/Primmki Št. 77 (15.179) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggk) 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1 cnn iin poštnna pučana v gotovini IOUU UK SPH). IN ABS. POST. GR. 1 /50% CISALPINA GESTTONL investicijski skladi D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 20. MARCA 1995 Pol stoletja do nonmhtosi I Italijanska lira še vedno 1 sredi velike negotovosti RIM - Po hudih udarcih, ki jih je prejela prejšnji petek, se lira danes vraCa na »ring« mednarodnih finančnih tržišč. Predsednik italijanske vlade Lamberto Dini je skušal izkoristiti premor, ki ga je nudil konec tedna, da bi pripravil obrambno strategijo sporazumno z evropskimi in drugimi mednarodnimi oblastmi. Poudaril je, da padanje vrednosti italijanske va- lute ne odraža stanja italijanskega gospodarstva, ki je zdravo, poleg tega pa je tudi potrdil, da vlada namerava nadaljevati s svojo sancijsko politiko. Danes se bodo o vsem tem pogovarjali tudi finančni ministri EZ v Bruslju. Seveda pa to ne spreminja italijanske politične nestabilnosti, ki je glavni vzrok za krizo lire. Na 2. strani Pred letom dni I ubili M. Hrovatina Pred letom dni so v 'vanju z orožjem. Več o Mogadišu ubili nov- tem in spomini Mira-narko Raieve tretje nove vdove na 8. stra-mreže in tržaškega sne- ni. malca Mirana Hrovati- Včeraj je v barkov-na. Razlogi umora niso Ijanskem krožku Sirena še pojasnjeni, sumijo bila svečanost v spo-pa, da je v zakulisju po- min na Mirana Hrovati-boja bilo raziskovanje o na. nezakonitem prekupce- Na 2. strani Bojan Brezigar .Zgodilo se je pred pri-r lžno petimi leti. Tak-predsednica Iju-ianske občine (v Slove-iJ* ?uPanov takrat niso ^leli) je prišla na obisk *rst, na povabilo sionskih županov v za-Aistvu. Tržaški župan .bil na obisk opozorjen li j1! Širokogrudno svojo poljansko kolegico po' aoil na kavo v ... kavar |° Nasproti občinske pa ®e' Sedeli smo ob ne-Ijn. ih mizicah, kot bi . 1 turisti, ki so se spo. ftia ustavili v kavarni Sedli, da si nekoliko spočijejo. V tržaško finsko palačo Iju-lanski župan ni imel st°pa. , To je trajalo kakih , pjset let, od Časa, ko je ,sta za Trst prevzela ki jo je prej imela arava pamet, pa vse do 3alvUtka’ ko Je Pra8 tr‘ ske občine prestopil (jJjjti podjetnik Riccar- s ble, ne gre za slavo-sj6v Hlyju, gre za eno-vno komparativno Dl • .°’ bajti alternativa ^ T)u je bil Giulio Staffie-s/. a bi se z Ruplom se-kvečjemu skrivaj, tak Soh°to pa ni bilo U V plavem salonu, j^lOglednejši dvorani en askega županstva, |j; emu temeljev »ita-nel tva« Trsta, je izzve-Se a slovenska govorica, adk^’ *zzvenele so tudi Žu ke hesede tržaškega Pana in občinskih vf?viteljev o sodelo-Pov U’ ° odprti meji, o l-iuhl'aV^ med Trstom in Sl^tlano, o doprinosu EvfVeaiie k združevanju Ca °Pe. Besede, ki jih za Da a Stafflerijevega Zu-ovanja nismo slišali, tem še dva pou- -ba. Prvi: na ulici ni rohnel proti Slove- aihce ln Slovencem, nobe-t0 ZasJav in transparen-Dj oi bilo, majhna Voazica pred županst-Vrm ie čakala le no-1 Porocence, ki jih je bi-Da„ 111 v soboto kar nekaj tekaln ,Dru8i: vse ie P0" D0 , bot da bi bilo ved- liiiki' °’ bot da je obisk trzabSbeSa župana pri Povsem”111 k°le8u neka) , O' naravnega. tev b°ocno še ugotovi- taski !. S,0 v uradni tr- Preri!tdelegaci)i sedeli ini? avniki kulturnih sin, Podarskih ustanov en°aVkeaske manjšine, ^ibSegi0 2 italiian" linam toJe normalno, tudi °’ da ho normalno smo z0aStdal°- Žal le’ da nosti a dose8° normal-l®tja potrebovali pol sto- URADNI OBISK LJUBLJANSKEGA ŽUPANA RUPLA PRI ILLVJU Trst in Ljubljana sta se v soboto zbližala Vpalači Costonzi odprli razstavo o slovenski tržaški kulturi TRST - Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je bil v soboto v Trstu na uradnem obisku pri županu Riccardu Illyju. Voditelja obeh mest sta s številnima delegacijama, ki so ju sestavljali najvidnejši predstavniki kulturnih, gospodarskih in znanst-veno-raziskovalnih ustanov Trsta in Ljubljane ( v tržaški delegaciji so bili tudi predstavniki organizacij slovenske manjšine) razpravljala o sodelovanju na številnih področjih in nastavila skupne programe delovanja, še zlasti na področju kulture. Med drugim načrtujejo tudi veliko retrospektivno razstavo del slikarja Avgusta Černigoja, ki jo bodo istočasno priredili v obeh mestih. Na srečanju so obširno razpravljali tudi o slovenski manjšini. Temo je že ob začetku načel Rupel, ki je opozoril na svoje tržaške korenine in prisilno izselitev v Času fašizma, vendar so o Slovencih v Trstu govorili na vseh srečanjih, ekspli- citno pa popoldne na srečanju s predstavniki slovenske manjšine na Tržaškem. V okvir srečanja sodi tudi odprtje razstave Dvojnost v palači Co-stanzi. Na njej je prikazana slovenska tržaška likovna ustvarjalnost v petdesetih letih, posebna sekcija pa je namenjena tudi prevodom slovenskih knjig v italijanščino. Razstavo je obema Zupanoma predstavil Franko Vecchiet. Na 3. strani SMUČANJE / BELEGA CIRKUSA JE KONEC Tomba in Schneider najboljša Tekmovanj za svetovni pokal v alpskem smučanju je konec. Včeraj se je svetovna smučarska elita v Bormiu pomerila še v slalomu. Glavna atrakcija dneva je bil seveda Alberto Tomba (na sliki), ki je sicer že pri začetnih vratcih prve vožnje odstopil in se je tako prišel v bistvu le poklonit svojim navijačem, hkrati pa prišel še po kristalni globus najboljšega smučarja na svetu. Slalom je osvojil Norvežan Ole Christian Furuseth, medtem ko je imel Jure Košu zvrhano mero smole, saj je v drugi vožnji zlomil pahco in pristal šele na 14. mestu, v skupnem seštevku pa si je le zagotovil tretje mesto. Pri ženskah je zmagala Vreni Schneider, ki si je s to zmago zagotovila tudi kristalni globus najboljše v skupnem seštevku svetovnega pokala. Slovenke so se po predvčerajšnjem veleslalomskem uspehu (Spela Pretnar prva in Urška Hrovat tretja) tudi vCeraj odfiCno izkazale: Hrovat tretja, Pretnar Četrta in Koren peta. Zal je Urški samo za tri točke ušel bron v skupni slalomski razvrstitvi. TOTOCALCIO X 2 2 1 1 1 2X2 XX1X Dobitki: 13-9.840.000 lir 12- 389.000 lir Zavezništva i in predlogi RIM - Zeleni podpirajo Romana Prodija kot li-derja sredinskolevicarske koalicije, alternativne desničarskemu Polu Berlusconija, in so tudi za udeležbo pri »skupni mizi«. Tako med drugim piše v sklepnem dokumentu skupščine Zelenih, ki je za glasnika potrdila Carla Ripo di Meano. Tudi vCeraj so se stranke posredno ali neposredno pogovarjale o nastopih na aprilskih upravnih volitvah, za katere je bil uradno določen rok za predložitev list. V Milanu so se srečali Bianchi (LS), Bossi (Liga) in Masi (Segnijev Pakt), ki so se dogovorili za skupen nastop na upravnih volitvah v nekaterih severnih deželah. Tajnik DSL D’Alema je na skupščini Zelenih pozval na konstruktiven odnos do Dinijeve vlade, zato da bi do političnih volitev prišli v strpnem ozračju. Tudi predsednik SKP Cossutta sprejema zamisel o skupni pogajalni mizi, povsem pa jo zavrača Gasparri (NZ). Vladni gospodarski ukrepi se bodo jutri vrnili v senat, v sredo pa bo pomembno srečanje o pokojninski reformi. Na 2. strani Danes na športnih straneh Borovci dobili derbi C2 lige Derbi odbojkarske C2 hge so dobili borovci, ki so po lepi in zanimivi tekmi povsem zasluženo premagali 01ympio CDR s 3:1. Stran 11 Brez bistvenih premikov V nogometnih amaterskih prvenstvih včerajšnje kolo ni prineslo bistvenih premikov za naše ekipe. V promocijski bgi je Juventina sicer zmagala, uspešni pa so bili tudi njeni neposredni tekmeci za prestop. Primorec, Kras in Gaja v 2. AL pa se niso še rešili iz nevarnih voda. Stran 12 m 13 lllycaffe povsem odpovedal V 2. kolu drugega kroga italijanske Al lige so košarkarji tržaškega Illycaffeja doma izgubili proti zadnjeuvršCeni ekipi Metasystem s 77:91. Pri tržaškem moštvu so vsi povsem odpovedali. S tem porazom pa so si zapravih še zadnjo možnost, da bi se uvrstili v končnico prvenstva. Stran 16 Founerju zlato v teku na 50 km Silvano Fauner je sinod v kanadskem Thunder Bayju na svetovnem prvenstvu v nordijskih discipli-naa osvojil zlato kolajno v teku na 50 km in prehitel vso svetovno ebto. Stran 17 \ VJtvJ Vinovo prireja COUNTRV SHOW s skupina PLAVA TRAVA ZABORAVA [2. mesta v Nashvillu - ZDA) v nedeljo. 2B. marca, ob 18. uri V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU Vstopnina 10.000 lir r VALUTE / PO UDARCIH »ČRNEGA PETKA« n Italijanska lira spet na »ringu« Se vedno velika negotovost RIM - Se bo padanje vrednosti lire Se nadaljevalo? Na to vprašanje bodo danes odgovorila finančna tržišča. Italijanska vlada je skušala izkoristiti premor, ki ga je nudilo zaprtje borz ob koncu tedna, da bi pripravila obrambno strategijo sporazumno z evropskimi in drugimi mednarodnimi partnerji, seveda pa je položaj vse prej kot lahek. Zadnji petek je bil res »Crn«. Italijanska valuta je dosegla negativni rekord na newyorski borzi, kjer je bilo treba za eno nemško marko odšteti * do 1.270 lir. Predsednik italijanske vlade Lamberto Dini je včeraj ponovno poudaril, da padanje vrednosti lire ne odraža dejanskega stanja italijanskega gospodarstva, ki je zdravo. Italijanska industrijska proizvodnja rase, zunanjetrgovinska bilanca beleži prebitek, inflacija je za zdaj še vedno dokaj nizka in pod kontrolo. Dini je tudi opozoril, da vlada namerava nadaljevati s svojo sanacijsko politiko in da se bo po dokončni odobritvi finančnega manevra v se- natu zdaj z vsemi silami posvetila pokojninski reformi, kar bi moralo vendarle imeti pozitivne učinke tudi na italijansko valuto. Seveda pa vse to ne spreminja temeljnega podatka, se pravi velike politične negotovosti, ki po splošnem prepričanju glavni vzrok težav, ki jih preživlja italijanska valuta. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je po potrditvi zaupnice Dinijevi vladi politična napetost v državi precej polegla in da se iz vrst desnice vrstijo signali, ki izražajo željo po premirju in dogovarjanju. Seveda pa bodo danes tržišča odgovorila, ali so ti signali že dovolj močni in pomenljivi. K vsemu temu naj pristavimo, da se bodo danes zbrali finančni ministri Evropske zveze. Predstavnik Italije bo prikazal prizadevanja Dinijeve vlade za sanacijo državnega deficita in zahteval od partnerjev podporo, seveda pa je treba upoštevati, da se poleg Italije nahajajo v podobnih težavah tudi Španija in Članice evropske Petnajsterice. UPRAVNE VOLITVE / DOLOČEN ROK ZA PREDLOŽITEV L1S]_^ Na seveiu se pletejo nova volilna zavezništva Srečali so se Bianchi (LS), Bossi (Liga) in Masi (Pakt) RIM - Liste s kandidati za deželne, pokrajinske in občinske volitve, ki bodo 23. aprila, bo treba predložiti od 8. ure 28. do 12. ure 29. marca. Tako piše v dekretu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku in je zato stopil v veljavo. Dogovarjanja o morebitnih skupnih nastopih in iskanje najprimernejših kandidatov so se začela že veliko pred objavo madnih rokov za predložitev list in so v teh dneh Se posebej vročična. Včeraj so se predstavniki Ljudske stranke (del, ki ga predstavljata tajnik Bianco in predsednik Bianchi), Severne lige in Segnije-vega Pakta dogovorili za skupen nastop v severnem predelu države. Ob pripravah na upravne volitve - pravila o nastopanju v sredstvih javnega obveščanja, še posebej seveda v televizijskih oddajah je izdal tudi za to pristojni garant - pa bodo v političnem tednu, ki se začenja danes, še vedno v ospredju vladni gospodarski ukrepi. V torek bo senat že drugič vzel v pretres vladni dokument, kar bo zaradi kopice napovedanih popravkov zamudno, vendar pa ima Dinijeva vlada v senatu dovolj široko podporo. Dodaten razvoj bo nedvomno imel tudi predlog KDC o skupni pogajalni mizi, za katero naj bi izdelali dogovor o prehodu iz sedanjega položaja do volitev. V sredo pa bo pomembno srečanje o pokojninski reformi, saj se bodo sestali Dini, minister za delo Treu in sindikati. »Par conditio« in »interesni konflikti« pa bodo v obravnavi parlamentarnih komisij. Med notranjimi spori bo tudi v naslednjih dneh v ospredju razkol v Ljudski stranki, Buttiglione je potrdil dogovor z Berlusconijem, medtem ko je včeraj predsednik stranke Bianchi z Bos-sijem in Masijem za Segnijev Pakt napovedal volilno zavezništvo med LS, Ligo in Paktom. Uradno mora sicer sklenitev zavezništva potrditi Se federalni svet Lige, ki se sestane danes. O zgrešeni vladni gospodarski politiki in o težavah dogovarjanja z DSL sta vCeraj na volilnih shodih SKP govorila tako tajnik stranke Bertinotti (v Bariju) in predsednik Cos-sutta (v Bologni), ki je podprl predlog KDC. Za Gasparrija NZ pa so upravne volitve edina »skupna miza«. Gerardo Bianco (LS) NOVICE VSEDRŽAVNO ZASEDANJE / RIPA Dl MEANA SPET GLASNIK PODKUPNINE / PREISKAV^VfJŽH Eksplodiral plin: 1 mrtev in 3 ranjene MILAN - Včeraj zjutraj je v velikem stanovanjskem bloku na Korzu Lodi 47 prišlo do eksplozije plina. V nesreči, vse kaže sicer, da je bila hote povzročena, je umrl 25-letni Cristiano Di Martino, ranjene pa so bile sestre Tiziana (24 let), Giuseppina (23) in Angela (19) Nardelli. Kot se je kasneje izkazalo, je bila v stanovanju Cristiana Di Martina ena cev s plinom iztaknjena, in sicer v kuhinji. Mogoče se je mladenič, ki je bil mamilaš, kasneje premislil in skušal preprečiti nesrečo s tem, da je odprl okno. Di Martina so namreč našli mrtvega na notranjem dvorišču, kamor ga je s petega nastropja vrgla eksplozija. Tri ranjene sestre so živele v stanovanju tik Di Martinovega, najhuje opekline je zadobila Giuseppina. Preiskovalci so še povedali, da so znanci Di Martina opisali kot »Čudnega«, Se zlasti odkar sta mu decembra lani zaradi rakastih obolenj umrla oba starša. Pred zaključno fazo bolezni staršev Cristiana Di Martina ni bilo dolgo doma, ker se je s starši sporekel. Hrvaška zaplenila italijanski ribiški čoln BARI - Tiskovna agencija ANSA poroča, da je hrvaška pomorska policija v soboto zaplenila italijanski ribiški čoln v bližnini Dubrovnika. Gre za Čoln Santa Saveria iz Monopolija, ki je brez dovoljenja ribaril v hrvaških ozemeljskih vodah. Hrvaški pomorski stražniki so italijanski ribiški Čoln pospremili v dubrovniško pristanišče. Pristojna dubrovniška sodna oblast je posadko Čolna že vCeraj obsodila po hitrem postopku na denarno kazen v vrednosti 29 milijonov lir. Italijanski ribici se bodo lahko prosto vrnili domov, kakor hitro bodo poravnali omenjeno globo. Različne ocene o stavki strojevodij RIM - Sinoči ob 21. mi se je zaključila enodnevna stavka strojevodij, vendar pa so prve ocene o udeležbi na stavki in torej o njenih posledicah precej različne. Sindikata Comu in Sma, ki sta stavko oklicala, sta Se pred njenim iztekom izjavila, da je 85-90 odstotkov strojevodij stavkalo. Kot je v posebnem sporočilu izjavil Diego Giordano, vsedržavni tajnik sindikata Sma, naj bi stavka docela uspela, saj so vozili le tisti vlaki, ki v skladu z zakonskimi predpisi o zagotovljenih prevozih ne smejo nikoli odmanjkati. Napovedal je Se, da je bila stavka, ki se je komaj iztekla, Sele prva, naslednja naj bi bila že od 1. do 3. aprila in naj bi trajala 45 ur. Kot koordinator sindikata Comu Ezio Gallori je tudi Giordano obtožil vlado, da ni pokazala dovolj občutljivosti za vprašanja železniškega prevoza, medtem ko ima drugačen odnos do cestnega prevoza. Po izjavah državnega podjetja za železnice pa se je stavke udeležilo nekaj nad polovico strojevodij, zato naj bi med enodnevno stavko vozili vsi predvideni vlaki. Zeleni so za »skupno mizo« Včeraj se je skupščine udeležil tudi tajnik DSL Massimo D'Alema PORTE DEI MARMI (Lucca) - S potrditvijo glasniškega mandata Carlu Ripi di Meani in z izglasovanjem zaključnega dokumenta se je vCeraj sklenilo zasedanje Zelenih, katerih gibanje postopoma zadobiva trdnejše organizacijske okvire. Velik del včerajšnjega govora je Carlo Ri-pa di Meana seveda posvetil sedanjemu političnemu položaju. Pozval je Berlusconija, naj ne izziva veC toliko, saj bo vsakič poražen, ko bo Slo za temeljne pravice italijanskih državljanov. Glasnik je nadalje dejal, da imajo Zeleni skupne korenine z levičarskimi strankami, pohvalno se je izrazil o Prodiju, vendar mu je svetoval, naj ne zahaja pretirano v Banco d’Italia, Mediobanco in k Scalfariju. V zaključnem dokumentu pa Zeleni osvajajo predlog o skupni pogajalni mizi za izhod iz kriznega položaja, vendar ne sprejemajo diktata o takojšnjih volitvah. Pozitivno so ocenih vabilo Romana Prodija njihovi skupščini, da bi skupno izdelali politicno-vladni program. Po njihovi oceni je Romano Prodi dober kandidat za liderja levosredinske koalicije, ki bi se lahko predstavila kot resna alternativa desničarskemu Polu, ki se je zbral okrog Berlusconija. Zasedanja Zelenih se je včeraj udeležil tudi tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je med drugim dejal, da bi lahko do volitev prišlo v relativno kratkem Času, vendar pa ne z grožnjami, temveC s tvornim sodelovanjem z Dinijevo vlado. Zato je pozval Berlusconija in vse sile, ki se prepoznavajo v Polu, naj v sedanji fazi sodelujejo z Dinijevo vlado, zato da bi do volitev prišli v sproščenem ozračju. Ce pa Berlusconi namerava napadati v parlam-nentu, kot je bil napovedal, bo spet doživel poraz. Aretirali bivšega šefa podjetja ANASvTistu PORDENON - Od vCeraj se mudi v porde-nonskem zaporu 64-let-ni Corrado Clausi Schettini, okrajni načelnik cestnega podjetja ANAS iz Ancone, ki je v bližnji preteklosti opravljal isto funkcijo v Trstu in pozneje v Benetkah. V soboto so ga aretirali finančni stražniki iz Pordenona, in sicer na osnovi pripornega naloga, ki ga je podpisal pordenonski namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito. Schettini je obtožen korupcije in goljufije oziroma motenja draž- be. Gre za kazniva dejanja, ki naj bi jih storil ko je vodil podjetje ANAS v Furlaniji-)11: lijki krajini med let1 1987 in 1992. Konkretno je obtožen, da je prejemal podkupnin6 od krajevnih podjetnikov v zameno za posojanje velikih javnin del, ki jih je dajalo na b' citacijo podjetje ANA^-Schettinijevo ime j6 prišlo na dan v okviin preiskav, ki jih v0^1 sodnik Tito in ki so marca privedle do ar6 tacije 47-letnega grade nega podjetnika Carla Carluttija iz Vidma. LETO DNI PO UMORU V MOGADIŠU / PRIREDITEV V BARKOVLJANSKI SIRENI Včeraj in danes svečanosti v spomin na Mirana Hrovatina TRST - SinoCi je bil v prostorih barko vi jenskega Iduba Sirena spominski večer ob prvi obletnici tragične smrti Mirana Hrovatina. Večer je priredilo domače pomorsko društvo v sodelovanju s Primorskim dnevnikom, Radiom Trst A, Videoestom, Glasbenim centrom E. Komel in Glasbeno matico. Nastopila sta mladinska orkestra obeh glasbenih Sol, kolegi filmske agencije Videoest pa so predstavili dramatičen video zapis, v glavnem Hrovatinovih posnetkov o vojni v nekdanji Jugoslaviji, nekaj misli o pokojnem pa je povedal kolega in prijatelj Sergij Premm. Se zlasti je naglasil kompleknost človeka, ki »ni bil samo dober filmski snemalec, ampak predvsem dober človek«. Priljubljen je bil »tako v našem, domačem okolju, v katerem je zrasel, kakor tudi v italijanskem in po svetu, kjer se je profesionalno uveljavil. Bil je nedvomno dober televizijski snemalec, ki so ga odlikovale ne samo prirojena mirna roka in ostro oko, ampak tudi občutek za vest, za informacijo, to pa zato, ker je bil bister opazovalec ljudi in dogodkov... Izredno se je izkazal v zadnjih letih pri poročanju z bojišč v nekdanji Jugoslaviji, predvsem iz Bosne. Med poročevalci je bil znan in priljubljen, ker je večkrat znal, Cesar italijanski novinarji niso znali o tej zapleteni stvarnosti.« »Glede vojne v Bosni je Mirana treba ceniti predvsem, ker je tam pokazal usmiljenje do trpečih«, je dejal govornik. Vsakič je odpotoval v Sarajevo s polnim kovčkom pomoti, ki jo je zbral v Trstu, iz Sarajeva pa je nosil sporočila in dopise za ljudi, ki jih je vojna vihra raztepla po svetu. Iz sarajevskega pekla je spravil tudi veC dezerterjev, ki jih je zelo spoštoval, in drugih, ki sicer ne bi bili več med živimi. V Trst je pripeljal celo ubogega psička, ki se ga je usmilil, ker je ljubil vse, kar je na tem svetu lepega ezm polnega ^ j . y Salo pred letom ia tisoče ne^ 1 “TflSeV, nja iz nasib kr^di la bolje cost sveta m s61 n bodo napro^ bo v bari sedežu v TRST / PRVI URADNI OBISK LJUBLJANSKEGA ZUPANA V NAŠEM MESTU Rupel in llly začela novo poglavje odnosov Delovne skupine o številnih oblikah sodelovanja TRST - Sodelovanje mest Trsta in Ljubljane, pa tudi odmev na začetek pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije Evropski zvezi sta bili osrednji temi celodnevnega obiska ljubljanskega župana Dimitrija Rupla v Trstu. To je bilo prvo uradno srečanje med tržaškim županom Illyjem in njegovim novim ljubljanskim kolegom, bilo pa je tudi prvo široko zastavljeno uradno srečanje med Zupanoma obeh mest v zgodovini sploh. Tržaški župan Illy je v pozdravnem nagovoru opozoril, da živimo v času velikih sprememb ter da obe mesti združuje perspektiva skupnega članstva v Evropski zvezi. S tem bo povezan postopek odpravljanja meje in čedalje večje integracije, ki bo prinašal samo pozitivne rezultate. Občine morajo biti na te premike pozorne in celo bolj hitro kot države. Rupel pa je v odgovoru označil srečanje kot dan poln veselja in veselega pričakovanja ter poudaril slovensko prisotnost v mestu in skupne vezi Se iz časov, »ko smo živeli v skupni državi in so morali Tržačani potovati skozi Ljubljano, če so hoteh v svojo prestolnico Dunaj.« Dejal je, da slovenski zunanji minister Thaler in vlada sploh pripisujeta velik pomen odnosom med Slovenijo in Italijo ter dejal, da prihaja do sedanjega srečanja v času, ko so odnosi na dobri poti. Tudi on je govoril o približevanju Slovenije Evropi in dejal, da bodo tako dejansko rešeni številni problemi, ki so danes obremenjeni s predsodki. Na razširjenem srečanju s predstavniki skupin tržaškega občinskega sveta je bilo nato slišati nekaj pripomb na račun slovenske politike: predstavnik Nacionalnega zavezništva Sul-li je očital, da se je Thaler izneveril obljubam, potem ko je italijanska vlada popustila, predstavnik Krs-čansko-demokratičnega centra Marini je Rupla povabil naj gre z njim molit v Rižarno in na fojbe, predstavnik Kartela svoboščin Camber je ponovil zahteve v zvezi z nepremičninami ezulov, neodvisni Marche-sich pa se je zavzel za samostojno istrsko regijo. S strani predstavnikov strank, ki podpirajo Illyja, pa je bilo slišati ugodne ocene o slovensko-italijan-skih odnosih, podporo Sloveniji in pohvalo tržaški občinski upravi za tako srečanje. Rupel se v odgo- rC VIDNA IN KAKOVOSTNA SLOVENSKA PRISOTNOST OB SOBOTNEM URADNEM OBISKU Odprtje razstave o slovenski kulturi v Trstu in srečanje s predstavniki slovenske manjšine Rupel o svojih tržaških koreninah in o ustavni ureditvi manjšinskega vprašanja v Sloveniji TRST - »Moj oče je bil rojen v Tr-p1’ v dvajsetih letih se je morala duzina izseliti in leto dni je Številna družina, devet ali deset otrok, živela v Vagonu. Razumem torej probleme Vseh, ki so to doživeli.« S tem odgo-'jurom na vprašanje občinskega sve-0valca sredinsko-desnicarske stranke je ljubljanski župan Dimitrij Upel opozoril svoje sogovornike na z§odovinsko in sedanjo slovensko Prisotnost v Trstu ter na dogajanja, ki s° to prisotnost spremljala v tem sto-et]u. Tržaškim občinskim svetoval-Cern, ki so ga sicer zelo omikano izzi-j ,v zvezi z nepremičninami nekojih ezulov, je odgovoril z obsir-1111 pojasnilom ustavne ureditve Slonijo, z zajemcenim zastopstvom Predstavnikov manjšine v sloven-ern državnem zboru, s pravico veta, 1° imajo ti predstavniki, ko gre za akone, ki zadevajo manjšino. Pa Se z egavitvijo nekaterih manjsincev v ,°venski državi, med drugim s tem, sta dva pripadnika manjšin v Slo-?nRi postala veleposlanika slovenje države. Vendar bi dali napačno informa-Jo o včerajšnjem srečanju, ko bi tr-.’ da smo bili priča dvema razlic-‘ma pogledoma, tržaškemu in Iju-Dnskemu, na ta vprašanja. Tudi znotraj tržaškega občinskega sveta je bilo namreč nestrpnosti zelo malo, pa Se ta je bila dobro prikrita. Tržaška občina, njen župan Illy in občinska uprava sploh, pa sta si'zelo prizadevala, da bi prikazala pravo podobo Trsta, torej mesta, v katerem skupaj živita in delata dva naroda. Tako so bili v uradno tržaško delegacijo vključeni Štirje predstavniki slovenskih organizacij, in sicer zastopniki Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Klavdij Palčič, Sveta slovenskih organizacij Marij Maver, Slovenskega stalnega gledališča Rafko Dolhar in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Branko Jazbec. To je prvič, da se je kaj takega zgodilo, kot je tudi prvič, da se je slovenski pozdrav pojavil v knjigi gostov trZaSke občine, v katero je Dimitrij Rupel med drugim zapisal: »Trst je za Slovence mesto prijaznih spominov, za mnoge tudi kraj, od koder poganjajo slovenske kulturne in seveda družinske ko- renine.« In Se podatek, da se je srečanje odvijalo v plavem salonu trZaske občine, najbolj ekskluzivni in tudi najlepSi dvorani, ki je za marsikoga do včeraj veljala za enega izmed posvečenih krajev italijanstva Trsta. Vendar je želela tržaška občina ta svoj nov pristop do Slovencev, ki živijo v mestu v zalivu, opremiti tudi s konkretno pobudo. Illy in Rupel sta namreč vCeraj uradno odprla razstavo o aspektih slovenske kulture v Trstu z naslovom »Dvojnost«. Razstava je v Občinski palači, torej v strogem mestnem srediSCu, na njej pa sta predstavljena dva sicer zelo ozka, vendar značilna izseka slovenske kulture. Prvi je likovni del, to je predstavitev ustvarjanja slovenskih likovnikov v Trstu v petdesetih letih. Gre za obdobje, ko Černigoj in Spacal Se nista bila tako poznana in je v Italiji Trst slovel izključno po nekaterih italijanskih likovnikih, z Mascherinijem na Čelu; Cas, ko se je bilo slovensko prebivalstvo prisiljeno razseljevati v Avstralijo zaradi hude gospodarske krize. In vendar je v tistem Času slovenska likovna dejavnost cvetela ter je sedaj prvič v urejeni obliki, Čeprav s skromnim izborom, na vpogled tudi tržaškim italijanskim someščanom, ki so v preteklosti prepogosto sramežljivo prikrivali ta drugi del svoje kulture. Drugi izsek, ki je predstavljen na tržaški razstavi, pa je izbor prevodov slovenskih del v italijanščino, torej tisti del slovenske kulturne ustvarjalnosti, ki je bil trZaskim Italijanom vedno na razpolago, a so po njem le redki segali. Ruplov obisk v Trstu je bil torej tudi priložnost za potrditev politike tržaške občine do Slovencev in njene spremenjene usmeritve, seveda v primerjavi s tistimi občinskimi upravami, ki so na valu nacionalizma in protislovenst-va dvajset let vedrile v tržaški občinski palači. Tako je bilo sklepno popoldansko srečanje med Zupanoma Illyjem in Ruplom ter predstavniki slovenske manjšine v Trstu (udeležili so se ga predstavniki Demokratičnega foruma, DSL, SKGZ, SSk in SSO) le del skupnega konteksta in ne edina priložnost za stik uglednega gosta s slovensko manjšino. voru ni spuščal v polemiko, opozoril je le na obstoj in probleme slovenske manjšine, dejal, da bi morali gledati predvsem v prihodnost, ter ugotovil, da se prebivalci, pa tudi politiki obeh mest premalo poznajo in predlagal širše, morda nekajdnevno srečanje o teh temah. V času, ko so potekah ti politični pogovori, pa so se v drugih prostorih sestajale tri delovne skupine, ki so razpravljale o sodelovanju na področjih kulture, gospodarstva ter znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Na teh sestankih niso sodelovali le občinski funkcionarji, ampak sta jih obe mesti razširili na predstavnike najpomembnejših kulturnih ustanov, rektorje obeh univerz, predstavnike gospodarskih organizacij in vodilne funkcionarje znan-stveno-raziskovalnih inštitucij. Na teh sestankih so izdelali vrsto predlogov, ki jih bosta sedaj obe mesti skušali uresničiti. Najživahnejše je bilo poročilo o delu komisije za kulturo, ki je imela verjetno sorazmeroma lahko nalogo. Dogovorili so se o vrsti pobud, začenši z izmenjavami razstav sodobnih likovnikov, pa tudi z nekaterimi zahtevnejšimi razstavami: tako bi si v Trstu radi ogledali razstavo slovenskih impresionistov, pa tudi slovenskega ekspresionizma in neomodernizma. Govorili so še o pobudi ovrednotenja arhitekta Maksa Fabianija ter o skupni razstavi del Avgusta Černigoja, ki bi jo istočasno priredili v obeh mestih, tako da bi se obiskovalci selili iz Trsta v Ljubljano, oziroma iz Ljubljane v Trst. V letu 1998 napoveduje tržaško operno •gledališče Verdi koprodukcijo s Slovenijo, po vzoru nedavne skupne postavitve Handkejeve igre pa naj bi tudi dramska gledališča okrepila medsebojno sodelovanje. Končno pa je Ljubljana zainteresirana za sodelovanje pri Mesecu evropske kulture, ki ga bo priredila čez dve leti. Na področju znanstve-no-raziskovalne dejavnosti je bil govor predvsem o sodelovanju med univerzami, o povezavah med znanstveno-raziskovalnimi ustanovami in tudi o predlogu, da bi slovenska vlada vstopila med delničarje sinhrotrona v Bazovici. Ugotovili so, da so na tem področju skupni interesi zelo veliki. Kar zadeva gospodarstvo pa so namenili veliko pozornost turizmu in prevozom, pri čemer so med drugim tudi govorili o pospešitvi železniške povezave med Trstom in Ljubljano. Načelno so se dogovorili o možnosti skupnih nakupov na mednarodnem trgu, o medsebojnem dopolnjevanju računalniških sistemov kartografije in o izmenjavi informacij pri organizaciji komunale. Končno pa so načeli vprašanje obeh letališč, z namenom, da si Brnik in Ronke ne bi bila več tako daleč in ne bi pripadala dvema različnima svetovoma. Bojan Brezigar Ponedeljek, 20. marca 1995 TRST ______POLITIKA / APRILSKE UPRAVNE VOLITVE_ V Dolini težave, a tudi volja po sodelovanju Podpisi za Pangerca - Pojasnilo »Gibanja civilne družbe« Sobotna predvolilna skupščina SKR v Boljuncu (F.KROMA) V dolinski občini se kljub precejšnjim težavam nadaljujejo pogajanja za oblikovanje enotne napredne in demokratične volilne koalicije. Bistvenih novosti zaenkrat ni, konec tedna pa so stopila v ospredje nekatera dogajanja, ki bi znala tudi odločilno vplivati na volilne odločitve. Gre za podpise v podporo županski kandidaturi Borisa Pangerca, za sobotno skupščino Stranke komunistične prenove in za pojasnilo »Gibanja civilne družbe«. A pojdimo po vrsti. Do sinoči je Pangerčevo kandidaturo podprlo že približno tristo občanov, ki pozivajo dolinskega šolnika in kulturnika, naj javno potrdi župansko kandidaturo, demokratične stranke pa, da to njegovo kandidaturo podprejo. Poziv, ki smo ga objavili v soboto, je v prvi osebi namenjen DSL, Slovenski skupnosti in bivšim socialistom Demokratskega foruma, medtem ko je SKP - kot znano - Pangerčevo kandidaturo formalno predlagala in jo seveda podpira. V zvezi s tem pozivom nam je »Gibanje civilne družbe« poslalo naslednje pojasnilo: Te dni se v dolinski občini zbirajo podpisi na osnovi poziva za podporo županskemu kandidatu. V tem besedilu se omenja "civilna družba". Gibanje civilne družbe, ki se je v zadnjem letu razvilo v dolinski občini, želi pojasniti, da poziv ni sad njegovega organiziranega delovanja. Gi- banje se od vsega začetka zavzema za čim-širšo strankarsko koalicijo, ki naj bi s širokim političnim predstavništvom - tudi s podporo gibanja samega - zagotovila izvolitev skupnega kandidata. To pojasnilo so nam, kot rečeno, poslali podpisniki dokumenta civilne družbe. SKP je na sobotni odprti skupščini v Boljuncu potrdila znano stališče, to se pravi Pangerčevo kandidaturo na čelu koalicije SKP-DSL-SSK-DF. Stojan Spetič, ki je vodil srečanje, je dejal, da si občina Dolina - tudi zaradi svoje zgodovine - ne more privoščiti razkola na levici in med demokratičnimi silami, zato bo SKP do zadnjega vztrajala na predlogu enotne liste in enotne županske kandidature. Ne bo pa pristala na nobena izsiljevanja, je dejal Spetič, ki je dal precej jasno razumeti, da se bo stranka v primeru razbitja pogajanj sama predstavila na vo- litvah, čeprav, kot je sam dejal, bi to imelo zelo hude posledice za vse. O poteku pogajanj sta poročala zastopnika do- Danes, PONEDELJEK, 20. marca 1995 KLAVDIJA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 12.07 - Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 7.50. Jutri, TOREK, 21. marca 1995 NIKOLAJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Ce-rebuch, Martin Giotta, Lu-crezia Debelli, Alessia Mihi-ch, Simone Valle. UMRLI SO: 71-letna Isma Russo, 77-letni Gastone Dal-min, 82-letni Bruno Gašperini, 82-letna Maria Giacomi-ni, 90-letna Irene Panek, 81-letna Emilia Mauri, 86-letna Anastasia Bordon. L3 LEKARNE Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), finske sekcije Dario Brajnik in Dario Kraljič, ki sta izpostavila zlasti poziv občanov v podporo Pangerčevi kandidaturi. V razpravi se je oglasil tudi predstavnik DSL Germano Švara, ki je ožigosal nekatere ostre tone skupščine in pozval vse na strpnost in na politično razsodnost v prepričanju, da bodo vse dolinske komponente znale premostiti vsa nesoglasja ter ustvariti pogoje, da bo Občino še dalje vodila demokratična in odprta uprava. Pogajanja se nadaljujejo jutri. Morda bodo potekala v strpnejšem vzdušju, tudi z'ato, ker bo Rim skoraj gotovo danes podaljšal rok za predložitev kandidatnih list na sredo, 29.marca. Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK - (tel. 225141-)225340 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK - (tel. 225141-)225340 - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Piccole don-ne«, i. VVinona Ryder, Susan Sarandon. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska^ sezona 94/95 V Četrtek; 23. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. C amer ata Labacensis Tamara RASENI, klavir Dirigent: Stojan KURET (PrevorSek, Haydn, Šostakovič, Merku) DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Dr. Janek Musek: Psihološki portret Slovencev Razgovor s psihologom, avtorjem omenjene Studije, bo v Peterlinovi dvorani, danes, 20. marca, ob 20.30. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem do 31. marca v - TRŽAŠKI KNJIGARNI Kolesarski klub ADRIA se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k odličnemu uspahu kolesarske dirke za 19. TROFEJO ZSSDI EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek - Generazioni«. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.15 »Lisbon Story«, r. Wim VVenders. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kim Basinger. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Farinel-li, voce regina«, i. Enrico Loverso. NAZIONALE 2 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della li-berta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Non solo bard«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »Intervista con ii vampire«, r. Neil Jordan. t! PRIREDITVE DRUŠTVO LJUBITELJEV GLASBE SEŽANA vabi na zborovski koncert, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Vrabcevi dvorani Glasbene Sole v Sežani. Nastopajo otroški zbor KUD J. PAHOR - Sežana, zborovodja Vesna Kireta, DEKLIŠKI ZBOR DEVIN, zborovodja Herman Antonie in MePZ PRIMOREC - TABOR, Trebče -Opčine, zborovodja Matjaž INSTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO TRŽAŠKE UNIVERZE vabi, v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu, v sre- Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FDEG BONI / DO 31. MARCA Izredna delitev kuponov za neobdavčen bencin Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo Podjetje za bencin po neobdavčeni ceni od 20. do 31. marca izvedlo izredno porazdehtev bencinskih bonov. V poštev bodo prišb: 1. tisti, ki niso predložiti prošnjo za prejem bonov do 14. januarja 1995; 2. upravičenci, ki niso dvigniti bonov do 18. februarja; 3. tisti, ki niso registrirali svojega vozila do 14. januarja 1995. Bone bodo deliti za vso pokrajino izključno na sedežu Podjetja za bencin v Ul. Var-dirivo 2/b ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 8.30 do 12. ure ter ob torkih in petkih od 8.30 do 12. ure ter od 14.30 do 16.30. Pristavimo naj, da bodo omenjeni »izredni« upravičenci prejeti 2 dvanajstini bonov manj, kot so jih ostati »navadni« upravičenci že dvigniti. Predavanje o Kogoju Inštitut za slovensko filologijo na Filozofski fakulteti prireja v sredo ob 18. uri predavanje o skladatelju Mariju Kogoju. O njegovi ustvarjalnosti, ki predstavlja tudi izviren prispevek k evropski glasbi, bo spregovoril skladatelj in muzikolog, pa tudi jezikoslovec in pisatelj prof. Pavle Merku. VČERAJ-DANES Slovensko planinsko društvo Trst sklicuje v petek, 24. marca 1995 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu 41. Redni občni zbor DNEVNI RED; 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev volilne komisije; 3. poročila: - predsednika, - tajnika, blagajnika, načel nikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega in jamarskega odseka ter predavateljske dejavnosti; 4. pozdravi gostov in razprava; 5. poročilo nadzornega odbora in razrešmca; 6. volitve novega odbora; 7. razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV TRŽAŠKA KNJIGARNA vljudno vabita na odprtje razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC Razstavo, ki jo je oblikoval arhitekt Boran Hrelja, bo predstavil etnolog dr. Tone Cevc. Slavko Mežek, podjetja Agens, bo pa spregovoril o fotomo-nografiji Slovenski kozolec. /utri, 21. marca 1.1. ob 17.30 v prostorih TK Galerije- KD ŠKAMPERLE - Vrdelska cesta 7 prireja v Četrtek, 23. t.m., ob 20.30 večer z naslovom ISLANDIJA - Dežela prvobitnih naravnih sil Člana SPDT Robert Devetak in Maxi Kralj nam bosta prikazala svoje spoznanje s potovanja po Iglandijb TPK SIRENA sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV v soboto. 25. marca na pomorskem sedežu Drevored Mk ramare 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju Dnevni red: poročila, odobritev obračuna in proračuna, volitve novih organov kluba ter razprava. Vaške organizacije Lonieria in Katinare Proslava ob 50-letnici osvoboditve v Lonjerju v nedeljo, 26. t.m., ob 15. uri Program bo obsegal kulturni spored in slavnostni govor. Pred pričetkom proslave bo SVEČANO POLAGANJE VENCEV NA SPOMENIK V LONJERJU. ki obeležuje napad na lonjerski bunker.Vljudno vabljen • TRŽAŠKA KNJIGARNA in CELOVŠKA MOHORJEVA DRUZBa vabita v četrtek, 23. marca, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev fotomonografije Draga Medveda SLOVENSKI DUNAJ Spregovorila bostamrednik knjige mag. Anton Levstik in direktor založbe Franc Kattnig-___ do, 22. t. m., ob 18. uri v sejno dvorani Filozofske fakultete v Trstu ( Ul. Lazza-retto Vecchio 8/1. nadstr) na predavanje prof. PAVLETA MERKUJA : O GLASBI MARIJA KOGOJA. Predavanje bo v italijanščini. Vljudno -vabljeni! KD F. PREŠEREN vabi na predavanje Damjane Ote GLINŠČICA, ki bo v sredo, 22. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Boljuncu. E3 ČESTITKE 17. t. m. je praznovala svoj 80. rojstni dan naSa draga teta MOŽE. Mnogo zdravih let ji želijo Edvin, Marta in Giorgio. ■ BARI 48 13 3) 63 35 85 CAGLIARI 90 83 20 64 89 FIRENCE 57 3 77 63 21 GENOVA 85 75 58 37 75 MILANO 19 72 48 37 22 NEAPELJ 42 87 88 39 89 PALERMO 37 51 43 6 21 RIM 85 90 9 6 15 TURIN 51 13 52 64 69 BENETKE 31 45 1 17 ENALOnO X 2 X 2 1 X X 2 X X 2 2 KVOTE 12 --51.439.000.- 11 1.503.000,- 10 180.000.- Danes praznuje svoj rojstni dan STANISLAV hr GISA iz Prečnika. Se mn go zdravih let mu zelij0 njegovi dragi. jz^B BRDINA organi^ mje v Franciji 1 . is) od 22. do 29. aP 5. Informacije na ;luba Proseška ul. 1 Cinah vsak pondel)6 do 21. ure. rtp. DIKAT SPI cGIL,;ra Nabrežina orga,D! evni izlet v Salzburg on maia- v TRST Ponedeljek, 20. marca 1995 5 ADRIA A1RWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ j^.IIjBL.IAN£ V pRANKFURT pONDON J^jUNCHEN JSTANBIIL J^JOSKVO ^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT JIRANO jjUNA.I ^IIRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 OBVESTILO VSEM KLIENTOM SVVEDA ^Poročamo vsem naSim klientom, da je podjetje REAN *z Trsta prenehalo sodelovati z nami in tako ni vec nas zastopnik, kot ni vec pooblaščeno prodajati in servisira-9 blagajniških registrov SVVEDA. Za vse vase tehnične 'n komercialne potrebe ter nabava potresnega materiala >>role-trakovi«, vas vabimo, da se obrnete do našega pobočnega zastopnika: Bitia SUSHMEI. GRAZIANO EKSKLUZIVIST SVVEDA Ul. San Francesco 11 TRST - Tel. 370802 vsa dodatna pojasnila smo vedno na razpolago na isisfonski Številki 051/435397 SVVEDA ITALIA S.p.A. § POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA ITALIMOVA POPOLNA RAZPRODAJA ZIMSKIH, POMLADNIH in POLETNIH ZENSKIH OBLAČIL Velikosti do št. 60: krila, suknje, majice, hlače, površniki, dežni plašči PO NABAVNIH CENAH ITALNOVA - Trg Ospedale 7- Trst | POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA STOP 20 vlonuv.ce S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS elezna premična dvoriščna vrata, blindirana polk-na 'n navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... brezplačni predračuni AttEMA A1MJEIE0 Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 16. t. m. je na fakulteti za računalništvo v Ljubljani diplomiral Andrej Santin Novemu inženirju iz srca čestitajo vsi Zobcevi Včeraj je praznovala na Proseku 80. rojstni dan Marija Štoka - Sardoč Vse najboljše ji želijo sin Marino z Marijo, hči Sonja s Tinetom, vnukinje Martina, Klaudia, Valentina ter mala Greta Ob rojstvu Martine čestitajo Betty in Stefanu soigralke, trener in spremljevalci I. ženske borove ekipe Elizabeti in Stefanu se je pridružila Martina Srečnima staršema iskreno čestita, prvo-rojencki pa želi vso srečo Kolektiv TKB □ OBVESTILA OB prvi obletnici smrti Mirana Hrovatina bo slovenska masa zadušnica v Barkovljah danes, 20. t. m., ob 17.30. VAŠKE ORGANIZA- CIJE Lonjerja in Katinare sklicujejo v sredo, 22. t. m., ob 20. uri zadnji pripravljalni sestanek na proslavo 50-letnice osvobodiva. Vsi vabljeni! 60 LETNIKI obveščajo Prosek, Kontovel in bližnje vasi, da se dobijo danes, 20.t.m., ob 20. uri pri Petri Luxa v baru na Proseku, da določijo datum praznovanja. Kdor se sestanka ne more udeležiti naj tel. 251051 ob večernih urah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sk- licuje v petek, 24. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 41. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega budilka, ki te budi ze so let je se vedno budilka cavallar? od DaNES dalje bo se vedno tvoja budilka v prenovljenem, ELEGANTNEM IN FUNKCIJONALNEM AMBIENTU. NADALJUJE SE, BOLJE K0T PREJ, TRADICIJA KJER SE KLASICNOST PRILAGAJA NOVIM ČASOM A V A L L A R URE - ZLATO - SREBRO ULICA SAN LAZZARO 15 - TRST odbora in razrešnica, volitve novega odbora, razno. Vabljeni! H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo. Doklado prejmejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, po uradnem urniku: ob pon. 16-17.30, ob tor. 9-10.30, ob Cel. 16-1.30 in ob pet. 11-12.30. MALI OGLASI KAMNOSEŠKO podjetje nujno iSCe izkušene kamnoseke rezkarje in oblikovalce. Tel. St. (0481) 882620. PODJETJE v industrijski coni v Trstu daje takoj prvo zaposlitev uradnici za vodenje knjigovodstva. Ponudbe poslati na : Publie-st- Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro ”Prva služba”. PODJETJE iz Nabrežine iSCe prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na St. 200232 med 14. in 15. uro. KVALIFICIRANEGA ali priučenega kuharja stalno zaposli slovenska restavracija v Munchenu. Imeti mora italijansko državljanstvo, za stanovanje-in hrano poskrbljeno. Tel. St. 0038665/56728. ITALIJANSKA DRUŽBA odpira “Show room“ v Sloveniji. Selekcioniramo osebje z bivališčem in dobrim znanjem italijanščine. Tel. danes na St. 003945/8750189. IŠČEMO starejšo žensko za nego in družbo 80-letne pokretne gospe. Urnik po dovogoru, nekaj dni na teden pa tudi možnost dela 24 ur na 24. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Zanesljivost". ISCEM delo kot hišna pomočnica 2-krat, 3-krat tedensko. Tel. 213282. MLAJŠI UPOKOJENEC sprejme kakršnokoli delo pri slovenski družini, lahko na kmetiji, v gospodinjstvu ali pri zidarjih. Tel. St. 0038661/753405. ISCEM DELO v okolici Trsta za varstvo otrok ali v gospodinjstvu. Tel. St. 0038666/81472. 25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo iSCe kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882. NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje trosobno opremljeno stanovanje. Tel. St. 200115. V NEPOSREDNI bližini mednarodnega prehoda Rdeče hiše v Gorici dajemo v najem 170 kv. m poslovnih prostorov. Možnost parkirišča in uporabe industrijskih hladilnikov. Tel. St. (0481) 31163 v popoldanskih urah. ODDAM poslovne prostore v Ajdovščini (150 kv.m), tel. 00386/65/67604 ob ponedeljkih od 12. do 13. ure in 040/575145 vsaki dan od 20. do 21. ure. ODDAM prodajno pogodbo za novi polo 1600, troje vrat, bele barve, dostava prvi teden v aprilu. Tel. 0360-464323. PRODAM WV Polo, letnik 1988 v odličnem stanju. Tel. St. 299620. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. PRODAM otroški voziček Chicco Atlantic, zelo malo rabljen za 100.000 lir. Tel. St. 212635. PRODAM dve velika un-sjata naslanjača rjave barve za sprejemnico. Tel. na St. (040) 305164. V OKOLICI Gabrovca prodam vilo z velikim vr- tom. Tel. St. 948664 ob uri obedov. KUPIM manjšo staro hišo ali gradbeno zemljišče blizu morja v Devinu. Informacije na tel. St. 0038665/22635 od ponedeljka do petka g. Černigoj. DOLINA St. 147 je odprta osmica. Ladi Kocijan vabi vseh na Črno in belo vino. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprla Mau-rica Peric - Radetic v Medje vasi St. 10. Vabljeni! OSMICO ima odprto Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Crno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO - AGRITURI-ZEM je odprl Milic v Zagradcu. Tel. St. 229383. KMEČKI TURIZEM Žbogar, Samatorca 47 je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo. OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Flavia di Sirarn are 87/A - Zavije. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. 14. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Justu Škerlju, Sa-lež 44. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da se vsak dan vrsi popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Albina Zeriula se iskreno zahvaljujemo g. župniku in cerkvenim pevcem, zboru upokojencev, sekciji VZPI-ANP1 Dolina-Mackolje-Prebe-neg, darovalcem cvetja, prijateljem in vaščanom, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Prebeneg, 20. marca 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Dušana Raseni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, in za tako globoko sočustvovanje, izraženo v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in nosilcem krste, posebna zahvala pa gre g. župniku, dr. Salvi ter II. in V. medicinskemu oddelku tržaške glavne bolnišnice. SVOJCI Grocana, 20, marca 1995 19. 3. 1975 19. 3. 1995 Darjo Starc Spomin nate je vedno živ ! Slava in Dušan Kontovel, 20. marca 1995 ZAHVALA Ob izgubi naSe drage Angele Škrjanec vd. Schwamberger se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnico spremili na zadnji poti. Posebna zahvala domačemu župniku za cerkveni obred, gospe Dori za nego drage pokojnice ter vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. SVOJCI Bazovica, Trebče, Izola, 20. marca 1995 ZAHVALA Ob izgubi najinega predragega oCeta Josipa Petroni se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali. Posebna zahvala naj gre g. Milanu Nemac in g. Šuligoju za pogrebni obred. Hčerki Helena in Rafaela z družino Trst, 20. marca 1995 ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nase žene in mame Loredane Marchiani por. Gon Mož VValter s hčerkama Eleno in Paolo Trst, Nabrežina, 20. marca 1995 ZAHVALA Svojci Gizele Žafran vd. Ota se iskreno zahvaljujemo dr. Salviju, sovaščanom, nosilcem krste in vsem, ki so z nami sočustvovali. Kroglje, 20. marca 1995 ZAHVALA Ob izgubi nase predrage Vesele Starc por. Legiša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. SVOJCI Cerovlje, 20. marca 1995 t Nepričakovano nas je zapustil nas dragi Orlando Cociancich Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo Zena Luciana, hčerka Eliana, sin Ezio, zet Giorgio, vnukinji Kerry in Giada, sestra Aurelia, svak Ivan, neCaka Ornella in Dario z družinama ter drugi sorodniki Dolina, Trst, Kanada, 20. marca 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sočustvujejo s prizadetimi svojci družine Žago in Palcich Dolina, Trst, 20. marca 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Po dolgi bolezni in celemu življenju posvečenemu družini je dobra duSa naSe drage mame Marije Rupel vd. Stoka odšla v nebesa. Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v pro-seSko cerkev. Žalujoči otroci Neva, Guido, Danilo in Vojko, brata Francesco in Miro, zet, snahe, vnuki ter ostalo sorodstvo Trst, 20. marca 1995 Ob boleči izgubi drage Marije Rupel vd. Stoka sočustvuje s sinom Danilom in družino ter ostalimi svojci EC Primorje ZAHVALA Ob izgubi dragega Msgr. Lojzeta Škerla se iskreno zahvaljujem tržaškemu Škofu msgr. Lovrencu Bellomiju, ker je vodil somaševanje Številnih duhovnikov in za poslovilni govor v stolnici sv. Justa. Srena hvala koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu za somaševanje v župnijski cerkvi v Sežani z velikim številom duhovnikov. Zahvaljujem se osebnemu zdravniku dr. Marku Jev-nikarju za vso pomoč v bolezni. Hvala številnim udeležencem pri pogrebni slovesnosti v stolnici sv. Justa in tistim, ki so se udeležili pogreba v Sežani. In se hvala mnogim, ki so kako drugače izrazili spoštovanje umrlemu bratu in meni sožalje. Sestra Ema Škerl -Behman Trst, Opčine, 20. marca 1995 Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekamo občuteno sožalje kolegu Ilviu Vidovich in svojcem Direkcija in kolektiv ' Tržaške kreditne banke Ponedeljek, 20. marca 1995 GORICA GORICA / POBUDA LOGLAB IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV Srečanje s tržaškimi Nova številka besednimi umetniki Glasila Premagovanje jezikovnih ovir je tudi 7SK|| \t\ 7SSD premagovanje miselnih pregrad mA*u\a* III Pobude multimedial-nih laboratorijev kulturne ekologije - LOGLAB -odražajo trdno prepričanje, da je sobivanje predvsem spoštovanje do sosedov: prostor, ki se razteza na zemljepisnem stičišču različnih narodnosti predstavlja namreč sotočje različnih miselnih tokov ter pretakanje in prelivanje kulturnih identitet. V tem duhu prirejajo Multimedialni laboratoriji kulturne ekologije tečaje, predavanja, srečanja z besednimi umetniki in drugimi ustvarjalci, izlete. In še bi lahko naštevali. V petek zvečer je bila na vrsti predstavitev del slovenskih tržaških avtorjev, prevedenih v italijanščino. Literarno srečanje je potekalo v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu (foto Studio Reporta- ge) in je takorekoč že tradicionalno, saj je lansko leto v tej isti dvorani steklo predavanje prof. Pavleta Merkuja. Literarni večer je nastal po idejni zasnovi Mirana Košute, uresničila pa sta ga Zveza slovenskih kulturnih društev in Kinoatelje. Udeležence sta pozdravila prof. Nadja Velušček in prof. Aleš Doktorič, za prijeten glasbeni uvod in glasbeno spremljavo pa je poskrbel kitarist Feri. Z utrinki iz svojih del so se predstavili Aleksij Pregare, Miroslav Košuta (ki sicer ni bil prisoten), Sergij Verč, Marko Kravos, Dušan Jelinčič, Boris Pangerc in Ace Mer-molja. Njihove pesmi in prozo so v italijanščino prevedli Daria Bertocchi, Arnaldo Bressan, Marija Cenda, Diomira Fabjan Bajc, Jolka Milič, Boris Pahor in Paolo Pivitera: Pesmi in odlomke pa so lepo interpretirali člani gledališke skupine ”1 Commedianti di Ugo Amodeo”. Goriškemu občinstvu je bila torej dana možnost, da neposredno spozna sodobne slovenske umetniške stvaritve na področju leposlovja in njihove avtorje, kar je izredno dobrodošla priložnost za utrjevanje kulturnih stikov s pripadniki večinskega naroda. Slovensko občinstvo pa je lahko prisluhnilo raziskovanju istih pesniških dimenzij z vidika različnih jezikovnih pogojenosti. Ge so meje našega jezika tudi meje našega sveta, smemo morda izjaviti, da taka in podobna doživetja, rojena onkraj ostrih jezikovnih robov, take meje tudi prestopijo in jih razširjajo. ( Jan Bednarik) Pred kratkim je izšla 6. številka Glasila, biltena, ki ga izdajata goriška Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev. V uvodnem članku Rudi Pavšič razglablja o živahni dejavnosti Zveze in včlanjenih društev, ki prav te dni sodelujejo na številnih koncertih v okviru tradicionalne revije pevskih zborov Primorska poje. Društva so bila še pred kakšnim tednom močno zaposlena s pripravami prireditev ob letošnjem Dnevu slovenske kulture. Mimo načrtov in že izdelanih programov pa se društva že tudi marljivo pripravljajo na oblikovanje kulturnega sporeda ob letošnji osrednji, vsezamejski proslavi ob 50. obletnici zmage na nacifašizmom. Prireditev bo 1. maja v Doberdobu. Aldo Rupel se v Glasilu spominja 90-letnice slovenske knjižnice v Trgovskem domu, ki jo je takrat upravljala Narodna prosveta. Sicer pa so o tej ustanovi obširno poročali tudi drugi časopisi, med njimi Primorski dnevnik. Castitiljiva obletnica pa se nekako idejno povezuje z delovanjem Ljudske knjižnice D. Feigel, ki je prav pred dnevi obnovila svoj odbor in imenovala novo vodstvo. V Glasilu ne manjka podatkov o letošnjem, desetem Film video monitorju, ki se bo začel že sredi tega tedna, 23. marca, in bo namenjen filmu petih Slovenij. Temu dogodku posveča Glasilo kar precej prostora. Za tiste, ki se iz takih ali drugačnih razlogov niso mogli udeležiti osrednje Prešernove proslave v goriškem Kulturnem domu objavlja Glasilo nagovor, ki ga je na tej prireditvi imel Aleš Doktorič. Zanimivo je pričevanje Miladina Černeta o povojnih korakih v goriškem športu. Pred tem pa si lahko preberemo basen Alda Rupla “Pri Severni postaji”. Glasilo je te dni že na sedežih kulturnih in športnih društev ter na domovih kulturnih in športnih delavcev. Zanimivo novo številko velja vsekakor vzeti v roke in jo prebrati. Pogovor o cvetju Center za ohranjanje ljudskega izročila v Podturnu prireja niz srečanj -pogovorov o vrtnarstvu in cvetličarstvu. Prvo bo že danes, ob 17. uri, v dvorani Pastor An-gelicus v ulici Ra-batta 18. Naslednja srečanja bodo jutri, zatem 27. in 28. marca in 3. aprila. Srečanja bodo vodili Giorgio Guzzon, Alessandra Vuga, Luciano Viatori, Enzo Centagalli in Tullio Zimany. DANES / AKTUALEN POGOVOR V SOBOTO TV Pnmoika: bližnje volitve Predstavniki DSL, SSk, SKP, DFS Triindvajsetega aprila bodo po vsej Italiji upravne volitve. V naši deželi bomo obnovili pokrajinska sveta v Vidmu in Pordenonu ter veliko večino občinskih svetov. Obnova občinskih uprav zadeva tudi več takšnih uprav, v katerih je naša narodnostna skupnost prisotna, v nekaterih celo večinsko. Za Goriško je to primer občin Doberdob, Sovodnje in Steverjan, na Tržaškem so to občinske uprave v Dolini, Zgoniku in Re-pentabru, na Videmskem pa je kar nekaj občin, kjer bodo 23. aprila tudi volili in v katerih živijo tudi Slovenci, začenši s Spe-trom, Rezijo, Tipano in Bardom. Bližnjim občinskim volitvam v treh sloven- skih občinah na Goriškem bo TV Primorka posvetila serijo oddaj, ki se bodo začele danes ob 18.45 (ponovitev bo v četrtek zvečer). Na današnji oddaji bodo spregovorili predstavniki strank in gibanj, v katerih se Slovenci večinsko prepoznavajo. Gostje voditelja oddaje Rudija Pavšiča bodo Viljem Ger-golet za Stranko komunistične prenove, Vlado Klemše za Demokratski forum Slovencev, Igor Komel za Demokratično stranko levice ter Hadrijan Corsi za Slovensko skupnost. V naslednjih oddajah pa bodo prišli na vrsto župani treh slovenskih občin ter predstavniki večine in opozicije v treh javnih upravah. Primorska poje v Sovodnjah Tradicionalna pevska revija Primorska poje je v soboto prispela v Sovodnje. Prireditev je privabila veliko poslušalcev in ljubiteljev zborovske pesmi iz krajev v sovo denjski občini ter pevcev in spremljevalcev gostujočih zborov iz Vipave, Portoroža, Knežaka, Idrije, Tolmina in Ajdovščine. Gostitelj je bil MePZ Rupa - Peč, medtem ko se je manifestacija odvijala pod pokroviteljstvom ZSKP in Združenja pevskih zborov Primorske, (foto Studio Reportage - s sobotnega koncerta v Sovodnjah). a OBVESTILA SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK priredi 26. marca avtobusni smučarski izlet na Helm (Monte Elmo) na Južnem Tirolskem. Prijave pri odbornikih in v torek, od 19. do 20. ure, in v sredo, od 11. do 12. ure na sedežu. CICIKLUB vabi svoje male člane na srečanje danes, 20. marca ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi interesente za letovanje v Malem Lošinju naj se v sredo, 22. t.m., med 10. in 11. uro javijo na sedežu s fotokopijo osebne izkaznice in zneskom za plačilo prvega obroka. VČERAJ-DANES roaaiKi iz matičnega urada goriške občine v tednu od 12. do 18. marca 1995. RODILI SO SE: Cateri-na Marangon, Isabelle Mi-chelle Morello, Sara Gal-lo, Alessia Beglori, Marta Ciarabellini, Matteo Sul-lig, Tiziano Pais, Valeria Esposito, Daniela Furlan. UMRLI SO: 79-letna gospodinja Maria Ferfo-glia vdova Derosa, 90-let-na Alojzija Gabrijelčič vdova Cuk, 90-letna upokojenka Cornelia Okroglic vdova Candetti, 85-letna upokojenka Teresa De Corti vdova Beghin, 91-letna upokojenka Lui-gia Terkuc vdova Marche-sini, 81-letna upokojenka Maria Marega vdova Ca-stiglioni, 61-letna upokojenka Natalina lus-sa vdova Sinigoi, 85-letni upokojenec Raffaele Fon-tanin, 81-letna upokojenka Angela Terčon vdova Musina, 46-let-na uradnica Vesela Starz, 57-letna Luciana Buffoli-ni por. Tencich, 57-letna Giuseppina Pilo vdova Marras, 83-letni upokojenec Franc Juren, 58-letni upokojenec Luciano Sen-tieri, 75-letni upokojenec Giuseppe Galbato, 85-let-na upokojenka Clelia Se-culin vdova Bramo, 85-letni upokojenec Giusto Gregorin, 88-letna Luigia Degiovanni, 92-letna upokojenka Luigia Pieri, 82-letna upokojenka Mar-gherita Soberti vdova Lip-posini, 88-letna Ottilia Budin, 76-letna Teresa Sdrigotti por. Maurenzi, 47-letna učiteljica Enri-chetta Bassanese. OKLICI: občinski sel Franco Servillo in uradnica Marina Culot, pripadnik policijskega zbora Alessio Merlin in sobarica Tatiana Marega, zdravnik Piero Moretti in učiteljica Maria Teresa Slokar, delavec Claudio Zei in delavka Antonella Laurenti, trgovski pomočnik Paolo Cantarutti in trgovska pomočnica Alessandra Petroni, uradnik Paolo Marega in uradnica Maria Glini, uradnik Nun-zio Di Pumpo in študentka Angela Di Pumpo, šofer Stefane Bregant in Cristiana Borsato, uradnik Luca De Naccini in uradnica Elena Toši, uradnik Gerardo Falcicchia in uradnica Michela Rus-sian, bančni funkcionar Gabriele Zema in podjetnica Roberta Nanut, trgovec Paolo Benci in Sabrina Miotti. PRISPEVKI Vrbovške žene darujejo ob praznovanju dneva žena 120 tisoč lir za središče Danica na Vrhu. Na literarni fukulf6 Tržaške univerze le odliko diplomirala Tanja Devetak Novi doktorici Cesti tajo teti, strica in vsa žlahta Devetakove družine GORICA VITTORIA I8-0 . 20.00-22.00»L’uomo oi»' bre«. Igra Alec Baldvv«1' Ozvočenje Dolby stere° n CORSO 18.00-20.0^ 22.00»Frankenstein«- ^ Robert De Niro. M DEŽURNA LEKARNA VSTorso,ianco (Tavasani), C. Italia lu’ tel. 531576 DEŽURNA LEKARN V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul 16 renziana 26, tel. 48278 Zapustil nas je naš lj bljeni mož, oče, ded 1 praded Karlo Fajt Žalostno vest sporočaj žena Gabrijela, M* Marcela in sin Lucijan družinami. Pogreb bo v tore^i. ke t. m. ob 13.30 iz mrlTj. veže goriške splošne nišnice v sovodenj® cerkev in na do®a pokopališče. • Namesto cvetja, na te v dobrodelne namen Sovodnje, 20. marca 1®® Sekcija Sloven® skupnosti Sovodnj6 ^ pridružuje zalovan) Andreja Fajta in druZ ob smrti Karla Fajta. Ob boleči izgubi dP* gega Karla Fajta izre globoko sožalje sinu ^ cianu, hčeri MarCe.^ vnukoma Alešu Marku ter vsej družin1 SD Sova dnj6 ZAHVALA Ob izgubi naše drag6 Cecilije Terbo$ por. Cescutti se zahvaljujemo vsem. ^ so z nami socustvova^ Posebna zahvala naj S g. župnikoma Marjanu Karlu, moškemu zb° Skala iz Gabrij in žen® mu zboru iz Sovodenj- Mož Renzo, hčerka Vesna ter sinova * Matej in drugo sorod® Sovodnje, 20. marca 19® ZUPANI ZAHTEVAJO OKOLJE / KRAJANOM JE DOVOLJ IZZIVANJA Baraffi naj pisno pojasni Na petkovem srečanju so izrazili številne pomisleke Zdravstvo ni samo Prašanje številk oziro-I razmerja med razpo-°žljivimi finančnimi <,redstvi in storitvami. toritev ni mogoCe ttiejevati ali odpravlja- / da bi s tem ogrozili Kak- ovost javne zdravst- ene službe. To je bilo v Prejšnjih mesecih in le-Jd neštetokrat ponujeno, vendar pa, kot l®že' Se zmeraj prema- , C-e je treba omejiti iz-atke v zdravstvu in .tanjšati primanjkljaj, ^ treba to narediti smo-i T0 in na način, da ne * ogrozili sistema javne ravstvene službe, Poudarjajo ves Cas zvez-1 sindikati, ki so v ®dnjih tednih to na , 2nCne načine skušali opovedati tudi nove-t6p Slnvnemu ravna-ju zdravstvene usta-°ve. Menedžer Baratti pred kratkim predsta- 2 av°j nacrt reorgani-sl Clie javne zdravstvene užbe - pred kratkim smo Uacrt Poročali, da se bo Ze v kratkem ^ v m aus-ein ti ludi delno izvaja- ki pa je med pred-^avniki sindikalnih eK zbudil precej po-v,'. okov. Pomisleki so PetV na dan tudi med tia ^0vlm srečanjem žu-.. Vi en ofl sVlirali ov, ki so ga sklicali j av z namenom, da se Vfc®i° o omenjenem lož'-Ulnentu in Prod’ o„ 'j® rnorebitne predlo-[ '. ,reCanja so se ude-J 1 tudi predstavniki Irpr slndikalnih zvez [7 L. CISL, UIL). Edini pokrete ten sklep, ki so na srečanju sprejeli pj a’ da od dr. Baratti j a 0l 110 zahtevajo, da jim o„ . mimo uoige- (Jo^p lopo sestavljenega j,, Urtlenta, ki je že v Posti, kako si -- mišlja delovanje javne zdravstvene službe, s posebnim ozirom na dva bolnišnična pola, kako si zamišlja odpravo dvojnikov raznih služb in oddelkov v obeh bolnišnicah. To, trdijo sindikati, iz osnutka naCrta, ki ga je generalni ravnatelj predstavil, ni razvidno. Zupani, ob tem ne gre pozabiti na njihovo osnovno vlogo nosilcev in zagovornikov koristi pacientov - občanov, pa so na petkovem srečanju izrazili vrsto pomislekov glede organizacije in reorganizacije zdravstvene mreže na teritoriju. Z drugo besedo: želijo biti jasno seznanjeni, kako bo z zdravstvenimi okrožji, ki naj bi bila prva stopnička v okviru nacrta sodobne ureditve javne zdravstvene službe. Okrožja so bila predvidena že v okviru prejšnjega naCrta zdravstvene službe v deželi, vendar pa so uspeli urediti le nekaj teh struktur. Bodo le te ohranili, ojačili ali pa jih bodo, zdaj z enim, zdaj z drugim izgovorom postopoma zaprli? Generalni ravnatelj Baratti bo stališče županov in sindikatov moral nujno upoštevati, Ce želi, da bi se reforma reforme sploh pričela izvajati. Jasnost v izbiri ciljev, pa tudi jasnost v izbiri načinov za dosego zastavljenih ciljev je danes potrebna bolj kakor kdajkoli prej spričo gore besedi, ki so bile izrečene na račun javne zdravstvene službe na Goriškem in v deželi in spričo (pre) številnih negativnih izkušenj v preteklosti. Omika se kaže tudi ali predvsem v odnosu do okolja Tridentinski koncil: Odprtje razstave Letos poteka 450 let od Tridentinskega cerkvenega zbora, s katerim je rimskokatoliška cerkev skušala odgovoriti na izzive in novosti, ki so prihajali z evropskega severa in zajeziti širjenje protestantizma. Obletnica bo sicer šele decembra, vendar se že zdaj, tako v Italiji kakor v svetu vrstijo razne prireditve. V Gorici, v prostorih nekdanjega semenišča v Seme-niški ulici in v cerkvi sv. Karla bodo danes ob 17. uri odprli obsežno razstavo ”1 tempi del Concilio” (Cas koncila). Razstava prihaja v Gorico iz Rima, še prej pa je bila na ogled v raznih italijanskih mestih. V Gorici bo odprta do 10. aprila, na pobudo društva ”Centro stu-dium” ter v sodelovanju s šolskim zavodom Paolino di Aquileia ter Institutom za versko in družbeno zgodovino. Pokrovitelj razstave je Pokrajina. Razstava (sestavlja jo šestdeset velikih panojev) bo na ogled do 10. aprila in bo odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure ter od 15.30 do 18.30. Vodeni obiski bodo ob delavnikih ob 16. uri, ob prazničnih dneh pa ob 11. uri in ob 17. uri. O peCanskem pilju (kapelici) na robu letališča in občinske meje smo v zadnjih letih velikokrat poročali. Zadnjic je bilo pred dobrim letom, ko so jo neznanci pomazali z nacističnimi znaki. Kapelico so domačini spet prebelili in počistili, vendar pa je objekt na križpotju, kot kaže, trn v peti neznancem. Pecani so nas te dni obvestili, da je znamenje spet poškodovano (nekdo je s strelom ali velikim kamnom razbil posebno steklo, ki je varovalo podobo. "Visoko stopnjo zanikanja omike” pa je dokazal tisti neznanec, ki je ob urejeni okolici kapelice odložil stare naslanjače, avtomobilsko gumo in drugo šaro. Dejanje bi lahko razumeli tudi kot izziv, pravijo domačini, ki so nas o dogodku obvestili. Foto Studio Re-portage. TRŽId/GRADEŽ / NAŠLI MRTVO DEKLE Spet nova žrtev mamila? Pri Fossalonu komaj rešili 33-ietnega mladeniča Tv, .0^cijski organi na tit: lS^ern skušajo odk-jjji °Zadje dveh tragic-v ^(J08°dkov, ki sta še TUlo gocem nerazi- ana in zagonetna. sk _ sobnita-Se PriPetila v jj.^0*-0 m sta tako ali Sir' ®aCe povezana s mam^v ^ uživan.iem Tr>. • v stanovanju v gji 1Cu> v ulici Smare-1 a’ 80 našli mrtvo 33- kino p^nl, nri t našli, P D., ki je bila Časa na v centru pri Fossalonu s° v avtomobilu Vpnt- v Sloboki neza-na p’ .^-letnega Bru-zl hlniJa iz Tržiča, bil avnigka PomoC je taV še Pravocasna in 0 So fantu rešili živli, naj bjn>iei' Tudi Ghini Vpli M v preteklosti di v težavah zara-Ql mamil. , Sodišče je odredilo Se na truplu P.D opravi obdukcija in da se ugotovijo vzroki smrti. Obstaja namreč sum, da naj bi za smrt dekleta bilo. krivo mamilo. Dekle je bilo dalj Časa na zdravljenju pri centru SERT. Prav tako obstaja sum, da je mamilo vzrok za slabost, ki je obšla Bruna Ghinija in ki je imel sreCo, da je prišla mimo obhodnica finančne straže in ki je poskrbela za takojšnjo zdravniško pomoč. Domnevati je mogoCe, da se je spet pojavila na tržišču količina zelo močnega ali slabo rezanega mamila, tako kakor se je na Tržiskem v zadnjem Času pripetilo že nekajkrat. Tudi takrat se je umetni raj za nekaj mladih ljudi končal s smrtjo. V tem je tudi razlog, da prei- skovalci hitijo s preiskavo in ugotavljanjem ozadja tragičnih dogodkov. Tudi zato, da se preprečijo novi primeri. SLOVENSKO KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča elane glavnega odbora SKGZ, da bo seja jutri, 21. marca 1995, ob 19.30, v domu Andreja Budala v Standrežu, ul. Montello 9. SKPD Mirko File j - Gorica In memoriam Miran Hrovatin ob 1. obletnici tragične smrti Sodelujejo: Agencija V1DEO-EST Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel. Komorna dvorana SCGV E. Komel - Gorica Drevored 20. septembra 85 Danes, 20. marca 1995, ob 20.30. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO «EMIL KOMEL» KONCERTNA SEZONA 1994/95 CAMERATA LABACENSIS Valentina Pavio, klavir Stojan Kuret, dirigent U. Prevoršek, F. J. Haydn, D. Soštakovič, P. Merku Kulturni dom v Gorici, sreda, 22. marca 1995, ob 20.30 KD SOVODNJE OS PETER BUTKOVIC-DOMEN vabita na 2. OTROŠKI DIRENDAJ V nedeljo, 26. marca ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah DREVESNICA ORLANDO cvetje za balkone, terase in vrtove Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 NOVICE Prošnje za finančne podpore za kulturno, športno in znantveno dejavnost Občinska uprava v Gorici obvešCa, da zapade 31. marca rok za vlaganje prošenj za denarne prispevke, ki so namenjeni za prirejanje kulturnih, znanstvenih ter športnih in rekreativnih prireditev. Prošnje je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki so na vpogled na županstvu. Obrazcem je treba priložiti tudi podrobno dokumentacijo o dejavnostih, katerim se namenjajo prispevki. Prošnje morajo biti na kolko-vanem papirju. Občina nadalje sporoča, da je treba prošnje za dodelitev prispevkov za nakup osebne opreme za Športno in rekeacijsko dejavnost vložiti do 31. maja letos. Tudi v tem primeru morajo prošnje biti na kolkovanem papirju, priložiti pa je treba tudi poročilo o načrtovani dejavnostosti v posameznih športnih ali rekrea-cisjkih disciplinah, priložiti račune in potrdila o plačilu za nabavljeno opremo ter poročilo o zaprošenih ali že prejetih prispevkih s strani drugih ustanov. Posamezniki, ki so prošnjo vložili že lani, naj se osebno zglasijo na županstvu (urad za športne in kulturne dejavnosti) za pregled vložene dokumentacije. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za kulturne dejavnosti (tel. 383262) ali pa urad za športne dejavnosti (tel. 383252) vsak delavnik od 9. do 12. ure. V krožku Mittelart prirejajo tečaj risanja z Ivanom Cricom V umetniškem krožku Mittelart bodo prihodnji teden priredili tečaj risanja. Vodil ga bo Ivan Crico. Tečaj bo kar zahteven, saj bo trajal dvanajst lekcij, prva pa bo že v ponedeljek, 27. t.m. Prijave sprejemajo na sedežu krožka, trg. sv. Antona 13 in elani Roberto Marega, Emanuela Sdraulig in Elisa Trani. Pogovor o kulturni politiki Kulturni krožek’Tl Laboratorio” prireja danes ob 18. uri, v konferenčni dvorani Palače hotela javno srečanje na temo Kulturna politika v Gorici in na Goriškem”. Ob začetku bo spregovoril odvetnik Marino Degrassi. Nezgodna kronika Na oddelku za intenzivno nego bolnišnice v Vidmu je na zdravljenju 27-letni Fulvio Zorzutti iz Gorice, ul. Grado 17. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Zorzutti se je ranil v prometni nesreči, včeraj, okrog prve ure zjutraj, v Zagraju. Zorzutti je upravljal motor yamaha 600, na zadnjem sedežu pa se je peljala tudi 19-letna prijateljica, ki je bila v nesreči laže ranjena. Vzroke in potek nesreče še raziskujejo. Včeraj zjutraj, nekaj po prvi uri zjutraj, pa se je v Mošu ponesrečil 25-letni Luigi Quottale iz Kr-mina. Z avtomobilom alfa 75 je zavozil s ceste v vinograd, kjer so ga ustavili šele debeli koli ob koncu nasada. Zdravil se bo 20 dni. Tri osebe pa so bile laze ranjene v prometni nesreči na državni cesti št. 351 pri Vilešu. Prišlo je do trčenja dveh avtomobilov. Najbolj jo je skupil 53-letni Giuseppe Volpi iz GradiSCa, ki se bo zdravil dvajset dni. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 20. (RED A) in jutri, 21. marca 1995 (RED B), ob 20.30 uri v Julturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20). Avtobus za današnjo predstavo vozi po običajnem voznem redu KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA SREČANJE Z GORIŠKO IN CELOVŠKO MOHORJEVO Goriška Mohorjeva vabi na predstavitev slovensko italijanskega frazeoloSkega slovarja prof. Diomire Fabjan Bajc Dve muhi na en mah - Due piccioni con ima fava Jutri, 21. marca 1995, ob 18. uri.' Slovar bo predstavila prof. Nada Pertot. Celovška Mohorjeva vabi na predstavitev knjige Draga Medveda Slovenski Dunaj v sred, 22. marca 1995, ob 18. uri. Govorila bosta mag. A. Levstek in F. Katting / 8 Ponedeljek, 20. marca 1995 MIRAN HROVATIN Pred enim letom je bil tržaški snemalec Miran Hrovatin skupaj z novinarko televizijskega dnevnika TG 3 ubit v zasedi v Mogadišu. Oborožena skupina Somalcev je blokirala avto, s katerim sta se peljala, odstranila voznika in stražnika, in ju pokosila z rafalom iz brzostrelke. Razlogi zločina doslej niso bili pojasnjeni. Miran Hrovatin je bil dolgo let snemalec televizijske agencije Alpe Adria, nato pa družbe Vi-deoest. Ob prvi obletnici njegove smrti smo o Miranu spregovorili z vdovo Patrizio in bratom Jankom. PRED ENIM LETOM JE UMRL V MOGADIŠU Patiizia: »Ne sovražim niti tistih, ki so ga ubili « Nenapisano pravilo pravi, da novinar ne bi smel pisati o svojih prijateljih, ker ni dovolj odmaknjen in objektiven. Intervjuvati Patrizio Hrovatin se mi zdi nasilje, vrtanje v njeno bolečino, ki jo dobro poznam, obenem pa si je ne morem niti predstavljati. Namesto vprašanj, ki sem si jih organiziral za intervju, mi v glavi roji tisti prizor, ko je pred letom dni, tisto grozno nedeljo 20. marca, stala na vrtu, negibna, okamenela, iz oci ji ni pritekla niti solza. Samo tisto grozno vprašanje: »Je res?« »Je res, Patrizia...« »Kako bova preživela z lanom, kako bom zmogla brez Mirana?« »Boš zmogla Patrizia, boš zmogla...« Leto dni pozneje sediva pred oknom, razgled je Čudovit, v črnini morja se lesketajo luči zasidranih ladij, tam daleC je istrska obala, na desni luCi Gradeža. lan spi v veliki postelji na strani, kjer je spal Miran. »Vidiš, Patrizia, da si zmogla...« »Veš, v tem letu sem zrasla. Bila sem 15 let z Miranom in z njim sem se zelo spremenila. Klical me je Pupi in z njim sem se razvila iz razvajene punčke - tudi če" se tega nisem zavedala - v žensko, ki je sposobna in močna. Isto je Miran naredil z lanom, ki lepo rase, ker ima zdravo in solidno bazo, ki mu jo je dal oče. Mu je zelo podoben: je vesel, močan, se ne krega z nikomer, je vedno nasmejan, rad pomaga drugim in se nikoli ne ponaša s svojimi uspehi, s svojim znanjem. Seveda lan trpi, je pa tudi zelo sramežljiv, noče pokazati svoje bolečine. Zjokal se je samo na začetku, ko je rekel, da ni prav, da je bil samo osem let s svojim očetom. Kako Čudovit fant bi postal, ko bi lahko zrasel ob Miranu...« »V tem letu sem naredila vse, kar je bilo treba, sem celo sčistila suho listje s strehe. Tudi prej sem bila velikokrat sama, ker je zadnja leta bil vedno po svetu, po Jugoslaviji, po Bosni. Vsak dan, prav vsak dan mi je telefoniral, kjerkoli je bil, se je oglasil. Nekega večera sem gledala televizijo in sem zagledala njegov avtomobil pri sarajevskem letališču: ostrostrelci so ga zadeli in so ga komaj po nekaj mah odvlekli oklopniki O zn. Gledala sem in zelo hladnokrvno mislila ‘Saj si se rešil, Miran! ’. Zaupala sem mu in res je zabrnel telefon, vedela sem, da je on: ‘Si videla moj avto? ’ Tako je bilo z njim. Jaz sem to sprejemala, ker je bilo njegovo delo.« . »V resnici sem bila zaskrbljena vsa leta vojne v Bosni, bila sem stalno napeta, vendar je po Mostarju postalo mnogo huje. Ko so ubili tri kolege, se mi je utrgalo noter, jasno je bilo, da gre za res. Jaz sem mu pravila ‘Miran, pusti’, tudi prijatelji in domači so se bali. On pa mi je vedno pravil ‘Delo je delo, dela ne smem zavrniti, bom zelo previden’. A zanj Bosna ni bila samo delo, bili so tudi odnosi z ljudmi: z novinarji, ki jih je vodil kot nebogljene otroke, jim organiziral vse, jim prevajal, jih informiral, jim svetoval, tako da so ga vsi hoteli. Zanj je bilo veliko zadoščenje, ko so novinarji zahtevali prav njega. VšeC mu je bil uspeh na delu, uspeh v življenju. Uredili smo si, predvsem on je uredil to hiSo, po telefonu je z Bosne organiziral vselitev. Delo je bilo zanj zelo pomembno, še zlasti delo za Videoest, saj je bilo to podjetje tudi njegovo.« »In poleg dela je bil rad z ljudmi, z žrtvami te vojne. Pomagal jim je, nosil dol do roba polne kovčke stvari, nosil gor pisma in sporočila. Iz Sarajeva mu je uspelo odpeljati marsikoga: saj veš, kako je znal Miran organizirati to, kar je hotel doseči. Pripeljal je tudi psi- »Bilo je na začetku najine ljubezni, v Benetkah. Poznala sva se 15 dni...« eka, zapuščenega in prestrašenega psička mimo vseh vojaških predpisov. To mu je bilo tako všeC, pomagati, narediti nekaj za druge.« »Potem pa Somalija: jaz sem se bala Afrike, bilo je prvič, da sem se zares bala in sem mu odsvetovala. Preden je odpotoval sem bila nenavadno ostra z njim. ‘Ne odpotuj’, sem mu rekla, ‘si utrujen, potovanje je slabo organizirano, ne hodi tokrat...’ Lanska zima v Bosni je bila tako mrzla, želel si je v tople kraje. Vehko sva potovala, zadnja leta tudi z lanom, nikoh ni Se bil v Cmi Afriki, bil je tako radoveden. Na Somalijo je gledal kot na dopust...« »VeCer preden so ga ubili, mi je telefoniral: ‘Kako je lepo tukaj, Pupi, imam iste občutke kakor v Nepalu, se spominjaš tistih ljudi in živih barv in močnih vonjev. Se bom vrnil v Soma-lijo, bomo prišh vsi skupaj-na dopust v Somalijo, je tako lepo...’« »Uboga Ilaria je hotela prav nj6^ ker ga je poznala kot dobrega snen1 ^ ca in organizatorja, in je telefonu^1 ^ enem samem dnevu tudi šestkrat ^ naj vendar sprejme. Potem sta Sl ^ Mogadis in potem Se v Bosaso, ^ tam bi ju morali po treh dneh Prl” j Ijati nazaj v Mogadis, zaradi z^n. pa sta ostala kar sedem dni tam. 1 foniral mi je pred odhodom iz Bos ’ rekel je, da je vse v redu, da je vse P kontrolo. Na zadnji fotografiji je plaži, zagorel, nasmejan. Vrnili so kovček, v katerem so školjke, k°r j oklep morske želve. Nisem Se izp ^ znila tistega kovčka, ničesar nisem uredila...« :e »In ko sta se vrnila v Mogadiš se J zgodilo... Zakaj so ga ubili? Ne ve®^_ bistvu me niti preveč ne zanima, li so ga. Morda so ju ubili samo za ’ ker jih je Ilaria nadlegovala s svoj1^. vztrajnim vrtanjem v to, kar ne^._ smela. Morda so spotoma tudi nare li uslugo kakšnemu italijanskemu P litiku, ki je bil vpleten v bogvedm Morda je tudi tako, kot mislijo Alp9 vi, ali pa je vse skupaj zelo banam,’ ni nobenega pravega razloga, tam vljenje ne velja nic.« . »Ne sovražim nikogar, v mem občutkov mržnje in sovraštva.- Nm . tistih, ki so ga ubili. Ne sovražim ^ kogar, nočem sovražiti, ker bi so ^ tvo prenesla na lana. Jaz hoCeim lan postane lep človek. Ker ga ljubl Kakor ljubim Mirana.« i. Od lepe, roza hišice do Kontov^ ske ceste pelje strmo stopnišče, p° . terem je posuto cvetje, ki ga je o * strgala s prezgodaj zacvetelih dre Zebe me, po intervjuju, med kater nisem znal postaviti vprašanj.(SrJ V ponedeljek, 27. marca ob 21. uri bo v gledališču Miela rock koncert vidu0 nov spomin. Na priložnostni brošurici piše: Zelje po odkrivanju novih stvari, krajev in ljudi... »Far, far, produr, PlvC lU'k smejal seje in zabaval, govoril in poslušal. In mnogo je bilo prijateljev, cus in ljubezni, bila sta Patrizia in lan, ter veselje do življenja. V strahotah Sarajeva je mnogokrat odložil kamero in ponudil ljudem r0^°j pomoč. In zdaj se - svoboden - še zmeraj pojavlja v spominu mnogih svod nih ljudi. Miran ostaja za nas kot močna in lepa glasba, ki je še zmeraj Živa. PO ENEM LETU PREISKAVE ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Veliko domnev, nobene gotovosti Domnev je bilo veliko, gotovosti pa ni še nobene. Le nekaj dni potem, ko sta bila lani v Mogadišu umorjena novinarka Ilaria Alpi in snemalec Miran Hrovatin, je bilo očitno, da so okoliščine njune smrti nenavadne in da bi bila potrebna poglobljena preiskava. Veliko je bilo tudi obvez, da bodo morilci razkrinkani in kaznovani. Leto dni po zločinu se preiskava ni premaknila z mrtve točke. Novinarji, ki sledijo 'somalskim zadevam in raziskujejo afero itahjanske kooperacije s Somalijo, so na nenarisan mozaik raziskave prilepili nekaj kock, ki vzbujajo sum, da je ozadje dvojnega umora mraCno in da se v njem prepletajo interesi prekupčevalcev orožja. Te domneve so edini še kolikor oprijemljivi elementi. Zaostritev somatske krize in umik enot Združenih narodov iz države sta dejansko prepreCih možnost preiskave v afriški državi, toda preiskovalci se doslej niso lotih nih tistih sledi, ki vodijo v Italijo. »Občutek imava, da butava ob gumijast zid,« so pred nekaj dnevi izjavili parlamentarni komisiji, ki raziskuje zakulisje kooeperaci-je, starši Ilarie Alpi. Podoben je tudi občutek Miranovega brata Janka. »Doslej ne vem za nic oprijemljivega, nic konkretnega. Vse sloni samo na besedah. Odkritje morilcev in vzrokov smrti mi ne bo vrnilo Mirana. Toda nepojasnjene oko-* listine njegove smrti so kot črv, ki stalno vrta v tvojo duševnost, dodatna bolečina, ki zaostruje tisto ob izgubi ljubljene osebe.« Janko Hrovahn je pisal predsedniku republike in drugim državnim osebnostim, da bi spodbudil preiskavo. Govoril je z nekaterimi senatorji in poslanci, v stiku je z novinarji, ki sledijo somal- skim zadevam. Hotel bi razumeh. Sprva je kazalo, da sta bila Ilaria in Miran žrtev katere od somalskih tolp, ki se jima je hotela maščevati, ker nista najela stražo v njihovih vrstah. Toda domneva se je kmalu izkazala kot neosnovana ah vsaj zelo tvegana. Pa tudi domneva o poskusu ropa ni zdržala kritičnega preverjanja. Morilci niso odnesli ničesar. Izginile so samo beležnice, na katerih si je Ilaria Alpi zapisovala vse podatke, ki jih je rabila za oddaje. Kraja beležnic je bila tisti podatek, ki je vzbudil sum, da je v zakulisju zasede in okrutnega umora (morilci so se prepričah, da sta bila oba res mrtva) marsikaj umazanega. Drugi sumljiv element je bil Ilariin pogovor s sultanom Migur-tinov Mousso Bogorjem, v katerem je somalski veljak namigoval na skrivnostne ribiške ladje s serijskim imenom Oktobar. Te ladje je Italija sredi osemdesetih let podarila somalskemu diktatorju Siadu Barreju, ustanovljena je bila mešana ladjarska družba Shifco s sedežem v Livornu, ki naj bi z ladjami upravljala. Vse kaže, da se teh ladij niso nikoh posluževali za ribolov. Prevažale naj bi sicer ribe po Sredozemskem morju, vendar te ribe naj bi bile le kritje za prepovedano trgovino z orožjem in stre-livom. Upravitelj družbe Shifco naj bi bil somalski državljan Omar Mugne, ki naj bi pod Barrejem kupoval orožje v nekdanji Jugoslaviji, po zlomu Barrejevega režima pa naj bi se pridružil frakciji Alija Mahdija, ki je med drugim nadzorovala tisto mogadiško Četrt, v kateri sta bila ubita Itaha in Miran. Furlanski novinar Luigi Grimaldi je v reviji Avvenimenti zapisal, da je bila leta 1992 podpisana pogodba o večji količini poljskega orožja za oboroženo Mahdijevo frakcijo. Dogovor naj bi sklenilo podjetje Ah Mahdi Group in v sporazumu naj bi sodeloval upravnik podjetja Mirko Martini, za katerega preiskovalci sumijo, da deluje za italijansko vosko obveščevalno službo Si-smi. Sporazum naj bi sklenil z Ludvikom Zvonarjem, ki ga označujejo za »predstavnika slovenskega obrambnega ministrstva« in ki naj bi sodil v ožji krog bivšega slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše. To orožje naj bi nato potovalo od sevemojadranskih luk do Bosase. Ena od ladij s serijskim imenom Oktobar naj prav v okviru tega prevoza zasidrana tudi v tržaškem zalivu. Ah sta Ilaria Alpi in Miran Hrovatin prišla na sled tej trgovini z orožjem in sta bila zaradi tega ubita? In kakšno vlogo je v vsej zadevi odigral italijanski prevoznik Giancarlo Marocchino, ki je prvi prišel na kraj zločina? Zakaj je prav Marocchino koordinator italijanske pomoči, Čeprav je imel v preteklosti nekajkrat težave s pravico in je bil baje vpleten v prekupčevanje z radioaktivn1 mi odpadla? . Vprašanj je vehko, odgovorov pa bore rnat ■ Janko Hrovatin je o vseh teh domnevah, kot osta h, bral v Časopisih. »Ko je med delom v Sonja11) klical domov, ni Miran nikoli nih namignil na kakšna odkritja,« je povedal Hrovatin, ki bi jf imel večjih gotovosh. In tudi v fotografijah, kj P je posnel Miran in ki so jih po njegovi smrti ra zvili kolegi, ni nic takega, kar bi vzbujalo surn-da sta z Ilario naletela na kaj sumljivega. »ReS 1 ' da je vodja ekipe novinar, medtem ko mu snej malec sledi. Toda mislim, da bi se bil Miran upr in novinarki ne bi sledil v Bosaso, ko bi bil sj1 mil, da se izpostavlja preveliki nevarnosti,« ) povedal Hrovatin. Pogovor z Miranovim bratom je bil dolg,sl nel pa je na domnevah in ne na gotovostih. Nj mo izsledkov preiskave pa je bilo Janku Hrovau nu pri srcu to, da bi opozoril medije, kako vcasin poročajo o dogodkih, ne da bi upostevah custe ljudi. »Tisto nedeljo smo imeli po naključju pn žgano televizijo, ko so prekinili zabavni progran1 in objavih novico o smrh Ilarie Alpi in njenega snemalca. Miranovega imena na začetku rus povedah, zato nisem bil takoj pozoren na to, k se je zgodilo. Kmalu pa mi je bilo jasno, da je p1 mrtvi snemalec prav on, Miran. Prizadene te, k za tako novico, zveš po televiziji. Morda bi p°rP čevalci morah le imeti nekaj veC obzira do svoj cev. Ne obsojam nikogar. Toda rad bi na to opoz° ril, da ne bi drugi doživeli tega, kar sem j32'* (VT) SVET Konferenca o evropski stabilnosti Najprej pomiritev sporov, nato »vstop v Evropo« 2 (dpa, Reuter) - d(^,an*' nt'nistri dvainpet-[jj evropskih držav naj v ?° dvodnevnem srečanju stu ancos* S*® Vidah (6+7). Servis, točke, napake: Koimpex 11:12, Porcellana Bi ca 8:8. ^ Sobotno srečanje na Opčinah se je končalo po P® . 7fli tih, kot je domala že tradicija, ko se srečata ti dve ekipi- ^ se je sreča nasmehnila gostjam, ki so tako obdržale c*rd°o_ mesto na lestvici, za Koimpex pa pomeni izid peti zap redni poraz. Opravičil imajo slogašice tudi tokrat kar P cej. Poleg odsotne Gregorijeve in še vedno okrevajoč Skerkove, je tudi Alenka Sosič igrala le prvi set in del ara, gega, nakar so ji pošle moči. Med tednom zaradi bolez® trenirala Pittionijeva. Nadomestila jo je Mojca Mihe, la tako prvič letos stopila na igrišče že v začetni postavi m) svojo nalogo zelo solidno opravila. Tekma sama ni bila posebno lepa in ni mogla navi dušiti V UUOll UOVUJC11111 OOLUl Z-UlClllU lil piCLlVlCUllU 1-11 , mero borbenosti, v drugem in tretjem pa je odpovedal a sti sprejem, ki jim je onemogočil kombinacije v naP^aV tako da je postala njihova igra preveč predvidljiva. P0(1, ne napake so bile za našo ekipo usodne tudi v tie ko si je Porcehana Bianca po izenačenem začetku, nabr^a pet točk prednosti in jih je potem upravljala do kon srečanja. S tem porazom je kajpak konec upanj na vl.s, ,a-uvrstitev, ekipa pa mora čimprej osvojiti zmago, ki bi godejno vplivala na moralo. Priložnost se ponuja že v slednjem kolu na gostovanju v Vidmu. (INKA) Dolo-BorMercantile 3:1 (10:15,15:13,16:14,15:5) BOR: Cok 5+4, Gregori 3+1, Benevol 6+7, Pitacco "+ ' Ažman 4+8, Vodopivec 8+8, Flego, Gruden 0+0, Faiuiaiu 1+0, Zadnik. , . Servis (točke/napake): Dolo 16/15, Bor 8/13; napalm Bor 17, Dolo 12. se Boravke se iz Dola vračajo s porazom, kateremu bi prav lahko izognila, C6 bi izkoristila priložnosti, ki so S6 ] ponujale v zaključku drugega in tretjega seta (obakrat so ^ vodile s 13:11, v 3. pa so imele tudi zaključno žogo), k* se, namesto v korist plavih, končala na razliko v korist sprotnic, ki so sicer igrale konstantno, niso pa pokazale , posebnega. V primerjavi z zadnjimi tekmami sta bila to^ Borova centra precej manj uspešna, tudi servis ni °d}~L.o prodoren, poleg tega pa se je v obrambi pobralo man) z e kot običajno. . ^ Boravke (trener Kalc je tekmo začel z Gregorijevo vJo0"] podajača, Vodopivčevo v diagonah, Benevolovo in Fi ^ covo na centra ter Ažmanovo in Čokovo na krilu) so p set odigrale zbrano in ga zelo zanesljivo dobile. Zglodal0 J > da bo tudi v nadaljevanju tako, toda ko bi morale dok° , no zlomiti nasprotnika, so plave dovolile, da se je ta p00 in stanje v setih izenačil. Tretji set se je začel v znarn® I domačink, ki so povedle s 6:0, toda pri desetici so ju) rovke ujele in povedle s 13:11 in še s 14:13. V odlotihuu trenutkih, ko bi morale nekoliko več tvegati v napadu, P., so prepustile pobudo nasprotniku, ki je tako dobil še u 11 set. V četrtem so boravke psihološko popustile in p repu5 le zmago nasprotniku. MOŠKA CI LIGA / PROTI VODILNEMU SAN MIGUELU Koimpex z izvrstno igro izsilil igranje petega seta mpex - San Miguel 2:3 Blahute so se na Koimpex - San Migue (11:15,15:12,15:12, 7:15, 8:15) KOIMPEK: Božič (7+5), Cisolla (0+9), Gač (3+3), Aljoša Kralj (5+12), David Kralj (9+10), Rioli-no (9+6), Rovere (4+4), Sgubin, Strajn (0+0), Terpin (2+3). Servis (točke/napake): Koim-pex 8/11, San Miguel 8/20. Ljubitelji odbojke, ki so se v lepem številu zbrati v openski telovadnici, so v soboto resnično prišli na svoj račun, saj so si lahko ogledati res lepo tekmo, ki je bila prav gotovo na ravni višje lige. San Miguel je popolnoma upravičil vlogo glavnega favorita za napredovanje in dokazal, da njegovo prvo mesto na lestvici sploh ni naključno, slogaši pa sp proti odličnemu nasprotniku odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. San Miguel je izvrstna ekipa z izrednimi posamezniki in odlično zasnovano igro. Igralci so zelo dobro uigrani in izkušeni. Temu utečenemu stroju je stal nasproti tokrat odličen Koimpexov kolektiv. Pod taktično taktirko trenerja igrišču zvrstili vsi igralci, ki so v celoti izpolnili trener j eva pričakovanja. Odlični napadi, uspešni bloki in učinkoviti obrambni posegi so si sledili na obeh straneh mreže, tako da je bil zmagovalec neznan vse do konca, pa čeprav sta se zadnja dva seta končala z dokaj visoko prednostjo v korist gostov. Ti so poleg drugega tudi zelo ostro servirali, vendar je sprejemu slogašev uspelo zaustaviti to prvo ofenzivno akcijo, Mario Gač pa je tudi tokrat zelo dobro zalagal svoje napadalce. S kančkom športne sreče več, bi morda Koimpexu uspelo pripraviti presenečenje, vendar moramo še enkrat poudariti, da so naši fantje izgubili prati že skoraj profesionalni ekipi, ki ni od sredine četrtega seta dalje, zgrešila praktično ničesar. INKA Na sliki (Foto Kroma): Andrea Cisolla H DEKUCE / POKRAJINSKI POLFINALE h Kljub veliki borbenosti je bil Pallavolo Trieste za Kontovel premočan V finalu pa čaka Tržačanke Koimpex Pallavolo Trieste -Kontovel 3:0 (15:4,15:6, 15:6) KONTOVEL: Sossa, Škrk, Ferluga, Starec, Kobau, Stoka, Obad, K. in S. kante. Nasprotnik Koimpexa v finalu za naslov pokrajinskega prvaka v kategoriji deklic bo ekipa Pallavola iz Trsta, ki je včeraj precej gladko odpravila Kontovel in tako potrdila napovedi, da bo letos trd oreh za slovenske šesterke, ki so zadnja leta dominirale na tržaški odbojkarski sceni. Polfinalno srečanje je bilo, kot sam rezultat kaže, povsem enosmerno. Kontovelke niso niti za trenutek zmogle ogroziti nasprotnic. Ob vsem tem je Kontovel igral dobro, igralke so se borile, toda prati boljše- mu nasprotniku tokrat res niso mogle iztržiti kaj več od razmeroma prepričljivega poraza, ki je morda kljub vsemu nekoliko prehud. Razlika med ekipama je bila predvsem v napadu. Kontovel je razmeroma dobro igral v obrambi, si pripravil precej protinapadov, ki pa niso biti dovolj močni, da bi lahko ogrozili nasprotnice. Te so nato izkoristile tudi svojo fizično premoč in dobesedno »bombardirale« polje Kontovelk. Kljub porazu pa Kontovelke zaslužijo pohvalo. Čeprav je bil nasprotnik očitno boljši, so se ves čas borile in trudile, da bi iztržile kaj več, kar pa jim nasprotnice z zares dobro igro niso dovolile. Rezultati pokrajinskih prvenstev na Tržaškem in Goriškem 1. moška divizija Le Volpi - Kdrting 3:1 1. ženska divizija Virtus - Sloga 3-(11:15, 15:11, 15;1J’ 12:15,17:15) Kontovel - Killjoy 1;3 Breg - Prevenire 2:3 2. ženska divizija Trst o Sokol - Sloga A O-(11:15,12:15,14:16) Sloga B - Bor 0:3 Gonca Dom - Marocco can 3:0(15:4,15:2,15:6) Mladinke „ Pieris - Sovodnje 0-(6:15,8:15,9:15) Virtus - Sloga 0:3 (5:1^’ 0:15, 3:15) Naraščajnice Kontovel - Sant’ An drea 3:0 Virtus - Sloga A 1:2 Sloga B - Bor neodigra-na Altura - Breg 0:3 MOŠKA C2 LIGA / V DERBIJU NA ALTURI PROTI OLVMPIl CDR izidi in lestvice Po borbeni tekmi zasluženo slavil Bor Borovci posvetili uspeh trenerjevi hčerki Soča Sobema dosegla še eno važno zmago Bor Fortrade - 01ympia 3:1 (6:15, 15:8, 15:12,15:11) BOR FORTRADE: Bre-T.ch 5+io, Cella 9+21, ^arega 8+7, Del Turco +0, Koren 1+2, Danieli +3. Gombač 5+9, Coloni +4, FurlaniC 0+0, Taber-Rutar, Pavlica. OLVMPIA CDR: Vogrič p+2, Janez Terpin 4+16, erfoglia 3+2, Gravnar +6> Sfiligoj 3+5, Dornik +6, Battisti 2+1, Maraž 2+5,Petejan. Trajanje setov: 20, 21, r, in 29 minut. Servis nocke/napake): Bor 3/11, i^Pia 3/11. Blok: Bor 16+3>Olympial3+0. ^Bnrovoi so se v soboto UolziH za poraz v pr-, ni delu prvenstva in za-jjo ž®no osvojili točki. So-..„ ni derbi je prav gotovo dovoijij vsa pricako-anja m gledalci so lahko n , e, i lepo tekmo in qi a) res zanimivih akcij. ? 6 ekipi sta igrali zagri-D n,°' kar se je videlo edvsem v obrambi, kjer ŽQa resili precej težkjh eiP' Sprejem je pri obeh di+1 dobro deloval, tu-er so bili servisi preso ,° napadalni, tako da v ..ank° podajaCi brez 2j ''1n problemov organi-ah igro. Pri tem je bil T, etnejsi borovec Del vedli z 9:2. Gostitelji so se približali pri stanju 9:6, toda veC niso zmogli. Od drugega seta dalje pa so bili stalno v vodstvu borovci. Ti so namreč potem delali dosti manj napak, medtem ko so veC grešili Goričani. Drugi set je bil v začetku precej izenačen, saj sta si bili ekipi precej blizu do rezultata 9:8 v korist Bora. Tedaj pa so se borovci s točko na servisu in tremi bloki odlepili in potem tudi osvojili set. Tudi v tretjem nizu je bil Bor stalno v vodstvu. Povedel je že s 14:8, tedaj pa so Goričani Se enkrat reagirali. Uspelo se jim je približati do rezultata 14:12, toda na koncu so borovci le dosegli petnajsto točko. Tretji set je bil v zna- menju velikega števila blokov, saj sta obe ekipi dosegli Sest točk s tem elementom. Začetek je bil izenačen, gostje pa so povedli le pri rezultatu 7:6. Potem pa so Goričani naredili preveč napak, borovci pa so ostali mirni do konca in zasluženo zmagali. Po tekmi je bil trener 01ympie Rajko Petejan jezen na igralce: »Kot se dogaja večkrat, smo bili na igriSCu nedisciplinirani in se nismo držali dogovorjenega. Vsekakor smo vedeli že prej, da bo tukaj težko zmagati, tako da ta poraz ni nobena tragedija.« Borovec Mitja GombaC, med najboljšimi na igriSCu, pa je dejal: »Tekme smo se bali, saj smo že v Gorici izgubili, Derbi je izpolnil pričakovanja gledalcev (F. Kroma) 01ympia pa igra proti nam vedno 200 na uro. V prvem setu smo zaceli nekoliko zadržano, nato pa smo se sprostili in zaigrali bolje predvsem v obrambi in bloku. Danes pa smo se potrudili toliko bolj, saj je nas trener postal očka in smo mu hoteli podariti zmago.« (Andrej Maver) JUrco, - .^Pie večkrat v teža- saj je bil blok tQ ’ ^dtem ko je bil Bo-i blok skoraj vedno do-0 Postavljen. VaZna trim1108*" Bora pa je bila težkih da je lahko v 'a trenutkih vedno ^JUialnaCello. ^Pia je začela tek-dila • ° 0dl°Cno in nare-M 1Zredno malo napak. gremr°tno *e Bor veC m . *’ predvsem v napa-111 iako so gostje po- - V ŽENSKI D LIGI / GORIČANKE NE POZNAJO OVIR n Za Olympio le lažji trening Razlika med ekipama prevelika - Prihodnji teden s Paluzzo 01ympia Cerimpex - San Vito 3:0 (15:7,15:5,15:6) OLVMPIA CERIMPEX: Vanja Černič 3+3, Mirjam Černič 7+1, Bulfoni 1+0, Princi 2+4, Hadrijana Corsi 10+6, Zotti 2+1, SoSol 1+1, Kristina Corsi 2+0. 01ympia je dosegla svojo osemnajsto letošnjo zmago in to brez večjih težav, saj je bila razlika med ekipama v soboto prevelika, da bi lahko prišlo do presenečenja. Poleg tega je San Vito prišel v Gorico v okrnjeni postavi, saj so manjkale tri igralke, tako da so bile proti 01ympii dejansko nemočne. V prvem setu so sicer gostje zaradi obotavljajočega začetka Goricank celo povedle s 7:2, toda po time-outu je 01ympia zopet prevzela vajeti igre v svoje roke in z delnim izidom 12:0 osvojila set. V nadaljevanju je bila tek- ma še bolj enosmerna, saj so bile gostiteljice stalno v vodstvu, San Vito pa se je tudi precej hitro vdal v poraz in tako sploh ni nudil dostojnega upora. Kristančičeve varovanke so zato izkoristile tekmo tudi za to, da so poskusile izvesti nekaj novih kombinacij v napadu, ki so jih preizkusile na treningih, a si jih na težjih tekmah ne upajo še pokazati. Zato je bilo morda v goriški igri nekaj veC napak, toda tokrat so si lahko privoščili tudi to. Tudi po tem kolu je ostala situacija na vrhu lestvice nespremenjena, saj ima Olvmpia še naprej štiri točke prednosti pred Paluzzo, s katero se bodo Goričanke srečale v prihodnjem kolu. Ta tekma bo seveda izredno pomembna, saj bi bila 01ympia z morebitno zmago dejansko le korak od C2 lige. Soča Sobema - Tomana 3:0 (15:5,15:13,15:12) SOČA SOBEMA: Kle-de 6+4, Tomšič 2+2, Petejan 9+14, Lutman 5+13, Muscau 6+6, Igor Cotič 3+5, MuCiC 0+2, Bralni, Feri, Pahor. Servis: 4/12. Blok: 7+3. SoCani so dosegli še eno važno zmago na poti proti napredovanju, Čeprav tokrat niso imeli najboljšega dne. Torriana je prišla v Sovodnje po zmago, saj krvavo potrebuje točke za obstanek. Na drugi strani so soCani spet igrali brez Ferija in Brainija. Gostje so forsirali igro predvsem preko kril, medtem ko so bili soCani prodorni zlasti na centru. V konCnici tretjega seta pa je bil učinkovit predvsem Lutman. Najlažji je bil za Sočo prvi set, v katerem je bila stalno v visokem vodstvu. Bolj izenačen je bil drugi set, v katerem so bili gostitelji sicer stalno v vodstvu, toda Torriana jim je bila stalno za petami. V tretjem setu je SoCa nekoliko popustila in gostje so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Vodili so že s 12:8, nakar je SoCa končno reagirala in z delnim izidom 7:0 osvojila set. Moška C2 liga IZIDI 18. KOLA: Prevenire - Faedis 3:0 (15:10,15:9, 15:7), San Vito - Prata 1:3 (5:15,15:9,14:16,11:15), Buia - Vlaniago 3:0 (15:10,15:10,15:7), Vivil - Natisoma 3:1 (15:12, 11:15, 15:6, 15:3), Bor Fortrade -01ympia Cdr 3:1 (6:15,15:8, 15:12, 15:11), Como -Mossa 3:1 (15:11,15:11, 10:15, 16:14), SoCa Sobema - Torriana 3:0 (15:5,15:13,15:12). VRSTNI RED: SoCa Sobema 34, Vivil 30, Prata in Buia 24, Faedis 22, Bor Fotrrade 20, Prevenire 18, Maniago 16, Como, 01ympia CDR in Torriana 14, Natisoma 12, Mossa 10, San Vito 0. PRIHODNJE KOLO (25.3.95): Faedis - Buia, Prata -SoCa Sobema, Mossa - Vivil, Maniago - Prevenire, Natisoma - Como, Torriana - Bor Fortrade, 01ym-pia Cdr - San Vito. Ženska C2 liga IZIDI 18. KOLA: Farm - Breg 3:0 (15:5, 15:9, 15:7), Termogas - Cordenons 1:3 (15:8,12:15, 5:15, 9:15), Asfjr - KmeCkabanka 3:0 (15:5,17:15,15:5), Torriana - B-meters 0:3 (3:15, 8:15,11:15), Siokol Indules -Codroipo 3:0 (15:6,15:5,15:11), Monfalcone - Rivi-gnano 3:0 (15:2, 15:5, 15:8), Martignacco - Fiume Veneto 3:1 (15:12,15:13, 6:15,15:4). VRSTNI RED: Cordenons 36, B-Meters 30, Sokol Indules 24, Monfalcone, Fiume Veneto, Rivignano in Torriana 20, Martignacco, Codroipo in Asfjr 18, Farra 16, KmeCka banka 6, Termogas 4, Breg 2. PRIHODNJE KOLO (25.3.95): Breg - Asfjr, Cordenons - Martignacco, Rivignano - Torriana, KmeCka banka - Farra, B-meters - Monfalcone, Fiume Veneto - Sokol Indules, Codroipo - Termogas Moška D liga IZIDI 18. KOLA: SanVAndrea - Cgss 3:1 (1:15, 15:12, 15:4, 15:8), Rojalese - VBU 2:3 (15:7, 15:9, 11:15,14:16,16:18), Grado - San Giorgio 3:1 (15:17, 15:6, 15:5, 15:12), Pav Videm - Porcia 1:3 (15:8, 15:11, 11:15, 15:4), Fincantieri - Espego 2:3 (2:15, 15:12, 15:13, 4:15, 7:15), Cordenons - Rozzol 0:3 (9:15,12:15, 9:15), prosta Club Altura. VRSTNI RED: Porcia 32, Vbu 30, Grado in Rozzol 24, Rojalese 22, Club Altura 20, Pav Videm 18, Espego 16, San Giorgio 14, Sant’ Andrea in Cgss 6, Cordenons 4 in Fincantieri 0. (Grado, Rojalese, Club Altura, Pav Videm in Cordenons imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (25.3.95): Cgss - Reana, Altura -Cordenons, Espego - Grado, San Giorgio - Fincantieri, Rozzol - Tranciafi, Porcia - San Lmgi, prost VBU. Ženska D liga IZIDI 18. KOLA: 01ympia Cerimpex - San Vito 3:0 (15:7, 15:5, 15:6), Pasiano - Libertas Go 2:3 (16:14, 15:2, 5:15, 7:15, 12:15), Vagaia - Paluzza 0:3 (3:15, 1:15, 7:15), Sacile - Spilimbergo 3:0 (15:6, 15:0, 15:5), Natisoma - Fiumicello 3:0 (15:2,15:8,15:13), Qualso - Povoletto 3:0 (15:8,15:12,15:5), Azzurra -Sgt 1:3 (7:15,15:11,10:15, 9:15). VRSTNI RED: 01ympia Cerimpex 36, Paluzza 32, Sacile 30, Natisoma 28, Fiumicello 22, Azzurra 20, Sgt 16, Spilimbergo, Qualso, Pasiano in Povoletto 12, Libertas Gorica 12, San Vito 8, Vagaia 0. (Vagaia dve točki penalizacije) PRIHODNJE KOLO (25.3.95): San Vito - Vagaia, Libertas Go - Azzurra, Povoletto - Sacile, Paluzza -01ympia Cerimpex, Spilimbergo - Qualso, Sgt - Natisoma, Fiumicello - Pasiano. 'Cmoš KA D LIGA / V TR2ICU Espego potreboval pet setov, da je strl odpor Finvolleya ? 1 T?_ __C____a_- Rmvoll^ - Espego ne faze prvenstva mla-4'15 'IS’ 15:13, dincev. Ekipa se je do- ■15. 7'1ki bro upirala nasprot- Cernic 4 + 2, Mania Lut- 4;15, 7:15) n ESPEGO: + 2, Brisco ^akiic 4 + 3, 1+0> Uršič 6+9, b.+b’ Rintar 7+2, tiigoj 12+6, Devetak 8+U Lukeš. Espego bi lahko tek-? s Finvolleyem ^ključil v treh setih, i 6 Pa komaj v tie-ieaku kot se je zgodi- niku v drugem in tretjem setu in je klonila samo v končnicah nizov. Pri stanju 2:1 za domačine pa je trener Goričanov spet postavil na igrišče standardno šesterko. Ta je pokazala, da ji je nasprotnik še nedorasel. Najprej so Stan- I ^oc se je zgodi- Najprej so stan-°- Trener Seppi je po drežci izenačili stanje Prvem nizu, ko so nje- v setih, nato pa v tie- g°vi varovanci nadi-8, nasprotnika, po-.na igrišče rezerv-e igralce. Na igrišču iako preizkusil eki-P° »under 18«, zaigra-j1 Pf so tudi nekateri igralci, ki igrajo v pr-anstvu dečkov. Tre-aar je srečanje izkori-1 Za dober trening -P^^zacetkom dežel- breaku prepustili moštvu iz Tržiča sedem točk in tako osvojili osmo prvenstveno zmago. Ob tem je treba še povedati, da se pozna, da se ekipa bori s poškodbami, kar vpliva na »produktivnost« celotne ekipe. (A & D) V ŽENSKI C2 LIGI / ENA ZMAGA IN DVA PORAZA Sokolovke utrdile 3. mesto Kmečka banka in Breg K.0. Sokol Indules - Del Doge Codroipo 3:0 (15:6,15:5,15:11) SOKOL INDULES: Viđali, Tanja in Lara Masten, Košuta, Kosmina, Marucelli, Visentin, Lupine. Sokol je dosegel gladko zmago in tako še utrdil svoje tretje mesto na lestvici, saj ima zdaj štiri točke prednosti pred zasledovalci. Po treh mesecih so sokolovke spet nastopile v najboljši postavi, saj se je na igrišče vrnila Košutova. To se je poznalo predvsem v napadu, kjer so bile sokolovke bolj sigurne. Pri Codroipu sta dve igralki zamudili na tekmo, tako da sta lahko stopili na igrišče šele na koncu drugega seta. V normalnih okoliščinah bi morda zato gostje lahko nudile večji odpor. Codroipo je vsekakor kot ponavadi zaigral dobro v obrambi, težave pa je imel v napadu. Sokolovke so tako brez večjih težav osvojile tekmo. Asfjr - KmeCka banka 3:0 (15:5,17:15,15:5) KMECKA BANKA: Miklus 2+2, Blasizza 2+1, Michela To-masin 4+6, Monica Tomasin 1+6, Černič 3+5, Brisco 5+5, Braini 0+0, Tosoratti 0+0, Pel-legrin 0+0, Pavio 0+0. Servis: KmeCka banka 6/16, Asfjr 16 točk. KmeCka banka je v soboto zamudila še zadnji vlak za obstanek v ligi. Položaj goriške šesterke je namreč že brezupen, tokrat pa je spet izgubila proti neposrednemu konkurentu za obstanek. KmeCka banka je igrala na dostojnem nivoju le v drugem setu, medtem ko je v prvem in tretjem igrala brez zadostne borbenosti in je tako zasluženo izgubila. Poznalo se je, da pri ekipi manjka pravi lider, ki bi v kritičnih trenutkih prevzel nase odgovornost. To pomanjkljivost pa seveda Čuti KmeCka banka že skozi celo sezono. Kmečka banka pa je igrala tudi v nekoliko spremenjeni postavi, saj je celo tekmo podajala Blasizza, Briscova pa je igrala v vlogi tolkaCice. V prvem setu je Kmečka banka povedla s 3:0, nato pa so gostje začele delati veC napak in Asfjr je z delnim izidom 15:2 osvojile set. V drugem setu je KmeCka banka reagirala in z dobro igro je bila stalno v vodstvu. Vodila je že s 13:8, v končnici pa je naredila preveč napak. Zgrešila je kar šest servisov in zapravila tudi set-Zo-go. Po tem podarjenem setu pa je bil tudi tretje povsem enosmeren. Gostiteljice so povedle s 5:1, Goričanke pa so se pridružile pri stanju 5:4. To pa je bilo tudi vse, saj je potem Asfjr brez večjih problemov osvojil set. Farra - Breg 3:0 (15:5; 15:9, 15:7) BREG: Bandi 3+4, Canziani 1 + 1, KocjanCiC 3+1, Zeriali 2+7, Slavec 4+0, Pettirosso 0+0. Lara Masten (Sokol Indules) Servis: 7/14. Tekma v Farri je bila grda, Brežanke pa s svojim nastopom prav gotovo niso navdušile. Delno opravičilo predstavlja dejstvo, da so gostje nastopile le s šestimi igralkami in da so med tednom slabše trenirale. Vsekakor na igrišCu ni bilo prave zagrizenosti in prepričanosti v lastne sposobnosti. V prvem setu je Breg vodil le na začetku z rezultatom 3:1 in 4:3. V drugem je zaigral nekoliko bolje in obdržal stik z domačo ekipo do stanja 11:8, nato pa je popustil. V tretjem setu pa je Asfjr povedel kar 10:0 in brez večjih težav zmagal. — z " MEDDEŽELNA LIGA / V GOSTEH V SEVEGLIANU r V PROMOCIJSKI LIGI / V ŠTANDRE2U~~I}l Neodločen izid tokrat za Triestino ni uspeh Tržačani so zastreljali 7 l-metrovko - Se vedno prvi Sevegliano - Triestina 0:0 TRIESTINA: Barbato (v 1’ Azzalini), Birtig, Incitti, Zanvettor, Zocchi, Tiberio, Polmonari, Pavanel, Bresci-rd, Intartaglia (v 40’ Jacono), Marsich. Izgubljena ali pridobljena točka? Marsikateri izmed številnih navijačev Triestine se je med povratkom domov prav gotovo ubadal s tem vprašanjem. Po našem mnenju je sobotni nastop Tržačanov pravzaprav neuspeh, predvsem zaradi izredne zamujene priložnosti (zastreljana enajstmetrovka), ki je Marsicha in tovariše precej potrla. Glede na predvajano igro velja pripomniti, da so si domačini točko povsem zaslužili, saj so se skozi vso tekmo enakovredno kosali z reno-miranimi gosti. Srečanje je Triestina začela dokaj poletavno, prodori po krilih Birtiga ter Pol-monarija so spravljali v hude težave obrambo Seveglia-na. Prav omenjena igralca sta bila pobudnika akcije v 11. minuti, ko se je branilec Dominissini (bivši član Triestine v sezoni 81-82) dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je takoj pokazal na belo točko, strel Marsicha pa je odlični vratar Barlocco ubranil. To je pozitivno učinkovalo na domačine, ki so se polagoma zbrali ter z dobro postavljeno obrambo odbili vse (sicer jalove) prodore gostov. V končnici polčasa so imeli Furlani dve dobri priložnosti, na srečo pa je bil srednji napadalec Lancerotti pri zaključevanju netočen. Tudi uvodne minute nadaljevanja niso bile Triestini kaj prida naklonjene. Manjkala je običajna agre- sivnost na sredini, za nameček je precej šepala tudi obramba, saj sta Incitti in Tiberio naletela na slab dan. Vstop Jacona je končno poživil igro Tržačanov, razigral se je tudi Polmonari. Vratar Barlocco je v sredini polčasa odločilno posegel po strelih Marsicha in Jacona, v 70. minuti pa je stoodstotno priložnost zapravil Brescini, čigar strel je oplazil vratnico. Ko je kazalec že začel svoj zadnji krog, je Polmonari po lepi akciji močno streljal proti vratom, na sami gol črti pa je Dominissini žogo odbil v kot. Glede na neodločen izid tekme v Donadi ohranja Triestina točko prednosti pred Trevisom, v prihodnjem kolu pa čaka Pezzatove varovance zahtevno gostovanje pri Mira-neseju. VValterBet OSTALI IZIDI: Arzigna-no - Arco 0:0, Bolzano -Caerano 1:1, Montebelluna -Pro Gorizia 1:1, Donada -Treviso 0:0, Legnago - San-vitese 5:1, Luparense - Bas-sano 1:3, Pievigina - Mira-nese 0:0, Rovereto - Schio 1:0. LESTVICA: Triestina 44, Treviso 43, Arzignano 32, Bolzano in Legnago 31, Luparense in Miranese 30, Caerano 28, Montebelluna in Sanvitese 25, Bassano in Sevegliano 23, Pievigina, Pro Gorizia in Donada 21, Arco 20, Schio 19, Rovereto 15. PRIHODNJE KOLO: Arco - Donada, Bassano -Montebelluna, Caerano -Luparense, Legnago - Sevegliano, Miranese - Triestina, Pro Gorizia - Rovereto, Sanvitese - Arzignano, Schio -Pievigina, Treviso - Bolza- Marino Zocchi v borbi za žogo (Foto KROMA) Položaj težak, toda Juventina vztraja Marsikdo se je namreč bal, da moštvo ne bi celo popustilo - Zanesljiva zmaga Juventina - Ruda 3:0 (0:0) STRELCA: Marzilli v 50’ in 85’, Gandin v 75’ JUVENTINA: Pavio (v 4’ Pascolat), Capotorto, Candutti, Trevisan, Gallo (v 20’ Pizzi), Peteani (v 70’ Kovic), Kavs, Fran ti, Tabaj, Gandin, Marzilli Srečanje je bilo res lepo, hitro, živo. Nasprotnik, ki je prišel v Stan-drez, je sicer dokaj skromen, ekipa je še mlada, brez potrebne izkušenosti, kar pa ne zmanjšuje vrednosti domače postave, ki ji požrtvovalnosti in volje do zmage ni manjkalo. Po zadnjih dveh nastopih, v katerih ni šlo po načrtu (še posebno pred dvema tedoma, ko so namesto zmage doživeli poraz) je obstajala tudi bojazen, da ekipa ne bi morebiti celo popustila: čeprav matematično sicer ni še nič izgubljeno, je napredovanje, letošnji cilj, postal vse težje dosegljivo. Včeraj pa so Standrežci pokazali, da je bila taka bojazen odveč, vseskozi so odločno napadali in tudi zanesljivo zmagali. Čeprav se je prvi polčas končal brez zadetkov, pa se gledalci niso dolgočasili. Domači so namreč imeli več ugodnih priložnosti, vendar je vratar Rude bil vsakokrat na mestu-Tako je pot do gola preprečil Marzil' liju, Peteaniju, Gandinu, ki je izvrstno izvedel prosti strel. Na drugi strani so se gostje dvakrat predstavili v Pascolatovem kazenskem prostoru, a domačega vratarja niso ogrozili. Trud Juventine je obrodil sadove v drugem polčasu. Že po nekaj minutah je namreč prodorni Marzilli prvič zatresel mrežo, potem ko je Pe' teani podal v sredino. Za drugi zadetek je poskrbel Gandin, ki se je v voleju obrnil in presenetil zadnjega moža Rude. Srečanja je bilo tedaj dejansko konec, gostje v tem polčasu niso pokazali nič omembe vrednega-Za zadnji zadetek je spet poskrbel Marzilli, tokrat v protinapadu. Končni izid bi lahko bil še bolj »okrogel«’ saj je mrežo zatresel tudi Franti, .vendar je sodnik gol razveljavil, češ da je bil igralec v nedovoljenem p°' ložaju. V 1. AMATERSKI LIGI / NA SREČANJU V MILJAH Primorje brez zastojev: tretji zaporedni uspeh v gosteh Vesna ni ponovila igre izpred tedna dni proti Zarji V zadnjih petih srečanjih so Prosečani osvojili devet točk: če bi tako igrali od vsega začetka prvenstva. -Križani so sicer nekoliko bolj napadali od Tavagnacca, vendar bi si zmage kljub vsemu ne zaslužili Muggesana - Primorje 0:1 (0:0) STRELEC: Bragagnolo v 79’ MUGGESANA: Faletti, Polacco, Marši, Tentindo, Fuccaro, Stokelj (od 53’ Diminich), Bassanese, Ba-rilla, Vignali, Franca, Co-stantini. PRIMORJE: Babich, Luxa, Trampuž, P. Stoka, M. Stoka, Štolfa, Palese, Zucchi (od 72’ Guštin), Bragagnolo, Crevatin, Le-ghissa. Devet točk v zadnjih V 24. KOLU 1. AMATERSKE LIGE Z novim trenerjem Zarja kaže znake »prebujanja* Don Bosco sicer ni bil enakovreden nasprotnik Zarja - Don Bosco 2:0 (1:0) STRELCA: Tognetti v 38’ in Sclau-nich v 82’ ZARJA: Cocevari, Dussoni, Štrukelj, Ferluga, Dan dri, Tognetti, Gregorič (v 75’ Dizdarevič), Kalc, Sclaunich, Pe-scatori, Ravalico (v 28’ Sedmak). Prihod novega trenerja Giampaola Ispira, ki je med tednom zamenjal Ne-via Bidussija, je nedvomno pozitivno vplival na Zarjino igro. Novi »mister« je nekoliko spremenil postavo, sicer tudi pod silo razmer, saj se je sin Roberto Ispiro med tednom lažje poškodoval. Glavno novost predstavlja Ferluga, ki je najprej na desnem in po poškodbi Ravalica na levem krilu svojo nalogo opravil več kot zadovoljivo. Prav Ferluga in Kalc sta bila protagonista v prvih minutah, ko sta izpeljala nevarni akciji, žal pa podaj ni nihče izkoristil. V nadaljevanju je Zarja le še stopnjevala pritisk in zelo skromni Don Bosco se dvajset minut sploh ni uspel prebiti izven svoje polovice igrišča. Vendar kljub večkratni zmedi je obramba vsakič uspela poslati žogo daleč na gmajno, tako da so Ba- zovci raje poskušati s streli z daljave, a pri tem so naleteli na razpoloženega vratarja. Proti koncu polčasa pa se je Tognetti znašel na levem kotu kazenskega prostora: medtem ko so vsi pričakovali podajo, se je Zarjin kapetan odločil za strel in dosegel svoj 11. sezonski zadetek. Na začetku drugega dela je Don Bosco pritisnil, vendar Cocevarija ni zaposlil. Zato pa je bila nevarna Zarja, ki je v protinapadu zamudila ugodni priložnosti z Gregoričem in Pescatorijem. Brezglavo napadanje gostov se je kmalu poleglo in ko je že kazalo, da dodatnih razburljivih dogodkov ne bo, je na igrišče vstopil Dizdarevič. V nekaj minutah je Zarjin »Savičevič« ogrel občinstvo z uspešnim preigravanjem, zal pa so tudi tokrat njegove podaje ostale neizkoriščene. Zbegani Don Bosco je v zadnjih minutah popolnoma popustil. Gol so zgrešili Štrukelj, Dussoni in Ferluga, zasluženo višjo zmago pa je slednjič le zagotovil Sclaunich. Znake prebujanja je opazil tudi Zarjin predsednik Mirijan Žagar, z naše strani pa bi izpostavili Dussonija, Kalca in Ferlugo (dk). petih srečanjih, to je izkupiček Prosečanov, odkar je krmilo ekipe prevzel trener Franzot. Zmaga v Miljah pa je bila že tretja zapored v gosteh. Ce bi tako igrali skozi vse prvenstvo, bi gotovo biti pri vrhu lestvice, tako pa so se šele oddaljiti od nevarnega položaja in se sedaj nahajajo na sredini razpredelnice. Proti Muggesani so Prosečani igrali dobro predvsem v prvih 25 minutah prvega polčasa. V nadaljevanju in do konca polčasa pa so bili bolj napadalni domačini. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, Primorje je imelo nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Domačini so se po prejetem golu podali v napad, vendar so s tem tvegali, da Primorje doseže drugi zadetek v protinapadu. Po začetnem žvižgu so nadzor nad igro takoj prevzeli gostje, za prvo priložnost pa je bilo treba počakati kar 16 minut, ko je Braganolo preigral dva nasprotnika, se prebil v kazenski prostor in diagonalno streljal, žoga je za las končala mimo vrat. Minuto kasneje je imel priložnost Trampuž, vratar je žogo odbil z nogami. Prosečani so brez težav vodili igro in preprečili vsak poskus nasprotnikov v napadu. Okoli 25. minute so se razmere na terenu spremenile. Domačini so prevzeli nadzor nad sredino in začeli ogrožati Ba-bicha s streti od daleč. Babich je le enkrat posegel, vsi ostali poskusi so se končali mimo vrat. V prvi minuti drugega polčasa je bil zelo nevaren Bragagnolo, ki je z glavo poslal žogo malo nad vrati. V Marino Leghissa (Primorje) je včeraj bil večkrat nevaren (Foto KROMA) • sedmi minuti pa so imeli tekmo zaključili v napa- doru predstavil pred n® du, predvsem po zaslugi Štolfe in Bragognola, ki sta izpeljala nekaj nevarnih protinapadov. (E.B.) domačini najzrelejšo pri ložnost vsega srečanja: Vignali se je predstavil sam pred Babicha in ga skušal premagati z lobom, vratar Primorja pa se ni pustil presenetiti in je z lepim posegom žogo poslal v kot. V 58. minuti je bil nevaren Leghissa, čigar strel je končal meter mimo vrat. Minuto kasneje je bil na vrsti Zucchi, žogo je vratar odbil. Odločilni zadetek je padel v 79. minuti: Palese je z leve izvedel kot, žoga je prišla v kazenski prostor, kjer jo je Bragagnolo z nogo preusmeril v mrežo. Igralci Muggesane so seveda skušali reagirati, a so ustvarili le eno nevarno priložnost, ko je Babich slabo posegel, tako da je žoga prišla do domačega napadalca, ki pa jo je iz ugodnega položaja poslal izven terena. Prosečani so Tavagnacco - Vesna 0:0 VESNA: De Rota, Kri-scjak, Malusa, Padovan, Soavi, Maracich, Ventmi-ni, Lakoseljac, Jurincich (v 46’ Sedmak), Naldi, Beorchia (v 85’ Košuta). Vesna ni ponovila izrednega nastopa z derbija proti Zarji. Na gostovanju v Tavagnaccu so »plavi« sicer imeti več od igre, toda zmage bi si vseeno ne zaslužili. Tekma ni bila privlačna, nogometaši so lepo igro podredili ago-nizmu, tako da kakih tehnično atraktivnih potez ni bilo. Nekoliko boljši je na vsak način bil prvi polčas. Najlepša priložnost se je Vesni ponudila v 20. minuti, ko se je Padovan po lepem samostojnem pro- sprotnikovim vratarje ’ ki pa je z izrednim P°® gom rešil svoja vra Srečo je poskusil tudi snin ostrostrelec La seljac, ki je po golu s P lovice igrišča vcerai skušal doseči gol kar rektno s kota, toda mači vratar se ni PuS presenetiti. V drugem delu je sna sicer pritisnila’ v dar brezglavo, tako kake omembe vredne a cije res ni bilo. Ze dejst ’ da je 'najboljšo pritožno imel Lakoseljac iz pr°s ga strela, nazorno ka ' kako skromna je krom Skratka, ne ravno bleščeča predstava fau ,. predsednika Cattonarja’ pa se bodo naslednji den skušali oddolžiti » bobo proti Torreanesej naskakovali osmo zap redno domačo zmag (S.K.) V 1. AMATERSKI LIGI V GOSTEH V PALAZZOLU h NOVICE Tmd Sovodenj ni bil poplačan Morale so se zadovoljiti s točko Palazzolo - Sovodnje 1:1 (1:1) STRELEC za Sovodnje: Caporale v 25’ SOVODNJE: Gergolet, Devetak (v 32’ Agosto), Bastiani, Tomizza, Hmeljak, Zotti, Caporale, Interbartolo, Casagrande, Fajt, Businelli V drugem polčasu Sovodenjci »niso« napadali, temveč dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, akcije so si sledile kot na tekočem baku. Palazzolo pa je dal vse od sebe, zaprl se je na svojo polovico igriSCa in z vsemi silami branil rezultat, ki zanj pomeni izjemen uspeh, saj se krčevito bori proti izpadu. Tako je stalno prekinjal in zavlačeval igro, vsakokrat, ko je prišel do Žoge, jo je bilo beba iskati po gmaj-ni- Na koncu se mu je taka taktika obrestovala, saj Sovodenjci kljub velikemu budu in prizadevanju niso več Prišli do gola. Na drugi strani je bil vratar Gergolet povsem brez dela. Izid se je tako odločil v prvem Polčasu, v katerem so domači tudi prvi povedli. Gergolet je namreč na nedovoljen način zaustavil enega od do- mačih pogometašev in sodnik se je odločil za najsbožjo kazen. Tedaj je tekla 17. minuta, Sovodenjci so začeli z napadi in si ustvarili vrsto ugodnih pri-ložosti. Potem ko je domači vratar v 24. minuti preprečil Businelliju pot do mreže, je že v naslednji minuti sledila akcija Fajt - Caporale in slednji je z natančnim udarcem izenačil. V 32. minuti se je izjemna priložnost ponudila Businelliju, ki se je znašel pred nezavarovanimi vrati, Žogo je udaril proti mreži, vendar jo je eden od nasprotnikov odbil na sami gol črti. V 36. minuti je Businelli zadel prečko, a v 45. minuti je Caporale s približno 15-16 metrov skušal presenetiti domačega vratarja, ki pa se je le rešil. Kot smo dejali, drugi polčas ni prinesel spremembe pri rezultatu. Sovodenjcem res ni kaj očitati, saj so poskusili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Povejmo še, da je po daljšem obdobju spet nastopil Agosto: manjkal je celi dve leti in pol (zaradi sluzenja vojaškega roka in poškodbe), a je kljub tako dolgi odsotnosti dobro opravil svojo nalogo. Luca Caporale (desno) je dal zadetek za Sovodnje NOGOMET / V 2. IN 3. AMATERSKI LIGI Najboljša tekma Primorca v gosteh S tretjo zaporedno zmago Breg še upa Gaja preveč grešila in prvouvrščena Costalunga jo je nezasluženo kaznovala Kras izgubil z Morarom — Se je nasprotnik Doline dokončno odpovedal prvenstvu? ■ 2- AMATERSKA liga (0Gaja - Costalunga 0:1 igrali lepo in hibo. Nekaj več je pokazala Gaja, ki pa ni znala izkoristiti stood- GAJA: Vesnaver, Le-a|n- Parovel, Veglia, Mu-l.ino, Vengust, Gombač, lUrsi, Subelli, Fadini (v /5 Dentini), Vrše. Proti prvouvrščeni eki-P1 'z Trsta je Gaja tesno in 6rodno izgubila. Gostje Prišli na Padriče z na-1 lnoin' da odnesejo ce-0tni izkupiček, kar jim je uspelo. Glede na re-s lat bi lahko sklepali, da zeleno-rumeni pred-tak ^abo igro, a ni bilo j/'0' Gajevci so sicer v pr-Polčasu igrali bolj za-P. 0 in se posluževati pro-juapada, s katerim so usali presenetiti goste, Prav v enem izmed teh Protinapadov bi skoraj Prišli do zadetka, vendar bil napadalec Vrše netočen. Drugi polčas je bil zani-1Vejši, saj sta obe ekipi stotnih priložnosti za gol. Najlepšo je v 60. minuti zapravil Giursi, ki je sam pred vratarjem sbeljal visoko. Bil je ugoden trenutek, da Gaja nasprotnika spravi na kolena, saj so nogometaši Costalunge nekako popustili. V 65. minuti je ugodno priložnost zapravil Fadini, zatem še Vrše in Subelli. Kot se v nogometu večkrat pripeti, je prišlo do preobrata in Costalunga je po napaki domačih v obrambi zapečatila izid ter Gajo še bolj potisnila navzdol na lestvici. Omenimo, da so se tokrat navijači in simpatizerji obeh ekip polnoštevilno zbrali ob igrišču. (Kalc) Fogliano - Primorec 0:1 (0:0) STRELEC: Tinunin v 55’ PRIMOREC: Savarin, Decubellis, Frasson, Santi, Castro, Gargiuolo, Tinunin, Bulich, Egger, Srebr-nich, Sabadin. Proti zadnjeuvrščene-mu Foglianu, ki si sicer glede na včerajšnji nastop takega položaja ne zasluži, je Primorec odigral morda svojo najboljšo letošnjo tekmo v gosteh. Ze v prvem polčasu so Trebenci imeli bi res izredne priložnosti, saj je Tinunin dvakrat zadel vratnico, Gargiuolo pa enkrat prečko. Ob tem gre še omeniti dobri priložnosti Sabadina in Eggera. Tudi v drugem delu je Primorec začel udarniško in svojo očitno premoč kronal Ze po desetih minutah, ko je Tinunin po desnem krilu »upijanil« nekaj nasprotnikovih branilcev, se predstavil pred vratarjem in ga premagal z močnim diagonalnim sbe-lom. Fogliano je reagiral in Savarinu je enkrat na pomoč priskočila tudi vratnica, čeprav je tudi Primorec imel nekaj možnosti, da postavi izid na varno. Zmaga je potrdila dober benutek Trebencev, ki so dosegli že enajsti zaporedni ugodni izid (tri zmage in osem neodločenih izidov). S takim tempom je 13. mesto dosegljivo. Letos je namreč pravilnik nekoliko različen: zadnje tri ekipe izpadejo neposredno, postave, ki v petih skupinah 2. amaterske lige v naši deželi zasedejo 13. mesto, pa igrajo mini-turnir, po katerem izpadeta dve najslabši. Seveda vsi upajo, da se bodo Trebenci nepredvidljivemu turnirju uspeti izogniti. Moraro - Kras 3:1 (1:0) STRELEC ZA KRAS: Rebetz v 80’. KRAS: Rebez, Procente-se (Strisovich), Suc (Rebetz), Coccoluto, Fadda, Vailati, Al. Majcen, Laca-lamita, An. Majcen, Sog-gia, Norbedo. Proti Moram je Kras žal doživel nov poraz. Domačini so bili skozi vse srečanje boljši, saj razpolagajo z nekaterimi res dobrimi posamezniki, tako da so bili krasovci stalno v težavah, predvsem na sredini. Prvi zadetek Morara je padel že v uvodnih minutah, tako da so morali gostje kmalu spremeniti igro. Vendar se Moraro ni pustil presenetiti in je brez težav nadzoroval vodstvo. Napadalec Krasa Lacalamita pa je pred odmorom le utegnil sbeljati na nasprotnikova vrata, a žoga se je odbila od prečke. Ekipi sta šli v slačilnice pri izidu 1:0, po odmom pa se ni igra spremenila. Domačini so stalno imeti pobudo in so še dvakrat zatresli Krasovo mrežo, predvsem zaradi dveh grobih napak gostov v obrambi. Častni zadetek so varovanci benerja Ma-corja dosegli deset minut pred končnim žvižgom z Rebetzom, ki je v gneči pred nasprotnikovimi vrati preusmeril žogo v mrežo. 3. AMATERSKA LIGA Breg - Servola 3:0 (1:0) STRELCA: Vuk v 38’ in 49’, Paoli v 67’. BREG: Gregori, Paoletti, Pečar, Švab, Laurica, Mauri, Granieri, Paoli, Buzzi (od 65’ Naperotti), Vuk (od 70’ Zobec), Ca-massa. Brežani so že betjič zapored dosegli bi zadetke. Tudi tokrat je bila zmaga povsem zasluzena, Bregu pa je brez dvoma olajšalo delo izključitev igralca Servole v 30. minuti prvega polčasa. Osem minut kasneje je namreč Vuk z lepim strelom s kakih 20 mebov popeljal domače v vodstvo. Drugi zadetek je padel takoj po odmoru: Paoli je podal z desne do Granierija, ki je žogo poslal v sredo do Vuka, a slednji ga je z glavo preusmeril v mrežo. Za tretji zadetek je poskrbel Paoli, ki je z zadetkom zaključil lepo akcijo med Švabom in Granierijem. Povejmo še, da vratar Brega Gregori v vsem srečanju ni opravil nobenega težkega posega. Letio - Dolina n.o. Tekme med Leliom in Dolino včeraj niso odigrali, ker je v soboto nogometna federacija poslala brzojavko, v kateri je sporočila, da je srečanje odloženo. Med tednom se je o tem že šušljalo, saj se Lelio že na dve tekmah (proti Servoli in Unionom) ni predstavil, tako da ga je federacija kaznovala z izgubo obeh srečanj z 2:0, penalizacijo dveh točk in denarno globo. Zgleda, da se je ekipa razšla in odpovedala prvenstvu. O nadaljnjih ukrepih bo verjetno v naslednjem tednu odločala pokrajinska nogometna zveza. Možnosti sta dve: dodelitev zmage z 2:0 vsem ekipam ali pa odvzem točk ekipam, ki so doslej igrale z Leliom. V obeh primerih pa bodo ekipe, ki bi morale še igrati proti Leliu, počivale (prihodnjo nedeljo bo to Breg). Elitna liga IZIDI 24. KOLA: Ronchi - Aquileia 1:1, Gradese -Cenbo Mobile 1:1, Porcia - Cormonese 0:0, Gemo-nese - Palmanova 0:0, San Sergio - San Marco 4:0, Fontanafredda - Sacilese 1:1, Manzanese - San Daniele 0:0, Pro Fagagna - Tamai 1:1 VRSTNI RED: Centro Mobile in Palmanova 33, San Sergio 29, Gradese 28, Ronchi 27, Cormonese in Sacilese 26, Aquileia in Manzanese 23, Pro Fagagna 22, Itala San Marco, San Daniele in Tamai 21, Gemonese 19, Fontanafredda in Porcia 16. PRIHODNJE KOLO (26.3.95 ob 16.00): Palmanova - Fontanafredda, Cormonese - Gemonese, San Sergio - Gradese, Aquileia - Manzanese, Cenbo Mobile - Porcia, Sacilese - Pro Fagagna, Tamai - Ronchi, San Marco - San Daniele. Promocijska liga Skupina B IZIDI 24. KOLA: Torviscosa - Staranzano 2:0, Aiel-lo - Lucinico 4:1, Fiumicello - Manzano 1:1, Mara-nese - Ponziana 1:0, Juventina - Ruda 3:0, San Gio-vanni - San Luigi 0:0, San Canzian - Sangiorgina 1:2, Centignano - Trivignano 1:1. VRSTNI RED: Sangiorgina 34, Trivignano 33, Torviscosa 32, Juventina 30, Staranzano 29, Aiello in Ponziana 28, San Luigi 23, Fiumicello in Ruda 22, San Canzian 21, Manzano in Maranese 19, Cervi-gnano in Lucinico 15, San Giovanni 13. PRIHODNJE KOLO (26.3.95 ob 16.00): Manzano -Aiello, San Luigi - Staranzano, Trivignano - Juventina, Ruda - Maranese, Lucinico - Cervignano, San Giovanni - Fiumicello, Ponziana - San Canzian, Sangiorgina - Torviscosa. 1. amaterska liga Skupina B IZIDI 24. KOLA: Futura - Edile 5:2, Capriva - Forti-tudo 4:0, Zaule - Isonzo 3:1, Villanova - Opicina 1:2, Mossa - Portuale 1:1, Gonars - Romans 1:0, Palazzolo -1 "odnje 1:1, Latisana - Union 2:0. VRSTNI RED: Sovodnje 38, Capriva in Zaule 34, Mossa 32, Futura 29, Gonars in Fortitudo 28, Edile 26, Union 21, Isonzo 20, Opicina in Villanova 18, Latisana in Palazzolo 16, Portuale in Pro Romans 13. PRIHODNJE KOLO (26.3.95 ob 16.00): Sovodnje -Capriva, Villanova - Gonars, Opicina - Edile, Portuale - Futura, Fortitudo - Latisana, Isonzo - Mossa, Romans - Palazzolo, Union - Zaule. Skupina C IZIDI 24. KOLA: Torreanese - Bearzi 2:3, Flambro -Colugna 0:4, Aurora - Donatello 0:0, Zarja - Mereto 2:0, Muggesana - Primorje 0:1, Basaldella - Reanese 0:1, Buiese - Rivignano 2:1, Tavagnacco - Vesna 0:0. VRSTNI RED: Rivignano 36, Colugna 35, Zarja 31, Muggesana in Vesna 28, Basaldella 27, Bearzi 24, Torreanese 23, Primorje, Tavagnacco in Reanese 22, Buiese 21, Flambro 20, Aurora 18, Mereto 17, Donatello 10. PRIHODNJE KOLO (26.3.95 ob 16.00): Rivignano -Aurora, Bearzi - Basaldella, Primorje - Buiese, Zarja - Tavagnacco, Mereto - Donatello, Colugna -Muggesana, Reanese - Flambro, Vesna - Torreanese. 2. amaterska liga Skupina E IZIDI 24. KOLA: Piedimonte - Audax 2:2, Gaja - Costalunga 0:1, Pro Farra - Domio 1:1, Fincantieri -Mariano 1:0, Moraro - Kras 3:1, Fogliano - Primorec 0:1, Poggio - San Lorenzo 1:1, Isonzo - Villesse 1:0. VRSTNI RED: Costalunga 34, Fincantieri* 31, Mariano 30, San Lorenzo 29, Poggio 28, Audax, Domio in Isonzo 25, Moraro 24, Piedimonte, Pro Farra in Villesse* 22, Primorec 20, Kras 18, Geja 15, Foglia-no 12. * tekma manj PRIHODNJE KOLO (26.3.95 ob 16.00): Costalunga -Primorec, Kras - Fincantieri, Villesse - Fogliano, San Lorenzo - Isonzo, Domio - Moraro, Mariano - Piedimonte, Audax - Poggio, Gaja - Pro Farra. 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 22. KOLA: Terzo - Strassoldo 3:0, Villa - Građo 0:1, Sagrado - Torre 0:1, Monfalcone - Romana 3:0, Natisone - Vermegliano 2:0, Muscoti - Azzurra 2:0, prosta Mladost. VRSTNI RED: Monfalcone 30, Natisone, Sagrado in Sbassoldo 25, Torre 24, Azzurra 21, Muscoti 18, Grado 17, Vermegliano 14, Mladost 13, Romana in Terzo 11, Villa 8. PRIHODNJE KOLO (26.3.95): Mladost - Muscoti, Azzurra - Natisone, Vermegliano - Monfalcone, Romana - Sagrado, Torre - Villa, Grado - Terzo, prost Strassoldo. Skupina G IZIDI 22. KOLA: Cgs - Venus 2:0, Campanelle -Mont. Don Bosco 1:1, Begliano - Pieris 0:0, Cus -San Vito 2:3, Breg - Servola 3:0, Dolina - Lelio n.o., prost Union. VRSTNI RED: Campanelle 33, Breg in Cgs 29, Mont. Don Bosco 28, Begliano in Pieris 26, Servola 25, San Vito 22, Cus 15, Union 12, Venus in Dolina* 6, Lelio* 3. * tekma manj; Lelio ima dve točki penalizacije. PRIHODNJE KOLO (26.3.95): Union - Dolina, Lelio - Breg, Servola - Cus Ts, San Vito - Begliano, Pieris -Campanelle, Mont. Don Bosco - Cgs, prost Venus. Ponedeljek, 20. marca 1995 ŠPORT,KOŠARKA izidi in lestvice C1 LIGA / V SOBOTO V CASTELFRANCU VENETU C1 liga IZIDI 24. KOLA: Camposampiero - Rovigo 70:90, Don Bosco - Gemona 90:72, Gradišča -Piove di Sacco 70:90, San Daniele - Pall. Pordenone 66:69, Castelfranco - Jadran Tkb 83:90, Cittadella - Sacile 99:73, San Dona -Caorle 87:96, Amici Pn - Servolana Latte Carso 95:93. VRSTNI RED: Jadran TKB 46, Servolana Latte Carso 40, Don Bosco 34, San Daniele 28, Cittadella 30, Piove di Sacco 26, Camposampiero, Caorle in Amici Pordenone 24, Castelfranco 22, Sacile in Rovigo 20, Gemona in Pall. Pordenone 14, Gradišča 10, San Dona 8. PRIHODNJE KOLO (25. in 26.3.95): Camposampiero - Amici Pn, Sacile - Castelfranco, Caorle - Jadran Tkb (sob. ob 20.30), Gemona - Cittadella, Pall. Pordenone - Gradišča, Piove di Sacco - San Dona, Servolana Latte Carso - Don Bosco, Rovigo - San Daniele. C2 liga IZIDI 22. KOLA: Martignacco - Ferroviario 96:68, Intermuggia - Fagagna 71:76, Virtus Ud - Spilimbergo 68:73, Staranzano - Barco-lana 83:86, Dom Agorest - Bor Radenska 80:106, Udinese - Sgt 74:92, Porcia - Sena-tors večerna tekma, Arte Go - Manzano 71:70. VRSTNI RED: Martignacco in Fagagna 36, Porcia* 32, Bor Radenska in Udinese 26, SGT in Spilimbergo 24, Manzano in Intermuggia 22, Barcolana in Arte Go 20, Ferroviario 16, Staranzano 14, Senators Go* in Virtus Ud 12, Dom Agorest 6. (* tekma manj) PRIHODNJE KOLO (25. in 26.3.95): Virtus Ud - Intermuggia, Spilimbergo - Arte Go, Bor Radenska - Staranzano (sob. ob 18.30), Fagagna - Porcia, Manzano - Dom Agorest (sob. ob 18.30), Ferroviario - Senators, Udinese -Martignacco, Barcolana - Sgt. D liga IZIDI 21. KOLA: L argo Isonzo - Acli Ronchi, Grado - Sokol Warm 69:41, Libertas Ts - Ci-cibona Mingot 64:77, Lega Nazionale - Acli Ts 95:65, Pom TržiC - Kontovel 77:76, Gori-ziana - Santos 78:85, Inter 1904 - Cus Ts 77:98, Scoglietto - Ardita Go 59:103. VRSTNI RED: Ardita Go 36, Cicibona Mingot* in Pom TržiC 32, Santos* 30, Kontovel in Grado 28, Sokol VVarm in Cus Trst 26, Inter 1904 22, Scoglietto 16, Acli Ronchi 14, Goriziana in Lega Nazionale 8, Libertas in L argo Isonzo* 7, Acli Trst 6. * tekma manj PRIHODNJE KOLO (24., 25. in 26.3.95): Grado - Lega Nazionale, L argo Isonzo - Scoglietto, Cus Ts - Pom Tržič, Kontovel - Inter 1904 (sob. ob 21.00), Acli Ts - Goriziana, Acli Ronchi - Santos, Sokol VVarm - Libertas Ts (sob. ob 18.00), Cicibona Mingot - Ardita Go (ned. ob 11.30); z.t. Santos - Cicibona Mingot (sre. 29. ob 20.30). Promocijska liga IZIDI 20. KOLA: Polet Metra - Gruppo S porti vo 87:77, Magic - Stella Azzurra 52:80, Virtus - Viale Sport 94:72, Drago - Momo Gio 69:81, Chiarbola - Breg 98:93, prost Skyscra-pers. VRSTNI RED: Skyscrapers’ 34, Stella Azzurra’ 26, Momo Gio**’ 24, Gruppo Sportivo **’ 22, Drago’ 20, Chiarbola **’ 16, Virtus’ 14, Breg’ 12, Polet Metra in Viale Sport’ 10, Ma-gic’ 6. PRIHODNJE KOLO (25., 26. in 27.3.95): Gruppo Sportivo - Magic, Viale Sport -Chiarbola, Breg - Drago (?), St.Azzurra - Sky-scrapers, Momo Gio - Virtus, prost Polet Metra. Prva divizija IZIDI 6. KOLA - Skupina A: Prosek - Barcolana 79:72, Monfalcone - Fogliano 71:87, La Talpa - Aida 78:70. Skupina B: Saba - Ferroviario 68:51, Dinamo - Intermuggia 90:67, Cosina - Amatori 57:72. VRSTNI RED - Skupina A: Folgiaho (7 tekem) 10, Prosek (7) 8, Monfalcone (7), Barcolana (6) in Aida (7) 6, La Talpa (6) 4. Skupina B: Dinamo (6) 10, Superbasket (4) in Saba (6) 8, Cosina (6) in Amatori (6) 6, Ferroviario (6) 0. Domači šport Spored današnjih košarkarskih tekem MLADINCI 18.30 v Brisclkih, dom Ervatii: Bor Radenska - Ferroviario; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnatsica: SGT - Cicibona Jadranu TKB novi točki po zelo vročih 40 sekundah Razjarjeni navijači hoteli napasti sodnika - Vitez najboljši strelec Castelgarden - Jadran TKB 83:90 (40:43) CASTELGARDEN CASTELFRANCO: Gallina n.v., Pelloia 18 (2:2), Piz-zolato 7 (3:5), De Gaspe-ri, Bonaldo, Gazzato 19 (4:4), Coldebella 13 (2:4), Pozzbeon 10, Fontinato n.v., Bolzan 16 (5:7), trener Pronticai. PM 16:22. SON: 22. PON: Coldebella (34). TEH. NAP.: Pelloia (40). 3T: Bolzan 3, Coldebella 3, Gazzato 1. JADRAN: Arena 7 (3:9 met za 2, - met za 3, 1:2 pm), Oberdan 11 (3:6, 0:1, 5:6), Pregare 18 (7:9, 0:1, 4:7), Emili n.v.. Vitez 22 (7:11, -, 8:10), Samec 7 (3:5, -, 1:2), Rau-ber 20 (4:7, 4:5, -), Hmeljak 2 (1:1, 0:1, -), Grbec 3 (1:1, -, 1:2), Klabjan n.v., trener Vatovec. Met za 2: 29/49, met za 3: 4/8, skupno 33/57, pm 20:29. SON: 18. 3T: Rauber 4. SODNIKA: Flammini in De Marchi (oba Ferrara). CASTELFRANCO VE-NETO - Jadranovci so v soboto v Cl ligi osvojili nov par točk in tako še naprej trdno vodijo na lestvici. Sobotna tekma v Castelfrancu pa se je odločila v zadnjih 40 sekundah, ki so bile izredno razburljive in na trenutke kar dramatične. Zgodilo se je namreč nalsednje: po košu Pel-loie, ki je znižal zaostanek svojega moštva na sami dve točki (83:85), je s strani dobil žogo Vitez. Ta se je obrnil, pri tem trčil v Bolzana, ki sta mu sodnika tudi dosodila osebno napako. Udarec v glavo obeh košarkarjev je bil tako moCan, da sta oba tudi obležala na tleh. Vitez jo je skupil le z debelo buško, medtem ko je Bolzan krvavel. Trener Castelgardna jp takoj skočil na igrišče, po košarkarskih pravilih 'pa to ni dovoljeno in tako sta sodnika dosodila benerski klopi tehnično napako. Pri tem se je še ranjeni Bolzan razjezil, ozmerjal sodnika in si je tako prislužil tehnično napako. Nato je bil igralec še izključen. Skratka, jadranovci so imeli v zadnjih sekundah na razpolago kar 6 prostih metov, uspešno pa so jih izvedli le tri (enega Grbec in dva Pregare). Gostitelji so nato izvedli še en napad, koša pa niso dosegli. Žoge se je polastil Oberdan, na kateremu so takoj napravili osebno napako. Jadranov »play-maker« je realiziral oba prosta meta in tako je Jadran TKB osvojil še eno zmago. Po srečanju so bili domači navijači tako razjarjeni, da so hoteli napasti sodnika, ki sta se zaprla v slačilnico, kjer sta ostala še dolgo časa. Treba je tudi omeniti, da so bili domači navijači do naših košarkarjev korektni. Samo srečanje je bilo izredno izenačeno od prve do zadnje minute. Gostitelji, ki so bili zelo motivirani, so začeli zelo uspešno in povedli z 10:4. Le ko je stopil na igrišče Stefan Samec, je naši združeni ekipi uspelo stanje izenačiti (24:24). Samec je bil zelo dober v obrambi in tudi v napadu, tedaj pa je stopil v ospredje še Boris Sandi Rauber se je tudi v soboto odlično znašel (Foto KROMA) Vitez, ki je samo v prvem polčasu dosegel kar 19 točk. Pri gostiteljih pa sta zelo dobro igrala Gazzato in Coldebella, ki je z dvema »trojkama« znižal zaostank ob polčasu na same tri točke (40:43). V drugem polčasu so jadranovci dokaj spodbudno začeli in vodili za 5-6 točk. Kaj kmalu pa se je razigral Pelloia in tako je Castelfranco povedel ter vodil do minute in 30 sekund pred koncem srečanja. Ko je že kazalo, da bodo jadranovci ostali praznih rok, je Rauber z dvema trojkama poskrbel za preobrat in naše moštvo je 40 sekund pred koncem vodilo s 85:81. Tedaj pa razburljiv finale tekme, o katerem smo obširno že pisali v samem uvodu. (Kaf) HKADETI / TOLAŽILNA S~i 7. Cheever (vsi ZDA) + 37.260, 8. Boe sel (Bra) + 44.526, 9. Andretti (ZDA) 1 krog, 10. Salazar (Cii) + 2 kroga. Skn pno: 1. Rahal 30 točk, 2. Gugelmin > 3. Pruett 26, 4. Villeneuve 20, 5. Traj-r 20, 6. Sullivan 14, 7. Boesel 13. 8. U ' tipaldi 10, 9. Unser 8, 10. Andretti 8. Naslednja dirka bo 2. aprila na ov lu v Phoenboi. (S. D.) ŠPORT Ponedeljek, 20. marca 1995 DRŽAVNA REGATA LASER / ORGANIZATORJI NISO IMELI SREČE ŠAH H SMUČANJE / ZSI h Zaradi pomanjkanja vetra jadralci na suhem Regato sta skupaj organizirala slovensko in italijansko društvo JC Čupa in Societa Nautica Pietas Julia iz Sesljana Pino Lakovič zamejski prvak Za njim D. Bajc in D. Jelinčič Tudi za 7. memorial Zlatka Jelinčiča Fjona in Karin Mezgec ter Alessandro Žezlina prvaki Pri ženskah sta sestri dosegli enak čas V soboto in v nedeljo sta v Sesljanskem zalivu JC Cupa ter Societa Nautica Pietas Julia organizirala letos prvo državno regato olimpijskega razreda laser. Tako je po sedmih letih (spomnimo se »brezvetrnega« državnega prvenstva laser v Trstu leta 1988) Tržaški zaliv gostil 118 »laseristov« (43 radial -mlajši, 75 standard - starejši) iz cele Italije (tudi s Sardinije in Sicilije) ter najboljš ekipi Slovenije in Hrvaške. Med tekmovalci je bilo prisotnih veliko prvakov, med katerimi lahko omenimo Diega Negrija, evropsko prvakinjo Larisso Nievierov in drugi. Meteorološke razmere (brezvetrje) so žal organizatorjem onemogočilo ized-bo regat (predvidenih jih je bilo sedem), kar pa presenetljivo ni povzročilo nezadovoljstva med tekmovalci. Predstavniki Cupe in SNPJ so namreč poskrbeli za izredno pester program, bi je zadovoljil vse. Na sporedu je bilo tudi žrebanje v Sesljanu, na kate-mm je vsak tekmovalec dobil majico, dva pa sta po Žrebanju dobila tudi jadri. Nedelja se je tako končala brez športnih rezultatov, vendar pa sta v zaključnem govoru predsednika obeh društev, in sicer Marino Košuta ter Giuseppe Enriquez, ob prisotnosti devinskega župa-na Depangherja napoveda-ta, da bosta društvi maja Prihodnjega leta skupaj organizirah štiridnevno rega-Upajmo le, da bo tedaj bol sesljanskima kluboma bolj naklonjen, saj mu očit-nm kljub svoji nejevolji, prireditve ne uspe spraviti 113 slab glas. (Domeniš) Predsednika Cupe in SNPJ Marino Košuta (desno) in Giuseppe Enriguez (Foto Kroma) Na 11. zamejskem šahovskem prvenstvu, ki je veljalo tudi za 7. Memorial Zlatka Jelinčiča, je zasluženo slavil mojster Pino Lakovič, ki je v šestih kolih oddal samo pol točke. Drugi je bil zasluženo Drago Bajc, tretje mesto pa je pripadlo državnemu dru-gokategorniku Dušanu Jelinčiču. Zal je bilo letošnje prvenstvo nekoliko okrnjeno, saj sta od boljših šahistov manjkala mojstrski kandidat Jan Bednaržik in prvokategornik Egon Pertot, ki sta bila zaposlena v italijanski šahovski A ligi, kjer igrata za ekipi iz Tržiča oziroma Trsta. To je bilo tudi prvo zamejsko prvenstvo brez Božid To je bilo tudi prvo prvenstvo brez Božidarja Filipoviča, ki je pred dvema letoma slavil na desetem prvenstvu. O poteku tekmovanja bomo podrobneje se poročali. Fjona in Karin Mezgec (obe sta še naraščajnici, Brdina) med ženskami in Alessandro Žezlina (SPDT) med moškimi so absolutni zmagovalci 28. Zimskih športnih iger, ki so jih na Tržiču včeraj pripravili marljivi organizatorji Slovenskega planinskega društva Trst. V oblačnem vremenu je na progi C nastopilo 163 smučarjev in smučark, ki so bili razdeljeni v 16 kategorij, najhujši boj pa je potekal med ženskami, kjer sta si z enakim Časom naslov razdelili se-stri-dvojCici Fjona in Karin Mezgec. Tekmovanje je popolnoma uspelo, proga pa je kljub nekoliko višjim temperaturam in velikemu številu tekmovalcev razmeroma dobro zdržala, tako da so lahko skoraj vsi pokazali, kaj znajo. O tekmovanju bomo podrobneje še poročali v eni od prihodnjih številk. SMUČANJE / DRUŠTVENO PRVENSTVO SPDG Obvestila Culotova in Gomišček nahitrejša Po začetnih težavah s pomanjkanjem snega uspešen zaključek smučarske sezone Pri Slovenskem planinskem društvu Gorica so kljub začetnim težavam zaradi suhe zime le uspešno speljali letošnjo zimsko sezono. Dvanajstega februarja se je zaključil tečaj smučanja na Nevejskem sedlu, kjer so letos prvič imeli tudi učitelja "za smučarski tek, v nedeljo, 12. marca pa je bilo na Trbižu (proga C) društveno tekmovanje v veleslalomu. Prijavilo se je okroglo sto tekmovalcev - elanov društva, startalo pa jih je 74. Obilne snežne padavine v začetku marca in ustrezna lega smuCišCa so zagotovile skoraj optimalne razmere na progi. Lepo sončno vreme in množica tekmovalcev, spremljevalcev in navijačev pa so seveda pripomogli, da je prireditev uspela. "Posebne” zasluge za uspeh družabnosti ob koncu tekmovanja pa imajo kuharice in kuharji, ki so pridno skrbeh za Caj in kuhano vino. Tekmovalci v kategoriji baby sprint so vozih na krajši progi, tekmovali pa so tudi deskarji. Najboljši Cas sta dosegla Katja Culot (45, 53) in Bruno Gomišček (43, 92), ki sta si s tem priborila naslov društvene prvakinje, oziroma prvaka. Culotova je tekmovala v skupini mladinke, Gomišček pa v skupini amaterji. Posebno priznanje so podelili najmlajši tekmovalki in najstarejšemu tekmovalcu. Podelili so tudi "tolažilno” priznanje v obliki roča klobas. IZIDI baby sprint deklice (1. Corva Tjaša, 2. Peteani Karen, 3. Del Fabbro Tina); baby sprint dečki (l.Sanzin David, 2. Nanut Gregor, 3. Sanzin Luka); miške (1. Coceani Sara 56, 33, 2. Dornik Tjaša, 1, 07, 09); miški (1. Corva David, 57, 86); medvedki (1. Faganel Matija, 52, 13, 2. Faganel Danijel, 54, 16, 3. Gregorič Tomaž, 55, 00); mladinke (1. Culot Katja, 45, 53); članice (1. Bauzon Tiziana, 45, 78, 2. Leghis-sa Lara, 52, 03, 3. Fajt Nadja, 53, 50); dame (1.Vižintin Marta, 52, 08, 2. Bauzon Katja, 55, 62, 2. Leghissa Lui-sa, 55, 62) mladinci (l.Poletto Diego, 49, 96, 2. Brisco Gregor, 50, 48, 3. Sošol Aljoša, 56,16); člani (1. Caudek Marko, 45, 17, 2. Bauzon Mitja, 45, 36, 3. Grendene Silvano, 45, 53); amaterji (1. GomišCek Bruno 43, 92, 2. Rožic Livio 46,13, 3. Sanzin Samo 49, 62); veterani (1. Baša Boris 46, 35, 2. Culot Natalino 48, 64, 3. Makuc Bojan 50, 42); deskarji (1. De Grassi Marko 51, 26, 2. Makuc Robert 52, 78, 3. Grusovin Peter 1, 03, 80. SD GRMADA vabi člane na 8. redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru JKCUPA obvešča elane, da bo izredni občni zbor v petek, 24.t.m., ob 20.30 v športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: sprememba društvenega statuta. Sledi 23. redni občni zbor.Vabljeni. TPK SIRENA sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR elanov v soboto, 25. marca na pomorskem sedežu - Drevored Mi-ramare 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. SK BRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Pro-seška ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure. ALPSKO SMUČANJE / PREDZADNJI DAN FINALA V BORM1U DVA VELESLALOMA h Sobota v znamenju slovenskega smučanja BORMIO - Slovensko alpsko smučanje je v soboto zabeležilo nov velik uspeh. Izjemno nadarjena generacija tekmovalcev bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovinsko knjigo slovenskega smučanja. Ob progi Stelvio se je zbralo ogromno število navijačev, ki so iz vseh koncev Ita-iije prišli samo zato, da bi videli novo zmagoslavje Alberta Tom-be, tem pa so se pridružili tudi številni navijači iz Slovenije, ki so na trenutke skoraj preglasili bučne Albertove »tifose«, saj so jmeli kaj videti. Junakinja dneva Je bila 22-letna Blejka Spela retnar, ki je dokončno opravila zrelostni izpit in osvojila svojo Prvo, hkrati pa 30. slovensko zmago v svetovnem pokalu. Po-jng Blejke je blestela tudi Urška Hrovat, ki je s tretjim mestom Prvič stopila na zmagovalne stopničke tudi v veleslalomu. Izid na vrhu je bil enak kot po Prvi vožnji. Spela Pretnar je bila na drugi progi nekajkrat na robu ^zpada, po hudi napaki tik pred ciljem, ko je že kazalo, da prednosti ne bo obdržala, je iz sebe iztisnila še zadnje atome moči in za pet stotink ugnala Italijanko Sabino Panzanini in kolegico Urško Hrovat, ki je dosegla najhitrejši Cas druge vožnje. Dolg, uspešen dan slovenskega smučanja je nadaljeval Jure Košir, pa čeprav po prvem teku moškega veleslaloma ni kazalo na uspeh. Z boljšim nastopom in slabšimi dosežki drugih tekmecev je ubranil srebrno kolajno in sprožil veliko slavje v slovenskem taboru. Alberto Tomba je med fanatičnim navijanjem spet zablestel in dosegel letos že 11. zmago ter si zagotovil tudi veleslalomski pokal. Rezultati veleslaloma - moški: 1. Tomba (Ita) 2:15.14 (1:08.98, 1:06.16), 2. Mader (Avt) 2:15.54 (1:09.68, 1:05.86), 3. Salzgeber (Avt) 2:15.55 (1:10.00, 1:05.55), 4. Aamodt (Nor) 2:15.69 (1:09.48, 1:06.21), 5. Kroll (Avt) 2:15.70 (1:09.15, 1:06.55) itd. Rezultati veleslaloma - žen- ske: 1. Pretnar (Slo) 2:31.96 (1:16.83, 1:15.13), 2. Panzanini (Ita) 2:32.01 (1:17.00, 1:15.01), 3. Hrovat (Slo) 2:32.14 (1:17.58, 1:14.56), 4. Gerg-Leitner (Nem) 2:33.31 (1:18.74, 1:14.57), 5. Compagnoni (Ita) 2:33.48 (1:18.61, 1:14.87) itd. Končni vrstni red v veleslalomu, moški (7): 1. Tomba (Ita) 450, 2. Košir (Slo) 355, 3. Strand-Nilsen (Nor) 322, 4. Aamodt (Nor) 307, 5. Von Griini-gen (Svi) 296, 6. Kalin (Svi) 288, 7. Vogt (Lie) 226, 8. Reiter (Avt) 218, 9. Mader (Avt) in Kjus (Nor) 212, 11. Salzgeber (Avt) 203, 12. Kroll (Avt) 161, 13. Pic-card (Fra) 130, 14. Mayer (Avt) 125, 15. Locher (Svi) 118. Končni vrstni red v veleslalomu, ženske (8): 1. Schneider (Svi) 450 točk, 2. Zeller-Bahler (Svi) 420, 3. Pretnar (Slo) 352, 4. Ertl (Nem) 333, 5. Compagnoni (Ita) 325, 6. Panzanini (Ita) 310, 7. VVachter (Avt) 295, 8. Hrovat (Slo) 260, 9. Seizinger (Nem) 206, 10. Heeb (Lie) 196. SP V THUNDER BAYU / V SOBOTO V TEKU NA 30 KM Manueta Di Centa druga za Valbejevo THUNDER BAY (STA) - V zadnji Zenski preizkušnji nordijskega svetovnega prvenstva v kanadskem Thunder Bayu je v teku na 30 kilometrov zlato osvojila zmagovalka svetovnega pokala Rusinja Jelena Valbe, druga je bila Italijanka Manuela di Centa, bron pa je dobila Rusinja s švedskim potnim listom Antonina Ordina, kar je njeno prvo posamično odličje na velikih tekmovanjih. Nataša Lačen je zasedla 26. mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na SP. Branilka naslova svetovne prvakinje Italijanka Stefania Belmondo zaradi slabega počutja med ogrevanjem sploh ni Startala. Rezultati teka na 30 kilometrov za ženske: 1. Valbe (Rus) 1:16:27.3, 2. Di Centa (Ita) 1:16:40.5, 3. Ordina (Sve) 1:16:58.6, 4. Danilova (Rus) 1:17:06.6, 5. Lazutina (Rus) 1:17:15.7, 6. Gavriljuk (Rus) 1:18:01.2, 7. Nilsen (Nor) 1:18:35.6, 8. Dal Sasso (Ita) 1:19:34.9, 9. Mikkelsplass (Nor) 1:19:49.2,10. Dyben-dahl (Nor) 1:20:27.8, 26. LaCen (Slo) 1:23:43.4. Ingebrigtsen zmagal pred Goldbergerjem THUNDER BAY (STA) - Mladi Norvežan Tommy Ingebrigtsen je presene- tljivo zmagal na svetovnem prvenstvu v kanadskem Thunder Bayju. Na 120-me-trski skakalnici je skakalec iz Trondhei-ma, kjer bo leta 1997 naslednje SP, skočil 127.5 metra v prvi seriji in 137 metrov, kar je nov rekord skakalnice. Za skoka je dobil 272.6 točke. Na drugem mestu je bil zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldberger (127.5 metra, 127.5 metra, 259.5 točke), tretji pa je bil olimpijski zmagovalec na 120-metrski skakalnici Nemec Jens VVeissflog (125.5 metra, 12.5 metra, 229.9 točke). Rezultati skokov na 120, metrski skakalnici: 1. Tommy Ingebrigtsen (Nor) 272.6 (127.5, 137 m), 2. Andreas Goldberger (Avt) 259.5 (127.5, 127.5), 3. Jens VVeissflog (Nem) 229.9 (125.5, 112.5), 4. Lasse Ottesen (Nor) 224.4 (115.5,120), 5. Kazujoši Funaki (Jap) 218.3 (116.5, 114.5) , 6. Nicolas Jean-Prost (Fra) 216.0 (122.5, 107.5), 7. Reinhard Schvvarzen-berger (Avt) 209.1 (115.5, 111.5), 8. Ro- ' berto Cecon (Ita) 209.0 (105.5, 122), 9. Jarme Ahonen (Fin) 208.2 (108.5, 118), 10. Gerd Siegmund (Nem) 202.7 (104.5, 119.5) ,.. 27. Urban Franc (Slo) 148.4 (98.5, 99.5), 35. Robert Meglic (Slo) 111.7(97.5, 84). L Naše zaznavanje ni omejeno le s petimi čuti in razumom O telekinezi, telepatiji, jasnovidnosti in drugih oblikah zunajčutnega zaznavanja Parapsihologija je veja psihologije, ki preučuje posebne psihične sposobnosti, kot so jasnovidnost, predču-tenje, napovedovanje, psihokineza, telepatija in podobne. Prvi je izraz parapsihologija uporabil Francoz Max Desoir leta 1889, s čimer je želel opisati »nadnaravne« psihične sposobnosti ljudi. Najbolj splošno rečeno, parapsihologija preučuje sposobnosti zaznavanja in vplivanja na okolje, ki niso pogojene s človekovimi čutili in močjo mišic. Sodobno preučevanje parapsiholoških pojavov temelji na raziskavah zakoncev Rhine, ki sta že leta 1927 na univerzi Duke v ZDA s preučevanjem medijev želela dokazati, da obstaja posmrtno življenje. J. B. Rhine je opredelil parapsihološke sposobnosti kot tiste, ki človeku omogočajo zaznavanje in vplivanje na okolje brez pomoči čutil in mišic. Po njegovem mnenju je parapsihološke sposobnosti mogoče dehti v dve veji: pasivne in aktivne. Pri pasivnih gre za zaznavanje okolja brez uporabe čutil, te je definiral kot zunajčutno zaznavanje. Aktivne parapsihološke sposobnosti pa so tiste, pri katerih človek deluje na okolje, ne da bi pri tem uporabljal moč mišic, te pa je Rhine opredelil kot psihokinezo. Po Rhineju so se mnogi raziskovalci lotevali tega fenomena, sovjetski, češkoslovaški in ameriški psihologi »novega vala« so preučevali tudi telepatske komunikacije med živalmi, rastlinami, raziskovali so nove obliko energije. Jasnovidnost in telepatija Rhinejeva šola parapsihologije prepoznava tri oblike zunajču-tnih sposobnosti: jasnovidnost, predčutenje ter napovedovanje in telepatijo. Rhinejevo razumevanje sposobnosti jasnovidnosti in napovedovanja se razlikuje od pomena teh besed v pogovornem jeziku. Rhine je opredelil i jasnovidnost kot sposobnost, da nekdo lahko zazna dogodke, ki se dogajajo v tem trenutku, vendar jih ne more zaznati s čutih. Jasnovidnost je torej sposobnost, da zaznamo, kaj se dogaja neki osebi, ki ni v naši fizični bližini. Znani primeri jasnovidnosti so tisti, ko nekomu umira draga oseba, človek pa to zazna, čeprav je od umirajočega fizično oddaljen. Napovedovanje (prekognicija) je sposobnost, da nekdo dobi informacije o dogodku, ki se bo Sele zgodil, torej informacije o dogodku iz prihodnosti. Napovedovanje je lahko dopolnjeno tudi s predčutenjem, pri čemer gre za sposobnost, da doživimo svoja ali čustva druge osebe ob dogodku, ki se bo zgodil v prihodnosti. Rhine opozarja, da kot sposobnost prekognicije sprejema le tisto zaznavanje informacij o prihodnosti, ki jih ne moremo dobiti s pomočjo logično-analitičnega razmišljanja o sedanjosti. Prerokovalci v sovjetski policiji Igor Ivanovič Mosin v knjigi Skrivnosti 20. stoletja trdi, da je sposobnost napovedovanja izkoriščala tudi ruska policija. Najprej so zbrali skupino preskušenih prerokovalcev, jim opisali zločin ali prinesli kakšen predmet s kraja zločina, prerokovalci pa so nato povedali, kakšen je zločinec, kako mu je ime in kje živi. S pomočjo prerokovalcev so tudi iska-li pogrešane osebe in izgubljene ah ukradene predmete večje vrednosti. »Leto 1988. Kriminalisti iščejo neznanega ponarejevalca potnih listov in osebnih izkaznic - na voljo imajo samo nekaj primerkov ponarejenih dokumentov. Prerokovalcem je to zadoščalo - med tipanjem dokumentov so dobili vizije, kako jih je ponarejevalec izdeloval, kje je in kakšnega videza. Prepoznali so tudi njegove sodelavce. Ponarejevalec se je skupaj s sodelavci znašel za zapahi,« piSe Igor L Mosin. Ruski kriminalisti so ugotovili, da je od 60 do 96 odstotkov podatkov, ki so jih posredovali prerokovalci, točnih. Prerokovalci zatrjujejo, da lažje dobijo informacije o osebah, ki jih opisujejo kot »močne osebnosti«. Težje je dobiti informacije o nekom, ki živi povsem povprečno življenje. Kako prerokovalci dobijo informacije o zločincih, ni znano. Nemara je Se najbližja rahlo misti-• čna razlaga iz indijske tradicije, ki govori o akashi, informacijskem polju, v katerem je vpisano vse, kar je bilo, je in bo. Telepatijo je Rhine definiral kot psihično sposobnost zaznavanja misli in čustev druge osebe brez pomoči govora, gibov, mimike ali drugačnega fizičnega sporazumevanja. Pri telepatiji oddaljenost oseb ne igra nobene vloge. Kdor ima sposobnost telepatije, bo brez težav zaznal misli človeka, ki je v njegovi fizični bližini, pa tudi koga, ki je od njega oddaljen več kilometrov. Dr. Tolik Dzucev, ki se je lani mudil na prijateljskem obisku v Sloveniji, je takole demonstriral sposobnost telepatije. Prosil je gospo iz večje skupine ljudi, naj si izbere katerikoli predmet in ga skrije kjerkoli v sobi. Za pet minut se je umaknil iz sobe, gospa pa je medtem skrila bankovec v eno od knjig na polici. Nato je vstopil v sobo Dr. Dzucev in prosil gospo, naj misli na predmet in mesto, kamor ga je skrila. Stopil je do knjižne police in se s prsti sprehajal po knjigah, nazadnje pa izvlekel »pravo« in iz nje potegnil bankovec. Rhine je pri raziskovanju zu-najčutnih sposobnosti opazil, da se večinoma pojavljajo spontano, in sicer v trenutku, ko je za določeno osebo zelo pomembno, da dobi določene informacije. Znani so primeri, ko neka oseba dobi vizijo, da se bo letalo, s katerim naj bi potovala, zrušilo, zato se za pot raje ne odloči, pozneje pa iz časnikov izve, da je letalo res strmoglavilo. Rhine je ugotovil, da se zunajčutno zaznavanje pojavi v znižanem stanju zavesti, na primer v sanjah, ko smo utrujeni, zelo vznemirjeni, ko doživljamo duševno krizo in podobno. Temeljna značilnost zunajčutnega zaznavanja je spontanost. Le redki ljudje so sposobni nadzorovati, vključevati in izključevati sposobnost zunajčutnega zaznavanja. Navadno se takšno zaznavanje pojavi spontano, kar otežuje raziskovanje pojava. Zenerjeve karte Temeljna težava laboratorijskega raziskovanja sposobnosti zunajčutnega zaznavanja je njeno spontano pojavljanje. Zato so raziskovalci v laboratorijskih razmerah na osnovi statistike opravljenih poskusov pogosto ugotovili, da neka oseba nima sposobnosti zunajčutnega zaznavanja, čeprav je oseba te sposobnosti v vsakdanjem življenju imela. Za testiranje zunajčutnega zaznavanja so najpogosteje uporabljali tako imenovane Zenerjeve karte. Zenerjeve karte so imele pet podob: zvezdo, krog, kvadrat, križec in dvojno valovnico. Raziskovalec je sedel na eno stran mize, testiranec pa na dru- Profesor Rhine pri testiranju PK s kocko go. Raziskovalec je zmešal snopič kart, testiranec pa je moral ugotoviti - kart seveda ni videl -katera karta je na vrhu kupčka, katera je naslednja in tako naprej do konca kupčka. V serji 25 kart je verjetnost naključnega točnega odgovora 1/5. Ce je testirana oseba pravilno napovedala karto več kot osemkrat, so potrdili, da ima sposobnost zunajčutnega zaznavanja. Kritiki te metode testiranja jasnovidnosti so opozarjali, da lahko rezultati kažejo sposobnost telepatije, ne pa jasnovidnosti. Raziskovalec lahko namreč misli na karto, ki je na vrhu, testiranec pa bere razisko-valčeve misli. Pri testiranju telepatije je raziskovalec v eni, testiranec pa v drugi sobi. Raziskovalec je mislil na določeno karto, testiranec pa je moral ugotoviti, za katero gre. Ce je pravilno ugotovil vsaj osem ali več kart, so pri testirani osebi potrdili sposobnost telepatije. Po mnenju dr. Dzuceva je preverjanje sposobnosti telepatije skoraj nemogoče, če raziskovalec nima razvite sposobnosti koncentracije. »Pri večini ljudi namreč misli kar vrejo ena za drugo, le redki so se sposobni za dalj časa osredotočiti na eno samo misel, v tem primeru na določeno karto. Zato lahko napačno ugotovitev testiranca pripišemo tudi slabi koncentraciji raziskovalca.« S psihokinezo do kockarske slave V prvih mesecih leta 1934, ko je bilo navdušenje nad začetnimi rezultati prekognicije Se veliko, je mladi hazarder obiskal J. B. Rhina na Dukeu in z njim razpravljal o neobjavljenih rezultatih testiranja zunajčutnega zaznavanja. Mladenič W. B. se je ponudil, da bi testirali njegovo psihokinetično sposobnost vplivanja na gibanje igralne kocke. W. B. je povedal, da bo vplival na kocko tako, da bo določeno Število po metu na vrhu; uspehi so bili tolikšni, da so pomenili začetek dolgoletnih raziskav psi-hokmeze. Da bi se ognili rokohi-trstvu, so uvedli vrsto zaščitnih ukrepov. Sprva so testiranci kocko metali ročno, pozneje pa so oblikovali posebne posode za metanje. Se pozneje so uvedli električno vrtljive kletke, kocke pa so avtomatično fotografirali. Cilj je bil le ena od strani kocke ali kombinacija pik. Da bi bilo zagotovljeno ravnovesje, so izbirali zaporedoma eno stran za drugo. S tem so se ognili možnosti goljufanja pri metanju in vplivu morebitnih nepravilnosti kocke. Svetovni javnosti je bila predstavljena tudi psihokinetična sposobnost Urija Gellerja, ki je krivil žlice in druge predmete iz kovine kot za Salo, ne da bi pri tem uporabljal moč rok. Parapsihologi med znanstveniki Po stopinjah zakoncev Rhine so stopali Številni raziskovalci. Da je parapsihologija znanost, dokazuje tudi dejstvo, da so leta 1969 ameriško Parapsihološko združenje uradno vključili v Ameriško združenje za napredek znanosti. V preučevanje parapsiholoških fenomenov so se vključili raziskovalci po vsem svetu. Sovjetski raziskovalci so preučevali tudi Nino Kulagino, žensko, ki je imela zelo razvite psihokinetične sposobnosti. Dokumentirani so njeni uspešni poskusi levitacije (lebdenja) in krivljenja predmetov brez pomoči mišic. Češkoslovaški parapsihologi so ugotovili, da so meje parapsihologije, ki sta jo začrtala zakonca Rhine, preozke, da bi lahko opisale vse parapsihološke pojave. V Manifestu psihotronike, ki so ga prvič predstavili na kongresu parapsihologov v Moskvi leta 1968, se zavzemajo za novo terminologijo. Namesto izraza parapsihologija so predlagali termin psihotronika, ki je po njihovem mnenju zadosti širok, da vsebuje parapsihologijo preteklosti in prihodnosti. Psihotronika namreč ne preučuje duha in materije ločeno, marveč v povezanosti - takratni češkoslovaški parapsihologi so želeli utemeljiti energijo, ki povezuje duh in materijo - psihotroniko. Sodobni parapsihologi se ukvarjajo tudi s preučevanjem a vre, barvnega obroča okoli živih bitij, ki ga je prvi fotografiral ruski znanstvenik Karlian. V italijanski Soli za bioenergetike v. Torinu Bios Piemonte uporabljajo Kirlianovo fotografijo a vre za diagnosticiranje bolezni. Tudi tehnologija a vre kamere, ki so jo razvili Američani, omogoča videnje človeške avre in diagnosticiranje. Tudi astralno potovanje je fenomen, ki se ga lotevajo sodobni parapsihologi. Astralno projekcijo opisujejo kot sposobnost potovanja človekovega astralnega telesa po nematerialnih razsežno- stih. Astralno potovanje je nekaj, kar vsak dan vsak od nas dozi' vlja v sanjah, toda po mnenju parapsihologov je za preučevanje zanimivo astralno potovanje, pri katerem testiranec ohrani budno zavest, torej se natančno spominja, kaj se je dogajalo meCl astralnim potovanjem. Taksno astralno potovanje po mnenju raziskovalcev ni omejeno s časom in krajem. Torej lahko testirana oseba potuje v preteklost, se mudi v sedanjosti, toda na drugih mestih kot njeno fizično telo, rihodnost. ejo s hipnozo. Zanimiv0 lahko tudi hipnotizirana potuje zunaj časa in p10 v katerem se trenutno na Ameriški raziskovalci so ili zanimiv poskus. S tu prostovoljce so hipnotiz1 ato pa jih prosili, naj g1® savestjo deset let naprej J n točno opišejo, kaj se do njimi. Študentje so opis8 i zaposleni (ime podje Kje živijo inasiuv;, — ni ali ne (ime žene), aU troke ali ne (koliko, kak° ne) in podobno. Po dese i so isto skupino spet p°^ i sodelovanju in prime_ )reu ueseunu ion, - ... jo. Znanstveniki so bi podatki, ki so jih dau , so se 85-odstotno uje-isnicnostjo. odobne parapsiholog1)® iko, kar preveč, da bi J en članek. Ne glede na rezultatov parapsih0 0 dskovanj lahko trdim ; ik ni omejen le s PetIZ razumom. Obstajajo •azsežnosti obstajanja, ajo našim čutilom hira :ato jih tudi težko znan' preverjamo. Kar seve eni, da drugačne razs le obstajajo. »Živimo ;ti. Živimo in poznamo, i, samo materialn0 stv co malo pa vemo o eznostih bivanja, čep1 da obstajajo. Ne zave ako te druge razsežno ■ -T naš duh. Prepriča" s duše i meje zaznavanja n8 n razuma. Verjame ’ ipalka lahko zazna m ihodnosVjepredvcc ti razmišljal Joha POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE / PREDVIDOMA GA BOMO DOBILI NA ZAČETKU LETA 1997 V osrednji javni bazi bodo osnovni podatki o podjetjih Podatki bodo javni in vsem uporabnikom dostopni pod enakimi pogoji LJUBLJANA (STA) - V državah Evropske zveze že poteka usklajevanje poslovnih registrov kot pomembnega dela poslovne statistike, ki ob posameznem poslovnem subjektu spremlja poglavitne kazalce o njegovi dejavnosti, zmogljivostih, strukturo prihodkov in cen, vlaganja in zaposlenost ter tako imenovano demografijo poslovnih subjektov (ustanovitev, prenehanje delovanja...). Rok za njihovo sprejetje je konec letošnjega leta. Z zakonom o poslovnem registru Slovenije, ti je stopil v veljavo včeraj in katerega je po skoraj enoletnem parlamentarnem postopku prejšnji mesec sprejel državni zbor, je naša država zagotovila pravočasno uskladitev z normami Evropske zveze oziroma hkratno vključitev nekaterih najpomembnejših rešitev s tega področja v naš nacionalni sistem. Strokovnjaki Posebej poudarjajo, da je iz zornega kota potreb Evropske zveze v prihodnje zlasti pomembno, da Poslovni registri zagotovijo dejansko sliko struktu-mlnih sprememb v gospodarstvu na nacionalni ravni in 55 posebej na ravni zveze. Tako bodo države Evropske zveze uporabljale usklajene poslovne registre predvsem za statistične namene, dobri pozna-yalci razmer pa ocenjujejo, da bodo srednjeročno poslovne registre v Evropski zvezi uporabljali tudi za evidenčne namene. Upravljalec registra (statistični zavod) bo moral po tem zakonu vzpostaviti poslovni register v dveh letih po njegovi uveljavitvi, kar pomeni, da bomo dobiti taksen poslovni register na začetku leta 1997. 2e zdaj je približno odstotkov podatkov Prihodnjega poslovnega registra zajetih v sedanjih registrih, ki jih ima stati-stični zavod. Oblikovanje osrednje baze podatkov Osnovni cilj tega zakona je vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje poslovnega registra Slovenije, ki bo voden centralno in bo poleg določanja enolične identifikacije vseboval najpomembnejše izbrane podatke o registriranih poslovnih subjektih, predvsem za potrebe države, poslovnih subjektov in njihovih _združenj, za uskladitev državne statistike z evropskimi standardi in nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike. Kot pravijo strokovnjaki na Zavodu RS za statistiko, bodo sedanji delni in razdrobljeni podatki o različnih subjektih, ki nastopajo v poslovnem prometu v najširšem smislu, zbrani v enem registru na centralnem nivoju z enotnimi standardi za opredelitev enot registra in z enolično identifikacijo. Podobno kot v predpisu Evropske zveze bodo enolično opredeljene posamezne enote z identifikacijo poslovnega registra, identifikacijo pa bodo morale obvezno uporabljati vse enote registra pri posredovanju, povezovanju in izmenjavi podatkov. Poslovni register bo osrednja javna baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju naše države ter o njihovih podružnicah in drugih delih poslovnih subjektov. Vseboval bo tudi podatke o podružnicah tu- jih poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost na območju Slovenije. Tako so zajeti ekonomsko dejavni in nedejavni subjekti. Podatki bodo javni Poslovni register bo register registrov, saj bo vseboval osnovne podatke skupnega pomena iz različnih registrov. Med poslovne subjekte zakon o poslovnem registru šteje pravne in fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jih določa predpis, na podlagi katerega so bile ustanovljene, ati akt o ustanovitvi. Med podružnice in druge dele poslovnih subjektov sodijo poslovne enote, predstavništva, zadružne enote, režijski obrati, upravne enote in podobno. Glede na načelo javnosti in transparentnosti vodenja podatkov v našem prihodnjem poslovnem registru bodo le-te uporabljati za potrebe poslovnih subjektov (marketinške analize), državne potrebe (za davčne, zdravstvene, pokojninske, zaposlovalske in druge evidence) in tudi za statistične namene. Podatki so javni in pod enakimi pogoji dostopni vsem uporabnikom. Za pripravo podatkov in njihovo posredovanje bodo morati uporabniki pokriti stroške po tarifi, poslovni subjekti pa bodo imeti pravico do vpogleda v register glede svojih podatkov in pravico zahtevati popravek nepopolnih, netočnih in neažurnih podatkov. Zbrani bodo osnovni podatki o podjetjih In katere podatke o poslovnih subjektih bodo v PETROVCE - V Savinjski dolini so vCeraj že sedmič zapovrstjo na god Sv. Jožefa pripravili Jožefov sejem, na katerem so domačini in prodajalci od drugod ponujali predvsem ttdelke domače obrti in potrebščine za kmetijstvo. Direktor Petrovske kmetijske zadruge gospod Trobiš žal o sejmu ni želel za Republiko ničesar izjaviti z izgovorom, da za naš Časopis nima časa, zato pa je bil toliko bolj prijazen petrov-w kaplan, pater Ivan Arzenšek. Cerkev je v priprave Jožetovega sejma vključena že vsa leta, saj se ji zdi zelo primer-no’ *ti na dan Sv. Jožefa, ki velja za zaščitnika rokodelcev, v Petrovčah pripravijo tipičen slovenski semenj. Ta je bil včeraj izjemno dobro obiskan, mnoge obiskovalce pa sta v etrovce že dopoldan privabili tudi nedeljski masi maribor- skega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča v petrovski baziliki Matere Božje. Že dopoldan je obiskovalce nagovoril tudi žalski župan Milan Dobnik. Z izkupičkom so bili zadovoljni tako prodajalci kos in drugega kmetijskega orodja, gostilničarji in pridajalci klobas, pa tudi žene, ki so ponujale orehova jedrca in rozine. Zal v Petrovčah niso umanjkali niti kramarji cenenih plastičnih igračk in prodajalci ponaredkov ročnih ur znanih znamk. Morda najvecja korist pa je bila dosežena s srečelovom, ki ga je pripravil kaplan Arzenšek in na katerem so zbrali precejšen kupček denarja za obnovo dvesto let starih orgel v petrovski baziliki. Brane Piano (Foto: SHERPA) poslovni register zapisovati? To bodo identifikacijska številka, podjetje oziroma ime, sedež in naslov, datum akta o ustanovitvi, podatki o vpisu pri registrskem organu, glavna dejavnost, pravno organizacijsko obliko, datum začetka poslovanja, ime in priimek ustanovitelja, poreklo ustanovitvenega kapitala, države ustanovitvenega kapitala, vrsta lastnine, ime in priimek zastopnika, podatki o povezanih oz. združenih oblikah, dejavnosti subjekta, telefon, telefaks, teleks, podatki o spremembah. V poslovnem registru bodo zbrani tudi podatki o tem, ati subjekt posluje ali ne, o številu zaposlenih, številki prvega raCu-na, ki ga poslovni subjekt odpre pri agenciji za plačilni promet. Zakon tudi določa, kateri podatki bodo v poslovnem registru za podružnice in podružnice tujih poslovnih subjektov, vsi registrski organi pa bodo morati zavodu za statistiko sproti oziroma najpozneje v petih dneh od izpolnitve pogojev za registracijo brezplačno posredovati podatke. Vsakemu sivo tipko m* Lev Kreft Približali smo se pridruženemu članstvu v Evropski zvezi in vlada je obljubila, da bo predlagala spremembo ustave tako, da se bo svobodnemu pretoku blaga, storitev in ljudi pridružil tudi zelo bistven element svobodnega trga: možnost, da tujci v Sloveniji kupijo nepremičnine. Morebiti se tega zdaj manj zavedamo kot v obdobju med referendumom in razglasitvijo neodvisnosti, toda tudi zdaj je začel odtekati čas, ki ga ima vlada na voljo, da tak predlog ustavnih sprememb posreduje državnemu zboru. Kako se bomo lotili te ustavne spremembe in kako se bomo lotili vzpostavljanja pogojev za postopno prilagajanje iz pridruženega v pravo članstvo? Nekje na tej poti se bo treba odločiti, ali bo potreben referendum, in če se zanj ne bosta odločila kar vlada in državni zbor sama, se bodo pač pri zahtevi, da se o teh zadevah odloča z referendumom, zbrali ljudje in skušali nabrati 40 tisoč podpisov, kolikor jih zahteva zakon o referendumu in ljudski iniciativi (takrat še ni bilo posebne skupine za slovenščino, danes bi se reklo temu ljudska pobuda]. Zato postaja ureditev iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi zelo pomembna. Zakon je bil prvič preizkušen lansko jesen, ko se je izkazalo, da so postopki uprave pri zbiranju podpisov bolj ali manj zaviralni in nespodbudni. Sicer pa tudi zakon sam ni ravno lahkoten, saj dejansko določa možnost referenduma tako, da nalaga ovire, ki jih bo preskočila le zelo resna volja. Podmena zakona je torej bila, da imamo v Sloveniji posredno demokracijo in smo se od idealov neposredne samoupravne demokracije poslovili. Toda globoko nezaupanje ljudi v vse ustanove sistema predstavlja kar ugodno osnovo za okrepitev zahtev po večjih možnostih neposredne demokracije. Poslanec Marijan Poljšak je vložil predlog, da se zakon popravi vsaj toliko, da bo zbiranje podpisov za pobudnike nekaj lažje in da postopki pred upravnimi okenci ne bi bili tako zahtevni. Ker ljudje ne gredo radi podpisovat pobud na državne urade, naj bi veljal podpis s podatki kar pri pobudnikih zbiranja, potem bo pa že država na svoj način preverjala istovetnost. Najbolj zanimivo pa je tisto sporočilo, ki je zapisano v načelih in ciljih zakona: »Naj tudi v Sloveniji zaživi pravi referendum kot ugleden način demokracije. Zgledujmo se po demokratični Švici, ki je lahko naš ideal, ne pa po poltotalitamih režimih in družbah, kjer praktično pravi referendum ni mogoC. Naj ima v Sloveniji pomembno besedo ljudstvo, da se Cim bolj uresniči 1. člen Ustave RS: Slovenija je demokratična republika. Z referendumsko demokracijo Cim bolj omejujemo možnosti samovolje političnih elit in klik, kajti le-te sicer lahko majhno Slovenijo hitro spravijo na boben.« Za to gre. Ce se bo Slovenija odločila za referendumsko demokracijo po švicarskem vzoru, se bo brez težav odpovedala ne samo lažnim blagodetim Evropske zveze (tako kot Švica), ampak bo dala na pranger še vse politične elite in klike, saj bo ljudstvo vladalo neposredno. Sodobna telmologija omogoča uresničitev utopij. Nobene ovire ni več za to, da vam na dom napeljemo znamenito sivo tipko iz slovenskega parlamenta. Vsak večer, ko pridete iz službe, bi lahko kako uro glasovali s pomočjo identifikacijske kartice, ki jo boste vtaknili v režo. Tako bi odpadlo še več ovir, ki jih postavlja zakon, pa še nezaupanje do posredne demokracije bi zamenjalo neskončno zaupanje v neposredno ljudsko demokracijo. In na mesto stare meščanske družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji bo stopila asociacija, v kateri je svobodni razvoj slehernega pogoj za svobodni razvoj vseh. Sussana Agnelli: Slovenija je rešen problem CARCASSONNE (STA/ansa) - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EZ v francoskem Carcassonnu izjavila, da je za Italijo problem s Slovenijo resen, veto je odpravljen, končne rešitve pa še ni, saj je treba najprej opraviti še dvostranska pogajanja. V vsakem primeru pa do podpisa pogodbe o pridruženem članstvu Slovenije v EZ ne bo prišlo pred podpisom dvostranskega sporazuma. Zunanji ministri petnajsterice sicer na srečanju v Carcassonnu o Sloveniji niso govorili. Agnellijeva je novinarjem dejala, da je tisk napihnil italijansko-slovenski spor. »Vsakokrat, ko minister Thaler nekaj izjavi, italijanski Časopisi pišejo, da je njegova izjava usmerjena proti Italiji. Ko pa izjavo dam jaz, enako ravnajo slovenski Časopisi,« je Se menila Agnellijeva. KULTURA NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI Ponedeljek, 20. marca 1995 Alan Duff, avtor romana Nekoč so bili bojevniki, po katerem so posneli istoimenski film, govori o romanu in o problemih, s katerimi se soočajo Maori na Novi Zelandiji Rena Owen v filmu Nekoč so bili bojevniki igra Maorko Beth »Tisto, kar me je pripravilo do tega, da sem prvič položil svinčnik na papir, je bilo ogorčenje,« je rekel Alan Duff. Štiri leta in dva žgoCa romana kasneje, Duffov glasen in izzivajoč glas še vedno doni po etnično loCeni Novi Zelandiji. Alan Duff, sin belca in Maorke, je imel eksploziven literarni debi leta 1990 z romanom Nekoč so bili bojevniki o tragediji urbane maorske družine, ki se uničuje z nasiljem in alkoholom. Film, ki so ga posneli po romanu, je dobil priznanja na številnih festivalih, roman pa izraža pisateljevo jezo zaradi izgubljenih življenj in neuresničenih potencialov Številnih Maorov. »V tem norem pitju brez razmišljanja je ogorčenje, ki po definiciji s seboj prinaša tudi žrtve, prav tako pa tudi presenečenje, da ljudje ne vidijo, kaj delajo, ne samo sebi ampak tudi tem žrtvam,« pravi Duff. Izrazil je zadržke ob pripombi, da film zaradi specifične umeščenosti v okolje Nove Zelandije drugje ne bo imel uspeha. »Privlačnost zgodbe je bila vedno univerzalna, to sem vedel in predvidel,« je dejal Duff v intervjuju na svojem domu v premožnem mestecu srednjega razreda Havelock North na Novi Zelandiji. »Dogajanje bi lahko bilo postavljeno sredi Gasgowa, kjer bi mati prav tako razmišljala o tem, kaj se dogaja z njenimi otroki, da se pridružujejo uličnim tolpam, in o tem, da bo njen mož prišel iz puba in jo pretepel. To bi se lahko dogajalo sredi New Yorka, lahko bi predstavljalo črno Ameriko ali belo Ameriko v Kentuckyju. To je univerzalna zgodba in jo je povsem nesmiselno označiti za maorsko.« Duff Se predobro ve vse o razbiti družini, majhnih kriminalcih in barih, polnih uličnih tolp, o katerih piše. Otroštvo je preživel v strahu pred nasiljem doma, starša sta se ločila in kot najstnik je skrenil s prave poti, ki ga je pripeljala v domove za mladoletne prestopnike. »Ce sem iskren, pravzaprav ne želim govoriti o tem. Slabo mi postane ... Malce pozno sem dozorel, to je bilo tisto, za kar je v bistvu šlo. Med otroštvom sem doživel nekaj travmatičnih izkušenj, ki so vplivale name, in kar nekaj časa sem potreboval, da sem jih prebolel.« Pri 44 letih se je jezni mladenič nekoliko omehčal, toda strast in intenzivnost sta še vedno del njegovega značaja. Duff se ne smeji veliko. Njegov širok, odprt obraz se spremeni v gubo, ko napada kritike in ko svoj prezir usmeri na drobnjakarstvo in omejenost v katerikoli obliki. Duff, ki je v besedi živo zajel maorski duh, nima časa za Maore, ki »blebetajo« o zgodovinskih krivicah, ki so jih utrpeli pod škornjem belih Evropejcev. Maori, ki tvorijo 13 odstotkov od 3, 5 milijona prebivalcev Nove Zelandije, se »slepijo«, če mislijo, da bodo z vrnitvijo zemlje rešeni vsi problemi,- »Ce bi nam belci vrnili vso Novo Zelandijo takoj zdaj, še danes, to ne bi števila nezaposlenih Maorov zmanjšalo niti za enega. Pozabljajo na to, da morajo Maori predvsem spremeniti odnos do sebe,« je rekel Duff. »Plemenska ureditev po definiciji ločuje, je nerazumna Ločeni bomo ostali tako dolgo, dokler bomo še naprej mislili na ravni etničnih razlik. Živimo v eni deželi. Misliti bi morali kot Novozelandci.« Potem ko je pisal o rasizmu v dveh romanih, v člankih za časopise, za oddaje na televiziji in v provokativni knjigi Maori: kriza in izzivi (Maori: the cri-sis and the challenge), ima Duff dovolj. »Odkrito rečeno, sit sem tega ... Država je sita problemov Maorov, jaz pa prav tako,« pravi moškh ki so ga nekateri Maori označili za zagovornika belcev. Nov roman, ki »nikakor ni roman o Maorih«, je končal januarja, novembra lani pa je končal scenarij za film Prijatelji (Mates) o kontroverznem primeru evtanazije. Ne skriva svojega navdušenja nad tem, da je njegovo ime na seznamih uspešnic, in svojega hrepe-njenja po slavi. »Nisem drobnjakarsko majhno bitje, ki bi svoje dosežke skrivalo ... vedno sem si želel mednarodnega pri-znaja, na kakršenkoli način. Sedaj ga imam, ali bolje rečeno, dobivam ga.« Tako kot veliki ameriški pisatelji se tudi Duff p°' smehuje napihnjeni, provincialni in razredno obarvani angleščini in pravi, da je njegov končni cilj preboj literarnih meja in odprtje novih obzorij. »Zanima me širitev meja, ne pa, da bi bil oseba, ki stopi na polje kriketa in pokaže vse klasične udarce. Obstajati mora drug način, na kateri se da igrati to igro.« Za Reuter Mark Trevelyan, Prevedla Vesna Rojko Od kaznjenke do ikone Za vlogo Maorke Beth je igralka Rena Owen na festivalu v Montrealu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo Ce Rena Owen ne bi bila nikoli zasvojena z mamili, Ce se ne bi nikoli odpravila v noC iščoč »fiks«, Ce ne bi bila v zaporu, ne bi nikoli postala zvezda največje domače uspešnice na Novi Zelandiji. V restavraciji Four Season na Manhattnu je igralka povzdi-gnila očala, da bi nazdravila deseti obletnici svoje svobode - še toliko slajši zaradi priznanja, ki ga je deležna za vlogo pretepene maorske žene Beth v filmu NekoC so bili bojevniki. Kako je Rena Owen vse to dosegla, je samo po sebi filmski zaplet. Ko so jo aretirali zaradi uživanja mamil, je Novozelandka živela v Londonu in svoje dneve preživljala kot medicinska sestra, noči pa na zabavah v družbi znanih ljudi, kot sta Nick Cave in Boy George. (»Ravno pred dnevi sem se dobesedno vprašala: »Nick Cave - ali je še vedno živ?« Kajti skupaj sva kar pogosto jemala mamila.«) Sele ko je prestala osem mesecev za- porne kazni in med prestajanjem obiskovala terapije, je Rena Owen ugotovila, kateri »fiks« resnično potrebuje v življenju. Isti dan, ko je prišla iz zapora, se je javila na oglas, ki je pozival maorske igralke na avdicijo za neko gledališko igro. Rena Owen se spominja: »Zenska me je vprašala, kakšne izkušnje imam, in odgovorila sem ji, da sem igrala v nekaj igrah na srednji šoli. Ko pa sem jo vprašala, za kakšno vlogo gre, in mi je povedala, da gre za vlogo ženske v zaporu, so se mi usta kar odprla in povedala sem ji, da sem ravnokar prišla iz zapora. Imela sem, kar ni imela nobena od igralk - resnico.« Rena Owen se je kot igralka prebila in vrnila na domačo Novo Zelandijo, kjer je dobila redno zaposlitev. kot pisateljica scenarijev in igralka na televiziji. Po manjši vlogi v filmu Ra-pa Nui (ob omembi filma zavije z očmi) je dobila vlogo v Nekoč so bili bojevniki. »Morala sem se prignati do roba, toda vedela sem, da bom to dobro prestala.« Nasmeji, se. »Zapor te prisili, da razvij eš notranje življenje - grdih, globokih in temnih vlog te ni strah, saj si tam že bil.« Za Premiere Holly Millea, prevedla Vesna Rojko Plakat za film in hkrati naslovnica romana Nekoč so bili bojevniki G L E ČEZ DANJE RAMO San Crislobal de las Casas I • 3sB Andrej Blatnik V pogovoru z ljudmi, s katerimi smo si dovolj tuji, da je mogoče sogd-vomika povprašati po veroizpovedi brez nelagodja, da posegaS v njegovo intimo in da ga tako vsaj intimno, če že ne socialno ogrožaš, se me kljub temu vselej poloti zadrega, če sem vprašani jaz sam: tedaj moram namreč spoznati, da pravzapmv nimam vere. Ker sem, nekako v skladu s tem, nagnjen k racionalizaciji, sem si svoje pomanjkanje vere prepričljivo razložil: nimam pravzaprav nobenega verskega izkustva, ki bi me veri (kakršnikoli že) približalo, v meni ustvarilo Zeljo, da se z njo podrobneje seznanim. In ko sem odprl Mladino in v njej zagledal sličico indijanske deklice, ki je pospremila klic na pomoč iz mesta San Cristobal de las Casas na jugu Mehike, sem se spomnil, kdaj sem prišel taksnemu izkustvu nemara najbližje: v eni od vasi na gričih, ki obkrožajo to mesto. Povedati je treba, da to območje velja za nekakšno kazensko kolonijo mehiških duhovnikov: znano je namreč, da so si njegovi prebivalci katoliško vero priredili nekoliko po svoje, jo pomešali s starimi kulturnimi običaji in da svečenikov, ki ne kažejo dovolj razumevanja za krajevne posebnosti pri verskih svečanostih, kakršne so žrtvene daritve živali, ne trpijo prav dolgo. Ce jih ne prežene odkrit odpor krajanov, se jih polotijo tudi z ostrejšimi sredstvi: smrt ni izključena. Zato se je mehiška cerkvena hierarhija navadila v pokrajine okoli San Cristobala pošiljati tiste duhovnike, ki so se ji tako ali drugače zamerili. Vzdušja, ki me je pričakalo, ko sem vstopil v vaško cerkev, kajpada ni mogoče opisati; po tleh potreseno seno, tisočema svečava kot edina svetloba, kipi svetnikov v maniri Jeffa Koonsa in monotone, ponavljajoče se molitve indijanskih kmetov, spominjajoče na mantrične obrazce, seveda ne posamično ne v seštevku ne morejo razložiti, zakaj se mi je tedaj prvič jqsno pokazalo, da je izkustvo, ki človeka odločilno presega, lahko povezano tudi z institucijo, kakršna je cerkev, in ne le prepuščeno enkratni, neponovljivi in nepredvidljivi osebni izkušnji in zaznavi, kot sem mislil dotlej. Ko zdaj v skopih poročilih, ki jih prinašajo naši ovropocentrični mediji, prebimm, kako vojska v svojem genocidu uspešno rešuje težave s tamkajšnjimi Indijanci, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva, se mi, po zahodnjaško otopelem od vseh Eritrej, So-naalij, Ruand, Rosen, Cečenij, stalno vrača v misel Isto samosrediSčno spoznanje: da nikoli več ne bom stopil v tisto cerkev in doživel istega. Ne le zato, ker so jo medtem morda že požgali, njene vernike pa Pobili ali vsaj preselili. Ne le zato, ker taksna izku-Snja pač ne bi bila tisto, kar je, če bi jo bilo mogoče kar mehanično ponavljati. Tudi zato, ker je bil San Cristobal de las Casas pred Šestimi leti, ko sem ga obiskal, priljubljeno zbimliSče popotnikov po Mehi-ki, ki so se hoteli malce oddahniti od majevskih Izkopanin, mesto z bleščečo etnološko knjižno zbirko v eni krasnih mestnih vil, mesto z enim najbolj Pisanih trgov na severni zemeljski polobli; zdaj pa bo pečat nasilja za kar nekaj časa nad njim začrtal Povsem drugačno duhovno obzorje. Vem, idealizimm; v resnici se negativne energije čad pokrajinami ne razblinjajo nič počasneje kot Človeški spomin. Vietnam in Kambodža sta že pridobljeni popotni smeri; plaže Vzhodnega Timorja spet gostijo tuje kopalce; angleški turisti se bodo počasi vrnili v Dubrovnik, ime se jim je Se bolj vmslo v spomin; in slejkoprej bodo kavni mlinčki s sarajev-ske tržnice spet pristali v stmnskih žepih Stoparskih nahrbtnikov kot najprimernejše darilo za starse, ki 80 sponzorirali potovanje. Spominjajo se samo tisti, kj so bili tam, ko je pokalo in bobnelo; samo tisti bo-ao Se leta hodili po ulicah svojega mesta vselej pripravljeni na skok v kritje. Mi, ki smo gledali lokaliziranje apokalipse na televizijskih ekranih, smo se navadili na periodično ponavljanje vojn zdaj tu, zdaj tam na svetu. (Tisti bolj cinični med nami so že vzeli v račun, da po verjetnostnem računu pač tudi nji pridemo enkrat na vrsto, in se, vsaj tisti bolj po-njetni med ciniki, morda že pripravljajo na izkori-stelc teh nekaj minut svetovne medijske pozornosti, kr jih bodo deležni.) Ne le izkustvo vere, tudi izkustvo groze in trpljenja je očitno nekaj, česar ne moremo obravnavati racionalno in pri čemer smo prepuščeni osebni sku-snji. Naj iz televizijskih foteljev Se tako vpijemo, da s/n° Proti vojnam, ubijanjem, preganjanjem - nase nsede nimajo enake teže kot besede tistega, ki je vojno izkusil. Res se jih bolj sliši - a morda zato, ker __sdm, ki so vojno izkusili, ni več do besed. Ko nič ne gre X c S O 2 cz> O m IM< 90 z--| e vam je že primerilo, da se vse preprosto Lv ustavi, da nič ne gre, kot bi moralo? Da sploh ne gre! Nekateri dobivajo Nobelove nagrade, drugi zmagujejo na olimpijadah, tretji zadenejo na loteriji premije v zneskih, ki se povzpenja-jo v milijone, vi pa - nic! Včasih človek se plina ne arelomilo dragoceno okrasno drevo. Nato strgate hlače, druge niso zlikane, tretje so požrli molji, pohjete mleko, ženi zabrusite, da je koza. Toda kaj, ko tudi njej ne gre; ona medtem pohje drugo mleko in vam zabrusi, da ste vol. Pomislite, ne aik, ampak - vol! Mudi se vam že v slu- Lift ne dela (Ce stanujete v stolpnici), avtobus vam uide (Ce se vozite z njim). Ko pridete do parkirišča, ugotovite, da vam je nekdo spustil gumo, ah ukradel brisalec, ah pa vsaj opraskal avto. Ce imate garažo, mirno sedete v avto in se režite sosedu, ki so mu spustih gumo, pri tem pa delo, vse stoji zaradi vas. Avtobusa ni od nikoder, ah je prepoln in sploh ne odpre vrat. V službi ste nameravah povedah Sefu, kar mu gre (-glej hstek - Sefa na gobec!). Ker ste ^mudili na pomemben sestanek, ah zamujate z važnim delom, vas Sef takoj pošteno nadre vam Se v banki sporočijo, da je firma, ki vam dolguje denar za neko honorarno delo, propadla in da so ustavili vsa izplačila. Na povratku domov hočete kupih smetano, ki pa jo je ravno tega dne zmanjkalo, v trgovini s Čevlji »ne držijo vezalk«."Ko pridete domov, vam sin sporoči, da je izključen iz Sole, hci, more prižgati, ne more vdeti niti igle, celo znamke ne more prilepih... Nekega dne ste npr. na- Dan, ko človek Se plina ne more prižgati da je dobila cvek iz matematike in fizike. Sesedete se v naslonjač, na katerem se tisti hip odlomi stranica pisah na hstek deset opravkov, ki jih je treba me dih: avto - bencin, Sefa na gobec, telefonirati za novo službo, banka - honorar, kupiti smetano, vezalke, kruh... Tega dne vam ne gre, preprosto ne gre. Ze ko vstanete, ugotovite, da je vse narobe; mogoCe puSCa radiator, ah pa se je na vrtu žbo, strgate vezalke - rezervnih ni, obujete druge Čevlje -‘ odlepi se podplat, končno obujete rdeckasto-rjave - četudi imate na sebi :emnosivo obleko. Srajca, ki sodi k tej obleki, je v kosu za perilo, na beli se odtrga zgornji gumb - končno oblečete oranžno. zaman vrtite ključ - avto ne vžge, ni bencina. Ah pa'se že odpeljete in se avto ustavi sredi ceste. Stopite do bližnje avtobusne postaje, mudi se vam v službo, kjer imate pomemben sestanek. MogoCe ste nepogrešljiv mojster v delavnici, Caka vas neodložljivo opere vam glavo brez vode in šampona. Ko se vse pomiri, telefonirate zaradi nove službe -ni zveze, telefon je zaseden. Ko konCno dobite iskano Številko, vam sporočijo, da ste zamudih, saj ste bili vendar dogovorjeni pred dobro uro. Kasneje ah poči vzmet. (Lahko vam tudi pogine pes!) Tega dne, ko je nekdo dobil Nobelovo nagrado, drugi zmagal na olimpijadi, tretji priigral desetmih-jonsko premijo, vam ni uspelo prižgati niti plina, ker so se zamašile Sobe, ali ne vem, kaj že. Borivoj Repe PODOBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV (17) Povezovanje vokala in instrumentala Skladatelj in visokošolski glasbeni učitelj Marijan Gabrijelčič (rojen 18. januarja 1940 v Gorenjem polju pri Anhovem na Goriškem) stalno deluje v Ljubljani kot redni profesor na Akademiji za glasbo, živi pa med Goriško in Gorenjsko. Po končanem tolminskem učiteljišču (1959) in s prvim zaresnim srečanjem z glasbo pri Maksu Pimiku se je vpisal na takratnih glasbeni oddelek ljubljanske Pedagoške akademije, kjer je diplomiral (1962). V kompoziciji je v razredu akademika in profesorja L. M. Škerjanca leta 1966 konCal (do) diplomski Studij in Cez tri leta (1969) Se podiplomski Studij. Poklicno se je najprej ukvarjal s pedagoškim delom ter poučeval glasbeno vzgojo v osnovnih Šolah Gabrje (1959-60) in Toneta Tomšiča v Ljubljani (1968-6Q). Nato je bil dolga leta samostojni svetovalec za glasbo in (glavni) tajnik Zveze kulturnih (in prosvetnih) organizacij Slovenije (1969-75). Po tem je odšel v Slovensko filharmonijo, kjer je bil najprej direktor (1975), v letih 1976-79 pa umetniški vodja. Kot zborovodja je vodil zbor ljubljanskih esperantistov (1961-63) in nato Primorski akademski zbor Vinka Vodo-pivca(l962-64). Od leta 1979 dalje predava na ljubljanski Akademiji za glasbo sprva kot docent, danes pa kot redni profesor predmet razvoj kompozicijske tehnike in analiza glasbenih umetnin-predmetno področje kompozicije. V letih 1984-86 je bil najprej prodekan, od 1986 do 1993 pa v treh zaporednih mandatnih obdobjih dekan ljubljanske Akademije za glasbo. Kompozicijska glasbena ustvarjalnost M. Gabrijelčiča obsega večje število skladb. Med njimi so prav gotovo na prvem mestu vokalna dela-zbori (a cappella) Jesen, V so-mrak zvoni, Vetri v polju, Uspavanka, Riba Faronica, KUcem vas, bratje!, Vse je tiho, cikel Odmevi kralja Matjaža, Tam stoji gora in Spomin. Nemalokrat se skladatelj v teh delih naslanja na primorska prvaka poezije S. Kosovela in S. Gregorčiča, skladateljevo zanimane zanju oziroma za njuna literarna besedila pa se nadaljuje se v Gabrijelcicevih komornih delih Kraška jesen, Preludij, Salonica, Reminiscenca, Echo, Se bolj pa v glasbenih delih za orkester Me-mento mori, Tolminci/Tulmi-nenses, Svobodni služimo svobodni resnici, Ostinato, Intonacija in v vokalno-instru-mentalnih delih Velika masa, Mati, Iz groba, Vizija, Eufonija, Spominski spevi. Ena od glavnih kompozicijskih značilnosti skladatelja v prikazanem opusu je intenzivno povezovanje vokala in instrumentala in pa skrajno instrumentalno vodenje solističnih pevskih glasov in zbora. Vse navedene skladbe in pa se druge iz Ga-brijelcicevega ustvarjalnega ateljeja so bile javno izvedene, kajti skladatelj skoraj ne pozna dela iz svojega opusa, ki ne bi bilo izvedeno, posneto in arhivirano, tiskano ali izdano v diskografiji. Njegove tiske najdemo na straneh Naših zborov, Edicij Društva slovenskih skladateljev (katerega elan je tudi!), Zveze kulturnih organizacij Slovenije in na gramofonskih ploščah in kasetah naših osrednjih diskografskih his, radia in televizije. Gabrijelčič je prav tako reden gost številnih naših in tujih glasbenih festivalov, radijskih postaj in predavalnic. Njegove note so zelo pogosto na pultih obeh osrednjih ljubljanskih simfoničnih orkestrov, Simfonikiov RTV Slovenija in Slovenske filharmonije, pa Godbe slovenske policije, komornih orkestrov in ansamblov, solistov in zborov. Za vse to in vec kot uspešno umetniško, pedagoško, organizacijsko ter nenazadnje publicistično delo (eseji, kriti- ke ...) je Gabrijelčič prejel vec nagrad in priznanj: Studentska Prešernova nagrada na ljubljanski Akademiji za glasbo (1964), druga nagrada za kompozicijo JRT v Ohridu (1974), druga nagrada za kompozicijo Glasbene matice Trst (1976), Gorenjska Prešernova nagrada (1983) in Groharjeva nagrada (Škofja Loka). Skladatelj, ki sedaj že skoraj tri desetletja prebiva in deluje v trikotniku med Škofjo Loko, Ljubljano in Goriško, je hkrati tudi neumen ren organizator, saj je prav z njegovo pomočjo, na njegovo pobudo vzniknila marsikatera slovenska glasbena manifestacija. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Glasbene mladine Slovenije (1970) in eden prvih urednikov njihove specializirane revije-RGM, urejal je koncertni Ust Slovenske filharmonije (Odzivi), zastavil je založništvo edicij Izbrana dela slovenskih skladateljev, Večere z muzami na renesančnem lovskem dvoru Zemono pri Vipavi, Loške umetniške utripe (v kapeli puštalskega Gradu v Škofji Loki) in Kogojeva dneve v Kanalu ob SoCi (od 1980 dalje). Gabrijelčič občasno ah redno gostuje tudi v tujini. V zborovskem opusu M. Gabrijelčiča zasledimo polifonijo, ki pogosto odseva pofito-nalne prijeme, raznovrstne arhaizme in razpršenost zvoka. V samospevih je zlasti značilen lirizem, medtem ko izrazita ekspresivnost in elementarnost ritma poudarjata zvoCno naravnanost orkestralnih del. To lahko slišimo tudi na zadnji skladateljevi portretni-laserski plošci (ZKP RTV Slovenija, 1992) z Eufonijo za flavto, harfo, violončelo in godala (1986-87) in Spominski spevi za vokalni kvartet, pihalni in trobilni kvintet, tolkala, mandolino, harfo in godala (1987-91). Franc Križnar Foto: Tihomir Pinter Marijan Gabrijelčič USODA JAVNE TELEVIZIJE NOVA TEHNOLOGIJA / DIGITALNE ANTENE Nemška ZDF snuje družino Med nedavnimi polemičnimi razpravami o usodi javne servisne RTV v Nemčiji, ki sta jo spodbudila bavarska CSU in eden od vodilnih politikov CDU Bie-denkopf in ki je dosegla vrhunec s februarsko razpravo v Bundestagu (pobuda, da bi razformirali združenje ARD je pogorela, namera pa se je izkazala kot spodletela politična akcija desnice), so nekateri pogrešali omembo ZDF. Drugi nemški televizijski kanal, ki je prav tako javni servis, je za razliko od postaj ARD, ki povezujejo radio in televizijo, samo televizijska postaja, razen tega pa se je že nekoliko prej kot ARD opredelil za poslovno reformo. Morda ga je prav to rešilo nedavnega žigosanja. O usodi ZDF ugibajo že nekaj let. Nekateri so predlagali njegovo privatizacijo. Ob tem je direktor komeri-calne RTL Thoma izjavil, da ZDF ne bi prevzel niti, Ce bi mu ga podarili. V resnici je ustanova mastodont: zaposluje kar 4000 sodelavcev, čeravno pripravlja en sam TV-program. Na dlani je, da takšne postaje ni mogoče financirati z reklamnimi izkupički. Intendant ZDF prof. Dieter Stolte predlaga reformo ZDF, ki naj bi se preoblikovala v medijski koncem javnega-servisnega tipa z šopkom ponudb za različne ciljne skupine. Mnogi elani Sveta ZDF soglašajo s takšno namero, mnogi pa ji tudi nasprotujejo. Ce pa želi uresničiti zastavljene cilje, mora ZDF dobiti nekoliko več manevrskega prostora, kot ga dopušča sedanja zakonodaja. Intendant ZDF Dieter Stolte: revolucija v javnem TV sektorju? Predvsem naj bi ZDF ustanovil nove kanale (pretežno naj bi ponujali ponovitve oddaj), ki bi jih financiral z reklamnimi prihodki. Za dodatno ponudbo pa bi se tudi poslovno povezal s finančno krepkim in sorodnim partnerjem, kakršna sta medijska koncema Ber-telsmann ah Kirch. Bertel-smann že načrtuje poseben kanal televizijskih dokumentarcev, kjer bi lahko ponudil svoj delež tudi ZDF. Stolte vsekakor trdi, da zasebniki in komercialni tekmeci ogrožajo javno in servisno TV. Ustanavljajo čedalje več specializiranih kanalov (otroški, ženski, športni itd.), ki odtegujejo gledalstvo. Večji tekmeci (na primer RTL) ustanavljajo vedno nove kanale, da bi svoje programe ponujah v ciklih, kar bi pokrilo še več gledalstva. S tem pa odtegujejo od ARD in ZDF gledalce in oglaševalce. Zato predlaga Stolte skorajda revolucionarne prijeme. Po vzom komercialnega tekmeca Pro 7, ki je osnoval deset sestrskih podjetij (ti naj bi ponujali TV-progra-me za različne ciljne skupi- ne, na primer za mlade in stare, skupno reklamno agencijo, podjetje za produkcijo itd.), ki imajo svojo poslovno avtonomijo in zagotavljajo večjo okretnost in bolj dinamično odzivanje na izzive trga, se skuša reorganizirati tudi ZDF. Medtem so že ustanovih hci ZDF Enterprise GmbH - za trženje oddaj. V nekakšne profitne centre pa skuša organizirati tudi druge hišne sklope. Tako naj bi ustanovili marketinško agencijo (da ne bi plačevali provizij zunanjim sodelavcem), predvsem pa naj bi se osredotoCih v ustanavljanje novih TV-kana-lov, na katerih bi objavljali ponovitve oddaj, posegali bo bogatem fundusu lastnega arhiva in pridobljenih televizijskih pravic, kar vse bi financirali z reklamnimi prihodki. ZDF želi vstopiti tudi v plačilno TV in v TV po izboru (video on de-mand), svoje programe pa naj bi ponujali tudi lokalnim programom. Stolte vsekakor sodi, da bi tudi javni servis moral dobiti vec poslovnih obeležij. Nikakor ne sprejema prevladujočih predstav, po katerih naj bi bilo komercialnim postajam in zasebnemu sektorju dovoljeno razvijati nove medije, medtem ko bi se morale postaje javnega servisa omejiti na obstoječe okvire. Nekateri pa menijo, da bi takšen pristop javnega servisa povzročil erozijo njegovih specifičnih funkcij, izgubil bi svoj karakter in profil, z njim pa bi bile prizadete tudi manjše ciljne skupine, ki jim v tekmi za avditorij gotovo ne bo namenjena zadostna pozornost. Načrti prihodnjih hčera ZDF Video on demand Kanal dokumentarnih oddaj ZDF ;3sat Kanal za programe po željah Kanal stare klasike Temno začrtane kanale načrtuje ZDF v sodelovanju s komercialnimi partnerji, 3-sat in ARTE sta javna servisna kanala Američani gledajo tv v digitalni tehniki V ZDA je že mogoCe spremljati satelitske programe v digitalni tehniki. RCA ponuja svoj digitalni satelitski sistem ali DSS, na katerega se je mogoCe priključiti z majhno individualno anteno in satelitskim sprejemnikom. Prek omenjenega omrežja je tacaš mogoCe sprejemati vec programov kot prek kabelskih omrežij. Tudi kakovost je boljša. Kakovost slike je ostrejša, digitalizacija omogoča skoraj popolnost, in sicer podobno kot jo nudijo laserske plošCe v sliki in CD v zvoku. Za razliko od velikanskih anten, ki so potrebne za sprejem ostalih satelitskih programov ( v ZDA je za razliko od Evrope individualni sprejem satelitov Sele v povojih), je DSS cenejši in enostavnejši. Ponudba filmov (kakšnih 40 hkrati) pa je pogosto bogatejša od izbora v krajevni izposojevalnici videokaset. Zaenkrat lahko naročniki DSS izbirajo samo med ponudbama Direct TV (podružnica GM Hughes Electronics) ah USSB (United States Satellite Broadcasting), podružnice Hubbard Broadcastin-ga. Vendar pa že ta dva ponujata kar 175 kanalov, med drugimi tudi plačilne programe, posebne športne kanale kakor tudi nekatere klasične kanale DSS so zato prebivalci v predmestjih in na podeželju, ki jih še niso dosegle kabelske napeljave. Zato nagovarja DSS potencialno od 10 do 20 milijonov gospodinjstev, ki niso kablirana, in kakšnih 20 do 25 milijonov gospodinjstev, ki bi bila pripravljena plačati tudi dodatni satelitski priključek. Zaenkrat imajo 300 tisoč odjemalcev. S prodajo so zaCeh junija lani. Sistem bo donosen že z dvema milijonoma pri- ključkov. Strokovnjaki menijo, da prodaja dobro napreduje. Vsekakor so v tem obdobju prodali vec satelitskih sprejemnikov kot leta 1977 videorekorderjev, ko so jih prvič poslali v prodajo. (MTV in HBO) - za skupno mesečno naročnino 75 ameriških dolarjev. Napravo namestijo tehniki Thomson Consumer Electronics (ki so izvajalci za RCA in GE). Osnovna sprejemna antena stane 699 ameriških dolarjev, njena izpopolnjena inaCica, ki lahko razpošlje signal na dva TV-sprejemnika, pa 899 ameriških dolarjev. Postavitev stane od 70 do 200 dolarjev. Kljub temu da omogoča DSS neposreden satelitski sprejem, pa mnogi še vedno prisegajo tudi na kabelske priključke, saj prek satelita ne oddajajo lokalnih programov. To seveda pomeni dvojno naročnino. Naročniki Tudi v ZDA uvajajo neposredni in individualni satelitski sprejem. Doslej so Američani na tem področju zaostajali za Evropo. Digitalna tehnologija omogoča poljubno cenzuriranje nasilja in seksa na televinji Nova digitalna tehnologija omogoča vsakovrstne izboljšave in novosti, ki jih v analognih sistemih ni bilo mogoCe izvesti. Ena od takih novosti je kodiranje filmov po stopnjah in sekvencah, ki omogoča, da lahko različne skupine gledalcev vidijo isti film v različnih izvedbah. Posnetek je namreč kodiran na različne načine, naprava pa sestavi tak posnetek (film), kakršen je bil programiran. Film si lahko torej predvajate z različnimi kodnimi ukazi. Novost prinaša zlasti tehnologija videodi-skov, s katero bo mogoCe otrokom talni videodiski (DVD) omogočajo razmeroma preprosto »cenzuro«, imajo pa 16-krat večje zmogljivosti od klasičnih CD. DVD omogoča ponatis celovečernega filma, ki ga je mogoCe obdefati po postopku, ki velja za predvajanje filmov v kinu. To pomeni, da bodo otroci lahko gledah tako imenovane različice U ali PG, pri katerih bodo izrezani prizori seksa in nasilja, odrasli pa si bodo lahko isti film ogledali v celoti, Ce bodo seveda uporabili ustrezni ko- dni znak. Nova tehnologija DVD omogoča tudi hkraten natis večjega števila zvočnih kanalov (različnih jezikovnih izvedb) na istem disku. To bo olajšalo in pocenilo proizvodnjo. Za predvajanje novih disket bo potrebna naprava, katere cena naj bi se gibala okrog 600 dolarjev in ki jo bo mogoče priključiti na televizijski sprejemnik. Poznavalci pričakujejo, da se bo zaradi novosti kmalu zmanjšalo povpraševanje po klasičnih videorekorderjih, Četudi nova tehnologija sprva ne bo omogočala snemanja televizijskih programov. Tridimenzionalna televizija Britanski znanstveniki so objavili, da jim je uspel odločilni prodor pri izdelavi trodimenzional-nega TV sprejemnika. Raziskovalci, ki so zaposleni pri izpostavi japonskega Sharp a v Oxfordu so sporočili, da so prevzeli vodstvo v tekmi za 3 D TV. Prototip, ki so ga izdelali, ima zaslon premera 35 centimetrov in spominja na zaslon računalnika. Deluje navidez preprosto: v sprejemnik sta vgrajena še dva zaslona, na katerega sočasno prenašajo isto sliko. Posebno zrcalo projicira kombinacijo slik na konCni zaslon. Gledalec lahko sedi meter daleC od zaslona. Senzor na sprednjem delu sprejemnika uravnava sliko. Gledalcu se zdi, da opaža prostorsko globino, kar povzroči trodimenzionalni učinek. Slaba plat prototipa je, da je mogoče zaobseči le kot 80 stopinj od oči, vendar pa konstruktorji upajo, da bodo to pomanjkljivost v kratkem odpravili. Vsekakor so prepričani, da jim je uspelo povzeti trodimenzionalno občutenje Človeka. Vsako oko vidi nekoliko drugačno podobo. V možganih pa se obe sliki povežeta. Vendar bo po trditvah znanstvenikov tre-jalo še nekaj let, preden bodo na tržišču ponujali 3 D TV-sprejemnike. Filmska in televizijska industrija se morata šele prilagoditi novim tehničnim zahtevam. PaC pa bo mogoče pridobitve 3 D že kmalu uporabljati v medicini in pri računalniških igricah. ZVEZDNIKI / MICHAEL DOUGLAS Michael zmaguje, Don obžaluje Kdor ga ima, ga noče, kdor ga nima, si ga vroče želi - imidž seksi moškega namreč Ljubezen, strast, obsedenost: Michael Douglas ima nos za razvpite teme. Najnovejsi uspeh je dosegel z vlogo zapeljanega zapeljivca v trilerju Michaela Crichtona Razkritje. Z njo je dokončno zapečatil imidž bleščečega seksualnega simbola, ob tem pa zaslužil Se petnajst milijonov dolarjev. Ce bi se Don Johnson in Michael Douglas pred dvajsetimi leti skupaj odpravila k vedeževalki in jo vprašala: »Kdo od naju bo nekoč na filmskem platnu, igral velike ljubimce? Kdo bo postal ljubimec posebne vrste? « bi gotovo tudi ona pokazala na vznemirljivega bodočega televizijskega junaka iz serije Miami Vice in 2 gotovostjo zaklicala: »Ti!« Prijaznemu in uvidevnemu Policistu iz nadaljevanke Ulice San Francisca bi svetovala, naj gre raje domov In postane odvetnik. Kakšna zmota. Don Johnson danes žaluje za slavo preteklih dni, medtem ko je Michael Douglas dosegel eno najveličastnejših hollywoodskih karier. Danes - pri petdesetih letih - je najbolj blescec moški seksualni simbol ameriškega fibna. Prestižne vloge si lahko 'zbira po svojem okusu in njegovemu uspehu se ni-videti konca. Najbolj presenetljivo pri tem pa je,' da se drugi moški zvezdniki - kot sta Kevin Costner in Mel Gibson - z nedolžnimi družinskimi zgodbicami obupano trudijo znebiti svojega erotičnega bnidža, nasprotno pa se zdi, da se Michael Douglas neverjetno zabava, ko s svojimi majhnimi perverznostmi Se dodatno krepi svoj mit Casanove. Pred kratkim je razkril, da ga zanimajo filmi, ki so Spolni nasilja in spolnosti«. To je zmes, ki je v filmih Usodna privlačnost in Prvin-ski nagon čudovito učinkovala, zdaj pa naj bi v kinematografe že tretjič privabila najmanj milijon gledalcev. V filmu Razkritje, ki so ga posneli po istoimenski uspešnici Michaela Crichtona, Michael Douglas igra različico svoje najljubše vloge - pohotnega svetovljana, ki se sooči s seksualno agresivno žensko in pri tem skoraj potone. Na prvi pogled gre za to, Čemur v suhoparnem uradnem jeziku pravijo »spolno nadlegovanje na delovnem mestu«. Ker pa niti knjige niti filma ne bi bilo mogoCe pretirano pohvaliti le zaradi nekaj prijemov pod pasom, je avtor Michael Crichton v zgodbo vpletel Se nekaj zloglasnih malenkosti. Ženska (Demi Moore) je nadrejena, zato ima moc. Svojemu podrejenemu (Michaelu Douglasu) najprej seže v hlače, potem pa ga obtoži nadlegovanja. V ZDA so knjigo odločno napadli, vendar so jo kljub temu vsi prebrali. Idealna tema za Michaela Douglasa torej, ki se je po načelu »nic dolgočasnega« v dvajsetih letih svoje kariere vedno loteval tem, ki niso bile »politično korektne«. Kot producent je veliko denarja zaslužil s filmi, kot sta Let nad kukavičjim gnezdom in Kitajski sindrom, kot igralec pa se je nagibal k skrajnim značajem. Tako kot v Wall Streetu, Vojni zakoncev Rose in Prostem padu je vedno igral moške s silnim potencialom norosti. Vendar pa niso bile prave le vloge - tudi teme teh filmov so ponujale gradivo za vnete pogovore na zabavah in ogorčene televizijske razprave. Kontroverzni filmi, ki dokazujejo, da jih je izbiral nekdo, ki svoj uspeh načrtuje zelo premišljeno. Zaradi občutka za prave te- me ga je ameriška oddaja En-tertainment Weekly imenovala »genij duha Časa«. Genij, ki se razen tega lahko pohvali Se z izrazitim smislom za posel. Z Razkritjem bo domnevno zaslužil - vključno s honorarjem in deležem pri filmu -petnajst milijonov dolarjev. Cveti pa tudi njegovo produkcijsko podjetje Douglas-Reut-her, ki bo v naslednjih štirih letih za Paramount Studios produciralo dvanajst filmov. S kariero torej nima problemov. Njegovo zasebno življenje pa ni tako rožnato. Hollywoodskemu ločitvenemu cirkusu se Douglas sicer nikoh ni priključil, vendar pa to Se ne pomeni, da je bil svoji ženi Diandri v preteklih sedemnajstih letih vedno zvest. Partnerka v filmu Prvinski nagon Sharon Stone mu je pripisala »moCno spolnost s temnim, skoraj nevarnim pridihom«. Kako to ve, pa kljub vsemu ostaja njena skrivnost. Neka italijanska filmska zvezdica, ki je po videzu nikakor ne bi mogli označiti za pridno punčko, pa ni bila tako diskretna, ko je javno razglabljala o njunih divjih nočeh. Tudi sicer mu pripisujejo celo vrsto razmerij. S tem si je mogoče razložiti tudi dejstvo, da se njegova žena Diandra že sedemnajst let vedno znova seli iz njunega stanovanja v New Torku. »Michael ima ženske rad,« je opazil Paul Verhoe-ven, njegov režiser v Prvinskem nagonu. »V njihovi družbi se dobro počuti« Očitno pa tudi želi, da bi ga tudi one imele rade. Po »te-stosteronskem obdobju« se zdi, da zdaj - po petdesetem letu - stremi k bolj dostojanstvenim vlogam. Njegov naslednji film ima naslov Ameriški predsednik. Vlogo je prejel šele, ko jo je Robert Red-ford hvaležno odklonil. Elisabeth Berg/Elle V Argentini bodo tango poučevali tudi v osnovnih šolah V argentinskih šolah naj bi v prihodnje med drugimi predmeti zaceli poučevati tudi tango. O njem se bodo uCend udh na vseh ravneh izobraževanja, se pravi že od osnovne Sole naprej. Argentinski predsednik Carlos Me-nem je namreč podprl predlog Horacia Ferrerja, direktorja Akademije za tango, sicer pa znanega argentinskega pesnika. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi argentinski sekretar za kulturo Mario 0’Donnell, so se dogovorih, da se bodo uCenci in dijaki v Šolah seznaniti z zgodovino in teorijo tanga ter imeti tudi praktične vaje, Id jih bodo voditi priznani umetniki. Po sestanku je Horacio Ferrer izjavil, da je predsednik Menem njegov predlog z veseljem podprl, v bližnji prihodnosti pa se bo celo osebno oglasil na sedežu Akademije za tango v stavbi nad slovito kavarno Tortoni v Buenos Airesu. Njeno ime je povezano z najpomembnejšimi ustvarjalci te argentinske glasbene zvrsti. Akademija ima svoje oddelke po vsem svetu, in sicer v Mehiki, na Kubi, v Čilu, Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji in Franciji. Horacio Ferrer je v svetovni javnosti znan kot eden najpopularnejših piscev besedil za tango, saj je dolga leta sodeloval z glasbenikom Astorjem Pi-azzollo in z njim ustvaril nekaj del, ki danes že sodijo v klasiko. Ferrer je po rodu iz Urugvaja in je najprej študiral arhitekturo, potem pa je začel izdajati revijo o tangu in postal pravi raziskovalec te zvrsti. Napisal je vrsto knjig o njegovi zgodovini, s Piazzollo pa je začel sodelovati leta 1961. Leta 1968 sta med drugim skupaj pripravila opereto Maria de Buenos Aires. Največ uspeha pa sta biti deležni skladbi Balada para un loco ter Chiquitin de Bachin, ki Se danes sodita v obvezni repertoar slehernega izvajalca tanga. Tango je sestavni del argentinske kulture in njene dediščine. Grob popularnega Carlosa Gardela, ki je umrl v letalski nesreči leta 1935, Se vedno obiskujejo množice njegovih občudovalcev in ga zasipajo z rožami. Tudi ko je predsednik Carlos Menem pred dnevi v svoji predsedniški palači sprejel elane skupine Rolling Stones (ti so pet večerov zapored napolnili stadion v Buenos Airesu in na koncertih skupaj zbrati tristo tisoč ljudi) je dejal, da veliko raje prisluhne argentinskemu tangu kot rocku. Menem se v tem času pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo maja letos, in zato je na sprejem slavnih rockerjev huba gledati tudi v tej luci. Podpora za prodor tanga v izobraževalni sistem pa je verjetno vec kot le del predvolilne kampanje. Marko Jensterle GLEDALIŠČA SLOVENIJA MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 20. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma M. Predstava bo Se v torek, 21. marca, ob isti uri, za abonma torek SNG DRAMA, tel: 061/ 221-511 V torek, 21. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma Studentski drugi in izven. Predstava bo Se v sredo, 22. marca, ob isti uri, za abonma sreda in izven. SMG, tel.: 061/125 3312 V sredo, 22. marca, ob 19.30: BUTTEREDNFLV. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V sredo, 22. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. V Četrtek, 23. marca, ob 16.30: J. JurCiC-A. Inkret.-ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. Predstava bo Se v soboto, 25. marca, ob isti uri. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 20. marca, ob 12. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za abonma Sr. sola za gostinatvo in turizem Celje. Predstava bo Se torek, 21. marca, ob 11. uri, za abonma Gimnazija Center Celje. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 20. marca, ob 19. uri: D. Smole: ZLATA ČEVELJČKA, za abonma dijaški 1 in izven. Predstava bo še v torek, 21. marca, ob 19.30, za abonma modri in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 22. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Ser- V sredo, 22. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA Hng-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in KLASA, za izven. izven. V petek, 24. marca, Stara dvorana ob 19.30: E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOLF, za abonente in izven. Predstava bo se v soboto, 25. marca, ob isti uri, za red sobota 1 in izven. SNG OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 20. marca, velika dvorana ob 19.30: G. Doni-zetti - LUCIA Dl LAMMERMOOR, za red zeleni in izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 V sredo, 22. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, premiera. V Četrtek, 23. marca, ob 19.30: D. Zajc- GRMACE, za izven. Zadnjikrat v sezoni! Rziser MILE KORUN, v glavnih vlogah IVO BAN in JERNEJ ŠUGMAN. , jJ’ 1 im. M V Četrtek, 23. marca, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA Gledal sem se v tvojih očeh in mislil na tvojo duSo Bel oleader (F. G. Lorca, prevedel Jože Udovič) UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 20. marca, ob 19. uri: N. Prokič - RUSKA MISIJA (GD) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Jutri, 21. t. m., ob 20.30 (red premiera) G. Feydeau »II tacchino« z Aroldom Tierijem in Giuliano Lojodice. Režija Giancarlo Sepe. Predstava v abonmaju - oG. Za abonente popust. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »L’onorevole Ercole Malladri« - v abonmaju 9A. Jutri, 21. t. m. se začne predprodaja vstopnic (danes samo za abonente gledališča) za mu-sical »Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes počitek. Jutri, 21. t.m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia. TRŽIČ: Občinsko gledališče V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. GORICA: Kulturni dom Danes, 20. t. m., ob 20.30 (red A) gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s predstavo J. JurCiCa - A. Inkreta »Deseti brat«. Režija Dušan Mlakar. Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 20.30 (red B). KOROŠKA CELOVEC - Mestno gledališče: jutri, 21. t. m., ob 19.30 musical »Cabaret«. Občinski center Sentrupert-Avstrijsko-slo-venska družba: v sredo, 22. t. m., ob 18.30 predavanje z diapozitivi »Pettau-Ptuj - Stadt an der Drau-mesto ob Dravi«. Srednja dvorana Doma glasbe-KKZ: v Četrtek, 23. t. m., ob 19.30 koncert mešanega ko- mornega zbora Ljubljanski madrigalisti. Mladinski dom, Mikschallee 4: v petek, 24. t. m., ob 17. uri občni zbor Društva pisateljev. SVEČE - v soli: jutri, 21. t. m., ob 19.30 predavanje z diapozitivi »Ikona - sveta slika«. SELE - Farni dom: jutri, 21. t. m., ob 19.30 predvajanje videofilma »Narečje pod Vrtačo«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA Mestni muzej Ljubljana vas vabi, da skupaj pozdravimo pomlad na prostoru starokrščanskega centra ob OS Majde Vrhovnik v torek, 21. marca, ob 12. uri. Po kulturnem programu je predviden sprehod po Emoni in ogled zbirke v Mestnem muzeju pod strokovnim vodstvom. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Tomšičeva 12 V torek, 21. marca, ob 19. uri: predavanje JOŽETA in MARKA STABEJA z naslovom Prevajalec, lektor in jezikovna zavest. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288 V torek, 21. marca, bo v Kudu prireditev, ki je del evropske mladinske akcije proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti. Ob 20. uri bo otvoritev razstave del različnih avtorjev, ki so bili povabljeni k sodelovanju pri tem projektu. Ob 21. uri bo nastopila še ciganska gledališka skupina iz Prekmurja s predstavo LOUPHAUBA (jabolko). V sredo, 22. marca, ob 20. uri: TANJA RENER -Zenske študije, ženskih študij, ženskim Študijam... FESTIVALNA DVORANA, tel.: 061/ 329-184 V torek, 21. marca, ob 21.30 in v sredo, 22. marca, ob 21. uri: plesna predstava POTOHODNIKL MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, Slovenska 27 V Četrtek, 23. marca, ob 17. mi: kabinet prof. Sedmaka. Gost: VOJKO POGAČAR. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gregorčičeva dvorana (UL sv. Frančiška 20): v petek, 24. t. m., ob 20.30, 41. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Filozofska fakulteta (UL Lazzaretto vecchio 8-1. nad.): v sredo, 22. t. m., ob 18. uri predavanje prof. Pavla Merkuja »O glasbi Marija Kogoja«. Predavanje bo v italijanščini. V torek, 21. marca, bo v Gradu Fužine v Ljubljani ob 20. uri koncert RAMOVŠ CONSOR-TA Gost veCera: SIMON STANDAGE (baročna violina) Program: Georg Philipp Telemann in Johann Sebastian Bach SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 20. marca, ob 19.30: koncert ALEKSANDRA RUDINA (violončelo) in VLADIMIRJA SKANAVTJA (klavir), za srebrni abonma. V četrtek, 23., in v petek, 24. marca, ob ,19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma I in h. Program: Salieri, Haydn, Lipovšek, Šostakovič (GD). KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V torek, 21. marca, ob 21. uri: koncert HANSA THEESSINK & BLUE GROOVE. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 22. marca, ob 19.30: komorni kon- cert flavtistk POLONE PICMAN in JASNE NADLES ob klavirski spremljavi Vlaste Do-ležal-Rus. NARODFNA GALERIJA, Cankarjeva 20 V petek, 24. marca, ob 19.30: pomladni koncert IRENE BAAR (vokal), ŽARKA IGNJATOVIČA (kitara) in VLADIMIRJA MLINARICA (klavir). CEKINOV GRAD - TIVOLI Danes, 20. marca, ob 19.30: koncert kvarteta flavt: JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES in NEVENKA GOL-NER na klavirju. CEUE NARODNI DOM, tel.: 063/ 24-516 V torek, 21. marca) ob 19.30: koncert CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA. Program: Petrič, Bach, Lipovšek, Firšt. CRNOMEU Danes, 20. marca, ob 19. uri: koncert kmor-nega ansambla slovenske filharmonije LJUBLJANSKEGA KVINTETA TROBE,. MARIBOR MKC Danes, 20. marca, ob 21. uri: koncert skupine 5 UUS (ZDA). RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava nagrajenih del natečajnega projekta Fotografija leta 1994 je na ogled do 19. marca. V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik MARJA MEŠKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TRANSALPIN - nova umetnost iz Avstrije. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 V torek, 21. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave MILOŠA POPOVIČA. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava FRAGMENTI... NAMIŠLJENIH BENETK je na ogled do 31. marca. TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5 Razstave TL 95 - s tematiko ženskega akta. Razstavljajo: JANEZ KNEZ, NIKOLAJ BEER, MARJAN SKUMAVC, MILAN RAZBORSEK, JANEZ MISO KNEZ. GALERIJA KOS, Stefanova 5 Razstava del BOŠTJANA DEBELAKA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. CEUE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskh knezov 9 Razstava del VLASTE DELIMAR je na ogled do 1. aprila. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK, Titova 12 Razstava PRAZNIČNI PRTI Članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar in ornamentov s kmečkih skrinj NADE SALAMON je na ogled do 5. aprila. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstave del VINKA ŽELEZNIKARJA je na gled do 22. marca. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava slik SASE HRIBERNIK je na ogled do 5. aprila. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ V torek, 21. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik, risb in objektov FRANCA MESARICA. ŠKOFJA LOKA GALERIJA L GROHARJA, Mestni hg 37 Razstava slik JASNE SAMARIN.do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška 20): jutri, 21. t. m., ob 17.30 odprtje razstave arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja, predstavil pa jo bo etnoloh dr. Tone Cevc. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): danes, 20. t.m., odprtje razstave slik oCeta in sina Seriani, ki bo odprta po običajnem umiku do 4. aprila. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je razstava slik Stefana Turka. RICMANJE Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled razstava likovnikov s tržaškega in goriskega. GORICA Galerija Kulturnega doma: še danes je na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica, občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA” CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Las-snig. Hiša umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. TINJE: Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK: Galerija Sikoronja: do 26. t. m. razstavlja »Tihožitja iz narave« VVemer Neuvvirth. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM: Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona ubina. EEE2S | FJK I] TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., °b 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V četrtek, 23. t. m., °b 20.30 (red A) premierska predstava »Redemption« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16' 19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: Danes, 20. t.m., 0 20.30 koncert simfoničnega orkestra iz Cannesa. N®' stopata P. Bender in M' Conti. GORICA Kulturni dom V sredo, 22. t. m., bo sporedu KONCERT CAMC' RATE LABACENSIS. Na' stopa Valentina Pavio (ki® vir). Dirigent Stojan Kuret- PORDENON Koncert ansambla Litfm® bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Pm® sport) koncert ansamb ® Megadeath. ® RAI 1 RETE 4 IT SLOVENIJA 1 II Koper 6.45 9.35 10.05 11.50 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 22.40 22.50 0.05 0.15 0.25 0.55 1.10 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: Un pizzico di for-tuna (glas., ’54), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Ulile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualna odd.: Prisma Sedem dni v Parlamentu Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualnosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Film: La piovra 7 - Inda-gini sulla morte del com-missario Cattani (4. del) Dnevnik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamenti! Dok. Videosapere: Medi a/Mente Aktualno: Sottovoce Aktualo: 11 fatto (pon.) RAI 2 SEa Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Protestantizem Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG 2 -33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, družbeni problemi in vreme Variete: Quante storie, ragazzi! Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualno: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mbcer Vse najboljše za rojstni dan. Kino! Dnevnik, pregled drugačnega tiska in vreme Avtorska glasba Filmske novosti Nan.: Komisar Kress Sanremo Compilation RAI 3 6.30 6.45 10.25 H.IO 12.00 12.40 U.00 '4.20 14.50 15.15 16.30 18.30 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: Španščina, filozofija, Potovanje po Italiji, Naši otroci, itd Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik Aktualno: Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR v Italiji Športno popoldne: maraton, nogomet C in B lige Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 18.00 dok, Geo Sport, Insieme, vrem Dnevnik, deželne vesti, I šport TGR Ljudje sprašujejo Ponedeljkov proces Dnevnik, deželne vesti Posebna odd. v spomin I. Alpi in M. Hrovatina I Dnevnik, pregled tiska 7.20 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 18.00 20.45 22.40 1.00 1.10 Nan.: Strega p er amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dglupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Agente 007-Si vive solo 2 volte (ZDA ’67, i. S. Connery, K. Dorr), I vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Lunaparkondicio S CANALE5 Na prvi str ani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: Piccola peste torna a far d anni (kom., ZDA ’92, i. M. Oliver, J. Ritter) Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, 24.00 dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Talk Radio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Aktualnosti: Village Nan.: II principe di Bel Air, 18,10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 Primi baci Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Beverly Hills: Večer z Brandonom Fatti e misfatti Variete: Mai dire gol Italija 1 šport Knjižne novosti # TELE 4 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter, 21.20 Le spie ($) MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 14.10 20.30 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik. 13.30 Sport Film: Piccole donne (kom., ZDA ’35) Film: Un delitto in cielo (krim., ’91, i. D. Suchet) Tappeto volante 11.00 11.10 11.35 12.35 13.00 13.05 15.00 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.00 22.00 22.16 22.20 22.45 23.20 Videostrani Poletje s Selikom, 3. del SP v nordijskih disciplinah, tek 50 km (M), posn. Znanje za znanje: Učite se z nami, pon. Poročila Športni pregled, ponovitev Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa, pon. 10/13 dela francoske dokumentarne nadaljevanke Obzorja duha, pon. Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Buča Očividec: Dvoživka, 8/14 del angleške dokumentarne serije Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Vincent in Theo, 1/4 koprodukcijske nad. Dohodnina po novem TV dnevnik 3, vreme Sport Žarišče Sova Murphy Brovm, 13. del ameriške nanizanke Ponižno... Derrick, 6/12 nemška nanizanke Tihi umor IT SLOVENIJA 2 13.00 14.55 15.10 15.25 16.25 17.10 18.45 19.10 19.15 2U.U5 20.55 21.45 23.00 00.35 Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, pon. Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Dieppe, 1/2 del kanadske nadaljevanke Velika pričakovanja TV avtomagazin Podarim - dobim TV nocoj Sedma steza Pro et contra Doktor Finlay, 5/6 del škotske nadaljevanke Skrivnost Studio City Brane Rončel izza odra Video strani A KANALA Euronevvs Rajski slapovi, am. film, 1986 Igrajo: Virginia Madsen, Craig Sheffer in drugi Režija: Duncan Gibbins Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan klub, otroška oddaja Euronevvs Ponedeljkov športni pregled Euromagazin TV dnevnik Slovenski program: Reportaže s primorskih športnih prizorišč (□Mf1 Avstrija 1 06.05 06.30 09.00 13.00 15.35 16.25 17.10 17.40 18.05 18.55 19.00 19.30 20.00 20.15 21.55 23.30 23.35 01.00 01.25 02.25 04.25 Naš hrupni dom Mali divjak in mamut Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Talos IV - tabu Knight Rider Strašno prijazna družina Mora Naš hrupni dom Namen posvečuje sredstvo Prijatelji Zadnja postaja Kuharski mojstri Pri Huxtablovih Čas v sliki, šport Pogledi od strani Težava z Berniejem, ameriška kriminalna komedija, 1989 Jezdeci na dolge proge, ameriški vestem, 1979 Igrajo: Stacy in James Ke-ach, David, Keith in Robert Carradine Dennis in Randy Quaid in drugi Režija: VValter Hill Čas v sliki Nevarna nasprotnika, ameriški vestern, 1953 Igrajo; Robert Taylor, Anthonv Quinn, Ava Gardner in drugi Režija: John Farrow Strašno prijazna družina Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Jezdeci na dolge proge, pon. Ponovitve A -shop Spot tedna, CMT Spot tedna A shop Videoigralnica, pon. Klasična video glava Aliča v glasbeni deželi A -shop Poročila Risanka Luč svetlobe, 386. del Dežurna lekarna, 17. del Poročila Tekma z vetrom, am. drama Studentska 1/4, 5. oddaja Aliča v glasbeni deželi, Spot tedna mrvMMTV " ~ (62. kanal) 13.30 18.00 19.00 19.05 19.30 20.00 21.45 23.30 00.15 01.00 Video strani MMTV shop Obvestila Risanke MMTV shop Živa scena, glasbena oddaja No Time To Die, film MMTV shop Video strani Deutsche Velle MEF Avstrija 2 13.00 13.10 13.55 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 18.55 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 22.30 23.05 23.35 01.10 Čas v sliki Po sledh Vikingov Orientacija, pon. Moč strasti Umazane zvijače in temačni cilji Umor je napisala Sport je umor Schiejok vsak dan Čas v sliki • Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Sport Hribovski zdravniki Zdravniška molčečnost Tema Čas v sliki 2 Ob pol enajstih Ni vstopnine, glasbeno gledališče Zvok tišine, angleško -poljsko - danski film, 1992 Igrajo: Lothaire Bluteau, Max Von Sydow, Sophie Grabol in drugi Režija: Kriystof Zanussi Videonoc, glasbene uspešnice A Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 čas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek, nato nočni progr. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej„kontaktna odd,; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bia-bla radio; 19.30-23.15 Večerni pr. -Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio-e bello; 13.00 ( Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Vlila Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Modni blabla; 1.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.20 Juke box; 19.30 Večerni program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555,-20.00 Sotočje; 21.00 Rock klub. Radio študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostrai; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 15.30 čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Jocuiator; 17.30 You Rock Iti; 19.00 TB: Pokrov-sky Ensemble; 20.00 Al-ter, Garbage-, Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo; 8.35 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. Šest, r. M. Maver, 13. nad.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.10 Potpuri; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikar Corrado Rojac; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.40 Za smeh in dobro voljo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30. 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Bistrica nad Pliberkom: Občina brez jedra - Težavno usklajevanje interesov in potreb. AVTOR: SIMON BIZJAK DOMNEVA, HIPOTEZA ODDELEK ZA EVIDENT. IN HRANJENJE SPISOV PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE PERJE PRI REPI NOJU PODOBEN PTIC MOŠKI POTOMEC NEKD.SOVJ. SPRINTER STAR ŠPAN-SKIPLES MESTO NA ZAH. OBALI SICILUE PRVOTNO IME RIM. CESARJA AVGUSTA LOVRENC ARNIČ VEZANJE TV NOVINARKA (LIDIJA) PRASKUP- NOST JAVNA IZJAVA, SPREJETA NA ZBOROVANJU AGAMEMNONOV MORILEC AJGIST LASTNIK MAJHNEGA POSESTVA, BAJTAR ZENSKO IME AZEMINA (OKR.) UUBEZEN-SKIZMENEK NEM. FILOZOF (RICHARD) SPREMUE- VALEČ OGNJA LUSKAVICA ODPRTJE, NPR. PRIREDITVE SIMON RUTAR SOTOCNICA DELEC PIVE MOLEKULE PRITOK DONAVE PRI VUKOVARJU GORENJSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDISCE ANTON AZBE SODNIK V GR. PODZEMLJU -IRIBOVITAGR POKRAJINA ZGORNJA OKONČINA POGOSTA PADAVINA BASOVSKA LUTNJA BIVŠI SL. IGRALEC RANER GRŠKA ČRKA JANEZ ERŽEN JOŽE UDOVIČ rr. NOGOMETAŠ MOLIVEC V STKRSC. UMETNOSTI RAHLA, MEDLA, SVETLOBA LAURENCE OLIVER VRATA, DVERI STVARITEU SVIC. MESTO PRI LUZERNU POZNAVALEC KABALE KAN. PROVIN-JA (TORONTO) DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCIJO AFR. VOJAK SOL JODOVE KISLINE POBUDNIK NACRTA ZA OBNOVO EVRO PE (GEORGE) SL PISEC (MATEVŽ) ZACARANJE ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) AMERCIJ ANT. IME DONAVE DUH V »VIHARJU« MESTO V J.TURCUI SOL MLEČNE KISLINE JOSIP ALEKS- ANDROV POVRŠINA, OBMOČJE MOŠKO IME RONALD (OKR.) SILVA CUSIN NAJVECJI OTOK V TUAMOTU LEPO VEDENJE GL MESTO TOGA MATIJA ZILJSKI GOVORNIK ORANJE NESTRO- KOVNJAK SL. PEVKA AVSENAK TEHTNICA (PPG.) ST. IT. PEVEC (MASSIMO) UREJENA MOR. OBALA SODOBNI SL. ETNOLOG (DAMJAN) PREBIVALCI KANALA BARVA KOZE. POLT NASUTI ROB VINOGRADA LOJZE DOLINAR UMETNOST BIVŠA NEM. PLAVALKA FILIPINSKA POLITIČARKA (GORAZON) IT. DIKTATOR MUSSOLINI BIBLNAJDI- SCE.OUMRAN PUACAST. SLOVANOV UGANDSKI POLITIK (MILTON) GR. OSVOBOD. ARMADA HLAPUIVA TEKOČINA PARADIŽ, RAJ BRIN GR. MORSKI BOG,POLCLO VEK, POL RIBA LUČAJ RIMSKA BOGINJA JEZE IME ČLANOV VLADE V SZ DO LETAM SL. SOPRANISTKA OTTA KLASE- BIVSI HITROSTNI DRSALEC SCHENK NEKDANJI MADŽARSKI POLITIK NAGY VEZNIK KATERI FR. FILOZOF (HYPPOLYTEI DESNI PRETOK KOLUBARE RADU NATAŠA DOLENC KDOR SE S KOM POBRATI OPOJ SL. BIATLONEC (BOŠTJAN) NEVARNA BOLEZEN, RAK MESTO NA JAP. OTOKU SADO (IZ CRK IGO) SP. NOGOMETNI REPREZENTANT STAROGRŠKI KIPAR MARKO OKORN USLUŽBENEC KI SKRBI ZA INVENTAR JAPONSKO MESTO NA HONSUJU OČESNA SARENICA, IRIS NATAŠA RALUAN STANKO CAJNKAR KRAJ V GOBANU GR. BOG NESREČE IT. PISEC (UMBERTO ■IME ROZE«) REKAPOZA-BUENJAV GRŠKI MIT. DOMAČIJA SLAVKO OSTERC GRŠKI BOG LJUBEZNI VINO RDEČKASTE BARVE SNOV, TVARINA TRDINOV LITERARNI JUNAK NOČNA PADAVINA SREDISCE VRTENJA PRIPADNIK ESERJEV PRAKANTON V ŠVICI MESTO V BACKI OSEBNI ZAIMEK GR. POKRAJINA S SREDIŠČEM ATENE______________ POPIS PODLOŽNIH POSESTEV TER OBVEZNOSTI __________ UŽIVALCEV DOZEMUIS- IBSENOVA KEGA DRAMA SL PISEC (IGOR,-UMIRANJE NA OBROKE« DOLGO ČASOVNO OBDOBJE RASTLINSKA BODICA RDEČI KRIZ ETN. SKUPINA V NIGERIJI GLAVNO MESTO TURCUE GOSPODA Gesla prejšnje križanke John Locke, Francis Bacon, David Hume, 7 - Thomas Hobbes, 2 George Berkeley Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: spaka, ranost,polir, Elitis, Olten, nalom, Joel, Simo, BČ, trlep, otrov, JS, Onatas, aief, kanon, kanarka, bikromat, orehek, TD, testis, areka, Trentino, Alah, Trnina, Karl, Tiranke, OV, ocet, AS, opaž, Main, martinovo, carar, lajšalo, strad, aneksija, Odets, Basra, Nereus, kuga, ahat, alt, Ate, struna, none, civil, tim, Kina, gajba, posoda, Elista, galeb, cent, OM, meter, Kerr, Slezak, sla, AC, LU, Anaa, Saragat, David Hume, mn, rt, 20, LS, George Berkeley, oreok, Toni, Finem, pion, svinjak, talk, Akra, pas, kresanje, tao,akt, astat, AN. O r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. • 20.4: Umirjeni boste in optimistični, kot da je še zmeraj nedelja. Ohranite torej nedeljsko počutje, roke pa naj se obnašajo tako, kot da je že ponedeljek. Kar najbrž tudi je. BIK 21. 4 - 20. 5.: Opustili boste eno najtežjih nalog, s katerimi ste se oprtali, in počakali, da se v vaše tkivo povrnejo moči, v glavo pa bistrost. Ena najpametnejših potez zadnje čase. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Kljub zahtevam, ki vam jih postavlja telo, ne boste ukrenili ničesar, da bi ustavili naraščanje utrujenosti. Motite se, če mislite, da so zdravniki čudodelniki! RAK 22. 6. - 22. 7.: V vas se bo naselila jokava sentimentalnost Zvečer naravnajte televizor na romantični film in se izdatno izjočite. Očistili se boste strupov in psihične navlake obenem. m LEV 23.7. • 23.8.: V najnovejši projekt boste investirali več pričakovanj kakor denarja m pameti. Ne čudite se torej, če bodo pozitivne obresti velike; ampak ne na vašem računu. DEVICA 24 8. - 22.9.: Simpatija se vam bo simpatično izmikala; ne zato, ker ji ne bi bili všeč, ampak zato, ker bo želela iz vas izposlovati tim-več laskavih besed in dejanj. Ne škrtarite torej! TEHINICA 23. 9. - 22.10.: Opustili boste fiksno idejo o samostojnosti za vsako ceno ter združiti moči z dobronamernimi pomočniki. Sodelovanje je vsekakor uspešnejše kot samotno moledovanje. ŠKORPIJON 23.10.-22.11Skrivnostno boste molčali in uživali ob zavistnih in poželjivih pogledih. Nasedli vam bodo skoraj vsi, razen nekoga, ki zaradi revščine niti zavidati več ne more. STRELEC 23.11.-21.12.: Popadla vas bo avanturistična mrzlica, ampak ne popotniška, marveč intelektualna. Zaželeli si boste osvojiti najvisje vrhove znanstvene in filozofske misli. Srečno pot. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Instinktivno se boste izogibali ljudem, ki vam hočejo slabo, in se motati okrog tistih, Id vam želijo vse najboljše. Ampak niti prvi niti drugi ne bodo imeti časa za vas. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Nekomu, ki vas bo začel grobo napadati, boste zaprti usta z eno samo prijazno besedo - pa ne iz obrambe, ampak iz spoznanja, da so napadalci najbolj potrebni tolažbe. RIBI 20.2.-20.3.: Nepričakovano se boste znašli sredi kaosa delovnih obveznosti. Medtem ko bo vaša glava nemočno begala, bodo roke samodejno krmarile med čermi in našle izhod. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. grški katolik, 6. kopanje, 9. svinčev oksid, ki se uporablja kot zaščitno sredstvo proti rji, 10. krajša oblika češkega imena Otakar, 11. krajša oblika tujega imena Hemietta, 12. tepec, 13. glavni števnik, 14. nekdanja papeževa krona, 15. kemijski znak za natrij, 16. sodobno potniško letalo evropske izdelave, 17. praprebival-ka Apeninskega polotoka, 19. ubiti ameriški črnski voditelj (Martin Luther), 20. ameriška filmska igralka (Patri cia), 24. močno volneno sukno za plašče, 26. ljubkovalna oblika imena Barbara, 29. pripovedna pesnitev, 30. veliko finsko jezero, 31. zemeljska ožina na Malaki, 32. ime ljubice bavarskega kralja Ludvika I. Montez, 33. sladek sok iz zmečkanega sadja, 34. ime več hribov na Slovenskem, 35. dan v tednu, 36. luka v Izraelu, 37. črna žolna, krekavt. Navpično: 1. človek, ki ustvarja dela velike estetske vrednosti, 2. soli dušikove kisline, 3. perujska denarna enota, 4. otok čarovnice Kirke (ena od pisav), 5. začetnici angleškega popevkarja Jonesa, 6. gorovje v zahodni Makedoniji ob meji z Albanijo, 7. pristanišče na japonskem otoku Hokkaido, 8. grška filmska igralka (Irene), 12. nasilna vladarica, 14. indijski hrast, 16. del matematike, 18. avtomobilska oznaka Ancone, 21. različna samoglasnika, 22. nekdanji slovenski nogometaš (Vili), 23. manjša lopata, 25. nordijski izraz za smuči, 26. steblo trave, 27. ime francoske filmske igralke Aimee, 28. palica za čiščenje pluga, 31. oblečena dekliška figura v grški arhaični umetnosti, 33. ime madžarskega literata Jokaija, 35. začetnici slovenskega slikarja Kralja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ‘b>[V ‘}Som ‘R|°ri ‘er)} ‘ueiij ‘da ‘e>[qi6g ‘ouipjsa ‘p?0[\[ ‘3ui)j ‘snegu: ‘egj ‘er -Bi} ‘ir} ‘der) ‘B}}g ‘B}Q ‘Iranu ‘doq ‘}eiun :oiiABJopoA Aajjsara Mi a b c d e f g h Kovač - Cmobmja / Idrija 1964 V španski otvoritvi je beli za napad žrtvoval figuro za dva kmeta in pričel črnega kralja preganjati na damino krilo. Pri tej akciji je beli, ki je na potezi, tudi spoznal, da ga pravilna pot vodi tudi do velike materialne prednosti ali do mata. Pa si oglejmo to kratko, vendar učinkovito kombinacijo! Rešitev naloge Osamljenega črnega kralja je beli najprej napadel s kmetom l.e6+ in po l...Kc6 je sledila žrtev dame, ki vodi do zmage. 2.Dd5:+!l Kd5: /v kolikor črni ne sprejme žrtve, izgubi trdnjavo a8/ Sedaj sledi forsiran mat : 3.Sb4+ Kd4: 4.c3+ Kc5 5.Le3+ Kc4 6.Sd2 mat!. Tako se je končalo potovanje črnega kralja! Silvo Kovač H ■ ■ ■ ■j 217 SPOMINSKA PLOŠČA, ZNAMENJE Staljeno" dnevno število -~DBajR__ NAJVISJI rob JSTREHE^ OROŽJE viuema TELLA slražštav: ualnik SLIK ZA TV -SNEMANJE_ JE UMRLI SL ARHITEKT (IVAN) "ŠTAROEGipT canska boginja, -JZIDA__ SL. jezikoslovec ODPUSTITEV NPR. IZ SLUŽBE DRŽAVA NA OBMOČJU NEKDANJE SZ (MINSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ ELEKT.NA TELESU FRAKTURA FRANCOSKA OBLIKA Z. IMENA EVA ZUNEC NONI GL. MESTO KITAJSKE POKRAJINE SHANDONG SL. ALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC (FRANCU AVTOR: SIMON BIZJAK IVO DANEU REKA SKOZI ST.PETERS-BURG RIBJE RAZMNOŽE- VANJE IVO MOJZER LASTNIK FARME NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEZI FR.KIPAR (AUGUSTE, 1840-1917) MUSLIMANSKO Z. IME, TUDI SANTICEVA PESEM HOKEJIST ZUPANČIČ TEKSTILNI DELAVEC SKUPINA DEVETIH PEVCEV JUD. DUHOVNIK, KI JE OBNOVIL MOJZE-SOVO POSTAVO ČASOVNI PRISLOV NEZAINTERESIRAN, RAVNODUŠEN ČLOVEK GLIVIČNE KOŽNE BOLEZNI SL DRAMATIK (IVAN) M. IME IGNAC I0KR.1 VARNOSTNI SVET ŠTEVILO POD KORENOM, KORENJENEC OLIVER TVVIST BREZALKOH. PUACA MAJNSA UTEŽNA ENOTA MRČES NEKDANJI IT. PREDSEDNIK (GIUSEPPE) KATERI PRIPRAVA ZA MLETJE OHOL OBLASTNIK DALMATINSKI SAUIVEC NATAŠA RALUAN - STROKOVNJAK ZA GNETENJE TELESA DESNI PRITOK RONE LETNI GOZDNI POSEK JEDRNAT IZREK TVOREC, USTVARJALEC ŽELATINA IZ ALG VOLNA CESANKA PODATKI, DEJSTVA OCEM IZRODEK AKTINIJ GRŠKI BOG VETROV NEPRAVI OCE OSKRBA TUJEGA OTROKA ZA PLAČILO ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI SVETILO ANG. GLASBENIK PUACA ST. SLOVANOV NORDUSKO BOŽANSTVO SEJANJE, SETEV MAKEDONSKO KOLO SL. PESNIK GRUDEN PRITOK SAVE PRI MEDVODAH SKRAJNI DEL UST SILVO TERSEK IVO SVETINA ^BRIZGANA SEMENSKA JEKOCINA^ VITAL ahacic P0MEN0- SLOVJE TOMO ČESEN RICHARD AVENARIUS VRSTA SIRA DALJŠE PROZNO DELO EGUITANA 95 Največji konjeniški sejem ima svetlo prihodnost Prireditev se iz domačega Essna seli tudi čez Atlantik Redki so ljubitelji konj, ki so že veC let tako ali drugače povezani s konji in konjskim sportom, pa Se niso slišali za Equitano, najvecji svetovni sejem konjenistva in konjeniške opreme. Sejem, ki mu verjetno nihče ni mogel napovedati tako sijajne prihodnosti, se je zaCel leta 1972 in se od tedaj postopoma ustalil kot prireditev, ki poteka vsako neparno leto. Za prireditelja so izbrali nemško mesto Essen, kar je bilo dokaj presenetljivo. Mesto, ki je zraslo ob rudnikih premoga in gigantski jeklarni Kmpp v osrčju najvecjega evropskega so-mestja med Kolnom in Dortmundom, v smislu konjereje namreč ni pomenilo prav veliko, Čeprav je dežela Vestfalija znana po vzreji konj. Danes pa je prav neverjetno, kako je sejem vplival na razvoj okoliške konjereje. Kolikšen je odziv Nemcev na to prireditev, se lahko prepričamo že, Ce pogledamo kolone avtomobilov, ki stojijo na vseh vpadnicah v mesto in širna parkirišča, prekrita s tisoči avtomobilov. Dober vtis dobimo tudi, Ce se sprehodimo med velikansko množico v sejemskih dvoranah. Prišli so vsi, ki so s konjaništvom kakorkoli povezani: lastniki konj, jezdeci v klubih, trgovci, pa tudi »pasivni« ljubitelji konj in taki, ki samo uživajo v spektakularnih prireditvah. Velika množica je prišla samo na predstave v veliko areno, bodisi tiste popoldanske, ki se vrstijo skorajda brez prestanka ali najpomembnejše, večerne. Vstopnice za gala prireditev se gibljejo od 80 nemških mark naprej, vendar jih zmanjka že veC tednov pred začetkom prireditve. Zanimanje za sejem je tako veliko zato, ker nastopajo najboljše konjeniške skupine iz vse Evrope. Pripravijo tudi Čarobno osvetlitev z množico reflekto- rjev, projeciranje slik na veliko platno v ozadju, Čudovito glasbo, skratja množici navdušenih gledalcev nekatere točke dobesedno vzamejo dih. V to enkra- tno atmosfero vstopajo kot noc Cmi frizijski konji, ena najelegantnejših konjskih pasem, ali njihovo belo nasprotje, lipicanci. Po dvorani se podijo kočije miniaturnih ponijev, ne večjih do 60 centimetrov, v ozadju vidimo drugo skrajnost konjskega sveta, trikrat večje in približno desetkrat težje shire konje. Tu se rojeva zgodba o Merlinu in njegovem eno-rogem konju, tu se odvija boj Indijancev in kavboj-cev okoli v ogenj zavite poštne kočije, vratolomne akrobacije in številna Čreda islandskih konj, ki kot val zavzame celo dvorano. In to so samo odlomki predstave, ki je vsak veCer nekoliko spremenjena. Vendar Equitana ni samo show, predstava za navdušene gledalce, to je tudi tržno izredno pomemben dogodek za proizvajalce in trgovce konjeniške opreme, krme in zdravil, za turistična podjetja, ki predstavljajo zanimive konjeniške programe po celem svetu, to je enkratna priložnost predstavitve rejcev in združenj, uveljavljanja posameznih pasem konj in njihovih kobilam. Equitana je velika učilnica za vse. Letos je Equitana dobila svojo dvojčico, Equitano ZDA. Prvič bo podobna prireditev zaživela julija prihodnje leto v Louisvil-leu, v ameriški zvezni državi Kentucky, tik pred začetkom konjeniških tekmovanj na olimpijskih igrah v Atlanti. Svetovno znanim galopskim dirkam, ki so doma v Kentuckyju, se bo torej pridružila nova veličastna prireditev. Vendar pa ideja širjenja Cez Atlantik ni nova. Ze leta 1984 je hčerka nemške Equitane v kanadskem Calgatyju priredila sejem konj, Equitana Severna Amerika. Ta sejem se je kasneje združil z lokalnim sejmom in še danes obstaja pod imenom EquiFair. Sočasno s to sejemsko prireditvijo poteka tudi veliko tekmovanje v preskakovanju ovir, Spmce Mea-dows Masters, to je tekma z najveCjim nagradnim skladom, ki se po pomembnosti uvršCa takoj za olimpijske igre in svetovno prvenstvo. Vodstvo nemške Equi-tane pa ni zaprto niti za dogajanja drugje po svetu. Tako so že letos potekali pogovori za prireditev podobnega sejma na Kitajskem. Država, ki ima veC kot 12 milijonov konj (oC* 43 milijonov, kolikor je skupno število konj na planetu), predstavlja seveda zelo privlačnega p31' tnerja. Velika ideja o povezavi narodov in kultur, ki so jo izvrstno predstavili s po-hodom konjenikov iz Moskve proti Essnu leta 1989, se torej postopoma uresničuje. Uspela je pr®' magati politična nasprotja, nacionalne interese ter se osredotočiti na konja in njegovo dobrobit. In to že tedaj, ko so jedrske vojne neprestano visele v zraku, in ko berlinski zid ni p°' menil zgolj simbolizme pregrade. Prav zaradi tega ima ta sejem svetlo prihodnost. Sašo Krumpak C$> Dashiell Hammett Umor v Farevvellu (141 Schaefferju je pritrdil, da zdaj ni veC tako prepričan, da je bil tisti moški Sherry. Moški je bil, kolikor ga je paC videl, Sherryju gotovo nekoliko podoben, ampak morda je on, Weeks, res malo prehitro zatrdil, da je bil prav Sherry. Zdaj, ko je imel Cas pre-misUti, ni več tako popolnoma prepričan, ali je v šibki jutranji svetlobi obraz moškega zares videl. Nazadnje je bil VVeeks voljan priseči samo še to, da je videl nekega moškega, ki je bil nemara Sherryju malo podoben. Bilo je na smrt smešno. Ker javni tožilec ni imel veC nohtov, si je grizel prstne členke. Porota je rekla: “Ni kriv.” Sherry je bil tako za vedno oproščen vsake krivde za umor Kavvalovva, tudi Ce bi pozneje prišli na dan še tako trdni dokazi. Marcusa so izpustili. Ko sem se vračal v San Francisco, se javni tožilec sploh ni hotel posloviti od mene. IX Štiri dni po Shenjjevi oprostitvi je v mojo pisarno prišla gospa Ringgo. Bila je v Črnini. Njen Čedni, neinte-ligentni, orientalski obraz ni bil videti posebno srečen. “Prosim, saj Dolphu ne boste povedali, da sem prišla sem?” je bilo prvo, kar je rekla. “Seveda ne, Ce tako želite,” sem obljubil. Sedla je in me gledala z velikimi očmi. “Tako lahkomiseln je,” je rekla. Sočutno sem prikimal in se vprašal, kaj hoCe. “Tako strah me je,” je dodala in mečkala rokavice. Brada se ji je tresla. Odsekano je oblikovala besede: “Vrnila sta se v bungalov.” “Ja?” S£del sem pokonci in napeto prisluhnil. Vedel sem, kdo se je vrnil. “Gotovo sta se vrnila samo zato,” je skoraj jokaje vzkliknila, “ker hočeta ubiti tudi Dolpha, tako kot sta očeta. In on me ne posluša. Tako gotov je sam vase. Smeje se in reCe, da sem neumen otrok, in pravi, da lahko pazi sam nase. Pa ne more. Vsaj z zlomljeno roko ne. In umorila ga bosta, kot sta umorila oCeta. Vem. Vem.” “Ali Sherry vašega moža prav tako sovraži, kot je sovražil vašega očeta?” “Da, to je tisto. Sovraži ga. Dolph je delal za očeta, toda Dolphova vloga pri ... pri poslu, ki je Sherryju naredil sitnosti, je bila bistveno bolj aktivna kot očetova. Ali jima boste ... jima boste prepreCih, da bi Dolpha ubila? Boste to storili?” “Se razume.” “In ne smete dovoliti, da bi Dolph kaj opazil,” je poudarila, “in če bo odkril, da onadva opazujete, mu ne smete reci, da sem vas jaz pregovorila. Strašno bi mi zameril. Prosila sem ga, naj vas poklice, vendar ...” V zadregi je umolknila. Domneval sem, da je njen mož rekel nekaj takega, kot da se moje varovanje Kavvalovva ni posebno obneslo. “Vendar ni hotel.” “Kdaj sta se vrnila?” “Predvčerajšnjim. ” “Jutri pridem v Farevvell,” sem obljubil. “Ce vam smem svetovati, svojemu možu raje sami povejte, da ste me najeli. Ce pa mu vi ne boste povedali, mu tudi jaz ne bom.” “In ne boste dovoUli, da bi Dolphu kaj storila?” Obljubil sem, da bom naredil vse, kar bom mogel, jo obral za nekaj denarja, ji dal potrdilo in jo s pokloni pospremil do vrat. Se istega dne sem malo po tistem, ko se je znočilo, prispel v Farevvell. X Ko sem se pripeljal do bungalova, je v njem svetila luC. Mikalo me je, da bi stopil iz avtomobila in malo povohljal naokoli, vendar sem se bal, da bo Marcus na domačem terenu boljši Indijanec kot jaz. Ko sem po poljski poti zapeljal proti zapuščeni bajti, ki sem jo odkril med svojim prvim obiskom v Fa- revvellu, sem avtomobilske lud ugas1 in precej tvegano vozil v svetlobi zelo bele lune, ki je stala visoko na nebu. Blizu prazne bajte sem avto ustavi poleg poljske poti. Potem sem odšel na majavo verando, določil lego bungalova in zace nanj naravnavati vojaški daljnogled- Nisem ga še dodobra naravnal, ko so se prednja vrata bungalova odprla-Skoznja je posvetila rumena svetloba-Iz bungalova sta prišli dve osebi. Ena je bila Zenska. Se malo preciznega naravnavanj3 in jasno sem videl njene poteze. Go spa Ringgo. Ovratnik plašCa si je zavihmla nav zgor in odhitela po potki, tlakovani s prodniki. Sheny je stal na verandi m gledal za njo. Ko je prišla do ceste, je začela teci proti svoji hiši. , Sherry je odšel spet noter in zapr vrata. . , (Se nadaljuje) BRANJE - ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 20. marca 1995 _________ŠPANIJA / NARAVNE LEPOTE_ Največji naravni park Španije je Donana Zatočišče za številne ptice - Slikoviti peščeni nasipi ____INDIJA / VESELO PRAZNOVANJE_ Ob slovesu zime je na vrsti holi Alkohol teče v potokih - Ogroženi moški Najvecji in za mnoge najslikovitejši Span-ski naravni park je Dona-*}a’ ki se razprostira ob delti reke Guadakpiivir J13 jugu Pirenejskega po-otoka. Reka na svoji dol-81 poti skozi slikovito andaluzijsko pokrajino teCe .di skozi znameniti me-Cordobo in Sevillo, na koncu pa se prebija proti djorju med mestoma Hu-e Va in Cadiz daleč na ju-?u vedno tople Andaluzi- Naravni park obsega ® ana močvirja in lagune er Peščene nanose, ki se Vrstijo ob Atlantskem °ceanu: Kilometre daleč °d obale se pokrajina ne-ehno spreminja, saj ve-er igraje preoblikuje pe-,cene nasipe, jih podira d spet drugje gradi nove. robna peščena zrna tvo-j° slikovite bele nanose, Se bleščijo med oazami pdričevja in'zveriženih orovcev. Manjša drevesa P°gosto postanejo »žr-Ve<< peska, saj jih ta po- časi oklepa in sčasoma popolnoma pokoplje pod sabo. Večji del močvirnega področja naravnega parka se v poletnih mesecih posuši, toda tudi takrat je med vsakovrstnim trsti-Cevjem še vedno dovolj vode, ki je zatočišče številnim pticam. V Donani je nhjbolj živahno pozimi, ko tam preživi najhladnejše mesece na tisoče ptic, med katerimi so tudi gosi in slikoviti flamingi (plamenci). Ptice se zadržujejo med gostimi krošnjami hrastov plutovcev in v številnih lagunah, ki so večinoma odmaknjene od cest in radovednih obiskovalcev. V veCji del parka imajo dostop le pazniki in biologi, ki preučujejo raznolično rastlinstvo in živalstvo. Obiskovalcem so namenjene le strogo določene lagune, v bližini katerih običajno stoji informacijski center. Tu si lahko ogledate filme o pe- strem živalstvu naravnega parka, se založite z vsakovrstno literaturo ali pa ohladite v klimatizirani restavraciji. Dostop do vodnih površin, kjer se zadržujejo ptice, je omejen in mejen tako, da ptice človeške navzočnosti običajno sploh ne opazijo. Ograjene poti, polne najfinejšega peska, vodijo do skritih opazovalnic, ki so postavljene tik ob obalah slane lagune. Opazo- valnice so zgrajene iz šibja in desk, namesto oken pa imajo le ozke line, skozi katere je mogoče skrivaj opazovati ali fotografirati dogajanje na bližnji vodnih površinah. Zal je poleti, ko Španijo obiskuje večina turistov, v parku še najmime-je. Velik del ptic se v toplejših mesecih vraCa na sever, toda med grmovjem, trstičevjem in košatimi krošnjami je tudi v najbolj vročih dneh slišati vse mogoče živalske glasove. S kančkom potrpežljivosti pa že v nekaj minutah dočakate vsaj račjo družino, ki priplava mimo opazovalnice... Del obsežnega naravnega parka sega tudi na hribovita področja, porasla s pestrim sredozemskim rastlinjem. Tam uspevajo raznovrstno grmičevje, vresje, rožmarin, sivka in druga zelišča, nad katerimi se dvigujejo krošnje mogočnih hrastov. Tu živijo redki primerki orlov, risov in mungov, ki veljajo za največjo zanimivost naravnega parka. Med drevjem in grmičevjem pa so našli varno zatočišče tudi zajci, sme, divji prašiči, dihurji, jazbeci, podlasice in še kdo. Igor Fabjan Ko se zima umika indijskemu poletju in ljudje drug na dragega zlivajo cela vedra barv, Indijci praznujejo holi. V petek, 17. marca, je bila luna spet naklonjena karnevalu podobnemu spomladanskemu prazniku, pri katerem ljudje pozabijo na vse družbene razlike. Indijci praznujejo veliko praznikov, saj njihova domišljija ne pozna meja, ko gre za čaščenje katerega od božanstev ali za rojstne dneve mitoloških junakov ali zgodovinskih osebnosti. Holi je eden najbolj veselih praznikov v hindujskem koledarju. Ob njem predvsem v severni Indiji ceste napolni na sto tisoče ljudi. Starši svoje poročene hčerke in njihove otroke obdarujejo z novimi oblačili. V nekaterih predelih Indije je obvezno darilo za hčerke bel šari iz bombaža. Posebno priljubljena je pasta iz zmletih listov hašiša z mandlji in začimbami, ki jo spečejo in primešajo sladkarijam. Učinek je še močnejši, če pasti dodajo mleko. Vendar pa ti hkoktajli povzročajo omamo, ki je vse prej kot prijetna. O tem prazniku govorijo številne legende, v katerih pa glavno vlogo vedno igra Krišna, bog z večino človeških slabosti. Krišna je bil znan po svojih burkah. Ko se je spogledoval-s pastiricami, jih je škropil iz medeninastih škropilnikov za vodo, imenovanih pihkari. Danes je ponudba pihkari-jev zelo velika, predvsem plastičnih in aluminijastih. Preden pa se začnejo polivati, vsi svoje obraze in oblačila premažejo z barvnim prahom gulalom. Tradicionalno naj bi ga pridelovali samo iz oranžno obarvanih cvetov drevesa palaš, kljub temu pa so že nekaj dni pred holi-jem v trgovinah na voljo tudi vrečke z rožnatim, rdečim, rumenim in zelenim barvnim prahom. Zadnji večer pred holi-jem v številnih krajih severne Indije zanetijo kresove, ki naj bi simbolizirali zmago dobrega nad zlim. Ogenj se nanaša na legendo, ki izvira iz mesta Mat-hura nekje med New Delirijem in Agro. Po tej legendi je imel bog Krišna zlobnega strica, ki je velikanki Holiki naročil, naj zažge Krišnovo hišo. Krišni je uspelo pobegniti in zgorela je Kolika. Pravijo, da je praznovanje holija naj lepše prav v Mathuri, zato se tudi število brezobzirnih turistov, ki praznika nikakor nočejo zamuditi, vsako leto povečuje. Holi je bU že za Časa britanske kolonije zelo prilu-bljen tudi med Neindijci. Zal pa ni veC samo zabaven. V ogorčenje prizadetih ljudi škropilci zdaj uporabljajo tudi kremo za čevlje, kravjeke in katran. Vodne pištole niso več napolnjene le s težko od-stranljivo vodeno barvo, ampak tudi z majhnimi ostrimi kovinskimi delci. Alkohol teče v potokih in že nekaj dni prej policija opozarja, da bosta nespodobno vedenje in prostaško izražanje kaznovana. Za moške v indijskih državah Utar Pradeš in Marjana pa se holi pogosto spremeni v pravo moro, saj tam ženske s palicami divje mahajo okoli sebe in udarjajo po predstavnikih moškega spola, ki so v njihovi bližini. Na ta dan si moški upajo stopiti iz hiše le z na glavo poveznjeno kletko iz bambusa. A. Ratzkowsky, dpa Kviz »LaBirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... LABIRINT Emnjja.- Ime in priimek: Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA CS> Dashiell Hammett Umor Farevvellu 1151 Gez dve mi in pol je po cesti pri-e nioski in zavil na potko, tlakova-s prodniki. S hitrimi koraki se je hžal bungalovu. Njegova naglica je 1 a nekam pritajena in med hojo je nenehno gledal zdaj na levo, zdaj na Domnevam, da je potrkal na vrata. vrata so se odprla in pramen ru-jnene svetlobe mu je padel na obraz. a obraz Dolpha Ringga. Vstopil je. Vrata so se zaprla. Pospravil sem daljnogled, odšel z verande in se odpravil proti bunga-°vn. Nisem bil prepričan, da bi za avto lahko našel še kak dober pro--to sem ga pustil kar tam in šel Hoje po potki, tlakovani s prodni-> nisem hotel tvegati. .®st metrov nad bungalovom sem avn s ceste in se tako tiho, kot se je ® dalo, pomikal po vlažnih tleh ed drevesi, grmovjem in cvetjem. edel sem, s kakšnimi ljudmi imam opravka - v roki sem držal revolver. Pri vseh oknih bungalova na moji strani je bilo videti, da je notranjost razsvetljena, vendar so bila okna zaprta in zastrta z zavesami. Motilo me je, da je bil prostor pred bungalovom precej razsvetljen od luči, ki je prodirala skozi zavese, in od mesečine. Ce bi bil z daljnogledom pred očmi sedel zgoraj na skalni polici, bi mi bilo to zelo dobrodošlo, ker pa sem poskušal priti Cim bliže, da bi lahko kaj slišal, mi to ni ugajalo. Ustavil sem se ob sosednji strani bungalova, najtemnejši od vseh. Stal sem pet korakov od hiše in razmišljali. Kasem tako zdel, sem nekaj zaslišal. Sum ni prihajal iz prave smeri. To ni bilo tisto, kar sem želel slišati. Nekdo se je po potki bližal hiši. Nisem bil prepričan, da me ne bo mogel opaziti. Obrnil sem glavo, da bi se prepričal, kako je, in premik glave me je izdal. Gospa Ringgo je poskočila, obstala kot okamnela in zakričala: “Ali je Dolph v hiši? Je v hiši? Je v hiši?” S kimanjem sem ji hotel povedati, da je v hiši, vendar je s svojim vpitjem delala tak teater, da sem moral glasno reči “Je,” če sem hotel, da me bo razumela. Ne vem, ali je hrup, ki sva ga povzročila, dogajanje v hiši pospešil ali ne, vsekakor pa so se znotraj zaslišali streli. V takih okoliščinah si človek ne vzame čas, da bi strele štel, sploh pa so. se tako hitro vrstili, da jih ne bi bilo mogoče natančno prešteti. Toda dobil sem vtis, da jih je bilo vsaj petdeset, preden sem se spravil na noge in se z ramenom vrgel na prednja vrata. Na srečo so bila kalifornijska vrata. Po drugem sunku so se vdala. Prišel sem v sprejemnico, ki je skozi širok obok prehajala v jedilnico. Zrak je bil zakajen in smrad izgo-renega smodnika je grizel v nos. Sheny je ležal blizu oboka in se je poskušal po enem komolcu in enem kolenu splaziti naprej, da bi dosegel revolver, ki je dva koraka od njega ležal na preprogi jantarjeve barve. Na drugem koncu sobe je Ringgo vzravnano klečal in pridno pritiskal na petelina črnega revolverja, ki ga je držal v zdravi roki. Revolver je bil prazen. Tlesk, tlesk, tlesk je tleskalo v prazno, on pa je še naprej vztrajno pritiskal na petelina. Zlomljeno roko je imel še vedno v opornicah, izmuznila pa se mu je iz rute in je visela navzdol. Njegov obraz je bil zabuhel in ves rdeč od navala krvi. Oči je imel široko razprte in prazne. Iz hrbta mu je štrlel bel ročaj noža, ki je bil zasajen malo nad bokom; c£lo rezilo je tičalo v telesu. S praznim revolverjem je meril v Marcusa. Črni fant je stal razkoračen in upognjenih kolen. Levico je razprto držal na prsih, in črni prsti so se krvavo lesketali. V desnici je imel nož z belim ročajem in s trideset centimetrov dolgim rezilom; držal ga je tako, kot borilec drži meč. Pomikal se je proti Ringgu, ne naravnost, ampak v cikcaku, vedno pripravljen, da se izmakne, in pripognjen; rezilo je nenehno vrtel, toda konica je bila ves čas usmerjena v Ringga. Ni naju videl. Ni naju slišal. V tistem trenutku je bil ves njegov svet samo moški na kolenih, moški, ki mu je iz hrbta štrlel nož, prav tak kot tisti v črni roki. Tudi Ringgo naju ni videl. Mislim, da niti Marcusa ni videl. Klečal je in s slepo marljivostjo pritiskal na petelina praznega revolverja. Skočil sem čez Sherryja in z cevjo revolverja treščil Marcusa po dnu lo- • banje. Sesedel se je. (Se nadaljuje) SREDIŠČE ANTI- ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA h_____________) 6 66 666 — Z* Fa . X V JF4J VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Za hladno fronto, ki je zjutraj prešla Evropo, priteka k nam od severa mrzel polarni zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 / HI 1000 1030 Helsinki ^4/3S-° STOCKHOLM 0/1 0" - ^/3 o 1/6 o -'Š 990 nag KCBENHAVh! MOSKVA -2/-1 AMSTEk'OAM LONDON 5/9 ---2/12 O ^ O o 1000 O KIJEV 1000 B^gyR,,a BUKAREŠTA/ ° 1/14 SPLiT 1010 SKOPJE v Xx • < ATENE 8/TS ' DANES M. SOBOTA O 2/1 TRBIŽ CELOVEC O 2/0 O KRANJSKA GORA _ O TR2IC O VIDEM Qv5 8/3 —^N. GORICA GORICA n 8/6 N. MESTO O 2/1 KOČEVJE O ^ CRNOMEU Slovenija: Danes bo oblačno J padavinami. Snežilo bo pon*oo v nižinah Proti večeru se bo severa delno razjasnilo. Sosednje pokrajine: Oblačno vreme bo. Popoldne bodo pa vine od severozahoda ponehal ■ Ob Jadranu bo pihala burja DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.06 in zašlo ob 18.13. Dan bo dolg 12 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 22.38. in zašla ob 7.47. PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 521 najnižje -47 cm, ob 1127 najvisje 29 cm, ob 17.10 najnižje -30 cm, ob 23.25 najvisje 45 cm. lutri: ob 6.05 najnižje -42 cm, ob 12.16 najvisje 21 cm, ob 17.46 najnižje-20 cm. SNEŽNE RAZMERE cm 160 do 195 do 30 200 340 30 do 100 Mariborsko Pohorje do 140 Rakitna 10 Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Kanin Kobla Stari vrh Soriška planina Velika planina Golte Pokljuka 140 do 340 10 do 170 10 do 60 170 90 do 180 150 150 Na Veliki planini in Voglu vlečnice zaradi vetra ne obratujejo, na Kaninu je zaradi Športne prireditve zaprt del smučišča Sedlo. Vozijo vlečnice v Gozd Martuljku, Podkorenu, Planici in na Španovem vrhu nad Jesenicami. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, v Logarski dolini, na Pokljuki, Soriški planini, Kopah, v Kranjski Gori in na Kahču. Na Roglo, Mariborsko Poharje, do pod Vogla, iz Cerknega, na Koblo ter med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu vozijo smučarski avtobusi. BIOPROGNO; Sprva bo vreme na počutje in razpoloženje ljudi se delovalo obremenilno, čez dan bo obremenitev postopoma ponehala in ponoči bodo vremenske razmere ugodne za globok in sproščujoč spanec. ONESNAŽEh Konc. SO« v mg/m12.02. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad 14 Maribor 27 Trbovlje 30 Velenje 5 Šoštanj 467 Hrastnik 25 N. MESTO POSTOJNA o 4/-2 ° 2/"5 KOČEVJE 8/5 yap» TCT— O n CRNOMEU ■ ^ORTOROŽ »"X REKA OPATIJA H/- POREC PAZIN O/^ V Sloveniji: Suho bo, le ' □ rah bodo krajevne snežne P he. Na Primorskem bo pm burja, tudi v notranjosti bo pihal severni do severovzh dni veter. Zelo hladno bo. Obeti: V sredo bo se suho m (zelo hladno. h W g 8 NEW YORK - Pred približno 100 leti je angleški naravoslovec Daivvin trdil, da imajo vsa živa bitja skupen izvor in se kot osebki iri kot celota nenehno spreminjajo in razvijajo. Ta razvoj je evolucija, ki so jo priznali vsi znastveniki. Sedaj pa nekateri strokovnjaki trdijo, da se človeštvo ne bo več razvijalo, da je evolucija zanj končana. »Vse bo ostalo pri starem razen v primeru, da bi šli kolonizirat nove planete,« je povedal Stephen Jay Gould, znani harvardski evolucionist. »Pri človeku ni več tistih pogojev, ki so temelj naravne selekcije,« je pristavil angleški genetist Steve Jones. V svoji knjigi »Genetsko sporočilo« je ta univerzitetni j docent zapisal, da so družbene spremembe upočasnile evolucijo. Tako kot Jones razmišljajo a pot ;,T v. ■ tudi dragi zanstveniki, ki so jih spraševali novinarji New York Timesa. Homo sapiens se je torej oddaljil od evolucijskih modelov, ki jih je pred 100 leti postavil Davvin. Temu so botrovali različni faktorji, ki pa so vsi vezani na civilizacijski napredek. Kot prvo je preživetje tudi preko rodnega obdobja odpravilo naravno selekcijo, saj sedaj lahko rojevajo vsi in ne samo tisti, ki lahko preživijo »težke življenjske pogoje«. Tehnološki razvoj je namreč do skrajnosti omejil »ambientalni stres«, ki je eden od glavnih gibal evolucije. V sodobnih hišah ljudi ni strah izrednega mraza in drugih vremenskih zapletov, ki so odigrali tako pomembno vlogo v naravni selekciji. Uspehi v zdravstvu in napre- rlOirfF* 1€ 4^1 sapi y Jll#* :|0 dek pri odpravi dednih bolezni so prav tako prispevali svoje. Po mnenju Številnih zanstve-nikov pa je svoje opravila tudi odprava endogamije (sklepanje krvih vezi v ozkih in zaprtih j krogih). »Evolucija je najveCja, f ko se človek geografsko osami,« S je povedal lan Tattersall z mu- > žeja za ameriško zgodovino. »Medrasne poroke, množična : preseljevanja in kolonialna j osvajanja so odpravila endoga- : mijo, tako da danes prevladuje težnja po mešanju in ne po dife- 1 renciaciji,« je še povedal ta ; znanstvenik. Genetist Steve Jo- j nes pa je prepričan, da se je ho- \ mo sapiens »fosiliziral«, da je postal živa okamenina, ki ne bo izumrl, »ker si bo s svojim tehnološkim znanjem prikrojil naravo, tako da bo lahko preži- j vel.« Pomanjkanje spolne vzgoje usodno za mlade Angležinje LONDON - Vse veC britanskih 16-letnic in celo mlajših najstnic se zateka k tako imenovanih »day after anti-baby« tabletkam. Po zadnjih statističnih podatkih se je poraba teh tabletk, ki preprečujejo, da bi se oplojeno jajčece vgnezdilo, med najstnicami kar potrojilo. Med leti 1989-1990 je namreč pri družinskih posvetovalnicah zaprosilo za tabletko, ki preprečuje zanositev po nezavarovanem spolnem odnosu, zglasilo 2.200 rosno mladih deklet, medtem ko jih je bilo med aprilom 1992 in marcem 1993 kar 5.900. Se veC deklet pa je prestopilo prag posvetovalnic za nasvet. To je Ze obrodilo konkretne rezultate, saj so lani prvič po letu 1985 zabeležili nazadovanje nezaželjenih zanositev med šolsko mladino. Britan- sko zdravstvo bo poskušalo pred koncem stoletja za 50% zmajšati število porodov med mladoletnicami. Tem ciljem pa nasprotujejo razna združenja staršev, ki trdijo, da država s svojimi pobudami v bistvu dekleta silijo k preuranjenim spolnim odnosom. Ministrstvo za zdravstvo pa je z lahkoto izpodbilo te trditve. Velika Britanija ima namreč med zahodnimi evropskimi državami najvisji indeks zanositve med mladoletnicami. Tega po trditvah ministrstva je krivo pomanjkanje spolne vzgoje v družinskem krogu in licemersko prikrivanje realnosti in ne družinske posvetovalnice in sedanje vladne pobude. Ob odsotnosti staršev mora torej država prevzeti nase del vloge in vsaj poskrbeti, da dekleta ne bodo zanosila. Duhovnica lezbijka LONDON - Po pisanju Časopisa Sunday Times naj bi Ros Hunt, duhovnica v Cambridgeu sklenila, da javno razodene svojo homoseksualnost. Njena odločitev, zatrjuje dnevnik, naj bi bil ponoven izziv izgonu, ki ga je angleška cerkev naprtila vsem svojim duhovnikomhomosek-sualcem. Zgoreli 4 otroci PEKING - Igrali so se s slamo, jo zažgali in zgoreli v ognju. Zgodilo se je v vasi Daziying v deželi Henan, otroci so bili stari od tri do Štiri leta. Gaultier je tokrat izbral »slikarstvo«