pri-
pravljajo tudi za novosadski
sejem Lova, ribolova, športa
in turizma, ki ga bodo odprli
23. oktobra. En dan na tem
sejmu bo posvečen tudi Gor-
nje Savinjski dolini, ob ti-
skovni konferenci se bo ob-
čina Mozirje predstavila tudi
z degustacijo savinjskih po-
sebnosti.
RP
PLANINSKI KOTIČEK
Srečanje planincev na Homu
PD Zabukovica tudi to nedeljo, 21. 10. organizira
planinski pohod in srečanje na Homu, kjer bodo pre-
gledali svoje dosedanje opravljeno delo in se pogovo-
rili o nalogah za leto 1985. Podelili bodo transverzalne
značke, ki so jih člani pridobili v letošnjem letu, sreča-
nje pa bodo združili tudi s srečanjem planincev-poho-
dnikov po Savinjski poti. Podelili bodo tudi značke
Savinjske poti.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD-21 PVE
Celje, Oblakova 5
Objavlja
po sklepu DS
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Kompresor ELNA 210
letnik 1975, izklicna cena 30.000 din
2.	Šivalni stroj BAGAT
letnik 1963, izklicna cena 1000 din
3.	Kombi ZASTAVA 435
letnik 1979, ni registriran, isklicna cena 55.000 din
4.	Mesoreznica ALEXANDERWERK
letnik 1963, izklicna cena 1000 din.
Licitacija bo 23. 10. 1984 ob 9 uri v prostorih TOZD
PVE ZC Celje. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene
je potrebno plačati od 8-9 ure istega dne.
Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe.
Kupec zasebnik mora po nakupu plačati predpisani
prometni davek.
Po sklepu delavskega sveta
DO OPREMA CELJE
Babno 3
PREKLICUJEMO
razpisana dela in naloge
VODJA KON/iERCIALE
ki so bila objavljena v NOVEM TEDNIKU 13. 9.
1984.
»VIZ ŠENTJUR
TOZD OSNOVNA ŠOLA »Franja
Malgaja«
Šentjur pri Celju
razpisuje
prosta dela in naloge
učitelja razrednega pouka
za nedoločen čas na podružnični šoli Blagovna.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje zakona o osnovni
šoli.
Nastop dela 1.11. 1984.
Vloge z dokazili o izobrazbi sprejema svet Osnovne
šole »Franja Malgaja« Šentjur pri Celju, 8 dni po
objavi razpisa.«
10. STRAN - NOVI TEDNIK
M^KTOBE^
Veterino v piane
Odkar so v Mozirju usta-
novili enovito veterinarsko
delovno organizacijo, Sa-
vinjsko Šaleško veterinar-
sko postajo, se je material-
na osnova delovanja veteri-
narske službe bistveno
izboljšala. Obnovili so po-
stajo v Šoštanju, zgradili
novo veterinarsko postajo v
Mozirju. Osnova boljšemu
delu je bila dana, a kljub
temu veterinarji za izbolj-
šanje kvalitete dela potre-
bujejo še nekaj družbene
podpore.
Izboljšalo se je zdravstve-
no varstvo živali, živinorej-
ska reprodukcija, raziskoval-
no delo in izobraževanje ve-
terinarjev in živinorejcev,
vendar je kljub temu še ne-
kaj problemov, ki bi jih bilo
potrebno razrešiti. Veliko si
pri tem veterinarji obetajo
od novega republiškega za-
kona o zdravstvenem var-
stvu živali, s pomočjo katere-
ga bodo lahko rešili nekatera
odprta vprašanja, vendar pa
vsega zakon le ne bo urejal,
zato bo potrebno še več sa-
moupravnega sporazumeva-
nja. Predvsem za ureditev fi-
nanciranja dežurne službe,
ki ga sedaj veterinarska or-
ganizacija rešuje s simbolič-
nim nagrajevc^ijem dežurnih
veterinarjev. Zato je prav, da
je zdravstveno varstvo živali
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju le našlo svoje
mesto tudi v družbenem pla-
nu občine Mozirje, saj je po-
membno, da programirano
zdravstveno varstvo vključi-
mo v plane živinoreje, proiz-
vodnje hrane in v zdravstvo.
Tudi v živmorejski repro-
dukciji je še nekaj proble-
mov. V občini Mozirje pri
umetnem osemenjevanju si-
cer beležijo nadaljno rast šte-
vila osemenjenih govejih
plemenic, povprečno za 4
odstotke letno. Pravtako so
letos kar za 50 kilometrov
podaljšali osemenjevalne
proge in odprli nove postaje
v Lepi njivi, Logarski dolini
in Novi Štifti, vse večje pa je
tudi število osemenitev v
hlevnih živinorejcev. Upada
pa število naravnih (priro-
dnih) pripustov, saj bikorejci
za svoje delo niso primerno
nagrajeni. Zato v veterinar-
ski postaji predlagajo novo
ceno prirodnega pripusta,
zavzemajo pa se tudi za do-
datno vzpodbudo rejcem iz
sredstev sklada za interven-
cije v kmetijstvu.
RP
Jutri glavna
trgatev
v konjiški občini, kjer
imajo okoli 300 hektarjev
vinogradov, je od 12. ok-
tobra dovoljeno obiranje
le modre frankinje. Glav-
na trgatev vseh ostalih
sort grozdja pa bo dovo-
ljena od jutri dalje. Pri
tem pričakujejo, da bo
največ obiralcev v vino-
gradih v soboto in nede-
ljo.
Letos se vinogradniki
dosledno držijo predpisa
o pričetku trgatve, kar na
terenu preverjajo tudi ob-
činski inšpektorji. Zato
pri Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice priča-
kujejo največji odkup
grozdja v prihodnjem te-
dnu.
MP
Slaba leUna - mani mleka
Zaradi pozne spomladanske
vegetacije bodo v Gornje Sa-
vinjski dolini pridelali za
18-20 odstokov manj krme
kot prej.šnja leta, tako da lah-
ko v naslednjem letu pričaku-
jejo tudi manjšo proizvodnjo
mleka. Tudi prireja ne bo v
okviru pričakovanj, saj so
kmetje gnali živino v planine
tri tedne pozneje kot običaj-
no, pravtako pa so jo zaradi
vremena s planinskih pa.šni-
kov vrnili teden prej.
Kmetje pa so v občini veseli,
da so se rešili obveznosti pri
pridelavi pšenice in krompirja,
saj so bile količine, ki bi jih
morali pridelati na tem območ-
ju, zgolj simbolične in so za
skupni napredek našega kme-
tijstva prej predstavljale obre-
menitev kot pa korist.
In kaj o letini ter vremenskih
vplivih menijo kmetje. Marija
in Jože Marolt iz Brezjega na-
primer, pridelata letno med 70
in 80 tisoč litrov mleka, a pri
svojih razmišljanjih o letini ne
moreta tudi mimo ostalih de-
javnikov, ki vplivajo na njun
dohodek: "Računamo, da bo-
mo letos pridelali 20 do 30 od
stotkov manj krme in silažne
koruze. Vremenu se ne moreš
upirati in kmetje se moramo s
tem sprijazniti. Lt^tina je pač
letina in kljub temu, da smo na
travnike vrgli 12 ton umetnega
gnojila, ne bo nič boljša. Nisva
tudi pričakovala, da bomo s
planinske paše na Kortah do-
bili tri telice manj, kot smo jih
tja poslali. Zaradi nevestnoj
pastirja so namreč padk- \' p,
pad. Pri tem smo izgubili kal(
nih 300 tisoč dinarjev, saj.
kljub polnemu zavaroval^,
odškodnina simbolična. Tu(jj
tem smo se nekako že sprijg
nili, saj je od nesreče že pre®
časa, ne moremo pa se sprjj^
niti s tolščo, kakršno nam prj
navajo pri oddaji mleka.
ko'smo imeli tolščo precej n^
povprečjem, so nam prizr^
povprečje zbiralnice, letos p
smo pod povprečjem in talt
no, podpovprečno, je tudi ni,
čilo."
Kmetu gre v KostrivnicI siaho
Vinko Sirašek: »Za marsikaj smo prikrajšani"
Šmarska krajevna skup-
nost Kostrivnica sicer ni
kmetijska je pa kmetijstvo
pomembna dopolnilna pa-
noga ljudi iz teh kra^v.
Tako kot na mnogih dru-
gih, se je v Kostrivnici tudi
na področju kmetijstva v
zadnjih desetih letih marsi-
kaj obrnilo na bolje. Krajani
so si priskrbeli potrebno
kmetijsko mehanizacijo, vse
bolj pogosto segajo po umet-
nih gnojilih in škropivih,
največ pa so na tem področ-
ju naredile nove ceste po va-
seh.
"Zaradi boljših pogojev in
odnosa do kmetijske dejav-
nosti se je kmetijska proiz-
vodnja občutno povečala«,
pripoveduje Vinko Strašek,
predsednik sveta krajevne
skupnosti Kostrivnica. »Ve-
liko gospodarstev se je zad-
nja leta preusmerilo v živino-
rejo, ki je pri nas sedaj vodil-
na kmetijska panoga. Ima-
mo tudi štiri piščančje far-
me, zmogljivosti okoli pet ti-
soč komadov v enem turnu-
su. Z vinogradništvom pa se
naši ljudje ukvarjajo tam,
kjer za druge kulture ni po-
gojev, na strmih pobočjih, ki
jih v Kostrivnici ni malo.«
Pravzaprav ni Vinko Strašek
povedal nič novega, ko je kot
ovire za hitrejši razvoj kme-
tijstva poudaril neskladnost
in nestabilnost cen. »Zato tu-
di kakšne posebne rentabil-
nosti v kmetijstvu ne more
biti«, se že kar huduje, in na-
daljuje: »Večina naših kme-
tij je majhnih, lastniki pa so
zaposleni v oddaljenih kra-
jih, kjer je industrija. Pa ven-
dar naši ljudje s takšno kom-
binacijo veliko bolje živijo
kot tisti, ki so čisti kmetje.
Problem zase pa so hriboviti
predeli naše krajevne skup-
nosti, od koder ljudje, zlasti
mladi, odhajajo drugam, za-
puščajo domačije, ker bo-
dočnosti ne vidijo.«
Obraz se Vinku Strašku za
kratek čas razvedri, ko govo-
ri o infrastrukturnem na-
predku v dolini, pa zopet ste-
mni kot pred nevihto, ko
začne pripovedovati o izgub-
ljenem naravnem bogastvu:
»Jaz pravim, da so nam mi-
neralno vodo vzeli, ker Ko-
strivnica, kjer so izviri tega
bogastva, danes od tega nič
nima, razvija pa se le Roga-
ška Slatina. Naši ljudje, ki so
imeli s to vodo nekoč doma
zaposlitev, morajo daleč na
delo, zato smo za marsikaj
prikrajšani.«
MARJELA AGRE2
Trebljenje buč
Pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina je kar 49 koope-
rantov, ki so letos na približno 30 ha pridelali okoli 58 ton
svežih bučnic - golic. O tem nam je tehnolog rastlinske
proizvodnje KZ Savinjska dolina Franc Beričič povedal:
Pri naši kmetijski zadrugi že več let kooperantje pridelu-
jejo buče. Največ kooperantov je v zadružni enoti Braslovče
- 19, na Polzeli in v Šempetru jih je po 8, v Petrovčah 6, v
Trnavi 5, v Gotovljah 2 in na Vranskem 1. Buče gojijo za
Oljarno Slovenska Bistrica, ki nam posodi tudi poseben
kombajn za trebljenje buč (na sliki).
T. TAVCAR
HOTEL
MERX
na
Ljubljanski
cesti
TEDEN
¥EGETAMJmKE
KUHINJE
od 15. Ho 20.10. im
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Težave z vodo
v Podsredi imamo velike
težave š pitno vodo, ker se
naši krajevni funkcionarji ne
pobrigajo, da bi popravili vo-
dovod. Pomanjkanje vode že
presega kritično mejo, še po-
sebej jeseni vendar za izbolj-
šanje stanja nihče ničesar ne
stori. Zdaj je že več kot pet-
deset hiš brez vode, zato pro-
sim, da pošljete v Podsredo
kakšnega novinarja, da si
ogleda stvari in o njih vse
zapiše.
I.K. Podsreda
Uredništvo: V naslednjih
dneh se bomo oglasili v
Podsredi.
Nesreča pri delu
12. septembra letos sem de-
lal v nočni izmeni v Tekstilni
tovarni Prebold in delo je vse
do pol treh zjutraj normalno
teklo. Takrat pa me je doletela
nesreča. Na klic so mi prihiteli
na pomoč mojster in sodelavci.
Po velikem naporu jim je
uspelo, da sem iz stroja izvle-
kel roko, ki so mi jo valji moč-
no poškodovali. Takoj so mi
nudili pomoč in me odpeljali v
celjsko bolnišnico, kjer so mi
pomagali tudi strokovno.
2e malo po šesti uri mi je
sestra sporočila, da iz tovarne
poizvedujejo zame. Takrat še
sam nisem vedel, da je nesreča
tako huda. Nato je bil oprav-
ljen kirurški poseg, ki je trajal
polnih sedem ur. Prepeljali so
me v bolniško sobo in mi pove-
dali, da sta mi ostala še dva
prsta, vendar jim kljub vsem
prizadevanjem prstov ni bilo
mogoče rešiti in odrezali so mi
roko v podlahtu. Ob tem sem
bil hudo prizadet.
Ko sem ležal v bolnišnici, so
se iz kolektiva vedno zanimali
za moje počutje in mi izkazo-
vali kar največjo pozornost. Po
22 dneh zdravljenja sem zapu-
stil bolniško posteljo in se
vrnil med svoje najdražje. 26
naslednji dan zaradi bolečin
nisem mogel mirovati in sem
se napotil do tovarišice Hoče-
varjeve. Povabila me je v sta-
novanje, kjer sva se ob kavi
veliko pogovarjala o moji ne-
sreči. Spodbujala me je in me
bodrila. Naslednji dan sem se
že zgodaj zjutraj napotil v to-
varno, da bi mi potrdili zdrav-
stveno izkaznico. Pri vhodu
sem srečeval svoje sodelavce.
Ti so se zanimali za moje po-
čutje, mi sočutno stiskali roko.
Sel sem tudi do direktorja toz-
da Tkanin, ki me je prisrčno
sprejel. Tam je bil tudi koordi
nator }'eter Tratnik, takoj je
prišel tudi moj koordinator
Brane Blokar. Stekel je pogo-
vor. Z veliko pozornostjo so
poslušali mojo pripoved o ne-
sreči in zdravljenju. Ko sem ža-
lostno omenil, da bom v tovar-
ni že jutri pozabljen, mi je di-
rektor odgovoril, da sem še ve-
dno enakovreden član kolekti-
va. Ko sem se hotel posloviti,
češ da imajo gotovo polne roke
dela, so me zadržali. Pogovorili
smo se še o mojem 30-letnem
delu v podjetju. Sedanji direk-
tor mi je bil najprej mojster
oddelka, pozneje obratovodja,
zdaj mi je direktor. V vseh 30.
letih nisem spoznal, da delam
v tako zelo humanem kf)lekti-
vu. Da sem to spoznal, je mora-
la priti nesreča.
Končujem z željo, da v moji
Tekstilni tovarni Prebold še
naprej dobro delajo in to brez
vsake nesreče.
FRANC SLAKAN,
Dolenja vas
Pregledna karta
z veseljem sem si kupil
pregledno karto občine Ce-
lje, ki jo je letos izdala Geo-
detska uprava občine Celje
in Laško. Toda ob podatkih
turistične vsebine in besedi-
lu, mi je veselje splahnelo.
Napak in netočnosti kar mr-
goli. Omenil bom samo ne-
katere.
Nasmehnil sem se ob mi-
sli, kako bo turist zaman
iskal Schifferjevo fresko Ma-
rijinega vnebovzetja iz leta
1813 v »hiši, ki na vzhodu
sklepa ladjo« (namestno v
niši). Najbrž se bo tudi v
cerkvi Sv. Lenarta v Strmcu
zaman oziral za gotskim re-
brasto obokanim dolgim ko-
tom (namesto korom). Toda
domnevnega turista bo potr-
pežljivost gotovo minila, ko
bo na Aljaževem hribu sku-
šal videti cerkev Sv. Miklav-
ža. Na Aljaževem, bivšem
Jožefovem hribu - stoji cer-
kev Sv. Jožeta, cerkvica Sv.
Miklavža pa je na drugem
koncu - na Miklavškem hri-
bu. Pa Slapšaki v Pečovniku
so prekrščeni v Slabšak,
Esih na Svetini je postal Je-
sih, Bakun - Bakon, itd.
Skoda. Res je, da je, motiti
se, človeško. Toda ustanova
in imena, ki so podpisana,
naj bi zagotavljali, da podat-
ki držijo in da o točnosti ne
gre dvomiti. 2al, ni tako.
ROBERT PODGORŠEK,
Celje
Podrta liaraka
Srno štiričlanska družina z
majhnimi otroki in živimo v
bloku. Da bi se lahko ob ne-
deljah in praznikih naužili
svežega zraka, smo kupili
košček zemlje, ga obdelali,
naredili vrtiček in pridelali
dosti zelenjave za gospodinj-
ske potrebe. S tem prihrani-
mo precej izdatkov. Tudi
otroci imajo svoj kotiček z
gugalnico. Uživali smo v
svoji sreči, ko smo si na robu
gozda v Sentjungertu posta-
vili barako, ki nam je lep čas
služila za spravilo vrtnega
orodja in stvari, ki jih v kleti
v bloku ne moremo hraniti.
Utica je bila lesena, brez te-
meljev, delovala je borno v
primerjavi z ostalimi bruna-
ricarni, ki jih je naokrog kar
precej. Vse so Lepo urejene,
cvetje jim krasi okna in gre-
dice. Kljub temu, da naša uta
ni bila tako lepa, smo bili ve-
seli' in ponosni, da imamo
vsaj nekaj, kamor lahko
spravimo orodje in se skrije-
mo pred dežjem.
Našo srečo je skalilo dej-
stvo, da se je v to revno bara-
ko spustila občinska inšpek-
torica z nalogom, da jo je tre-
ba takoj podreti. Menda ji je
bilo vseeno, da stoji okrog
kar precej lepo urejenih hi-
šic. Jo je naša baraka bodla v
oči, ker daje tako siromašen
vtis. Prošnje so bile zaman.
Uta, ki stoji skoraj sredi goz-
da in je komaj opazna, je mo-
rala izginiti. Z možem sva jo
konec septembra podrla.
Občutkov, da podiramo svo-
jo lastnino, ki smo si jo s tru-
dom zgradili, vložili vanjo
veliko fizičnega napora, ne
privoščim nikomur. Otroka
sta jokala, midva stiskala zo-
be. Pekli me, da je veljal od-
lok o rušenju samo za nas, za
vse ostale pa ne, čeprav so
mi nekateri priporočili, naj
jih prijavim. A kaj bi imela
od tega? Pravic ali vsaj poja-
snila, zakaj vse ostale hišice
stojijo dalje, naša pa ni sme-
la, z možem nisva mogla do-
biti. Spet bova v zadnjem de-
lu avtomobila vozila otroke,
koso, krampe in" lopate s
strahom, da se otrokom kaj
pripeti. Inšpektorica nama je
svetovala, naj zemljo proda-
va, pa je ne bova, saj je v
njenem vsakem koščku na-
jin znoj in ljuba nam je vsaka
travica. Prosim za mnenje ali
nasvet, kaj naj naredimo, da
bomo izvedeli, komu je bila
napoti naša baraka in ali ob-
stoja možnost, da bi v dogle-
dnem času poleg ostalih bru-
naric vzniknila še ena.
M. J. Celje
Uredništvo: Za odgovor
prosimo občinski inšpekto-
rat v Celju.
Priletni izleti
Društvo upokojencev
Šentjur goji razgibano dejav-
nost, pri čemer je na prvem
mestu prirejanje izletov. Vsi
letošnji izleti so bili dobro
organizirani in prijetni. Za to
ima največ zaslug tajnik
društva Norbert Kincl, po-
prejšnji dolgoletni tajnik ob-
čine Šentjur. Vodič je bil Er-
nest Rečnik, bivši ravnatelj
osnovne šole Šentjur.
Prvi letošnji izlet je junija
vodil na Gorenjsko. Po pri-
jetni vožnji smo se povzpeli
na blejski grad in si ogledali
zanimiv muzej. V Vrbi smo
si ogledali Prešernovo rojst-
no hišo. V Begunjah pa mu-
zej talcev in dolino Drage.
Izlet smo zaključili z ogle-
dom Cankarjevega doma v
Ljubljani.
Druga pot je vodila na Hr-
vaško. V Krapini smo si
ogledali muzej pračloveka. V
Zagrebu zoološki vrt, nato
pa smo se povzpeli do oddaj-
nika na Slemenu. Bili smo še
v Stubicah, kjer smo videli
spomenik Matiji Gubcu in
kmečkih uporov.
Tretji izlet smo pripravili
po Kozjanskem in zanimivo-
sti je bilo veliko. V Laškem,
kjer so nas postregli s stekle-
nico piva, smo si ogledali Pi-
vovarno. Cez Rimske toplice
smo šli na Lisco in videli ra-
darski center. Nato smo čez
Jurklošter pripotovali na
Planino, si ogledali muzej
NOB ter spomenik padlim v
zadnji vojni, med katerimi je
bil tudi moj oče. Odpeljali
smo se še do Klanjca in si
ogledali Avguštinčičeve
umetni je, v Olimju pa najsta-
rejšo lekarno v Evropi.
Da so bili izleti prijetni, je
pripomogel tudi šofer Zvonfe
Kokalj s previdno vožnjo, z
razlago med potjo ter z lepim
petjem in šalami. Tako pri-
jetnih izletov si v bodoče še
želimo.
HILDA LOKOVSEK,
Šentjur
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
TOZD Tovarna usnja Šoštanj se
tudi letos sooča s približno enaki-
mi problemi kot lani, to pa je pred-
vsem zagotovitev osnovne surovi-
ne in pomožnih materialov tako na
domačem tržišču kot iz uvoza. Pro-
blemi pa nastajajo tudi na področ-
ju financiranja, saj so krediti po-
stali izredno dragi z ozirom na vi-
soko obrestno mero. Glede na ob-
seg in povečanje proizvodnje pa v
TUŠ primanjkuje lastnih obratnih
sredstev.
Plan proizvodnje za letos je v pri-
merjavi z lanskim zastavljen dokaj
visoko. Dnevni namok surovih kož
poteka po zastavljenem planu, fi-
nančno realizacijo pa so v osmih me-
secih dosegli 96 odstotno. Pričakuje-
jo, da bodo to do konca leta popol-
noma realizirali in tako dosegli dve
milijardi 520 milijonov dinarjev, kar
bo dobrih 93 odstotkov več, kot je
bila realizacija lani!
V TUS se zavedajo, da so v veliki
meri odvisni od uvoza surovin in
pomožnih materialov, zato so si
smelo zastavili tudi plan izvoza, ki
bo koncem leta dosegel preko tri
milijone ameriških dolarjev (lani
okoli milijon). Večja in kvalitetnej-
ša proizvodnja pa zahteva tudi vla-
ganja v posodobitev opreme. V pre-
teklosti to ni bilo mogoče, zdaj pa
bodo to poskušali nadoknaditi. Ker
pa je večji del opreme iz uvoza, jim
to povzroča dodatne težave.
Pomanjkanje osnovne surovine
na domačem trgu in nenehen porast
cen narekuje v TUS, da surovino na-
mensko in kvalitetno predelajo ter
na ta način usmerjajo v konfekcioni-
ranje in tega predvsem v izvoz, da si
s tem zagotavljajo uvoz manjkajočih
surovin in materialov. Kako nedore-
čena je cenovna politika kaže pri-
mer, da stane kilogram goveje kože
bistveno več kot kilogram mesa!
Boljši delovni rezultati so tudi
zaradi urejenih odnosov na relaciji
tozd TUŠ-DO lUV, ki potekajo na
vseh področjih usklajeno in po
vnaprej začrtanemu skupnemu do-
govoru.
Od celotiie količine izdelane konfek-
cije so v TUS uspeli na konvertibil-
no področje prodati kar 90 odstot-
kov izdelanih količin.
Letos so sklenili preko Lesnine
Ljubljana pogodbo za izdelavo us-
njenih delov za sedeže oz. stole za
izvoz v Italijo. Trenutno na mesec
izdelajo po 2000 komadov, obstaja-
jo pa možnosti za pet do šest tisoč
ali še večjih količin. V TUŠ priča-
kujejo, da bo proizvodnja tega iz-
delka postopoma rasla.
Tozd Tovarna usnja Šoštanj je po-
leg ostale industrije v dolini eden
potencialnih onesnaževalcev okolja
oz. reke Pake in tega se še kako glo-
boko zavedajo. Zato je v izdelavi
projekt čistilne naprave, katere sofi-
nancer je temeljna oz. območna vo-
dna skupnost. Pričakujejo, da bodo
z gradnjo prepotrebne čistilne na-
prave oz. z zemeljskimi deli začeli že
letos, končali pa prihodnje leto ter
tako pripomogli k izboljšanju in več-
ji varnosti lepšega okolja.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 18.10.: ob 19.30: A. P. Cehov: STRICEK VA-
NJA. Za abonma Četrtek in izven.
Petek, 19. lO. ob 18.: A. P. Cehov: STRICEK VANJA. Za
abonma Laško in izven.
Kulturni dom Skofja vas
v kulturnem domu bo v soboto, 20. oktobra ob 19. uri
predstava gostujoče skupine kulturno umetniškega druš-
tva Anton Tanc iz Marija Gradca. Predstavili se bodo s
Kožuharskim likofom.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma v Celju bo v torek, 23. okto-
bra II. abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve.
Na koncertu se bosta predstavila Ljupčo Samardžijski na
kontrabasu in Tatjana Kukoč s kitaro.
Dom kulture Marija Gradec
v domu kulture boste lahko v soboto, 20. oktobra ob 16.
uri prisluhnili moškemu pevskemu zboru in tambura-
škemu orkestru Kulturno umetniškega društva Vrh nad
Laškim. Gostje so koncert pripravili v počastitev krajev-
nega praznika Marija Gradca.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo v petek, 19. oktobra ob
19.30 uri večer folklore, na katerem se bodo predstavili
člani folklornega dru.štva Mineral iz Rogaške Slatine.
v soboto, 27. oktobra pa boste lahko prisluhnili Mo-
škemu pevskemu zboru Zdravilišča, ki se bo na sarriostoj-
nem koncertu predstavil ob 19.30 uri.
Likovni salon Ceije
v Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli raz-
stavo slikarskih del Adija Arzenška. Razstava bo odprta do
4. novembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu si lahko ogledate razstave akvare-
lov akademske slikarske Darinke Pavletič-Lorenčakove.
Razstava bo odprta do 15. novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava z
naslovom Naši protestantski pisci v besedi in sliki, ki si jo
boste lahko ogledali do 25. oktobra.
v soboto, 27. oktobra pa bodo ob 11. uri odprli v Knjiž-
nici Edvarda Kardelja razstavo o življenju in delu Simona
Gregorčiča.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove si lahko ogledate
razstavo likovnih del učencev osnovne šole Frana Kranjca,
ki bo odprta do 26. oktobra.
iVIuzej revolucije
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije so
včeraj odprli razstavo - Slovenska protifašistična ženska
zveza v Celju v vojni in obnovi. Flazstava bo odprta do
konca tedna.
Žabji ples v Nami Leveč
v Nami v Levcu bo v petek, 26. oktobra ob 20. uri
zabavna prireditev Celjskega plesnega orkestra Žabe. Na
Žabjem plesu, boste lahko poleg igranja orkestra prislu-
hnili tudi petju Ditke Haberl in Jožeta Završnika.
Dom učencev Karel Destovnik-Kajuii
v domu učencev Karla Destovnika-Kajuha bo jutri ob
17. uri Srečanje krvodajalcev občine Celje s podelitvijo
priznanj ter kulturnim in zabavnim programom.
Keramična industrija
Liboje
TOZD KERAMIKA
Odbor za kadre TOZD KERAMIKA objavlja prosta
dela in naloge
KONTROLA DELOVANJA
KOTLOVNIH NAPRAV
Pogoji, ki jih nnora kandidat izpolnjevati:
-	da ima pridobljeno strokovno izobrazbo za delo in
naloge V. stopnje zahtevnosti energetske smeri, ko-
vinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve in
eno leto delovnih izkušenj na področju energetike
ali
da ima pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in
naloge IV. stopnje zahtevnosti kovinsko-predeloval-
ne usmeritve in tri leta delovnih izkušenj na področju
energetike
-	da ima uspešno opravljen preizkus znanja za
strojnika kotlovnih naprav
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Keramična industrija Liboje. 63301 Petrovče.
1' . STRAN - NOVI TEDNIK
4
Trstenik, mestece, ki Je
srbsko Titovo Velenje
»Prva petoleika" le po neto Izvozu na drugem mestu v državi
Trsteničani se zelo radi pohvalijo, da ne pomnijo, kdaj
je katera izmed njihovih delovnih organizacij zabeležila
izgubo ob koncu poslovnega leta. Poleg »Prve petoletke«
in razvitega kmetijstva je v občini še nekaj uspešnih
delovnih organizacij, ki se hitro razvijajo. Trsteniku zato
pravijo tudi »srbsko Titovo Velenje«, saj se je po vojni, še
posebej pa v zadnjih petnajstih letih zelo hitro razvijal.
Gospodarski čudež tega
13.000 glavega srbskega me-
steca v dolini Morave sloni
na ramenih »Prve petolet-
ke«, ki je še pred desetimi
leti zaposlovala 4.500 delav-
cev, danes pa skupaj že več
kot 13.000.
Poleg dobrega in perspek-
tivnega programa hidravlike
in pnevmatike, temelji
uspeh »Prve petoletke-- tudi
na izjemno tesnem sodelova-
nju s šolstvom: strojno fa-
kulteto v Beogradu, višjo te-
hniško šolo v Trsteniku, kjer
šolajo samo strokovnjake za
hidravliko, in pa seveda tam-
kajšnjo srednjo šolo, kjer se
prav tako šolžtjo strokovnja-
ki za trsteniškega giganta.
Ker je bila v zadnjih desetih
letih povprečna stopnja rasti
zaposlovanja 7,1 odstotka,
mladi niso imeli težav z za-
poslitvijo.
■Prva petoletka je sicer hi-
tro rastla, toda ves razvoj je
temeljil na lastnih sred-
stvih,« pravi podpredsednik
občinske skupščine Milosav
Veselinovič. »Kako pravilna
je bila ta odločitev, se vidi
šele sedaj, ko mnogim dru-
gim delovnim organizacijam
v sosednjih srbskih občinah
pohaja sapa zaradi visokih
obresti za najete kredite. No,
mislim, da so leta intenziv-
nega razvoja za nami. Sedaj
bo potrebno predvsem bolje
izkoristiti obstoječe zmoglji-
vosti in se lotiti še zahtevnej-
ših programov.«
Ob Prvi petoletki raste tu-
di nekaj drugih delovnih or-
ganizacij, ki tudi uspešno
prodirajo na zunanje trge,
kar je v teh časih pogoj za
dobre poslovne uspehe. Ta-
ko trikotaža »Trsteničanka«
izvozi dve tretjini svoje pro-
izvodnje, uspešni pa so tudi
kmetijci, ki izvozijo v Sovjet-
sko Zvezo po 45 milijonov
trsnih sadik na leto in iztržijo
milijardo in pol dinarjev.
Središči te dejavnosti sta va-
si Velika Drenova in Me-
dvedža, od koder pride vsa-
ko leto 50 milijonov oziroma
95 odstotkov vseh trsnih sa-
dik v naši državi. Ta dejav-
nost sicer zahteva precej de-
la, toda tudi dohodek je lep;
ti dve naselji se lahko pohva-
lita tudi z nekaj milijarderji
(v starih dinarjih, seveda), le-
po urejeno naselje velikih
stanovanjskih hiš potrjuje,
da tam domuje precej imovi-
tih ljudi.
Trsteniška občina tako
realizira tretjino vsega izvoza
na kraljevškem območju (15
občin z več kot 800.000 ljudi).
Prva petoletka, ki izvozi tret-
jino proizvodnje, pa je po ne-
to deviznem prihodku druga
v naši državi. Zal je med tem
izvozom še premalo konver-
tibilnega.
Gospodarskim uspehom
sledijo tudi osebni dohodki
(povprečni osebni dohodek
v občini je znašal v prvem
polletju letos 24.489 dinar-
jev) in družbeni standard. V
zadnjih desetih letih se je Tr-
stenik zelo razširil, saj zgra-
dijo povprečno 130 stano-
vanj na leto. Nov je tudi ve-
lik kulturni, pa športno-re-
kreacijski center, dobro je
organizirano šolstvo, precej
je obnovljenih kulturnih do-
mov po okoliških vaseh...
»Veliko tega smo uresniči-
li s samoprispevkom,« po-
udarja Milosav Veselinovič.«
Vendar pa imamo marsikaj
tudi še v načrtu. Uredili bo-
mo središče mesta, postavili
nov most čez Moravo, zgra-
dili bomo knjižnico, dokon-
čali športno-rekreacijski
center in uredili športno-re-
kreacijsko jezero v mrtvem
rokavu Morave.«
Načrti in seveda močno
gospodarsko zaledje zago-
tavljajo, da bo Trstenik tudi
v prihodnje eno izmed
srbskih mest, ki se najhitreje
razvija.
Stihi nad Moravo
v zelenkasto gladino Mo-
rave zaljubljeni Trsteničani
so veliki ljubitelji poezije. O
tej rečni lepotici, ki se preli-
va pod dolgolasimi vrbami,
so prepevali že ljudski pevci,
o njej kujejo stihe tudi so-
dobni pesniki. Več kot tride-
set jih je v Trsteniku in bliž-
nji okolici, zato ni nič nena-
vadnega, da sta v kraju z
12.000 prebivalci, kar dva
knjižna kluba: »Moravski to-
kovi« in klub v okviru delov-
ne organizacije Prva peto-
letka.
Letošnjo jesen so trsteni-
ško (tudi sicer razgibano),
kulturno življenje poživili še
pesniki, ki so prišli iz pobra-
tenih občin in knjižnih klu-
bov iz Slovenije, Hrvaške in
Bosne in Hercegovine. S pe-
sniškimi večeri pod skup-
nim naslovom Pesniška je-
sen nad Moravo« so se pred-
stavili v številnih manjših
krajih in na nekaterih osnov-
nih šolah v okolici.
Najsi so nastopili v šolskih
avlah pred prvošolčki, ki ko-
maj začenjajo spoznavati le-
poto domače besede in od
prvih ljubezni zasanjanimi
najstniki, ali v temačnih dvo-
ranicah najbolj zakotnih vasi
povsod so poslušalci napol-
nili prostore do zadnjega ko-
tička in navdušeno ploskali.
Sploh se Trstenik z okoli-
co ponaša z občinstvom, ki
ima izreden posluh za kul-
turno-umetniške prireditve.
V enem najlepših srbskih
kulturnih domov, ki stoji
sredi Trstenika, se vsako leto
predstavijo številni gledali-
ški, glasbeni umetniki iz
Beograda in Niša.
Ugodni pogoji so seveda
pomagali razmahniti tudi
amatersko kulturno dejav-
nost v mestu. Najaktivnejši
so likovni amaterji in pa se-
veda člani književnega klu-
ba Moravski tokovi, ki so do-
slej izdali že 14 knjig pesmi,
od tega 8 njihov najuspešnej-
ši pesnik Petar Petrovič, ki
piše predvsem za mladino.
»Trenutno je v pripravi še
ena knjiga Petra Petroviča,«
pravi tajnik kluba Moravski
tokovi, Tomislav Rasinac.
"Natisnili pa bomo tudi knji-
go s pesmimi vseh, ki so so-
delovali na tem srečanju. Si-
cer pa so vsi člani našega
književnega kluba zelo plo-
doviti pesniki in ta hip ima
vsak med njimi pripravljeno
vsaj eno zbirko pesmi za
tisk.«
Bogat kulturni utrip pa se
seli tudi v okoliške vasi.
»Trenutno sploh veliko de-
lamo po vaseh,« pravi sekre-
tar sisa za kulturo Peroljub
Risimič. »Imamo že precej
lepo urejenih kulturnih do-
mov, nekaj pa jih še prenav-
ljamo. Po vaseh je seveda
najbolj živahno pozimi, ko
imajo kmetje čas. Takrat tu-
di organiziramo tekmovanje
pevskih zborov, orkestrov in
folklornih ansamblov. Zelo
tesno pa na tem področju so-
delujemo s šolami, ki so v
večini krajev nosilci kultur-
nega življenja in od koder se'
rekrutirajo kasnejši amater-
ski kulturni delavci. Tako
smo se odločili tudi za zani-
miv poskus v naselju Poče-
kovina, kjer bo upravnik ob-
novljenega kulturnega doma
eden izmed uslužbencev
tamkajšnje šole. Menirn, da
bomo na ta način še bolj raz-
gibali kulturno življenje v
tem kraju in, če se bo obne-
slo, bomo poskusili s tem na-
činom tudi v drugih vaseh.«
sreCko Srot
Prvi pisni podatki o Trste-
niku segajo v leto 1381, v dobo
vladanja kneza Lazarja. Po
propadu srbske srednjeveške
države je Trstenik živel na ro-
bu zgodovinskih dogajanj, ve-
liko ljudi pa se je odselilo. Le-
ta 1784 je tako štel le še 43
turških in 17 krščanskih hiš.
Močno pa se je Trstenik razši-
ril po drugi vojni in iz »male
palanke« prerasel v sodobno
mestece z nekaj več kot 13.000
prebivalci.
Na srečanju »Pesniška jesen
nad Moravo« so sodelovali pe-
sniki: Nebojša Debeljakovič
(Križevci), Slavica Davidovič
(Kruševac), Vesna Dizdarevič
(Velika Kladuša), Aleksander
S. Kajfež, Momir Lazič, Ranka
Petrovič, Tomica Jambrošič,
Barica Rupčič, Katica Tkalec
in Mile Sokolič (vsi iz Karlov-
ca), Nada Kumer (iz pobrate-
ne občine Laško), Petar Petro-
vič, Božidar Brkič, Olivera
Simonovič, Snežana Krsma-
novič, Milojko Aleksič, Dušan
Džurkovič, Biljana Dželekar,
Mirjana Vukomanovič, Radoš
Zajič in Tomislav Rasinac
(vsi iz Trstenika).
Trstenik je pobraten z laško
občino, medsebojni stiki teh
dveh občin pa segajo v leto
1964. Odtlej se je sodelovanje
še poglobilo, tudi na gospo-
darskem področju, zelo dobro
pa sodelujeta osnovni šoli
»Anton Aškerc« iz Rimskih
Toplic in Živadin Apostolo-
vič iz Trstenika.
Milosav Veselinovič, pod-
predsednik občinske skup-
ščine.
Trstenik - iz »male palanke« je prerasel v lepo urejeno mestece.
Udeleženci »pesnisKe jeseni nad Moravo« - pesniki iz Karlovca, Križevcev, Velike Kladuš^
Laškega in Trstenika.
V Topolščici za Leip
Skoraj sedem dni so
bili trenutno najboljši ju-
goslovanski nogometaši
po mnenju zveznega se-
lektorja Miloša Milutinovi-
c?a) na pripravah v Šaleški
dolini. Stanovali so v no-
vem hotelu Vesna v Topol-
šici, trenirali pa vsak dan
enkrat po uro in pol.
Ostali čas so izrabili za
pogovore z novinarji, ki jih
je bilo več kot nogometa-
šev (zlasti iz drugih repu-
blik, obisk v šoli, sodelo-
vanje na okrogli mizi z
zvenečim	naslovom
»Združeno delo in vrhun-
ski nogomet«, telefonira-
nje domov ženam, mate-
ram, otrokom, prijateljem
in prijateljicam, kratko po-
sedanje s terapijo in še kaj
drugega.
Miloš Milutinovič pri-
prave v Topolšici ocenjuje
»kao izvanredne, divne« in
da gre bolj za »oživljanje«
moči pred zahtevno te
z reprezentanco Nei
demokratične repub
ki je v isti skupini ko
goslavija in se s še t
drugimi ekipami ba
dve prosti mesti za ni
na svetovnem prvens
Mehiki čez štiri leta.l
(obvezno s cigareto, ^
nerki, hladno deluj
nekoliko daljšimi tai
lasmi in zaskrbi j enif.
sredi še vedno kljub 5
Tudi to sodi k treningu, saj so nogometaši na povelje svojega vodje Miloša Milutino^'
velik gol, ki sicer služi samo za trening. Gol je večji od normalnega in tako se naj bi vr^J
bolj vame počutili. Drugi z leve je kapetan ekipe Velimir Zajec, ki napoveduje
1084
NOVI TEDNIK - STRAK* 13
Kožulianle koruze
Dandanes so tudi za to
opravilo stroji; kar precej
nevarni celo, da je marsiko-
mu prste pomečkalo. Nekoč
se pri kožuhanju kaj takega
pač ni moglo zgoditi.
Od vseh jesenskih opravil
je bilo in še je kožuhanje
delo in praznik hkrati. Kot
je bilo treba tavrharje ali
onaje, ki so prihajali k naj-
težjim delom na kmetijo na
furož povabiti ali pa vsaj
koline poslati, tako je bilo
tudi kožuhanje taka prilož-
nost, vendar je k temu opra-
vilu silil bolj mladi svet, pa
takšni, bolj veseli, kot bi re-
kli.
Kdaj in kje bodo kožuhah,
se je kar hitro zvedelo in ta-
ko so poleg povabljenih priš-
li taki, ki drugače niso našli
izgovora, kako v hišo priti,
zlasti tisti fantje, ki so opre-
zali za katero od deklet.
Ce je bilo toplo, so kožuha-
li na podu, včasih tudi pod
kozolcem, ki so ga proti ve-
tru obložili s koruznim ste-
blovjem. Storže v kožuhih so
nosili na pod ali v hišo, če je
bilo hladneje, v kožih, odna-
šali pa slečeno prav tako.
Obtrgali so kožuhinko, ven-
dar pustili nekaj listov. Ti so
potem prišli prav vezačem,
da so storže skupaj vezali, po
navadi po dva para.
Pomembni so bili storži z
zrnjem rdeče barve. Pone-
kod jih je bilo dovolj troje.
ponekod sedem, da kožuha-
ču ni bilo treba več delati, da
je lahko šel spat. Morda je v
Prekmurju ostalo kaj od
madžarskega običaja, kjer je
fant z rdečim storžem lahko
poljubil svojo izvoljenko.
No, mladi so se že kako zrini-
li in stisnili skupaj, se drezali
in dražili, si nastavljali bese-
de, jih tako ali drugače izko-
ristili, da se je kmalu zasluti-
lo, kdo je komu po volji, kdo
se otepa zares in kdo zaradi
lepšega, kdo od tekmecev
ima več upanja. Tako se je to
snubaško spuščanje in spre-
letavanje odvijalo pred vso
vaško srenjo in ni jih bilo
malo, ki so prišli v čveke, tu
in tam pa kakšen par, tam
pred pustom, v oklice.
Seveda so domači zaradi
dobrega imena tudi postre-
gli, predvsem s pijačo, pa so
se razvezah jeziki tudi za pe-
sem. Nekoč so ob takih pri-
ložnostih peli tudi balade, ki
so imele predvsem svarilno
in moralizirajočo vsebino.
Pri bolj sproščenih in ne
prehudo pobožnih hišah se
je drezanje in draženje med
mladimi, posebno če je kate-
ra s snetnim klasom vsiljiv-
cu brke pod nosom namala-
la, rado sprevrglo v valjanje
in premetavanje po kožuhin-
ki, in če je kak muhast spret-
než še luč ugasnil, vreščanje
in cvilež ni bil brez vzroka,
čeprav spet - zaradi lepšega.
Ponekod so imeli likof,
drugod so se vmes oteščali
in se porazšli. Kožuhače so
povabili v hišo, kjer so jim
postregli s priboljški, kakš-
no izdatnejšo jedjo in brž so
bile pri roki tudi »armonike«
pa se je mladina zavrtela.
Na kožuhanju so veliko
peli, se naposlušali smešnih
in grozljivih zgodb, kak bur-
kež se je lagal, da se je kar
kadilo, in če ni bilo muzike,
so se šli tudi igre; mesce štet,
rinčke talat, poper tolč, med
nabirat, samo da je bilo sme-
ha in veselja.
Na slikah so člani KUD
»Anton Tanc« med prikazo-
vanjem kožuhaškega likofa
v Skofcah.
JURE KROSOVEC
Foto: EDI MASNEC
Mladi kar dočakati ne morejo priložnosti za kak »tesnejsi
stik«. Že najdejo kakšen razlog za navidezen spor, da so si
mimogrede v laseh,'pa med smehom, vreščanjem in hihe-
tanjem v ličkanju na tleh...
Kožuhanje je opravilo med katerim steče pogovor, se razlega pesem, vse skupaj pa
prepletajo hudo smešne ali pa hudo grozljive pripovedi.
Ko je slečen zadnji klas, je likof. Na podu naredijo prostor, da se bo kje vrteti, ko je i't
godec pri roki.
Zvrstijo se domiselne družabne igre. Po kakšni izločilni, ko je treba dati kak predmet v
zalog, sledijo kazni. Na primer ta, da morata dva fanta »poper tolč't«...
Je po vsem tem kaj čudnega, če začenja Kan parček drug drugemu »iz roke jesti«,
zaljubljeno gruliti in da se tja okoli pusta še ohcet skuha.
1
tom mladeniškega obraza)
pohvali vse, tarna samo
nad poškodbami svojih
Ujučnih igralcev, kjer pa
je menda edini povsem
zdrav Velimir Zajec (zdaj
igra za grški Panatenai-
kos) in prav ta obljublja
zanesljivo zmago Jugoslo-
vanov proti neugodnim
Nemcem.
Pomočnik Miloša Ivan
Toplak si med drugim
pred vsakim treningom
ogleda (tako je bilo tudi v
Šoštanju), kako si fantje
pred prihodom na igrišče
iz garderobe očistijo ko-
pačke ter jih namažejo s
svežo pasto. Celo pouči
jih, kako je treba kopačke
mazati! Tako lepo urejeni
odidejo na igrišče ter se
nekaj deset minut igrajo
kot otroci z bincanjem žo-
ge levo in desno. Potem
jih pokliče Miloševa pi-
ščalka in začnejo se običaj-
ne razgibalne vaje z rahlim
tekom po dolžini celotne-
ga stadiona. Ležerno, ne-
utrujajoče.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Jugoslavija - M club
5:0 (3:0)
Več kot 8000 gledalcev si je
ob Velenjskem jezeru ogledalo
prijateljsko nogometno tekmo
med Jugoslavijo in M clubom,
ki se je končala z zmago Jugo-
slavije 5:0. Strelci so bili: Gu-
delj 2, Z. Vujovič, Šestič in
Pančev.
M club: Cvetkovič (Rudar
TV), Bajec (Usnjar Šoštanj),
Koren (Kladivar), Jalušič, Mi-
šetič (oba Rudar TV), Božiče-
vič (Usnjar Šoštanj), Kodre
(Šmartno), Savič (Kladivar),
Boškovič (Rudar TV), Gabrič
(Usnjar Šoštanj, Pušnik (Oj-
strica Dravograd), v drugem
polčasu pa so še igrali: Ahlin
(Rudar Trbovlje), Hrast (Us-
njar Šoštanj), Novak (Rudar
TV), Gluhovič (Ojstrica Dravo-
grad), Grobeljšek (Šmartno),
Dropuljič (Rudar TV), Bevc
(Kladivar), Povratnik (Šmart-
no) in Hren (Elkroj). Selektor
je bil trener Usnjarja Šoštanj
Drago Kostanjšek. Sodili so
trije zvezni sodniki iz Titovega
Velenja, kot glavni Miro Sitar,
kateremu sta pomagala Slobo-
dan Jovanovič in Joviša Kr-
smanovič.
'' s centra stadiona umakniti
''»v/ tekmi v »manjšem« golu
14. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH MUenko Strašek
»Jo zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le ¥se skupaj utihnilo, meti UuUmi pa se Je
začela najprej iloceia neopazno, potem pa vedno bolj in
itoij spletati velika pripoved o zvitem in pogumnem
razbojniku Guzaju in njegovi druščini.
Podobno misli tudi go-
stilničarka Ana Guben-
šek v Žegru. Bržkone se
je tudi tukaj kdaj oglasil
naš junak: gostilna je sta-
ra dobrih tristo let.
Bohor onstran je zakrit
z meglico vročine. Asfalt
je mehak. Staro znamenje
čez cesto sameva v svoji
belini. Vrata gostišča so
na stežaj odprta. V kotu
sedi mladenič, globoko
pogreznjen sam vase.
Vsake toliko mu roka po-
potuje do kozarca. Naen-
krat zvonko zapoje ura
nad vrati. Dvanajst. Son-
ce pari bilke.
Dan ni ustvarjen za po-
govor. Gostilna je prazna.
Drezamo v gostilni-
čar ko.
Snov jo pritegne, vidi
se.
»Verjemite ali ne, am-
pak ljudje vse bolj vpra-
šujejo po Guzaju, kje je
pokopan. Pokažem jim,
povem, kar vem... nero-
dno mi je, da je grob tak-
šen,« se izvija. »Prej ko
slej bo vendarle treba po-
staviti znamenje. Naj lju-
dje vedo...«
Ni še dolgo, pripovedu-
je, ko so prišli iz Kranja.
Nalašč zato, da bi obiskali
grob in kraje, kjer je živel
Guzaj. Hišo, kjer so ga
ustrelili. Da bi se pogovo-
rili z domačini.
»Zanimivo je,« je rekla
Gubenškova, »da prihaja-
jo obdobja, ko zanimanje
za Guzaja narašča, nato
pa je po nekaj let povsem
tiho. (Bržkone gre za
kakšne občasne objave v
časopisih ali pa morda tu-
di za ponatis naše pove-
sti, op. p.) Po svoje je to
tudi razumljivo: do ne-
davnega smo bili skoraj-
da odrezani od sveta, sla-
be makadamske ceste se
je vsak bal. 2e res, da še
ni v celoti modernizirana,
od Slivnice pa do Lesič-
nega, nekaj pa je le. To je
odvračalo ljudi. Sicer pa
za obiskovadca ni le Guzaj
tisti predmet zanimanja,
zaradi katerega bi bilo
vredno priti na Kozjan-
sko. Zgodovinski in na-
ravni spomeniki so pri
nas dol^sedno na gosto
posejani.«
Na Košnici, kraju, kjer
je bil v Drobnetovi gostil-
ni ustreljen naš junak, je
težko najti človeka, ki bi
karkoli vedel o njem.
Zdaj žive tam skorajda
popolnoma tuji ljudje, ki
jim je tudi Guzaj neznan-
ka. Nekdanja Drobnetova
oštarija je popolnoma ob-
novljena. V njej živi Leo-
polda Vegelj s sinom. Ni-
česar nismo uspeli izvleči
iz njiju, četudi je treba po-
udariti, da je na Kozjan-
skem le malo ljudi, ki bi ti
ne natrosili vsaj nekaj
najznačilnejših podatkov
o slavnem razbojniku.
Izpolnitevvaših želja v naših prodajalnah:
Veleblagovnica T, Salon T, Novost, Oblačila,
Melodija, DOM in Posrednik
Ernest Tiran
Razbojnik
41
Guzaj je napravil kretnjo, kakor da
hoče vzeti kip s podstavka. Župnik se
je zdrznil, oči je imel polne solz:
»Na, tu imaš mojo zlato uro, vzemi
rajši to, samo ljubega svetnika mi pu-
sti, za božjo voljo te prosim!«
Guzaj se je obrnil od kupa k žup-
niku:
»Res mi jo daste?«
»Res!«, je obupano rekel župnik in
pustil, da mu je Guzaj potegnil uro iz
žepa.	'
»Samo, ko mi ne bodo hoteli verjeti,
da ste mi jo sami dali! Vsak bo rekel, da
sem vam jo ukradel!« je težkal uro v
roki. »Petdeset goldinarjev je vredna
med brata«, je ugotovil in jo spravil v
žep.
»Osemdeset sem dal zanjo!«, je ogor-
čeno oporekel župnik. Zdaj je bil samo
Še kupček nesreče, debele znojne kap-
lje so mu stale na čelu. Guzaju seje že
smilil.
»No, zdaj pa grem!«, je rekel, pozdra-
vi ostanite, kot sva se zmenil^!« In z
grozečim glasom je še pristavil:
»Da ne bom nikoli več zvedel, da ste
huj skali zoper mene, v drugo ne vem, v
drugo se vam ne bo izteklo tako
gladko!«
Potem je zavezal župniku robec čez
usta, se obrnil, odšel skozi vrata, jih od
zunaj zaklenil. Potem je šel po stopni-
cah, zaklical v kuhinjo prijazen zbo-
gom! in ga ni bilo več.
Župnik je moral še najmanj pol ure
ropotati s stolom, privezanim na hrbet,
preden so ga slišali in prišli rešit. In še
nič hvaležen jim ni bil zato, prvo, kar je
storil, ko je spet lahko govoril, je bilo,
da jih je prav grdo nagnal, naj se mu vsi
zgubijo izpred oči! Potem je pokleknil
pred oltarček in se zahvalil svetemu
Frančišku za srečno rešitev iz smrtne
nevarnosti. Seveda mu je bilo tudi za
uro žal, pa kaj se hoče, samo da je
denar ostal! Ko je bil z molitvijo gotov,
ga je pa le zmotilo, da je privzdignil
kipec in segel z roko v votlino. Da bi
rajši ne bil! Luknja je bila prazna! »O
sto vragov!« je zaklel župnik, sveti
Frančišek je pa menda imel slabo vest
in ni nobene črhnil.
Ko je bil Guzaj spet sam in ko ni bilo
nikogar blizu, je odvezal zvitek in pre-
štel denar. Čez štiri tisoč je bilo!
»Veš kaj, Francak, sram te je lahko,
tvoj patron tako lepo skrbi za tebe, ti
pa se še zmenil nisi nikoli zanj!«
Potem je pa pogledal na uro, še deset
ni bila, kopači bodo vsi pravi čas obve-
ščeni.
18. POGLAVJE
Vaša grofovska milost
v tem poglavju se izkaže predvsem
prvič: da se človek dandanes ne sme
več zanesti niti na svojega najboljšega
prijatelja, drugič: da je bilo Guzajevo
sodelovanje z oblastno ravno nasprot-
no, in tretjič: rajši ne glejte zvezd, da bi
vas potem še štirinajst dni ne bolela
glava po njih.
Nazadnje bi rad grof generalu zažviž-
gal tisto pesmico Regiment po cesti
gre, pa je general brez posluha. Kar je
dokaz, da niti grofovski glas ne seže do
neba.
In na kraju še zelo zanimivo pravno
vprašanje: Par konj ima štiri lastnike;
kateri je pravi, uganite sami.
Imeniten dečko, tale gozdar Fran-
celj, - kako je že rekel, da se piše?
Kozjanski graščinski oskrbnik kar ni
mogel pozabiti onega tako prijaznega
večera v Pilštanju,±o seje prvič srečal
z njim in so potem tarokirali. Res je
zabaven, vedno pove kakšno takšno,
da se moraš smejati. In koliko jih ve!
Nikdar mu jih ne zmanjka. Posebno o
Guzaju, o tistem razbojniku. Ga mora
imeti močno v želodcu. Pravi, da pozna
celo njegovo ljubico, samo da ima neki
zdaj že spet drugo. Morda sta bila kdaj
tel^eca pri dekletu? Z ljudmi se pa
res zna, kopače mu je takoj spravil sku-
paj, on sam pa je prej ves teden zaman
letal za njimi. Ustrežljiv je. Očividno ga
imajo ljudje radi, da je tako čisto do-
mač z njimi. Kdo ve, kakšen je kaj v
službi? O tem prav nič ne pove, vrag si
ga vedi, gotovo mora še kaj tudi po
strani zaslužiti, denarja mu ne manjka,
drugače bi ne bil mogel tako mirne
duše preboleti, da je toliko zgubil pri
taroku, hehehe! Pa še nič žal mu ni
bilo, še smejal se je! Škoda res, da sta
Šmarje in Kozje tako daleč narazen,
človek se v njegovi družbi res prijetno
počuti.
Tako je razmišljal Franz Tschwr-
titschka o svojem novem znancu. Kako
bi se za glavo prijel, če bi vedel, kdo je
pravzaprav ta njegov »najboljši prija-
telj« in s kakšno postransko obrtjo se
peča, kadar ni v gozdarski službi! Se od
daleč ni slutil, še sanjalo se mu ni, kako
bridko se vara v njem in kako drago in
kako kmalu bo moral plačati za svojo
lahkovernost!
Zgodilo se je pa takole:
Šmarska graščina je imela na prodaj
par konj, eden je bil tri, drugi štiri leta
star. Oba sta si bila v vsem tako podob-
na, da bi ju človek na prvi pogled skoro
ne mogel ločiti, če ni bil res strokov-
njak. Oba sta bila temno kostanjeve
barve, oba sta imela enako lepo zaslo-
čen vrat, oba majhno glavo z veliko
belo zvezdo na čelu, oba enako žive
pametne oči, vitke noge, gladke drob-
ne biclje, - kdor se je količkaj spoznal
na konje, je moral priznati in jih pohva-
liti, kako zares lep par sta. Samo, - kje
najti kupca zanj?! Nista bila poceni,
čeprav sta bila vredna še več, seveda
samo za nekoga, ki bi si lahko privoščil
tako drago zabavo, za kmečko delo sta
bila namreč zanič. Saj nihče nič ne re-
če, da bi ju ne bilo lepo pogledati, ka-
dar ju je oskrbnik zapregel v kočijo, da
jih malo sprevodi in razgiblje, vsak se
je rad ozrl za njima! Toda kaj jim če
taka žival, ki ni nobenega haska od nje!
Njim je bilo treba težkih krampov, ta-
kih, ki kaj vzdržijo, za oranje in vlače-
nje in za gnoj na njivo in seno s travni-
ka, in les iz hoste, takih, ki potegnejo,
kadar je treba, kaj bi s temi gosposkimi
mrhami, naj so na pogled še tako lepe!
Kakor bi kdo mestno gospodično nag-
nal turščico okapat, ko še pridno ne ve,
na katerem koncu je treba prijeti moti-
ko! Graščinski si že lahko tudi to privo-
ščijo, gospoda že, ki jim ni treba garati
za vsak krajcar posebej, kmetje pa ni-
smo tako neumni veeno ne!
Oskrbnik je spraševal na vseh kon-
cih in krajih, poizvedoval že najmanj
dva meseca, pa nikakor ni mogel najti
kupcev zanje. Gledat so jih že prihajali,
to že, še preveč jih je bilo, oskrbnik se
je zamudil in zamotil z njimi nič koliko
dolgo, nazadnje je pa vsak samo oblju-
bil, da si bo še premislil in da bo drugič
povedal. Drugič že vemo, kaj pomeni, -
o svetem nikoli! Resnega kupca sploh
ni bilo blizu. Razumljivo, da ne, - tisoč
dvesto goldinarjev res niso bile več
mačje solze! To je že prav lepa kmečka
dota!
Ko je oskrbnik že čisto obupal, da ju
bo sploh kdaj spravil v denar, mu je pa
le nekdo prišel povedat, da je brežiški
okrajni glavar, grof Attems se je pisal,
velik ljubitelj konj in konjskega špoi-ta.
Če sploh kdo, potem bi se on utegnil
zanimati zanju, če bosta po njegovi vo-
lji. Prav zdaj da je neki prodal par svo-
jih in kupuje druge.
Okrajnih glavarjev danes ni več in
marsikdo od mladih sploh ne ve, kaj je
to, zato ne bo odveč, da spregovorimo
nekaj besed o njih. Okrajni glavar je bil
v stari Avstriji visoka živina. Med nava-
dne ljudi se je le redkokdaj prikazal, še
takrat so ga videli samo na konju ali pa
v kočiji, ki je švignila mimo tebe, da si
moral prav hitro odskočiti s ceste in ni
bilo časa za zijanje, trenutek kasneje pa
si videl kvečjemu samo še hrbet nje-
gov. Peš je šel menda enkrat samkrat v
letu, pri Rešnjega telesa procesiji, ko je
šel v svoji paradni uniformi takoj za
nebom, držal seje tako dostojanstveno
veličastno kakor glavni pogrebec pri
kakšnem posebno imenitnem mrliču,
da še lepši in slovesnejši ni mogel biti.
Pilštanjska cerkev, spredaj ruševine > fa-
rovža«. »Potenj je zavezal župniku robec
čez usta, se obrnil, odšel skozi vrata, jih od
zunaj zelenil.«
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
1'očitni.ški dnevi so že daleč za nami, v šoli pa se zgodi vsak
dan mnogo novega. To dokazujejo tudi ševilne vesti, ki ste
jih poslali na naš naslov. I'a poglejmo, kaj se je pretekli
meset zgodilo na nekaterih osnovih šolah. S tem pa letos
tudi začenjamo našo rubriko vesti in vabimo k sodelovanju
čimveč dopisnikov.
Šempeter: Učenci v novi šoli
Učenci osnovno šole Bratov Juhart iz Šempetra v Savinjski
dolini so sc v začetku šolskega leta preselili v nove prostore.
Vsi so v novih učilnicah s kabineti prijetno počutijo, najbolj
veseli pa so učenci na razredni stopnji, kjer imajo končno le
i'noizmeski pouk.
Tudi krožki na tej šoli so že pričeli delati s polno paro. Tako
Je šolsko kulturno društvo pripravilo krajši kulturni program
za delavce TOZD AERO Šempeter
Mlaj.še tabornice VOD MARELE iz odreda Bistra Savinja na
tej osnovni šoli pa so sodelovale na taborniškem mnogoboju v
Zrečah. Doseženega osmega mesta so bile vesele, saj so na
takem tekmovanju sodelovale prvič.
Sestošolci in sedmošolci so že začeli z odbojkarskimi tek-
mami. Lansko leto so prehodni pokal osvojili odbojkaši 7.
razredov, ki so zmagali tudi v letošnji prvi tekmi.
Ob dnevu pionirjev pa so na šempetrski osnovni šoli ustano-
vili društvo MLADI GASILEC, ki je prvo tovrstno v občini
Žalec. Ob tej priložnosti sta učencem delo društva predstavila
člana občinske Gasilske zveze.
Laško: Planinski Izlet
Člani planinskega krožka na osnovni šoli Primož Trubar so
se konec septembra podali na Gore in na Kopitnik. Med potjo
so obiskali tudi spomenik padlim borcem.
SIMON ZAHELJ
OS s. Slander: Dve ekskurziji
Devet članov šolskega gobarskega krožka je dva dni preži-
velo v Lovrencu na Pohorju. Bili so gostje tovarišice Bartosi-
jeve. Skupaj so nabirali gobe in spoznali mnogo novih vrst.
Delegati pionirske šolske zadruge pa so si v Cankarjevem
domu v LJubljani ogledali razstavo izdelkov Pionirskih šolskih
zadrug Slovenije.
MONIKA JAKSE
Polzela: Kulturni dan
Ob dnevu pionirjev so na osnovni šoli Vera Slander na
Polzeli pripravili Kulturni dan. V avli šole Je bila najprej
pionirska konferenca s krajšim kulturnim programom. Pregle-
dali so dosedanje delo posameznih krožkov in izvolili novo
vodstvo pionirskega odreda.
Učenci smo si ogledali tudi predstavo Le po kom se Je vrgel
ta otrok, ki Jo Je odigrala gledališka skupina iz Griž.
DAMJANA FERLIC.
BRANKA ZUPANC,
OLGA JEZERNIK
Aero
Danes smo s tovarišico odšli v
tovarn.) Aero. Pn vratarju nas Je
sprejel vodič, ki nas je vodil po
tovarni.
Ogledali smo si več oddelkov.
V prvem oddelku so delavci
strojno navijali papir, v drugem
so ga pakirali. Potem smo si ogle-
dali, kako izdelujejo in polnijo
tempera barvice. V drugem nad-
stropju smo videli, kako izdeluje-
jo nalepke. V vsakem oddelku
smo videli veliko novega. Ob
koncu ogleda smo se poslovili od
vodiča in odšli v šolo. Tovarišica
nam je razdelila nalepke in tem-
pere, ki smo jih dobili v tovarni.
Ekskurzija mi je bila zelo všeč,
saj sem videl m se naučil veliko
novega.
BOŠTJAN JUG, 3. d
OS Ivan Kovačič - Efenka
Celje
Igramo se
Hodim že v četrti razred, a se še
vedno rada igram. Zelo rada pre-
vijam punčke, igram se s posodi-
cami in tudi berem rada. V šoli se
s sošolkami lovimo, skačemo gu-
mitvist, se igramo zdravnika in
tako naprej. Doma mi pomaga
sestrica Urška. Zibava otroke, Jih
dava spat. Operem perilo in ga
obesim, seveda v igri. Mislim, da
nisem edina, ki se tako rada
igram. Vsi otroci imao radi igra-
če, tudi tisti v Afriki bi Jih radi
imeli, pa imajo puške. Zakaj nam
odrasli ne dovolijo, da bi se igrali
vsi otroci na svetu? Igra Je za
otroke in to pravico Jim morajo
dati.
MAJA OLUP, 4. r
OŠ STRANICE
Oskar in morska
deklica
V ponedeljek, 8. oktobra, smo
šli v gledališče. Zbrali smo se
pred vhodom in počakali tovari-
šico, s katero smo odšli v dvora-
no. Svoj sedež sem imela na bal-
konu. Gledali smo predstavo
Oskar in morska deklica. Prika-
zuje ribiča, ki se je zaljubil v mor-
sko deklico. Oskar ni mogel žive-
ti brez nje, zato se je hotel poroči-
ti z njo. Deklica mu je svetovala,
naj se najprej reši svoje duše. Hu-
dobna čarovnica ga je zapeljala.
da je ubil bogatega zlatarja, očeta
morske deklice in hkrati je ubil
tudi njo. Ko Je Oskar zagledal
morsko deklico, je mislil, da spi
in jo je dvignil ter jo odnesel v
morje. Tam se je predal valovom
morja in utonil.
V gledališču je bilo zelo lepo.
BARBARA KLINCOV, 5. b
COS Fran Roš
CELJE
Ko je oče
gospodinjil
Mati Je bila bolna. Oče se je
odločil, da bo sam pripravil kosi-
lo, in sicer palačinke. Malo je pre-
tiraval, ko^nam je pripovedoval o
njegovem, mojstrskem kuhanju.
To sem opazila šele kasneje.
Stala sem pri mamini postelji
in poslušala, kako je nama dajala
očetu navodila. Oba sva odšla v
kuhinjo. Oče si Je privezal pred-
pasnik. 2e to je počel bolj ne-
spretno. Prinesla sem mu delav-
sko čelado in se pošalila: »Na, da
se ne boš poškodoval, ko bodo
lonci padali po tebi!«
Zamahnil je z roko in se zasme-
jal. Prinesla sem mu ponev. Naj-
prej je pri štedilniku ubil jajce.
Spodrsnilo mu Je in Jajce je padlo
na tla. Končno Je le nekako spra-
vil skupaj neko čudno gmoto, ki
naj bi bila masa za palačinke, če-
prav je bila namesto rumene
svetlo rjave barve. Začudeno
sem gledala v to lepljivo gmoto.
"Kakšne palačinke boš le spe-
kel?" sem ga vprašala v mislih.
Toda bila sem tiho in stala ob
strani. Nalil je polno ponev olja.
Presenečeno sem ga pogledala,
ko sem opazila, da odvečno olje
zliva v umivalnik. Z zajemalko je
nato spravil maso v ponev. Sele
ko je začelo smrdeti po zažga-
nem, se je oče spomnil, da je tre-
ba palačinko obrniti.
■ Sedaj te bom naučil obračati
palačinke v zraku,« mi Je rekel.
Videla sem najlepšo kuharsko
nespretnost, ki si jo morete zami-
sliti. Vrgel je palačinko visoko v
zrak, da se je prijela na strop.
Prav nepoželjivo se nama je sme-
jala s stropa, saj Je bila na eni
strani čisto črna.
»Bomo pa popravili stvar!" je
dejal oče, vzel nož in pričel strga-
ti palačinko s stropa, skupaj z
ometom, seveda.
Navsezadnje smo za kosilo Jed-
li jajca, ki sem Jih sama spekla.
SONJA MIKLAUZiC
OS Edvarda Kardelja
ROGATEC
Sem petošolka
Ko sem z.ačela hoditi v peti raz-
red, sem si morala kupiti zvezke
in učni pribor. Ce tega nimaš, ne
moreš biti učenec. V zvezke mo-
ramo pisati domače naloge in se
iz njih učiti. Sedaj smo dobili ne-
kaj novih predmetov. Ti predme-
ti so mi kar všeč, posebno nara
va, kjer nam tovarišica lepo pri-
poveduje o vesolju. V petem raz-
redu smo se spoznali z mnogimi
novimi sošolci. Prišli so iz
Strmca, Smartnega v Rožni doli-
ni in Socke. Zdaj se že kar dobro
poznamo. Ce bo tako naprej, bo v
petem razredu lepo.
Želim si, da bi vsi izdelali raz-
red in ostali sošolci do osmega
razreda.
MAJDA RANCAN, 5. d
OS Bratje Dobrotinšek
VOJNIK
Naša krajevna
skupnost
Učenci 3. razredov smo imeli 4.
oktobra naravoslovni dan. Ogle-
dali smo si prostore krajevne
skupnosti Lava. V lepo urejeni
dvorani nam je tovariš Anton
Kolar pripovedoval o nastanku
to krajevne skupnosti, o obsegu
in številu prebivalcev, o organi-
zaciji KS in o njenem delu.
Naša krajevna skupnost praz-
nuje 5. februarja svoj praznik.
Ustanovljena je bila leta 1978
Stoje 3200 prebivalcev. Naša kra
jevna skupnost je mlada, zato si
bomo vsi prizadevali, da Jo bomo
čuvali in skrbeli za urejeno oko-
lje. Poleg stanovanjskih hiš in
blokov imamo moderno šolo,
vrtec, trgovino in pošto. Marsikaj
še pogrešamo, predvsem obrtno
usluge. Vsi šolarji moramo paziti
na prometno varnost in upošte-
vati prometne predpise. Tovariš
tajnik nam je pokazal načrt kra-
jevne skupnosti Lava. Ob koncu
smo mu zastavili nekaj vprašanj,
na katera Je rad odgovoril. Zah-
valili smo se mu in mu podarili
šopek vrtnic ter sc poslovili.
Nato smo s tovarišicami učite-
ljicami odšli na sprehod ob me-
jah krajevne skupnosti Lava. Na
Jugu teče meja po Dečkovi cesti,
na vzhodu ob Cesti na Ostrožno,
na severu in zahodu pa po poto-
ku Koprivnica. Sosedje KS Lava
so: Dolgo polje. Dečkovo naselje,
Ostrožno in Medlog.
^ BARBARA CERNE, 3. a
OS Veljko Vlahovič
CELJE
Jesensko listje, kam hitiš?
Narisala: METKA SODERŽNIK, 4. r. OŠ STRANICE
Pionirji fotografirajo
FOTOGRAFIJO ZA TA TEDEN je posnel
naš stari znanec Teni Ortl iz osnovne šole
Primoža Trubarja v Laškem. Kot je videti, je
Teni velik ljubitelj malih živali, ki jih pridno
beleži njegov objektiv. Priljubljene živalce so
posrečen motiv, če jih postavimo, na primer, v
košarco in če se še pravilno približamo (maksi-
malno) kot Teni, potem lahko dobite zanimive
posnetke. Maksimalen izrez mu je izrisal pote-
ze, ki kažejo vso lenobo zajčka. Teniju priporo-
čamo, da nam pošlje še kakšen razgiban posne-
tek s svojimi sošolci, prijatelji, saj mora vsak
foto amater poskusiti vse oblike fotografiranja.
NAGRADO kot vedno prispeva Fotolik, to-
krat darilni kupon za 400 din, ob koncu leta pa
bo najboljši posameznik poleg lepega prizna-
nja Novega Tednika prejel tudi fotoreporter-
sko torbo, fotokrožek pa foto aparat.
PRIPOROČAMO, da včasih na svoj objektiv
vstavite tudi filter. Na primer rumenega, ki
vam bo posnetek naredil mehkejši, izrisali se
bodo oblački, ki nam sicer izginjajo.
Urednik fotografije
Atifina zanica
Danes je Atka za svoje ugankarje pripravila posebno
zanimivost: SKRITO KRIZANKO. Tako jo imenujemo
zato, ker mora reševalec sam poiskati številke, kjer se
začenjajo gesla in določiti prazna (črna) polja. Tovrstne
križanke so med izkušenimi ugankarji zelo priljubljene,
saj zahtevajo še več pozornosti, tuhtanja in kombiniranja.
Atka ti torej želi predstaviti novo vrsto križanke, saj se boš
gotovo še kdaj srečal z njo. Seveda pa bomo tudi tokrat
podelili nagrado AERA.
In zdaj (če boš prvič reševal skrito križanko) skrbno
preberi navodila:
Sam moraš ugotoviti, kje se začenjajo in končujejo gesla,
ter določiti črna polja. Vse to boš ugotovil s kombinaci-
jami črk, kot pri običajni križanki. Atkina SKRITA KRI-
ŽANKA se zaradi lažjega reševanja prične v zgornjem
levem kotu, v okencu s številko 1. Prve vodoravne in
navpične besede torej ne bo težko vpisati. Tam kjer se
beseda konča, pa moraš vstaviti CRNO POLJE (razen,
seveda, če se geslo ne končuje na robu križanke). Toda
PAZI: med dvema besedama je lahko eno ali VEČ črnih
polj.
V začetku ti bodo morda nekaj težav povzročale tudi
številke opisov. Se posebej, če doslej nisi rešil veliko kri-
žank. Vsaka številka označuje začetek ENEGA gesla (vo-
doravnega ali navpičnega). Le tam, kjer imata vodoravno
in navpično geslo skupen začetek, označuje ena številka
obe gesli. (V našem primeru številki 1 in 4). PAZI: drugo
vodoravno geslo se ne začenja pod številko 2, ker si pod 2
in 3 že izpolnil navpična gesla.
Se ti zdi težko? Sploh ne! Saj ti je Atka pomagala tudi
tako, da je nekaj polj že izpolnila. Kar pisalo v roke, potem
pa rešitev brž nalepi na dopisnico in jo do torka, 23.
oktobra, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a,
63000 CELJE.
Pa še rešitev iz prejšnje številke. Ce ste pravilno povezali
vsa polja, ste dobili geslo VRTILJAK. Zreb pa je odločil,
da dobi nagrado: Helena Skale, Javorje 14, 63263 Gorica
pri Slivnici.
VODORAVNO:
1. steza, 4. zapoved, 8. vrsta cvetja, tudi žensko ime, 10.
plačilno sredstvo, 12. tiskano sporočilo, 14. Temelji Mar-
ksistične Ideologije, 15. nadutost, 18. šampion, 19. osebni
zaimek, 20. nekdaj, 22. začetnici imena in priimka slav-
nega nemšekga fizika židovskega rodu iz tega stoletja,
23. nikalnica
NAVPICNO:
1. voznik letala, 2. drevesni sadeži s trdo lupino, 3.
Josip Broz, 4. okončina, 5. Kardelj Edvard, 6. star Slovan,
7. elementi zamahovanja, 9. častni strel, 11. vrsta zveri iz
družine mačk, 13. bajte, 16. avtomobilska oznaka za Sa-
rajevo, 17. začetnici imena in priimka slovenskega pisa-
telja (Bratovščina sinjega galeba), 21. veznik
V križanko moraš vstaviti 15 črnih polj (oziroma 13, ker
sta dve že vrisani).
16. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
Mirno pod icoši
Čeprav smo pričakovali
vihar smo doživeli prijeten
mir, ko sta se v 2. kolu 1. B
zvezne lige srečala sloven-
ska nasprotnika Smelt -
Olimpija in Libela v Ljub-
ljani. Po znanih zapletih s
Tovornikom in še čem dru-
gem so mnogi v Ljubljani
pričakovali boj, ki bo »sodU"
izbil dno! Pa ni bilo tako, če-
prav so srečanje celjski ko-
šarkarji izgubili sorazmerno
visoko 107:88 (57:36). 2e re-
zultat sam pove, da so bili
Celjani izredno slabi v 1. pol-
času, medtem ko so se v na-
daljevanju popravili in drugi
polčas celo dobili.
Tekma je bila fair in želeti
si je, da bi bile vse takšne.
Tudi s tribun ni bilo slišati
ničesar neokusnega.
Libela: Govc 4, Pongrac 1,
Prodan, Tovornik 31, Aničič
16, Pipan 11, Medved 14, Mu-
ha 11.
Pred tekmo je Tovornik
dobil priznanje Dela kot naj-
boljši strelec v prejšnjem pr-
venstvu v slovenskih ekipah
v zveznih tekmovanjih.
Po 2. kolih je Libela z dve-
ma porazoma in brez točk na
zadnjem mestu. V 3. kolu
igra doma z neugodnim Al-
karjem iz Sinja.
T. VRABL
Privlačen holcel
že uvodni rezultati v L kolu zvezne hokejske lige na
ledu kažejo, da bomo gledali enega najbolj zanimivih in
izenačenih prvenstev v vsej povojni hokejski zgodovini.
Razlike med ekipami se manjšajo. Mlada ekipa Cinkarne
je doma lesno z ena proti štiri izgubila z odlično ljubljan-
sko Olimpijo. Poraz gre večinoma na račun neizkušenosti
Celjanov pa morda nekaj tudi na račun podcenjevanja s
strani gostov. Včeraj, v sredo, je bilo že drugo kolo, v
katerem so Celjani gostovali na Jesenicah proti Kranjski
gori, ki je v 1. kolu v Zagrebu nepričakovano visoko (9:4)
premagala Medveščaka. V 3. kolu pa bodo v soboto Cin-
karnarji ponovno igrali doma proti Vojvodini, ki se je za
letošnje tekkmovanje močno okrepila, kar kaže tudi
uvodni rezultat, saj je na Jesenicah proti eni naših naju-
spešnejših ekip izgubila samo s 4:2.
Zelja Celjanov je, da v tej negotovi ligi z mladimi doma-
čimi igralci zberejo toliko točk, da bi tudi prihodnjo se-
zono nastopili v najboljšem jugoslovanskem hokejskem
tekmovalnem razredu.	jk
Kegijavice Ceiia v Budimpešto

Republiška liga 8. kolo: preseneča visok poraz Rudarja
iz Titovega Velenja v Novi Gorici proti Vozilom 6:0, med-
tem ko je bil poraz Kladivarja v Mariboru proti Železni-
čarju 2:0 pričakovan. Prijetno so presenetili mladj nogo-
metaši Smartna, ki so po nekaj slabih igrah doma učinko-
vito 3:1 (strelca Kodre in Kopušar 2) premagali ljubljansko
Ilirijo. Rudar (TV) je sedmi, Kladivar deseti in Šmartno
enajsto. V 9. kolu igra Kladivar doma proti Muri (12),
medtem ko bo lokalni derbi v Titovem Velenju med Ru-
darjem in Šmartnim.
Članska medobčinska nogometna liga: po 6. kolu so
nogometaši Žalca še vedno nepremagani, saj so doma z
goli Jelena, Agustiča in Naprudnika s 3:2 premagali Ope-
karja z Ljubečne. Strelca za Opekarja sta bila Zupane in
Jošt, sodil ^a je Kampuš iz Celja. 7. kolo: ekipa Gomil-
skega bo prosta. Kovinar Store - Podsreda, Opekar Lju-
bečna - Usnjar Šoštanj, Ponikva - Olimp Celje, Odred
Kozje - Papirničar Radeče, medtem ko bo derbi v Vojniku
med domačini in Žalcem.
Mali nogomet KS Žalec 1. liga 6 kolo: Manchester -
Sušil de Brasil 4:1, Juteks - Gradnja 6:1, Sokoli - Rekrea-
cija 1:3, Partizan - Borut 1:1 in PM Žalec - Cosmos 5:0.
Vodita Manchester in Partizan 10 točk pred Juteksom 9,
Borutom 8 itd. Tekme so sodili Gorišek, Jereb in Rumpf.
2. liga 6. kolo: Triglav - Rimljani 2:2, Ferralit - Cesar 3:8,
Modelarna - Delfin 3:4 in Lotos - Opekar 4:0. Vodi Lotos
12 točk pred Delfini 10, Rimljani 9 točk itd. Tekme so
sodili Hržica, Pesjak in Alijagič.
Medrepubliška liga mali nogomet: derbi je bil v Celju
med Penalom in Aerom, ki je zmagal 6:4. Strelci: za Aero
Videnšek 3 in Gajzer 2 in Kos, za Penal Andelovič, Napru-
dnik, Dobrajc in Bojevič.
Zbrali: JOŽE GROBELNIK, GREGOR CULK,
JOZE KUZMA, TV
Kegljavke Celja so dobile
veliko priznanje, ko jih je
osrednja jugoslovanska keg-
Ijaška zveza določila, da bodo
kot ekipa zastopale Jugosla-
vijo na 1. Donavskem pokalu
od 26. do 28. oktobra v Budim-
pešti.
• Ker bodo nastopili državni
prvaki Zvezne republike Nem-
čije, Cehoslovaške, Madžar-
ske, Romunije in Jugoslavije,«,
pripoveduje Lado Gobec,
predsednik KK Celje in trener,
■bo to v bistvu svetovno pr-
venstvo, saj prav te države v
svetovnem kegljanju tudi sicer
največ pomenijo. V vsaki ekipi
bo po nekaj državnih reprezen-
Nekaj bo prispeval tudi klub.«
V soboto, 20. in nedeljo, 21.
oktobra bo na kegljišču CJolov-
ca državno prvenstvo v keglja-
nju za mladince v parih. KK
Celje bosta zastopala dva para.
ki sta na republiškem prven-
stvu, osvojila prvo oz. tretje
mesto, to sta Beno Mesarec in
Stane Gmajner ter Vinko Turk
in Metod Laubič. Zanimivo je,
da so slednja dva odkrili v sin-
dikalni ekipi Tkanine ter Parti-
zan Šentjur. To bo tudi prvo
izbirno tekmovanje za sestavo
mladinske državne reprezen-
tance za nastop na svetovnem
prvenstvu prihodnje leto.
TONE VRABL
tantk, tako da se obeta izredno
kvalitetno tekmovanje, kjer pa
upam, da z našo ekipo ne bo-
mo razočarali, čeprav prav zdaj
nismo trenirali za ekipne na-
stope, ki se pri nas začnejo šele
januarja."
KK Celje bodo zastopale:
Tončka Pečovnik, Tanja Go-
bec, Jožica Šeško, Lojzka Baj-
de, Vesna Krajnc, Matka Les-
jak, Silva Razlag in Biserka
Petek, kot trener pa jih bo vo-
dil Lado Gobec.
'Največja ovira za pot v Bu-
dimpešto je pomanjkanje de-
narja. Upam, da nas bo pri tem
podprl tudi ZTKO, medtem ko
je Aero kot pokrovitelj ekipe
obljubil brezplačen prevoz.
Rolfometaši na dnu
Po 3 kolih II. zvezne lige
so rokometaši Aera med
dvanajstimi ekipami na
predzadnjem mestu z dve-
ma porazoma in enim neod-
ločenim rezultatom. Tokrat
so izgubili v Bugojnu proti
Iskri 19:16 (10:7). Anderluh
je dal 5 golov; Tudi v 4. kolu
bodo Celjani gostovali, to-
krat na Reki proti Zametu,
ki je četrti.
Izgubile so tudi rokome-
tašice Velenja. V II. zvezni
ligi so na gostovanju v Som-
borju doživele pravo kata-
strofo proti Bane Sekuliču
29:15(14:8). Kričejeva je dala
9 golov. Tudi Velenjčanke so
z eno točko na predzadnja,
mestu, v 4. kolu pa znova«
stujejo na Reki proti |
metu.
Republiška mo.ška
Šoštanj je doma komaj p^
rnagal zadnjeuvrščeno J^j
vico 27:26, pa čeprav je
dal kar 14 golov. Minen/g
znova visoko izgubila v Litj
proti Usnjarju 31:22, Z^
pa je bil najuspešnejši, saji
dal osem golov. Po 6 kolih'
Šoštanj drugi za Ajdovščini
Minerva pa deveta. 7. kol,
Minerva - Astra Jadran (i
in derbi prvih Ajdovščina
Šoštanj.
Republiška ženska lig.
že četrti poraz so doživele n
kometašice Smartna v Ki
čevju 25:24, pa čeprav je Ji
dova dala šest golov. Smaj
no je na 9. mestu, v 7. kolup
bo igralo doma proti Fuj
narju (11). Vse tekme v rokj
metu v različnih ligah bodo
soboto, 20. oktobra.
štirje plavalci v
kakovostnem
razredu
Po informacijah Plavalne zve-
ze Slovenije so se po lanskih tek-
movalnih dosežkih izmed celj-
skih plavalcev Neptuna uvrstile
v zvezni razred tri plavalke: Ta-
nja Drezgič, Nataša in Saša La-
vrič, v perspektivni razred pa De-
jan Tešovič.
Turnir v Koniicah
Ob občinskem prazniku je bil v
Slovenskih Konjicah tradicional-
ni šahovski hitropotezni šahov-
ski turnir, ki se ga je udeležilo 12
ekip. Zmagala je ekipa Žalca
(F. Brinovec 7,5 točke, Zorko 8,5,
Urisek 9 in D. Brinovec 10), drugi
so bili Velenjčani (Kristan, Gor-
šek, Matko, Rajkovič), šele tretji
pa lanski zmagovalci ekipa Celja
(Stud, Pešec, Pertinač, Prislan).
S. S.
Premalo
učinicovitili
telcmovalcev
v 3. kolu zvezne judo lige«
člani »Ivo Reya« iz Celja v Ni
vem Sadu doživeli dva porai|
- proti Bosni 8:6 (zmagi Cul
Fabjan) in Slavi ji 10:4 (zmaj
Cuk, Fabjan, Andele).
Po šestih dvobojih so z e«
samo zmago celjski judoisti ni
devetem mestu med dvanajsti
mi ekipami, do konca prven
stva pa sta ostali še dve koli oz
štiri tekme. V soboto, 27. okto
bra se bodo obli. uri v telova
dnici Tehniške šole pomerili:
ekipama Dubrovnika in Nikši
ča, v zadnjem, 3. oktobra, pai
Ljubljani še z Olimpijo in Par
tizanom Hes Novi Sad.
Ocena Marjana Fabjana:
»V vseh dosedanjih dvobo
jih smo žal zmagovali le trij
(Cuk, Fabjan, Anderle), karji
premalo za več, kot smo dose
gli. V ekipi bi morali včasih n
posameznih mestih tudi zame
njati tekmovalce in bi b;
uspeh morda večji. Zal pai
tem odloča eden. V preostali!
štirih nastopih moramo zna
gati najmanj dvakrat, če si želi
mo zagotoviti obstanek v dni
bi najboljših.«
T. VRABi
MBadi da, starejši ne
Glavna ocena letošnjega ob-
činskega prvenstva Celja v
krosu, ki je bil v organizaciji
AD Kladivar in ZTKO Celje
na travniku v Novi vasi je za
mlade odlična. Na krosih
osnovnih in srednjih šol je te-
klo okoli 4000 tekmovalcev,
najboljših 1100 pa je nastopi-
lo še na občinskem prven-
stvu. Lepo je bilo videti dolge
kolone mladih tekmovalcev,
ki so se za najboljša mesta bo-
rili vse do cilja, žalosten pa je
bil pogled na zadnje, članske
kategorije, kjer je teklo 7 čla-
nic in 12 članovi
V času, ko veliko govorimo o
teku in ko so tekaške priredi-
tve tudi dobro obiskane, je
celjski občinski kros odpove-
dal in je upravičeno vprašanje,
če še ima takšne prireditve
smisel pripravljati
Pri osnovnošolcih in dijakih
so zmagovali ali bili na najbolj-
ših mestih pretežno tisti, ki jih
že nekaj let opažamo na krosih
ter so že člani Kladivarja, tako
da novih talentov zadnji kros
žal ni dal. Iz nastopajočih bodo
sestavili občinske reprezen-
tance ZTKO Celje, ki bo nasto-
pila na republiškem krosu De-
la v Litiji, v soboto, 20. okto-
bra.
Rezultati: ml. mladinke Mi-
hovljanec, Farčnik, Kenda (vse
SPS), st. mladinke Kampuš
(SZS), Blazinšek (TS), Javor-
nik (SDS), ml. mladinci
Krainc (SDS), Podgoršek
(SPS), Noner (TS), .st. mladin-
ci Knez, Turk (oba TS), Cmok
(SKS), pionirke letnik 72 Kvas
(IKE), Žaler (Store), Kline (Do-
brna), pionirke letnik 71 Co-
kan (F Roš), Kovačič, Dolenc
(obe IKE), pionirke let. 70
Kavčič (Store), Calasan (IKE),
Cretnik (F. Roš), pionirji let 70
Gnvič (VV), Kralj (F. Roš), Viz-
jak (Vojnik), pionirji let. 71
Kocuvan (VV), Vodeb
(S. Slander, Hribernik (Hudi-
nja), pionirji let. 70 Trobentar
(Hudinja), Krajnc (Vojnik) in
Kidrič (F. Roš).
Članice veteranke Danica
Plajhner (občina), Fanika Ko-
klič (Zlatarna), Mila Radmano-
vič (občina), veteranke B Ire-
na Iršič (Gozdno gospodar-
stvo) in Vila Džakovič (Izlet-
nik). Člani A Peter Milovac
(Hudinja), Igor Nunčič (Aero),
Ivan Vanček (EMO), člani B
Ejup Mirsad (Zarivarivač),
Zlatko Lah, Zoran Lipar (oba
EMO), st. člani Maks Klemen
(Ekonomska šola). Vili Lorger,
(Izletnik) in Aco Ibraimov
(Aero).	TONE VRABL
Za XX. Frenkov
memorial
v telovadnici Partizana Ga-
berje so se predstavniki občin-
skih upravnih organov pomerili
v skupini tekmovanj za XX.
Frenkov memorial v namiznem
tenisu. Med članicami so bile
najboljše Jurčec, Trebičnik in
Kmecl, med člani pa Zilinski,
Dolžan in Trebičnik.
Uspela turneja
mladih skakalcev
Na plastični skakalnici v Bra-
slovčah se je končalo četrto tek-
movanje pionirjev C in B. Pred
tem so že nastopili v Titovem Ve-
lenju, Mislinji in na Gričku v Ce-
lju. Rezultati v Braslovčah pio-
nirji C: 1. Marko Podkrižnik (B-
A), 2. Rolando Kaligaro (TV), 3.
Andrej Zagernik (Fužinar) itd.
Pionirji B: 1. Branko Kanduti
(TV), 2. Boris Podkrižnik, 3. Robi
Oblak (oba ^-A).
Najboljši po vseh štirih tek-
mah pionirji C: 1. Kaligaro (TV),
2. Podkrižnik (B-A), 3. Repar(To-
per); ekipno: 1. Fužinar 162 točk.
2. Toper Celje 147,3. Titovo Vele-
nje 111, 4. Braslovče-Andraž 72.
Pionirji B: 1. Kanduti (TV), 2.
Podkrižnik (B-A), 3. Rednak
(TV); ekipno: 1. Braslovče-An-
draž 203, 2. Titovo Velenje 185, 3.
Mislinja 59.
Tekmovanje je uspelo, saj so se
mladi tekmovalci med seboj
spoznali ter ocenili svoje možno-
sti pred prehodom na prave s
snegom pokrite skakalnice. Do-
govorili so se, da bodo s takšnimi
tekmovanji nadaljevali tudi v
prihodnjem letu, ko bodo vanj
vključili še Ljubno, ki Je letos
dobilo novo plastično skakal-
nico.
JOZE OBLAK
Hanžič pred
Debelakom
V Braslovčah so pripravili tudi
meddruštvene tekme na plastič-
ni skakalnici, kjer je zmagal
Boštjan Hanžič pred Sergejem
Debelakom (oba B-A), Alešem
Bučerjem (Partizan Lopata),
Boštjanom Zagožnom (B-A) itd.
JO
Zmagal Metod
Marguč
v Ljubljani je bil prvi C tur-
nir za sezono 84/85 v badminto-
nu, kjer so sodelovali tudi pred-
stavniki partizana Gaberje Ce-
lje. Zmagal je njihov član Metod
Marguč, medtem ko so Andrej
Hribernik, Vili Strok in Nenad
Ostrovršnik osvojili 4. do 6. me-
sto.
METOD TREBIČNIK
Franc Hočevar
osvojil srebro
Clan SD Kovinar Store Franc
Hočevar Je sodeloval na republi-
škem prvenstvu veteranov v
Ljubljani ter osvojil z 171. krogi
odlično drugo mesto in srebrno
medaljo.
Kovinar drugi, Malec
prvi
v Slovenskih Konjicah so pri-
pravili strelsko tekmovanje,
kjt-r je nastopilo 12 ekip. Med
ekipami ie za Slovenj Gradcem
Kovinar Store osvojil drugo me-
sto, sledijo pa Mrož Titovo Vele-
nje, Celje I in II, Konus, Unior
itd. Med člani je slavil Branko
Malec, Kovinar Store.
TONE JAGER
Znanilci boljSega tenisa?
Rok Veber, Urška Travner in Rok Vengust (od leve proti
desni) se že uvrščajo med najboljše igralce tenisa v svojih kate-
gorijah v Sloveniji. Na zadnjem klubskem prvenstvu je med
pionirji zmagal Veber (na sliki levo), med mladinci Vengust
(desno) in med mladinkami Travnerjeva. Klubskega prvenstva
se je udeležilo 71 tekmovalcev. Vsi trije omenjeni tekmovalci pa
so uspešni tudi v slovenskem prostoru, kjer je v kategoriji do 14
let z 295 točkami zmagal Rok Veber, potem ko je zmagal tudi na
zadnjem tekmovanju v Ljubljani. Travnerjeva pa je v finalu
izgubila z Lužnikovo Slovan Ljubljana.	JK
Nagrada tudi v Radeče
Dobili smo 66 dopisnic s kuponi šahovske nagradne igre, me
temi pa je bilo pravilnih 40 (Celje). Žrebala sta gosta odda)
Šahovski kotiček na Radiu Celje Ivan Pohole ter Marjan Leba
iz celjske Cinkarne. Med poslušalci je dobil nagrado Zora
Savič, Okrogarjeva 3, Celje, za pravilne odgovore v redni šahoi"
ski igri pa:
1.	nagrada: Majda Lipec, Močilno 1 a, Radeče,
2.	nagrada: Ivanka Brežnik, Delavska 8 a, Celje in
3.	nagrada: Rudolf Oblak, Zagrad 49, Celje.
Nagrade je možno dvigniti v oglasno naročniškem oddelK"*
NT-RC v roku 30 dni po objavi.	^
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 58
Ekipno Delavsko prvenstvo Slovenije leta 1975, ki je
bilo na Bledu, je popestril tudi svetovni šahovski
prvak s svojim obiskom. Šahisti Ingrada so se ob tej
priložnosti fotografirali z velemojstrom, ki je sarno
mesec prej osvojil naslov svetovnega prvaka. Kdo je
bil to?
MIHAIL TAU
ANATOLIJ KARPOV
ROBERT FiSHER
Odgovore sprejemamo do 10. novembra, tokratp3
nagrajuje GIP Ingrad Celje.
t8. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
BnKSEBBBESnBeHBHH
liOCNE^
CVETKE
•	V bifeju Jurički na
Dobrovi je razgrajal Vili T.,
ki stanuje v bližini. Ko so
prišli intervenirat milični-
ki, je Vili še pravočasno po-
begnil, a se nato vrnil. Ob
drugem prihodu milični-
kov pa je Viliju zmanjkalo
časa za umik. Sicer pa Vili-
ja čaka še eno neprijetno
srečanje s sodnikom za pre-
krške.
•	Milanu S. iz Škofje va-
si so prejšnji teden ukradli
dva soda, vredna približno
20.000 dinarjev. Zadeva je
toliko bolj neprijetna, ker
se je Milan ravno priprav-
ljal na trgatev.
• Neprijeten zaplet so
doživeli potniki v Integra-
lovem avtobusu LJ 389-
429, ki je prejšnji četrtek
peljal proti Ljubljani. Voz-
nik Henrih K. s Celovške
ceste v Ljubljani je ustavil
avtobus kar pred zgradbo
celjske UNZ ob Ljubljan-
ski cesti in zaprosil milični-
ke za posredovanje, ker naj
bi ga ena izmed potnic ovi-
rala pri vožnji. Izkazalo pa
se je, da je resnica nekoliko
drugačna. Milena P. iz Kra-
nja se je vsedla na prostor
za voznikovim sedežem, ki
pa ga je šofer rezerviral za
dva svoja prijatelja. Milena
nikakor ni hotela na drug
sedež že zato, ker je tako
kot šoferjeva prijatelja pla-
čala vozno karto. Tudi po
posredovanju miličnikov je
Milena ostala na svojem se-
dežu, ni pa poročil, če sta se
na poti do Ljubljane še pre-
pirala z voznikom.
• V ponedeljek so zabe-
ležili pretep v bifeju na av-
tobusni postaji v Celju. O
pretepu so miličnike obve-
stili iz hotela Celea, ker si iz
bifeja niso upali telefonira-
ti. Miličniki so pridržali
Harndijo D., sodniku za
prekrške pa prijavili še štiri
pretepače: Sabahudina H.,
Miloša M., Vitomira G. in
Ejuba S.
S. S.
Po pritožbah - nižle kazni
¥lšje sodišče v UubUanl Izreklo sodbo udeležencem pretepa
na Dečkovi
Na Višjem sodišču v Ljub-
ljani se je končala obravna-
va proti udeležencem prete-
pa na Dečkovi cesti v Celju,
ko je umrl zasebni avtopre-
voznik Anton Kušar. Sodi-
šče je zaslišalo obtožence in
izvedenca medicinske stro-
ke, potem pa izreklo kazni:
Robertu Samcu tri leta in
šest mesecev zapora. Dragu
Feršu leto dni in šest mese-
cev zapora in Vladu Bojovi-
ču šest mesecev zapora.
V	tem primeru jo pritožbe-
ni senat ljubljanskega Višje-
ga sodišča po pritožbah na
sodbo prvostopenjskega so-
dišča v Radovljici izkoristil
izjemno možnost, da je sam
izvedel glavno obravnavo na
drugi stopnji.
V	primerjavi s sodbo Ra-
dovljiškega sodišča se je naj-
bolj znižala kazen Dragu
Feršu. Sodišče ga je na prvi
stopnji obsodilo kot sostoril-
ca na tri leta in šest mesecev
zapora, petčlanski senat Viš-
jega sodišča pa je menil, da
je Ferš le sodeloval v prete-
pu. Kušarja je sicer večkrat
udaril in ga tudi brcnil v ra-
mo, ni pa mu zadal odločil-
nega, smrtnega udarca.
Po mnenju Višjega sodišča
je odločilni udarec Kušarju
zadal Robert Samec, vendar
ne z direktnim .naklepom
(kot je menilo prvostopenj-
sko sodišče), ampak le even-
tualnim naklepom; Samec
se je zavedal, da lahko Ku-
šarju z udarcem prizadene
smrtno nevarno poškodbo in
je na to tudi pristal, ni pa jo
hotel. Zaradi tega in pa, ker
so upoštevali, da je tudi sam
voznik tovornjaka prispeval
k takšnemu razpletu dogod-
kov, so Robertu Samcu ka-
zen znižali za eno leto oziro-
ma na 3 leta in šest mesecev
zapora.
Sodišče je delno ugodilo
tudi zagovorniku Vlada Bo-
joviča. S štirinajstih so mu
kazen znižali na šest mese-
cev zapora. Zagovornik je si-
cer predlagal, tako kot na
prvem sojenju v Radovljici,
pogojno kazen, vendar je se-
nat ocenil, da kljub poprejš-
nji nekaznovanosti Bojoviča
in majhne aktivnosti pri do-
godku ni možnosti za pogoj-
no obsodbo že zaradi teže de-
janja in posledic.
Ker ni zakonske osnove,
so Draga Ferša izpustili iz
pripora, Robertu Samcu pa
so ga s sklepom podaljšali. o
pritožbah na sodbo Višjega
sodišča bo razpravljalo Vr-
hovno sodišče SRS.
S. Srot
Oilprti zavodi so uspošnolši
Sodobnejše metode dela pri resoclallzacUl oiBSOjencev
v celjskem kazensko po-
boljševalnem domu za mla-
doletnike si prizadevajo, da
bi se pogoji prestajanja kaz-
ni čimbolj približali tistim,
v katerih bo obsojenec živel
po prestani kazni. Tako se
obsojenci že med prestaja-
^em kazni precej vključu-
jejo v normalno delovno,
življenjsko in kulturno oko-
lje. Gre za takoimenovano
politiko ugodnosti.
»Izkušnje slovenske peno-
loške prakse in znanstvene
raziskave pri nas in svetu, ne
nazadnje pa tudi izkušnje v
našem zavodu potrjujejo, da
sproščanje režimov prestaja-
nja zapornih kazni v ničetner
ne ogrož.a varnosti družbe
pred negativno dejavnostjo
zaprtih delikventov,« pravi
upravnik celjskega zavoda
Branko Gartner. »Celo na-
sprotno; bolj odprti tipi za-
vodov so uspešnejši tako pri
varovanju zapornikov kot
pri njihovi resocializaciji.«
Priprave na vstop v nor-
malno življenje se začenjajo
že v zavodu. Sem sodi zlasti
zaposlovanje v delovnih or-
ganizacijah, kjer bodo delali
po prestani kazni, v Celju pa
kazensko poboljševalni za-
vod tudi zelo dobro sodeluje
s centrom za klubsko dejav-
nost pri občinski konferenci
ZSMS. V politiko ugodnosti
sodijo tudi pogostejši izhodi
in organizirani skupinski
izhodi.. Da je bila takšna
usmeritev pravilna, dokazu-
je tudi zelo majhno število
zlorab teh ugodnosti
V celjskem zavodu se ob-
sojenci tudi zelo uspešno
vključujejo v delo gospodar-
ske enote (Rinka), kjer so
uvedli sistem nagrajevanja
po delu, vzpodbujajo pa tudi
razne oblike samoupravne
organiziranosti. Da bo pro-
ces resocializacije še bolj
uspešen, bo potrebno izbolj-
šati prostorske in materialne
pogoje dela, predvsem pa v
proces podružabljanja pre-
stajanja kazni pritegniti čim-
več družbenih dejavnikov.
S. Srot
Tatvine rezei¥nili koles
V zadnjih dneh so milični-
ki v Celju zabeležili več ta-
tvin rezervnih koles z avto-
mobilov. Ker primanjkuje
gum v trgovinah, so rezerv-
na kolesa v tem času precej
iskano blago.
Največjo tatvino so zabele-
žili v Avtomotorjevem skla-
dišču ob Trnoveljski cesti.
od koder so neznani nepridi-
pravi z novih osebnih avto-
mobilov odnesli kar osem re-
zervnih koles. Na škodo Av-
tomotorja je bila tudi tatvina
na parkirišču v Ipavčevi uli-
ci, od koder so tatovi odnesli
tri rezervna kolesa za Zasta-
vo 101.
Ob dve rezervni gumi so
bili tudi pri Razvojnem cen-
tru; neznanec je ponoči vlo-
mil v dva osebna avtomobila
Zastava 750 in ukradel samo
kolesi. Se eno rezervno kolo
pa so tatovi ukradli Darku K.
z Ljubljanske ceste, ki je
svoj avtomobil parkiral pred
stanovanjskim blokom.
S. S.
KRAJEVNA SKUPNOST KAREL
DESTOVNIK-KAJUH
CELJE, Malgajeva ulica 4
razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
TAJNIK ORGANOV KRAJEVNE
SKUPNOSTI KAREL DESTOVNIK-
KAJUH, CELJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjevati še naslednje:
-	znanje pridobljeno na srednji ali višji stopnji stro-
kovne zahtevnosti
-	tri leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poznavanje področja krajevne samouprave ter po-
dročja splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite,
-	družbenopolitična razgledanost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja
-	ustvarjalnost, organizacijske sposobnosti ter spo-
sobnost dela z ljudmi
Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in
nalog imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili na
naslov:
KRAJEVNA SKUPNOST KAREL DESTOVNIK-KAJUH
-	CELJE Malgajeva 4 - razpisna komisija, v 15 dneh
po objavi razpisa.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15
dneh po končanem postopku - po predhodnem so-
glasju koordinacijskega odbora za volitve in kadrov-
ska vprašanja pri KK SZDL, koordinacijskega odbora
za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in občinskega
sekretariata za ljudsko obrambo.
PROMETNE
NESREČE«'
Obračanje na cesti
Voznik osebnega avtomo-
bila BRUNO SELAN, 49, iz
Maribora je približno 150m
od vstopne postaje na Tepa-
njih opazil, da vozi proti Ce-
lju, namesto proti domu. Za-
to je obrnil vozilo v trenutku,
ko je za njim pripeljal z oseb-
nim avtomobilom MARJAN
ARAM, 25, iz Maribora, ki se
je kljub zaviranju zaletel v
levi bok Selanovega vozila.
Pri nesreči so ocenili škodo
na 450.000 dinarjev, težje
sta poškodovana oba vozni-
ka, lažje pa sopotnik v Ara-
movem vozilu.
Preveč ob robu
cestišča
Iz Žalca.proti Vranskemu
je vozil s kombijem RASIM
KURTOVIC, 41, iz Zagorja
ob Savi. V Cepljah se je sre-
čeval s pešcem BOGDA-
NOM MURSiCEM, 30, iz
Kaple, ki je prihajal nasproti
pravilno po svoji levi strani.
Ker je vozil Kurtovič preveč
ob robu cestišča, je zadel
Muršiča, ki ga je odbilo 45 m
daleč, kjer je obležal mrtev.
Prehiteval je
Icolesarje
Trije kolesarji so se peljali
vzporedno po cesti iz Nazarij
proti Gornjemu gradu. Dohi-
tel jih je kolesar IGNAC
BASTL, 74, iz Vologa, ki je
kolesarje prehitel, pri tem pa
zadel ob 16-letnega A. K. iz
Mengša. Bastl je izgubil rav-
notežje in padel, pri padcu
pa je dobil pretres možga-
nov.
Povozil ga je vlaii
Po železniški progi proti
postajališču v Dolgi gori pri
Ponikvi je hodil 50-letni
ALOJZ POTOČNIK, iz Polj-
čan. Mimo je pripeljal tovor-
ni vlak, ki je pešca zbil, zara-
di hudih ran pa je Potočnik
na kraju nesreče umrl.
DO EMONA HOTELI
TOZD HOTEL EVROPA CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1 KUHAR
Pogoj: KV
1 KUHAR
Pogoj: PK
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh na gornji
naslov.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o
izbiri.
ČGP DELO
TOZD PRODAJA
PODRUŽNICA CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge v PODRUŽNICI
DELO CELJE:
DISTRIBUIRANJE
časopisov na prodajna mesta za nedoločen čas
Pogoji:
-	končana šola za voznike motornih vozil
-	vozniški izpit B, C kategorije
-	enoletne delovne izkušnje pri skladiščni admini-
straciji in razvažanju blaga
-	2 mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
kadrovska služba ČGP DELO Ljubljana, Titova 35,
8 dni od dneva objave
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
LOTERIJE SLOVENIJE
LJUBLJANA, Beethovnova 11/V
objavlja
dela in naloge
PRODAJALCA V POSLOVNEM
MESTU V CELJU, NA AVTOBUSNI
POSTAJI
(nadomeščanje delavke med porodniškim dopu-
stom)
Pogoji:
-	šola za blagovni promet
-	1-letna praksa
ali
-	osemletna osnovna šola
-	5-letna praksa
Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim ča-
som, za določen čas (nadomeščanje delavke med
porodniškim dopustom) ter s pogojem poskusnega
dela, ki traja 3 mesece.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življe-
njepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 8 dni od
dneva objave splošna služba Loterije.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku
30 dni od dneva zaključka objave. '
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA, Mestni trg 26
Splošno kadrovski sektor
Komisija za delovna razmerja delavcev
objavlja
prosta dela in naloge
POSLOVODJE I
v poslovalnici DZS v Celju
Pogoji:
-	4-letna srednja šola ustrezne smeri oz. šola za
prodajalce in poslovodska šola
-	4 leta delovnih izkušenj pri vodenju trgovine
-	znanje enega tujega jezika
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom. Poskusno delo traja en mesec.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Kadrovski odde-
lek, Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa
Knjigarna DZS, Celje, Trg V. kongresa 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
18. STRAN - NOVI TEDNIK

18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Gasilska društva v collski občini
Piše: Franjo Mauer
Spomladi 1950 so nadaljevali z deli. Dobi-
li so 500.000 din kredita. V treh mesecih so
opravili 1676 ur prostovoljnega dela. V juni-
ju so morali z delom prenehati zaradi po-
manjkanja cementa, kredit pa je bil le do
polovice izkoriščen. Z gradnjo so nadalje-
vali šele v drugi polovici leta 1951 ter dom
do konca leta pokrili.
Od leta 1948, ko je izšel nov gasilski za-
kon, je bila četa vključena v gasilsko druš-
tvo Gaberje. Gasilsko društvo Lokrovec je
začelo samostojno delovati leta 1950.
Predvsem v času, ko je gradnja gasilske-
ga doma počivala, je društvo posvetilo vso
skrb strokovni vzgoji članstva. Aprila 1950
je bil zaključen tečaj za'izprašane gasilce,
izpite je opravilo 18 članov. Jeseni 1951 pa
je bil izveden še drugi tečaj. Poleg tega je
bilo 5 gasilcev na šoferskem tečaju in 6 na
tečaju za podčastnike.
V gasilsko društvo je bilo včlanjenih 71
članov, od tega 36 operativnih, med njimi
tudi ženska desetina. Strokovno so bili ga-
silci dobro izvežbani, zato so nastopili na
raznih tekmovanjih. Na oblastnem tekmo-
vanju v Ljubljani so bili prvi v lahki katego-
riji, na republiškem pa tretji.
Leta 1952 so tekmovali in dosegli tele
rezultate: Prvo mesto v lahki kategoriji v
Mestni gasilski zvezi, prvo mesto na medo-
krajnem tekmovanju v Žalcu in 6. mesto na
republiškem tekmovanju v Ljubečni pri
Celju.
Slovesna otvoritev gasilskega doma v Lo-
krovcu je bila 29. 11. 1953- Na slovesnosti so
poudarili, da so dom dogradili s finančno
pomočjo DOZ in MLO Celje, velik delež pa
so doprinesli vaščani Lokrovca s prosto-
voljnim delom, lesom in vožnjami. Gasilci
so opravili 5784 ur dela. Za požrtvovalno
delo so prejeli nekateri pismena priznanja.
Društvo je v poznejših letih uspešno de-
lovalo, vendar takšnega vzpona ni več do-
seglo.
V	letu 1966 so zamenjali staro motorno
brizgalno z novejšo. DČuštvo razpolaga z
najnujnejšo opremo za gašenje požarov. Ni-
majo pa prevoznega sredstva.
V	letu 1968 so se lotili temeljite adaptaci-
je gasilskega doma. Zaradi slabe vodovo-
dne instalacije in dotrajanosti so odstranili
vmesno steno in s tem povečali moštveno
sobo. V tem letu so dokupili zemljišče se-
verno od gasilskega doma in tako pridobili
prostor za vaje in igre.
V	letu 1970 so bila obnovljena tudi garaž-
na vrata.
Ob 30-letnici obstoja je v društvu 36 ak-
tivnih članov in 10 pionirjev. Vsa leta je
društvo bilo sicer aktivno, vendar brez več-
jih uspehov.
Od proslave 30-letnice pa do danes je ga-
silsko društvo doseglo izreden napredek in
hiter ter uspešen razvoj. Vzroki za to so
porast članstva, prevozno sredstvo, stro-
kovna usposobljenost, finančna sredstva,
predvsem pa aktivno delo v društvu, ki se
odraža v discipliniranosti, volji do dela in
napredka, skratka, vsi člani imajo veselje
delati v društvu, ko vidijo napredek in
uspeh.
Vodstvo društva so prevzeli mladi. Leta
1977 in nekaj let nazaj je društvo štelo
okrog 40 članov (od tega 5 pionirjev in 6
mladincev). Viden porast članov je bil zaz-
namovan že leta 1978, ko je društvo štelo 37
operativnih članov, 11 mladincev, 5 pionir-
jev, 3 ostali člani, skupaj 77. Od tega le dve
ženski. Leta 1981 se je število pionirjev po-
večalo na 31. V društvo se je do konca leta
vključilo tudi večje število žena.
Strokovna usposobljenost članov je bila
do leta 1979 zelo nizka. Tako je bil v druš-
tvu med aktivnimi člani le en nižji častnik.
Voljeni poveljniki niso imeli ustrezne stro-
kovne kvalifikacije, bili so le izprašani ga-
silci. IvCta 1979 je bil za poveljnika izvoljen
gasilski častnik Jože Žerjav. Leta 1981 je en
član opravil izpit za gasilskega častnika,
trije pa za nižje častnike. V društvo se je
vključil tudi višji gasilski častnik, ki je sku-
paj z ostalim strokovnim kadrom dvignil
strokovno usposobljenost do primerne
ravni.
Ves čas obstoja gasilskega društva so
imeli le eno staro motorno brizgalno Rose-
bauer. Leta 1978 je društvo kupilo Tomoso-
vo motorno brizgalno (300 lit.), predvsem za
pionirje. Leta 1980 so prevzeli MB Ziegler
400 lit. in leta 1981 še MB Ziegler 800 lit.
Na tečaj za gasilske strojnike pri OGZ
Celje se je prijavilo 9 članov, ki so vsi
uspešno zaključili tečaj. Med njimi je bila
tudi ženska.
18. aprila 1982 je bil za člane društva za-
ključen tečaj za izprašane gasilce. Med nji-
mi je uspešno opravilo izpite tudi 12 članic.
Tako je tudi ženska desetina usposobljena,
da lahko prevzame dolžnosti in dopolni
mesto v LO in DS. Po tridesetih letih je v
društvu spet ženska desetina.
Do leta 1978 so na občnih zborih ugotav-
ljali, da je delo v društvu otežkočeno, ker
nimajo prevoznega sredstva. Leta 1973 je
društvo kupilo star kombi, ki pa je bil stal-
no v popravilu, zadnja leta pa tudi ni bil
registriran.
Nov avtomobil je društvo dobilo leta
1979. Sredstva zanj je prispevala SIS za
požarno varnost občine, znatna sredstva pa
je društvo zbralo od krajanov. Od tega leta
dalje je delo v društvu zelo zaživelo, saj so
bili brez prevoznega sredstva nepokretni.
Za razna tekmovanja gasilci niso bili
usposobljeni. Na tekmovanjih so bili le
opazovalci. Prvič so bili na tekmovanju leta
1979	v Storah, kjer.so dosegli 3. mesto. Od
takrat naprej pa so se udeleževali vseh tek-
movanj. ki jih je pripravila OGZ Celje. Leta
1980	so prvič tekmovali tudi pionirji. Na
Ljubečni sta nastopili dve desetini 3. in 7.
mesto). Člani pa so tekmovali v Skofji vasi
(9. mesto).
Zelo uspešni so bili gasilci na občinskem
tekmovanju leta 1981. Na Glaziji so nastopi-
le tri desetine pionirjev. Med njimi je bila
tudi desetina B. ki je zasedla prvo mesto in
prejela pokal. Na občinskem tekmovanju
članov pa sta nastopili dve desetini. Tako je
nastopilo na občinskem gasilskem tekmo-
vanju kar 5 desetin gasilskega društva Lo-
krovec-Dobrova.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mladinska in pionirske desetine GD Lokrovec-Dohrova na občinskem gasilskem tek-
movanju 1983. leta.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mmmmmmmmmS^
MODNI NASVETI
Aktualna je eleganca
Moda za sezono jesen-
-zima se spet naslanja na
eleganco. Kot kaže, so mi-
nili časi krepkih tonov.
Pripravlja
Duška $orn
Tisti, ki dajo kaj na modo,
se bodo v letu 1985 barvi-
to oblačili. Oblikovalci so
si blage barve izposodili
pri tako imenovanem
mladostniškem slogu.
Kovinske barve, barve las
in stekla prevladujejo v
novejši podobi mode.
Tkanine budijo spomine
na zelene otoke: tweed,
ribja kost in karo so vzor-
ci tkanin za kostime v le-
tu 1985. Kar zadeva mo-
dele, spominjajo na dolge
ohlapne površnike (tako
imenovano ulster modo)
iz tridesetih let.
HOTEL
MERX
na
Liublianski
cesti
TEDEN
¥EGET/UtUANSKE
KUHINJE
od 15. da 20.10. im
HORTIKULTURNI KbtlCEK
Jesensko sajenje in presajanje
Listnato drevje in grmovnice pa tudi večina trajnic
se bodo kmalu poslovile s svojim zelenjem. Odpadlo
bo listje in rastline se bodo pripravile na zimo. Bujno
življenje cveta bo za nami. Z rastlinami se bomo na
zimo pripravljali tudi mi, vendar to za nas ne bo
počitek, marveč bo to tisti čas, ko bomo morali zavi-
hati rokave in na vrtu mairsikaj narediti.
2e samo pospravljanje in vzimovanje nam bo dalo
precej dela, še več pa, če bomo hoteli kaj obsaditi in
preurediti. S temi deli bi sicer lahko čakali do pomladi, a
kar se naredi, je narejeno. Pomlad je včasih kratka, da
kar »skoči« v poletje in potem hitro zmanjka časa za
takšna deft. Poleg tega pa je za mnoge rastline tudi
bolje, če jih presadimo že v jeseni, tako naprimer za
listopadne grmovnice, okrasno in sadno drevje ter za
nekatere trajnice.
Ce nekje v goščavi izgrebemo majhno luknjo, vanjo pa
potlačimo rastlino in jo pri tem še zahodimo, to ni pravo
sajenje. Tako ne bo delal pravi vrtičkar. Za sajenje je
treba vrt pripraviti. Predvsem moramo najprej preuda-
riti, kaj bomo sadili, kam in kako. Imeti moramo zami-
sel, načrt. Katerakoli rastlina ne raste na vsakem mestu.
Zanje moramo izbrati prava mesta, da bodo lahko dobro
rastle ter bogato cvetele in rodile. Važno je tudi, da
imamo pred očmi obliko - likovno podobo vrta.
Priprava zemlje: V primeru, da smo vse to že premi-
slili, se zdaj pogovorimo o pripravi zemlje. Od tega bo
namreč v marsičem odvisna rast trajnic, grmovnic ali
dreves.
Lahke in peščene zemlje ne bo treba posebej priprav-
ljati. Bolj temeljiti moramo biti pri težki ilovnati zemlji.
Tako zernljo moramo globoko prekopati, če obdelujemo
večjo površino, tudi prerigolati. Pri tem je važno, da
ostan^o spodnje mrtve plasti na dnu, zgornje žive pa na
vrhu. Ce je talna voda visoka ali je zemlja celo močvirna,
jo moramo tudi drenažirati, to se pravi vodo odvesti.
Sicer lahko v tako zemljo sadimo le močvirne rastline.
Kadar sadimo ob novih stavbah, je živa plast zemlje
dostikrat pomešana ali celo pokrita z mrtvico. V takih
primerih je nujno, da dodamo dobro, živo zemljo. Napol
mrtvo zemljo ali tako, ki je močno zapleveljena s traj-
nimi pleveli, lahko tudi drugače izboljšamo. Zasejemo jo
s stročnicami (grašico, lupinami, deteljo) in pozneje vso
zeleno maso zakopljemo. To je zeleno gnojenje. Z njim
bomo zemljo obogatili z dušikom, s humusom in hkrati
tudi zatrli plevel. Sicer naj bo zemlja takšna ali dru-
gačna, gnojenje bo vedno koristno in potrebno. Najbolje
gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostnico, manj pri-
merna je straniščnica.
(Prihodnjič: Saditev drevja in grmovnic.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge;
1.	UREJANJA STIMULIRANJA IN
MOTIVIRANJA DELAVCEV
2.	NAČRTOVANJA TEHNIČNEGA
RAZVOJA KOMUNALNIH
DEJAVNOSTI
POGOJI;
Pod 1.:
-	obvladan program VI. stopnje strokovne izobra-
zbe družboslovne, tehnične ali ekonomske smeri in
-	3 leta delovnih izkušenj na zelo zahtevnih delih.
Pod 2.:
-	obvladan program VI. ali VII. stopnje strokovne
izobrazbe gradbene ali komunalne smeri in
-	5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na zelo zahtev-
nih oziroma visoko zahtevnih delih.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na
naslov:
KOMUNALA CELJE, Kadrovsko organizacijski sek-
tor, Mariborska 2.
»SafflftAVItNrilASTUNElftl©;
Kamilica
v rodu kamilic je nekaj vrst, ki slovijo kot imenitno
zdravilo proti težavam in ženskim boleznim in je od tod
tudi ime rodu. V latinščini je matrix maternica. Rod
šteje kakih trideset viret in skoraj polovica teh je doma v
južni Afriki, druge so doma na severni polobli in to v
Sredozemlju, v Evropi in Aziji, nekatere pa tudi v Se-
verni Ameriki.
Prava kamilica (Matricaria chamomilla L.) je prvotno
doma v Sredozemlju. Kot zdravilno rastlino jo že dolgo
gojijo tudi drugod po vrtovih, odkoder je marsikje ušla in
podivjala. Pri nas se je popolnoma udomačila in raste
povsod kot njivski plevel, ob poteh in na grobljah. Je
enoletnica ter ima močno razraščeno steblo. Listi so dva-
krat pernato razdeljeni, lističi so ozki, nitasti. Cvetovi so v
koških. Peclji koškov so razbrazdani, na koncu votli. Prav
tako je votlo stožčasto cvetišče. Cveti od junija do septem-
bra in ima zelo značilen, dišaven vonj ter aromatičen okus.
Pri kamilici nabiramo samo cvetne koške, uporabni pa
so tudi nežni listki in zgornji mehki deli stebla. Nabiramo
jih le v sončnih dneh in jih sušimo v senci, razgrnjene v
tankih plasteh. Posušene kamilice hranimo v dobro zaprti
posodi, ker se rade navlažijo in s tem izgubijo svojo zdra-
vilnost. Ne smejo biti rjave in morajo ohraniti svojo na-
ravno barvo.
Kamilica vsebuje veliko zdravilnih snovi, med katerimi
so najpomembnejše eterično olje, smole, gumiji, grenčine,
voski, fosfati in več organskih snovi. Najpomembnejše je
tu eterično olje, ki je temno modre barve. To barvo daje
azulen. Cim več ga rastlina ima, tem bolj je zdravilna.
Poleg teh snovi ima kamilica še nekaj fitosterolov, holina
itd.
Vse te snovi delujejo kompleksno in se med seboj dopol-
njujejo. Zato so kamilice eno izmed najstarejših zdravilnih
rastlin in slovijo kot zdravilo pri skoraj vseh boleznih.
Tople obkladke s kamiličnim čajem in kopeli priporočajo
pri vseh bolezenskih spremembah na koži, pa naj bodo to
otekline, tvori, vnetja, starostni ekcemi, pa tudi vnetja
notranjih sluznic od ust do želodca. Blažijo bolečine, po-
mirjajo živčno razdraženost, nespečnost in telesno preu-
trujenost. Brez njih si ne moremo zamišljati zdravljenja
prebavnih bolezni, tako vnetja želodčne sluznice, želodč-
nih krčev, vnetja črevesja, napenjanja, težav z jetri in
žolčem, razjede itd. Učivanje kamiličnega čaja po požirkih
deluje tudi zdravilno. Prisotno eterično olje močno zavira
rast kužnih klic in jih tudi ubija. To se pravi, da je fitoncid.
Pod »fitoncidi« razumemo antibiotike višjih rastlin, ki že v
najmanjših količinah zavirajo razvoj virusov, bakterij, pa-
togenih gljiv, enoceličarjev ali pa jih celo umorijo. Kami-
lice tako dobrodejno delujejo na inficirane rane.
Kamilice uspešno uporabljamo tudi kot kopel in sicer ta
odpravlja bolečine in krče, poživlja krvni obtok in krepi.
Noge in roke se ne potijo preveč, če jih večkrat kopamo v
kamilicah.
Boris JAGODIC
ilECE^ TEDNA
Ocvrti piSčanec
v testu po
florentinsko
Potrebujemo štiri pi-
ščančja bedra, sol, poper,
dve žlici olja, sok ene limo-
ne, žlico drobno sesekljane-
ga peteršil ja, dva stroka če-
sna, vejico rožmarina, pol
lovorovega lista, eno jajce,
malo moke, šopek peterši-
Ija, paradižnikovo omako.
Piščančja bedra razreže-
mo, solimo, popramo in da-
mo v skledo. Vse skupaj po-
lijemo z oljem in limoninim
sokom, dodamo peteršilj,
rožmarin in lovorov list ter
strt česen ter pustimo pi-
ščanca nekaj ur v tej marina-
di. Koščke večkrat obrnemo.
Iz jajca, malo moke in vo-
de napravimo redko testo,
potem vzamemo kose pi-
ščanca iz marinade, jih do-
bro odcedimo, povaljamo v
testu, ter ocvremo v vrelem
olju, da po vseh straneh lepo
porumenijo. Ocvrtega pi-
ščanca damo na servirni
krožnik, ter vse okrasimo z
šopkom peteršilja in z li-
mono.
Pripravimo še paradižni-
kovo omako in jo serviramo
posebej.
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
18. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
18. OKTOBER 1984
Dunaj ostane Dunaj!
Skladatelj Strauss bržko-
ne ni hotel biti preroški, ko
je zložil koračnico Dunaj
ostane Dunaj, pa je vendar
bil. Dunaj je Dunaj, pred-
vsem pa so svojevrstni Du-
najčani, ki nosijo svoj ko-
zmopolitski pečat in lokal-
patriotizem hkrati v svojih
srcih in možganih. In še zla-
sti v krvi.
Dunajska kri (začetni verz
slovitega Straussovega valč-
ka jo opeva) je hudo zapleten
laboratorijski vzorec. Osem-
invajset narodov je vedrilo
in viharilo pod črno-žolto
marelo donavske monarhije
skozi stoletja in na Dunaj se
je zgnetlo iz vsakega koščka
te velikanske državne tvorbe
toliko narodnosti, da bi ana-
liza »dunajske krvi« spravila
v obup še tako vztrajnega de-
mografa. Ce znaš na Dunaju
ob čitanju reklamnih izve-
skov spreminjati nemški čr-
kopis v slovanske sičnike,
šumnike, v kopici ogerskih
soglasnikov pa pravočasno
odkriti vokal, če malce paziš
na končnice ič, ski, sku, ov,
se ti razgrne najbolj pestra
paleta narodnosti od Pie-
monta do Bukovine, od Sle-
zije do Boke Kotorske, vsi ti
pa so prispevali svoj delež k
Straussovi dunajski krvi.
Dunajčanu predvsem ni
nobena reč na tem svetu ta-
ko sveta in vzvišena, da se
obnjo ne bi obregnil. In če v
svoji, že itak svojevrstni go-
vorici uporabljajo svoje sino-
nime za razne reči, pojave in
pojme, vas kljub znanju
nemščine prodajo za prvim
vogalom. Jezikoslovec je de-
jal, da Dunajčani govorijo in-
dijsko. Da, da. Indijsko. Ko
je pometača na cesti vprašal,
kaj delajo, je ta odgovoril:
»rama tuma« in na vprašanje
kaj on dela pa: »rama tui«.
Prvo naj bi bilo »Raumen
tuhn wir« (pospravljamo),
drugo pa »Raumen tuhe ich«
(pospravljam). In če vam iz-
da še lokaliteto, kje to dela,
boste zvedeli, da pospravlja
Jonasgrotte (Jonasovo votli-
no), ali pa Jonasspargel (Jo-
nasov beluš), če že nima v
mislih Jonascylinder (Jona-
sov cilinder). Kaj vse to po-
meni? To da votlina ni nekaj
postojnski podobnega am-
pak velikansko podzemno
križišče sredi Dunaja za pod-
hode, križanje podzemske,
hitre in cestne železnice, be-
luš je vitek televizijski steber
onstran Donave, eden naj-
višjih v Evropi, cilindri pa so
velikanske okrogle cisterne
nove dunajske plinarne. Vse
je bilo zgrajeno v času, ko je
bil veliki župan Dunaja poz-
nejši predsednik republike
Franc Jonas, ki so mu pravili
tudi Kaiser Franc Jonas, kar
pa socialist in nekdanji grafi-
čar gotovo ni rad slišal.
Cerkev ob Donavi imajo
zaradi mnogih koničastih
stolpov in stolpičev za cer-
kev svinčnikov, okoli svoje-
ga ponosa, Štefanove kate-
drale, vedo povedati, da je
večstoletni simbol polovi-
čarstva, ker drugega stolpa
niso nikoli do kraja pozidali
in je ostal v višini glavne la-
dje. Četrt, kjer so v glavnem
doma dunajski Judje pa kar
precej spoznavno imenujejo
»kaftanska četrt«.
Sicer pa je Dunaj, kot vele-
mesto, eno prvih, katerega
zunanje četrti izven srčike,
so se razvijale po urbanistič-
nih zasnovah vse tam od leta
1849 dalje, to pa tako »teme-
ljito«, da na Dunaju nikoli ne
veš, ali se boš jutri lahko še
vozil po cesti, po katerih si se
danes pripeljal. Mimogrede
ti jo razkopljejo za nekaj dni,
ali pa za nekaj let.
Ob menjavi v prestolnem
mestu naše severne sosede,
ob tečaju našega dinarja na
dunajski borzi, kot pribito
velja tudi pregovor naših ča-
stitljivih očancev. Ce greš na
Dunaj, moraš p'stit trebuh
zunaj! No to pa je že naslov
naslednjega nadaljevanja.
JURE KRASOVEC
Dunaj je neprestano gradbišče. Vsako, ki je nekoliko bolj
pomembno, dobi zbadljiv nadimek. Tole je na primer »Jo-
nasgrotte«, oziroma gradnja velikega križišča za podze-
meljsko železnico.
Moč revnih je
v odrelcaniu
v vrsti pred mesar-
jem ni bilo veliko ljudi.
Mesa dovolj, povpraše-
vanja malo.
Sivolasa žena z veli-
kimi poštenimi očmi v
dobrem obrazu je po-
hlevno čakala, da pride
na vrsto.
»Mozgovo kost bi ra-
da... koliko bi pa stal
tisti konček govedine,«
je plaho vprašala in po-
kazala na košček mesa,
ki je bil podoben malo
večjemu ocvirku.
Mesar je vrgel ome-
njeni kos mesa na teht-
nico in izračunal, da bi
stal 200 dinarjev. Že ga
je hitel zavijati, skupaj
z mozgovo kostjo.
»Ne, hvala, ne morem
ga kupiti,« je sramežlji-
vo odgovorila ostarela
ženica. Kot da bi jo bilo
sram, je pospešila ko-
rak in zginila skozi
vrata.
Mnoga srca, zagrenje-
na od krivic življenja,
so ob tem dogodku za-
trepetala. Najbližji so
stali molče, le mesar je
zarobantil:	»Tisti
ocvirk, ki bi ga ženica
porabila za juhico, bi ji
dal zastonj, a sem one-
mel od presenečenja.«
Vse skupaj je zvenelo
kot opravičilo, čeprav
ni ničesar zagrešil.
Mladeniču v vrsti se
je prižgal ogenj v očeh.
Ogenj upora, ki ga je
pospremilo mrmranje
tistih, ki so bili pri-
sotni.
Se je rodil upornik?
Ne, le mladost ni vaje-
na takega odrekanja,
kot ga zmore osivela
glava siromašne že-
nice.

O seveda sem slišal o prestrukturiranju gospodar-
stva. Halo... halo... Da... da... tudi o projektu P.
A zakaj se smejim? Iz enega samega razloga. Ugo-
tovljeno je, da gre vse to kar se P tiče zaradi pomanj-
kanja dinarčkov prepočasi.
Ha... ha... vidite zato pa se smejim. Ce bi imeli
denarja dovolj potem tudi projekta P ne bi bilo
treba...
jubilej proge
v Rogašico Slatino
v Rogaški Slatini praznu-
jejo letos osemdesetletnico
izgradnje prve železniške
proge, ki je povezala te kra-
je s sosednjo republiko Hr-
vaško. 1904 leta je bil zgra-
jen odsek proge Grobelno-
Rogatec, ki so ga povezali s
progo preko Krapine v Za-
greb.
Začetki gradnje te železni-
ške proge segajo v leto 1870,
ko so na Dunaju dali pobu-
do, da se mreža železniških
prog razprede tudi v krajih
Spodnje Štajerske. Tako so
devet let kasneje v Rogaški
Slatini ustanovili prvi želez-
niški odbor, ki bi naj poskr-
bel za gradnjo proge iz Polj-
čan v Rogaško Slatino.
Uprava Južne železnice Du-
naj-Trst je v letu 1883 podala
predlog za izgradnjo železni-
škega postajališča na Boho-
vem, tako da bi lahko ta od-
sek priključili na progo Ro-
gaška Slatina-Rogatec. V
tem letu sta podjetnika De-
muth in Klemenčevič priče-
la s trasiranjem prog Bobo-
vo-Po(^lat-Rogatec in Gro-
belno-Smarje-Rogaška Sla-
tina-Rogatec, leto kasneje
pa so oba načrta ponovno
pretresli in na pobudo dežel-
nega poslanca za okraj
Šmarje, Mihaela Vošnjaka,
so na zasedanju Deželnega
zbora v letu 1886 sprejeli
načrt za izgradnjo proge
Grobelno-Smarje-Rogaška
Slatina-Rogatec.
Uprava Južne železnice je
potrdila tudi izgradnjo po-
stajališča v Grobelnem, tako
da je bilo že v letu 1891 zgra-
jeno postajališče za nadalje-
vanje gradnje železniške
proge proti Rogaški Slatini.
Do dokončne izgradnje pro'
ge proti Rogaški Slatini. Do
dokončne izgradnje proge
proti Rogaški Slatini je sicer
minilo še trinajst let, vendar
je bila prav ureditev postaja-
lišča na Grobelnem zelo po-
membna za uveljavitev pred-
lagane trase železniške pro-
ge preko Rogaške Slatine v
Rogatec.
Prav zato, ker praznujejo
osemdesetletnico pwe želez-
niške proge v Rogaški Slati-
ni, pa si še nekoliko podrob-
neje poglejmo samo železni-
ško postajališče v tem kraju.
V Rogaški Slatini imajo na-
mreč kar tri postajališča,
kjer še danes ustavljajo vla-
ki. Tako je v središču Roga-
ške Slatine glavni stari kolo-
dvor, poleg njega pa sta še
dve postajališči v Tekače-
vem in Rjavici.
Kot spomin na stare čase,
prva leta v tem stoletju, so na
železniškem postajališču v
Rogatcu postavili staro par-!
no lokomotivo, ki je še ne
dolgo tega prevaž^a pot-
nike. T^ A r,TT>	T TTT^ A ivrt'
--i
Obadli piki_
Nagrajevanje po delu bodo zasebniki
uresničili prej kot samoupravljalci v to^
vamah. Delavci pri zasebnikih pač tudi
bolj mislijo na delo kot na zavist
Naše perspektive so dobre. Po nekajlet
nem padanju standarda bo že vsako ma-
lenkostno izboljšanje pomenilo velik na-
predek.
Ob polaganju temeljnega kamna je bilo
veselo. Brez godbe pa je bil stečaj zato še
bolj žalosten.
Vedno več je slavnostnih govornikov,
ki od praznovanj odhajajo s praznimi
usti.
OBAD
Ljubo Korber - Žoga je okrogla.